Poštarina plačana* Štev *2. Posamezna Jtev. Din v V Liubiiani, v petek dne 8. avgusta 1924. Leto VII. |Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15' celoletno Din 30*—. Prilika za izpolnitev obljub Dolgo življenje se pisani novi vladi ne obeta Znano je, da temelji klerikalna zmaga pri lanskih skupščinskih volitvah v glavnem na košu obljub, ki so jih stresli klerikalni agitatorji med preprosto ljudsko množico. Obetali so avtonomijo, službovanje vojakov v domačih krajih in še druge lepe stvari. Po odročnejših krajih, kjer se ni bilo bati resno ugovarjajočih nasprotnikov, so drzno obljubljali, da bo dr. Korošec znižal cene vsakdanjim potrebščinam in davke. Ljudstvo je na ta, ne baš preveč zvijačni lim sedlo in čakalo, da nas bo dr. Korošec povedel v obljubljeno deželo. Kaj je iz obljub nastalo, že vemo. Tekom več nego enoletnega klerikalnega tigrovanja v Beogradu so se obljube izpolnjevale baš narobe. No, in če so se klerikalni tigri doslej lahko izgovarjali, da niso imeli pri vladi ni-kake zaslombe, da bi dosegli, kar so obljubljali, imajo pa sedaj, ko so se pririnili do vlade, priliko, da pokažejo, v koliko je vzeti njihove lanske obljube za resne. Odkrito moramo sicer izjaviti, da si klerikalne avtonomije nikakor ne želimo, ker ne vemo, kakšne koristi sploh naj nam prinese kakršnakoli plemenska avtonomija. Toda pustimo za enkrat avtonomijo, katero so klerikalci najbrže že zatajili. Mi bi želeli, da bi nam tigri, ki so sedaj «vsemogočni», poslali naše fante vojake služit v naše kraje. Saj so to obljubljali in ugodnejše prilike, kakor jo imajo sedaj, da sploh kaj dosežejo za nas, ne bodo imeli več. Pokažejo naj dalje, kaj so mislili z obljubami glede znižanja cen in glede davčnih olajšav. Naj torej sedaj izpolnijo svoje demagoške obljube. Naj izpričajo, da niso ob lanskih skupščinskih volitvah le nesramno sleparili nevedne ljudi. Pametni ljudje vedo, da davki morajo biti in da morajo biti davki po vojni še posebno veliki. Zadnje povišanje davkov, h kateremu so posredno pripomogli tudi klerikalni tigri, je bilo potrebno, kar smo vedno priznavali, toda ne v tako visoki meri. Klerikalci, ki so celo pred davčnim povišanjem obljubljali davčne olajšave, naj pokažejo sedaj, da te njihove obljube niso bile le sleparsko agitacijsko sredstvo. Slovenci smo si sicer dali s tem, da smo takim budalostim in sleparstvom verjeli, zelo slabo izpričevalo, toda sedaj, upamo, bo ljudstvo moglo dovolj jasno izpregledati, kako je bilo takrat nezrelo in kako je bilo klerikalno kričanje o sveti ljudski volji enostavno zasmehovanje prevaranega naivnega ljudstva. O sveti ljudski volji gobezdajo kle- rikalci še danes. Kakšna ljudska volja je neki to, če klerikalci nevedne ljudi, ki se proti farovžu niti kihniti ne upajo, preparirajo zase s sleparsko demagogijo. Eden ali drug ocvirek nam bodo klerikalci v vladi gotovo izposlovali, saj se bližamo novim volitvam in ob taki priliki je potrebno vreči malo zrn lahkovernim ovči-cam. Iz teh zrn bodo potem delali slone, ker nam nekaj resnično koristnega klerikalci v današnji pisani vladi ne bodo napravili. Mi bomo že sproti razkrinkavali vsa njihova na-pihavanja. Toda hiteti bodo morali z ocvirki, ker spričo tako neenotne sestave vlade ni verjetno njeno doIgo življenje. Doslej se še ne kaže, da novo vlado zanima ljudska dobrobit baš v prvi vrsti. Postavljanja novih velikih županov, grožnje uradništvu njim nasprotnega političnega na-ziranja in žuganje nacionalnim organizacijam z razpustom, odstavitev dosedanjega vladnega komisarja ljubljanske občine in postavitev novega nimajo nikake zveze v ljudskimi koristi. To je samo strankarsko prerivanje. Tako je začela nova vlada, ki jo klerikalno časopisje označuje za vlado zakona, reda in pravice, «odpravljati» korupcijo in «delati» za narod. Ko bo sedanja vlada svoje bržkone kratko življenje izdihnila, se bodo oddahnili tudi taki godrnjači, ki še danes vidijo v njej najboljšo rešitev iz današnjega napetega političnega položaja. Čim dalje bo trajal sedanji režim, tem bolj se bodo pokopavale stranke, ki sestavljajo vlado. Vlada, katero tvorijo popolnoma si nasprotni elementi in katero podpira mednarodni politični pustolovec, neresni Radič, ki je stopil s celo stranko v tretjo komunistično seljaško internacionalo, ne more biti resna in ne more delati na zmiselni podlagi. 1JU Politični pregled Dober teden je potekel, odkar smo dobili novo vlado, sestavljeno iz tako različnih in nasprotujočih si elementov, da se ne bo mogla dolgo časa držati | kljub vsem zatrdilom klerikalnega časo? pisja, da je trdna. Taka vlada ne bo mogla ničesar pametnega napraviti. Kako morejo delati skupaj naši kleri* kalci, bosanski age in begi, srbijanski demokrati s podporo srbskih zemljorad« nikov ter celo radičevcev, Poskus, sesta« viti vlado iz takih strank, ki so si med« sebojno popolnoma nasprotne in ki ni* majo druga z drugo ničesar skupnega, je bil že v svoji zamisli ponesrečen. Kaj hočejo klerikalci? Duhovniško straho* vlado v Sloveniji, da bi mogli izmoz* gavati ljudstvo po mili volji. Kako mo< rejo delati z njimi skupno srbijanski demokrati, ki so po svojem programu za enotno državo, in kako morejo delati eni in drugi z bosanskimi agami in begi, ki so predstavniki starega graščinkega sistema? Podpirali pa bodo to vlado radi* čevci, ki se vežejo z ruskimi boljševiki in ki so odkrito stopili v tretjo seljaško internacionalo. Kakšna vlada je to in kaj bo mogla na* praviti, ker se želje in programi posa* meznih strank razlikujejo med sabo kakor noč in dan. Časopisje nove vlade je takoj pričelo kričati, da bo sedaj od* pravljena korupcija, da bo to vlada reda, pravice in poštenosti. Toda mi od tega ničesar ne vidimo, pač pa vidimo, da od* krito groze uradništvu, ki jim je politično nasprotno. Govore o korupciji, a kriv* cev ne pokažejo, govore o podporah, ki naj bi jih prejšnja vlada dajala časo* pisju, a na odgovor ne pokliče nova vlada nikogar. Zmerjanje in obrekovanje brez podlage pač ne pomeni poštenosti in pravice. Vse današnje klerikalno ropo* tanje, samohvalisanje in obrekovanje se bo nehalo in klerikalci bodo postali zopet krotki in majhni, ko se bo v bodočnosti pokazalo, da ne znajo vladati v korist ljudstva. O klerikalnem neuspehu in po* lomu smo trdno uverjeni. Sploh se ves svet čudi, kako smo mogli dobiti takšno drugod na svetu ne* mogočo vlado. Spričo tako slabo stoječe vlade ni čudno, da so se naši sovražni sosedje zopet opogumili napram nam, zlasti Bolgari so postali zopet predrzni, kakor še nikdar niso bili. V naše južtfe kraje pošiljajo vedno nove razbojniške čete, ki naj tam ropajo, zažigajo in po* bijajo. Seveda posrečijo se jim te na* mere ne, ker je naše vojaštvo navzlio slabi vladi budno na straži in sprejema bolgarske razbojnike tako, da morajo vedno s krvavimi glavami nazaj na Bol* garsko. So pa tudi drugače prilike na Bolgarskem zelo nezdrave, da se lahko vsak hip pričakuje prevrat proti bolgar* ski vladi, ki je proti ljudski volji pre< vzela državno upravo v svoje roke. Taka vlada se pa ne more dolgo držati, to na4 bi lahko na oheeti igrali svoji hčerki in