PRIMORSKI DNEVNIK AKK^^ Platana v gotovini Abb- postaie i gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 67 (8469) TRST, sreda, 21. marca 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» °vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZAKLJUČEN OBISK ZUNANJEGA MINISTRA MEDICI]A V JUGOSLAVIJI Srečanje v Dubrovniku pomeni okrepitev sodelovanja in večja jamstva za manjšino Ministra Medici in Minic sta soglašala o potrebi, da bi zagotovili etničnim manjšinam največjo zaščito in ustrezne pogoje za njihov najširši razvoj - Soglasje o potrebi prizadevanj za mir na Bližnjem vzhodu na podlagi resolucije varnostnega sveta OZN Zapleten odgovor ministra Medici ja o vprašanju dokončne meje OBISK PREDSEDNIKA ZIS BIJEDICA V CANBERRI AVSTRALSKA VLADA BO ZATRLA DELOVANJE USTAŠKE EMIGRACIJE Predsednik nove avstralske vlade Whitlam napovedal stroge ukrepe proti teroristom - Začetek uradnih avstralsko-jugoslovanskih razgovorov Uradno poročilo 2(b ~ O obisku mi-vm L^,Cija v Jugoslaviji so obja-Predcnri skui)no poročilo: «Pod-in zveznega izvršnega sveta Min,n 7 tajmk za zunanje zadeve M. deve sPnr p.™8!61, za zunanje za-srečal* -nGluseppe Medici sta se ca 1973 Dubrovniku 19. in 20. mar- lo^Stra -Sta med Prijateljskim de-Srecanlem z zadovoljstvom u- kfs?r“blemih ^ preučitev vprašanj, Italiin .^Sre^n° tičejo odnosov med skih rviri uS°sla.vijo. Glede dvostran-cboh vla(f°V J'6, bila P°udarjena želja telistva ■ ^ krepitvi politike prijali 111 dobrega sosedstva, odnosi m,ponovno Potrdila, da se huioin 7.™ obema državama navdi-aarodov’ na^eiib listine Združenih dosih 0 Prijateljskih od- Preučila a drzavami ter sta globalno tem pnLuV°Stranske odnose i” Pri hem j«, “ namen, da bi v reciproč-kanja eresu rešili še odprta vpra-Pri * hja mP^eudevanju razvoja sodelova-sta „ed obmejnimi prebivalstvi, ki korist • strani ocenili kot zelo števiin v, 10 Ze uspešno uresničeno na toviia * h^roojih. sta ministra ugo-stva ’k-a^e Podtika dobrega sosed-že (j,!1 Je bila doslej uresničena, bolitov,-3 . Pozitiven prispevek k iz-sIX,darJiU življenjskih pogojev ter go-ku oK^kemu in družbenemu napred-sta mejne§a. Prebivalstva. Soglašala manitm ^robi zagotovitve etničnim jeta 7^m' katerim obe vladi potrju-ščito n?en’ da bi dali največjo za-širši’raStreZn‘h pogo-iev za njihov najin sne Zj°J na kulturnem, družbenem M a arSkem področju. VolistvBSrebaniem. ie bii tudi z zado-hadalin" ugot°rijen skupni interes za sov tlrazv°i gospodarskih odno-so Kiir ?° bib Preučeni rezultati, ki lansko d0seženi na zasedanju itali-sijg " Jugoslovanske mešane komi-tehn«^ gospodarsko, industrijsko in bilo 0 s°delovanje, ki je nedavno časno ij^Pgradu. Ministra sta isto-ni P^durtala potrebo po pogloblje-nadal'°UCdV^ obstoječih možnosti za delov^nW razširitev raznih oblik so-som. anja 113 tem področju ter se DrSUmela’ ^ si bosta še dalje ristilj 6Va'a’ da bi te možnosti izko-r„„: za nove oblike sodelovanja v recipročn0 korist. bitv°eUdarjen je bil tudi pomen poglo-skun 26 začetega preučevanja za hja ° akc^° 23 zajezitev onesnaže-voda Jadranskega morja. od i? ministra sta ugotovila, da je hih or,epltve gospodarskih in družbe-visna °Sov med obema državama od-SeboinUtrditev vzdušja popolnega med-Pogoj 6ga zauPanja, ki je temeljni sl>ešneffa zagotovitev nadaljnjega u-berna °,a.razvoja sodelovanja med o- državama. narodnem°bo iz.menjavo mnenj o med-toviia 111 položaju sta ministra ugo-VprašanS°i?asnost stali8Č 0 številnih bi (ja| J1]b ter sta potrdila namen, da daljnjem onstrukhven doprinos k na-narodi s 1Zb0ljšaniu sodelovanja med r°čja w prisPevanjem k varnosti pod-ni, v' a eremu pripadata. Obe stra-jo imai Vesti. življenjske važnosti, ki lja, sta ° zanju vprašanja Sredozem-o vpračo101^ široko izmenjavo mnenj 0 krizi njlb v zvezi in predvsem 0^ na Bližnjem vzhodu. pogoiuiB°tOV*tvi’. da odprava te krize in razvn ■ vsakršen načrt sodelovanja strani Ja 7*a, Sredozemlju, sta obe mirne rp-SnaSab 0 P°trebi po iskanju 242 varr,S*tVe' na °snovi resolucije št. rodov. Staega sveta Združenih na- ^neni Šir°ki ® Poglobljeni izmenjavi bistra c° fvr°Pskem položaju sta mi-lerenca g asala 0 Potrebi, da bi kon-Evr0Dj za varnost in sodelovanje v «aj Ust nakazala konkretne cilje, ki sti jv. vaylj° dejanske pogoje vamo-v Evr Ucinkovd;e oblike sodelovanja b^ogočii^1' ^onferenca bo morala o-da sv iV,Vsern evropskim državam, Ve, ter u n° razv9ajo lastne ustano-še sod i l£[bko dala pobudo za šir-Sovinsif ovanie na gospodarskem, tr-^droč-6”1’ ^bničnem in znanstvenem bunjv,JU j S Pospešenjem razvoja kul-kov udnosov in z razširitvijo sti-izboljš p biudmi z namenom, da bi raz,„v,ab medsebojno spoznavanje in M^eVanj? med narodi, brišlo ?redanjem dveh ministrov je azij,. do izmenjave mnenj tudi o pa . em Jugovzhodu, v tem okviru bost6 ,da P°svečena posebna pozor-.Položaju v Vietnamu. Obe strani Jani 'Zrazili Prepričanje, da je izva-p0 e. Pariških sporazumov bistveni °J za pravično rešitev vprašanja ! v skladu z zakonitimi interesi vietnamskega prebivalstva, kot tudi miru in varnosti na tem področju. Oba ministra sta končno ugotovila, da so pplitična posvetovanja na raznih ravneh med obema državama potekla na popolnoma zadovoljiv način ter sta izrazila namen, da jih še razširijo». Vori H ^kega . sodelovanja. Razgo-Vzdi’ stališč o najvažnejših mednarod- Vzduši!? S° ^tekli v konstruktivnem nie ^'ma. orrwgočili primerja- Giuseppe Medici Miloš Minic Podgorni obišče Finsko MOSKVA, 20. — Predsednik pre-zidija vrhovnega sovjeta SZ Pod-gorni bo v začetku aprila obiskal Finsko na povabilo predsednika Kekkonena. Podgorni se bo udeležil svečanosti ob 25-letnici podpisa sovjetsko-finske pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju. iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiuiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiil - ________________________________________________________________________________________________________; Ob zaključku italijansko - jugoslovanskih razgovorov v Dubrovniku je bilo včeraj izdano skupno uradno poročilo, v katerem je poudarjeno, da so razgovori potekali v konstruktivnem vzdušju in omogočili primerjanje stališč o najvažnejših mednarodnih problemih in preu -čitev vprašanj, ki se neposredno tičejo odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Glede dvostranskih odnosov je bila poudarjena želja obeh vlad po krepitvi politike prijateljstva in dobrega sosedstva. Zelo važen v skupnem uradnem poročilu je odstavek, ki govori o soglasnosti glede potrebe in namenov obeh vlad, da se zagotovi etničnim manjšinam največja zaščita in ustrezni pogoji za njihov najširši razvoj na kulturnem, družbenem in gospodarskem področju. O vprašanju meje uradno poročilo ne govori, pač pa je minister Medici na ustrezno vprašanje časnikarjev nekoliko zapleteno dejal, da je vprašanje v zvezi s cono B »vplivalo in vpliva« na potek razgovorov, da pa gre za. vprašanje »počasnega zorenja« in da vsa ostala obravnavana vprašanja služijo za «blaženje tega vpliva in za povečanje zaupanja«. (Od našega posebnega dopisnika) DUBROVNIK, 20. — «Pri preučevanju razvoja sodelovanja obmejnega prebivalstva, ki sta ga obe strani ocenili za zelo koristno in glede mnogih sektorjev že uspešno, sta ministra ugotovila, da je dala politika dobrega sosedstva pozitiven prispevek k izboljšanju življenjskih pogojev, in gospodarskemu ter socialnemu napredku prebivalstva ob meji. Ministra sta se strinjala o pravilnosti, da se zagotovi eh ničnim manjšinam, da obe vladi potrjujeta svojo namero največje zaščite in ustvarjanja ustreznih pogojev, za njih najširši kulturni, gospodarski in socialni razvoj». To je najpomembnejši odstavek uradnega poročila o razgovorih med ministroma Medicijem in Mi-ničem v Dubrovniku, v katerem so obsežena pereča vprašanja meje, ne z vidika meje, ki ločuje, temveč prav obratno, z vidika meje, ki naj združuje in v katerem je dan tudi pomemben poudarek vprašanju zaščite narodnostnih manjšin. V primerjavi z zaključki zasedanja zunanjih ministrov Italije in Jugoslavije v Benetkah, ki je bilo pred dobrima dvema letoma, je tokrat uradno poročilo predznejše in nekoliko obsežnejše, saj je bilo takrat v poročilu rečeno samo, da «gre za obvezo o maksimalni zaščiti*, tokrat pa je poudarjeno, da gre tudi za ustvarjanje pogojev, za čim širši kulturni, socialni in gospodarski razvoj. O manjšinskin vprašanjih se je na zasedanju večkrat govorilo. Prvič včeraj dopoldne in smo o tem že podrobne poročali, nato pa tudi med razpravo o vprašanjih evropske konference o varnosti, ko je minister Medici ugotovil, kako je važno, da se je na neposrednem področju meje ustvarilo ozračje razumevanja, da sta pri tem dali zgledni prispevek obe narodnostni manjšini, in nadaljeval s podčrta-njem obveznosti vlad obeh držav, ki jih imata do manjšin in do manjšinske zaščite. O tem in na splošno o vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu razgovorov, je danes minister Medici dalj časa odgovarjal časnikarjem, katerim je strnil rezultat razgovorov v treh definicijah: «Raz-govori so bili koristni, stvarni in zadovoljivi.* Medici je nadaljeval, da ne moremo zapeti slavospevov, da ne gre za velikanske uspehe, da pa gre vsekakor za važne razgovore, ki so nedvomno koristni. Nato je podrobneje obrazložil vsebino vsakega izmed treh navedenih pojmov. 1. Razgovori so bili koristni, ker so na njih obravnavali stvarna vprašanja dvostranskih odnosov in so ugotovili mnogo sličnih stališč in da so interesi v bistvu identični. Pri obravnavanju mednarodnih vprašanj sta obe delegaciji — kar je povsem logično — izhajali iz povsem različnih zornih kotov: Italija je članica atlantskega zavezništva, Jugoslavija je nevezana država, vendar pa je prav zato še toliko boli dragocena ugotovitev, da so stališča in zlasti predlogi za reševanje spornih vprašanj zelo slični. 2. Stvarnost razgovorov vidi minister Medici v dejstvu, da pri obravnavi dvostranskih vprašanj «si-cer niso govorili o vprašanju, za katerega misli tisk, da je bistveno (pri tem gre za rešitev meje in za tako imenovano vprašanje cone B), da pa so ugotovili, da obstajajo pomembna dvostranska vprašanja, ki jih je treba rešiti. Nato je minister Medici obširneje govoril o gospodarski izmenjavi in med drugim omenil velike možnosti investicij v skupna podjetja ter načine, da se okrepi tudi tradicionalna oblika izmenjave predvsem kmetijskih pridelkov. 3. Zadovoljivi; to definicijo razgovorov je Medici povezal predvsem z obravnavo mednarodnih vprašanj, ko je dejal, da so bili razgovori izredno odprti, odkritosrčni, da sta obe delegaciji jasno govorili o vsem, kar vse pa tudi pomeni novo potrditev prisrčnih odnosov, ki obstajajo med obema državama. Na izrecna vprašanja prisotnega novinarja, če je zadeva «cone B» vplivala na razgovore, če se je čutila pri ozračju, je Medici odgovoril, da gre prav gotovo za stvar, ki je vplivala in bo vplivala, istočasno pa tudi za vprašanje, ki ga je treba «počasi peči*. Na vprašanje našega dopisnika o zaščiti manjšin je Medici v bistvu ponovil izjavo, ki jo je dal že prvi dan še pred začetkom razgovorov in potrdil, da je bilo o tem govora, ko so obravnavali evropsko konferenco o varnosti in ko je bilo govora o koristnem sodelovanju med obmejnimi jugoslovanskimi republikami in sosednimi italijanskimi deželami. Drugi dan razgovorov je potekal na raznih ravneh. Ponovno sta se zelo dolgo razgovarjala oba zunanja ministra na .štiri oči, istočasno pa sta zasedali obe delegaciji, ki sta se ukvarjali v bistvu s sestavljanjem zaključnega uročila, ki je zelo obsežno in podrobno in ki pri obravnavi določenih vprašanj ne u-porablja hermetičen diplomatski ton. Jugoslovanski zunanji minister Minic je nato svojega gosta peljal na ogled po Dubrovniku, za kar v prejšnjih dveh dneh ni bilo trenutka časa, na ogled znamenitosti tega prekrasnega mesta. Ministra sta se sprehajala med turisti in radovednimi domačini brez posebnih varnostnih in drugih ukrepov. Minister Medici je ob 15. uri zapustil z osebnim letalom Dubrovnik in se • vrnil v Rim. B. SAMSA Predsednik ZRN danes na uradnem obisku v Etaiiji RIM, 20. — Jutri bo prispel na dvodnevni uradni obisk v Italijo predsednik Zvene republike Nemčije Gustav Heinemann. Poleg žene ga bodo spremljali zunanji minister Walter Scheel in visoki funkcionarji bonske vlad? ter predsedstva republike. JJa letališču v Ciam-pinu bodo gosta pričakali najvišji italijanski predstavniki s predsednikom Leonejem na čelu. še jutri popoldne bo na sporedu prvi razgovor med Heinemannom in Leonejem. Na dnevnem redu bo preučitev mednarodnega položaja, evropskih problemov, razvoja denarne krize in dvostranskih odnosov. Govor bo tudi o več kot 400.000 italijanskih delavcev, ki je zaposlenih v Zahodni Nemčiji. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SINOČI NA MEJNEM PREHODU V GORICI NENADEN POŽAR NA TOVORNJAKU S PRIKOLICO POVZROČIL VELIK PREPLAH PRI RDEČI HIŠI Domnevajo, da gm za sabotažo - Pri mejnem prehodu je bilo zaradi stavke carinskih uslužbencev ustavljenih več kot sto tovornjakov - Zgorela sta dva tovornjaka - Prisebnost navzočih šoferjev in gasilcev preprečila hujše posledice Na velikem parkirišču pred Rdečo hišo, kjer je bilo ustavljenih nad sto tovornjakov, je izbruhnil sinoči ob 23.20 velik požar, ki je kmalu zajel več okoli stoječih tovornjakov in ki bi bil lahko povzročil velikansko škodo, če ne bi takoj prihiteli na pomoč številni gasilci kot tudi šoferji, ki so tačas bili v baru «Rdeča hiša* ali pa so spali v kabinah tovornjakov. -Ognjeni zublji so takoj zajeli nekaj kamionov. Pravijo, da je ogenj od daleč prvi opazil občinski odbornik Agati in da je obvestil o tem šoferje, ki so bili v baru. Ti so takoj stekli iz lokala, ter pričeli odvažati tovornjake na varnejše. Gasilci so prihiteli na parkirišče po nekaj minutah z eno brizgalko, potrebne pa so bile še druge in že deset minut kasneje je bilo na kraju požara pet oddelkov gasilcev. Goriško poveljstvo je kasneje poklicalo na pomoč tudi gasilce iz Tržiča. Ogenj je bil medtem zajel dva tovornjaka. Prvi je bil natovorjen z ivernimi ploščami in z nadomestno kabino za tovornjak, drugi pa z deskami. Teh dveh ni bilo moč odstraniti, pogumnim šoferjem pa je uspelo rešiti že goreča tovornjaka, na katerih so gasilci ogenj pogasili. Prvi rešeni tovarnjak ima jugoslovansko registracijo GO 218-65 in je last Avtoprometa iz Nove Gorice. Na njem so bile vreče suhe detelje. Drugi rešeni tovornjak pa je last Alma Cantaruttija iz Dolegnana (UD 184044); na njem so bile natovorjene deske. Več desetin gasilcev v azbestnih oblekah je približno dve uri gasilo požar. Dva tovornjaka sta, kot smo že povedali, popolnoma zgorela. Ogenj se je hitro razširil, kar je tudi razumljivo, saj ima vsak tovornjak rezervoar s približno ti soč litri nafte. Šoferji in lastniki tovornjakov so precej vznemirjeni zaradi tega požara. Morda je prišlo do njega povsem slučajno, ni pa izključeno da gre za kaj drugega, morda celo za neke vrste sabotažo. Šoferji so, kot pišemo na goriški strani našega lista, precej razjarjeni zaradi celotedenske stavke carinskih uradnikov in prav sinoči, štiri ure pred požarom, so pred obmejnim prehodom pri Rdeči hiši priredili demonstracijo. Sinoči so imeli lastniki tovornjakov v trenutku, ko je prišlo do požara, sestanek v neki goriški gostilni, da bi se domenili o današnjih protestnih akcijah. Brez dvoma bo sinočnji požar še bolj razburil šoferje, kar bo danes brez dvoma povzročilo določene težave. MARKO WALTRITSCH Tovornjaka v plamenih na parkirnem prostoru pri Rdeči hiši (Foto M. Waltritsch) ................................ Ameriški dolar zgublja na vrednosti na vseh svetovnih deviznih trgih RIM, 20. — Danes so se ponovno odprle devizne borze tudi v Italiji. V Rimu in Milanu so bili posli sorazmerno skromni in se je lira takoj v začetku nekoliko okrepila. Toda v italijanskih finančnih krogih poudarjajo, da je še prezgodaj govoriti o ustaljenem položaju, ker so se v glavnem danes razvijali posli, ki so zaostali v zadnjih osemnajstih dneh, ko so bile devizne borze zaprte. To stanje bo sicer trajalo še nekaj dni. Šele potem se bo lahko videlo, kako bo italijanska lira reagirala v novem menjalnem režimu. Toda ameriški dolar je bolj ali manj ohranil dosedanjo vrednost na obeh italijanskih deviznih borzah, tako v odnosu do trgovske kot do finančne lire. Hkrati pa je bilo opaziti da je lira ponovno nekoliko popustila v odnosu do belgijskega franka in zahodnonemške marke ter vseh ostalih valut šestih članic gospodarske skupnosti, ki so uskladile svoj odnos do ameriškega dolarja. Tako v Rimu kot v Milanu se je videlo, da sta bila najbolj iskana belgijski frank in zahodnonemška marka, hkrati pa je bilo precejšnje popraševanje tudi po švedski kroni. Predvsem so švedsko krono kupovali v Stockholmu, kjer je vlada že izjavila, da bo morala prevzeti stroge zaščitne ukrepe, če se bodo v prihodnjih dneh špekulacijski kapitali v ev-rodolarjih ponovno pojavili na stockholmski devizni borzi. Zaradi današnjega velikega popraševanja je bila švedska narodna banka pri- siljena posredovati na trgu. Ameriški dolar je danes popravil nekoliko svoj položaj v Londonu v odnosu do funta šterlinga, medtem ko je v Parizu v odnosu do francoskega franka ponovno izgubil na vrednosti. Tudi na frankfurtski borzi je vrednost dolarja padla, medtem ko so se okrepili belgijski frank, danska in švedska krona, ki so dosegli tako visoko raven, da je mogla tu posredovati zahodnonemška zvezna banka, da bi preprečila njihovo povišanje vrednosti nad 2,25 odstotka, kot so se dogovorili nedavno v Bruslju. Dolar je nekoliko izgubil na vrednosti tudi na sami newyorški devizni borzi v odnosu do vseh tujih valut, čeprav so bili posli zelo u-ravnovešeni. CANBERRA, 20. — Predsednika I vlad Jugoslavije in Avstralije, Džemal Bijedič in Gough Whitlam, sta danes po prvih uradnih razgo-j vorih, katerih sta se udeležili tu-; di delegaciji obeh držav, izmenja-| la misli o mednarodnem položa-| ju, o dejavnosti obeh vlad na mednarodnem področju in o dvostranskih odnosih. Med razgovori je avstralski ministrski predsednik izrekel priznanje Jugoslaviji za njeno dosledno politiko neuvrščenosti, neodvisnosti, nacionalne suverenosti in enakopravnosti ter borbe za boljše mednarodne odnose. Glede dvostranskih odnosov je Whitlam izrazil želji po dobrih odnosih in sodelovanju z Jugoslavijo ter poudaril, da njegova vlada ne bo več dovolila terorističnega delovanja u-staške emigracije v Avstraliji, ker to ne škoduje samo jugoslovansko-avstralskim odnosom, ampak ogroža tudi demokratične interese Avstralije in njeno svobodo. Whitlam je dal Bijediču široka zagotovila, da bo njegova vlada sprožila odločne ukrepe proti dejavnosti ustaške emigracije. Predsednik ZIS Bijedič je v svojem posegu najprej sprožil vprašanje življenjskih pogojev okrog 200.000 Jugoslovanov, ki delajo v Avstraliji, nato pa se je ustavil pri delovanju fašistične in teroristične emigracije, ki sicer ne more ogrožati Jugoslavije, pač pa škoduje jugoslovansko - avstralskim odnosom in tudi avstralskemu ljudstvu samemu. Znano je na primer da je pri lanskem ustaškem bombnem atentatu v Sidneyu izgubilo življenje 16 avstralskih državljanov. Džemal Bijedič ■ je izrekel priznanje novi avstralski laburistični vladi za to. kar je doslej storila, da bi preprečila protijugoslovansko dejavnost ustaške emigracije, in za to, kar je napovedala, da bo v tem pogledu storila. Prvi dan obiska predsednika Bi-jediča je kljub napovedanim demonstracijam ustaških organizacij potekal povsem mirno. Avstralska policija, ki je uvedla stroge varnostne ukrepe, je sporočila, da so same ustaške organizacije odpovedale demonstracije, verjetno pod pritiskom ogromne večine prebivalstva, ki se zaveda, da bi kakršnakoli protijugoslovanska akcija ne bila naperjena samo priti Jugoslaviji, temveč tudi proti interesom same Avstralije. RIO DE JANEIRO, 20. — Neki brazilski časnik piše, da bo Nixo-nov svetovalec Kissinger julija letos obiskal Brazilijo, kjer naj bi ostal dva tedna. Tudi sam Nixon bi moral še letos uradno obiskati Brazilijo.... Na sliki: srečanje med predsednikoma Bijedičem (desno) in Whit-lamom. Delegacija SKGZ pri Mitji Ribičiču LJUBLJANA, 20. — Predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, je v prisotnosti Jožeta Hartmana, predsednika Komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri RK SZDL, sprejel danes delegacijo Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki so jo sestavljali njen predsednik Boris Race, Izidor Predan in dr. Mirko Primožič. V prisrčnem razgovoru so predstavniki SKGZ prikazali položaj slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini in poudarili nujnost, da pride čim-prej do celovite zakonske zaščite Slovencev v tej deželi. Govor je bil tudi o utrjevanju stikov med obema zvezama in o potrebi čim prejšnjega uresničevanja znanstvenega obravnavanja raznih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti, predvsem pa preteklosti Slovencev v Benečiji, na Goriškem in Tržaškem. TRŽAŠKI DNEVNIK S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Odobrena shema reorganizacije občinskih služb in storitev Posegi svetovalcev KD, socialista Giuricina in komunista Kocjančiča - Vprašanje urada za prevode iz slovenščine Tržaški občinski svet je na včerajšnji izredni seji (ta teden se bo sestal še v petek) odobril shemo reorganizacije občinskih uradov in storitev. V bistvu gre za to, da bo odslej ustrezalo obstoju petnajstih političnih odbomištev tudi petnajst u-pravnih uradov, oziroma odsekov. Skladno s porazdelitvijo pooblastil posameznim odbornikom, ki ustreza nekakšni funkcionalnosti dela uprave po novih konceptih, so tudi združili posamezne urade, službe in storitve v isti odsek. Pretežko bi bilo obnoviti celotno shemo, ki obsega skoraj dvajset tipkanih strani. Naj povemo le, da se dosedanjim občinskim oddelkom pridružita še oddelek za urbanistiko, ki je ločen od oddelka za javna dela in oddelek za šport in rekreacijo, poleg seveda oddelka za kulturne dejavnosti. O shemi reorganizacije, za katero je odbornik Vascotto v uvodnem poročilu dejal, da je začasna in preizkusna, se je razvila živahna razprava. Vanjo so posegli socialdemokrat prof. Lonza, liberalec Trauner, Fabiani (KD), Morelli (MSI), socialist Giuricin, komunist Kocjančič, republikanec Gargano ter demokristjana To-mizza in Richetti. Demokristjanski svetovalci so v bistvu pohvalili shemo občinskega odbora in poudarili socialni pomen dejstva, da se v okviru občinske uprave osamosvojijo uradi za pomembne storitve, kot je urad za otroške jasli oz. urad za pomoč starejšim ljudem na domu. Fabiani je še posebej poudaril, da zakon za sedaj še ne dopušča, da bi občina izdajala večja sredstva za šport, ker so ta sredstva vključena med neobvezne stroške. Izrazil je upanje, da bo zakon v kratkem spremenjen. Socialist Gianni Giuricin je bil mnenja, da gre za «prilagoditev» občinske uprave in porazdelitve uradov obstoječim 15 odbornikom, kar združuje politično in upravno oblast. Zavrnil pa je polemiko liberalcev o pristojnosti odbomiških namestnikov, ki v Spacci-nijevem odboru delujejo povsem enakopravno ostalim. Komunist Kocjančič je v uvodu poudaril, da se sindikati niso strinjali z reorganizacijo, ker se je občinska uprava v preteklosti izrekla za organsko preosnovo svojih služb. Kritiziral je nato dejstvo, da je po reorganizaciji ošibljen oddelek za zdravstvo, medtem ko je oddelek za urbanistiko okrnjen. Po njegovem mnenju je ta reorganizacija le izraz porazdelitve politične moči med posameznimi silami v okviru koalicije leve sredine, skratka odraz boja za oblast med strankami večine. Poseben del svojega posega je posvetil dejstvu, da v shemi ni omenjen urad za prevajanje iz slovenskega jezika, ki je — po mnenju KPI — pomembna, čeprav ne popolna, storitev v korist slovenskih občanov in svetovalcev. Ta urad bi moral oskrbeti dvojezično poslovanje v vseh kon-zultah, kjer je to potrebno, kar se pa ne dogaja povsod, ker je v svojem staležu prešibek. Občinski odbor se je pred letom dni obvezal, da bo — poleg obstoječe — sprejel v službo še dve prevajalki za slovenščino. Obljuba je bila izpolnjena le polovično z zaposlitvijo ene same nove prevajalke. Kocjančič je zato zahteval, naj mu pristojni odbornik da ustrezna zagotovila, saj gre za načelno vprašanje. Res mu je v svojem odgovoru odbornik Vascotto dejal, da spada urad za prevajanje iz slovenščine pod u-rad za stike z javnostjo. Ni pa odgovoril na vprašanje novih tolmačev, ki jih terjata obseg dela in konzulte. Vascotta je dopolnil s politično oceno upravnega sklepa župan Spaccini, ki je sporočil, da bo začasni reorganizaciji sledila dokončna. Prva etapa te dokončne reorganizacije služb in storitev bo petkov sestanek s sindikati. Sklep so nato svetovalci leve sredine odobrili z 29 glasovi. Proti je glasovalo 17 svetovalcev KPI, MIT, liberalci in misovci. 48-urna stavka trgovskih potnikov Deželne sindikalne organizacije trgovskih potnikov CGEL, CISL in UEL so napovedale 48-umo stavko, ki bo v četrtek, 22. marca in v petek, 23. marca. Stavko so napovedale v okviru vsedržavnih stavk zaradi zaostritve stališča delodajalcev pri pogajanjih za novo delovno pogodbo. POZDRAVLJENA POMLAD P* X 'k' < igr J|§ M* 4 : i-r& > • . •' PROMET Z ŽIVINO OB MEJI Odbornik Varisco o skorajšnji rešitvi perečega vprašanja Uprava državnih železnic nakazala sredstva za okrepitev postaj na Proseku in v Gorici Zastoj prometa ob meji zaradi slovil na deželnega odbornika za stavke carinikov je bil včeraj v , industrijo in trgovino Dulcija po-središču pozornosti tudi deželnega ' sebno vprašanje svetovalec SS Što- sveta. V prvem delu seje, je odbornik za promet Varisco odgovoril na vprašanje svetovalca PLI Morpurga, ki je zadevalo zastoje, ki se na Proseku ponavljajo leto za letom pri uvozu živine in mesa v poletnih mesecih. Zastoji razburjajo javno mnenje tako zaradi muk prizadete živine kakor rudi zaradi nastajajoče gospodarske škode. Morpurgo se je v svoji interpelaciji zavzemal za to, da bi dežela poskrbela za ustanovitev posebne komisije, ki naj bi preučila to vprašanje in sestavila vrsto predlogov za njegovo rešitev. Na obmejnih postajah, železniških in tudi cestnih, se pošiljke živine in drugega blaga od časa do časa nagrmadijo, tako zaradi trenutnih gibanj na tržišču, kot zaradi stavk te ali one kategorije delavcev, nameščencev ali javnih funkcionarjev, kot tudi zaradi prenatrpanosti na' železnici * irr podobno. Vtem pogledu' je v zadnjih letih prišla na slab ,glas zlasti železniška postaja na Proseku, kjer poginja ob takih konicah do 20 odst. pripeljane živine. O tem vprašanju je že lansko poletje na- imiiiimusuimiiiiiimiiiiiiiiuumuumiiiiiiiiiiimiiiiuiiiinnMiiiiiuiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii ŽIVINOREJA IN NAŠ KRAS Jutri ob 20. uri bo v Prosvetnem domu v Bazovici redni občni zbor Pokrajinskega združenja rejcev živali, v katerem so včlanjeni živinorejci z vsega tržaškega področja. O združenju, ki ima posebno vlogo in pomen za izboljšanje in razvoj živinoreje, smo podrobno poročali pred nekaj tedni, ob obenem zboru pa bi radi navedli nekaj misli in opozorili na najbolj pereče probleme naše živinoreje Predvsem je treba poudariti, da brez živinoreje ne more biti govora o kmetijstvu. Živinoreja je še vedno steber kmetijskega gospodarstva, je pa tudi zelo zan-tevna in podvržena raznim vplivom. Na našem področju imamo predele, in sicer na Krasu, kjer je živinoreja glavni vir dohodkov, v drugih predelih imamo boljše pogoje za vinogradništvo, v raznih krajih pa se vedno bolj razvijata vrtnarstvo in cvetličarstvo, posebno odkar so izginili vrtovi v nekaterih predelih tržaškega predmestja. Glede živinoreje moramo najprej ugotoviti, da se število goveje živine stalno krči, da_ v nekaterih vaseh skoraj ni več krav, zlasti v miljski in dolinski občini in v nekaterih vaseh v tržaški občini. Nekateri hlevi so se v zadnjih letih popolnoma izpraznili, v drugih pa je več živine kot prej. Zakaj se to dogaja? Kmetovalci, kjer so boljši pogoji za živinorejo, so pač uvideli, dia morajo imeti sodobne hleve in več glav živine, sicer se jim ne splača ukvarjati se z nekaj «repi». Hlevi so se izpraznili predvsem tam, kjer je bilo največ razlastitev, kjer je vedno manj travnikov in pašnikov, kjer so nove ceste odrezale vasi od pašnikov. Na splošno pa velja ugotovitev, da živinoreja izumira tam, kjer je večje pomanjkanje delovne sile. Želostna je ugotovitev, da je med živinorejci najmanj mlade delovne sile. Mladi živinorejci so zelo redki. Ni težko ugotoviti. zakaj. Živinoreja namreč terja celega človeka, vsak dan, v sedanjih pogojih na našem področju pa ne nudi mlademu človeku lepe perspektive. Če hočemo, da se živinoreja o-hrani, moramo predvsem rešiti to vprašanje, ki ni tako enostavno in lahko. Obrnimo vprašanje. Zakaj imamo nekaj mladih, podjetnih in marljivih vinogradnikov, vrtnarjev in cvetličarjev? Ker i-majo za to veselje in pri tem tudi zadoščenje in kolikor toliko zagotovljen zaslužek. Poskrbeti je torej treba, da bo tudi živinoreja privlačna in da bo zagotovila primeren zaslužek. Naše živinorejce pa še vedno tlačijo izdatki za krmo in prenizka prodajna cena mleka. Poleg tega imajo še druge nevšečnosti, na katere pogostoma o-pozarjajo pristojne oblasti. Težko in nevarno je gnati živino na pašo, mestni izletniki delajo škodo na travnikih in pašnikih, poleti nastajajo težave z oddajanjem mleka itd. Zato so se kraški živinorejci pred nekaj leti zbrali in ustanovili zadrugo za kraško mlekarno, toda zaradi birokratskega zavlačevanja, ali morda nekaj hujšega, mlekarne niso še sploh začeli zidati. Vse se je zataknilo, in nič dobrega ne kaže s pobudo skupine kraških živinorejcev iz devinsko - nabrežinske občine za gradnjo zadružnega hleva. Vlekli in vlekli so tako na dolgo, da je menda šlo že vse po vodi. V takih primerih ne pomaga potem več nobena «žavba». Kaj pravijo na vse to pri deželni ustanovi za razvoj kmetijstva (ERSA)? Ker je zdaj na dnevnem redu vprašanje zaščite Krasa, oziroma ustanovitev kraških rezervatov, moramo še posebej poudariti, da bomo zaman govorili o ohranitvi Krasa in njegovih značilnostih, če bo s Krasa izginila goveja živina. In še nekaj je treba pripomniti, da so namreč priznani strokovnjaki ugotovili, da so prav na našem Krasu najboljši pogoji za rejo goveda sivo rjave alpske pasme, da je vse govedo na Krasu zdravo in da je kraško mleko odlično. To dobro vedo tudi mnogi Tržačani, ki samj hodijo po mleko na Kras, za svoje otroke in bolnike. ka. Tedaj je deželna uprava nastopila pri ministrstvu za zdravstvo ter dosegla, da so se smele pošiljke živine odpremljati v notranjost države s proseške postaje tudi s tovornjaki. Odvažanje živine po cesti se je nadaljevalo vse do konca januarja letos. Poleg tega je dežela nakazala zgoniški občini 100 milijonov lir za speljavo rovega železniškega tira in za ureditev naprave za raztovarjanje po 80 železniških vagonov na dan. železniška uprava, je včeraj naglasil odbornik Varisco, pa je mimo tega sklenila dokončno rešiti to vprašanje, in sicer s tem, da je namenila iz svojega razvojnega načrta v skupni vrednosti 400 milijarde lir, potrebna sredstva za okrepitev železniških postaj na Proseku in V' Gorici. Upati je, da bp, ta problem lahko kmalu dokončno odpravljen z dnevnega reda in prav zaradi tega bi bila sedaj ustanovitev posebne komisije, ki jo zahteva svetovalec Morpurgo, brezpredmetna. Vodstvo PSI ugodno sprejelo sklepe deželnega odbora V zvezi z odobritvijo deželnega načrta za urbanistični razvoj ter načrta za družbeno - gospodarski razvoj, o katerih se je včeraj ugodno izrekel deželni odbor, je deželno tajništvo PSI izrazilo zadovoljstvo nad uresničitvijo te pomembne politično - upravne obveznosti. Poleg tega je tajništvo PSI izreklo pohvalo socialistični delegaciji v deželnem odboru ter posebno odborniku De Carliju, za njihov pomemben doprinos pri tem uspehu, ki bo nedvomno veliko pomenil pri bodoči ozemeljski razporeditvi ter predvsem pri gospodarskem razvoju naše dežele v bližnji prihodnosti. Nekaj minut pred polnočjo je izbruhnil požar v zadnjem delu nemškega tovornjaka znamke volvo, ki ga je šofer pustil na parkirišču v Ul. Kandler. Plameni so se v kratkem razširili tudi na prednji del tovornjaka in ga popolnoma uničil. Na kraj je prihitela skupina gasilcev z motorno brizgalko, ki so v kratkem pogasili zadnje plamene. Škoda še ni ocenjena. Še en osumljenec «Črnega septembra» Preiskava o atentatorjih, ki naj bi bili odgovorni za požar hranilnikov nafte pri Dolini, je včeraj privedla do novega imena in sicer do Pierluigija Manettija, 33-letnega restavratorja slik iz Rima, ki so ga aretirali zgodaj zjutraj 16. marca letos. Do včeraj je bila vest iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiimiuiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiuiiiiiiiiiil NA IZREDNI SEJI DEŽELNEGA ODBORA SPREJETA GOSPODARSKI IN URBANISTIČNI NAČRT 0 obeh dokumentih naj bi se izrekel še deželni svet Včeraj dopoldne se je v Trstu sestal na izredni seji deželni odbor. Na dnevnem redu je bila razprava o deželnem razvojnem načrtu za razdobje do leta 1975 in o deželnem urbanističnem načrtu. Prvi načrt je podrobneje razčlenil odbornik za načrtovanje Stop-per, o drugem pa je obširno spre-1 govoril odbornik za urbanistiko De Carli. V oba načrta, predvsem pa v načrt za gospodarski razvoj Fur- lanije - Julijske krajine, so bili sprejeti številni popravki, ki so jih svoj čas predložile komisije socialno - gospodarskih področij, deželni odbor za gospodarska in socialna vprašanja (CRES) in drugi gospodarski in socialni dejavniki. Deželni odbor je po daljši razpravi odobril oba načrta, o katerih naj bi se v kratkem izrekel še deželni svet. strogo tajna, javnosti so jo sporočili