Prvi Slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemŠi nedelj in praznikov. as List slovenskih delavcev v cAmerikL Entebed ab Second-Clam mattes, Skftmcbe® 21,1903, at the Post Office at New Tom, n. y., uhdeb the Act op Congress of March 3, 1879. STEV. 244. NEW YORK, V PONDELJEK, 17. OKTOBRA 1904. LETNIK XL Demokratje ali republikanci? TAKO SE POVPRAŠUJEJO NAŠI V INOZEMSTVU ROJENI DRŽAVLJANI. Razna važna dejstva za one, kteri se ne vedo, za ktero obeh strank naj glasnjeje. PROMENA VARNOSTNE CARINE. V inozemstvu rojeni državljani, kteri še vedno potrebujejo razloge, vsled kterih naj volijo za to ali ono stranko, morajo se sedaj sami odločiti ali za republikansko ali pa za demokratično. To je mogoče storiti s tem, ako se presoja čine obeh strank, ne pa obljube. Toda dejstva govore sama oh sebi. V inozemstvu rojeni državljani niso prišli v Ameriko brez tega znanja in od njih ni pričakovati, da bi glasovali za kacega kandidata, ne da bi vedeli, kaj je storilo stranko vrednim njihovih glasov. Omi zahtevajo toraj dejstva in ne le obljube. Demokratje povodom sedanje politične borbe obljubujejo, da nameravajo preinačiti varnostno carino, kakor tudi, da bodo pomanjšali izdatke za velike in splošne ljudske potrebe Te obljube je lepo poslušati, toda postale bodo pogubonosne, ako bode izvoljen demokratičen predsednik z demokratičnim kongresom. To se je dogodilo tudi tedaj, ko so bili demokratje zadnjič na krmilu. Žrtve mtrja, ZOPET SE JE POTOPILA NEKA TROJAMBORNA JADRANKA. Kapitan in trije mornarji vtonili. Ob obrežju države Massachusetts. RIBIŠKA LADIJA V SILI. Highland Light, Mass., 16. okt. — Ob nevarnem obrežju države Massachusetts se je zopet potopila neka ja-dranka in vihar je zopet zahteval človeške žrtve. Pri Peaked Hills Bar potopila se je v vharnej noči jadran-ka "Elwood Burton". Kapitan in trije mornarji so vtonili, ostale mornarje je prineslo valovje na obrežje, kjer so jih rešili. Ko se je jadranka pojavila blizo obrežja, razsajal je izreden vihar. V boju proti valovom in vetru, se je la-dija vedno bolj približevala obrežju in končno obsedela na pešeeninah Peaked Hills, kjer so jo valovi v par minutah razbili. Ladja je take hitro izgin'la iz vida, da je prišlo možtvo bližnje rešilne postaje prepozno na lice mesta. V razdivjanej vodi je bilo videti tri mornarje, kteri so se oprijeli razvalin. Z velikim naporom se je končno posrečilo mornarje dovesti na obrežje, kjer so se kmalo zavedli. "Elwood Burton" je plula iz St. Johna, N. B., v New York. Chatham, Mass., 16. okt. V tukajšnjem zalivu je obtičala na pešče-ninah neka neznana ribiška jadranka. Moštva rešilnih postaj v Mono-moy in Chathamu so odveslala ribičem na pomoč. Še vednt bitka. RUSI NAPADLI JAPONCE PRI REKI SHAKE. VPLENTLI 6 JAPONSKIH TOPOV. VSA PREJŠNJA POROČILA GLASE SE ZELO NEUGODNO. Med tem, ko so se Rusi umaknili, jim Japonci ne sede. Boji ob ruskem desnem krilu. Ruska vojska odide sedaj nazaj do Har-bina. — Drobnosti. Republikanci so našem ljudstvu vedno govorili: "Naša dežela je sedaj v dobi miru in napredka. Vsakdo zamore sedaj videti in čutiti ta dejstva. Je li Vam tak napredek uprave javnih del ugajat Ako je temu tako, podpirajte naše delo z izvolitvijo naših kandidatov za predsednika in podpredsednika, za kongres in po-stavodajo." Ako hočete vedeti, kaj so storili demokrat jjc, vprašajte ljudstvo kaj so oni storili za našo kupčijo v inozemstvu. Od leta 1893 do 1897, ko je bil demokratični predsednik Cleveland v Belej hiši, r.adkriljevala je vrednost izvozne trgovine ono uvozne za $415.596,414. Od 1. 1897. do 1900 z republikanci na čelu, narasla je slednje imenovana svota do $1,976,-111,531 ali za $1,560,515,117 več, nego za časa demokratične administracije. Tako povečanje pojavilo se je vsako leto, odkar so upravljali državo republikanci. Koristi imenovanega izvoza so bili deležni Američani vseh vrst. To po-menja, da je bilo dovolj dela za ino-zemee v rovih, na železnicah, na farmah, v tovarnah, v trgovini in drugod. Vsi so deležni blagoslova te ogromne trgovine, ktero je ustvarila republikanska stranka. Radi tega je samoumevno, da bodo v inozemstvu rojeni državljani, ako bočejo napredovati, glasovali za republikansko, ako hočejo pa nazadovati, za demokratično stranko. Šestnajst mrtvih. NA PROGI DENVER IN RIO GRANDE ŽELEZNICE STA ZA DELA SKUPAJ DVA VLAKA. VEČ RANJENIH. Ponesrečil je ekspresni vlak California Limited zapadno od Pueblo, Colo. PRI BEAVER CREEKU. Štirje vojaki usmrteni, Boston, Mass., 16. okt. Pri strelnih vajah v Fort Banks razstrelila ss je granata. Trije vojaki so bili na mestu usmrteni, dočim je bilo 8 vojakov ranjenih. Trije so tako poškodovani, da je dvomljivo, bodo li okrevali. Ponesrečenci so vojaki 89. polka pobrežnih topničarjev. Pueblo, Colo., 16. okt. Californij-ski ekspresni vlak je na potu proti iztoku, na tiru Denver in Rio Grande železnice zadel v nek tovorni vlak Več potnikov in železniških vslužben-cev je bilo na mestu usmrtenih, toda število usmrtenih še ni znano. Znano je le, da je bilo najmanj 16 osob usmrtenih. . Osodepolna nezgoda se je pripetila pri Beaver Creeku, 28 milj zapadno od Pueblo. Ekspresni vlak, kteri je vozil z vso hitrostjo, zavozil je v nek iz nasprotne strani prihajajoč vlak Obe lokomotivi in več vozov je bilo razdejanih. Natančnih poročil o ponesrečencih še ni. Ranjenih je bik> najmanj 20 osob. Ko so pričeli odstranjevati razvaline, so najpreje na šli trupla treh uslužbencev. Na lice mesta so takoj poslali zdravnike z posebnim vlakom, ktere-mu je sledil vlak z delavci, kteri odstranjujejo razvaline. Ranjence so odvedli v Pueblo, mrtvece pa v Florence. Rojakom priporočam mojega zastopnika g. Janko Pleako, kateri bode obiskal rojake v Pennsylvaniji ter nabiral naročnike na "Glas Naroda" On je pooblaščen prejemati naročnino za "Glaa Naroda" ter naročila za knjige, katere imam ▼ zalogi, kakor tudi za razne drage stvari Fr. Sakser Ruska vojska se je včeraj vstavila pri reki Shake in tamkaj nepričakovano napadla Japonce, kterim so Rusi takoj pri prvem naskoku odvzeli šest topov. Po kratkem odmoru, kteri je nastal v soboto po groznih bojih med Mukdenom in Liaoyangom, se je sedaj bitka, ktera že traja od minolega ponedeljka, iznova pričela. V soboto so pri reki Shake prenehali z bojevanjem, toda od takrat ,ie rusko središče prekoračilo reko in se vstavilo na desnem bregu. Poročila, ki prihajajo iz bojišča, so vedno žalostnejša. Na bojnem polju je bilo ranjenih in usmrtenih 30,-000 Rusov in ravno toliko Japoncev. Kuropatkin je ukazal svojej vojski napredovanje Japoncev ustaviti in radi tega je pričakovati nadaljevanja prelivanja krvi. V Tokio kljub ugodnim poročilom ni nikjer opaziti veselja in japonska vlada si želi miru. Mukden, 17. okt. Bitka se je zopet pričela in je trajala vso noč. Najhujše je divjala o polnoči. Rusi so se japonske napade odbili in kraj tega tudi sami pričeli napadati. Pri tem so osvojili šest japonskih topov. Istočni del ruske vojske je podpiral zapadni del. Tekom dneva je imelo zlasti topništvo mnogo opraviti. Središče ruske vojske je sedaj na ravnini. Mukden, 17. okt. Včeraj se je ju-gozapadno od reke Shake zopet vnela bitka. Japonci se obupno bojujejo, njihove izgube so ogromne, toda kljub temu se bojujejo vedno v ofenzivi. Mukden, 16. okt. Streljanje na jugozapadu ni več tako jako. Možtvo je do skrajnosti vtrujeno. Vojaki so se zadržali ves čas hrabro in so večkrat zavzeli pozicije, o kterih je bilo misliti, da jih nihče ne more sevla-dati. Do sedaj je tudi mnogo častnikov padlo. Iztočna ruska vojska rabi kaubice. Rusko topništvo se je bolje obneslo in topovi mečejo granate bolj daleč, nego japonski. Dva poveljnika divizij, sta izgubila svoja dva glavna štabna častnika. Japonci so tudi do skrajnosti izmučeni. V soboto je nastal na bojišču odmor. Niti jedna vojska ne zamore več takih bitk prenesti, kajti sedanja je bila uprav divja Rusi se sedaj bojujejo, kakor jih vzpodbuja njehov ponos. Mandžurija je pozabljena in oni nečejo prenehati, dokler ne zmagajo. Japonci se niso približali. Mukden, 17. okt. V soboto je zavladal na bojišču odmor, toda že v nedeljo, se je bitka zopet pričela in sicer ob desnem krilu. Obe sovražni si vojski na 10 mi'j jugnzapadno od tukaj. Ruska