svojemu zetu ministru. Ker pa dobimo Vižmarci v svojo sredo novega visokega občana v osebi samega ministra, je naša sveta dolžnost, da pomoreino našemu otožnemu ateku iz tega mučnega položaja. Najbolj se oddolžimo, ako prispevamo za nabavo nove harmonike, kar nam bo gotovo stotero povrnjeno od strani gospoda ministra. VAČE PRI LITIJI. Po dolgem času so prišli naši klerikalci do sape. Zadnji «Domoljub» piše: Zopet se je prigodilo, da je naša občina v liberalnih rokah... Pravi nam, da so se združili kimavci in orjunci ter so dajali volil-cem golaž in pijačo; najbrže je bila pijača «zacoprana>. Sodi pač po sebi in po sebi enakih. Neki vaš general je ves dan kuhal šnop9 za volitve, delili ste cigarete, čaj in ne vemo, kaj še vse, a ste ulovili le 43 glasov. Štirinajst dni je zastonj brusil pete vaš dolgonožni kaplan, tako da se mu je od truda pri agitaciji že kar hrbet skrivil. Ne Marijina družba, ne repo tanje na prižnici, ne strašenje z Orjuno ni pomagalo. Mi smo vas siti kakor vojak v stari Avstriji repe. Zalegli niso niti strahovi z davki. No, glede davkov bomo sedaj videli, kaj bodo napravili klerikalni tigri v vladi. O. kaplan, bodite rajši mirnejši. Ali ne vidite, da se Vam ljudje smejijo? Mislimo, da je za Vas boljše, če se ne smešite. Kadar pa boste zepet kaj dali v Vašega «Domoljuba>, pa pišite resnico. Bo boljše. — «K i m a v c i in o r j u n c ij. VRHPOLJE PRI MORAVČAH. Na napade na mojo osebo v zadnjem «Domoljubu3 ne odgovarjam, ker se dopisnik ni podpisal. — Stano Svete, učitelj-voditelj. VRHPOLJE PRI MORAVČAH. Po naključju sem dobil v roko umazano cunjo, na kateri je bil napis «Domoljubj. Pogledam bolj natančno in vidim tudi neki dopis iz Vrhpolja, torej iz naše vasi. Brečitam ga enkrat, dvakrat in nisem mogel verjeti lažem, nesramnim lažem. Da 9e sploh dado take laži natisniti. V dopisu se napadajo trije odlični pristaši demokratske stranke, katere bi radi klerikalci vtopili v eni sami žlici vode. Molijo se! Očita se jim, da jim za dobrobit ljudstva ni mar. Mogoče pa se briga za dobrobit ljudstva vrhpoljski gospod Valentin? Kar poglejmo si iz oči v oči. Vsi vaŠčani sedaj delamo od zore do trde noči z zavihanimi rokavi in v potu svojega obraza^ pomagamo si drug drugemu pri napornem delu, medtem pa naš farovški gospod Tine hodi v dolgi črni suknji okrog kakor v največji zimi. Postopa okrog, opravlja delo starih ženic ter s tem neti prepir med vaščani. Kdo torej dela? Pred kratkim so prišli farovški gospod od nekod in so prinesli seveda v gostilno veselo novico, da so se v času odsotnosti « Toraj sedaj ste, kakor ste sami izpovedali, bolj ctrdnb kot ste bili doslej. Vprašanje je samo, ali ste se utrdili v verskih resnicah ali v politiki. Časa ima naš gospod duhovnik vsak dan skoro 23 in pol ure, medtem ko mi kmetje še toliko časa nimamo, da bi se po napornem delu odpočili. Kar smilite se nam, gospod* Kdo torej dela? Farovškemu gospodu Valentinu ni mar vročina, ni mu mar dobra ali slaba letina, še manj pa delo, kajti on je že preskrbljen z vsem. Dobil bo od svojih podložnih bero,; pa če jo mora ubogi kmet tudi kupiti, da mu jo dd. Pisec članka v zadnjem cDomoljubui napada tudi našega učitelja g. Sveteta. Kaj vam je pa on storil? Mogoče se zato zaganjate v njega, ker je odkrit, dosleden, pošten in pravičen. Najbrž se ga bojite, ker je poštenjak in mož na svojem mestu v vseh ozirih. Sram vas bodli Takih mož, kot je naš gospod učitelj, je treba ljudstvu. Radi tega, ker je odločen in pravičen, pljujete nanj. Če bi bil on mož vašega 1 kova, bi bil vreden zlata, ker je pa demokrat, ga blatite po vaših listih in pri ljudeh. Kako in kaj je z vlomom v šolsko poslopje, bo dognalo sodišče. Najbrž si ni nihče izmislil take bajke in bo gotovo res, da so vaši nadebudni Orlički udrli v šolo. Seveda sedaj se izgovarjate različno. Kakor je znano, nima Katoliško izobraževalno društvo nikake društvene sobe. Mi smo zidali šolo s tremi šolskimi sobami, pa nobene 1 društvene sobe za Katoliško izobraževalno društvo. Torej tudi nimate pravice nobene si lastit ti. šolo smo postavili, da se vrši v njej pouk naše dece, ne pa da bi samo kaki priviligiranci i imeli vstop v gotove sobe. Ce bi bilo po vašem, bi eno šolsko sobo imelo pod komando Kat. Šola naj služi le pouku naše dece, za kar je bila zidana. Pisca članka v cDomo-ljubu» poživljam, da dokaže, kdaj smo ustanovili Orjuno na Vrhpolju? Ako tega ne stori, je vstopil tudi on v vrsto lažnikov. Zlagal se je tudi, da je Orjuna na Vrhpolju, ki se pa do danes žal se ni ustanovila, dobila orožje iz Ljubljane. Dokažite, kdo ima orožje, dobljeno za Orjuno. Ce vam je mar za dobrobit ljudstva, zakaj ga po nepotrebnem vznemirjate. Pregovor pravi: Kdor laže, ta krade. Pozor pred piscem članka v cLažiljubu*! Za danes imate že eno porcijo, drugič dobite dve, ako z eno ne boste zadovoljni. — V a s č a n. POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO. V eni tadnjih številk ^Domoljuba* se neznan dopisnik zaletava v g. Dolinarja, češ, da brezplačno razpečava cDomovino*. Na to neutemeljeno besedičenje izjavljamo, da nam je dobro znano, kako se v farovškl veži brezplačno jemlje :cDomoljub». A kadar pridejo kake volitve, naš župnik, g. Tavčar, celo kar na kupe razmetava »Domoljuba* med ljudi. Če bi mi ob občinskih volitvah razdelili toliko « Domovine*, bi gotovo imeli v odboru devet demokratov in vi le osem svojih. Naš župnik dalje smatra za pregrešno vsako prireditev, ki jo prirede Sokoli ali sploh naprednjaki, le orlovske in klerikalne prireditve mu seveda prijajo, pa makar Orli plešejo in popivajo na žive in mrtve. Vi, g. župnik, vidite le druge, ne pa svojih. POLJANSKA DOLINA. Da klerikalcem ne bo potrebno beliti si glave glede avstrijakant-stva poljanskega nadučitelja, bodi povedano še to, da je ob priliki smrti cesarja Franca Jožefa kakor tudi prej ob priliki umora Franca Ferdinanda razobesil črno zastavo, čeprav obeh ni prav nič častil. Kako bi si upal ob priliki nasilne Avstrije delati drugače! Napravljal je, četudi nerad, med vojno celo vojne zbirke v denarju in blagu med šolsko mladino ter celo na videz agitiral za vojna posojila — na ukaz od zgoraj. Naredil je toliko, kolikor je pač moral, da se je kril. Svojega prepričanja in mišljenja ter trdnega upanja v končno zmago nad nemško nadutostjo ter klerikalno nasilnostjo pa ni nikdar izgubil, naj se je še tako kričalo o zmagi avstrijskega orožji Javno, pred klerikalci, tega ni kazal, ker jih je predobro poznal, koliko se je smel zanesti nanje in jim zaupati v takih stvareh. Prikrival pe tega protiavstrijskega mišljenja ni svojim zanesljivim somišljenikom, bodreč jih s. potrpljenjem v končno gotovo zmago naših misli in stremljenj. Res se je moral kazati hinavca v tej zadevi, vendar tako daleč bi ne zašel, da bi kakega ubogega organista naznanil radi kake tedanje cesarske himne, če je slučajno ni igral, če ga je tudi na to pozabljenje opozoril. Da je bilo treba biti tedanje čase naprednemu učitelju skrajno previden v vsem dvojem postopanju, bo razumel ta, ki zna pre-udariti tedanji položaj, ko so klerikalci ka' tekmovali med sabo, kdo bo kaj protidržav-nega iztaknil na njih. In tako je bila vas Poljane naznanjena orožniškemu poveljstvu v Ljubljani kot srbofilska. Orožništvo, tedaj še v Gorenji vasi, je imelo strog nalog, paziti na to vas in na namišljene kolovodje tega gibanja, med katerimi je bil zaznamovan kot prvi in vodja tega gibanja g. nadučitelj, po katerem se je izpraševalo od merodajne strani o njegovem zadržanju in govorjenju v šoli in zimaj nje. Zato je pa bil vso vojno dobo pod policijskim nadzorstvom in zaznamovan s «p. v.