komaj potem, ko je preiskovalni sodnik dr. Sergio Serbo zaslišal Manettija v rimskem zaporu Rebibbia, ker je 33-letni umetnik bolan in ga niso mogli prepeljati v tržaške zapore, kjer že sedi rimski režiser Ludovico Codella. Ni točno znano česa dolžijo Manettija, kaže pa, da ga ne dolžijo udeležbe pri atentatu na SIOT, pač pa sodelovanja s teroristično organizacijo «črni september«. Ko je dr. Serbc izdal zaporne naloge proti Codelli, dvema Francozinjama in dvema Alžircema, jih je tudi obdolžil sodelovanja v kriminalni tolpi, ki naj bi bil «črni september«. Zato je vsakdo, ki pripada tej skupini, ne glede na druga kaz-njiva dejanja, lahko zaprt pod obtožbo sodelovanja pri kriminalnem delovanju. @ Danes cb 18.30 bo na fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani predaval o »položaju Slovencev ,v Italiji« dr. Karel šiško-vič. Predavanje bo v okviru izbirnega predmeta o narodnostnih manjšinah na politološkem oddelku fakultete. Izbirni predmet obiskujejo študentje III. in IV. letnika. Na koledarju je napisano, da se je včeraj ob 19.13 začela pomlad. V sončnem bregu nad Barkov-Ijami je naš fotoreporter Mario ujel v svojo «škatlico» cvetoče češnje. Že tedne in tedne imamo sončne dneve; uradna zima se je torej zelo prijazno odslovila. Zadovoljni so meščani, ki hodijo na izlete, še bolj pa kmetje, ki so v lepem vremenu lahko opravili delo v vinogradih in na njivah. Potreben bi bil zdaj rahel dež, ker je zemlja zelo suha. Italijanski vremenoslovci napovedujejo ob koncu tega meseca pretežno jasno vreme z vmesnimi kratkotrajnimi padavinami, v prvi polovici aprila pa pooblačitve in seveda več dežja. Shod Zdrraja bivših deportirancev Vsedržavno združenje bivših političnih deportirancev v nacistična taborišča ANED prireja v zvezi s procesom proti nacističnim zločincem rižarne v nedeljo, 25. marca ob 10.30 v Avditoriju, Ul. Tor Bandena 6, javen shod, na katerem bosta govorila senator odv. Gianfranco Maris, član višjega sodnega sveta ter dr. Emesto Arbanas. Shodu bo predsedoval Gio-vanni Postogna. © Sekcija KPI «Pinko Tomažiča prireja drevi ob 19.30 Ja.vnp, gborovanje z razpravo o gospodarskih in družbenih vprašanjih Trsta in naše dežele. Uvodno poročilo bo imel senator Paolo Šema. © Drevi ob 20. uri bo v dvorani kulturnega krožka «Pečar» komemoracija tovariša Giordana Pratolonga ob dvajsetletnici njegove smrti. IllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIilllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllU NA VPRAŠANJE SVETOVALCA ŠTOKE Deželni odbornik Giust o slovenskih osnovnih šolah Kako je z nastavitvijo novih učnih moči v letošnjem šolskem letu Na včerajšnji seji deželnega sveta je odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Giust na ustrezno vprašanje svetovalca Slovenske Skupnosti Štoke navedel nekaj zanimivih podatkov o stanju učnega osebja na slovenskih osnovnih šolah na našem področju. Štoka se je namreč posebej zanimal, kakšne ukrepe je deželna uprava sprejela, da bi pospešila imengvanje novega učnega osebja na slovenskih osnovnih šolah z razredi, ki združujejo več letnikov in kjer število učencev presega število, določeno po zakonu. Odbornik Giust je dejal, da je v letošnjem šolskem letu na slovenskih osnovnih šolah v tržaški pokrajini 114 razredov s skupno 1.293 učenci, tako da pride poprečno na vsakega učitelja po 11,34 učenca. Na italijanskih osnovnih šolah je vpisanih. 16.216 učencev (797 razredov), poprečno število učencev na učitelja pa dosega 20,34. Med 114 slovenskimi razredi je 70 rednih razredov, 32 razredov z dvema letnikoma, 5 razredov s tremi letniki in 7 razredov s štirimi letniki. Po členu 12 državnega zakona štev.. 820 z dne 24 septembra 1971, bi moralo biti v razredih z dvema ali več letniki največ po 10 otrok, vendar pa je ministrstvo za šolstvo s posebno okrožnico odredilo, naj se to pravilo uvaja le postopoma. Za letošnje šolsko leto je ministrstvo za šolstvo dodalo 10 dodatnih učnih moči za italijanske in 3 učne moči za slovenske osnovne šole. Poleg tega je pristalo na dodelitev 5 novih učiteljev za uvedbo celodnevnega pouka na slovenskih šolah v Saležu in Zgoniku. Vse to ne odraža še idealne slike — je dejal odbornik Giust — pomeni pa prvi korak na poti k postopnemu reševanju določb že omenjenega zakona štev. 820. Položaj na nekaterih slovenskih osnovnih šolah je treba delno pripisati izvajanju določb «Spomenice o soglasju«, po katerih morajo šolske strukture odražati Seja sindikata slovenske šole V petek, 23. t.m. bo odborova seja. Na dnevnem redu bodo upravni in ekonomski položaj šolskega osebja ter priprava članskega sestanka. stanje, kakršno je bilo na tem področju 5. oktobra 1954. Deželni odbor — je zaključil Giust — je za to, da se razredi z več letniki sploh odpravijo, ter je v ta namen predložil tudi deželni zakon štev. 42 iz leta 1971. Še vedno požari v naši okolici Ne pomnimo zime s tolikimi požari, kot jih je letos in je ne pomnijo niti gasilci, ki so skoro mesec dni v stalnem «alarmnem stanju«, saj jim velikokrat primanjkuje sile in morajo vpoklicati tudi tiste gasilce, ki bi morali sicer u-živati zasluženi počitek. Govorimo seveda o požarih suhljadi, ki nam uničujejo hektarje in hektarje travnikov, pa tudi gozdov in predvsem dragocenih borovih gozdičev. Tako so morali včeraj gasilci poseči v dvanajstih primerih. Že zgodaj zjutraj se je vnela suhljad v bregu nad novo univerzo, ob cesti 202 pri Sesljanu, pri Koroščih in nad Čamporami. Popoldne pa je zagorelo pod Kontovelom, pri Bri-ščikih in pri Križu, v borovem gozdiču pri Fernetičih in nad Dolino, blizu hranilnikov Aquile pri Žav-ijah, ob cesti 202 pri Proseku in končno še med Debelo steno in Volnikom za Saležem. Ravno slednji požar je zahteval največ naporov gasilcev in je tudi uničil naj večjo površino: upepelilo se je nad 18 hektarjev gozda in travnikov, škoda pa doseže skoro milijon lir. Začelo je goreti kmalu po 13. uri in na kraj so prihiteli openski gasilci pod vodstvom podčastnika Oliva. Kmalu so po radijskih valovih morali poklicati na pomoč gasilce iz tržaške centrale, ki so prihiteli pod vodstvom podčastnika Trippija. Ker vseh 6 gasilskih ekip s šestimi motornimi brizgalkami ni bilo kos plamenom, je poveljujoči častnik, major Lofa-no, zaprosil za pomoč vojsko in tako se je gasilcem pridružilo še 30 vojakov. Tudi s pomočjo domačinov in gozdne policije so gasili vse do 21. ure. ko so se večina gasilcev in vsi vojaki vrnili v svoje vojašnice. Na kraju je ostalo do pozne noči še nekaj gasilcev, da bi pogasili zadnja tleča žarišča. POMEMBNA PRIDOBITEV ZA NASE MESTO Obnovitev in modernizacije «ridotta» gledališča Rossetti Po zaslugi družbe «Lloyd Adriatico » ima Trst sedaj moderno dvorano za znanstvena in podobna zasedanja Trst je od včeraj bogatejši za pomembno pridobitev in sicer za moderno dvorano, ki bo lahko o-dlično služila za razna študijska zasedanja, zborovanja, konference, predavanja, okrogle mize, filmske projekcije in podobne dejavnosti. Tem potrebam bo namreč odslej na razpolago obnovljena mala dvorana oziroma tako imenovani «ri-dotto« gledališča Politeama Rossetti z vsemi dodatnimi prostori, za katerih temeljito preureditev in moderno tehnično opremo je poskrbela zavarovalna družba «Lloyd A-driatico«, ki je pred slabimi štirimi leti prevzela nase tudi pobudo in realizacijo temeljite obnovitve prostornega gledališča Rossetti. Kot smo slišali na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je v obnovljeni dvorani priredilo vodstvo družbe «Lloyd Adriatico«, je imela družba že od vsega začetka namen poskrbeti tudi za ureditev «ridotta», na le zato, da bi kom-pletirala fnkeionalnost celotnega poslopja v neposredni funkciji gledališča kot takega, temveč prvenstveno za njegovo novo funkcijo, ki jo zahteva sedanji čas in narekuje potreba mestnega kulturnega znanstvenega in družabnega življenja. Do uresničitve tega namena je sedaj prišlo in kdor je kdaj v daljni preteklosti zahajal v prostore nekdanjega, že dolga leta popolnoma zapuščenega «kasona», se bo ob ogledu nove obnovljene dvorane lahko prepričal, da je bilo delo opravljeno temeljito in z velikim smislom za uporabnost in za estetiko, za kar ima posebne za-sluse arh. Furio Nordio in tudi podjetje «Societa Edile Adriatica«, ki je dela izvršilo. Glavna dvorana, v katero je možen dostop tako iz notranjosti gledališča, kot iz Ul. Crispi, je v drugem nadstropju. V njej je 196 udobnih sedežev, ki so sicer fiksni, ki pa jih je mogoče tudi odstraniti ali kako drugače razvrstiti, strop in stene so preoblečene z akustično prevleko, dvorana je o-premljena z zimsko in poletno klimatsko napravo, z zavesnim projekcijskim platnom ter z napravami za simultano prevajanje. Ob glavni dvorani, ki jo razsvetljuje dnevna svetloba skozi celotno stekleno steno, ki pa jo je mogoče zastmiti delno ali v celoti za filmske projekcije tudi čez dan, je posebna tiskovna soba, štiri kabine za simultano radijsko prevajanje, od katerih';-dve: že delujeta, knjižnica, bar, garderoba in še manjša prostora za manjše delovne skupine in za., družabnosti. V prvem nadstropju, ki je tudi v celoti obnovljeno, pa so še prostori za u-rade, arhive in podobno. Vsa talna preobleka je v «moquettu». Tako zunanja kot notranja arhitektonska k'v--;.--z'eiia je ostala bistveno ista. Podrobnejšo razlago obnovitvenih 'T“. ■!’°kor tudi namembnosti pn>-so udeležencem tiskovne kon-"r ---oa podali predsednik družbe ri ^yd Adriatico« odv. Giorgio Ir-npT>\ vodja oddelka za stike z jav-dr. Barison in arhitekt Fu-:'a Nordio. Program začetnih dejavnosti v ncvih prostorih — kot je dejal odv. -neri — še ni izdelan, kakor tudi Včeraj-danes Danes, SREDA, 21. marca BILKA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 18.18 — Dolžina dneva 12.10 — Luna vzide ob 21.27 in zatone ob 6.40 Jutri, ČETRTEK, 22. marca VASILIJ Vreme včeraj: naj višja temperatura 11,5, najnižja 5,8, ob 19. uri 9 stopinj, zračni pritisk 1027,7 mb„ rahlo narašča, brez vetra, vlaga 67-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje ROJSTVA IN SMRTI 18., 19. in 20. marca 1973 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 37 oseb. UMRLI SO: 57-letni Giuseppe Ver-nier, 41-letni Giovanni Testa, 82-letni Giusto Sajina, 81-letni Attilio Pelle-grini, 90-letni Antonino Russo, 75-letni Marcello Pupis, 78-letna Sofia Trampuš vd. Bresca, 47-letni Corrado A-iello, 37-letni Lucio Paolo Camino, 79-Ietni Giuseppe Mumelter, 70-letni Carlo Perselli, 61-letna Matilde Fi-nessi por. Menegatti, 70-letna Angela Zaccolo vd. Valle, 75-letna Maria Boffa vd. Sappino, 31-letna Odinea Fon por. Cetin, 57-letni Corrado Bar-tocchi, 61-letni Emilio Deretich, 69-letna Lucia Marzari por. Perich, 81-lelna Gemma Lusnig vd. Cattaro, 78-letna Giuseppina Ferluga por. Ferlu-ga, 88-letna Angela Puntar, 79-letni Guido Cergou, 83-letna Maria Bevi-Iacqua, 57-letni Carlo Turco, 70-letni Giuseppe Scocchi, 81-letni Giuseppe Fauci, 69-letni Guido Zuccolin, 84-letni Antonio Stanovich, 81 - letni Nicolo Corglietto, 48-letna Giuseppina Babici, 73-letna Giuditta Rossetto por. Dal Bo, 85-letna Maria Godnik, 64-letni Gualtiero Minkusch, 82-letni Antonio Vettach, 73-letna Palmira Fonda, 77-letna Adda Gnaccarini vd. Gilardi, 76-letna Anna Ballarin vd. Senizza. še ni odločeno, kdo bo prevzel obnovljene prostore v neposredno u-pravljanje. © V petek, 23. marca bo ob 20. uri v prostorih krožka «Che Guevara« v Ul. Madonnina 19 predavanje otroškega pisatelja Giannija Rodarija o temi «Otroci in knjige v našem času«. Sledila bo debata. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AiTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. Sinoči so sprejeli v nevrokirurškem oddelku 65-letno Carmelo Hrovatin vd. Ravalico iz Ul. Giulia 64. Zaradi prebitja lobanjskega dlna so si zdravniki pridržali prognozo. Ob 20. uri jo je nezavestno našla 34-letna hči Lidia, ki je mnenja, da se je mati udarila v glavo pri padcu v spalnici. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst TED V7HITEHEAD ALPHA BETA Prevod DUŠAN TOMŠE Scena in kostumi EDVARD ZAJC Režija MARIO URŠIČ Gospod Elliot SILVIJ KOBAL Gospa Elliotova LIDIJA KOZLOVIČEVA Razpored predstav pod rubriko «Gledališča» STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst JAKA ŠTOKA MOČ UNIFORME burka v treh dejanjih Kostumi MARIJA VIDAU DEMETRIJ CEJ UROŠ VAGAJA H. O. VOGRIČ Scena Zastor Glasba Motive izvaja ALEKSANDER ROJC Režija MARIO URŠIČ V soboto, 24. marca ob 20.30 v občinski telovadnici v DOLINI. Slovenska prosvetna zveza ‘>u ' .. in Združenje pevskih zborov Primorske prirejata v soboto, 24. marca ob 21. uri v Kulturnem domu zaključni koncert revije PRIMORSKA POJE 78 Prodaja in rezervacije vstopnic v pisarni SPZ, Ul. Geppa 9 vsak dan cd 10.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. Vljudno vabljeni! Mladinski krožek Trst, Ulica Ginnastica št. 72 priredi danes, 21. marca 1973 ob 19.30 predavanje «Spoznajmo samega sebe« Predavatelj dr. Renato PUŠNAR Vljudno vabljeni! Prosveta Slovensko prosvetno društvo TABOR obvešča, da bo imelo v sredo, 28. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor in sicer ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Otvoritev, pozdravi, izvolitev komisij; 2. Poročila; 3. Razprava; 4. Razrešnica in volitve; 5. Razno. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo Trst obvešča člane, da bo v sredo, 28. marca 1973 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju ob vsakem številu udeležencev v Gregorčičevi dvorani, v Ul. Geppa 9, 19. REDNI OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom. Kulturni krožek Devin-štivan obvešča vse ljubitelje šaha, da bo vsako sredo zvečer v društvenih prostorih, z začetkom ob 20. uri, šahovski večer. Mali oglasi STANOVANJE NEOPREMLJENO (3-sobno) iščem v Novi Gorici ali okolici za 3 leta. Plačam cca din 800 mesečno. Janez Jurjevič, Titova 101, Ljubljana, tel. 315-033. Gledališča KULTURNI DOM V petek, 23. t. m. ob Tr. uri T. WW-tehead «Alpha Beta« — abonma red I; v ponedeljek, 26. t. m. ob 16. vd — abonma red J. Prodaja vstopnic vsak delavnik o& 12. do 14. ure ter eno uro pred Prl’ četkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. VERDI Zaradi nenadne obolelosti Hane Janku so drugo predstavo Ponchiel-lijeve opere «La Gioconda« v PrC mierski izvedbi prenesli na jutri, četrtek, ob 20. uri. Red B za parter in lože, C za galerije in balkon. Vstop; niče so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). Tudi srečanje s protagonistko oPe' rc v časnikarskem krožku so odložili- POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri prva predstava Costanzove komedije «Un coperto k1 piu« z bratoma Aldom in Carlom Giuffrejem. Vstopnice so na razpo; lago pri osrednji blagajni v Pasaž1 Protti. Od 23. do 25. t. m. bo skupina «Teatro Belli« predstavila delo Bul-gakova «Pasje srce«. Kino «La Cappella Underground« 19.00; 21-$ predvaja jutri EXPANDED CD®' MA: «Secret» (VB 1970) Petra Gi-dala; «Yantra» (ZDA, 1960) James3 Whitneya; «Lapis>> (ZDA, 1966) Jamesa Whitneya; «Moon 69» (ZDA. 1969) Scotta Bartletta; «7362» (ZDA. 1967) Pata 0’Neilla; «Sailboat« in «1933» (Kanada - ZDA, 1967) Joyca Wielanda. Nazionale 14.30, 16.50, 19.10, 22.40 «Ultimo tango a Parigi«, Marlon Brando. Mladini pod 18. letom Pre' povedano. Penice 15.00 «Ultimo tango a P3' rigi«. Barvni film. Marlon Brando in Maria Schneider. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 15.00—22.00 «Ultimo tango a Tangi«. Barvni film režiserja B. Ber-toluccija. Marlon Brando in Mann Schneider. Prepovedano mladini P°° 18. letom. Grattacielo 16.00 «Vogliamo i colo11" nelli«. Barvni komični film režiserja Maria Monicellija. Igra Ugo T°’ gnazzi. Exeelsior 15.00-18.30—22.00 «Ludwi£s-Helmut Berger, Romy Schneider n1 Trevor Hovard. Prepovedano ml* dini pod 14. letom. Barvni ffl®-. Ritz 16.00 «La collina degli stivaJ-bj Barvni vvestem film. Terence Hu* in Bud Spencer. Aurora 16.30 «All’ombra delle Pira midi«. Barvni film. Igra Charlton Heston. Capitol 16.30 «11 richiaimo della f°re" sta«. Barvni film. Charlton Heston; Cristallo 15.30 «11 Padrino«. Barv« film. Igra Marlon Brando. Filodrammatico 16.30 «Fiorina la _ ca«. Barvni film. Eva Aulin in G® stone Moschin. Prepovedano mla®111 pod 18. letom. .. Moderno 16.30 «I compari», Ju", Christie in Warren Beatty. Bari® film. Prepovedano mladini pod letom. - Vittorio Veneto 16.30 «11 Decameron proibito«. Prepovedano mladini P°° 18. letom. Abbazia 16.00 «Terrore e terrore*-Barvni film. Igrajo Vincent Prica’ Christopher Lee, Peter Cush®*' Prepovedano mladini pod 14. l^o ' Astra 16.30 «La morte risale a ie sera«. Raf Vallone in Eva Ren ' Prepovedano mladini pod 14. let° ‘ Impero 16.00 «Biancaneve e i set nani». Ideale 16.00 «Solo contro tutti«. Boj bert Hunder, Mercedes Alonso ' Adrian Coven. VVestern barvni fn Razstave V koprski galeriji Loža razstavljaJ trije umetniki in sicer Jure Cihl®' Božidar Grabnar in Boštjan Puh1' Razstava bo trajala do konca mes^ V dvorani Cesare Sofianopul« p Largo Papa Giovanni 6 razstava s karja Giacoma Comina iz Gorice- v V galeriji Cartesius bodo do marca 1973 razstavljali trije jugoS' vanski likovniki in sicer Zvest AP® lonio, Branko Miijuš in Andrej Ajo]( V Kulturnem domu slikarska ra' stava Jožeta Šajna. V galeriji «Forum» v Ul. Corori 1 razstavlja Lojze Spacal. V občinski galeriji razstavlja svoj dela tržaški slikar in kipar Emil D* možic - Primossi. Razstava bo °dPr do 22. t. m. po običajnem urni« galerij. Prispevki V počastitev spomina gospe nove daruje podjetje AdriaimpeK 5U lir za Dijaško matico. - Namesto cvetja na grob Emilia G stellija darujeta Marina in Zora Prv garc 2000 lir za spomenik padlim NOB iz Skednja, s Kolonkovca in Sv. Ane. ' u Namesto cvetja na prerani Odinee Cetin roj. Fon so pri pogreP zbrani sošolci nabrali 23.000 lir . spomenik padlim v NOB iz ŠkednJ s Kolonkovca in od Sv. Ane. V počastitev spomina pok. Nina * niera daruje Josip Terčon 5000 lir Slovensko dobrodelno društvo. Ob 2. obletnici smrti drage daruje Silvana Valoppi 5000 lir za D jaško matico. Dne 19. t. m. nas je nepričakovano zapustil naš dragi EMIL NOVAK Pogreb bo jutri, 22. t. m. ob 13.45 iz mrtvašnice splošne bolnišnice. žalostno vest sporočajo žena Alojzija* hči, sin, zet, vnuki, sestre, bratje svaki in drugi sorodniki Trst, 21. marca 1973 Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/c GORIŠKI DNEVNIK I/ včeraj v deželnem svetu NA VČERAJŠNJIH SKUPŠČINAH Večina podprla zakonski načrt ^vinarski delavci odobravajo o mašnih seznamih kmetovalcev Zavrnjena popravka KPI - Dežela bo zahtevala od vlade, naj prilagodi svojo zakonodajo smernicam EGS Vsieze^® svet včeraj izglaso-,r~ z večino glasov nov zakon k T': ki vnaša vrsto dopolnil deželnemu zakonu štev. 10 z dine aprila 1972 o uradnih spiskih a kmetijske podjetnike v štirih kr fajmah Furlanije - Julijske is f?e '^akon, ki ga je 26. januar-ietos predložil deželni odbor, je Jtamu svetu na kratko objasnil vročevalec De Biasio (KD). Govornik je naglasil, da je desk/11 0*°r pripravil nov zakon-( osnutek, ker se prejšnji zakon v. 10) izrecno sklicuje na nuj- jih ^ Pr^aS°j®vanja smernicam, ki Vod fa kmetijske dejavnosti daje skii ° • Evropske gospodarske jjj Pn°sti. Italijanska zakonodaja, niri6 •Sevetij iz Madžarske m Ceskosiova' Na Tržaški cesti se je v pone- ške.^ ki se bodo udeležili letošnje aiiiiiimmiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimfiiMiuuiiHimimmimiiiminiiiiMiiiiMmiiiiimmii deljek zvečer ponesrečil z mope- goriške razstave, dom 54-letni delavec Giuseppe Che- ! p—ehen poudarek na letošnji raz-mello iz Gorice, Ul. Toscanini 5, j stavi bodo dali, tako kot lani, Mož je vozil po cesti, ko mu je ne- j vinu, in jedači. Lani smo imeli nadoma prihitel pred motor pes. ! na soriškem gradu mednarodni sim-Ta, da bi ga ne podrl, se je izog- pozi.j o belih vinih, ki so se ga udeležili tudi strokovnjaki iz Fran- Deželni tajnik PSDI pri italijanskem konzulu v Kopru Deželni tajnik PSD! prof. Lucio Loiiza se je sestal v Kopru z italijanskim generalnim konzulom dr. Onofriom Messino. Razgovarjala sta se o rezultatih dosedanje politike sodelovanja med obmejnima področjema, ki je nedvomno ugodno vplivala na prebivalstvo ter na gospodarski razvoj dežele Furlanije -Julijske krajine. V okviru te politike, ki sta jo skupno sklenila državna vlada in zunanje ministrstvo, sta deželni tajnik PSDI ter generalni konzul analizirala tudi raevoj italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, ki je trenutno v fazi restrukturacije. Ugotavila sta, da zamenjujejo italijanske kulturne krožke v Jugoslaviji skupnosti z večjimi pristojnostmi in večjo avtonomijo. Obenem sta poudarila potrebo, ki jo čuti vsa italijanska manjšina, po tesnejšem kulturnem sodelovanju med manjšino in matičnim narodom. Ob zaključku razgovora je prof. Lonza zagotovil generalnemu konzulu v Kopru, da si bo njegova stranka prizadevala, da bi postala sedanja odprta meja še bolj odprta ter da bo tudi v naprej zagotovljeno čim tesnejše sodelovanje med obema sosednjima deželama na gospodarskem, turističnem in VESTI Z ONSTRAN MEJE Italijanski sindikalisti končali seminar v Kopru Italijanskemu krvodajalcu srebrno značko JRK V Kopru se je danes končal tridnevni seminar za sindikalne voditelje iz pokrajine Modena, ki sta ga organizirala Delavska zbornica iz Modene in obalni sindikalni svet. Italijanski sindikalni delavci, člani Splošne konfederacije dela, so na seminarju razpravljali o aktualnih sindikalnih vprašanjih v Italiji, ki bodo na dnevnem redu bližnjih pokrajinskih kongresov in kongresa organizacije, hkrati pa so se tudi seznanili z najaktualnejšimi nalogami jugoslovanskih sindikatov. Seminar sodi v okvir že tradicionalnih stikov sindikalnih delavcev Modene in obale. Med tridnevnim bivanjem italijanskih gostov je prišlo tudi do številnih neformalnih srečanj, na katerih so izmenjali medsebojne izkušnje in se pogovorili tudi o prihodnjem sodelovanju. Pred vrnitvijo v domovino se je predstavnik 145-članske delegacije, sekretar Delavske zbornice iz Mo-dtene, Pierino Menabue, zahvalil gostoljubnost obalnim sindika- kuRurnem področju. Pri Campoformidu zasačili mlade goriške tatove V ponedeljek zjutraj so v Campoformidu pri Vidmu tamkajšnji karabinjerji aretirali štiri mladeniče, od katerih so trije iz Gomce, četrti pa Tržačan, vendarle bivajoč v nekem videmskem zavodu. Karabinjerska izvidnica je na tom, gostinskim podjetjem in vsem, s katerimi so prišli v stik. Poudaril je koristnost pogostih stikov med sindikalnimi predstavniki Modene in obale, zlasti še, kar zadeva izmenjavo delovnih izkušenj. Ti stiki pa imajo še eno obeležje, namreč obeležje prisrčnosti in odkritosti, kadar je govor o odgovornih nalogah sindikatov na internem nodročju, kakor tudi v okviru mednarodnega delavskega gibanja za »ravično ureditev perečto socialnih problemov ter za mir in miroljubno sožitje v svetu. voljnih krvodajalcev AVIS iz Šesta San Giovanni pri Milanu Ales-sandru Guasconiju srebrni znak. To pomembno priznanje podeljuje republiški odbor Rdečega križa Slovenije za posebne zasluge pri razvijanju mednarodnih stikov krvodajalcev. Alessandru Gua-scondju, ki ima velike zasluge za razvijanje stikov med pobratenima organizacijama Rdečega križa v Kopru in v Šesto San Giovanni, je izročil pomembno priznanje predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan. ci.ie, Jugoslavije, Nemčije in drugih držav. Tudi letos bodo priredili nekaj podobnih simpozijev, čeprav v manjšem obsegu. Znani italijanski pisatelj Luigi Veronelli bo vodil okroglo mizo o goriških vinih in jedačah, tukajšnje restavracije bodo v dneh Espomega nudile prvenstveno stare goriške dobrote, Istočasno bodo tudi poskrbeli za letošnjo gospodarsko - razstavo pri-zuje sedaj Gorico preko Oslavja s Števerjanom in nato po Grojni spet Gorico, skozi vse zaselke števeria-na v Jazbine, na Plešivo do Dolenj. V glavnem bi morala biti do konca aprila briška cesta končana-tako bodo lahko ljubitelji krajših izletov in vina spoznali lepi predel naših Brd. Cesta bo v prvi vrsti služila seveda domačinom. Odpovedana stavka uslužbencev ZK Tridnevne napovedane stavke u službencev Zelenega križa ne bo. Včeraj se je namreč v Gorico vrnil več časa odsotni predsednik upravnega odbora d>r. Candutti in sklical člane upravnega sveta na vam prizadetega osebja. Po sestanku s sindikalnim zastopnikom so u-službenci sklenili odpovedati stavko. lz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Luca Zanuttin, Simona Gavosto, Alessandro Marsano, Massimo Gois, Walter Gramaglia, Giacomo Pičeni. SMRTI; upokoj. 73-letni Franc Klarič, upokojenec 72-letni Ersilio Russian, upokojenec 67-letni Carlo Beghin, upokojenka 73-letna Gisella Vergna vd. Biason, upokojenka 81-letna Maria Doria. SOČA «Srečanje», italijanski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Srečanje», italijanski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE Prosto. RENČE Prosto. FRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL «V službi njenega veličanstva*, ameriški barvni film — ob 16. in 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves aan in ponoči je dežurna lekarna Tavasam, Korzo Italija 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72340. Razna obvestila Prosvetno društvo cOtcm Župančiča, katerega zbor bo v soboto nastopil v Kulturnem domu v Trstu v okviru revije Primorska poje, prireja za to priliko avtobusni izlet v Trst. Avtobus bo odpeljal z glavnega trga v Štandrežu ob 18. uri. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se javi pri predsedniku Danilu Nanutu ali v večernih urah na sedežu društva. Mladinski krožek v Gorici priredi v soboto, 24. marca ob 20.30 v Prosvetni dvorani. Verdijev korzo 13, gledališki večer. Nastopilo bo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z igro Friedericha Ch. Zaunerja STRAH ah ČRNOŠOLKI. Kmečka zveza v Gorici vabi na 8. redni občni zbor, ki bo v Gorici, na sedežu Kmečke zveze, v soboto, 24. marca ob 19.30. Na dnevnem redu bo poročilo nadzornega odbora, diskusija, volitev novega odbora in razno. sestanek. Delno so ugodili zahte-. ■miiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimmiiiimiiiimimiiiiimiiitimiiiuMimmiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmimiiimiiimimiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiHi BILO JE PRED 30 LETI.. Vzpostavljena zveza s Kairom Spomin na dogodek našega odporniškega gibanja spomladi 1943 19. marca 1943 okrog 10. ure zvečer so v bližini zaselka Palje-vo, kaka 2 km južno od Deskel, pristali trije padalci: Miro, Vlado in Niko. Prva dva doma iz Vipavske doline, tretji pa s Krasa. Bili so dobro oboroženi in opremljeni. S seboj so imeli •>prejemno in oddajno radijsko postajo. Poslala jih je britanska obveščevalna služba z nalogo, naj ugotovijo in javijo, kaj se dogaja na tleh Primorske. Ti jantje so bili kot italijanski vojaki ujeti na jronti v severni Afriki (Tunis, Libija), pri angleški vojski so se izvežbali za padalce in tedaj so odskočiti kot izvidniki. Bili so neopredeljeni in o partizanih na Primorskem niso kaj prida vedeli. Sploh so bili seznanjeni s propagando jugoslovanske kraljeve vlade, ki je trdila, da se četniki pod vodstvom generala Mihajloviča borijo proti okupatorju. Vse tri padalce so naslednjega dne dobili terenski aktivisti na Banjšicah. Takoj je bil o tem seznanjen tedanji okrožni sekretar Miro Zimic. Za 10-14 dni so padalce nastanili v bunkerje nad Avšč- kom (pol ure peš hoje do Levpe), kjer so se z njimi dodobra seznanili, obenem pa jih poučili o stanju na Primorskem. Zimic je o zadevi takoj obvestil poveljstvo pri morske operativne cone (Mirko Bračič, Dušan Prijevec - Ahac) in čakal navodila. Prav tedaj se je pri tem poveljstvu mudil Jaka Av-šič, namestnik komandanta Glavnega štaba. Pravilno je ocenil važnost vzpostavitve zveze z zavezniki po tej poti. Sestavil je poročilo o razmerah v Sloveniji in na Primorskem ter zaprosil za izdatnejšo pomoč v iahki oborožitvi, ki bi bila za partizane najbolj primerna. Padalci so to takoj posredovali bazi v Kairo, od koder so bili poslani. Šele IS. junija 1943 je ta prošnja nekaj dosegla. Pri zaselku Testeni, zahodno od Kanalskega Loma, je zavezniško letalo, ki je spot priletelo iz kairske smeri, odvrglo več paketov s mdali. Bilo je nekaj orožja in opreme, kar je borcem Gradnikove brigade prišlo še kar prav. Ta pošiljka ni bila sicer velika, bila pa je potrdilo, da je zveza med partizani in zavezniškim poveljstvom vzpostavljena in to je « Velik gozdni požar pri Prešnici V prostorih občinske skupščine Koper so izročili bivšemu predsedni- ku italijanskega združenja prosto i tive. Okrog tretje ure ponoči je zajel okolico Prešnice velik gozni požar. Prihiteli so koprski gasilci, ki pa sami niso bili kos položaju, zato so po UKW zvezah poklicali na pomoč še gasilske enote iz Dole in Sežane, pri gašenju pa so sodelovali tudi delavci Zavoda za melioracijo Krasa, pripadniki JLA ter prebivalci bližnjih naselij. Ker ne je ogenj zaradi močnega vetra naglo širil, je akcija gašenja napredovala le počasi. Požar so namreč omejili šele včeraj dopoldne okrog 11. ure. Ker je še naprej vetrovno vreme, so na pogorišču postavili stražo, sestavljeno iz delavcev Zavoda za melioracijo Krasa in pripadnikov JLA. Po prvih podatkih je požar um čil 150 hektarjev površin, od tega 35 hektarjev gozda. Gmotna škoda je zelo velika. Vzroke še raziskujejo. Ena izmed možnosti je, da so ga povzročile iskre, ki nastajajo ob zaviranju koles parne lokomo- OSKUBLJENA DREVESA V DREVOREDU 20. SEPTEMBRA Naše oko je vajeno košatega drevja v Drevoredu 20. septembra, ki povezuje mestno središče s pevmskim mostom. Zaradi tega se naša slika zdi na prvi pogled čudna. Smo pač še v zimskem času in občinski delavci so kostanje topo očistili, da se bodo spomladi še bolj razcveteli. Ob tej ulici je velik Coroninijev park. Po tem drevoredu so nekoč ljudje pešačili. Briški kmetje so prihajali v mesto, da bi tu prodali svoje pridelke, meščani pa so hodili, zlasti ob praznikih, na izle- te v lepo briško okolico. Danes pa se vsi poslužujejo avtomobilov. Promet po tem drevoredu se je povečal, odkar morajo vsa težka vozila od tovornjakov do avtobusov čez pevmski most, ker most 9. avgusta ne premore več težjega prometa. pomagalo ustvariti toliko moralo pri borcih in na terenu. 16. julija je prišel Ahac v Prode, kjer je taboril prvi bataljon Gradnikove brigade in se je pri njem zadrževalo tudi brigadno poveljstvo. Takoj je bilo treba oditi na šentviškogorsko planoto v Jiizi-no vasi Pečine, ker je bilo sporočeno, da bo v noči na 18. julij zavezniško letalo odvrglo več pa-ketov in se bodo spmstili tudi padalci. Bataljon je odšel na Pečine, kjer je v bližini Penčkovih. na večjem travniku pripravil slamnate kope v obliki kvadrata, ki so potem prižgani označili mesto, kjer naj bi letalo odvrglo tovor. Nekateri borci se spominjajo gesla, s katerim se bodo sporazumeli s padalci. Padalci so imeli parolo: «Sveta si, zemlja slovenska!*, odgovor partizanov je bil: Magor mu, komur plodiš!» No, tega gesla ni bilo treba kaj prida rabiti, saj je operacija potekla brez težav in zapletkov. Okrog ene ure ponoči je letalo res priletelo, nekajkrat zakrožilo nad Idrijo in Baško grapo, spustilo tovor in se vrnilo proti jugu. Ods'-očili so štirje padalci in odvrženih je bilo 16 paketov raznega materiala: ročne bombe, brzostrelke, municija, precej sanitarnega materiala, nekaj konzervirane hrane in dve sprejemno-oddajni radijski postaji. Poveljstvo cone in brigade sta sestavili močnejšo patruljo, ki je pospremila padalce in odnesla radijski ptostaji v glavni štab. Ta zavezniška pomoč je bila zlasti pomembna po moralni plati. Borci in aktivisti na Goriškem so tedaj živeli v silno težkih razmerah. Okupator je bil močan, gosto posejan v postojankah in pokrajini, tako da je bilo partizanom večkrat celo do vode težko priti. Preletavanje zavezniškega letala, prihod padalcev, spuščanje orožja, opreme in hrane, vse to je bil najbolj zgovoren dokaz, da v težkem osvobodilnem boju nismo sami, da so na drugi strani Sredozemlja naši zavezniki, ki vedo za nas, ki cenijo naš boj in nam pri tem pomagajo. To je bilo. tisto veliko in toplo občutje solidarnosti in zavezništva, ki je tedaj našim borcem in aktivistom dalo največjo vzpodbudo in dvigalo borbeno moralo. Seveda bi 8. september (kapitulacija Italije) prišel tudi brez tega, toda v tistih težkih časih je bila ta pomoč še kako dobrodošla in dragocena. Prišlo je še eno spoznanje: primorski fontje in možje [ ne bodo ostali pasivni u letniki, kot bivši italijanski vniaki. ampak se že odzivalo no manam, sodelujejo v boju Z nami. (Povzeto do Prim^ri-kih novicah, napisal Ciril Zupanc) Okrog 200 pripadnikov indijanskega plemena Sioux se je v W0unded Knee odločilo, da si raje izberejo usodo svojih očetov, ki so jih nekoč beli kulturonosci pokiali, kakor da bi še naprej živeli v pogojih suženjstva. Njihova osnovna zahteva je, da ameriške oblasti začno izpolnjevati neštete pogodbe, ki so jih belci z njimi sklenili, a jih niso nikoli spoštovali ■iiuuiuiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiniiiiuiniuuniMmmiiiimiimiimiinniuiiimiiiiiiiimiiiiiHiimiiiiiiiiiiniiiiiiiinniiiiiinmiiiinnunii,,,,, IZ ŽIVLJENJA IN RAZVOJA NA MADŽARSKEM NEKAJ 0 POLITIČNIH ZAVEZNIŠTVIH IN IDEOLOŠKI BORBI Za izpolnjevanje socialističnega programa so lahko zainteresirani vsi sloji ■ Umetnost naj bo predvsem v službi delovnih množic - Nadaljnja borba proti nemarksističnim gledanjem in malomeščanstvu Trenutne ideološke diskusije na Madžarskem označujejo predvsem poudarjeno stremljenje partijskih forumov in organizacij, da znova in dokončno pojasnijo bistvo koncepcije političnega zavezništva med različnimi sloji prebivalstva, kakor tudi, da čim jasneje potegnejo mejo med to koncepcijo in