Natisov X5.000«
.le
i      V(
izhaja vsaki pelek,datiran z dnevom prihodnje nedelje.
Naročnina velja za Avstrijo :
Za celo leto .K 10 — • pol leta . « 5'— < četrt leta . «    250
Za Ogrsko in inozemstvo: Začelo leto. K 11 — . pol leta . « 5'50 Naročnino je plačali naprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v.
Uredništvo in upravni-
SIvO se nahajala v Ptuju,
I gledališko poslopje št. 3
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zaslonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena 1 (inseratov) je :a Vi strani K 160 — «   80-—
« 40 — .« 20 — '« 10 — « 5 — « lU ' « 2--Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža.
Vojna in mir,
Nemški plen: Okroglo 2500 kanonov in 15.000 strojnih pušk od konca marca. — Hudi boji ob Piavi in pri Asia-gu. - Pomoč Nemčije Avstriji. — Ministerski predsednik Seidler spet na državnem krmilu.
i Pred zasedanjem  držav- j nega zbora.
Kakor smo  poročali,  je bilo že prejšnji
lea jasno, da ostane ministerski   prezident
vitez Seidler na svojem mestu, ker so se
ci in Ukrajinci z vso eneržijo zavzeli za
!»■                                _                           -   ■■  --Tlrlu-
Dne 28. junija izšlo je naslednje   cesarjevo lastnoročno pismo :
Ljubi dr. vitez Seidler !
Akoravno v mojem lastnoročnem pismu I od 23. junija t. 1. pridržani poizkus, premostiti težave, ki so moje avstrijsko mini-sterstvo dovedle do demisije, doslej še ni privedel do zaželjenega uspeha, smatram vendar za potrebno, da demisije ne sprejmem in naj ministerstvo Se naprej ostane v službi. Ker je pa na drugi strani moja trdna volja, da v parlamentarni obliki vladanja ne nastane premor, odrejam, da se državni zbor na obnovo svojega poslovanja skliče za dan 16. julija t. 1.
Eckartsau, 28. junija 1918. Seidler 1. r.                                 Kari 1. r.
Dnevni red za prvo državnozborsko sejo je že razglašen. Na dnevnem redu se nahaja vladni predlog o proračunskem provizo-riju, o podaljšanju poslanskih mandatov do 31. decembra 1919 ter še drugi predlogi manjše važnosti.
Pogajanja za večino se vršijo in še se danes ne more reči, ali se bodo Poljaki, ki Seidlerja ne marajo, spokorili in glasovali za državne potrebe.
Mislimo, da je sedaj čas dovolj resen, povsod trka že skrb radi prehrane, a še je dovolj lopovov, ki delajo zapreke, da ne pride do plodonosnega, gospodarskega delovanja v državni zbornici. Ti se ne brigajo za skrb ljudstva, ne brigajo se za državo, ne za cesarja, njim je le za to, da se dela i čim večja zapreka državi, le — da sovražniki dobijo pogum za nadaljevanje vojne. In ti lopovi hočejo nam in Nemcem predbaci-vati, da mi nismo za mir:
„Na njih sadovih jih bodete spoznali", pravi sveto pismo.
"Vojna.
Krvava borba za Col del Rosso.
Avstrijsko    uradno   poročilo   od četrtka.
K.-B. Dunaj, 27. junija. Uradno se danes razglaša.-"                  - 4^^^^^BpMMH
Pri Bezzecca, v dolini A d i ž e in na Zugni izjalovili so se italijanski poizvedovalni sunki. Col del Rosa o, za katerega so se vroče borili, dne 15. od slavne divizije s planinkami, vzet v naskoku in od tedaj pozorišče zmagovalnih bojev, so včeraj dopoldne po najhujšem bob-nečem ognju vnovič z močnimi silami napadli. Zastonj je poskušal sovražnik meriti svojo bojno sposobnost s sposobnostjo S a 1 z b u r-žanov, Korošcev, Zgornje- in S p o d n j e-A v s t r i j c e v, ob katerih hrabrosti so se razbili vsi napadi. Mlada polka štev. 107 in 114, katera je topništvo v vsem zazvoju boja vzorno podpiralo, sta se pokazala enega duha s svojimi preizkušenimi rodnimi četami, 69-imi, 7-imi, 14-imi in 47-imi. Sovražnik je imel težke izgube na mrtvih in ranjenih in je pustil številne vjetnike v naših rokah.
Pri Ponte di Piave je skušal sovražnik v čolnih priti na naš breg. Postreljali smo ga.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Berlin, 27. junija. Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadne skupine prestolonaslednika Bupprechta in nemškega prestolonaslednika. Položaj je nespremenjen. Vrla delavnost sovražnika severno Scarpa in H o m m e, zapadno S o i-s o n s a in južno-zapadno od R e i m s-a. Na katedrali v Reimsu spoznalo se je vnovič sovražne opazovalce. Ponoči se je delovanje artiljerije povišalo tudi na ostali fronti med Yaer in Mamo v zvezi s poizvedovalnimi boji infanterije.
Armadna skupina v. Gallwitza. Na vzhodnem bregu M a a a e izvršili smo uspešne poizvedbe. Severno St. M i h i e 1 a odbil se je močen sunek sovražnika.
Iz sovražnih letalnih skupin, ki so zad" nja dva dni napadlo Karlsruhe, Of eh burg in lotringijsko ozemlje, smo sestrelili 5 letal. Naši letalci so včeraj napadli Paris in na poti tja železniška križišča in letališča. Lajtnant R u m e y izvojeval je svojo 25. zračno zmago.
Prvi generalkvartirmojster
Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od petka.
K.-B. Dun a j, 28. junija. Uradno se danes razglaša:
V Ju dik arijah, v Arcu in v dolini Adiže obračal je Italijan svoj brezuspešni uničevalni ogenj daleč za naše črte. — V Presen a-prostoru izjalovilo se je več sovražnih poizvedovalnih poskusov na pozornosti naših posadkinih čet. Na b e n e C a n-ski gorski fronti stal je hrabro ohranjeni Col del Rosso, zapadno od tega ležeči M onto d i V a 1 b c 11 a kakor tudi prostor zapadno A s i a g a pod močnim trajajočim artiljerijskim in minskim ognjem. Pod izrabo tega ognja južno C a n o v e peljani sovražni sunek se je skozi oddelke infanterij-skega regimenenta št. 74, krvavo odbilo. Ob Piavini fronti preprečil se je nov poizkus prekoračenja Italijanov pri Fo s s alt a.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od petka.