vojska se bode lahko neovirano umaknila. Rusi sedaj napadajo ob desnem krilu. Petrograd, 17. okt. Danes je vlada objavila poročila iz bojišča. Toda iz poročil je razvidno, da je položaj še vedno neznan in da dosedaj še niso zmagali niti Rusi niti Japonci. Le toliko je gotovo, da so se Rusi za sedaj umaknili. Ker pa bitka še ni končana, zamorejo vsaki čas napredovati. Kuropatkin poroča, da so Rusi Japonce vstavili pri reki Shake, toda splošno se trdi, da je to tudi konec bitke. Ranjence odvažajo dalje v Harbin, kamor so poslali tudi casniške poročevalce, iz cesar je razvidno, da jim ,bode tudfi ruska »vojska sledila v Harbin. Sedaj nikdo več ne misli na korakanje Rusov proti Port Arturju. Zadnja vojna poročila so bila oddana v nedeljo, ob kterem času so se borile ruske zadnje čete z Japonci. General Nodzu, kteri je poveljeval ja ponske čete ob levem krilu, je resno ranjen. V Mukdenu vlada mir, dasiravno je na jugu slišati gromeoje topov. Tokio, 17. okt. Vsled groznega prolivanja krvi na mandžurskem bojišču, zahtevajo odlični Japonci, da se sklene prej ko mogoče mir. Japonska, kakor tudi ruska vojska sta se teden dni bojevali in bitka še ni končana. Število usmrtenih bode še izdatno naraslo, predno bode padel zadnji strel. V kolikor je dosedaj znano, padlo je 30,ooo Japoncev in ravno toliko Rusov. Na Japonskem sedaj, kljub ugodnim poročilom, ne vlada veselje in nikjer ni opaziti radosti. Japonski odličnjaki so pričeli sedaj delovati na to, da bi se sklenil mir, ako bi bili s tem le Rusi — zadovoljni. • • • Petrograd, 15. okt. Poročila, ki so prišla danes dopoludne iz bojišča, glase se ugodneje, nego včerajšnja. O begu Rusov ne more biti niti govora, dasiravno so se Rusi za 20 milj umaknili. Zajedno se brzojavlja iz Mukdena. da je general Kuropatkin že včeraj vstavil napredovanje Japoncev proti reki Shake. Ruska vojska je reko prekoračila in zasedla severne bregove ter seza vse do Bentsiaputse. Rusom se je posrečilo zasesti prelaz Tumen, kteri tvori odprto pot k desnemu krilu japonske glavne pozi-eije ob yentajskih premogovih rovih, tako, da je mogoče, da bodo Rusi Japonce prijeli ob krilu ali pa prišli za njihov hrbet. Petrograd, 15. okt. Semkaj se poroča, da je bil general v bojih za posest gore svetišča in neke gore z dvema vrhovi v nevarnosti. Ordonanci z poročili iz druzih krajev bitke so prihajali redno in odnašali povelja k telefonskim in brzojavnim postajam. To so brezdvomno opazili Japonci in pričeli streljati na goro, radi česar je odšel vojskovodja z svojim štabom na varnejše mesto. Za slučaj, da bi bil Kuropatkin ranjen, je določil, da prevzame povelj-ništvo general Saharov. Harbin, 16. okt. Semkaj se poroča, da se je vršila dne 14. t. m. glavna bitfca med Japonci in 7. ruskim ko-rom, kteri je Japonce vedno prepodil, kadarkoli so izvršili napad. Rnsi so Japonce šestkrat pognali v beg in trikrat prisilili obmolkniti japonsko topništvo. Izgube na ruskej strani so bile izdatne. Prvi oddelek don-skih koz ako v dospel je iz Evrope semkaj. -o- Newyorske vesti. 'GIVE US STEAM, OR GIVE US DEATH!" — JOE CHAMBERLAIN V ZAPORU. — IZGON V ODSOTNOSTI. Zaslužil bi "Delaware". — Nadžib in Hašimova. — Čudno kroka-nje. — Zaslužek odvetnikov. RAZNOTEROSTI. Organistdv roman. ZALJUBIL SE JE V DUH OVNOV O MLADO SORODNTCO IN O STAVIL ŽENO IN OTROKE. Ona mora sedaj v samostan, on v zapor. — Všla sta po noči. 14-DNEVNI "HONEY-MOON." Passaic, N. J., 15. okt. Nista bila Spanea iz Catalonije, niti Portugalca iz Oporto, tukajšnji organist in njegova ljubica, toda vendar sta se ljubila, kakor je to le v Cataloniji mogoče. "E1 mucliacho" je bil organist poljske katoliške cerkve sv. Marije in "la muchacha" — župnikova nečakinja, Marjeta Haitingerjeva. Or-ganistu je imeDavid Dometskv. Všel je z lepo, lSletno župnikovo nečakinjo že pred 14. dnevi in zapustil doma ženo in dvoje otrok. Se daj so zaljubljeni parček našli in si eer v Braddock-u, Pa. Ko je Do-metski vŠel, imel je seboj$1500, toda oba sta prišla nazaj brez cvenka, popolnoma suha. Vseh 14 dni sta potovala in živela uprav po knežje. Ko so ju detektivi dovedli domov je dekle pokleknila pred starega župnika in ga prosila odpuščanja in župnik je jokal kakor dete. Vendar je pa imel še toliko moči, da je deklic naznanil, da mora, ker je stara še le 18 let, iti v — samostan saj do 21 leta. Don Juan Dometski bode pa kaznovan. Dne 1. okt. o polunoči je z de kletom všel. Njegova varana soproga je takoj izjavila, da mu ne bode nikdar odpustila, in tako izjavlja tudi sedaj, ko je naprosila oblasti naj ga zapro, češ, da bode v nadalje skrbela z delom svojih rok zase - in svoje otroke. Kadar pošiljaš novce v staro domovino obrni «e i z vestno na FRANK SAKSER 109 Greenwich 8t New York. — Od Battery pa vse do konca Bronxa razlega se klic: "Odprite pa' :io kurjavo!" Toda newyorški tirani, ktere imenujemo tudi hišnike, nikakor nečejo pred 1. novembrom fabricirati potrebne toplote in posledica temu je, da ima veliko in malo, bogato in siromašno, ženske in možki, opraviti z najlepšimi bolezni. Nam se dozdeva, da so se hišniki dogovorili z zdravniki, kteri jim brezdvomno dajejo običajno komisijo. Gospoda zdravniki imajo sedaj namreč ogromen "business" in delajo tudi "preko ure", da tako zdravijo se one, ki so oboleli na pljučnici, bronchitis in katarju. Med tem pa morajo stanovniki flatov zmrzovati. da se jih i hišnik usmili. — V mestnih zaporih na Black-wells Islandu imamo vzvišenega sta-novnika imenom Joe Chamberlain a. Vendar pa on ni angležki bivši kolonialni minister, temveč povsem mala osobica, ktera je bila pijana in kalila poulični nemir. Sodnik mu je dal recept za pet dni. Kadar Chamberlain ni pijan, stanuje nekje na Chatham Square. Star je 48 let. — Nikogar ni mogoče v odsotnosti obsoditi ali celo obesiti. Vendar si pa zamore kak newyorski hišni posestnik privoščiti zabavo in stanov-nike v njihovej odsotnosti zapoditi na ulico. Tako se je zgodilo z profesorjem Boosom. Med tem, ko je bil z svojo soprogo na potovanju po Evropi, je posestnica hiše, v kterej jr-profesor stanovali, ukazala njegovo pohištvo znositi na ulico. Za ta zločin morala bode zedaj plačati $25,000 odškodnine, kajti za toliko svoto jo je sedaj tožil njen bivši stanovnik. — Škoda, da ljudje, kakoršen je John Dei-win ne bivajo v Delaware, kjer zločince še javno pretepajo. Zadnja tri leta je preživel tako, da je bil štirikrat po šest mesecev na otoku, dočim je svoj prosti čas porabil v pretepanje žene in otrok. On je nepoboljšljiv pijanec. V soboto so ga izpustili iz ječe in še isti dan so ga zaprli, ker je prišel domov popolnoma pijan in zopet pretepal svojo ženo in otroke. Sedaj so ga poslali zopet na otok, kjer ostane do aprila. — Mlad asirski parček Nadžib in Luiza Hašimova, sta vtekla iz Chi-caga in dospela v New York. Sedaj pa morata neprostovoljno potovati nazaj, kajti Nadžib iri ukradel le Luizino srce, temveč tudi druge dragocenosti in sicer proti volji svojega tasta". — Z $20 v žepu je šel 161etni Jam. Peconi od lekarne do lekarne in tako povžil toliko količino "orange bit tersa", da so popolnoma pijanega po brali na ulici. Sodili ga bodo jutri. — Bivši vojni tajnik, odvetnik Root, zahteval je za tri obravnave v pravdi bankerota Sully svotico $2500, kar znaša na uro $277 in bi na ta način na leto zaslužil $2,4°4,320. Ako pomislimo, da dobiva predsednik Zjedinjenih državna leto $50,000, morali bi vsklikniti. da je biti bolje bivšim vojnim tajnikom, nego predsednikom — Včeraj zjutraj našli so v nekej sobi 3. nadstropja h. št. 403, istočna 78. ulica, 351etnega Ch. Pfeffermana in 321etno Coro Kiplingovo vstrelje na. Ker so pa revolver, s kterim sta bila oba usmrtena, našli ležati na le-vej strani Pfeffermana, je najbrže oba kedo umoril. Pri obeh so našli le $1.35 denarja. NAZNANILO. Izseljencem, kteri potujejo iz Hrvatske in Ogrske v New York, naznanjamo, da velja vožnja z regularnimi paraiki Hamburške parobrodn« družbe iz Hamburga do New Y«rka le $io. Važno za iste, kteri nameravajo svojim sorodnikom ali znancem vozne listke poslati za potovanje v Ameriko. Za potnike, stanujoče na Hrvatskem in Ogrskem velja vožnja z brzo-parniki: Kaiser Wilhelm IE., Kaiser Wilhelm der Grosse, Kronprinz Wilhelm, iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $24.