ideološko borbo. Naša politika razvijanja zavezništva med delavskim razredom in zadružnim poljedelstvom ter inteligenco in drugimi sloji — poudarjajo na sestankih in v svojih govorih voditelji — je uspešno položila praktični izpit in obenem mnogo prispevala h krepitvi socialistične enotnosti. Potemtakem se je na delu pokazalo, da je — in še kako! — mogoče povezati ljudi različnih svetovnih nazorov v skupnem množičnem gibanju, kakršno je Patriotska ljudska fronta, kjer se ti skupaj zavzemajo in delajo za u-resničitev skupnega cilja, to je za uresničitev oziroma izgradnjo socialistične družbe. Seveda mora biti pri tem jasno, da se politično zavezništvo ne sme izenačevati in mešati z ideološkim zavezništvom, ker je to poslednje povsem izključeno. V madžarski družbi se marksizem - leninizem ne želi pogajati ter iskati kompromisnih rešitev z nikakršno ideologijo. «Mi moramo», pravi s tem v zvezi prvi sekretar madžarske partije, Janoš Kadar, «še jasneje in nedvoumneje poudariti, da smo lahko dobri zavezniki tudi s tistimi sloji državljanov ter posamezniki, ki. zastopajo drugačne poglede, da pa z njimi ni mogoča nobena ide- ološka sinteza. Sicer pa ne zanikujemo, da se nam zavezniki lahko približajo tudi v ideološkem pogledu. Vendar kategorično ponavljamo, da se to približevanje lahko odvija samo enosmerno, to se pravi tako, da naši zavezniki sprejmejo ideje marksizma - leninizma. Drugačen način približevanja ne obstoji, zakaj nam je do tega da ohranimo našo ideologijo čisto in da z njeno pomočjo razkrinku-jemo različne idejne zmešnjave in motne teorije*. V sedanjih ideoloških diskušijah je precej govora o razrednih karakteristikah splošne razvojne politike oziroma o spoštovanju« dalj« nosežnih ter dnevnih interesov delavstva kot odločujočih elementih pri sprejemanju sklepov v gospodarstvo, socialni politiki, kulturni itd. Pojasnila, ki se v zvezi s tem pojavljajo, navajajo na zaključek, da se mera vodilna vloga delavskega razreda, ki je zdaj tu di številčno natančnejša ,c'la ter ustvarja pretežni del dohodka, še bolj občutiti na vseh področjih družabnega življenja. Ko govorimo o razrednih značilnostih naše politike — pravi’0 najvišji partijski voditelji — ne mislimo na izboljšanje gmotnega položaja delavstva, marveč na mnogo večje stvari. Mi hočemo in želimo, da se to. kar delavci govore in zahteva’0, resno in obvezno jemlje v poštev, da postanem pogledi in zahteve delavskega rae. reda na vseh oodročuh živi ion ia — političnem, moralnem in gmotnem — zares prevladujoči. Sedanje ideološke diskusije so ainiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiTfuiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMnimmuHiii NA FILMSKIH PLATNIH Stari in novi žanri Ker se ponavadi izogibamo slabih filmov, pišemo morda premalo o veliki večini filmske proizvodnje. ki kratko malo preplavlja naša filmska platna. Zato je morda primerno, da izjemno posvetimo članek pregledu filmskih zvrsti, ki so najbolj uveljavljene. Zakaj filmska proizvodnja in predvsem italijanska distribucija sta tesno povezani z določenimi zvrstmi, ali bolje z določenimi modami, kajti do zvrsti (ali žanrov) kot takih imamo večje spoštovanje, kolikor presegajo trenutno modo in se razvijajo v objektivni kulturni in slogovni proizvod. Zato tu ne bomo pisali o italijanski komediji in o komičnem filmu, o ivesternu kot takem, o grozljivki, o melodrami itd. Pisali bomo o njihovih «podpro-izvodih». Med najbolj uveljavljenimi današnjimi modami je «erotična» ali «dekameronska» zvrst; o tej smo morda še preveč pisali (vsekakor je ne smemo zamenjati z «erotiko v filmu» in niti ne s pornografskim filmom kot takim). Italijanski western (t.i. «western-spaghetti»i se še ohranja predvsem v komični varianti, katere zvezde so igralci kot Terence Hill in Bud Spencer, režiserja-specialista pa E. B. Clucher in Giuseppe Colizzi. Pred kratkim smo opazili celo prestavitev klišejev te smeri v gangsterski film («Anche gli angeli mangiano fa-gioli»). Druga zvrst, ki zavira italijansko proizvodnjo in obenem gledalčevo inteligenco in svobodo iz- bire, je italijanska kriminalka, ki je doživela komercialni uspeh s filmi Daria Argenta, kateremu so sledili razni Sergio Martino. Tistih nekaj filmov te zvrsti, ki smo jih videli, so se nam zdeli tako bedasti in kičasti, zgrajeni na golem mehanizmu in na odvratnem sadizmu, da nas prav malo privlačujejo nadaljnja dela, ki se vključujejo v to smer. Zadnje čase pa se je žal u-veljavila na italijanskih platnih nova, tokrat tuja zvrst. Gre za številne filme iz Hongkonga v proizvodnji nekega Shawa, ki temeljijo na razkazovanju krutih dvobojev v kitajskem «karateju», imenovanem «kung fu». Tudi o teh filmih nismo pisali, čeprav so verjetno precej pomembni za hongkonško proizvodnjo. SERGIJ GRMEK posvečene tudi vprašanjem idejnosti v umetniškem ustvarjanju, kritiki, znanosti in kulturi. Najpogosteje je pri tem čuti take in podobne ocene: Umetniška dela, ki so bila ustvarjena v zadnjih dveh letih, so v glavnem na liniji socialističnih i-dej. So pa še ustvarjalci, pri katerih je opaziti negotovost, ki beže pred sodobnimi temami ter iščejo navdihov v preteklosti. Potem so taki, ki fetišizirajo obliko in so nagnjeni k eksperimentiranju za vsako ceno. Vsekakor je razumljivo, da je .treba ustvarjalcem omogočiti možnosti eksperimentiranja, pa tudi to da ustvarjajo dela, ki so razumljiva samo ozkemu krogu ljudi. Vendar ne bi smeli pozabiti resnice da mora biti umetnost v prvi vrsti obrnjena proti množicam in da mora predvsem služiti interesom njihovega duhovnega in gmotnega napredovanja. Ta resnica se tiče v enaki meri tudi marksistične umetniške kritike, ki mora dosledno, brez oportunizma navezati iskren pogovor z ustvarjalci, še bolj pa mora vplivati na vzgojo množic, jim pojasnjevati, kaj je umetnost, kakšna sta njena vloga in pomen v družbi, kaj je moč označiti za umetniško delo in kaj za kič. Na področju znanosti je bil zadnji dve leti dosežen pomemben napredek, ni pa še bilo uresničeno to, da bi družbene vede stalno in pravočasno obdelale današnja stvarna vprašanja razvoja in bi hkrati učinkoviteje sodelovale v borbi proti napačnim pogledom. ^ Mnoge pomanjkljivosti na področju ideološkega dela izhajajo prav iz dejstva, da znanost pogosto prepozno odgovarja na nova vprašanja, ki se z njimi neizogibno sooča družba v dinamičnem razvoju. Prav zaradi tega se je treba zavzemati, da bi se cilji razvoja znanosti in znanstvene politike čim popolneje uresničevali. Tudi v oblasti splošne kulture so bili zabeleženi pomembni rezultati, je pa navzlic temu povsem očitno, da bo treba pripraviti določeno vseobsežno in daljno-ročno koncepcijo njenega razvoja. Pri tem bo treba, razumljivo, začeti pri resnici, da ima kultura izjemen pomen pri oblikovanju socialistične zavesti načinu razmišljanja in okusa, kot tudi, da z njenimi uslugami ni moč trgovati. Ocenjujoč splošno idejno politično stanje svoje dežele, Madžari poudarjajo, da novo in napredno to se pravi socialistično in marksistično, vse bolj prodira, a staro in konservativno postopoma izginja. Obenem oristavliajo, da pa še obstajajo tudi nemarksistična gledanja - verska, malomeščanska in druga - in da sta ravno zaradi tega še naprej potrebni naivpčia i-deološka aktivnost in dosledna I borba. Zanimiva anketa o raku Kaj vedo ljudje o raku? Zanimivo je, da vedo manj kot bi človek mislil. Dr. I. Ružička je sodelovalec onkološkega dispanzerja Medicinskega centra v Pulju. Zanimalo ga je, v kakšni meri je povprečen človek informiran o tej bolezni stoletja. Anketiral je 155 oseb. Pri tistih, ki so bili starejši od 40 let, je želel izvedeti, na kakšen odziv bi pri njih naletel poziv, da pod-pro akcijo odkrivanja zločestih tumorjev v njihovem stadiju. Ugotovitev: vsi anketirani bi akcijo podprli, in ne samo to, postavili so se obenem tudi na stališče, da mora družba take akcije dosledno izpeljati, ker da to ne sodi samo v območje zdravstva, marveč družbe kot celote. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, kako malo so o bolezni bili obveščeni. Nad dve tretjina anketiranih ni bilo seznanjenih s koristnostjo sistematičnih pregledov za odkrivanje raka v zgodnem stadiju. Stopnja obveščenosti pa nikakor nj bila odvisna od šolske izobrazbe udeležencev ankete. Samo okrog 7 odst. je o-pravilo pregled za pravočasno odkrivanje raka na lastno pobudo, skoraj 90 odst. je pokazalo pripravljenost, da bi v bodoče redno opravljalo tak pregled, več kot dve tretjini pa je bilo izrazilo željo, da bi se ti pregledi vrstili v popoldanskih urah, ko pridejo iz službe. Zdravnika Ružičko je zanimalo vrhu tega tudi to, kako bi anketirani želeli biti obveščeni o načinu in koristnosti teh pregledov. Največ jih je izrazilo željo, da bi se to opravilo v osebnem stiku z zdravstvenimi delavci, tretjina pa, da bi se to organiziralo preko sredstev javnega obveščanja, po možnosti preko televizije. Anketirani z nižjo šolsko izobrazbo so pokazali več zanimanja za neposredne stike z zdravnikom, oni z višjo pa za način obveščanja s pomočjo brošur, časnikov in televizije. Posneli bodo film o Giramsciju Bolgarski režiser Živko Tanev pripravlja film o Gramsciju. Film bo posnet v bolgarsko-italijanski koprodukciji po scenariju Uga Gregorettija. To bo biografski film o Antoniu Gramsciju — je dejal režiser — v katerem bosta prišla do iz-zraza njegov politični «credo» in njegova dejavnost ustanovitelja komunistične partije Italije. Za potrebe filmskega dialoga bodo uporabili tudi pisma, ki jih je Gramsci deset let zapovrstjo pisal svojim prijateljem, družinskim članom in sodelavcem. NADVSE VAŽNO POROČILO IVANA KENDE IZ INŠTITUTA ZA RAZISKOVANJE KRASU Slovenski jamarji so odkrili skoraj 2 km skrivnostnega podzemeljskega toka Notranjske Reke-Timave Prvič po osemdesetih letih ■ Do Reke so prišli v Kočni jami 357 metrov globoko že lani septembra, oktobra pa so v štirih dneh namerili čez 2000 metrov novih rovov ■ To naporno delo so opravili: Ivan Kenda, Janko in Niko Petkovšek, Jože Bojc, Alojz Vadnjai in Stane Klančar KAČNA JAMA ZAHODNI DESETIH VZHODNI ROV JEZER LOGAŠKI ROV 357m NOTRANJSKA REKA V teh dneh, ko se toliko govori o našem Krasu, je slovenski primorski jamar Ivan Kenda z Inštitut a za raziskovanje krasa v Postojni objavil v najnovejši številki «Planinskega vestnika« (št. 3, 1973) izredno važno in za večino naših bralcev verjetno tudi senzacionalno poročilo pod naslovom «Odkritje Notranjske Reke v Kačni jami«. V prepričanju, da bomo našim bralcem in vsem, ki se zanimajo ra naš Kras in še posebej za našo skrivnostno kraško Reko Timavo, ustregli, smo sklenili, da Kendov članek objavimo v celoti tudi v našem dnevniku. Glasi se: Kačna jama že od nekdaj zvablja nemarne jamarske duše v svojo temno vertikalo in dalje v obsežne prostore. Vsa prizadevanja in raziskovanja so bila usmerjena v eno točko — priti do podzemeljskega toka Notranjske Reke, ki se tako skrivnostno konča z Mrtvim jezerom v škocjanskih jamah. Že v prejšnjem stoletju je bila Kačna jama znana med domačim. Vzbudila jim je strah jo spoštovanje. Tudi med tujimi jamarji je bila znana, saj je biia zvezni člen v podzemeljskem toku Reke med Škocijanskimi jamami in izviri Timave pri Devinu. Vso to področje sta takrat raziskovali dve društvi, in sicer jamski odsek pri sekciji Kuesten-land društva Deutscher und Oester-reichischer Alpenverein ter tržaško planinsko društvo Societa Alpina delle Giulie, kjer se je ustanovila posebna jamska komisija. Trst se je razvijal in potreboval večje količine pitne vode. Prav zato so začeli aktivno raziskovati lliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiuiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi NOVA NEVARNOST ZA NARKOMANE Mamilo LSD lahko povzroči tudi prisad Občutek, da nas nekdo preganja, razočaranje nad lastno močjo, halucinacije, nerazumljiv strah — to je le nekaj občutkov, ki jih doživljamo na «poti» v enega od svetov, ki jih ustvarjajo mamila. Mamilo, o katerem bomo sedaj govorili, je LSD. Jasno je, da vsako mamilo na svoj način škoduje. Znanstveniki menijo, da povzroča uživanje mamila LSD hromozomske poškodbe, vendar aokazov za to še ni. Neki newyorški zdravnik pa je zdaj odkril, da je prisad tudi posledica uživanja LSD. Zdravnik je dr. Allan Inglis in dela v newyorškd mestni bolnišnici v oddelku za posebno kirurgijo. Zdravnik pripoveduje, kako je nedolgo tega prišla k njemu v bolnišnico 24-letna ženska, ki je imela n- vsej levi roki hud primer prisada. Štirje prsti so bili črni in hudo otečeni in zdravniki so ugotovili, da so bile skoro že vse celice na njih mrtve. Inglis je žensko spraševal o začetkih njene bolezni. Povedala mu je, da se ji je deset dni p"ej naredila ranica, dolga komaj četrt centimetra, štiriindvajset ur kasneje je začela z uživanjem mamila LSD. Čez nekaj dni je vsa roka otekla, postala plava in začela jo je tudi zelo boleti. Zdravnik ji je predpisal antibiotike, toda ni jih vzela, še naprej pa je uživala LSD in njeno stanje se je slabšalo. Dekle so sprejeli v bolnico. Toda rana se ji je slabšala in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii im 11111111111 n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii iiii iiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n 11111111111111111 in|l||||||)iii mi ||||x4iinii nimninii m je jasnost v nekem čustvenem vprašanju. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Možno je, da boste danes prejeli neko zelo ugodno ponudbo. Razveseljiv uspeh v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pazite se, da bi nekemu svojemu so delavcu ne storili krivice. Ne sklepajte površnih čustvenih poznanstev. VODNAR (od 211. do 19.2) Za naglo uresničitev svoiih načrtov, morate izponolniti z večjo dmami-čnostjo. Podite bolj iskreni do sa meffa sebe. RTR1 (od 29 do 29 3 1 NPko sre čanie vam bo omogočilo teme'ii *p’?n roklicno strokovnost. Sreča v ,;”bozni. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspešen dan za podvige finančnega značaja. Dobra volja vam bo v veliko pomoč. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ugoden trenutek za obnovitev stare zveze. V čustvenem pogledu se ne spuščajte v pustolovščine. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vaš ugled se bo močno povečal, kar pa naj vas ne izpolni s pretiranim ponosom. V družini je priporočljiva previdnost. RAK (od 22.6. do 22.7.) V svoje delo morate vložiti več delovnih naporov. Krotite svojo domišljijo LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne za nemarjajte starih prijateljev. Vaša širokost bo zelo cenjena od vseh. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ogi bajte se prenagljenih odločitev. Ne iščite stikov z osebami, ki so preveč trmoglave. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dan je primeren za dosego pred vsem katerega si bodi praktičnega cilja. Zaupanje drugih vam bo ze lo koristilo ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Izkoristite svoje dobre zamisli, ker jih bodo sicer drugi Potrebna, vam zdravniki so se bali, da se bo prisad začel širiti po vsem telesu. Morah so ji zato p”ste odrezati. Ko so zdravniki pacientko prvič pregledali, niso in niso mogli ugotoviti, kakšen naj bi bil vzrok prisada. Toda ko je pacientka zdravniku Inglisu povedala, da uživa LSD, je bila za zdravnike zadeva rešena. LSD je sestavljen iz raznih zelišč in drugih mamil. Zmes, ki jo tako dobimo, je novo mamilo. Poleg tega, da popelje narkomane v «orugi svet», ima LSD še eno lastnost, in sicer to, da stisne krvne žile. Reakcija telesa na LSD je različna od posameznika do posameznika. Ljudem, ki nimajo pri krvnem obtoku nobenih motenj, navadno LSD sploh ne škoduje. Toda skoro vsi tisti, ki so podvrženi LSD, vedo povedati, da imajo med jemanjem mamila skoro vedno mrzle in odrevenele roke t.er noge. Preveč pogosto uživanje tega mamila lanko povzroči vedno slabšo cirkulacijo krvi po udih. Cirkulacija je se slabša, če oseba, ki uživa mamila, tuui kadi. Znano je, da povzroča oženje žil tudi nikotin. Posledice zoženja žil so jasne: recimo, da se oseba, ki ima zožene žile, rani v roko ali nogo. Krvne žile so preozke in iz njih ne morejo protitelesa, ki uničujejo bakterije. Rana se torej ne zaceli, infekcije ni konec in na ranjenem udu se lahko pojavi prisad. Primer prisada, ki ga je zabeležil doktor Inglis je do danes edini, ki ga je povzročilo uživanje mamila LSD. To seveda ne pomeni, da bo edini tudi ostal. Dr. Inglis pravi: «Uživanje LSD je kot ruska ruleta. Ponavadi ni nobenih hudih komplikacij med uživanjem, lahko pa se zgodi, da so posledice zelo hude Prisad je le se ena od nevarnosti za uživalce mamil, ki bi se je ti morali zavedati*. Mlada ženska, ki se ni zavedala. kakšne posledice lahko LSD povzroči, je sedaj prodajalka v neki trgovini v New Yorku. Na desni roki nosi pleteno barvano rokavico, da lahko skrije amputirane prste Nič več pa ne uživa mamila LSD. D. N. njegovo kraško zaledje in s tem tudi Kačna jamo. A. Hanke se je začel pripravljati za spust v vhodno brezno leta 1888. Pri tem so m-u pomagali domačini. Prodrl je 60 metrov globoko, kjer naj bi postavil vitel za spust do dna. Prenehal je z delom, ker je odšel na dopust. Domačini so se odločili, da bodo sami postavi vitel in se spustih na dno brezna. Prvi poizkus 1. 