> Poleg vsega tega je imel najstrastnejšega klerikalnega okrajnega šolskega nadzornika, V svrho zavarovanja lastne glave se je bilo treba kazati — recimo hinavca. Denuncijant, ki je denun-ciral vso pas in posamezne osebe, je bil prvi klerikalec v občini Kakor je ta mislil tedaj sovražno proti Srbom, tako mislijo vse klerikalne glave o Srbih in naši državi tudi še dandanes. Poljanski nadučitelj je liinavščino, ki jo je moral na videz kazati med vojno, takoj po prevratu tudi priznal pred šolskimi otroci, ko je prvič stopil pred nje z besedami: cOtroci, kakor vidite, so iz šole izginile podobe, katere smo morali častiti kot svetnike. Ni me sram pred vami povedati, da sem vam moral lagati, ko sera moral poveličevati te osebe, ki so bile vse prej kot čednostne in popolne kot nekaki bogovi; bili so naši največji zatiralci in krivičniki.* In na dan uedi-njenja leta 1918. je ta nadučitelj v slavnostnem govoru s solzami v očeh poveličeval škofa ia sedanjega ministri pfosvete kot za osvoboditev zaslužna moža. Saj za take ao ju tedaj smatrali v trdnem prepričanju njune iskrenosti do naše sedaje nove in svobodne države. Žal, da ee je bržkone o tem motil ta nadučitelj kakor tudi mnogi drugi. Ta dopis pa ni pisan kot mogoče kale odgovor na napade v klerikalnih listih, ampak zato, da naši somišljeniki ne pozabijo tedanjih časov in takratnega početja klerikalcev. Klerikalci tudi danes niso nič drugačni; njihova najgorkejša želja jei povrnitev starega cesarstva ali kaj temu podobnega, kjer bi nemoteno gospodovali črna suknja in rjava kuta. RIBNICA. Volitve, volitve, te so zmešale glave vsemu generalnemu štabu SLS v naši občini. Edino tolažbo jiui daje še popotnik, ki hodi poslušat v liberalno gostilno, kaj se pogovarjajo ti preklicani liberalci med seboj in kako — o groza! — se kregajo- in tepejo, da različni klerikalni špijoni kar po stopnicah frčijo. V nedeljo, 20. julija, ko so bili naprednjaki domalega vsi odšli na sokolsko slavnost v Sodražico, so poskusili napraviti imenitno kupčijo — za volitve namreč. Pa sta šla oba voditelja na Breg in v Laze, da bosta precenila škodo, ki je pa tam slučajno toča ni napravila. Kar nekako uradno sta se obnašala in ljudje so mislili, da se bo zopet treba v ^Domoljubu* zahvaljevati, to pot pa ne poslancu g. Škulju, temveč dekanu g. Skubicu in vrlemu županu Novaku. Ker se hvali ta gospod župan, koliko denarja je že na stran dal za zidanje magistrata, so ljudje, ki hitro pograbijo za vsako 6tvar, mislili: Bo pa nam dal, namesto da bi občinsko hišo zidal. Pa ni bilo nič iz tega, ker je slavna komisija na svojo veliko žalost ugotovila, da toča v tem kraju ni preveč škode napravila. Ko sta slišala gospoda od cenilne komisije nekaj prav kislih, sta se podala pa domov napisat ceno prov kunštno od Klavsa in toče*. Pa saj to smo brali v cDomoljubu*. Da so jim rožice odevetele na gornjem koncu, so se gospodje že precej prepričali, in mislim,' da popravljajo tudi že številke mandatov pri občinskih volitvah, od katerih odkazujejo milostno šest gospodarski listi, vse druge pa Sovraštvo in maščevanje je majorka prisegla vsakomur, kogar s svojo zgovor« nostjo ni mogla omajati. Med drugimi se [je vrgla na gospoda Kočnika, višjega uradnika pri okrajnem oblastvu. Hotela ga je omamiti z namišljeno ljubeznijo in postrežljivostjo. pod katero se je skrivala poželjivost po bogastvu in na« slovu. Slutivši, da je predlagan za gla« varja, je tudi ona potrkala na merodaj« nem mestu in svoji osebni zaslugi je pripisovala njegovo povišanje. Matija Kočnik je bil mož na svojem toestu. Imenovanje v službi je smatral za svojo lastno zaslugo, ki ne potrebuje pri« poročila. Še tisto leto je bil nastavljen v svojem domačem mestecu in takrat se [je tudi otresel nesramne zapeljivke. Kakor strela je zadela majorko ne« pričakovana vest, da je mestni glavar Kočnik zasnubil Amalijo, vdovo umor« ijenega graščaka na Prelesju. V svoji divji togoti se je zarotila pri vseh hudob« nili duhovih, da bo njuno zbližanje pre« prečila. Takoj se je podala na delo. Zbrala je Svoje tajne zaupnice, sloveče v nastav« ljanju ovir ter razširjanju izmišljenih poročil — Kočnik in Amalija sta postala žrtev podlega obrekovanja in zlobnega sumničenja, vsled česar sta pospešila korake v zakonski stan. Lepa je bila Amalija v poročni obleki, to je morala priznati njena najhujša na« sprotnica majorka Purman. Njena lepota ni bila učinek kakega umetnega sredstva, marveč pristen naraven čar, prikrojen značaju njenega blagega soproga. In prav to dejstvo majorki ni ugajalo. Ako bi bila Amalija navadna gizdalinka« ženska, ki išče hvale in priznanja na plesiščih in zabavah, bi se z njo lahko pomerila ter jo končno presegla. Toda gospa Amalija je živela skrito in čed« nostno življenje in tukaj je majorka ni mogla doseči. Ženska, ki se skrije svetu, se umakne mnogim priložnostim, katere porabijo obrekljivci, da jo razvpijejo in ogrde. Včasih jim zadostuje ena sama napaka in senca pade na tistega, kateremu jo pri« pisujejo. Taka temna senca je bila tihi in po« nižni Amaliji njen prvi nesrečni zakon. Če je izšla iz boljše rodovine, zakaj se je zvezala z graščakom Julijanom, siro« vežem in zapravljivcem? Zgolj zaradi imetja? To ne odgovarja njenemu zna« čaju in ponosu. Vmes je moralo tičati nekaj drugega. Toda kaj? — Majorka je tuhtala in ugibala in Pavla, njena soba« rica, je vohunila z istim namenom. Kakšen je bil neki tisti «bogati» Juli* jan Valaron? Bogatini so navadno ime« nitni ljudje, osebe, o katerih se v javnosti mnogo govori. Nikdar pa še ni slišala ali brala o kakem Julijanu Valaronu. PaČ so nekdaj poročali časopisi o skrajnem sramotnem činu, izvršenem po nekem Julijanu, ki je bil najbrž Amalijin soprog. To misel je majorka zagrabila z obe« uia rokama. Glavar Kočnik se je poročil z ženo, ki je zavrgla lastnega moža. Vzljubil je Ljudmilo, hčerko ločene žen« ske, ter jo je sprejel za svojega otroka. Mar iz ljubezni? Kaj še! Kočnik je moral gojiti grešno ljubezen do Amalije —i Ljudmila je morda njegova hči. To sicer še ni dokazano, toda mogoče je in slutnje morajo na dan. Tako je sklepala majorka; leta pa so potekala in v glavarjevi palači, kamor se je Amalija preselila po poroki, sta vla< dali sloga in zadovoljnost. Pastorka Ljudmila je doraščala v zalo gospodično? zaročila se je s stotnikom Milanom, ka« terega je majorka brezuspešno lovila si svojo mrežo, r lastijo za SLS. Da, toča, gumijeva toča, to bo huda stvar dne 10. avgusta! — Pravijo v «Do-moijubu>, da bi bilo napak, če bi postal župan ;. (Kaj šest odbornikov od petindvajsetih odloča o županu?) Pa kar nič slabega bi ne bilo, če