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $19.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga d« New Yorka $16.80. Z finimi poštnimi pamiki iz Ljubljane preko Anwerpena do New Yorka $18.45. Za potnike, stanujoče na Kranjskem, v Istriji, Dalmaciji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, velja vožnja z br-brzoparniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $33.95. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $28.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka $25.80. Z krasnimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Antwerpena do New Yorka $27.45. Vežnje listke je debiti pri PRANK SAKSER, 1#9 Greenwich Street, New Yerk, 1778 St. Clair Street, Cleveland, ©. I z inozemstva. VAŽNA ODREDBA AVSTRIJSKEGA VOJNEGA MINISTER -STVA, "TUKAJ" MESTO "HIER". V nemškej zapadnej Afriki so pričeli domačini z splošno vstajo. V MAROKU. Napad na neunijske delavce. Glassport. Pa., 16. okt. Včeraj zjutraj skušali so štrajkarji z dina-mitom razstreliti hotel Glassport, v kterem je nastanjenih 40 neunijskih delavcev, ki delajo za Pittsburg Steel Foundry Works. Razstrelba je poslopje deloma razdejala in stanovniki so popadali iz postelj. Vse šipe hotela in bližnjih hiš so razbite, dočim se je zapadna stena hotela podrla. Več delavcev je bilo neznatno ranjenih. Policija zasleduje napadalce. Dunaj, 17. okt. Avstrijska vlada je dovolila slavjanskim narodnostim zopet drobtinico pravice, toda tudi radi tega se čutijo avstrijski Nemci žaljenim. V7)jni minister Pitreich ja namreč odredil, da se morajo v bodoče vsi rezervisti slavjanskih narodnosti pri kontrolnih shodih javiti v svojem materinem jeziku. Kakor znano, so preje vse one rezerviste, kteri so se pri čitanju njihovih imen javili z slovenskim 11 tukaj'mesto z nem-kim "hier", strogo kaznovali. Nemci se radi tega naravno nepopisno jeze, češ, da s tem krati vlada njihove pravice. Vendar pa, ako bi hotela biti vlada pravična, potem bi v Avstriji le malokje bilo slišati nemščino. Moedling, Avstrija, 17. okt. Tukajšnji trg je ravnokar slavil 1000-letnico svojega obstanka. Berolin, 16. okt. Nemčija ima v jugozapadnej nemškej Afriki vedno težje stališče. Sedaj se jej je odpovedal še jedini njen zaveznik, glavar Hendrick Witboi in Nemčija se mora boriti proti splošnej vstaji domačinov edino le z svojimi lastnimi močmi, ktere so pa tako slabe, da je dvomljivo, bode li Nemčija -kedaj zmagala. Sedaj, ko se se upornim Hererom pridružili še Witboji in Ho-tentotje, ostavili so barbarske Nemce še vsi zamorci, kteri so jim v vojni služli za čuvanje volov in prenašanje tovora. Brez te pomoči Nemci sploh nika^nor ne morejo, dočim na vojaške operacije sploh ni misliti. Zvedenci, kterim so razmere v zapadnej Afriki znane trdijo, da zamorejo sedaj Nemcem pomagati edino le še Buri, ktere bode pa morala vlada drago plačati, ako bodo sploh hoteli pomagati proti nemškemu barbarstvu za svoje pravice se bore-čim domačinom. Nadalje je sedaj Nemčija prisiljena poslati v Afriko vojaštvo, kajti prve čete so že He-reri pobili in oni vojaki, kteri so še ostli, so večinoma bolni, ker niso priučeni na tamošnje podnebje. Tanger, Maroko, 16. okt. Sultanov zastopnik je naznanil zastopnikom inozemstva, da Evropejci v predmestjih tukajšnjega mesta niso več varni. Potovanje v notranje kraje ne smo nihče več nastopiti brez dovoljenja oblasti in brez spremstva vojaštva. Domačini iz rodu Beni Maura in Fanskabili, so se dve milji daleč od Tangera bojevali. Na obeh straneh j* bilo mnogo bojevnikov usmrtenih. j ■ :: '. -JlžS J&iMM m iiriiiriiiiifiiiTiiiiiiiT uL«S NARODA" Loit slovenskih dclavcer v AzncnkL Urednik: Editon ZMAGOSLAV VALJ A VE C Lastnik: Publisher FKANK SAKSEK, 109 Greenwich Street, New York City. H* leto velja list a Ameriko " pol leta.......... Za Evropo, za vse leto _ . " pol leta . . ■■■ " " " četrt leta . . • . . . L75 V Evropo pošiliamo list skupno dve Številki. $_>00 1.50 4.50 2.50 REZULTATI BELGRAJSKE SLAVNOSTI Belgrad, 2S. sept. N isem vam hotel opisovati vgeh lavaosti, ki so se vršile pred krat- polno "GLAS NARODA" ixhaja vsaki dan iz-VrcmSi nedelj in praznikov. «GLA8 NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. r J t~ Pri spremembi kraja naročnikov Srosimo, ca se nam tudi prejSnje bivali-če naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefoni 3798 Cortland. Korupcija v Nemčiji. Nemško časopisje ima navado vsak, tudi najmanjši dogodek o slav janskem svetu, opisovati kolikor mo SfoČe na doljro in sicer iz najnižjega stališča takozvane nemške kulture Take vrste časopisov imamo naravno tudi Slavjani, dasiravno bi zamogli o nasprotnikih mnogo vet* pisati, nego je to njim mogoče o slavjanskib na rodnostih. .Toda kaj tacega nikakor ne more veljati za ljudi, kteri se prištevajo k tak oz vam m "boljšim" krogom", i/, kteri h nekako velikodušno zro na "priprosto ljudstvo", kteri smatrajo sebe izvoljenim delati zakone za človeštvo, koje naj le njim sluzi. Ak taki "višji" ljudje kaj zagreše, mora o tem izvedeti ves svet, kar je dan da; >;tšiiji zelo lahko, in kar bode v bo doče še ložje. Kaj taeega je pa tudi potrebno, kajti naše ljudstvo potrebuje promene v svojem jeduakolič-nem, vsakdanjem boju za življenje. Vsa stvar je pa poleg tega tudi zgodovinskega pomena. Gnjiloba, ka t era postaja v višjih, zlasti pa evropskih dvornih krogih dan za dnevom večja, dobrodejno vpljiva na pobolj šanje javnih razmer. In tako bode tudi v Nemčiji. Jedva se je v Nemčiji razburjenje vsled afere Mirbach nekoliko pomirilo in jedva sta se obe princezinji Lu izi z velikim smradom odpeljali, že so dvorno damo pokojne vojvodinje Amalije, tete nemške cesarice, gospodično Milewsko — zaprli, ker je ob dolžena, da je ukradla mnogo draguljev. Zadeva obeta zopet velikanski škandal. Pri vsem tem je seveda stranskega pomena, je li gospodična Milev ,ka kradla ali ne, kajti dokaza proti njej nimajo niti jednega. Glavna stvar pri vsem tem bode namre? dokaz, da je nadvojvoda Ernest Giin-ther, nečak pokojne Amalije, s pomočjo svojih vslužbencev in s pomočjo nemškega konzula v Kairi, gospodično Milewsko po krivičnem mučil in zasledoval, baš tako, kakor so koburško Luizo po krivičnem poslali v zavod za umobolne. Nadvojvodov orjanik", major Blumenthal, je namreč izpovedal, da je moral izpo-slovati izgnanje Milewske iz Egipta ne iz kriminelnih, temveč iz političnih vzrokov. Ko so Milewsko na ulici napadli, jo odvedli na parnik in potem v Napol j, ni bilo niti govora o tatvini, pač so pa hoteli nadvojvodi-njo Amalijo oprostiti od vpljiva Milewske. Sedaj je prišlo nakrat na dan več ponarejenih zapisnikov pokojne nadvojvodiuje in sedaj bodo še nadvojvodo Ernesta zaslišali. Sodniki bodo morali soditi tako, kakor jim bodo "višji lopovi" ukazali in oni bodo morali obsoditi povsem nedolžno, toda — plebejsko Milewsko. ZASAČENI TIHOTAPCI. Norfolk, Va., 15. okt. Na vladinem premogovem parniku "HaniLal" našli so earinarski uradniki mnog.) dra-jrocenih turških in perzijskih preprog kakor tudi raznih orientalskih izdelkov iz svile. Oarinarske oblasti so dobile iz Gibraltara anonimno naznanilo o nameravanej kontrebandi. Kakor hitro je dospel parnik v tukajšnjo luko, so ga oblasti takoj postile preiskati. Pri tem so zaplenile več dragocenih turških in perzijanskiL preprog, svilenih nočnih oblek, žepnih robcev in šavlov, kakor tudi 12 zabojev vina in whiskey a, v skupne J vrednosti več tisoč dolarjev. Tajnik vojne mornarice je odredil strogo preiskavo. Kapitan Easton, poveljnik ladije "Hanibal" je izjavil, da v kolikor mu je znano, ni nihče nameraval izvršiti tihotapstva. Blago je bilo ad resi rano na razne ljudi ob obrežju. kim v prestolnici Srbije, ker j iivestje bilo bi preobširno, a polovičarskega nisem hotel pisati. Vse. ali nič. Zato sem rajše malo počakal, da se vse poleže in sedaj hočem po svojem nazora označiti rezultate tega jugoslovanskega slavja. Kajti veliki porn.n teh slavnosti je ravno v dejstvu, tla so imele na sebi ne samo srbski, ampak jugoslovanski karakter, jim je dalo veliko večjo znamenitost. Židovsko časopisje je' skušalo, da bi kolikor le možno omalovažilo sedanje slavje v Belgradu in je po vsej sili hotelo odvzeti jim vsako važnost