1889 jim ni uspel, Gregor Žiberna se je prvi spustil v brezno, vendar ga je zaradi drala vrvi začelo vrteti in so ga dvignili nazaj. V brezno so spustih vrv z vrečo kamnov in jo napeh. Ob njej se je spet spustil Živerna, za njim pa še Rešaver in Rebec. Tako so trije Slovenci prvi dosegli dno 189 metrov globokega vhodnega brezna v Kačno jamo. A. Hanke se je 28. junija 1890 leta še sam spustil v jamo in raziskal Vzhodni rov ter dal prve podatke o Kačni jami. Bil je že bolan, vendar je vseeno tvegal ta spust. 3. decembra istega leta je potem umrl. Pokopan je v Škocjanu nad njegovo ljubljeno jamo. Domačini so v naslednjih petih letih zgradili lesene lestve prav do dna vhodnega brezna. Les je strohnel, lestve so padle v brezno, njihovo delo pa je lahko občudovanja vredno. J. Marinič se je po teh lestvah mnogokrat podal v jamo in prvi tudi zapisal razne podatke o njej in risal skice. Potem se je zanimanje za Kačno jamo poleglo. Italijani so jo spet začeli raziskovati in napraviti studilo o podzemeljskem toku Reke od njenega vstopa v škorimske jame pa tja do izvirov Timave v Devinu. Toda do toka Reke jim ni uspelo prodreti Po zadnii vomi so se naši jamarji lotili dela in preiskali vse špranje, vendar vse brez uspeha. SREČA SE JE NASMEHNILA LOGAŠKIM JAMARJEM S številnimi akcijami in vztrajnim delom so logaški jamarji našli nadaljevanje Kačne jame. Prvič so se podali vanjo 27. februarja 1972. Takrat so se urili v plezanju v vhodnem breznu. Drugič so bih v njej 9. junija. Ogledali so si večino Vzhodnega rova. Še isti mesec (21., 22., 23. junija) so bih spet v njej. Na koncu do takrat znanega Vzhodnega rova so začutili močnejši prepih. Pod steno so našli ozko špranjo, ki je bila preozka za prehod. V dneh 4., 5. in 6. avgusta, so se lotih širiti špranjo. Ker niso mogli vsi v razpoko, je medtem Borči Marušič (član jamarskega društva Logatec) preplezal čelno steno rova, ki je zapirala nadaljnje prodiranje. Na vrhu skoraj 29 metrov visoko, je našel ozek, od vode izlizan rov, kakih 30 metrov dolg, in prišel do brezna. Naslednji dan so preplezali brezno in našli nadaljevanje. Vrnili so se, ker so jih na površju čakali tovariši. Od 17. do 20. avgusta so se lotih merjenja in nadaljnjega raziskovanja na novo odkritih rovov. Našli so brezno, vendar jim je zmanjkalo lestvic in so se morali vrniti polni pričakovanja in optimizma. Komaj so čakali naslednjo akcijo Pripravili so jo v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa v Postojni. ODKRITJE REKE Akcija je trajala od 12. do 15. septembra 1972. Samo štirje smo se odpravili v jamo: Janko in Niko Petkovšek iz Logatca ter Andrej Kranjc in Ivan Kenda iz Inštituta v Postojni. Kot ponavadi smo prvi dan porabili za prenos opreme in ureditev bivaka. Naslednji dan pa smo se spustili v brezno, kjer je logaškim jamarjem zmanjkalo lestvic. Globoko je 43 metrov, vendar v dveh stopnjah. Na dnu smo našli v rovu polno predmetov, ki jih je naplavila voda. Bili smo prepričani, da smo na pravi poti, Nanredovab smo brez težav, saj je bil rov širok in prostoren. Že kmalu smo zaslišali šumenje vode. ki se je spremenilo v oglušujoče bičanje, čim Mi že smo prihajali. Rov se je znižal da smo morali hoditi skliučeni nakar se je pred nami odm-l prepad in ogromen prostor. Na dnu se je vaiiia Reka nreko velikih podornih blokov. Ni bilo dvoma, da je to Reka, saj so no n:oi plavale pene in voda je bi'a zama zana, ibrskobistriška industriia nam je tokrat naredila medvedk, uslugo za identificiranje Reke. Ni bilo misliti, da bi pri tako visoki vodi prodirali naprej. Ta del pod-zemeljskega toka Reke smo ime' novah Brzice in se vrnili polni pri' čakovanja, kaj bo pokazala naslednja akcija ob njižji vodi. Na 6. speleološkem kongresu v Lipi' ci je bil govor o tem dosežku in so bila izražena priznanja logaškim jamarjem. To jih je vzpodbudilo k nadaljnjemu delu. Organizi-rali smo novo raziskovalno akcijo, ki je trajala od 18. do 21. ok_ tobraš Želeli smo prodreti čimdalj po podzemeljskem toku Reke navzdol oziroma navzgor. SPUST V JAMO V ponedeljek, 16. oktobra, s0 se pričele mrzlične priprave za spust: Potapljaške obleke, čolni, merilne naprave, oprema za bivakiranje, hrana in še marsikaj-Napolnimo 16 nahrbtnikov in transportnih vreč, nas, ki bomo ta nosili, pa je le šest. Nad breznom postavimo vitel in kmalu je ves material in mi na dnu 180 metrov globokega brezna. Ne kaže drugega, kot da oprtamo vsak Pp dva nahrbtnika, zadaj in spredaj, in še po eno vrečo preko ramen-Obloženi počasi napredujemo ijj ves' prvi dan porabimo za metrov dolgo pot do bivaka. P0' stavimo ga bliže Reki kot ponavadi, prespana noč in izdaten zajtrk nas okrepita, da se z mizmom odpravimo na delo. Oblečemo potapljaške obleke, vzamem0 merilni pribor in čolne. Potapljaških oblek je le pet, nas pa 1e šest, zato mora nekdo ostati na bregu Reke in čakati. Ta usoda doleti Klanča-jevega Staneta. Jan' ko in Niko Petkovšek iz Logatca-Jože Bajc iz Idrije. Alojz Vadnial in Ivan Kenda iz Inštituta za ra' zlskovanie krasa v Postojni £re' mn naprej. PRVI ZAVEST.JA.il PO REKI NAVZDOL Tokrat je mnogo manj vode jn lahko p-ebrodimo Brzice. Voda nam je komaj do kolen, Tu s® umiri in preide v jezero. V čolni*1 negotovo zaveslamo po Reki navzdol. Sproti merimo poligon in rišemo skice. Prvi čoln prodira naprej in vleče metrski trak, ? dirusem določujemo smeri in J1" zapisujemo. IVAN KFNp* (Iz Planinskega vestnika, št. 3, 1373) (Nadaljevanje sledi) TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Dejstva in mnenja; 17.00 Za mlade poslušalce; 1815 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Koncerti; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.05 Zabavna glsaba. TRST 12.10 Plošče; 14 45 Tretja stran; 15.10 «11 locandiere»: 16.20 Koncert pianista N. Gardija. KOPER 6.30 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Otroški kotiček; 9.15 Orkester; 10.00 Od melodije do melodije; 10.15 Z nami je...; 11.30 Orkester Casadei; 11.45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po želiah; 14.00 E. Sequi: Pisma; 14.15 Plošče; 14.35 Mini juke box; 15.00 Simf. glasba: 16.40 Orkestri; 17.00 Naša pesem 1973; 17.45 MRdi izvajalci: 18.00 Popevke; 19.00 Iz priljubljenih o-Der: 20 00 Glasba v večeru; 21.00 Srečama: Alta Izakovič; 22.10 Pon iazz; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.20 Kratki teden s Pippom Bau-dom; 13.15 Glasbena oddaja; 15.10 Za vas mlade - plošče; 16.40 Program za mladino; 17.25 Reportaža nogometne tekme Ujpest — Juventus; 19.25 Simf. glasba; SREDA, 21. MARCA 1973 20.20 «Andata e ritorno» z Mino; 21.15 Radijska drama: «Tutto un amore»; 23.20 Orkestri lahke glasbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojejo Lando Fiorini in T. Rex; 8.40 Operne skladbe; 9.15 Orkestri; 9.50 «Capitan Fra-cassa», nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeno govorni program; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Plošče; 15.40 «Cararai», glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 19.55 Pesmi; 20.10 Sestanek petih; 21.00 Športna sreda, nogometna tekma Milan - Spartak Moskva; 23.05 «Tua per sempre, Claudia», nadaljevanka; 23.25 Lahka glasba. III PROGRAM 9.30 Radio za šole; 10.00 Koncert; 11.30 Simf. glasba; 1140 Sodobna ital. glasba; 13.30 Brahms, Prokofjev; 14.30 Avtorjev portret: Francis Poulenc; 16.15 Radijska drama: 17.20 Enotni razred; 17.35 Glasba izven programa: 18.45 Kulturni spored: 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 Operne skladbe. SLOVENIJA 7.00, 8.80, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.00 Jutrania kronika; 7.00 Dobro jutro, otroci!; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 - 12.00 Pri vas doma: 12.10 Matija Bravničar: dva odlomka iz opere «Hlapec Jernej*; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi; 13.15 Obvestila in za-bavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana; 14.30 Naši poslušalo čestitajo in pozdravljajo; 15-®° Dogodki in odmevi; 15.40 Majhen recital klarinetista Alojza Zupana; 16.40 Listi iz albuma orkestra Kurt Edelhagen; 17.10 Naša glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Glasbene vinjete: 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 Obvestila: l9-15 Glasbene razglednice; 20.00 K°' mornoglasbeni studio; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nek turno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 TV šola; 12.30 Poljudna znanost; 13 00 Ob 13. uri; l3; . Dnevnik; 14.00 šola — Tečaj francoščine; 17 00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; l7-4® Program za mladino; 18.45 P°r' tret avforia; 19.15 Poljudna znanost; 19.45 Šport in ital. kronike: 20 30 Dnevnik; 21 00 Azija se obnavl.ia — Hanoi: Voina in mir. 2° 00 športna sreda; 23.00 Dne' nik. II K A M A L 21.00 Dnevn;k; 21.20 «H nostro a P°ntp Flinb, film: 23 05 Medicina danes. JUG TF' FVI7UA 8.20 in 11.00 šola: 17.45 Risanka «Mačkon»: 18.25 športna 0 daia; 18 45 Descartes ali ° m®" todi: 1915 Oni v našem studim, zabavna ctashpnr oOdaia: 1" ' Pisanka; 20 00 in 23.25 Dnevn*-20.30 «Umnr v hotoln Fxce1sleT'* — češki f:im; 21 55 Nogomet Ba yern — Aiax. Konncu a p»t>»»^A TV 20 00 Risanka: 20 15 Poročna: 20.30 Muenohmv nogomet Bavprn — Aiax; 22.20 Zabavnoglasbena oddaja. ŠPORT ŠPORT ŠPORT gNALE EVROPSKIH KOŠARKARSKIH POKALNIH PRVAKOV V Solunu zaslužena zmaga leningrajskega Spartaka mgoplastika je šele proti koncu tekme omilila svoj poraz SOLUN, 20. — Leningrajski Spar-k je z zmago nad Jugoplastiko <:62 osvojil pokal evropskih po-|nih prvakov in s tem svoj prvi e lki mednarodni uspeh. Rezultat fn ne prikazuje dovolj očitno pre-°ci sovjetske ekipe, ki je v dru-Polčasu stalno vodila za ka-v ,..-5 t°čk in je nasprotnikom do-hla nekaj več košev v zadnjih daT^ah.’ ko ie trener Kondrašin 1 tudi rezervnim igralcem mož-i., da so dali svoj doprinos k umfu moštva. Igralec, ki je od-jC1 tekmo je bil manj znani To-°v:„ki je dosegel 25 košev in je i ®krtžal vse račune splitskega nerja Kalembera. ■•^Pjičani so že vnaprej vedeli, kaj caka in to kljub temu, da je ato Tvrdič le zaigral in tudi dal °J doprinos. Odpovedala sta pred-sem Manovič in Prug. Slednji je ! SMUČANJE «Ragni della Grignetta» so zmagali na 8. tradicionalnem smučar-sko-alpinističnem tekmovanju pri Leccu. Tekmovanje je trajalo tri dni. Na odlično drugo mesto se je uvrstila jugoslovanska ekipa iz Mojstrane. 7. POKAL PRIJATELJSTVA Ženske Bor A — Hrast 3:0 (15:3, 15:4, 15:0) Moški Sloga — Kras 3:2 (11:15, 15:9, 13:15, 15:1, 17:15) očitno nerazpoložen v evropskih fi- 'h (isto se mu je zgodilo lani °u Ignisu). Kalember je na kon-bii „ me športno izjavil, da je nasprotnik premočan in je zate Jui fteženo zmagal, pristavil pa je, da , - agoplastika z nastopom v fina-Popolnoma izpolnila svoj cilj. ŠPORT NA TV okviru televizijske oddaje portna sreda» bodo drevi ob 22. sk Ponašali na prvem italijanska sPoredu registrirano boksar- tes Sr<^anie 'z Caracasa Cervan-SVpt' Locche, veljavno za naslov nP-i°y?eSa boksarskega prvaka su-ahke kategorije. 20* — Zdravniki so ugo- 12. T utl ie Amerikanec Griffith Cozommn prec* srečanjem s Fran-P°živil Co^enom v Parizu, jemal skn^^?SBURG, 20. - Italijan-st0n 0ksarJi so odpovedali svoj na-igrah na mednarodnih južnoafriških odrf.n-V, Pretoriji. Nastopu so se n tudi grški boksarji. [jOGOMFT je ***. 20. — Severna Koreja tovnP°Slla za sodelovanje na sve-0 nogometnem prvenstvu 1974. Hjeiii>ii||ilrNIIIIIIilII,|iiiiii>iiimiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiii m Miiiiiiiiiiiiui iiiiii KOŠARKA MLADINSKA PRVENSTVA Ekipa Borovih mladincev zapustila dober vtis Proti POM je odigrala eno svojih najboljših tekem di set, toda z ekipo, s katero so Goričani nastopali v tem srečanju, bi bila osvojitev niza nezasluženo presenečenje. V prihodnjem kolu bodo domovci igrali na domačih tleh proti ekipi gasilcev Ferroni iz Verone. Tekma Dom — Ferroni bo v soboto, 24. t.m. ob 21. uri v telovadnici Stella Matutina v Gorici. I. K. Finale evropskih pokalnih prvakov Ruini zadnji v Atenah Preteklo soboto in nedeljo je bil v Atenah sklepni odbojkarski turnir za evropski moški pokal pokalnih prvakov. Po pričakovanju je zmagala sovjetska Zvezda iz Voro-šilovgrada, ki je premagala vse tri tekmece. Sovjeti v Atenah res niso naleteli na enakovrednega nasprotnika. Samo z bolgarsko ekipo Levski so igrali 3:1, Ruini in Cse-pel pa so odpravili po treh nizih. Presenetil je madžarski Csepel z osvojitvijo drugega mesta. Premagal je Ruini in se maščeval za poraz iz polfinalnega tekmovanja v Firencah, ter Levski po izredno dramatični igri. Novi italijanski prvaki so v Atenah razočarali, saj so pred odhodom dajali precej optimistične izjave, celo o osvojitvi prvega mesta. Besede so eno dejstva pa povsem drugo To je lep dokaz, da odbojka ne napreduje samo v Italiji ampak tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Končna lestvica je bila naslednja: Zvezda Vorošilovgrad 6 točk, Csenel Budimpešta 4, Levski Sofija 2, Ruini Firence brez točk. G. F. POM MLADINCI Bor 89:69 BOR: Francia 14, Koren 11, Hrvatič 7, Klobas 20, Barazutti 16, Kapič, Ražem 1, Kravos, P. m. 7:16 Čeprav so borovci odigrali proti ekipi POM iz Tržiča eno svojih boljših tekem, so morali vseeno poraženi z igrišča. Gostje so si zmago zaslužili, morali pa so se zelo potruditi, da so lahko strli odpor žilavih borovcev, ki so v postavi Koren, Francia, Klobas, Ba razutti, Hrvatič zapustili povsem zadovoljiv vtis. DEČKI ITALSIDER - Bor 77:44 (26:31) BOR: Mazzucca 14, Bruno Fur lan 16, Čok 4, Volk 8, Renato Furlan 2, Tomažič, Daneu, Lozej, Can ciani, Bachi. PROSTI METI: 6:14. Tekma je bila izenačena vse do rezultata 38:38, ko so borovci znatno popustili. To seveda so izkoristili višji košarkarji Italsidra, ki so s hitrimi protinapadi onemogočili borovce. Tekma se je tako končala s previsoko razliko v koših za goste. Med borovci bi tokrat pohvalili Mazzucco in Bruna Furlana. Inter 1904 — Kontovel 73:4 (38:0) KONTO VEL: Čuk 2, Terčič 1, I. Starc, Bukovec K., Starc, Nebe-goj, Ukmar, Regent. PROSTI METI: 2:12 Proti Inter ju 1904, ki je prvi na lestvici, so bili Kontovelci brez moči. Bolj izkušeni košarkarji in terja 1904 so s hitrimi protinapadi in agresivno obrambo vsilili svoj ritem Kontovelcem in le takoj si lahko razlagamo visoko razliko v koših za domačine. MiNIBASKET Bor — Breg 35:23 BOR: Kravos 9, Cej 4, Škerlj 7, Schillani 6, Švara 2, Švagelj 2, Tremul 1, Curri 2, Merku 2, A. Furlan, Gerdol, Jagodic, L. Furlan, Poljšak, Starc, Pahor, Budin, Volk, Meden, Pahor, Dreossi, Jogan. BREG: Čok, Kraljič 4, R. Pregare, Corbatti 6, Korošec 13, D. Pregare, Starec, Hacin, Rapotec, Milini. SODNIK: Vatovec. V prijateljski tekmi na stadionu «1. maj» so igralci Brega opravili krstni nastop proti Boru. Tekma je bila na splošno zanimiva, saj Brežani niso igrali podrejene vloge, čeprav je bilo jasno, da so borovci bolj izkušeni in je bila njihova zmaga povsem zaslužena. b. 1. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Beograjski Partizan povečal svoj naskok Preteklo osemnajsto kolo v prvi jugoslovanski odbojkarski ligi ni prineslo nobenih presenečenj. Vodeči Partizan iz Beograda je še bolj trdno na prvem mestu lestvice. Dve dragoceni točki je osvojil tudi Kvar-ner. To pot sta se pri gostih razigrala Urnaut in vse boljši mladi Vučkovič. Tudi v tem za vrtljaju je potegnil krajši konec Fužinar z Raven. Možnosti za obstanek Ravenčanov med jugoslovansko odbojkarsko elito so splavale po vodi. Dolgo let najboljša Mladost iz Zagreba je prebolela krizo po odhodu Kosa in Jankoviča. Od tekme do tekme igra bolje in je trenutno že na šestem mestu lestvice. IZIDI 18. KOLA: Spartak — Mladost 0:3, Partizan — Jedinstvo (SP) 3:1, Fužinar - Crvena zvezda 0:3, Modriča — Kvarner 0:3, Vardar — Bosna 3:0, Vojvodina — Željezničar 3:0, Jedinstvo (Br) — GIK Banat 0:3. LESTVICA: Partizan Beograd 34, Crvena zvezda 32, GIK Banat 28, Jedinstvo (SP) in Kvarner 24, Mladost in Vardar 20, Modriča in Spartak 16, Bosna 14, Jedinstvo (Br) in Vojvodina 10, Željezničar 4, Fužinar 0. Pri članicah pa se je moral Partizan z Reke pošteno oznojiti preden je spravil na kolena Radnički iz Beograda. Rečanke, ki igrajo domače tekme v Pazinu, so odpravile Radnički šele po petih setih igre. Domačinke so tekmo pričele brez odlične Čehoslovakinje Bendo-ve in ta odsotnost (ter podcenjevanje nasprotnic) bi se jim kmalu kruto maščevala. Ko je vstopila na igrišče Bendova je dala pravo lekcijo nasprotnicam in soigralkam, kako je treba igrati in se boriti. IZIDI 14. KOLA: Partizan (R) -Radnički 3:2, Jedinstvo — Crvena zvezda 2:3, Mladost — Partizan (SK) 3:2, Breza - Sindželič 3:2, GIK Banat — Poštar 3:0. LESTVICA: Partizan (R) 28, Crvena zvezda 24, Partizan (SK) in Breza 18, Mladost 14, Radnički in GIK Banat 10, Jedinstvo 6 in Poštar 2. G. F. Or. ^^ksander - Peter Partizanski _____________zdravnik 20 iz bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika Za vsako stvar naj si bo hrana ali kaj drugega, so gasili in če so kaj dobili, so se tudi zahvalili in plačali. so bili med njimi mnogi domačini, so vaščani le redko tl^eli, kateri s0 Zanje s0 vedeli kvečjemu svojci m pa n^ski aktivisti. Ni čudno, da smo imeli o prvih partizanih v ay idealistično predstavo. Bili so skrivnostni ljudje, ki so rih našo domišljijo in nam budili zavest. Vračali smo se s Kurešoka. Na Golem smo se ustavilL da ta-m enkrat pogledamo proti Ljubljani in prek okoliških J °°v. Dan je bil zelo lep. Sončno in toplo vreme je bilo br y°znj° s kolesom res prijetno. Polegli smo po travi in Verižno zrli okoli sebe in v sinje nebo. travnika sta se nama bližala dva človeka. Oblečena kila, kot je po teh vaseh navada. Šla sta naravnost proti jj/ka. Gotovo sta nas že prej opazila in se odločila, da nas jSovorita. Ko sta se približala, sta skoraj hkrati dvignila k čelu in glasno pozdravila: «Smrt fašizmu, tovariši!» 