bi dobili za župana moža iz naprednih vrst, takega, ki bi znal gospodariti in bi za naše žulje, ki nam jih pobira z občinskimi dokladami, tudi nekaj koristnega napravil. Poglejmo cesto proti kolodvoru! Ali se ne dela ravno sedaj pešpot, po kateri bo mogoče vsem priti po suhem na kolodvor ob še tako slabem vremenu? In to delata baš ta preklicani ; in «Poljanec>, ki sta v gospodarskem odboru trga. Pa šolo zida, ki ne bo stala občanov in občine niti ficka, to se pa že pravi nekaj več, ko škodo po toči «šacati>! Poglejmo na drugi strani, kako naš dekan skrbi. Gori-čevski in nemški verniki kolnejo gredoč v cerkev ob slabem vremenu, da je joj. Pa zakaj? Ko pridejo do farovških hoje, ne morejo naprej zaradi strašnega blata, katerega povzročata ožina ceste in senca smrekove seči, katere gospod dekan ne da odsekati, akoravno mu v vojnem času, ko so razširjali cesto, ni bilo treba odstopiti svojega sveta za razširjenje, kakor so to morali storiti vsi hrovaški in goričevski posestniki, ki imajo svoje parcele ob cesti. Menda ne zato, ker je bil gospod dekan kot serbofil takrat pri oblastih slabo zapisan? VINICA. V nedeljo so imeli belokranjski Orli svoj zlet na Vinico. Godilo se jim je kakor Sokolom; padalo je skoro ves dan, tako da so imeli tako mokro parado, kakršno so želeli oni Sokolom. Ko je ob sokolskem zletu padalo, so rekli, da so gospod župnik izmolili dež, Orlom ga je pa ljubi Bog poslal, ker je neskončno pravičen. Kadar bo zopet sokolski zlet na Vinici, naj si Orli našo telovadbo dobro ogledajo, da ne bo take polomije, kot je bila sedaj, in dobro bi bilo, da plačajo tudi prihodnjič vstopnino, kajti zadnjič je niso. — Konigova trdnjava je porušena in klerikalna moč je na Vinici le še v ženskem svetu. Kdor je bil v vojni in je čutil krivdo klerikalcev na lastni koži, ta ni nikdar več klerikalec. Hujskanje v cerkvi pa ne rodi dobrega sadu, ker Kristus je oznanjeval ljubezen med ljudmi, ne pa sovraštvo in preganjanje. KONJICE. V nedeljo se vrše tu občinske ^volitve. Nemškutarski zmaj dviga svojo glavo (in se veže s klerikalci, katerim ponuja župana, zase pa hoče svetovalce in — nemški uradni jezik! Možje volilcil Dosedanje skušnje so vam pokazale, kaj je storilo 21 tigrov v enem letu! ;Koliko obljub so klerikalni poslanci izpolnili? Odprite oči! Spreglejte, dokler je še čas! Ne verujte klevetam «Straže>, ^Slovenskega Go-spodarja> in «Slovenca>. Ti listi imajo za odgovorne urednike poslance, katerih ne moreš ,tožiti, ker so imuni. Baš zato pa imajo klerikalni listi za odgovorne urednike poslance, "da nekaznovano za njihovimi hrbti kradejo čast ■poštenim ljudem. Prišel pa bo čas, ko bomo to >klevetniško družbo njihovim podlim dejanjem primerno kaznovali. Volite v nedeljo vsi listo ^Jugoslovanske demokratske stranice, katera vedina je zmožna sedanje razmere v državi vzboljšati! V tej stranki je zastopan vsak stan wod najnižjega delavca do najvišjega gospoda! boj torej za idejo bratstva, svobode in de-jmokratizma! Streti moramo črno-rdeče-nem-škutarski kači njeno glavol f ŠMARJE PRI JELŠAH. Uredništvo izjavlja, J3a z dopisi s podpisom «Bonifacij» niso v ni-jkaki zvezi niti vodstvo krajevne, oziroma srez-jke organizacije JDS v Šmarju, niti njegovi čla-.ni. — Dopisnike iz Šmarja, o katerih vemo, da jo vsi naši somišljenikij ob tej priliki ponovno opozarjamo, naj nam ne pošiljajo zavurn spisov, v katerih se včasih ironizirajo, odnosno indirektno napadajo tudi naši prijatelji. Da se taki napadi onemogočijo, bomo sprejemali dopise z izrecno politično vsebino le tako, da nam jih dopisniki pošljejo preko tamošnje naše organizacije. CERŠAK. Naš župan, g. Reiter, je odstopil in na njegovo mesto je prišel g. Šmirmaul. To se pravi: iz dežja pod kap. Ker g. Š. ni nič boljši, bo 10. avgust obadva pometel. Gospodu, ki v svrho agitacije vabi mimoidoče ljudi v klet, priporočamo, naj daje vino rajši svojim hlapcem. Ceršak bo še vseeno stal, če nam bodo tudi drugi gospodje županovali. Celo še trdnejše bo stal, ko dobimo v odbor sposobnejše ljudi. Zato kroglice v drugo skrinjico! Živela druga skrinjica! CERŠAK. Čujte, g. urednik, kako se je ob-nesel Žebotov shod za občinske volitve na Ceršaku dne 3. t. m. Na shod je prišlo 23 mož, med temi nekaj iz radovednosti, ter več žensk. Naši so bili radovedni, kako se bo g. Zebot razkačil, ker je imel tako malo poslušalcev. Zastopan je bil na shodu seveda tudi stari odbor, ker še liže pete g. Zebotu. Ker mi mladi tega ne storimo, nas imajo za nejever-nike. Zebot ni vedel, kako bi nas ogrdil. Vezal je otrobe na vse strani, a kaj, ko se otrobi zvezati ne dajo. Dejal je tudi, da smo plačani od Orjune in da hodimo k mariborskim advokatom po denar. Žalostno je, g. Zebot, ki se imenujete za krščanskega moža, da se tako lažete. Z vašim besedičenjem ste pač lahko panali kakšne duševne siromačke in kakšne Marijine družbarice. Ali se še spominjate, kako ste med vojno, do vratu v dolgovih, iskali pomoči v Ceršaku? Pretepali ste se že tudi okrod, a nas imate za divjake. Primite samega sebe za nos in pridite po 10. avgustu v Ceršak, boste videli naš novi mladi občinski odbor. Pokazalo se je že 3. t. m., koliko jih imate za seboj. Mi hočemo delovni in agilni občinski odbor. Zdravo! «=- «Divjak.> MALA NEDELJA. Dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne priredijo v Društvenem domu pri Mali Nedelji malonedeljski dijaki igro f Navaden človek». Po igri bo razvil tamburaški zbor prosto zabavo s plesom. Ker je čisti dobiček namenjen dijaški kuhinji v Mariboru, se vsi prijatelji dijaštva vljudno vabijo. Na svidenje! GORNJI LOGATEC. Naša krajevna politična organizacija JDS je priredila minulo nedeljo javen shod v gostilni g. Ivana Riharja Shod je bil zelo-dobro obiskan. Poročal je poslanec g. Reisner iz Ljubljane o političnem položaju in o razvoju zadnjih kriz tako jasno, trezno in premišljeno, da smo si mogli vsi napraviti pregledno sliko o političnih prilikah od ustavotvorne skupščine do današnjih dni. Poslančev govor je napravil na vse poslušalce najboljši vtis. Nobenih fraz nismo slišali, nobenih demagoških gesel, pa tudi nobenega šuntanja, nobenega blatenja političnih nasprotnikov. Kako velika je razlika med našimi vele-dostojnimi zborovanji in onimi naših nasprotnikov! Shod je ob koncu soglasno sprejel resolucijo, s katero izreka neomajno zabpnico poslaniškemu klubu samostojne demokratske stranice in voditelju slovenske demokracije dr. Žerjavu. SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Tukajšnji do-pisunček ^Slovenskega Gospodarja:* milo mi-javka, češ, da je dopisnik «Domovine» od Sv. Štefana lažnivec in osel itd. Tistega pa ne pove, kako se javno blamira s svojim dopisom, češ, da je prvi svetovalec, Martin Johan, vrli pristaš klerikalne stranke. Če je temu tako, zakaj pa niste klerikalci njemu pddali glasov za župana, ki je tega mesta veliko bolj vreaen kot pa Pungeršek. Kdo je za dobrobit občine več koristnega storil, Johan ali Pungeršek? In če je Johan res vnet pristaš vaše stranke, zakaj pa ni potem složno z vašo stranko volil Pungerška? Ko je on videl, da je v naprednih vrstah glede volitev župana