K.-B. Berlin, 28. junija. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Vrla delavnost Angložov in Francozov zapadno S o m m e. Tudi na drugih oddelkih med Yser in Marne povišal se je proti večeru artiljerijski ogenj. — Danes zjutraj povišal se je ogenj sovražnika obojestransko L y s e, med Bailleul in Bethune in južno Aisne k večji sili. Naša artiljerija sprejela je boj močno. Na nekaterih oddelkih razvili so se intanerijski boji.
Močni letalni vstavek vodil je do ljutih zračnih bojev. Naši letalci sestrelili so včeraj 25 sovražnih letal in en pritrjeni balon, naši odporni kanoni pet sovražnih letal. Hauptman Berthold izvojeval je svojo 37., lajtnant Rumey svojo 26. in 27. zračno zmago.
Prvi generalkvartirmojster
Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
K.-B. Dunaj, 29. junija. Uradno se danes razglaša:
Pri Z e n s o nu inNoventa di Piave poskusili so sovražni poizvedovalni oddelki reko prekoračiti.
Drugače povsod artiljerijski boj menjajoče se sile.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od sobote.
K.-B. Berlin, 29. junija. (W.-B.) h. velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Severno L y s e sledili so ljutemu ognju infan-terijski boji Angležev. Trikratni naskok prati M e r r i s - u zlomil se je pod težkimi izgubami. V sredi bojišča vdrl je sovražnik v Vieux-Berquin. Protisunek pripravnih čet zadržal ga je v napredovanju in ga vrgel čez zapadni breg kraja nazaj. Severno Mer vil le izjalovili so se sovražni napadi v našem ognju. Na ostali fronti pojemala je živahna ponočna artiljerijska delavnost v ju-trajnih urah. Južno-zapadno od Bougny so bili močni sunki, večkrat poizvedovalni oddelki sovražnika, zavrnjeni.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Južno A i s n e napadel je Francoz po močni ognjeni pripravi. Pri Ambleny bil je po ljutem boju odbit, čez Cutry ven zadobil je na ozemlju. Naš protinapad vrgel ga je na višino obojestranski kraja nazaj. Poskosi sovražnika pod izrabo oklopnih voz napad svoje infanterije razširiti, so se izjalovili. V gozdu od Villers-Cotterets sunili smo za umikajočim se sovražnikom do njegove izhodne postojanke in smo napravili vjete.
V zraku zadobil je sovražiik težek poraz. 19 sovražnih letal je bilo ses reljenih. Lajtnant Ude t izvojeval je svojo 35., lajt-nant Loewenhardt svojo 30. zračno zmago.
Južno-zapadno R e i m s a smo pri nekem majhnem podjetju 20 Italijanov vjeli.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Dunaj, 30. junija. Uradno se danes razgaša:
Naše [.ozicije na visok' planoti Sedmih občin ležale so včeraj o i 3. ure zjutraj pod najtežjim sovražnim artiljerijskim ognjem, kateremu so nekaj ur pozneje m o 6-ninapadi proti Col del Rosso in Monte d i Val bell a sledili. Medtem ko so ostali proti Col del Rosso naperjeni napadi brezuspešni, zamogel je na Monte di Val b e 11 a Italijan po bridkem bližinskem boju v naše prve črte vdreti; vendar je bil skoz: bataljone ogrskega infanterijskega regimenta št. 131 in varaždinskega regimenta št. 16 v protisunku zopet vržen.
Nadaljni napadalni poskusi kakor delni sunki proti S i s e m o 1-u in Asiagu zadušili so se v našem topo-skem ognju. Drugače povsod artilerijski boj menjajoče se sile.                   Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Berlin, 30. junija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
—   2   —
Zapadno bojišče. V odsekih severno L y s e in južno Aisne trajala je čez dan povišana artiljerijska delavnost, proti večeru oživela se je na ostali fronti med Yser in Mamo. Manjši infanterijski boji. Pri močnih sunkih sovražnika južno Ourcq in pri uspešnih lastnih podjetjih na Hart-mannsvveilerkopfu napravili smo vjete.
Lajtnant Ude t izvojeval je svojo 36., lajtnant Loewenhardt svojo 31. zračno zmago. Lajtnant Jak ob s sestrelil je v zadnjih dneh svojega 20., 21. in 22. nasprotnika.
Prvi generalkvartirmojster
Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Dunaj, 1. julija. Uradno se danes razglaša:
Na P i a v i n i fronti nobeni posebni doli. — Južno-vzhodno od A s i a g a prišlo je vnovič do ljutih bojev. Ker bi se Coll dell Rosso in Monte di Val b e 11 a zamogla držati le pod težkimi izgubami, se je posadke teh točk v prejšnjo glavno črto v gozd S t e n f 1 e nazaj vzelo. Južno C a n o v a pri Asiagu zavrnili smo sovražna poizvedovanja.
Naši zemeljski in pomorski letalci napravili so v pokrajini izliva P i a v e uspešne polete proti vojaškim napravam sovražnika in so se vrnili polnoštevilno.
Šef generalštaba.
Neizmerni nemški plen.
I
Nemško uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Berlin, 1. junija. Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Bo-jevna delavnost^ oživela je na večer na večih mestih fronte. Živi               izvedor-alna delav-
nost je trajala. Angleški delni sunki severno Alberta so bili odbiti.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Med Aisne in M a r ne vrla delavnost sovražnika. Večkrat sunila je infanterija k močnim poizvedova-njam. Pri in južno od St. Perre-Aigle napadel je Francoz proti poldnevu po močni ognjeni pripravi; bil je zavrnjen. Ravno tako j izjalovili so se tukaj ponočni sunki sovražnika.
Lajtnant Loewenhart izvojeval je svojo 32. zračno zmago.