2hali smo ta pozdrav. V en glas smo odgovorili: «Svoboda S(/°du!» Na mak sm0 ^ razgovorili kot stari znanci. Tovariša ^ ham govorila o partizanstvu, kako živijo, kaj delajo, kako ^ Pripravljajo na dolg oborožen odpor in podobno. Mi smo razlagati, da smo tudi mi člani OF, da delamo zanjo in da se tudi mi pripravljamo na odhod v partizane. Toda kar se mene tiče, bi še prej rad končal medicinske študije. Kot zdravnik bom gotovo koristnejši kakor pa kot študent medicine. Tedaj je eden od njiju odpel suknjič. Pod njim je imel skrito pištolo in bombo. S ponosom je pokazal svoje orožje. Cepra-v že od vsega začetka nihče med nami ni niti pomislil na to, da bi to bila lahko tudi provokatorja, nas je ta gesta še bolj utrdila v prepričanju, da sta pred nami resnično dva partizana. Kasneje sem še večkrat mislil na to srečanje. Bilo je tako nepričakovano, skoraj romantično. Na težave partizanskega boja takrat nihče ni pomislil. Vsi smo bili prepričani, da bo zmaga naša. Fašizem ne bo mogel zmagati. Preveč sovražnikov si je nakopal. To, da se je zapletel v boj s Sovjetsko zvezo, nas je v tem prepričanju še bolj utrjevalo. Ni bilo še leto naokoli in že sem sam postal partizan. Stopal sem v koloni na vrh hriba, da bi si še enkrat ogledal od daleč Ljubljano in v duhu videl svojce in prijatelje. Nihče me ni silil na to pot. Rajši bi počival v taborišču in se pripravil na jutrišnje dolgo pešačenje nazaj v Loško dolino. Toda nekaj me je gnalo naprej. Morda slutnja, da Ljubljane ne bom videl skoraj cela tri leta. Strma pot nas je končno pripeljala do koče na Kureščku. V daljavi sem videl številne luči, razporejene v velikem krogu okoli slabo razsvetljenega središča. Znotraj kroga je bilo mesto. Močneje razsvetljeni del je označeval mejo iz bodeče žice, s katero je bila obdana Ljubljana. Noč je bila prijetna, mirna. Luči so trepetale v daljavi. To je bilo vse, kar sem videl od Ljubljane. Prvič, kar sem prišel v partizane, mi je bilo težko. Čeprav ni minil niti mesec dni, ko sem zapustil mesto in dom, sem doživel že toliko stvari, da se mi je zdelo, da je minila cela večnost. Občutek, da imaš svojce tako blizu in da prav nič ne veš o njih in oni ne o tebi, mi je kot mora legel na dušo. Zelo me je zanimalo, kakšne posledice je imel moj odhod v partizane. So očeta in mojo družino zaradi tega klicali na odgovornost? Ali je znal odgovoriti, ko so ga vprašali, kje sem, kam sem odšel? Med tem so kurirji končali svoje delo in z dr. Janezom sva se vrnila v taborišče. Vso pot sva molčala. Vsak svoje sva premišljevala. Očitno so njega obhajali podobni občutki kot mene. Tudi on je postal otožen ob spominu na Ljubljano, čeprav jo je šele pred nekaj dnevi zapustil. Drugega dne sem med prostovoljci iskal tovarišico, ki bi bila pripravljena opravljati delo bolničarke v našem bataljonu. Res se je ja/vilo prikupno črno dekle Milojka, stara kakih 18 let. Dolgi, naravno drobno nakodrani lasje so obkrožali lepo, temno lice. Dvoje črnih oči je živahno gledalo v svet. Govorila je mimo. Bolničarskega dela doslej še ni opravila. Vesel sem bil, da sem jo sploh dobil. Vsi bi namreč raje ostali kar v taborišču na Zapotoku. Bolničarskega dela jo bom že naučil. Glavno je, da dobim nekoga, ki bo imel voljo in tudi kaj smisla za delo z ranjenci in bolniki. Ni se mogla odločiti za takojšen odhod z menoj. Prišla je čez štiri dni. Ostala je v bataljonu le kakih 14 dni. Kmalu se je naveličala in prosila, da jo vrnemo na Zapotok. Želela je biti bliže Ljubljani. Trud, da jo naučim bolničarskega dela, je bil zaman Še naprej sem ostal sam brez stalnega pomočnika. PRED VELIKO OFENZIVO Minilo je že več kot mesec dni moje partizanščine. Življenje v taborišču na Petelinjaku je bilo razgibano, štab bataljona je preselil taborišče na drugo mesto, oddaljeno kake pol ure od prejšnjega položaja. Izkoristil sem to priložnost in preselil svoje ranjence v novo bolnico, ki je bila oddaljena streljaj od položaja štaba bataljona. Tako sem imel bolnico, ki ni bila več v sklopu operativne enote Ni pa bila še konspirativna. Morda bi se lahko reklo, da je bila le napol konspirativna. Vsi pač niso več vedeli zanjo. Kdor je želel priti v bolnico, se je moral najprej javiti na štabu bataljona. Tu je dobil zvezo oziroma kurirja, ki ga je popeljal v bolnico. Ločitev bolnice ob štaba bataljona je imela številne prednosti: štab se je počutil bolj gibljivega. Ni mu bilo treba skrbeti za ranjence v primeru nenadnega napada sovražnika. Težji ranjenci so imeli več miru, mogli smo jim pripravljati boljšo brano. Iznenaden napad na samo bolnico skoraj ni bil verjeten, lahko bi bil le naključen. Ranjenci so to čutili in so bili zadovoljni. Pričakovali so več nege in večjo varnost. Najbolj so se veselili boljše hrane. Res, tudi to smo jim takrat mogli nuditi: medu, masla, kruha, riža, celo vermuta in žganja ni primanjkovalo. Da, vermuta smo imeli cel sod, kaka dva hektolitra. Za bolnico je bilo prav dobro poskrbljeno. Za njo je skrbel tudi intendant Raz rib z Babnega polja, bil je dober gospodar. Mislil je tudi na prihodnost. Iz zaplenjene moke, ki je nismo mogli sproti porabiti, je dal peči prepečenec. Spravljal ga je v posebne, skrite magazine, ki jih je imel po nekaterih hišah v vaseh Loške doline in Loškega potoka. Čeprav so bile dobro skrite, zalog ob času, ko so bile najpotrebnejše, ni bilo več. Večji del jih je zasegel sovražnik ob ofenzivi. Nekaj prepečenca je propadlo v vlažnih magazinih in shrambah po hišah ali v podzemnih bunkerjih Pripravljanje zalog hrane za poznejše čase je na nas takrat dobro vplivalo. Vzbujalo je občutek varnosti. Naj pride karkoli, laže se bomo prebijala ob napadu sovražnika. J?1®? ^e.la’ M sem Sa imel z ranjenci kot zdravnik, sem za yiJlhovo varnost, prehrano, za moralno počutje in , v ?ve sP°re- Skratka, dela v bolnici sem imel dovolj, čeprav je bilo v njej le kakih 5 do 8 ranjencev. Pogosto so me potrebovali v obeh dolinah. Hodil sem z novo bolničarko Nedeljko iz Loža po okoliških vaseh in zdravil vse vprek. Ljudem sem bil potreben, pa so me povsod lepo spremljali. (Nadaljevanje sleči) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna raročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 21. marca 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm V višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst OBJAVA LONDONSKEGA DOKUMENTA 0 BODOČNOSTI ULSTRA «Belaknjiga» angleške vlade: megleni načrti o bodoči vladi Pozitiven sklep: sorazmerno predstavništvo «katoličanov» in «protestan-tov» v deželnem parlamentu - Cez teden dni razprava v londonski zbornici LONDON, 20. — Angleška vlada je objavila svojo «belo knjigo* v kateri izraža svoje mnenje o bodoči ureditvi Severne -Irske. Kot je znano, je v Ulstru že tri leta v teku pravcata državljanska vojna med «protestanti» in «katoličani», ki pa v današnjih razmerah nima več kake verske vsebine, temveč je izrazito socialna in politična. V Ulstru živi danes 7 milijonov državljanov «protestantske» veroizpovedi ter pol milijona «katoličanov». Angleška vlada izjavlja v svoji beli knjigi, da bo Ulster ostal britanski, dokler bo večina to zahtevala. Ker je večina dvetretjinska, se verjetno Angliji ni bati, da bi ta izgubila severni del irskega otoka. Triletni boj katoličanov proti protestantski nadoblasti v Ulstru se je na vsak način, vsaj kolikor se tiče angleške vlade, končal kolikor toliko pozitivno. London je spoznal, da je nemogoče, da bi se še vedno uveljavljal v Severni Irski režim absolutne nadvlade protestantskih krogov nad katoličani. Angleška vlada bo prej ali slej odstopila oblast krajevnim organom oblasti. Reforma pa bo v bistvu predvsem upravna. Nova deželna vlada bo pa zelo različna od tiste. ki je upravljala ta irski del Velike Britanije v zadnjih petdesetih letih. Angleška «bela knjiga* predvideva namreč vlado, ki naj bi pometla z režimom absolutne premoči protestantov med katoličani s tem, da bodo morale biti razne politične stranke 'proporcionalno zastopane v vladi, oziroma v vladnih organih. Na vsak način si je London skušal zagotoviti pri vseh bodočih dogajanjih na Severnem Irskem zadnjo besedo, saj je ohranil v svojih rokah nadzorstvo nad policijo in sodnijskimi oblastmi. V kratkem bodo v Severni Irski u-pravne volitve. Takoj nato bo verjetno prišlo do konference predstavnikov Velike Britanije ter Južne (EIRE) in Severne Irske. Zdi pa se, da se je angleška vlada premislila glede u-stanovitve nekakšnega tirskega sveta*, ki bi razpolagal z določeno oblastjo ter s tem predstavljal nekakšen skupen izvršni organ za oba dela otoka. Iz vsega tega sledi, da se je London v določeni meri odrekel zagotovilom, ki jih je svoj čas dal prejšnjemu ministrskemu predsedniku Južne Irske Lynchu. Vse kaže, da angleška vlada skuša sedaj spraviti vse tokove političnih nasprotij v Severni Irski v korito upravnih volitev, kjer zagotavlja katoličanom le eno ugodnost: to je proporcionalno zastopstvo v deželnem parlamentu. . .Londonska vlada si seveda ne dela velikih iluzij, ker ve, da je stanje v /Severni Irski eksplozivno in da lahko pride od dneva do dneva cb še hujših spopadov. Zato Whiteiaw, ki je sestavil «belo knjigo* meni, aa je ta odprta za vse rešitve. Zato je mogoče, da bo angleški parlament utegnil najti še kakšno rešitev, kot jo predlaga sama bela knjiga. Ni pa verjetno, da bi se vlada odrekla nekaterim temeljnim načelom, ki so bistvo njene politike do Severne Irske. čez teden dni, in sicer 28. marca, se bo začela v angleškem parlamentu debata o tem vprašanju. Zelo verjetno bodo nroti vladnemu načrtu nastopili z vso ostrino protestantski krogi, ki so doslej razpolagali v ulstrskem parlamentu s 37 poslanskimi mesti na skupno 52. V prihodnje bo parlament štel 80 članov, toda vsaj ena tretjina bo pripadala katoličanom, kar je že nekaj več od prejšnjega sorazmerja. Katoličani pa tudi ne bodo preveč zadovoljni s to rešitvijo, ker se nekatere njihove pomembne sile bojujejo že tri leta za priključitev Severne Irske k republiki EIRE. Angleška «bela knjiga* je praktično odložila vprašanje pripadnosti Ulstra Veliki Britaniji, oziroma juž-noirski republiki, češ da bi to vprašanje povzročilo še več spopadov in motenj v življenju tega najsevernejšega dela irskega otoka. Nekaj besed še o bodoči upravni ureditvi Severne Irske. Angleška «bela knjiga* pravi, da je Anglija zainteresirana, da bi prišlo do deželne vlade, ki naj bi v največji meri predstavljala vse sloje prebivalstva. Deželno vlado bodo sestavljali člani deželne skupščine, od kateri bo vsak šef upravnih departmajev ter načelnik odhora, k' ga bodo sestavljali člani skupščine sorazmerno s politično močjo raznih komponent skupščine. Na ta način hoče angleška vlada doseči bolj uravnovešeno predstavništvo raznih političnih skupin, kar naj bi preprečilo dosedanjo absolutne nadoblast protestantov nad katoličani. Glede konkretnega izvajanja tega načela pa «bela knjiga* ne pove nič določenega. O vsem tem se bo razpravljalo šele po upravnih volitvah, in sicer med ministrstvom za Ulster (Whitelaw) in predstavniki nove skupščine. Spričo vsega tega se predvideva, da bo minister Whitelaw nadzoroval do konca potek volitev in izvolitve novih članov severnoirske vlade. Ne samo to! Londonska vlada ne bo prepustila oblasti nikomur vse dokler ne bo prišlo v Ulstru «do poštene vlade, ki bi jo mogla sprejeti večina*. Še preden je londonska vlada objavila «belo knjigo* so prišle iz Ulstra vesti o ponovnih neredih in napadih. Ponoči je umrl v belfaški bolnišnici neki 18-letni protestant, ki je bil ranjen prejšnjo soboto. V popoldanskih urah je eksplodirala bomba v . nekem javnem lokalu. Žrtev ni bilo. Belfaško sodišče je obsodilo angleško obrambno ministrstvo na plačilo odškodnine za skoraj 50 milijonov Ur neki ženski, ki je izgubila vid ker jo je v do-rr.ačem stanovanju pri neki manifestaciji. zadela krogla iz kavčuka. Sovjetska kozmonavta Aleksjej (levo) in Vladimir (desno) Šataiov sta si v spremstvu ameriškega kolega Thomasa Stafforda (v sredi) ogledala model združenih vesoljskih ladjic apoilo in sojuz v vesoljskem centru v Houstonu. Polet in združitev obeh ladjic je predviden za leto 1975. Na sUki kandidati poleta .................... PO KONFERENCI V KJOTU Vojna» zaradi varnega avtomobila med IDA, Evropo ter Japonsko? Evropski in japonski tovarnarji se bojijo, da bodo ZDA na lastno pest določile kriterij za varnost vozil in jim onemogočile izvoz v Ameriko KIOTO, 20. — V tem japonskem mestu se je ravnokar zaključila 4. mednarodna konferenca o varnem avtomobilu. Udeležili so se je predstavniki držav, kjer je avtomobilska industrija najbolj razvita in zastopniki največjih tovrstnih tovarn. Na srečanju je prišlo do izraza staro nasprotje med ameriškimi tovarnami na eni strani in japonskimi ter evropskimi na drugi. Položaj je bil tako napet, da so komentatorji govorili o možnosti «vojne za varni avtomobil* med ZDA in ostalimi državami. Glavni vzrok spora je strah evropskih in japonskih podjetnikov, da bodo ZDA kar na lastno pest določile kriterij varnosti in s tem praktično onemogočili izvoz teh podjetij v Ameriko. Pokrovitelj konferenc je bilo a-meriško ministrstvo za prevoze. Srečanja so se udeležili predstav- VRENJE NA GRŠKIH VISOKIH ŠOLAH Ogorčeni spopadi v Atenah med policijo in študenti Med spopadi sta bila ranjena tudi dva tuja časnikarja PREISKAVA 0 «CRNI SLEDI» ATENE, 20. — Danes je prišlo na atenski pravni fakulteti do hudih spepedov med študenti in policijskimi oblastmi. Na manifestaciji v okviru fakultete je sodelovalo gotovo več kot 1.000 študentov. Pozno zvečer je policija sporočila, da je aretirala 44 študentov. Po sporočilu policije je bilo pri spopadih ranjenih 12 študentov in 12 policijskih agentov. Vse so prepeljali v bolnišnice. Spopad v pravni fakulteti atenske univerze je logičen zaključek več kot. dvomesečnega odpora a tem skih študentov proti sedanjemu pr.l-kovniškemu režimu. Pri tem gre za žfeTo obširen" protest, saj pri njem sodelujejo študentovski predstavniki najrazličnejših političnih struj. Zakaj je prišlo do spopada? Študenti pravijo, da so se zbrali na sestanku na katerem so nameravali postaviti določene zahteve odgovornim ljudem fakultete v zve- 'V • -v,./, I n ■ : Britanska vojaka, ki sta stražila na eni izmed belfaških cest, sta včeraj z zanimanjem prebirala «belo knjigo* o Ulstru, ki jo je izdala londonska vlada zi z nezakonitimi postopki državnih oblasti. Policija trdi, da jih je poklicalo na sedež univerze ravnateljstvo instituta, ker ni hotelo dovoliti javnega srečanja študentov. Atenska policija je nastopila brezobzirno. V slabi uri je izpraznila prostore univerze. Cena napada pa je bila zelo velika. Policisti so napadli študente ter telesno poškodovali tudi dva inozemska časnikarja. Napad je bil brezobziren. Veliko študentov je bilo laže, ali celo huje poškodovanih. ■ Današnja racija v prostorih pravne fakultete predstavlja pomemben člen v razvoju študentovskega gi-banja v Grčiji.' Tu so uhiverze zaprte že mesec dni, tako v Atenah, kakor tudi v drugih grških večjih mestih. General Papadopulos je izjavil, da bo za H vse nasprotne nastope svojih političnih nasprotnikov s silo. Današnji dogodki v Atenah pričajo, da je vlada pripravljena na brezobzirno zadušitev vsakdršnega odpora. Prizor, ki se je danes nudil mimoidočim, je bil grozljiv. Na desetine in stotine ranjenih ter aretiranih. Policisti so napadli študente z vso silo. Prizori okrvavljenih mladincev, ki so jih podpirali njihovi tovariši, so bili na dnevnem redu. Protest atenskih študentov ima posebno velik pomen, ker gre za eno od