razkol, je kot na-, prednjak oddal rajši prazen listek; saj je videl, da proti klerikalcem ničesar ne opravijo. Druga dva svetovalca pa sta samostojneža, torej tudi nista klerikalca. Še enkrat poudarjam, da imate klerikalci le župana (prav za prav je pa župan gospa Kotnikova) in pa sanjarskega taj-! nika. Vsa druga mesta zasedajo naprednjaki^ Osel, kakor imenujete dopisnika , je postal sedaj tako hud, da bo začel rigati povest o kaplanu Šlambergerju, o zaprtih polkah v spodnji šoli, o Dolgovratkl v službi v. Ljubljani, o prenočišču v zaklenjeni sobi v Šmarju (pri Habjanu) itd. Gradiva vedno dovolj. Dopisuna «Lažigospodarjas pa vljudno; prosim, le poročaj še kaj v svejem lažnivem časopisu, nam bo bolj kratek čas. Zagotavljanj da bom vestno odgovarjal z materijalom, ki ne bo preveč časti delal tisti hiši, kjer se dopisi izgotavljajo. — Na svidenje! — Pika ia P o d g o r e. VELIKA NEDELJA. Od Velke Nedele nam pišejo: Hvala večnemi Bogi, da nas je očuva gromozenske nesreče. Čujte, cela dva tjedna smo meli polek farne cirkve pravega pogana. Velkemi pobožnemi bogaci se je naroda princ, pa ga ne da krstiti, dokič mu tega ni dovola kumek L. Ženske, za kerimi je toti pobožjak leta okoli gantarov, mu pravijo h... Bojšoga in boj bogatoga kumeka mali princ ne bi moga niki na totem sveti dobiti. Večkrat sem čiija —<. pa to bržčas nede resen — da bi L. že davno tuka kameje na cesti, če ga nebi tote sramote dvakrat reša jegov oča. Bog mu daj dobro! Negda van je bija kumek mesar, potli kramar, nazadje oštarjaš, keri nas je vun meta, zaj pa rad pase na plači kure. Od samoga dugoga cajta je moga postati kumek. Pa mesarsko naturo še sploh ma, to je pokaza tiidi pri velki jiižini, kero je on ranžero v velko čast malemi princi. Prišli smo plečit, pa smo culi, kaj je kriča. Če bi le moga, bi najrajši nekaj liidi, keri jemu neso povoli, raseka na drobne falačke. Rečem van, čuvajte se totoga človeka z velkim in plavim nosom vse zvoše. Pa neso bili kumek sami na jiižini, princi se je dojšla poklonit cela reputacija tijan z Beloga grada. S Halos so se prpelali san zvišeni, ki hodijo dostikrat v sosedno ves..., pa so mu dali še svoj žegen. Po svoji stari šegi so gospot najbrž tiidi hujstili svate, pa nesmo dobro čtili, da so gučali bol pijano. Čiili pa smo gvišno, da naj živijo naš kral* dohtar Korošec, pa njihov, minister z Liikarije. Ne ven, če jema neso poslali telegrafa. Mi plečari smo jo vrezali po; fantovsko in smo rajši odišli, da nas je bilo; sran pijanih liidi, keri več ne vejo, kaj gučijo in delajo. Mladomo princi pa smo tiidi mi vošili zdravje, da de nas leži negda giila. —<. P1 e č a r. -—-ri Kje sta pozabila dežnik? Na majhnem vaškem shodu je fajmošter Jaka lomil kopje nad liberalci, pijanci iri prešustniki ter končno menil: «Še celo takšne hiše obstojajo, kjer se dekleta prodajajo.. .>> Mežnar Matevž, ki ga je zvesto poslušal, se je pri zadnjih fajmoštrovih besedah naenkrat dvignil ter se potrkal na čelo. «No, kaj pa je, Matevž,» ga je fajmošter začuden vprašal, Matevž: «Ej, zdaj se pa spomnim, kje sva midva pozabila „marelo"...» Obiskujte kmetijske šole! V današnjih časih, ko je v boju za obstanek treba vse večjih moči in večjega znanja, tudi kmet ne bo mogel izhajati, če ne bo oborožen «z uma svetlim mečem». Da bo kmetovalec kos današnjim prilikam in da bo mogel tekmovati z razvojem tehnike in znanosti v drugih strokah, si mora pridobiti zadostno mero teoretičnega znanja in temeljito ter obsežno praktično znanje, sicer bo v tej tekmi zaostal in v boju podlegel. Dober gospodar mora danes znati vse, biti mora celo dober trgovec. Marsikateri kmet misli, da stori dovolj, če caplja za razvojem časa; nekateri so pa celo tako trmasti, da nočejo ničesar slišati o napredku in razvoju kmetijske znanosti in smatrajo za velik greh, če bi kako drugače kmetovali, kakor so njihovi očetje. Največji sovražnik kmetijskega napredka je v naziranju: kmet naj ostane neveden in brez vsake večje izobrazbe — orati in sejati in trpeti bo že znal. Toda čas hiti z bliskovito naglico in postaja čisto drugačen kot je bil pred nekaj leti. Pa vendar mnogo kmetov tišči oči, da izpremembe ne bi videli, in trdi, da dovolj zna in da se bodo njihovi sinovi od njih dovolj naučili. Toda čujte, kmetovalci, kako more izhajati gospodar, ki prigospodari denar po stari šegi, a posle in dninarje mora plačevati moderno? Dohodki kakor pred desetletji, izdatki neprimerno višji! Kako naj iztisne iz zemlje več kot nekdaj, pa ne pozna snovi, ki se nahajajo v hlevskem gnoju in njih lastnosti, o umetnih gnojilih pa sploh nima pojma? Na kakšen način naj dobičkanosno izrablja svojo zemljo, če je natančno ne Kmetijski pouk NAPAJANJE ŽIVINE. Med velike napake, ki se dogajajo pri naši hlevski živinoreji, spada tudi ta, da napajamo po nekaterih krajih našo živino izključno le v hlevu in da nimamo v ta namen celo tako imenovane «samonapajalnike». Na ta način ne pride živina sploh iz hleva. Ti samonapa-jalniki so sicer nekaj modernega, imajo pa le omejen pomen, ki se nanaša le na gotove razmere. Tako napajanje so vpeljali razni veleposestniki, ki redijo toliko živine, da je sploh težko napajati živino zunaj hleva. Kako naj se napaja živina pri koritu zunaj hleva, če stoji v hlevu po 100 in več glav? To zahteva dela in časa! Tam so samonapajal-niki na mestu iz gospodarskih ozirov. Tam se pa tudi spušča živina v ograje in teka-Lšča ali pa na pašo, da se po potrebi izpre-hodi. Iz teh razmer so prišli ti samonapajalniki in sploh napajanje v hlevu tudi v naše male razmere, v hleve naših maloposestnikov, kjer* so pa pri izključni hlevski reji bolj v škodo kakor v korist. Pri takem hlevskem napajanju ne pride živina sploh nikdar na zrak in tudi do nobene hoje. Res je to, da si prihranimo z napajanjem v hlevu, zlasti s samonapajalniki nekaj dela, toda veliko večja je škoda v tem, da ne pride živina do nobenega gibanja. Živina potrebuje hoje, da ostane bolj zdrava in bolj trdna in vsled tega tudi bolj sposobna za užitek. Zato so ji tudi noge ustvarjene. Samo poleganje in vstajanje v hlevu ne zadostuje. Jasna pamet nas uči, da se morata tudi molzna krava in mlada goved pregibati kakor sploh vse druge živali. pozna in če ne glede na njeno kakovost vso zemljo obdeluje po enem kopitu in po vrhu še z nepraktičnim orodjem? Ne ve, da se lastnosti pri živini podedujejo, pa hoče biti dober živinorejec, ne pozna učinka različnih načinov krmljenja, pa vendar misli, da je študiran dovolj za kmeta. Kakšne ogromne koristi bi lahko imeli naši posestniki od krepkih zadrug, če bi poznali moč zadružništva in njega ustroj. In kolikokrat bi gospodar ob novem letu drugače prijel gospodarstvo, če bi ob zaključku knjig prejšnjega leta, iz knjig, iz katerih mora vsak napreden gospodar videti svoje gospodarske zmožnosti, izprevidel, da se mu gospodarstvo ne izplačuje. Vendar večina naših gospodarjev ne ve, kaj je knjigovodstvo in kakšne koristi da je. Kmetje, izberite za gospodarja - naslednika najbistroumnejšega sina. Ne delajte kakor često doslej, da je tisti sin prevzel gospodarstvo, ki za drug poklic ni bil sposoben. Kolikokrat