Po zaključju preizkušenj znaša število od začetka naših napadalnih bitk 21. marca 1918. — do sedaj skozi naša nabiralna mesta peljanih vjetih (izjemno skozi bolnišnice pelja-nih ranjencev) 191.453. Od teh so Angleži 94.939 vjetih, med temi 4 generale in 3100 oficirjev, Francozi 89.099 vjetih, med temi 2 generala in kakih 3100 offeirjev izgubili. Ostanek se razdeli na Portugalce, Belgijce   in   Amerikance.   Iz   bojišč   pri-
fe/er(/es30J3hMeffiemwsJaM3ymfa
■ š-iaf /lertWa /c an /ionomIttiinrnsncrhaJ]VNtnrlanhltrn linri'KrfinnrhtZ
■tigrdepKaiser,Oeherj/fe(amrschd//Klfinc/e/?to^
W/lhr\ /m bajljgpFgign
\ 30-letni jubilej vlade  ■ nemškega cesarja,    j
Ta slika nam kaže jubilejno slavnost 30 letnega vladanja našega zvestega zaveznika nemškega cesarja Viljema v nemškem glavnem stanu. Na sliki se vidi nemškega cesarja, zmagovitega feld-maršal v. Hindenburga in prestolonaslednika Viljema. O slavnosti smo že zadnjič poročali.
Zahtevajte
v       povsod
,Stajerca'
peljalo se je dosedaj 1476 kanonov in strojnih pušk v nabiralna mesta za pl
Prvi generalkvartir Lu d end orffl
Avstrijsko uradno poročilo od torka.
K.-B.    Dunaj,   2.  julija.     Ur; danes razglaša:
Artiljerijska delavnost je na c e 1 ej lijanskej fronti zelo živahna. Po se je včeraj zjutraj med Brento in P in  ob  spodnji   Piavi  do ljutejše sile. jane g( infanterijska   podjetja so včeraj čez dan e  odt
stala-                                              '                vestil
Sef generalfittl^anja
Nemško uradno poročilo od torka.
K.-B. Berlin, 2. julija. (W.-]| velikega glavnega stana se poroča.
Zapadno bojišče. Armadual pina prestolonaslednika Rupprechtl mnogih mestih fronte uvodil je močni og napad podjetja sovražnika ; bila so za?
Armadna   skupina    nemškega] stolonaslednika.    Zapadno   O i \ južno Aisne vrla   poizvedovalna dela^ Močni delni sunki sovražnika južno odL in     zapadno     od    Chateau- T h i e!>fenzlv' so bili v našem  bojnem ozemlju izjalovfii0raJ ..
Lajtnant Udet izvojeval je svojow-v9trl-'(
38., lajtnant K r o 1 1 svojo   28. in 2!)'. zrrB0-00(-
zmago.                                                           .zgubo
Prvi generalkvartirmoP*
Ludendorff
Bitka pri Parizu.
Angleški listi se neprestano pečajo i ložajem na zapadni fronti in kažejo w skrb. Pravijo, da je sedaj pričakovati bij pred Parizom, ki se bode razvila no mesta. V tej bitki da se bode odločila i da Francije in Evrope. Vodstvo zveznih aL se dobro zaveda velikanskega puniraa2*! . bitke, za katero se vršijo na obeh stnifT0^1 ogromne priprave. Francozi vedo, da biai8*,rate
srce svoje zemlje, Angleži pa razumejo, 8m0 2. se gre pred Parizom za zadnjo odločitev. da> c Nemški državni tajnik K ii h 1 n: a n n pi^aše v državnem zboru napovedal, da je teilaa „ tega poletja in jeseni pričakovati velike razvij pehe nemškega   orožja.   —    Vse kaže,  da   ...
pripravlja   v   bližini    francoskega    glava
kijih
mesta velikanska bitka,   ki bo prekosilaH kar je dosedaj bilo.
Govorica o umoru bivšega carja.
teme Frankfurt a. M., 27. junija., 10dda Ztg. poroča : Dvorni urad darinstatske voj veljs dine prejel je telegram iz Moskve, podpis gUbc od Cicerin-a, s katerim se naznanja,i B0 z je bil bivši car Rusije med Jekaterinoslasi pods in Pernom umorjen.                                       v\\k>
ško 70.
Kozaški general Kaledin mrtev.
Kakor se je izvedelo iz zanesljivega vii mn? je izvršil kozaški general Kaledin samota °^ ; Kozaki so mu priredili slovesni pogreb.
Izgube pri ofenzivi proti Italiji.
Naša  ofenziva  na italijanski fronti mj žal ni prinesla tistega uspeha, kakor smol vsi  pričakovali  in   kakor  ga  je priča kun naše armadno vodstvo. Prve dni je Bori v i č prišel   ob Piavi   nekaj kilometrov a prej, istotako tudi v ozemlju Monte Mor t e 11 a. Na planoti od A s i a g a naletela! je armadna skupina   generala   Conradl velik in dobro pripravljen sovražni odpor. I dne 20. junija pričela se je italijanska pi| ofenziva z velikansko silo. Poleg tega pa neljubo   nagaja   vreme   in   z   istim  nar: Piava. Ker se radi trajno slabega vrem ni moglo   naših   čet  onkraj   Piave  zadoai preskrbeti z živežem in strelivom, odločilej armadno   vodstvo   umakniti jih  zopet na Raditega za sedaj ne moremo prodirati p: Benetkam  in po   benečaneki ravnini.   — pa se vznemirjenim in razburjenim krogom]
ne
le \
z o
200
dež
Izg
noi
je
šte
ti   .