najbolj uspešnih dejanj, kar so jih študenti izvedli v zadnjem času. Njegov pomen je toliko večji, ker zadeva v živo vprašanje univerzitetnih svoboščin, ki bi jih polkovniški režim hotel bistveno okrniti ter prisiliti grške vseuči-liščnike k popolnemu molku. Danes so atenski študenti dokazali, da se ne dajo ugnati. V nedeljo in ponedeljek je v 2.444 prometnih nesrečah umrlo 91 ljudi RIM, 20. — Ministrstvo za notranje zadeve je danes uradno objavilo tragičen obračun prometnih nesreč, ki so se pripetile v Italiji v nedeljo in v ponedeljek. Skupno je bilo 2.444 prometnih nesreč, ki so terjale 91 smrtnih žrtev in 2.093 ranjencev. Te suhoparne številke se nam zdijo dovolj zgovorne in ne potrebujejo komentarja. Po treh dolgih letih molka se je Venturi razvezal jezik Kaže, da je založnik povedal preiskovalnemu sodniku D'Ambrosiu imena fašistov, ki so se udeležili sestanka, ki je bil 18. aprila v Padovi MILAN, 20. — Vse kaže, da se je fašistični založnik iz Trevisa Giovannj Ventura med sobotnim zasliševanjem «izkašljal». Preiskovalnemu sodniku D’Ambrosiu je povedal veliko zanimivih okoliščin, ki so imele kot posledico podpis zapornega naloga proti ferarskemu škvadristu in nečaku Itala Balba Claudih Orsiju. Kaže torej, da se je po treh letih molka Ventura končno odločil in je začel prazniti svojo malho. Zakaj? Verjetno ne iz ljubezni do j resnice, pač pa ker je sprevidel, da njegov dosedanji obrambni načrt šepa. 4 ' lt ... Po poročanju nekaterih listov, je založnik ndjpfej priznal, da je peljal iz Padove v Turin bombo, ki Vse kaže, da bo D’Ambrosio tudi jutri nadaljeval zasliševanje fašističnega založnika. Za sedaj še nima na vidiku soočenja med Ven-turo in Balbovim nečakom. Po poročanju tiskovne agencije ANSA, naj bi Ventura danes izjavil, da ni nikoli osebno poznal Orsija in od tod nujnost, da preiskovalci prej točno preverijo vse okoliščine preden ju soočijo. Govori se tudi, da je možno soočenje med Orsijem in Fredo. V zvezi z aretacijo Claudia Orsija so se širile tudi govorice, da naj bi bil vpleten v nakup torb, v katere so atentatorji skrili bombe za atentat na kmečko banko. Možno je, da gre le za govorice, jo je nekdo drug postavil v sodno Iki S(> posledica aretacije, sodnik TW)ol č L) Hn » rvw Pa Je le mCral ™etl V r°kah palačo. Dodal je tudi, da je prosil pajdaša, naj naravna peklenski stroj tako, da ne bo eksplodiral. In res so preiskovalci našli bombo nekaj mesecev pozneje. Nadalje je Ventura priznal, da je bil 24. julija 1939 v Milanu s pajdašem Fredo in da je Vedel, da je bil istega dne vtihotapljen peklenski stroj v milansko sodno palačo (tudi ta bomba ni eksplodirala). Govoril je tudi o atentatih na vlake 8. avgusta istega leta. Povedati je moral veliko zanimivega, če je takoj nato D’Ambrosio izda! zaporni nalog proti Osiju. Na današnjem zasliševanju je moral povedati tudi nekatera imena rimskih fašističnih prvakov, ki so se udeležili že znanega srečanja 18. aprila 1969 v Padovi, na katerem so dokončno skovali načrt za serijo bombnih atentatov. Kaže, da je priznal, da so na tem sestanku dokončno skovali načrt za bombna atentata na milansko in torinsko sodno palačo in za vrsto drugih atentatov. Namesto treh bomb, kot je bilo na sestanku domenjeno, naj bi pretepači postavili osem, ki so ranile nekaj ljudi. Prav vsled tega založnik trdi, da se je oddaljil od skupine. O čem je bil še govor na tem sestanku ni znano, dejstvo pa je, da so preiskovalci odkrili, da je nekdo zbrisal zapiske na dan 18. aprila v Venturovem žepnem koledarju. Založnik je pojasnil, da je zapiske zbrisala njegova mati, ki je tudi zažgala nekaj pomembnih dokumentov iz strahu pred hišno preiskavo. Zakaj pa je ženska zbrisala prav zapiske 18. aprila? Morda je založnik to opravičil. Ustavni sodnik pred ustavnim sodiščem RIM, 20. — En sodnik ustavnega sodišča in dva parlamentarca se bodo morali zagovarjati zato, ker so pred nekaj leti izrazili svojo solidarnost delavcem nekega podjetja v Toskani, ki ga je lastnik nameraval zapreti. Zanimivo je, da je eden od obtožencev sedaj član ustavnega sodišča. Gre za socialista Leonetta Amadeia, ki pa v času dogodka ni bil še ustavni sodnik. Ostala dva obtoženca sta socialistična parlamentarca Giacomo Mancini in Gio-vanni Pieraccini. Pooblastilo za postopek glede zadnjih dveh bo morala dati poslanska zbornica oz. senat, za Amadeia pa ustavno sodišče. V tej zvezi je treba omeniti, da zakon predvideva tudi tak postopek. Res pa je, da se bo nekaj takega zgodilo prvič v zgodovini italijanske republike. Do sedaj niso pristojni organi prijavili sodišču nobenega od navedenih parlamentarcev socialistične stranke. NEPRIČAKOVAN RAZPIET PREISKAVE 0 NAPADU NA RRITANSKA TURISTA V PROVANSI Bryan Cartland naj bi med prepiram ubil očeta Mladeničevo pripovedovanje o domnevnem napadu je bilo večkrat protislovno PARIZ, 20. — Nepredviden razplet preiskave o «napadu» na britanska turista pri mestecu Slon de Provence: po ugotovitvah francoske policije kaže, da je 60-letnega profesorja Jolina Cartlanda ubil njegov sin Bryan. Priletni profesor je bil ubit s sekiro, njegov sin pa lažje ranjen z nožem britanske znamke. Po mnenju preiskovalcev, ki neprestano zaslišujejo Bryana Cartlanda, sta se oče in sin v nedeljo ponoči ostro sprla, medtem ko sta bila oba vinjena. Mladenič naj bi si nato izmislil surovi napad, da bi se izognil posledicam svojega dejanja. John in Bryan Cartland sta potovala z avtomobilom s prikolico in sta bila namenjena v Jouques, kjer je profesor še vedno posedoval nekaj zemlje. V nedeljo popoldne sta se iz še nepojasnjenih razlogov ustavila pri mestecu Slon de Provence, ko sta bila oddaljena le kakih 30 km od cilja. Zavozila sta s prikolico v borov gozdič in se pripravila na nočitev. Okrog polnoči je avtomobilist Frede-ric Delaune opazil požar v gozdiču. Ob robu ceste je tudi videl moškega, ki mu je pomignil, naj se ustavi in se takoj nato zgrudil na tla. «Izstopil sem iz avta — je povedal avtomobilist preiskovalcem — in sem se približal neznancu, ki mi je šepnil: «Tecite, tecite, moj oče je bil ubit*. Delaune je stopil do jase, kjer sta se Britanca ustavila. V luči goreče prikolice je videl na tleh okrvavljeno truplo Johna Cartlanda. Vrnil se je k ranjencu, ki mu je na hitro povedal dogodek in takoj nato je odbrzel z avtom po pomoč. Policisti so včeraj zasliševali Brya-na ves dan v bolnišnici v mestecu Slon de Provence, kjer so mu zdrav- niki razkužili rane (mladenič je bil praktično le opraskan z nožem). Vse kaže, da je bilo njegovo pričevanje večkrat protislovno. Njegova verzija o dogodku je na kratko sledeča: ko je opazil neznance, ki so brskali po prtljažniku njegovega avtomobila, so ga tatovi napadli in tako močno udarili s kolom po glavi, da je omedlel. Ko je prišel spet k zavesti je. videl na tleh očetovo truplo in gorečo prikolico. S težavo se je privlekel do ceste, da bi prosil mimoidoče za pomoč. Po ogledu ostankov prikolice pa so preiskovalci prepričani, da sta moža med prepirom prevrnila kuhalnik na bencin in tako sama povzročila požar. Pretep naj bi se nadaljeval na prostem. John naj bi zagrabil nož, njegov sin pa sekiro, s katero naj bi razklal očetu glavo na dvoje. Pre- iskovalci so mnenja, da bodo resnico ugotovili v kratkem, takoj ko bo znan rezultat obdukcije. Pripovedovanje Bryana Cartlanda je marsikoga spomnilo na afero Domini«, krvav dogodek izpred dvajsetih let. Pri mestecu Lurs, kakih 60 km od1 kraja «napada» na Cartlando-va.‘ so bili 5. avgusta 1952 ubiti v svojem šotoru britanski znanstvenik Jack Drummond, njegova soproga Ann in njegova hčerka Elizabeth. Umora je bil osumljen farmar Gaston Do-minici, ki je najprej priznal vse, nato pa je skušal zvrniti krivdo na sina Gustava. Gaston Dominici je bil najprej obsojen na smrt, nato pa na dosmrtno ječo. Osvobojen je bil leta 1960 in nekaj dni pozneje je bil sprejet v hiralnico, kjer je umrl štiri leta pozneje in «nesel* v grob resnico o umoru. kaj konkretnih dokazov, če je podpisal zaporni nalog. D’Ambrosio ni sodnik, ki bi vtikal priče «v luknjo* brez razloga, saj je to še- le drugi zaporni nalog, ki ga je izdal po enoletni preiskavi. Prvega je izdal proti padovskemu slugi Marcu Pozzanu, ki jo je pravočasno popihal. Pozzan je človek, ki je dvakrat izjavil, da se je Pino Rau-ti udeležil omenjenega sestanka 18. aprila v Padovi, pri tretjem zasliševanju pa je vse preklical. Po nekaterih govoricah naj bi to storil po Fredovem ukazu. Ni še mogoče preveriti, če je to resnica, dejstvo pa je, da mora imeti padovski odvetnik v rokah gra-dtVo za izsiljevanje fašistov, saj so se ti v zadnjem času zelo zavzeli zanj. Dejstvo je tudi, da je bil med njegove odvetnike vključen bivši Mussolinijev minister, 80-letni neapeljski odvetnik Alfredo De Marsi-co. Kaj naj to pomeni drugega kot to, da fašisti skušajo pomiriti Fredo in mu zagotoviti vso svojo podporo? iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiniiiiiiniiiiifiiiiJ PO DOMNEVI RIMSKEGA LISTA «MESSAGGERO» Odvetnik Marino G. Fabbri ni edini «gospod Pontedera» «\feiiki šef» prisluškovanja naj bi bil Tom Ponzi, ki m] bi «spredei» vohunsko mrežo po naročilu nekoga drugega RIM, 20. — Namestnik rimskega državnega pravdnika dr. Sica, ki je prevzel preiskavo o protizakonitem telefonskem prisluškovanju je danes zaslišal tehnika telefonske družbe SIP Marcella Micozzija, ki je po nalogu bivšega višjega komisarja milanske «Criminalpol» Walterja Benefortija postavil prisluškovalne naprave na telefonsko vezje. Izvedelo se je tudi, da bo ponoči zaslišal v zrooru v Rebbi-bii bivšega komisarja. Zaradi tajnosti preiskovalnega postopka ni znano zakaj je dr. Sica zaslišal tehnika in kaj mu je ta povedal. Po nekaterih govoricah pa naj bi bito to zasliševanje povezano z dokaznim gradivom, ki ga je pravdniku izročil pretor Infelisi. Vzporedno se nadaljuje tudi preiskava o aferi ANAS. Načelnik rimskega preiskovalnega urada dr. Gal-lucei je nadaljeval s poslušanjem magnetofonskih trakov, ki mu jih je izročil odvetnik Fabbri pred nekaj dnevi. Po vesteh iz rimskih sodnih krogov naj bi odvetnik pred nekaj dnevi potrdil, da so v magnetofonskih posnetkih tudi imena nekaterih parlamentarcev. Možno je zato, da bi sodnik v kratkem izročil dokazno gradivo parlamentu. Dr. Gallucci se je popoldne sestal s kolegom Alibrandijem, ki vodi preiskavo o natečajih, ki jih je razpisal ANAS in kolegom Squil-lantejem, ki sodeluje v preiskavi o «gostx>du Pontedera* alias odvetniku Fabbriju. ki bo v prihodnjih dneh spet zališan. V tej zvezi se v Rimu širijo zanimive govorice, da odvetnik Fabbri ni edini »gospod Pontedera*, oziroma, da je eden od dveh «gos-nod Pontedera*. Kdo pa naj bi bil drugi? V tej zvezi je rimski list «Messaggero» zapisal: «Spomniti se moramo zasliševanja Walterja Benefortija, ki je po aretaciji na vse kriplje zanikal, da je on veliki vohun političnih osebnosti in indu-striieev. Bivši komisar naj bi tudi v tej zvezi obtožil Toma Ponzi.ja, ki je bil prej velik prijatelj in ki je sedaj velik sovražnik*. Po Benefortijevem pripovedovanju naj bi torej Ponzi vodil vohunsko mrežo po naročilu neKoga drugega. V tem primeru bi mu bil lahko Mat-tioli, ki je že delal zanj, dal kopije vseh posnetkov. Omenjeni list postavlja tudi domnevo, da je afera ANAS povezana tudi z afero Montedison. Gre za domnevo, da naj bi nekateri voditelji te družbe podpirali določene politične stranke s tako imenovanimi «čmimi skladi*. Iz vsega tega je razvidno, da se za vsemi temi škandali skriva močna organizacija, ki je zelo spretno vodila in še vedno vodi igro. Organizacija, ki naj bi pred dvema letoma dala povod za preiskavo o natečajih, ki jih je napovedalo podjetje ANAS, organizacija, ki naj bi sedaj skušala usmerjati preiskavo tako, da bi ji sodna oblast ne mogla do živega. Sumljivo je namreč, da je Fab brijevo ime prišlo na dan ravno ko je pretor Infelisi obtožil Ponzija protizakonitega prisluškovanja, še bolj pa je sumljiv način kako je Fabbri izročil preiskovalcem magnetofonske posnetke, o katerih sodnik sumi, da gre le za kopije ali pa za ponareditve. niki držav, kjer je avtomobilska industrija najbolj razvita. Glavna tema je bil pregled doseženih rezultatov, odkar je vvashingtonsko ministrstvo dalo leta 1966 pobudo za program ESV (kratice angleškega izraza Experimental Safety Ve' hiele). Namen tega načrta je zmanjšati število smrtnih prometnih nesreč, ki leto za letom narašča v vseh državah sveta. To naj bi P° mnenju ameriških strokovnjakom dosegli z vozili, ki bi obvarovali potnike pri čelnem trčenju s hitrostjo 80 km na uro, ali pri bočnem trčenju s hitrostjo 24 km na ur°- In prav to določilo je jajjolkp spora med ameriškimi in japonskimi ter evropskimi industrijami; Gre za to: Evropejci in Japonci trdijo, da je tak avtomobil nesmiseln za evropske in japonske razmere, kjer ceste ne dovoljujejo tako velikih hitrosti kot v ZDA. K temu dodajajo še, da bi taka vozila bila pravi tanki, ki bi potrebovali izredno močne motorje in bi P°r3' bili ogromne količine goriva. To za Američane ni velik problem, ker so že njihovi sedanji avtomobili bolj podobni krikaržam kot Pa vozilom, poleg tega pa jih poganjajo visokokubični motorji. Motor s 3 ali 4 tisoč kub. cm je v ZDA prava vsakdanjost, v Evropi Pa S1 avto s takim motorjem lahko pri' voščijo le petičneži. In k temu še druga ugotovitev: pred časom s o v ZDA preizkusili prototip varnega vozila in rezultat poskusa je porazen. Avto, ki je tehtal nad dve toni in pol je bil tako neokreten, da je bil namesto varnega vozila pravo «samomorilno vozilo*. Po načrtu ameriških strokovnja kov, naj bi poskusna varna vozila delili v dve kategoriji: lahko do 1.500 funtov (okrog 680 kg) m tez' ko do 4.000 funtov. Dejansko Pa so vsa vozila težke kategorije pr®' segla to težo in tehtajo okrog «DELFINI RIBIČI) V SZ Skupina uslužnih delfinov je dobesedno darovala gostom P°' čitniških domov na Jalti nekaj kg škombrov. Delfini so obkolili škombre in jih potisnih proti bregu, kjer se je zbrala gruča ljudi, ki je opazovala nenavaden prizor. Po vesteh sovjetske tiskovne agencije TASS so se gostJe počitniških domov zbrali na nabrežju, da bi od daleč opazovali skoke in norčije skupne delfinov, živali so se verjetno zavedle, da jih ljudje opazujejo in so se bliskovito oddaljnf-Vrnile so se malo pozneje m potiskale proti bregu veW° jato škombrov. Nagnale so J1 prav na breg, kjer so jih Pr .. senečeni opazovalci pobira kar z rokami. SLEPARJI ekdaj Neapeljčani so že od nei sloveli kot izredni sleparji, 1 ki, da ti sezujejo nogavice n da bi ti prej sezuli čevljev-zadnjih časih pa je njihov slava zbledela v primerjavi iznadljivostjo nekaterih sov] skih goljufov. . Sovjetski tisk je včeraj, P ročal o neverjetni goljufiji n kega domnevnega glasbenik: » ki je prepričal ravnatelje r nih menz in podjetij v Omsk Sibiriji, da nujno potrebuj svojo himno. . him. Če podjetja sedaj nimajo n ne, ni to «po krivdi» rav«d Ijev, ki se niso premislili; P po krivdi goljufa, ki Jo je^ goljuf so brisal s predujmom. Poraja Pjf se vprašanje, ali je bil res tako spreten ali VJ bili ogoljufanci tako beda Požar v skladišču podjetja Zanussi PORDENON, 20. — V skladišču oddelka za hladilnike industrije Zanussi v vasi Porcia pri Pordenonu je izbruhnil hud požar, ki je uničil poslopje. Po prvih ugotovitvah kaže, da gre za 400 milijonov lir škode. Uprava podjetja je vpisala 2400 delavcev v dopolnilno blagajno. Požar je izbruhnil v skladišču nadomestnih delov oddelka za hladilnike. Ogenj je v kratkem zajel tudi ostala skladišča in urade. RIM, 20. — Danes je dopotovala v Rim znana ameriška «folk» pevka Joan Baez, ki bo 23. marca nastopila v rimski športni palači, 26. marca pa v Bologni. funtov (nad 2.600 kg). Tur‘nSi£ tovarna Fiat je izvedla nekaLnja skusov čelnega in bočnega tr ^a. med voziloma lahke in težke jn tegorije. Posledice za šoferj ^ potnike manjšega avtomobila bile porazne. Načrt za varno vozilo je a »ej0 ško ministrstvo za prevoze z .= pod pritiskom ameriških indu ^ cev. Bil je to poskus, da s® gV. eleganten način rešijo nevarni u ropskih tekmecev, ki so si o dober del avtomobilskega -rtu v ZDA. Varnost igra v tem J ^ zelo postransko vlogo zlasti s . , se doslej poskusi z orjaškim nimi avtomobili niso obnesli. gT. riška industrija zagovarja tak ^ me, ki bi bile pravi «štrik za voZjla evropski, ker bi njena varna ,.renč-višje kategorije ne bila konk ^ na. Značilno je tudi, da s0 j^jh ob odporu evropskih in JaP na partnerjev zagrozile, da bopo lastno pest uvedle svoje var norme, ne da bi upoštevale nje ostalih proizvajalcev. Pr .. ^ diskusiji pa so delegati pozap\^M.o osnovni problem: človeka. scmrto-varen avto lahko postane ga nosni stroj v rokah brezve .. šoferja, medtem ko je_ vsa ^ avto z nekaterimi izboljšava^ .n volj varen v rokah prevudn & veščega voznika. To dokazuje ^ danja praksa, saj je °kv® „reče, vozilu le redkokdaj vzrok n . razen če ni okvare kriva s va zanikrnost.