Ali v«& ^ametnfi ljudje jsprevddijo, da. je navzočnost vseh Jugoslovanov od Koroških planin in Jadranskega pa Črnega in Egejskega morja, po dalo kroni kralja Petra večjo veljavo nego bi jo dala sijajna odposlanstva evropskih dvorov. Oni, ki so bili na vzoči na prisrčnih ovacijah, ki jih je jugoslovanska omladina priredila dvakrat pred kraljevim konakom, je to jasno. Važnost tega momenta iz previdjajo tudi židovski časopisi — to se vidi iz vsega pisanja — in to jih jezi! Pa dokazujejo po sili, da so Jugoslovani razdeljeni na štiri posamične narode, ki da se medsebojno tako razlikujejo po jeziku, da jeden druzega niti ne umejo! Seveda je to neumnost, ki se jej bo smejal vsaki naš kmet, ki pride v dotiko s Hrvati in Srbi. Ali Nemci se tolažijo s tem, zato pa naj jim bode ta tolažba! mi bomo hodili svojo pot naprej, do končnega našega cilja, do njedinjenja. Začetek je tukaj in treba bode nadaljevati. Prvi jugoslovanski omla-dinski kongres in prva jugoslovanska umetniška razstava pokazala sta nam pot, po kateri naj hodimo; vpozna-vajmo se med seboj in delajmo skupim na kulturnem polju, ker na ta način porodi spoznanje v nas vseh, da smo en narod. A nič bolj naravnega ni. nego je to, da bomo kulturno %'je-dinjeni stremili tudi za popolnim vje-diuje njem na vseh poljih: ekonomsko in politično! Srbska akademiška omladina, ki je proslavila stoletnico prve srbske revolucije s tem, da je sklicala v Bel-grad prvi jugoslovanski omladinski kongres in priredila prvo jugoslovansko umetniško razstavo, pokazala je, da zrelo in trezno misli. In je lahko, ponosna na svoje vspehe. Kongres in razstava dala sta povoda, da se je osnovala zveza jugoslovanskih umetnikov in književnikov, ki bodo vsaj vsako drugo leto prirejali v večjih jugoslovanskih mestih razstave! A po dovršeni razstavi bodo izdajali "Jugoslovanski Almanah", v kterem bodo reprodukcije najboljših del z razstave ter književni prispevki naj-boljih jugoslovanskih pisateljev !Pr% i tah almanah izide že letos v Belgradu. V Belgradu je tudi osnovan glav ni odbor jugoslovanskih umetnikov in književnikov; ii ob jednem so se vsnovali pododbori v Ljubljani, Zagrebu in Sofiji. To so rezultati prve jugoslovanske umetniške razstave in prvega jugoslovanskega kongresa! In ti rezultati so lepi! Dr. Vasič, ki je prišel na to misel, da se priredi jugoslovanska razstava, je lahko ponosen na nje vs-peh! Ali ravno tako je tudi srbski akademiški omladini čestitati na Lakes krasno vspeli stoletniei prve srbske revolucije, ker delo velikega K.o -gjorgja še ni dovršeno! Milijoni Jugoslovanov so še v robstvu — Četu li ne vsi na Turškem, ampak tudi v robstvu takozvane eiviliziraue Evrope, ktero robstvo pa ni nič boljše od turškega. Sicer je še daleč na končni eili. Ali ne utrudimo se, ampak junaško sio • pajmo k njemu in odstranjujmo zapreke, ki nam stoje na poti. Bodoč nost je naša! MIlan Popravek. — Naprošeni smo naznaniti, da je bilo v št. 241 priobee-nem dopisu iz Pittsburga, Pa., ponesrečenemu rojaku Matieiču ime Matevž in ne Andrej, kakor prvotno poročano. NAZNANILO. Slovensko, katoliško, podporno društvo Marija Pomagaj, št. 6, So. Lorain, 0., spadajoče k J. S. K. J., ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu vdele-ževali, ter redno mesečne prispevke donašali. Udje, ki se radi oddaljenosti ali dela, nemorejo vdeležiti sej, naj svojo mesečnino na katerega iz med uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Za tekoče leto so bili izvoljeni dne 9. oktobra 1904 sledeči uradniki: Fr. Krištof, predsednikom, 405 11th Ave. Anfcon Kerhin, podpredsednikom, P. O. Box 62; Ivan Kiemenc, tajnikom, 405 11th Ave.; Matevž Vidrih, blagajnikom, Box 62; Josep Augustin-čič, zastopnikom, 508 llth Ave.; Andrej Ponikvar, računovodjem, 533 11. Ave., vsi iz So, Lorain, O. Odbor. Brzojavke čara Nikolaja. Po nekem pravkar izišlem uradnem izkazu ruske centralne brzojavne nprave, je bilo na brzojavni črti Petrograd-Ir-kntsk, od ktere se iztekajo brzojavne Žice v Mukden. Harbin, Vladivostok in druge točkt bojišča, brzojavljeno v prvih št-siih mesecih leta 1904. skupno 2,342,504 besed. Od teh jih odpada 432.744 besed na carjeve brzojavke. 567^66 besed na brzojavk?-razuih obla^tnij in 1.342,494 besed na privatne depeše. — Brzojavke ca-reve imajo naslov: riCar na—" sledi ime onega, na kterega brzojavka naslovljena. Te brzojavke imajo prednost pred vsemi drugimi in za iste mora biti vedno črta na razpolago, Provizorična trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Italijo. Znano je že, da je med našo državo in Italijo sklenjen nov provizorij do konca leta 1905. Udobnosti pa, ki jih je užvala Italija v zmislu "vinske klavzule", nehajo popolnoma s koncem tega leta. Le vina za "rezanje", ki bodo uvožena do tega časa, se bodo smela rabiti v ta namen do konca leta 1906. To se bode godilo pod nadzorstvom finančnih oblasti. — Produkcija vina in trgovina z vinom se v visoki meri zanimata za vprašanje: kako se bode vršilo to nadzorstvo nad italijanskim vini za "rezanje"? Dunajski listi poročajo: "Rezanje", to je mešanje vina, uvoženega iz Italije, z domačimi vini, se bode vršilo pod eaiinsko-uradnjm nadzorstvom. Ali to nadzorstvo ne bode brezplačno ampak bodo oddelki finančnih straž sistemizovane troške za nadzorova nje izterja val i od strank. Še "nere zana" italijanska vina bodo v dobi do konca leta 1906. pod nadzorstvom carinske oblasti. To nadzorstvo se bo vršilo, kakor bode želela stranka: ali tako, da se nadenejo pečati na sode ali pa da se bode vino hranilo v pri merno zavarovanih magacinih. Namen takemu nadzorstvu bode, da se prepreči zlorabno prekoračenje pro-porcije v "rezanju". Z ozirom na okolnost pa. da treba vino pretakati, da se ne pokvari, bodo stranke gle lale, da izvrše "rezanje", kakor le možno hitro po zacarinjenju, da se tako izognejo dragemu finančnemu nadzorovanju. Pričakuje se, da dovo Ijeuje dveletne dobe za rezanje italijanskih vin postane s tem manje šk »dljivo za našo vinsko produkcijo. 25-letnica avstrijsko-nemške zveze. Povodom 2oletnice avstrijsko-nemške zveze 23. sept. sta si doposlala medsebojno cesar Franc Jožef in cesar Viljem, kakor tudi grof Goluchow ski in grof Buelow, prijazne brzojavke, v kterih se je poudarjala važnost zveznega jubileja. Javnosti se j^ to veselje" nekako zamolčalo, ker na pristojnem mestu itak vedo, kako malo simpatij je med prebivalstvom za prisiljeno zvezno razmerje. Hudič v tiskarskem stroju. — Na Bavarskem je prešel neki liberalni časnik v drugo založbo. V tiskarni so dobili neki že star stroj, kateri so sklenili prodati. Ko je bil prepeljan stroj že v drugo tiskarno, mu niso nič kaj prav zaupali, in ker je imel odslej služiti klerikalnim namenom, so ubogi stroj kadili s posvečenim kadilom, da bi šel iz njega zlobni, liberalni hudič. Tako je padel brhek stroj na svoja stara leta v pobož-nost, in upati je, da ne zaide več v liberalne grehe in zmote. KUHE. Za 100 kron avrtr. veljav« traka j« dati $20.50 in k temu če 15 centov za poBtaaino, ker mor« kiti denarna poii-ljatev registrira**. Milijoni v morju. Iz Madrida poročajo, da hočejo v pristanišču Vigo, ki leži na severoiztočni obali Španske, dvigniti iz morja zaklad. V pristanišču se nahaja velika jahta, katero noč in dan strogo nadzira jedna španska vojna ladija. Na jahti se nahajajo razni novi stroji, ki jih je iznašel Italijan vitez Josip Pino in ki hoče s pomočjo teh strojev dvigniti zaklad, ki se nahaja na morskem dnu že 200 let. Zaklad je gotovo v morju. Meseca oktobra 1702 sta se v pristanišču potopili dve ladiji, ki sta pripeljali iz Mehike zlato, srebro in druge dragocenosti. Že večkrat so poizkusili, da bi dvignili ta zaklad, toda do sedaj brez vspeha. Zaklad, ki leži na morsketn dnu, cenijo na 560 milijonov kron. Španska vlada in tudi iznajditelj vitez Pino se nadejata, da se jim posreči v kratkem dvigniti zaklad. Praktična iznajdba za dojenčke. — Profesor Pfandel v Inomostu je iznašel pripravo, za katero mu bodo gotovo dojenčki — seveda ne nižjih slojev — hvaležni. Dete leži na fini vpogljivi kovinski mreži, ki se loei s suho plenico od kovinske plošče. Kakor hitro pride skozi mrežo in plenico na ploščo mokrota, se sklene električni tok — cela priprava je zvezana z električno baterijo — in v sobi začne zvoniti. "Dete zvoni!" zakliče mati ter ga hiti previjat. Otroci, ki bodo počivali na takem aparatu se najbrže ne bodo znali jokati. Vstaja kitajskih boksarjev? Iz Shangtuna se poroča, da so začeli boksarji deliti Kstiče med prebival stvo, kakor so to delali pred izbruhom vstaje leta 1900. V lističih se baje določa, naj se 17. oktobra uničijo vsi tujci. Brzopamik KRONPBJNZ WILHELM odpluje dne 18. oktobra ob 11. uri do poldne iz New Yorka v Bremen. Veliki poštni parnik RYNDAM odpluje dne 19. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzopamik LA LORRAINE odpluje dne 20. oktobra ob 10. uri do doludne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik VADERLAND odpluje dne 22. oktobra ob 10:30 do poludne iz New Yorka v Antwerpen. Regularni parnik MAIN oiipluje dne 25. oktobra ob 11. uri no poldne iz New Yorka v Bremen. Veliki poštni parnik NOORDAM odpluje dne 26. oktobra ob 10. tiri do poludne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski poštni parnik LA BRETAGNE odpluje dne 27. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Hav^e. Brzopamik DETJTSCHLAND odpluje dne 27. oktobra ob 7. uri dopoldne iz New Yorka v Hamburg. Krasni poštni parnik KROONLAND odpluje dne 29. oktobra ob 13:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen Vožne listke za vse zgoraj navedene parnike prodajam po tako nizki ceni kakor parobrodne družbe same. Vsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri železnici in kedaj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru in ga k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to nič ne velja, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti. nAko ste v zadregi, pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki želez-nični postaji in pokličite številko 3795 Cortlandt, ali angleško: tire > seven nine five Cortlandt, potem z nami po domače govorite in pridi eden po Vas, to velja zelo malo in je velike vrednosti. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. . ixi JE ANTON LIKAR, doma iz Notr- ;skega, logaški okraj, vas Zavi T Ameriko je prišel lani in sicer v Halifax, Canada, od kjer mi je enkrat pisal. On tudi svoje j ženi še ni pisal. Kdor ve zanj, naj o tem naznani: IVAN POŽENEL Box 230, Rock Springs, Wyo. (15-1S 10) KJE JE FRAN HRIBAR, moj stric, rojen v Žalni na Dolenjskem, star kacih 40 let. V Ameriki je že ka-cih 16 let. Zanj bi rad zvedel: JOHN HRIBAR, Box 44, Chicopee, Kans. (15-17 10) KJE JE FRAN HRIBAR, moj brat, doma iz Žalne na Dolenjskem. V Ameriko je prišel lani. Star je kakih 23 let. Zanj bi rad zvedel: JOHN HRIBAR, Box 44, Chicopee. Kans. (15-17 10) KJE JE JOHN VALENTIN, star 45 let, doma iz občine Koprivnik pri Litiji. Lani je kupil vožnji listek za Evropo in nazaj in od takrat se o njem ni več culo. Kdor ve zanj ali pa za kacega njegovih sorodnikov naj to naznani: FRAN KE MAJŠKTJ, Box 44, Chicopee, Kans. Rojak#m v Chicago, HL, i* •kvlici prip»rečam» naiega zastopnika Mr. Moker Mladič a, #17 Oeatr* Aw., Chicago, EL, kteri je pwfctidKw pobirati naročnico za "Glas Ware**". VpiXTK**tve WW POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da sei» otvoril novo urejeni saloon pri „TriglaviT, 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležanr> ,,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, io pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno keglišče in igralni miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem t prve-vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodofcl> Končno priporočam ožjim rojakook da me blagovolijo večkrat počastki s svojim obiskom J Mohor Mladič, 617 So. Center At., blizo 19. t&. CHICAGO, I1XIXOIS Slovensko katoliško podp. društvo o zD svete Barbare o Za Z)©d!n]enc države Severno Amerike. Sedež: Forest City", Pa. Inkorporirano dne 31. Januarja I902 v driuvl fVnnsylvanlJL, ODBORNIKE: Predsednik: JOSIP ZALAB, ml., Box 647, Forest City: Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box S, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607s Forest City, Pa. EL tajnik; ALOJZIJ ZAVEBL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON P3RNAT, Box 81, Duryea, Fa. FRANK SUNK, P. 0^ Luzerne, Pa. ANDREJ ST7DER, Box 108, Thomas, W. Va. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODIlAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O^ Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo I. tajnika: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Rojakom, k tori potujejo skoči Du ran«« na Silverton, Jur®y Rieo in Teluride, naznanjava, da ava odprlr aoro ffMtilno avstrijska domovina poleg žalfttniftkc poetaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., nai napi« je dovolj Teli k. Vsakogar bode-▼a postregla z dobre pijače, okusnimi jedili in izvrstnimi soaodkami. Za ekilen «fcisk m priporočata BLATNIK in BRUCK. feuransre. Oeio "GLAS NARODA" prodaja p« 1 m»i H*vilk»: Anton Bokek, poslcTodb* p«-družm«e Frank Sikiar. 1771 St. CHair Su Cleveland, OhU. John Sustarii«. l£0t K. 0» tre St., Joliet, III Frank Gahrenja. 519 Po-fm St.. JohasUm«. F s. Frank A. Baudek. MflwanW Wis. ■1 v- - zaslužene denarje je naj- I P7kil bol'e s ig« rno domu ■ UfcilU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ New Vork »la je največja nesreča v A-t ic ii.ii za človeki — bole-; - en. Ako je človek bohm ■ nem ore delati, in če no ntnrt>re zaslužiti niti tolikoj kolikor ma je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so osiali v starem kraju pomagati ? Iiadnrje^lovek bolan — more Nei zdravil i. bolezen Obrne na uajuuisega zu ravni k a. Kateri 3 amei z svojo nostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. \ Xnto fofsilci Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Or. E. 0. iz vseučilišča v New Yorku, m to zato, ker je on ledini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, kei njemo zaoostuje ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. CitajteJ Nekoliko najnovejših zahval skaterim1 se na§i roiaki zab-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor 1 V začetki moje bolezni hut mras meje stresa, večkrat potem pa huda vročina in bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuhu m nejsem mogu hodit. Imel si-m 3 zdrav nike in n č mi neso megli po lievmatizem i 11 magat. PoU-m se obrnem na Vas dr. bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdi a- ^nske bolozni ozdravleua. vila in zdaj sem popolnoma zd'ev lu kašelj in Kia- Toraj se- Vam srčno zahvalim iata^a Ijeim. velko dobroto. LJsem Slovenci mo* jim roiaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 Arimont St. Massillon, O WaJnut Lake, Ark. Maik S usti 11, Zdej je^t Anton Stamfel Vam dam H&ria Skusek, Box 37, vejdit da cem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za Homestead. Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojoh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvalt-Žt n kakor svojem največjem dobrotniku. iiiton Stamfel. Proi*.(Jollinsjamei za popolno ozdravljenje v soli. bolesti: liToJcoi- bolest L na plučah, prsih, želo leu, čre-vah, jetrali, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem. prelivan je krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križn, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečeuje iz ušes ali oči, gluh ost, slep^st, ru ka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranjo bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostafe no tranje in zunanje bolesti. JProil Oollin« jo jed i ni kateri. popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi I^i-of- Oollins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opi5i*o isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK, Prof. Collins Vam Ce poslati zdravila, po katerih se gotoo pooolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. »M. -t'**! • "Si ' »T - RIWfciWWlliBpi1!., ------- -' ilM i ii i *'i i " i •■ ■ Jugoslovanska in^orporirana dne 34. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADKLKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Fa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Mjnn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calnmet, Mick. Blagajnik: IVAN GOVŽE, F. O. Box 106, Ely, TfW NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Erwletk, Miaa. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, F. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj te blagovolijo pošiljati na L tajnik«: Geo. L. Brosiok, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne po&iljatvo naj so po&iljajo blagajniku: Ivan Gorže P. O. Box 1W, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo jo: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 30. sept. se je odpeljalo z južne«^ kolodvora v Ljubljani v Ameriko 10 Hrvatov in 5 Slovencev. Aretovan je bil dne 30. sept. na južnem kolodvoru v Ljubljani delavec Iv. Hubelj, rojen leta 1S82. v Križati v kamniškem okraju, ker se je hotel izseliti v Ameriko, ne da bi zadostil vojaški dolžnosti. Nadebudni deček. V Škofji Loki so prijeli orožniki 151etnega Jakoba Tavčarja, doma iz Javorja pri Škofji Loki, radi hudodelstva tatvine. Tavčar je bil v službi za lilapea pri škofjeloškem županu, ter kradel svojimu sohlapcu, kteri je istotam služil, obleko ter hotel pobegniti. Hlapec Pran T reek je zapazil pravočasno, da mu je bilo ukradene več obleke in je naznanil trt vino orožnikom, ki so Tavčarja aretirali. Tavčar je tudi tatvino priznal. Strela je dne 29. sept. po 5 uri tre ščila v gospodarsko poslopje Antona Filipiča v Horjulu št. 54. Strela je pobila plošče na strehi in užgala seno na hlevu. Ogenj so pogasili domači in sosed je, tako, da se ni razširil. K sreči je bilo veliko dežja takoj za strelo, da je ožgane stvari zmočil. Treščilo je večkrat med gsomom. Ljubezniv sin je 381etni Anton Klemene, stanujoč pri svoji materi Marjeti v Bohoričevih ulicah v Ljubljani št. 29. Ko je prišel dne 30, septembra domov in mu mati še ni bila napravila večerje, jo je začel obdelovati z mnogovrstnimi spovkami in jo končno tako vrgel ob tla, da so jo morali pobrati drugi ljudje. Take surovosti Klemene vedno ponavlja in bode cela zadeva sedaj prišla pred oblast. Zaradi kostanja. Dne 23. sept. je mesarski vajenec Pavel Nadbat tre-Bel v Streliških ulicah v Ljubljani mestni kostanj, katerega je prišla pobirat tudi Marija Žitnikova. Leto je Nadbat odganjal iz drevoreda, a ta se mu je postavila v bran, češ, da ima ona do mestnetra kostanja iste pra-viee kot on. To ga je tako razkačilo, da je začel Žitnikovo po obrazu tepsti z neko topo rečjo in jo je pri tem telesno poškodoval, "agovarjal se bo pred sodiščem. Prekanjen lopov. Te dni se je peljal z vozom Fran Peterlin iz Kosez pri Ilirski Bistrici z Reke domov. Blizu Jurdau poprosi ga elegantno oblečen tujee, ago mu dovoli, da se ž njim nekoliko časa vozi. Tujec se je elal jako trudnega. Peterlin mu dovoli, se na voz usesti in kmalu sta bila oba v živahnem pogovoru. Tujee ponudi med vožnjo Peterlinu sli-vovke, mogoče da je Peterlin malo preveč žganja popil, kajti kmalo je dobro zaspal. To priliko je prekanjeni tujec porabil, prereza! Peterli nu suknjič in mu ves denar, okolu 140 K, vzel. Ko se je Peterlin pno-budil, opazil je, da je okraden. Peljal se je takoj na aj na Reko, kjer je v neki gostilni tujca spoznal. Seveda, so tatu takoj prijeli. Pri njem so še našli 120 kron denarja. ŠTAJERSKE NOVICE. V Brežicah je umrl občinski svetnik Gustav del Cott.. Najden morilčev nož. Poročali smo o umoru 351etne kuharice Antonije Pozeb, katero so našli ob Dravinem brepru * prerezanim vratom ležati mrtvo. — Dva dni po umoru so prijeli 31 letnega dninarja Majcena, ker je bil na sumu, da je umoril Pozebovfc. A Majcen je trdovratno tajil, da bi ki ima sledi krvi in kterega je skril bil on izvršil umor. A sedaj so našli pri stavbi, kjer je delal Majcen, nož, v kleti pod peskom. K smrti na vešalah je bil obsojen v Gradcu mizarski pomočnik Rudolf Stergar, ki je umoril na neki planini gostilničarja Petra Bergerja. PRIMORSKE NOVICE. Strela ubila žandarja. V Zdrav ščini na Goriškem je bilo v gostilni Frančiška Mavriča več osob, ko je nastala nevihta. Strela je udarila v dimnik, prebila steno in šla pri vratih vun. Zandar Mozetič, ki je bil tu na dopustu in je sedel pri ognjišču, je bil takoj mrtev. Tri osobe so ožgane, samo jeden je ostal nepoškodovan Mozetič je bil star 32 let; pred nekaj leti je njegovega očeta povozil železniški vlak. HRVATSKE NOVICE. Na zagrebškem vseučilišču je bilo v pretečenem šolskem letu 100G slušateljev, in sicer 92S rednih in 78 izrednih. Po fakultetah so bili razdeljeni: na bogoslovni 107, na pravni in državnopravni 664, na modroslovni 147; gozdarskih slušateljev je bilo 32, v farmacevtskem tečaju pa 36 slušateljev. Po domovini jih je bilo iz Hrvatsko-Slavonije 827, iz Dalmacije 59, iz Štajerske 3, iz Bosne in Hercegovine 48 itd. Električna železnica Matulje-Lov-ran. Ustanovilo se je "Istersko ak-cejsko društvo za male železnice", ki je v zvezi z kreditnim zavodom v Trstu in začne graditi še letos imenovano električno železnico, ki mora biti gotova do 1. junija 1905. Kipeči mošt usmrtil dve osobi. V Bukovcu se je hotel viničar Jos. Založnik napiti gospodarjevega mošta ter razbil v ta namen okno ter zlezel v klet. Vsled kipenja mošta pa se je bilo nabralo v zaprti kleti toliko ogljikove kisline, da se je takoj nezavesten zgrudil. Enaka osoda je zadela tudi njegovo 151etno pastorko Rozalijo, ki je šla gledat za očimom v klet. Čudna kmetska zarota. Kakor poroča novosadska "Zastava", so razkrili v Kutini kmetsko društvo, ki je imelo ime "uradniško društvo" ter namen, odstraniti vse prave uradnike da prevzamejo kmetje njih mesta. Društvo je štelo 30 članov. RAZN0TER08TL Nemoralni okostnjak. Na Bavarskem so takozvani liceji, na kterih lahko katoliški teologi absolvirajo svoje vseučiliške Študije. Nedavno je prišel novoimenovani profesor v tak licej. Ogledal si je zbirke. Antro-pologiŠki oddelek je bil zelo skromno zastopan: le eden človeški okostnjak se mu je režal nasproti. Toda še nekaj je našel zraven okostnjaka, kar pa kljub svoji veliki učenosti ni vedel kam naj uvrsti. Zdi se mu, da pred-stvalja iz voska narejen list. Poklical je služabnika. Ta mu je stvar pojasnil: figovo pero je, kterega obesijo okostnjaku, kadar ga med predavanjem postavijo pred teologe. Najstarejše ljubimsfco pismo. V Kaldeji so našli nedavno na glini vtisnjeno najstarejše ljubimsko pismo. To čudno pismo je bilo pisano 2200 let pred Kristusovim rojstvom. Naslovljeno je bilo na izvoljenko, ki je bivala 'v Sipari, dočim je zaljubljenec živel v Babilonu. Pismo se glasi: "Dami Kasbuji (mala ovca) je tona-menjeno. Naj ti bog solnca in Mar-duk naklonita večno življenje. Pišem z željo, da bi zvedel kaj o tvojem zdravju. O sporoči mi o tem. Stanujem v Babilonu in te nisem videl, kar me zelo vznemirja. Sporoči mi, ako prideš k meni, da bom lahko srečen. Pridi! Da bi dolgo živela zaradi mene." 't .11 ■- " Rusija proti Avstriji. 1' Navoje Vremja" pravi, da bode edino skupno nastopanje Srbije in Bolgarije preprečilo, da Avstrija ne bode za sedla Maeedonije. Avstrija pospešu je zgradbo železnice v Plevije in po-množuje svoje vojaštvo v Bosni. — Spletke avstrijskih konzulov na Balkanu povzročajo nezaupanje Slovanov. Opravičeno je torej mnenje, da delujejo vstaški Maeedonei s pomočjo avstrijskega denarja (.?). Ljubavna tragedija župnika. Ka- smo že poročali, se je na dalmatinskem polotoku Pelješcu usmrtil svojo ljubieo mladi župnik don Nikola Jasprica iz Dolnje Vrnčice Zginil je čez noč iz župnisča, a ž njim je zginila iz vasi tudi lepa žena Jakoba Cibiliča, ki je v Ameriki, a je zvedel, da živi žena doma v pregrešnem razmerju z župnikom ter je tudi noseča. Naporvedal se je ne ravno ljubeznivo, da pride domov obračunih Šele tretji dan so našli pastirji v gozdu župnika in nezvesto ženo v tesnem objemu mrtva. Zastrupila sta se. Župnikova zlata ura je Še šla, po čimur se sodi, da se nista takoj po odhodu usmrtila, temuč najmanj Še jeden dan skupno preživela v go zdni bajti, kjer so ju našli. Nadalje je imel pri sebi nabasan revolver. 