so radi tega gledali in še gledajo z žalostjo v srcu starčki očetje, kako propada z njihovimi žulji pridobljeno imetje. Za gospodarje naših dni je treba mnogo, je treba bistrih glav, ki so se za svoj težki poklic tudi dovolj pripravile. Zato pošljite svoje sinove, bodoče gospodarje, v kmetijske šole, kjer si bodo pridobili potrebno znanje in se izvežbali teoretično in praktično v dobre, izobražene kmetovalce. To bo podlaga, na kateri bodo zgradili gospodarstvo, ki bo njim samim v blagostanje in srečo, vam pa na stare dni v zadoščenje in ponos. Ne le da je to potrebno iz ozirov na zdravstveno stanje, ampak tudi iz ozirov na vse druge posledice, ki se kažejo v dajanju užitka. Molzne krave nam največ molzejo v paši. Predvsem seveda zaradi sočne pašne trave, toda tudi gibanje na svežem zraku ima svoj delež pri tem. Skrbimo torej na našem malem posestvu, da pride živina ven, vsaj takrat, ko se napaja. To velja še posebno, če imamo izključno hlevsko rejo, kakor je n. pr. v okolici Ljubljane običajna. Živina naj se vsak dan nekoliko izprehodi! Če manjka zunaj pripravnih korit za napajanje, naj se pa napravijo ! Gospodarstvo POSEBNOSTI LETOŠNJEGA LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEJMA. IV. Ljubljanski veliki sejem, ki se bo vršil v času od 15. do 25. avgusta t. 1., je posebne važnosti za naše poljedelce. — Upoštevajoč agrarni značaj naše kraljevine je sejmska uprava skrbela za to, da dobi poleg raznovrstnih industrijskih in obrtnih izdelkov poljedelec na IV. Ljubljanskem velikem sejmu vse, kar rabi za svoje gospodarstvo. Na velikem sejmu se bo tedaj nudila vsakomur najboljša prilika za nakup raznovrstnih gospodarskih potrebščin, poljedelskih strojev, raznega orodja, raznih umetnih gnojil, vsakovrstnega blaga itd. Z letošnjim velikim sejmom je zvezana tudi velika razstava živine. Poleg tega bo v paviljonu «L» pod geslom «Priroda Slovenije» prirejena špecijelna 1 razstava z vsemi zanimivostmi iz lovskega, planinskega in ribiškega življenja. Prireditelji te špecijalne razstave so: Slovensko lovsko društvo, Slovensko ribarsko društvo, Slovensko planinsko društvo in Jugoslovanska zveza za tujski promet, vsa društva % Ljubljani. Osnutke in dekoracije za to špecijaliteto letošnjega velesejma je izvedel akademični slikar Josip Marija Gorup s sodelovanjem arhitektov bratov Hus. Vsem obiskovalcem bo nudila izreden užitek. TRŽNI PREGLED. ŽITO. Cene padajo tako pri^ nas kakor v inozemstvu, ker se vedno bt4* pokazuje, da svetovna žitna letina ne bo tako slaba, kakor so se nedavno širile vesti. Na novo-sadski blagovni borzi že preko enega tedna slabijo cene. Dne 6. t. m. se je trgovala na novosadski borzi pšenica po 360 do 370 Din, ječmen po 310 do 320 Din, turščica po 275 do 280 Din, oves po 300 do 310 Din, moka «0» po 570 Din. KRMA. Na celjskem trgu so bile nastopne povprečne cene: sladko seno 60 Din, polsladko 50 Din, kislo 40 Din, slama 40 Din za 100 kg. — Vrednost našega denarja. Dne 6. t. m. se je dobilo na zagrebški borzi v devizah:; 100 avstrijskih kron za 11% pare, 100 madžarskih kron za 11 par, 100 italijanskih lir, za 358 Din, 1 dolar za 81 Din 50 par, 100 češkoslovaških kron za 242 Din, 100 švicarskih frankov za 1538 Din. = Razstava konj na Ljubljanskem velikem sejmu, ki se bo vršila v nedeljo 24. t. m.,, vzbuja upravičeno zanimanje v najširših krogih ne le med razsfavljalci konj in med konjerejci sploh, ampak tudi med obiskovalci1 velesejma. Saj bo pa tudi ta razstava prva te vrste v Ljubljani. Od vseh strani se pri-glašajo konjerejci, da tekmujejo s svojimi živalmi za premije. Poleg številnih plemen- -skih in drugih konj za ježo in za uprego je priglašenih tudi nad 30 žrebcev, težkih in lahkih pasem. Razstava se bo vršila na obsežnem prostoru sokolskega telovadišča tik velesejma in so potrebna dela za prireditev, prostora v polnem teku. Vsa podrobna pojasnila daje Kmetijski odsek velesejma v Ljubljani. = Tridnevni letni kmetijski tečaj v dr-, žavni trtnici v Bršlinu. Od 15. do 18. avgusta priredi upravitelj državne trtnice v Bršlinu tridnevni kmetijski tečaj za mladeniče in gospodarje. — Za revnejše tečajnike se bo skrbelo za hrano in stanovanje. Pouk bo teoretičen in praktičen. Obravnavala se bodo predvsem vsa sadjarska in vinarska dela v poletnem in jesenskem času. Vse priglasitve, zlasti onih, ki reflektirajo na prosto stano-' vanje in hrano, sprejema le podpisani na glavarstvu v Novem mestu do 10, avgusta t. 1. — Državni upravitelj in sreski ekonom Fr. Kafol s. r. =a Sprejem gojenk v Kmetijsko-gospo-dinjsko šolo Kmetijske družbe v Ljubljani/ Ta zavod se nahaja v Marijanišču in prične novo šolsko leto s 1. oktobrom 19243 Šola traja 11 mesecev. Gojenke, ki morajo: biti najmanj 16 let stare, plačujejo mesečno, za hrano, stanovanje, razsvetljavo in sploh za vse 500 Din. Pouk sam je brezplačen. —^ Deklice, ki žele vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo predložiti svoje lastnoročno spisane in nekolkovane prošnje zadnji čas do 2 5. a v- gusta t. I. Kmetijski družbi v Ljubljani. Prošnji je priložiti krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo, posesani list in obvezno pismo staršev ali varuha, s katerim se zavezujejo plačati vse stroške šolanja. Vsa potrebna pojasnila daje Kmetijska družba za Slovenijo v "Ljubljani. = Sejem v Velikih Laščah. Županstvo občine Velike Lašče naznanja, da se bo vršil na dan sv. Roka, t. j. dne 16. avgusta, nov vsakoletni kramarski in živinski sejem v Velikih Laščah. Tedenske novosti * Zaostale prispevke naših sotrudnikov objavimo prihodnjič, ko bo imela «Domo-vina» zopet prilogo s slikami. — Dopisnike ponovno opozarjamo, naj pišejo s črnilom in razločno ter le na eni strani papirja. * Nov veliki župan v Ljubljani. Vlada je sklenila upokojiti velikega župana za ljubljansko oblast dr. Baliča in velikega župana za mariborsko oblast dr. Pirkmajerja ter bo imenovala za velikega župana v Ljubljani za vso Slovenijo dr. Sporna, a v Mariboru bo postavila samo namestnika velikega župana, in sicer poročajo, da pride na to mesto dr. Vodopivec. Da sedanja vlada samovoljno združi obe slovenski oblasti pod enim velikim županom, je nezakonito. S tem menda hoče nova vlada pokazati, da je «vlada zakona in reda». * Občinske volitve v mariborskem političnem okrožju se bodo vršile v nedeljo dne 10. avgusta. Volitve se bodo vršile v 60 občinah. Nemci niso v nobeni občini postavili svoje kandidatne liste. Upati je, da se bodo naprednjaki povsod dobro odrezali. * Izprememba krajevnega imena. Občina in kraj Sv. Andraž nad Polzelo, srez slovenj-graški, se naziva odslej Sv. Andraž pri Velenju. Javni uradi naj rabijo odslej le ta novi naziv. * Radičevci uničujejo nasade demokratom. V vasi Kučanica na Hrvatskem so radičevski kmetje proslavili nastop nove vlade z republikanskimi govori. Nekemu demokratskemu pristašu so v svoji veliki navdušenosti posekali okoli 1000 turščičnih rastlin. Tako si menda predstavljajo svojo mirotvomo republiko. * Brezplačna vožnja za šolarje. Na predlog bivšega ministra prosvete g. Pribičeviča je prometno ministrstvo odobrilo, da smejo učenci ljudskih šol