as     ■■"
asi ne:
P' P1
j'
P«
v«
—   a   —
zaledju poda  resnična  poročila o poteku te ofenzive in da se vse one pretirano razširje-vesti o izgubah  itd.   prepreči,   je   ogrski isterski predsednik dr. "W e k e r 1 e  podal ogrski državni zbornici resnične podatke o zgubah ponesrečenega ofenzivnega podjetja. K.-B. Budimpešta, 28. junija. Pred-je pričel v današnji seji   ogrski   državni I zbor razpravljati o dnevnem redu, je poprijel za besedo  ogrski ministerski  predsednik dr. Veckerle, da z ozirom na čez mero pre-tirane govorice o naši ofenzivi   v Italiji  pribije odkritosrčno  dejanski  položaj temeljem obvestil vojnega vodstva. Brez vsakega olep-ja je pribil, da znaša skupno število na-vjetnikov, ki so ostali Italijanom,   12.000 j mož, med tem ko smo mi ugrabili Italijanom 50.000  mož,   kar   pri tako veliki ofenzivi in pri takem umiku ni  nenavadno   veliko.   Ža-lostnejša je  pa  izguba,   ki smo jo imeli na | mrtvecih, ranjencih in bolnikih. Večina izgube odpade  na  bolnike  in ranjence, katerih Število znaša 100.000 mož. Tu so všteti mrt-| veci, težko in lahko ranjeni vojaki  in  tisti, ki so se vrnili bolni nazaj.   Nasproti trditvi, da  so krvaveli le ogrski   polki,   je   naglašal ministrski predsednik,  da  se je  udeleževalo ofenzive 33 ogrskih in 37 avstrijskih polkov; toraj 47  odstotkov   Ogrov  in  53  odstotkov Avstrijcev. Italijani so izgubili v tej ofenzivi 150.000 mož.   Ker  se trdi, da je povzročilo izgubo pomanjkanje streliva, je naglašal ministerski   predsednik, da armada  ni   bila še nikdar tako bogato preskrljena   s strelivom, kakor je  bila sredi  junija.    Ker je pa voda od treh mostov, ki so jih zgradili čez Piavo, vzela  enega  seboj   in je ta podrl  še ostala dva, so nastale težkoče   glede na transport streliva in druge preskrbe, toda zaradi lakote ni umrl niti eden. Ujeti so le tisti, ki so jih pustili, da so krili umik.    Z ofenzivo smo, o Čemer naj se ne dvomi,   zabranili,   da   Italijani niso poslali znatnega dela svojih Čet na zapadno fronto. To smo dosegli in če so dogodki tudi žalostni,   ne   moremo   smatrati   s stratetičnega  vidika  vstvari   za   poraz,   ker smo zadali sovražniku večje izgube. Ni povoda, da ne  zaupajmo    nadaljnemu   razvoju. Naše postojanke   so  močne  in  pričakujemo lahko s popolnim zaupanjem, kako  se   bodo razvijali dogodki.
Dunaj, 28. junija. Z ozirom na izjave, ki jih je podal ogrski ministerski predsednik v ogrski poslanski zbornici o izgubah povodom zadnje ofenzive proti Italiji, se je podal c. korespondenčuemu uradu z merodajne ani sledeči komentar: 1. Število 100.000 nelji na pomotnem umevanju najhitrejše ane telefonske depeše. Armadno višje po-[J8tvo je naznanilo ogrski vladi, da so iz-nižje, kakor v 10. in 11. soški bitki, ki znašale 80.000 do 100.000 mož. Natančnih podatkov o izgubah moštva sploh ni. 2. Šte-ilka izgub, ki se primerja z 10. in 11. so-bitko, ne tiče fronte ob Piavi in še manj pehotnih polkov, ki jih je navajal ogrski ministerski predsednik, marveč cele fronte od Stilferjocha do Adrije in obsega dobo od 15. do 20. junija, toraj šest bojnih dni. 3. Skupne številke izgub obsegajo vedno tudi odpadle bolnike, ki znašajo na jugozahodni fronti z ozirom na spremenljivo vreme vsaki dan 20CO do 4000 mož in znašajo toraj v šestih deževnih in mrzlih dneh 20 do 25.000 mož. Izgube torej v nobenem oziru ne presegajo normalne mere in nudijo javnosti jamstvo, da je storilo vodstvo bojev vse, da je omejilo število žrtev.
Vojna na morju.
20.000 brutto-register-ton.
štev sestreljena. V skupnem je bilo po novo došlih poročilih od naših podmorskih čolnov 20.000 brutto-register-ton potopljenih.
Šef admiralnega štaba mornarice.
17.000 brutto-register-ton potopljenih.
K.-B. Berlin, 2. julija. V zatvornem | okolišu okrog Anglije se je skozi delav- } nost naših podmorskih čolnov vnovič 17.000 i brutto-register-ton sovražnega trgovinskega ! ladjinega prostora potopilo.
Šef admiralnega štaba mornarice.
K.-B. Berlin, 8. junija. (Uradno). Pod poveljstvom kapitanlajtnanta J e 8 stoječi podmorski čoln potopil je v Irskem mor-j u in dovoznih cestah tri posebno dragocene pašnike od 5000 do 6000 brutto-register-ton likosti. Dva teh parnikov sta bila iz močno varovanih,  na Angleško vozečih se sprem-
Nemčija za Avstrijo
Pomoč iz Nemčije.
Izjave ogrskega prehranjevalnega ministra princa Windischgraetz.
OfenPest, 2. julija. Prehranjevalni minister princ Windisohgraetz izrazil se je napram nekemu poročevalcu kakor sledi: V sedanjem trenutku je bilo govora, da Avstrija radi v Ukrajini nastalih razmer od Nemčije obljubljenega krušnega žita ne bi mogla dobiti. Da se pa sanirajo težkoče življenskih sredstev v Avstriji, .obrnil se je cesar Kari na nemškega cesarja in je poveril komisijo, naj obravnava z merodajnimi nemškimi činitelji. Komisija izvršila je svojo nalogo uspešno in Nemčija je podala zopet spričevalo svoje zvezne zvestobe in požrtvovalnosti. Nemčija torej krije iz svojih lastnih rezerv izostale ukrajinske dobave in s tem sene bode preskrbelo le zaledje, ampak preskrbi se brez vsake ovire tudi naša frontna armada.
Netnški cesar sprejel je komisijo v glavnem stanu zelo milostno. Pri tem sva imela knez Piirstenberg in jaz priložnost, biti sprejeta od nemškega cesarja v avdijenci. Komisija potovala je iz glavnega stana v Berlin, kjer je sklenila s poklicanimi činitelji končne sklepe. Nato sva podala knez Piirstenberg in jaz cesarju poročilo o naših pogajanjih. Ponavljam, da Nemčija v obče ni smatrala in tudi ne smatra naše gospodarske samostojnosti niti oddaljeno se dotakniti.