200 K denarja in pismo na zdravnika v Trpnjem, ki se je glasilo: "Evo umreva prostovoljno ter prosiva, da se nama ta zadnja želja izpolni. Za puščam tukaj 200 K za pogreb, a prosiva, da naju pokopljete tukaj ali drugje, toda na vsak način skupno; tebe pa-, dragi doktor, prosiva, ako veš kaj je Bog, da naju ne seciraš." Maksim Gorkij. Nedavno je bil Gorkij s svojo "prijateljico", gle-dališčno igralko Andrejevno iz Mo skve, v Helsingforsu, da obišče svoje prijatelje Fince. Finci so ga sprejeli in počastili, kakor kakega krona-nega kralja. Njemu na čast je bila na Finskem gledališču slavnostna predstava. Igrali so njegove "Malo-mešcane". Gledališče je bilo natlačeno in Gorkemu so se prirejale prisrčne ovacije. Po predstavi so priredili Finci Gorkemu banket, pri kte-remu so napivali najodlienejši finski učenjaki in književniki. Drugi dan je bil Gorki slovesno sprejet v vseučilišču. Dijaki so mu izročili spomenico vdanosti: "Maksimu Gorkemu — v znak oboževanja — finska mla-dež." V zahvalo je Gorkij poklonil dijaštvu finski sprevod neke svoje knjige s posvetilom, v kateri želi. da bi mladi Finei dosegli svobodo in srečo, da bi napredovali v znanosti za svojo lepo domovino. Na kolodvor je spremilo Gorkega na tisoče ljudstva, ki mu je pelo v slovo, do kler ni vlak odrinili med navdušeni-nimi klici. Čudno sorodstvo. Na Angleškem je neka rodbina, ki šteje med svoje pradede Karola I. in Olivierja Cronn-vella. To je mlajša panoga vojvod-ske rodbine Bueceleuch, ki ima vsled čudnih rodbinskih zvez imenovana dva odlikaša angležke zgodovine v svoji rodbini. Brat vodvode Bucc-leuch, lord Walter Montagn Douglas Scott je poročil Miss Hartopp, ki je izvirala naravnost od žene Fleetwood hčere slovečega Cronnvella. Rodbina Montagn Douglas Scott pa izvira naravnost od Karola I., 'ker je bila njihova prednica, lepa grofica Buccleueh poročena z vojvodo Monmouth, sinom Karola II., kojega vojvodski naslov je prešel potem na njegove potomec. In tako imajo Walterjevi otroci med svojimi predniki kralja, ki je zapadel kot žrtva angležki revoluciji in voditelji tistih, ki so kralja spravili pod safot. Otok, ki izginja. V severnem morju preti nevarnost malemu otoku Hagu, da ga povsem pogoltne morje. Ta otok je pripadal nekdar Šlesveg-Holsteinu, a sedaj je lastnina Nemčije. Deželna vlada v Šlesvig-Hol-steinu se je obrnila na ministerstvo za poljedelstvo v Berolin s prošnjo, naj bi se zavarovalo obrežje za rešitev tega otoka in njegovih prebivalcev. Vsako leto odtrže in odnese morje po dva hektarja zemlje tega otoka. Pred 200 leti je znašalo površje otoka 1300 hektarjev, a zdaj jih je ostalo še 500. Leta 1S00 je živelo na tem otoku 4S0 prebivalcev, a sedaj jih je še 135. Ruski car in dvoboj. Ruski car Nikolaj je bil odločen nasprotnik boja in ni dopustil, da bi se dvoboje-vali častniki. Res ni mogel odpraviti dvoboja, in ravno za časa njegove lade je padel v dvoboju slavni pesnik Puškin. Mnenje carjevo o dvoboju označuje sledeči dogodek: K carju je prišel neki častnik ter prosil, da se sme dvobojevati. Car Nikolaj pa mu ni hotel dati dovoljenja. Nato pravi častnik: "Ali Veličanstvo, jaz sem bil udarjen in moram dobiti zadoščenja, če ne, se moram ustreliti." "Dobro, sin moj", mu je rekel car, "pojdi z menoj", in šla sta s častnikom v dvorano, kjer ga je car poljubil na lice, kamor je bil udarjen. Tako je car povrnil na nekrvav način častniku čast. — Tudi cesar Jožef H. je bil velik nasprotnik dvoboja in sedanji angleški kralj je še kot nrastolonaslednik odpravil v angležki armadi dvoboj. Kretanje pamikov. V New York so dospeli: Kje je resnica? Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezea, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. New York 15. okt. iz Southamptona z 926 potniki. _ , . Arabic 15. okt. iz Liverpoola. ° ^ deJst%'n J? rsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktere Bluecher 16 okt iz Hamburga z 103S 1 mora*Ravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti. 10. okt. iz uamDurga z ± 75 ct. g Milko Vogrin. NeyoU. Spisal dr. Sto jas. (»rij^); vm. Odkar je bil Vogrinov oče na smrt-nej postelji blagoslovil Bvoje otroke ter se vzemši slovo od svoje ljube žene, preselil v boljšo večnost, ni bilo več takega strahu in žalopti v Vogri-novej hiši, kakor sedaj. Milko, nada in ponos materi in sestri, ležal je v smrtnej nevarnosti. Bled kakor stena upadleg« lica in globoko udrtih oČij, gledal je kakor suha smrt izpod bele odeje. Bolnik ni prve dni nič govoril. Le včasih se mu je izvil globok vzdihljej iz krvavečega srca. Milko je čutil veliko slabost. Saj mu je bilo mnogo krvi izteklo iz rane. A on je tudi dobro vedel, kakšen konec mora vzeti, ako se mu rana vname in prime prisad njegovega telesa. Edina tolažba bil je Vogrinn, kakor njegovej materi, dr. Sirnik. Ta je prihajal vsak dan po dvakrat k svojemu prijatelju. Tolažil je mater in bolnika. Ali svetlemu dnevu sledila je tužna noč. Slabo brleča lučica razsvetljevalo je blido Milkovo lice. A zraven njega je točila mati solze ter molila kleče pred božjo podobo, proseč, naj jej Bog ohrani edinega sina. Zunaj pa je skovikala sova, gledajoča skozi prozorne šipe v sobo, kjer je vladala tuga in žalost. In glej, to je bila ravno ista izbica, kjer je Olga v svojo največjo radost spoznala, da jo ljubi — Vogrin. Tako menjuje na enem in istem mestu veselje in žalost, sreča in nesreča! Med tem pa, ko je trpel Vogrin smrtne bolečine ter so mu nehote lile svetle solze po velem licu, veselil se je njegov zmagovalec baron Robert Benda svoje slave. Srce njegovo je zopet radostno bflo. On je zdaj prosto in lahko dihal. Srd in sovraštvo je izginilo iz njegove duše. Saj se je maščeval nad svojim tekmecem, po-bivši ga kakor črvička v prahu. Neskončno se je radoval Robert nad Vogrinovo nesrečo, vedoč, da mu ne more ta človek od sedaj naprej zaha jati več v škodo. Vsled tega se je pa tudi baronova zunanjost kar izpre-menila. od;l je zopet radostno, noseč glavo po konci, ter bil samosvesten v Vogrinovej domovini, kakor doma na magyarskih tleh. Njegova oSabnq^t dospila je kmalo na prejšnji vrhunec. Prihodnje jutro prišel je Benda na vse zgodaj v kavarno na zajutrek Žvižgaje pričakuje ondi svojega se-kundanta, stotnika Randiča. "Kako, da te ni tako dolgo T" ogovori zdaj baron svojega prijatelje, prihajajočega sem po cesti, in mu gre naproti. "Govoril sem z dr. Sirnikom, ki je došel ravno zdaj od Vogrina. Bil Je celo noč pri njem!" "Ali mu je že — temu plebejcu — roka odpadla T Ne bode se mu več zljubilo objemati z njo plemenite go-spice!" pristavi porogljivo Robert. "Da bi se mu le kaj hujšega ne zgodilo. I>r. Sirnik se mi vidi jako zamišljen. Govoril mi je o vnetju in prisadu. Majaje z ramama rekel mi je, da pričakuje najhujše. V nekih dneh se bode vse razsodilo, ali na dobro ali na slabo!" "Prav mu je", odvrne trdosrčno in škodoželjno baron Benda. "Kar je iskal, to je našel, in basta! Tudi zajcu ne prizanašamo, če nam hodi mladice obirat. Kako bi pa jaz temu plebejcu, ki se s prva potuhneno v naše kroge ukrade, a potem nam — izne-verja blaga, visokorodna ženska srca, «m je bil* . ii«i*r tebi, da je Olga — moja bodoča nevesta! On se pa naj zdaj s smrtjo ženi in pri njej išče ljubezni! Eden Slovenec več ali manj, to je paž vse jedno. Ali ne, stotnik Randič T" V tem smislu sta se naša znanca Se dalje pogovarjala. Randič je sicer včasih pomiloval našega nesrečnega rojaka, ali baronu Robertu žarela je zgolj radost na licu, ko je govoril o svojej včerajšnjej zmagi in nesreč; nasprotnikovej. Z veliko navduše nostjo je pripovedoval tudi, kako hoče svoj dopust sedaj porabiti v to, da se v kratkem njegova zaroka 7. Olgo izvrši. Češ, Vogrin je uničen Olga nima nobene zaslombe več. Njegova zveza z njo je tedaj že kakor gotova! V jeseni prevzame sam svojf posestvo in grajščino ob Blatnem jezeru, poplača z Olgino doto vse dol gove, in potem bode živel prav po ka-valirsko v krogu bogatih madjarskih plemenitašev 1 Tako je slikal baron Robert svojo srečno bodočnost stotniku Randiču Slednjič še povabi prijatelja, naj ga obiščeč prihodnje poletje na njegove." grajščini. V reko si sežeta potem ogrska rojaka v znamenje, da se gotovo vidita prihodnje leto v baronovem posestvu. DogovorivSi se tako med seboj, vstaneta polagoma. Spravljati s<-ravno na sprehod, kar stopi pred nji- ju — sluga Janeš z velikim pismom v roki. "Kaj je zopetf" zakriči nad slugo nadporočnik Benda. In vzemši mu pismo iz roke, pregleduje ga od vseli stranij. "Od vojaškega poveljništva je, glej stotnik Randič!" Baron Robert postaja zdaj bled, zdaj rudeč. Roka mu trepeče. Neka