jiaiiperli ali lcšic? Po vpoštavitvi Jugoslavije se je s hvaievredno vnemo začelo tudi čistenje 'onih krajevnih imen, katcra so dobila tekom stoletij vsled ponemčcvanja, tuintam pa tudi iz lastne malomarnosti, tujo ali drugače pohabljeno obliko. — Med najgrše pokveke te vrste moramo prištevati »Majšperg«, za malo naselbino s cerkvijo ob Dravinjski dolini. Zgodovina tega krajevnega imena je sicer zelo cnostavna, za naše staroslovenske kulturno-socijalne razmere pa izredno zanimiva. Prvotno ime je bilo: L e § j e, kakor še dancs, kajti katastralna občina, v kateri leži naselje »Majšperg«, ni spremenila niti še imena niti ustroja do danes. Jezikovno-zgodovinski izhod tega imena pa ni znano grmovje »leska« ali »lešje«, kakor si je menda do sedaj tolmačil kak priprosti jezikoslovec, nego izraz »leh« (v množini »leši«), t. j. oni višji upravnik staroslovenskega domobranstva, kateri je tukaj živel na utrjenem gradu in s svojimi »lešniki« čuval najugodnejši prelaz iz Dravskega polja v Dravinjsko dolino, odnosno nasprotno, pred sovražnimi napadi ali pohodi. Ker mu je bil ta grad glavna opora, in ker so bili okoličani njegovi pomočniki ali sobojevniki, so poimenovali grad kakor vso bližnjo okolico kot »Lešje«. Kdor ta kraj dobro pozna in ima nekaj vojnih izkušenosti, razvidi kmalu sam, da je bila okolišna krajina »Savinsko« že od davnih časov dobro pripravljena za odpor sovražnika na vsej čari, ker izgleda kakor utrjena veriga, koje sklepi so tabor »Dobrava«, tabor »Ptujska gora« z grebenom Sv. Lenarta, Lešje, Staten breg, stari grad v Studenicah in čez Zbelovski grad do Konjic. Tako je menda bilo do 12. stoletja. V tej dobi so se pa začeli doseljevati Nem- ci, kateri so izpodrinili najprej domače poveljnike takih utrjenih postojank in sčasoma tudi vse domače graščake ali vlasteline, kar razvidimo iz tega, da so imeli pristna slovenska imena kakor: Brižnik, Zidanič in enako. — V naš grad so se ugnezdili vitezi »Mannsberg« menda že v omenjenem stoletju, kajti enega teh že najdemo imenovanega v, listini iz leta 1168. — Pod gradom so pa imeli svoja obširna gospodarska poslopja, ko so si tudi pridobili kmalu 712 oralov najboljše rodne grude. Ker se je pa govorilo zdaj vedno o »Mannsbergih«, je začelo ljudstvo vse ono, kar je pripadalo k gradu, poimenovati kakor: »mannsberško«. Tem potom smo prišli do imena »Majšperg« in ga še vedno vlačimo seboj kot pozo iz srednjeveških' dob nadvladovanja nemškega plemstva. Seveda se je pa ohranilo ime »Lešje« dalje za občiuo kakor nasalbino, katora je itak zvezana z onim od'.očkom; gradu »Lešje« pa itak ni več in tako se priklopi zopet ouih par hiš vasi »Lošjo« in barbarsko ime »Majšperg« zgine za — vselej. Grad je propadel še le okoli leta 1870. Pisec tega se še spominja površno na mogoeno stavbo iia hribu, katera je takrat kazala celo še nekaj preperele strehfc. Podrtina se je potem prodala na javni dražbi in raznesla na vse kraje, ker ni nihče skrbel niti za to, da bi se vsaj razvaline ohranile. 0 zgodovini početka gradu bi gotovo več zvedeli, ko bi se izkopal ali odkril temeljni kamen, toda pri nas ni petičnih ljudi, kateri bi žrtvovali večje vsote za taka kulturna izsledovanja, ne morcmo torej za enkrat s tem računati. Kot zgGuu»nnsko posebnost še moramo omeniti, da je kralj Matjaž zasedel ta grad leta 1479; ne smemo se torej čuditi, da se je pri slovenskem ljudstvu spomin na tega tako živo ohranil, ker si je želelo od tega prijatelja Slovencev že takrat odrešitve iz nemškega jarma. Miklošičevo tolmačenje imena »Lešjc« od »leske«, kakor rodbinsko ime »Lešnik« od njenega sadu, se pa naj za vselej opusti. »Leska« kot gi'm, kateri povsod rad raste, nima take gospodarske važnosti, da bi davala tolikim važnim naselbinam po vsej Evropi ime. Prišla je sicer v vzgojeslovju k nekaki izredni veljavi, ker je baje pomagala često »peti novo mašo«, ali pa vzgojevala vojake »uzmoviče« k poboljšanju, toda kakih drugih kulturnih zaslug ji ne nioremo pripoznati. . Naj si »Majšperg« zdaj pridene ponosno zgodovinsko in pristno slovensko ime »Lešje«, katero še izvira iz onih prastarih dob, ko so ščitili ta prelaz šc »leši« naše krvi in je moralo ustrojstvo »lehov« biti pri starih Slovanih sploh zelo udomačeno za obrambo domovine, ker jc bilo tudi pri Čehih in Poljakih vobče uvedeno in istotako tudi pri Srbih in Albancih, kar potrjujejo prejšnje trdnjave Leskovac, Lješ in druge. S tem smo ugodili vsem onim, kateri so želeli zvedeti kaj o nastanku imena »Majšperg«, odnosno da se odpravi to ime iz uradne rabe, ker nima že davno nikakega pogoja za nadaljnji obstoj. — Pri tem se tudi ne izvrši nikako nasilstvo, nego mi sc vračamo samo zopet k prvotnemu domačemu imenu, katerega so nam Nemci le okrni.1. in odtujili. D. Žunkovič.