Evo, zopet dokaz jeklene in nerazruš-Ijive zvestobe naše krasne zaveznice Nemčije. V urah bridke usode in dnevih veselja stala in stoji nam N e m č ij a vedno kakor jekleni steber ob strani. Kako krasno, občudovanja vredno se je izkazalo bratstvo orožja na vseh bojiščih, tako ganljivo se obnese zvestoba v uri našega gospodarskega pomanjkanja, ko nas v zadnji uri ohrani in obvaruje pred gospodarsko kapitulacijo. — In najde se še pri nas vedno brezobzirne in brezznačajne ljudi, ki si upajo ali nahujs-kani od veleizdajalskih jugoslovanskih podlih lopovov ali iz osebne nevednosti širiti goro-stasne laži in obrekovanja čez našo zvesto zaveznico Nemčijo in psovati krasno in nepremagljivo njeno armado ter njenega slovitega cesarja Viljema. Za take ljudi nimamo druzega kakor en sramoten pljunek v njih — gnjusna, nesramna usta. Op. ur.
Pismo cesarja Karla nemškemu cesarju.
K.-B. Dunaj 29. junija. Ker je sedanji položaj prehrane privede! do naravnost nerešljivih težkoč, je pisal cesar Kari cesarju Viljemu pismo, ki ga je izročil dne 24-junija generalni major Maks Egon knez Fiirstenberg. Ko je sprejel nemški cesar pismo, so se po naročilu nemškega cesarja razgovarjali^o zadevi v velikem glavnem stanu in pri merodajnih oblastih v Berlinu. Eazgovorov sta se udeležila ogerski prehranjevalni minister princ Ludwig Windischgraetz in   zastopnik   ces.   in   kr.   višjega
poveljstva. Na inicijativo obeh vladarjev uvedena pogajanja so dosegla popolni sporazum v skupni načrt izrabi vseh zalog do nove žetve.
Kriza na Nemškem.
V seji državne zbornice imel je nemški državni tajnik dne 24. p. m. govor o državni politiki, v vojaškem položaju, ter o mirovnem vprašanju. Radi njegovega govora prišlo je do krize, ker so mu predbaciva, da je baje kot prijatelj Anglije povdarjal, da vojske ne bo končalo orožje, ampak se mora spet nastopiti pot pogajanja. Ali bi prišlo do odstopa vladnega tajnika dr. pl. Kiihlmann, še ni rečeno.
Jugoslovanska demokratska stranka
ustanovila se je prejšnjo soboto in nedeljo v Ljubljani. Liberalci so se vendar toliko sko-rajžali, da so izpod farških kute zlezli bojazljivo na dan. Razun napitnic in že znanih fraz ter mlatenja prazne slame se nikake druge nesreče ni zgodilo. „Jugoslavija" že razpada ! Šusteršičeva „Resnica" riblje močan tobak liberalcem pod nos in pravi, da jih je le ljubljanski škof potegnil iz blata in če škof ne bi udaril po Šušteršiču, nikdar ne bi bil prišel dan vstajenja za liberalce. — Pri ustanovitvi „prštelala" si je baje že nova stranka mrtvaški list.
Govor dr. von Kiihlmann a.
Korak k miru.
G e n f, 1. julija. Francoski socijalistični listi javljajo enoglasno, da je govor K ii h 1 -m a n n - a dovedel do pomembnega koraka k miru. Enaki in slični koraki bi morali slediti tudi od strani entente. „Bataille" poživlja ententne vlade, naj K ii h 1 m a n n, ki je s svojim govorom takorekoč mirovna vrata odprl, s tozadevnimi pogajanji odgovorijo.
Avstro-ogrski  žaromet s poslušno  pripravo za letalce na benečanski fronti.
Izpred sodišča.
Graški prekajevalci mesa pred sodniji.
Dne  26.   p.   m.   se je pričela v Gradcu I kazenska  razprava  proti  138  prekajevalcem i mesa in njihovim pomočnikom,   ki  so razpo-šiljali meso  iz   Gradca po   ogromnih   cenah | kljub prepovedi.    Tako je na primer  tvrdka j Osterer od 1. avgusta lani   do  31. janu-i arja   t.   1.   razposlala 62.550 kg prekajenega mesa v vrednosti skoro enega milijona  kron in sicer na Gornje Štajersko, v Trst, Polo in Trient. Zapleten je bil v posle firme Osterer, tudi Viljem  Angel, operttni  pevec,   prijatelj omenjene družine.   Gospa Osterer mu je dajala mesne izdelke na razpolago za proda-
jo. Stopil je v zvezo s tržaškim agent m Guido Gortan, s katerim je sklenil več kupčij. Iz razprave se vidi, da so prodajali prekajevalci dvakrat prekajeno meso, klobase, v katerih je bilo 73 odstotkov vode, pokvarjeno slanino itd. Razprava se nadaljuje.
■

se kupi lahko pri demobilizaciji iz zalog vojne uprave vse, kar se za oddajo na prebivalstvo prosto izreče, posebno konje, vozove in oprema, mrva in druge slične zaloge, poljedelske stroje, orodje, nadalje tovarniške priprave, železo, jeklo, kovine, lesni in drevesni materijal, tkanine in surovine vseh vrst. Plačila izvršujejo se lahko skozi oddajo vojnega posojila brez imovine. Kupoval-ci, kateri zvojnim posojilom plačaj o, imajo tudi pri drugih enakih ponudbah prednost.
Bodite razumni in — podpišite !
Vojno-posojilo ponuja gotovost in jamstvo, da zamore kmet, trgovec in obrtnik po zaključbi vojne iz prosto postanega vojnega materijala zadobiti to, česar potrebuje.
. —~-   -____
-    :    :  '       a-IMfcflnHMKHi
Tedenski pregled. i...........................................................'
Štajerske vesti.