huda slutnja prešine mu dušo. Nenavaden strah jprehaja njegovo srce. Hlastno pretrga ovitek, prebere površno in nagloma pisanje. A zdaj omahne ves obledel na stol ter udari z obema rokama polneč po mizi: "Strela gromska! Tega pa je še treba! Da bi jih le peklensko žrelo pogoltnilo te ljudi, in jih sama kuga in ogenj pomorila, da ne dajo miru!' "Ali so ti, dragi prijatelj, dopust odpovedali in te pozvali v službo?" vpraša ga ves radoveden stotnik Randič. "Gromska streal naj vse ubije! Na beri sam in premišljuj to prokleto povelje!" — Znano je po vsem Avstrijskem, in ne najmanj med nami Slovenci, kakšni dnevi so nastopili s 4. julijem leta 1878. Tedaj se je napovedala dru?a mobilizacija. Poklicali so pod orožje mnogo sinov in očetov iz slovenskih in neslovenskih pokrajin. Zbiralo se je silno vojaštva po vseh večjih mestih na Slovenskem. Kmet je popustil plug in motiko, rokodelec je vrgel v kot svoje orodje, dijak pa je zaprl knjige in uradnik zamenil pero s puško in sabljico. Hipoma se je začela v Avstriji novo, vojaško življenje! Po sklepu berolinskega kongresa imela je Avstrija zasesti Bosno in Hercegovino. V desetih dneh morala je biti vojska zato potrebna na no-ah. In res, okolu sredine julija zapuščali so že polki, popevajoč in vri-skaje, naše slovenske garaizone i:, podajali se v tabore ob turškej meji (Dalje prihodnjič.) CUNARD LINE f>arivik:i f>ujuje;jo med TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROTU ZA ŠETANJE POTHIKOY TRETJEGA RAZREDA. odpluj Torka dne okt. 1904. odpluje iz New Yorka dne 1. nov. 1904. DIMA worn PUHA 4 iz New 18. telefon kadar doepež na kako poeta j o ▼ New York in ne ▼eš kako priti k F*. Sajcskuju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Compagnie Generale Transallantique. (Francoska parobrodna družba.) Slovenske novice. — Iz Ethel, Wash., se nam poroča, da se je tamkaj poročil rojak Josip Mole z gpdč. Maggie Schuttie. — Iz Allegheni, Pa., se nam poroča, da se tamošnjim Slovencem z ozi-rom na delo godi bolj srednje. Mnogo jih je vsled slabejših časov mesto ostavilo in odpotovalo na Slovensko, dočim so zopet drugi primorani ostati tukaj. Med tamošnjirni Slovenci zelo pogrešajo pokojna Josip Goriška in Mat, Matičiča. Prvi, o čegar smrti smo že poročali, je bil doma iz Vrh-polja na Dolenjskem. V Ameriki je bil dolgo vrsto let. V Pittsburgu, Pa., vstavil je vdovo z otroci. Bil je vnet narodnjak in on je bil prvi, kteri je izposloval, da so tamošnji Slovenci dobili svojo cerkev. On je tudi vsta-novil podporno društvo Matere Božje, nadalje ono sv. Josipa v Aleghe-nyju, ktero šteje danes že 86 udov. Nad leto dni je bolehal za tuberkulozo. Njegova vdova bode dobila precej podpore, ktera jej pa nikakor ne nadomesti uzornega, pokojnega moža. Pain Expeller kot najboljSi Tek zoper EEUMATIZEM, P0E0STNIC0, PODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. S A HO 8 23d. tn 5 Oct. r vseh lrfcanwh ali pri F. A^ Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. AVSTRIJSKO DRUŠTVO J i 5 J V NEW YORKU, $ \ | ^ 31—33 Broadway, 4. floor, jj | • • A £ A k Daje nasvete na infor- ^ ^ macije, posreduje brez- £ plačno službe, ter deli v ^ ^ C ^ potrebnih slučajih pod- ^ ^ pore. ^ ^ Pisarna odprta: od 9. ure ^ ^ zjutraj do 5. ure popoludne iz- ji ^ vzemši nedelj in praznikov. * {J NI vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po naj cenej em blagu segal se je že velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati na zaupne ljudi in jeden teh je gotovo Fr. Sakser, ioo Greenwich Str., New York. odpluje iz New Yorka dne 15. nov. 1904. ULTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA so parniM na dva vijaka. Ti parniM so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago, UNIONS AUSTRIACA LINE vozi direktno iz New Yorka do TRSTA ali REKE, s parniki MT "Frieda", "Gerty" ii "Giulia", "W kteri so napravljeni navlaŠč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike. Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te družbe, ali C. B. Richard & Co., generalni agent je, 31 Broadway, New York. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INGMPSTA IN LJUBLJANE POŠTNI PARNIKI SO i "La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton, 25,000 konjskih moči. "LaSavoie" " " " ..................12,000 " 25,000 " " "La Touraine" " " " ..................10,000 " 12,000 " " "L'Aquitaine" " " " ..................10,000 " 16,(XX) " " "La Bretagne"............................... 8,000 " 9,000 " " "La Champagne"............................. 8,000 " 9,000 " " "LaGascogne"............................... 8,000 " 9,000 " " Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dnpoludne iz prista* nišča št. 42 North River, ob Morton St., New York: Kil je podpisana priporočam potmjo&m Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, . • NEW YORK . . T katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dob£.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FR1DA V0N KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. * I *LA LORRAINE La Bretagne ♦LA SAVOEE *LA TOURAINE *LA LORRAINE 20. okt. 1904. La Gascogne 24. nov. 1904. 27. okt. 1904. *LA SAYOIE 1. dec. 1904 3. nov. 1904. *LA TOURAINE 8. dec. 3904. 10. nov. 1904. *LA LORRAINE 15. dec. 1904. 17. nov. 1904. La Gascogne 22. dec. 1904. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Holland-America Line (H0LLAND-AMEHIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjer.ih držav med NEW YORKOM in ROITERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. N00RDAM, parnik * dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNBAM, parnik s dvojnim vijakom, 12,500 ton. P8TSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. STATEN DAM, parnik z dvojni« vijakom, 10,500 too. ROTTERDAM, parnik z dvojni« vijakom, 8300 ton. ' ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije, Radi cene glej na posebej objavljenih listšn&hu Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih j DUNAJ, L Kolowratring io.i INOMOST, 3 Rudolfstrav i«. TRST, Št. 7 Prosta luka. BRNO, ai Krona, Parniki odpljujejo: Im ROTTERPAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako greda »i^as ' ~ ob 10. uri zjutraj. •"■■•■, HOLLAND-AMERICA LINE, 39 BROADWAY, NEW YORK, 90-2 DEARBORN ST., CHICAGO, ILL. TscooTo S-borr^icla,, Effi E. Madison Street, - - Chicago, 111. Slika predstavlja srebrno uro 2a gospode. 18 Si;e Screw B navijak. HT Cena uram: ^ -^ Nikel nra........% 6.00 Srebrna ura...... Screw naviiak.....$12.00 Srebrn: ira...... z dvema pokrovima $13.00 Ako Selite aro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- field" jamčene 20 let: AKm^ B®!«*^ 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 L rTs^:: 18 44 15 " $17.00 6 Size nraza da-n? S kamnov........$14.00 Opomba s Vse nre s«-, najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. «T cob Stonicli, 89 E. . dison Street, CHICAGO, ILL. JOHN KRACKER 1199 fit. Clair St., Cleveland, 0 Priporoča roj ako m sv« J a TINA. ktera t kakovosti nadkrilju-jojo vsa drafa ameriška visa. lidtči via* (Coac*rd) predajam p« Me c&Uno; fcol« vim® (Oatawba) p« 70« salom*. NAJMANJŠE NAROČILO ZA YHT0 JE M BALON. JUNJETEO, m ktarog* o«m im-»•rtirai brinje iz Kranjskega, volja 12 steklenic $15.00. Brinjevec je mmjlMljs vrste, ker jo igame ma isti mačim, ka-ker doma ma Kranjskem. »SVAK Za eUla maroUa m JOHN KRACKER 1199 St. CUlr St., Cleveland, T Braddeck, F a., im ekeUci jo maš sasUpmik Mr. Icmac Magister, 1141 Kacket Ave. .Botičmik je pooUat'em m pobiranje maročaime im predaje kmjig, t«r ga rmmm rejakem tople pri- Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. JM potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo iu za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za, potovanje pripravljen. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo 11a vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Torka traja manj Dej?o tii dni; prihod ▼ New York pc dnevu. Oglasite se pri: C. M. COX hLC. POST, Ass't Ticket Aftu}. Cfty Tkket Ajeat, 313 IV. Main St., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili ^tr. Frank Sakserju, laat-niku tega Lata, čegar vslužbenec Vaa pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru. ____