uporabljati brezplačno osebne vlake za vožnjo od kraja stanovanja do šolskega kraja. Te ugodnosti pa veljajo samo v času šolskega leta. * Zadnje neurje na Notranjskem je prizadejalo posestnikom ogromno škodo. Omenjeno neurje z viharjem je strašno razsajalo po tamošnjih gozdovih. Preko stare ceste, ki vodi s Planine v Logatec, leže debela debla in zro bolestno pred sebe v dolino. Posestnikom naj bo sedaj glavno delo, da izžagajo, oklestijo in obelijo poškodovano drevje, da se ne bo začel v njem zarejevati smrekov lu-badar, ki bi mogel potem, ko bi se hudo razširil, škodovati še zdravemu drevju. * Jugoslovansko mesto v Južni Ameriki. Porvenir je najjužnejše mesto v Južni Ameriki. Naših jugoslovanskih rojakov je tamkaj 70% od vsega prebivalstva. Glede na njihovo hvalevredno delovanje je tamošnja vlada našim rojakom znatno znižala najemnino za dodeljena jim zemljišča. * Nesramen lažnivec je «Domoljub», ki pravi, da je slovensko demokratsko časopisje dobivalo podporo od prejšnje vlade. Lump misli o vseh po sebi. Ako dokažete, da je n. pr. naš list dobival podporo in koliko da je dobival, vam vrnemo dvojno vsoto. * Pazite na otroke! V Smolniku nad Rušami je pri posestniku Gorajaku voz sena zdrčal po bregu navzdol in povozil petletnega otroka, ki je bil takoj mrtev. * Trojčki. Marija, žena Josipa Viteziča iz Trogira v Dalmaciji, je porodila te dni trojčke moškega spola. Oče je siromašen delavec. Mati je sicer slabotna, a bo ostala pri življenju. Otroci pa so vsi zdravi. * Morska kača. Iz Spli a poročajo, da so tamkajšnji ribiči ujeli te dni veliko morsko pošast, ki jo ribiči imenujejo «morska kača». Težka je riad 300 kg, dolga pa 3% metra. * Za vedno izgnan je iz naše države 26-letni Rudolf Vodopivec iz Št. Petra na Krasu, ki ima na vesti že nebroj tatvin in goljufij. * Smrt na ulici. Upokojenega. finančnega nadpreglednika Sotoška v Mariboru je zadel na cesti mrtvoud. Padel je na tla. Ko so mu ljudje prihiteli na pomoč, je bil mož že mrtev. * Zagonetno okostje. Pri izkopavanju proda sta našla v Studencih pri Mariboru dva delavca okostje odraščenega človeka, ki je ležalo skoro dva metra globoko v produ. Domneva se, da je okostnjak ležal najmanj deset let v pesku. Dotičnik je bil najbrž žrtev roparskega umora. Iz raznih krafev * V žireh je umrl vrl naprednjak posestnik in trgovec g. Anton Kopač. Bil je splošno priljubljen. Blag mu spomin! * V Št. Rupertu na Dolenjskem je preteklo soboto med nevihto udarila strela v hišo Gregorja Brinška, posestnika v Hrasto-vici. Hiša se sicer ni užgala, ubila pa je strela domačo gospodinjo. N. v m. p.! * V Stopičah pri Novem mestu je ubila strela posestnikovega sina Martina Iejša služba nego — mežnarska. Ko sem tega oklevetanega moža malce bolje spoznal, sem se prepričal, da je to energična natura in takoj uganil, zakaj se ga nekateri tako boje, če bi prišel v občinski odbor. Vsaka mevža ima strah pred energičnim možem. Tako ima baje tudi njegov poklicni konkurent velik s rah pred njim ter se ne misli voziti več po cesti v Maribor, ako bi se g. Kostanjšku res posrečilo, doseči popravo okrajne ceste do broda, ki je zares nujno potrebna popravila. Si pač misli, da bi mu bila podstavljena bomba, ki bi ga ponesla v «lufb> ali pa v blaženo Avstrijo; zadostovala bi baje prav majhna bombi a. Zvedel sem tudi, da je največja zasluga g. Kostanjška, da brod čez Savo v Zgornjem Dupleku dcbro funkcijonira, čeravno so ga hoteli že lansko zimo zapreti. Lani je bil v tako slabem stanju, da je bil skrajno nevaren zlasti'' za prevažanje vozov, to pa zato, ker se je prejšnji načelnik brodovnega konzorcija g. T. mnogo rajši brigal za klerikalno politiko, nego za gospodarske stvari. Morda bi se pa bil dal iz podjetnih klerikalnih županov napraviti most; mogoče bi jih lahko postavili kot sohe v Dravo, da bi ljudje skakali kakor žabice od enega do drugega in tako dospeli na drugo stran. Za danes dovolj! Če bom še kaj posebnega slišal od Sv. Martina, Vam bom že poročal. Strašna rudniška nesreča v Karmelju pri St. Janžu Pri št. Janžu na Dolenjskem leži vas Kar-melj, znana po svojem premogovniku, ki je bil v zadnjem času znatno povečan in pri katerem je zaposlenih nad 300 rudarjev. Premogovnik, ki ima tri velike rove, je preteklo soboto zadela strašna katastrofa. Proti večeru se je nad vso okolico stemnilo nebo in pričel je liti dež kakor iz škafa. Najbrž se je utrgal oblak. Med nevihto so bili delavci v rovih na delu. Kmalu so se z vseh sosednih gričev vlili v dolino veliki hudourniki. Po 6. uri je voda že udrla v rudniško električno centralo; zalila je vse stroje in takoj je bil ustavljen ves obrat. Vsi so bili naenkrat v temi. Pritisk vode je bil vedno srditejši. Nekateri rudarji so opazili nevarnost in pobegnili iz rovov. Okoli 10. ure zvečer pa se je nekaj rudarjev zopet vrnilo v enega rovov, hoteč zavarovati betonski zid. Toda to se jim ni posrečilo, voda je udrla v rudnik, zrušila betonski zid in zasula deset rudarjev. Vest o strašni nesreči se je takoj raznesla po celi okolici in ljudje so trumoma prihajali na kraj nesreče. Ko so prvi oddelki rešilne akcije odšli proti rudniku, se je nudil vsem strašen prizor. V rovu so začuli klicanje na pomoč. Oglasil se je rudar KeŠe, ki je bil zasut pod hlodi in blatom. Bila pa je vsaka pomoč izključena. Pozno v noč se je reševalna ekspedicija podala vnovič v rov. Po dolgotrajnem iskanju 60 našli prve žrtve strašne nesreče. Bil je to rudar Martin Gane, Franc Keše in Jernej Rugelj. Vsi so bili strašno razmesarjeni. V pondeljek ponoči so izvlekli še Ferdinanda ! Lukeka, Martina Kosa in Edvarda Ojstruha. Manjkajo še Martin Strojinc, Franc Umek, Franc Kavšek in Martin Dolenšek. Pogreb šestih ponesrečencev se je vršil v torek dopoldne ob veliki udeležbi prebivalstva in tovarišev ponesrečencev. Pred odprtimi grobovi so se odigrali pretresljivi prizori. Ljudstvo je glasno ihtelo. Grozna nesreča je tem usodnejša, ker večina ponesrečencev zapušča nepreskrbljene družine. 0 nesreči se je uvedla rudarsko-policijska preiskava, ki bo izdala o izidu preiskave uradno poročilo. TRBOVELJSKI OCVIRKI. . (Prosto po «S!ovenskem domn:>.) 1.) Pri Sv. Katarini so ujeli na lisičjo pa»t dehorja ter ga poslali k stanovanskemu uradu; ta ga je pa radi smradu vrnil. 2.) V ^Slovenskem domu» je izostal vozni red; to pa iz nastopnega povoda: če se pelješ z avtom, do večera gotovo dobiš kakšen vlak. 3.) Poročila v ^Slovenskem domu» so tako točna kakor naše prometno sredstvo «Ogljebil», ki zamudi kar dva vlaka na dan. 4.) Miha je razpisal na lastno pest občinske volitve in že vidi tisto «maso», katero je v času štrajka izdal, kako ga sedaj voli za župana. 5.) Da so inserati res dobra stvar, se vidi: nekdo je pokupil vse cunje, drugi pa vse zlato prodal. 6.) SLS je uredniku «Slovenskega doma» na repček stopila. V nedeljo se je dal zato v tretji red zapisati, da ne bo zamere. 7.) Nihče ne trdi, da je "Slovenski dom» radkalski ali da dobiva podporo iz Beograda ali Moskve. Ta list ima s\ oj «zlati» rudnik v Savinjski dolini, kjer je produkcija taka, da so ravnatelja upokojili. 