Našim novim naročnikom, ki nas od dneva tako številno počaščujejo s svojimi naročninami na naš list ter vsem somišljenikom in čitateljem izražamo najtoplejšo zahvalo.-5 Veseli nas srčno, da je naSe delo, „Štajerčeva" stranka, v svoji vrednosti ocenjeno in pripo-znano in da je našlo naše seme tudi tako rodovitna tla, katera mu nudijo in zagotovijo v odporu političnih bojev proti zagrizenim jugoslovanskim veleizdajalcem za obstanek naših kronovin in v utrditev naše Avstrije tako krasne uspehe bodočnosti.
iz Ivanjc se nam piše: Dogodil se je slučaj, ki ne kaže v prav nobeni meri ljubezni do bližnjega in ki temelji na podlagi surovosti in arogance, izkazane od našega gospoda župnika. Pretekli teden prinesli ste dve ženski otroka h krstu in sta lepo ponižno prosili, naj blagovoli gospod župnik izvršiti ta cerkveni zakon. Ali ta možakarje zatulil nad njima kakor kak neolikan divjak, ju ugovarjal in jima dajal vse različne surove psovke, kakor vlačuge itd. In te lepe besede je izustil v pričo njega spremljajočih dveh jugoslovanskih svojih „farških devic", ki sta se temu činu prav srčno smejali. Nato je prišel gospod kaplan in krstil otročička. Ko je bil krst izvršen, podali ste se zopet k župniku, pri katerem jo seveda nista kaj dobro skupile. Od same jeze je premetaval svoje knjige in rjovel kot zblaznel nad njima, tako da se je ubogo dete vse prestrašilo in od samega joka ni bilo več za potolažiti. In tako se obnaša en katoliški duhovnik, ki ima po vzoru Kristusovih naukovpridigovati le o miru in o ljubezni do bližnjega ? Ali je to po vzoru katoliške vere ? To je ravno nasprotni čin Kristusovega dejanja, ki je pokorjeni grešnici Mariji Magdaleni vse pregrehe odpustil in jo sprejel zopet v vrste svojih ovčic. Ali ta neolikan rogovilež ne pozna reka „sodi se sam in boš sojen ?" če pa on misli, da si bode s takimi čini temelje katoliške vere utrdil, se grozno moti, kajti z mržnjo se bode obrnil vsak vernež ter bode prav hladnoKrvno njega in njegov posel ignoriral. Za prihodnje pa si bodemo mi farani take surovosti od strani našega župnika izprosili, kajti drugače se mu zna pripetiti, da se bode nekega dne na prsi trkal in klical „mea maxima culpa", ali takrat bode že prepozno ...
Kurz za uporabljanje zelenjave, zgodnjega in jagodnega sadja vrši se v nedeljo dne 22. in 23. julija na deželni sadjarski in vinorejski šoli v Mariboru, v katerem se bode podučevalo teoretično in praktično. Prijave je vposlati do 17. julija t. 1. Več iz oglasa v sedanji številki našega lista.
Čudna prikazen. V Ormožu opazovalo se je minule praznike čudno naravno prikazen. Ob deževnem vremenu zagledala je gruča ljudij naenkrat pol metra dolgo, žareči kači podobno prikazen'v visočini grajščinskih smrek v zraku navzgor leteti in potem izginiti.
Na Črnih osepnicah umrl je v Ptuju nek 4 letni otrok. Mati pripeljala se je z otrokom, ki je bil že na pol mrtev, z vlakom iz Ormoža. — K tem še se nam poroča iz Ormoža. Te dni klatila se je po mestu neka jezikava ženska in se izdala nekod kot begunka, nekod zopet kot vdova padlega vojaka iz Konjic. Z otrokom, katerega se je že poznalo kot bolnega, ravnala je tako brezsrčno, suvala ga, zmerjala ga kot nepotrebno fer-damano kroto, da se je otrok vsem smilil. Hitro odpotovanje preprečilo je v Ormožu njeno morebitno aretacijo. Oblastim se je baje že naznanila.
Vlom in požar. Iz Konjic se 30. p. m. poroča: Te dni vzbudila se je posestnica Marija Raze j iz Dražje-vasi pri Konjicah ter zapazila, da se nahaja tat v hramu. Klicala je na pomoč in sosedi so prihiteli, kakor slučajno prišla je tudi žandarska patrulja na lice mesta. Vlomilec skril se je na podstrešju, zmuznil se na streho, da bi od tamuišel. Ko pa je zagledal, da je množina celi hram obkolila, užgal je hram, ter mislil v tej zmešnjavi uiti. Orožniki so ga pa prijeli in sosedje so požar ugasnili. Vlomilec, zidar Volčič, imel je doma cel magacin ukradenih rečij, štofe, melo itd. Prišel je domov iz Koroškega in bržkone tam te reči ukradel.
Strela je Udarila 29. p. m. v neko gospodarsko poslopje v Tolstem-Vrhu pri Konjicah. Zgorelo ni samo poslopje, ampak tudi 2 svinji in 3 komadi goveje živine.
Celjski trgovec obkraden v Zagrebu. Trgovec Franc Riickert iz Celja mudil se je prejšnji teden v trgovskih opravkih v Zagrebu. Ko je na glavni pošti neka pisma odpošiljal, položil je denarnico poleg se na blagajnico. Naenkrat zginila mu je denarnica z vsebino 17.000 K. Uzmoviča niso zasačili.
Koroške vesti.
Toča je klestila ponoči 18. junija od 10. do 12. ure zelo močno po srednji Labudski dolini. Na poljih in sadonosnikih je napravila občutno škodo. Sočivje je na mnogih krajih uničeno. Tisto noč kakor pozneje so bile po Koroškem na več krajih uime in nalivi, vsled česar so vode zelo narastle. - Dne 28. p. m. je po vsem Koroškem zelo močno deževalo. Na gorah je novi sneg, povsod občutno hladno, vse to — o kresu!
Samoumor   v zaporu.   Poročali   smo pred j kratkim, na kak hujše kot zverinski način je na Dobrovi pri Borovljah posestnica   Wieser I ob belem dnevu s sekiro ubila svojega moža. j Sama se je po groznem   dejanju  hotela  za- j strupiti ter so jo našli  nezavestno   v   domačem uljnjaku. Prepeljali so jo v zapore boro- j veljskega sodišča.  Dne 22. t. m. je obsodila samo sebe. Ob 5. uri zjutraj jo je obiskal še zdravnik,   malo pozneje  so  jo   našli   mrtvo. Obesila se je bila z rjuho na oknino  mrežo. Strašen konec še ne dolgo poročene dvojice.
Stavka V Možici. Iz Možice in Orne na Koroškem se poroča: Delavcem je popolnoma zmanjkalo živil in niso mogli več delati, nenadoma je izbruhnila 26. m. m. stavka. Delavski zastopniki so šli k vojaškemu upravitelju ritmojstru J. Popperju, katerega je zastopal narednik Steindorfer. Zahtevali so živeža in boljšo plačo. Steindorfer je precej brzojavil višjim oblastem. Delegatom so naznanili, da živil ni mogoče dobiti, delavstvo pa gre lahko delat h kmetom, da se v času pomanjkanja preživi. Večina delavstva res dela na kmetih. Dne 31. m. m. je pa razglasilo poveljstvo delavskega oddelka, naj se
prične 1.   t. m. precej delati   in   se griljatelj pis
strogo kaznijo tistim, ki bi še stavkali, i uradnika
200 koz poginilo. Iz Špitala na Kordametna oc
se poroča, kakor beremo v „Arbeitervr$0 v Poste 10. p. m. prevažali so 600 koz z kozlički vil ponočevi gonih za domov vračajoče se begunce.I jako stroj prišle so iz Srbije. Od teh tuko koria-.nihS dobro bi pa jih gotovo ne bode mnogo doseglo krajori nas, k mor so namenjene. Med Gradcom ter Špit^, če gre poginilo jih je med potom že nad 200, obče vojn tem ko so se druge še komaj po koncu drtavni gost Sprevodniki pravili so, da so jih že mipustno. mrtvih   v   večjih   postajah   iz vagonov vfVepovedan
—    Tudi znamenje naše prebrisane upiff Pragi j Ko bi se te živali potrebno hranilo, napsjnico, v k in če bi se jih med prevažnjem en panSlovam" izkrcalo, da si malo odpočijejo, in če s««h, češ, d ne bi vozilo v odprtih vagonih, se to njjske pati moglo zgoditi. Človeka mora jeza imetiih se nal vidi na eni strani to veliko pornankanjeicirati. vseh straneh, na drugi strani pa se kaj tsXakO bodf zgodi. V tem slučaju se smelo stroga preia v vel, va zahteva in krivce kar najostrejs kazuetošnje k
Velikovec.   Pri   volitvi  župana izvolife vsakem enoglasno za župana gosp. Antona G ra koliko k h o fer. Kdor pozna gospoda G ratzhoter-jau mora da   mesto   ni moglo najti boljšega voditine, za s ki  je   poznan   kot neumoren, značajen n: Do 5.
12 dni si
Razno.                      (20 K)
cena zs Nemčija  pošilja živila-lačnim   DunajčairostovoV
Dunajsko mestno skladišče je prejelo piv odvzeti 13 vagonov ržene moke iz N o m 5 i j e, 'po 12 K kom prihodnjega tedna pričakuje še ISO-pismo si gonov, tako, da bo potrebščina pokrita. Srbiji i Obenem je dospelo iz Ogrskega večini tudi gonov ajdove moke, ki jo razdelijo za knlvajo od Nadaljnih dovozov iz Ogrske se pričakuje.) vjetni^ Tako mora torej industrijska Nemčija — ag no Avstrijo pred poginom gladu rešiti. Brez komentarja.
Veliki delavski štrajk na Ogrskem konj
Iz Budimpešta se poroča od '27. junija: vplivom oblastvenih odredb in oklicev sej lavstvo polagoma vrača na delo. Železu promet je po celi deželi zopet normalen. železničarji so stavkali samo skladiščni dela; Rokavi« en dan. Od danes zjutraj se vrši promelveškein polnem obsegu brez vojaške astistence. Ti napra i v tovarnah se je začelo običajno življenjiili sve : Po petih dneh so Usti zopet prvič izšli. deželi je štrajk splošno končan in vlad zopet normalne razmere.
Lakota v Istriji in srbske koze. Iz Fiui se  poroča:   Na Kravnerskih otokih v Ad vlada  največje  pomankanje  živil. Otroci slabotni   ljudje   umirajo  od lakote, zlasti otoku  Krku,   od koder   prihaja   redno dan   parobrod   na  Fiume  in  z njimi uboj matere, da poiščejo za drag denar najpotreijanja nejših živil za svojo lastno deco.  Pred odh:180.00 dom  pa jih preišče fiumanska državna ptj cija  in  jim  konfiscira za svoje želodce kar   so   si z neizmerno težavo nakupile. A*j strijske oblasti  so   preskrbele,   da dobi otl Krk 220 koz iz Srbije. Koze so sicer sretov Avs pripeljali   v Trst, kjer so jih naložili, no diavo v bi jim dali hrane, v železniške vozove in j| odposlali v Fiume. Ko so tu odprli vozove, i našli — 71 koz mrtvih. Ostale so morale ost) še tri dni v Fiumi, kjer jih je poginilo
—  44. Preden so jih vkrcali na parobrod, £ jih morali zaklati še 21 vsled slabosti. Taki nas ] je dospelo le 84 srbskih koz na otok Krk, -a je Pač čudne razmere, ki pričajo o skrbi avstrijska no vlade za ubogo in lačno ljudstvo ! Potem pan kra le kriči živela Avstrija s praznim želodcem tisoč« če še moreš na nogah stati.                          rna, le
Vojna poŠta. Promet zasebnih vojno pošt je po nih   zavitkov je dovoljen odslej pod obstojepešti čimi pogoji na vojnopoštne urade štev.: 57B 574,  584  in   585, ustavljen pa je na vojnJ poštna urada štev. 397 in 454.
Poštna vest. Pisma z označeno vredno« jo (izvzemši uradne pošiljatve) na etapni poštne urade s krajevno označbo v zased« nem ozemlju Italije ne smejo vsebovati kakih plačilnih sredstev v svrho odpošiljanjl po pošti le tedaj, če se pokažejo poprej nI zaprta sprejemajočemu uradniku, da pregledi vsebino.    Ako  je. pri tem   vse v redu, morsbazil
7065
—    5    —
groa
li.
DroSk
" •VN-Ilil
v 12 e. hži« aja, pital^ '0, in« drža nino|
' v*m
ipravd ipajaM >arkr|
so  j
ne eti, H
ye
tacegJ
reiskj] iznuje,
r a ti -ja, liteljaj . mo
:anon
Sljatelj pismo pod nazorstvom sprejema-
uradnika sam zapreti.
ietna odredba. Ces.  kr.   okrajno gla-
v Postojni je glede plesa,   policijske
ponočevanja izdalo z   dne   1.   in   24.
jako stroge odredbe. Naredbe so omest-
dobrn bi bilo,   da bi   se   jih   vpleljalo
nas, kajti večkrat se človeku želodec
če gre mimo kake gostilne, v katerih
obče vojno-vjeti Rusi s svojimi vlačuga-
jlavni gostje.   To je le  pri nas mogoče
ipustno.