8.) Za novo uredniško napisno tablo so pobirali pri Sv. Marku. V zahvalo izide list v večjem obsegu. V ZAGREB NA SOKOLSKI ZLET. V dneh 15. do 17. avgusta se bo vršil v Zagrebu II. sokolski sabor in z njim spojeni veliki sokolski zlet, ki bo s svojo številno silo pokazal, da naše Sokolstvo napreduje. Tisoči in tisoči prijateljev Sokolstva, narodnega in državnega edinstva se pripravljajo, da pridejo te dni v Zaereb, kamor prihite tudi češki, poljski, lužičkosrbski in ruski Sokoli, da posetijo svoje slovanske brate. — Mirno lahko rečemo, da bodo dne od 15. do 17. avgusta v Zagrebu triumf slovanske misli. Zlet v Zagrebu bo zbral okrog sebe eno-krvne brata od ponosnega Triglava do šum-nega Vardarja, od rodovitne Vojvodine do sinjega Jadrana. Zagrebški zlet bo pregled naše narodne zavesti in sile, katero moramo pokazati pro'i vsem onim, ki hočejo izpod-kopati one, za kar se Sokolstvo bori. Lepa in veličastna bo ta Sokolska slovesnost. Pridimo in ne bojmo se stroškov, ker nam to veleva naša patriotska dolžnost. Na svidenje! Proslava petletnice osvobojenja Prekmurja Dne 12. avgusta 1Q19. je jugoslovanska vojska korakala v Prekmurje in zasedla zemljo, ki jo je Jugoslaviji prisodil vrhovni svet v Parizu. Letos 12. avgusta poteče torej 5Ietnica tega dogodka. Po tisočletnem narodnem robs vu je zasijalo solnce svobode tudi v Madžarski živečim Slovencem, ki se poprej skoro niso zavedali, da so tudi oni eno in isto z brati Slovenci na drugem bregu Mure. Slovenski jezik, ki je bil poprej zasra-movan, je prišel do svoje časti in veljave in danes, ko se nagiba h koncu 5. leto po osvoboditvi, danes že gospodujeta v Prekmurju slovenščina in slovenski živelj. Prej hlapec, sedaj gospodar, gospod na svoji zemlji! Spomin na dan, ko je naša slavna vojska zasedla Prekmurje, hočejo letos proslaviti prekmurski dobrovoljci, ki so se po prevratu pa do zasedbe Prekmurja z orožjem v roki borili za svobodo svoje ožje domovine. Proslava se bo vršila v nedeljo 10. avgusta v Bel incih, narodno najbolj probujenem kraju v Prekmurju. Na predvečer v soboto dne 9. avgusta pa se bo vršila proslava v Murski Soboti, kjer leže na tamkajšnejm pokopališču trupla 6 junakov-Hrvatov, ki so ob prvi zasedbi Prekmurja dne 3. januarja 1919. padli v Murski Soboti. Zanimivosti X Vrtnice na jablani. Ameriško časopisje poroča, da se na vrtu neke Ane Remsove blizu Allentovvna v Ameriki nahaja jablana z vejami, polnimi najlepših beiih vrtnic. Takšna drevesa rastejo pač samo v Ameriki. X Edini advokat, ki je postal papež. Nedavno je bil v pariški sedni palači svečano sprejet papežev nuncij Ceretti. Predsednik sodišča Foucarde je pozdravil poslanika svete stolice s toplimi besedami. Po svečanem govoru je papežev nuncij izročil v imenu papeža lepo sliko v dar pariškim pravnikom. Slika prikazuje francoskega advokata Guyja Foucoulta, ki je bil leta 1265. pod imenom Klementa VI. izvoljen za papeža V 2000 letih obstoja papeštva je bil to edini advokat, ki je dosegel čast izvolitve za vrhovnega poglavarja katoliške cerkve. X Zakonski par s 37 otroci. V neki tirolski občini se je vršila te dni nenavadna sva ba. Neki Daniel Falger, 621etni starček, se je oženil z vdovo Hedvigo Poschel, ki je šest let starejša od njega. V novi zakon je ženin pripeljal 21, a nevesta 16 otrok. Na svatbi je vladalo kljub temu veselo razpolo-, ženje. Za smeh in kratek čas' Pri vedeževalkl. Evlalija (ki jc omožena): «... in kaj vidite še iz kart?» Vedeževalka: «Da se boste kmalu seznanili z bogatim kavalirjem in da boste potem — oboleli in želeli iti sami na letovišče k morju — no — seveda — radi ka-valirja . . . Evlalija: «Ali ne vidite mogoče tudi, kaj bo moj mož na mojo željo napravil?« Slab razum. Mama: «Kaj ti nisem rekla, da pazi, kdaj mleko prekipi?» Jurček: «0, saj sem pazil. Prekipelo je točno ob dvanajstih . . .» Sodniki in bogastvo. Šlo je pred sodiščem za neko kupčijo in sodnik vpraša prvega kmeta: «Vi ste torej sosedu v gostilni takoj plačali 2000 Din?» LISTNICA UREDNIŠTVA. Št. Lambert. Dopisa brez podpisa ne sprejmemo. MALI OGLASI 1 Bika za pleme g? od 16 do 24 mesecev starega kupim. Naslov: Ivan Tomassini, Šlalcarji 36 pri Kočevju. Malo posestvo se zamenia. 64 Zamenjam hišo, ki ima poleg velik vrt in tri orale zemljišča, z manjšim posestvom. Nahaja se moje posestvo v trgu blizu Celja. Ponudbe na upravo «Domovine> v Ljubljani. ILIRSKA POSOJILNICA LJUBLJANA, Kralja Petra trg št. 8 1, sprejema hranilne vloge po 8 %• Večje ln stalne vloge do 12 •/,. 31 Zahtevajte pri trgovcih ra deželi in kuDiijte od staro, lota M&nafaktura na debelo in drobno. «Seveda, ko sem jih pa imel s seboj> «Vi nosite po 2000 Din s seboj? To je vendar zelo mnogo denarja » «Oh, gospod sodnik,» se nasmehne se-ljak, «da je 2000 Din mnogo, to se dandanes zdi le še gospodom sodnikom.* Narobe. Prvi sosed: «Časi se izpreminjajo. Mladina je danes cisto drugačna, kot je bila nekdaj.* Drugi sosed: «Prav imaš! Vidiš, jas sem šest dni delal in samo en dan počival, da sem si postavil lasten dom. Moj sin pa šest dni počiva in le en dan dela, da bi ga podrl.» Debela buča. Kmet: «Letos je pa res izvrstna letina! Na moji njivi je zrastla tako debela buča, da bi je trije ne bili premaknili z mesta. Nekega večera pa mi jo je nekdo ukradel . . .» 36 Trgovci na dežoli, ostali odjemalci, prepričajte se pred nakupom znova o naših cenah in izberi 1 Trgovcem damo najmanjšo količino po prvih cenah na debelo. P. n. občinstvu čast mi je javiti, da mi je podelilo ministrstvo za narodno zdravje koncesijo za obratovanje staroznane lekarne gospe vdove po pokojnem mag. pharm. Vinku Prochazki. Lekarno sem na novo preuredil, izpopolnil in založil z najnovejšimi tuzemskimi in inozemskimi specialnimi zdravili. JP. n. cenjenemu občinstvu in dosedanjim strankam se najtopleje priporočam. Mag. pharm. LEON BAHOVEC lekarnar „l*ri zlatem orlu" v Ljubljani, Jurčičev trg št. (pri čevljarskem mostu). 62 sIg) si razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi : FRANCKOV t kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo« modro-beli etiketi. — Na tej sc posebno Izti-cejo karakteristični znaki razlikovanja, ki soj im-5 »Franck« in »kavni mlinček«. »Pravi s FRANCK s z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aroma in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti In tečnostL «iuuiiiiigiigiiiiinimiiHaiiMtBiiiisiimi>Biou«3aiaiiMiniiiMiiMiiHHiiMmn»MUiwmu» Miklošičeva o. 13 Najcenejše strešno britje! Združene opekarne, d. d. v Ljubljani prej VIDIC-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in zidno opeko. Na željo se pošljeta takoj popis in ponudba! Popolnoma varno naložite denar v R. Z. Z O. Z. LJUBLJANSKO POSOJILNICO ki posluje v novoppcu^ejenih prostorih Mestni trg štev. 6 — 3L* «J U JE1 1Ia JA W x — Mestni trg štev. 6 Hranilne vloge in vloge m^*^ O O/ tO0/ ter Jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje na tekoči račun obrestuje f«*** /O IV Jq vi0ge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru. | J j Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter f J f ■ • • proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur. ' ■ ■ trgovske sprejema cesije 46