Prepovedana pesem. C. kr. deželni šolski v Pragi je razposlal šolskim vodstvom nico, v kateri ostro prepoveduje pevanje Slovani" pri šolskih izletih in podobnih ah, češ, da ta pesem nasprotuje načelom ijsie patrijotične vzgoje. Pesmarice, v h se nahaja pesem „Hej Slovani", je icirati.
Kako bode letos s krompirjem. Sedaj je [ila v veljavo vladna odredba o zasegi lletošnje krompirjeve letine. Vlada določa, vsakemu posestniku kratkomalo pred-koliko krompirja mora oddati. Pustiti iu mora dovolj krompirja aa prehrano e, za seme in za klajo. Cene so sle-Do 5. julija 100 K za 100 kg; za vsa-12 dni se nato zniža cena za 16 K. Ta (20 K) bo sploh veljala tudi kot naj-cena za letošnji krompir. Kdor ne od-jrostovoljno, pa dobi samo 15 K in če se prvih ^ odvzeti krompir s silo, se ga plača sa-•• Te-    po 12 K.
Pismo skrito v orehu. Vojna uprava gra-
a-  -j    ' Srbiji novo železnico,   pri kateri   so za-
'■   va-   leni tudi italijanski  vjetniki.    Pogostoma
kuho   »vajo od doma pakete z živili. Predno jih
e- —  le vjetniki v roke, jih  pregleda  komisija.
igi'ar-   je te dni pregledovala neki tak paket, v
•  •     ereui je bilo dobrih  živil,   cigaret,   sadje,
je neki  oreh  kar sam odprl in iz njega
nčan;   ladlo zgubano pismo. Komisija je vsa i-a-
Pod   »fini gledala, kaj bo.   V pismu pa dobra
° de- ti iz neke vasi blizu Rima  svetuje sinu,
■niški    hvali Boga,   da  je  zdrav   in živ in mu
Med  porofta delo in potrpljenje.
lavci    Rokavice iz krtovega črevesja.   Tudi na
jot v   rveškem primanjkuje usnja in zato ne mo-
napravljati  zadosti  rokavic.    Sedaj   so
vojo  pozornost  na  kitovo črevo in
;ušali napraviti iz  njega rokovice.    Neki
;ovnjak pravi, da je to nadomestilo usnja
Javnost izvrstno  in  da  se lepo oprijema
|e in je izredno  močno. Država se hoče
[ti izdelovanja rokavic iz kitovih čreves v
ihnih delavnicah.
188.000 mark globe.   Sodnija   v  P r o m-
rgu v Nemčiji je obsodila  trgovca   Lit-
skega iz Potsdama in Kana iz Bona radi
ijanja cen  in  nedovoljenega  kupčevanja
[ 180.000 in 8000 markov globe. Stroga, a
llužena  kazen!   — Pri nas pa se kaznuje
že taiste, ki živila po nižji ceni proda-
[p kakor ga jih prodaja naš slavni prehra-
ivalni  urad . . .   Slični   slučaji   se  godijo
v Avstriji,  kjer ima lakomen žid že celo
avo v lasti. Poštene trgovce se kaznuje in
alce cen, ki hočejo iz bičanega ljudstva
ijo kapljo krvi izsesati,   se  pri   nas  pre-
•a.  O  nebeška   pravičnost,   kam   bo   to
edlo ?
»Španska bolezen" se že na Nemškem in
ji nas pojavlja.    Kakor smo poročali, div-
]a je pred kratkim  po   celem  Španskem
a nova bolezen, ki je  slična  influenciji.
kralj in nekaj ministrov, ter na tisoče
tisoče ljudstva je zbolelo. Bolezen ni ne-
a, le nalezljiva. Kakor   se sedaj  poroča,
je pojavila ta bolezen že v   Berlinu,   Bu-
,i in na Dunaju. V Berlinu seže vedno
Ije in na Dunaju jih je že nad 1000 zbo-
lo. Na Dunaju  so mnenja,   da je sokrivo
tej bolezni slabo vreme in slaba prehrana.
Papeževa polnočnica za mir. K.-B. Rim,
junija. „Ag.   Štefani"  javlja:   V   smislu
jotu propria, s katerim so se povabili kato-
iki duhovniki, naj darujejo na   praznik  sv.
etra in Pavla sv. mašo za obnovitev  miru,
dal se je papež v cerkev  sv.   Petra.   Slo-
.ost se je izvedla brez zunanjega  sijaja;
baziliko je smelo le 800 oseb nadangeljske
Tudi enje . P, daj
m e dri ■i in i na vsak >oge| ■reb iho.
3 Oil
vse, Avl >tok čno
da|
jih , so tati
še , soj iko'
^ke pa |
st-iio le-li-
ja
.n-
la ra
bratovščine nočnega češčenja. Po molitvah in pridigi monsignora Serafinija je daroval sv. oče polnočnico in obhajal navzoče katoličane. Papež je bil navzoč še pri zahvalni sveti maši, nato je podelil blagoslov in odšel v svoje prostore.
I Določila zaradi letošnje oddaje sena i in slame.
t..........................................................i
Zasega sena In slame.
Z ministersko naredbo urada za ljudsko prehrano z dne 3. junija 1918 drž. zak. šlev. 192 je zaseženo vse seno in slama letine 1918.
Zaseženo seno in slama se sme oddajati poslovalnici proti določeni prevzemni ceni.
Brez dovoljenja se ne sme prodajati nobenega sena in nobene slame.
Potrebnim kmetovalcem v občini sami se sme oddati največ 500 kg z-dovoljenjem županstva.
Strankam izven občine se sme prodati k večjemu 2000 kg in sicer le z dovoljenjem, ki ga daje potom županstva poslovalnica za suho krmo.
Naloga poslovalnice za suho krmo.
Poslovalnica za suho krmo ima preskrbovati seno in slamo za vojaštvo in civilno porabo.
Ta urad mora predpisano množino sena in slame dobiti in mora z njo redno zalagati vojaštvo in preskrbovali tudi državne konjerejske zavode, poštne voznike, industrijske obrate itd., v kolikor se taka podjetja sama ne morejo preskrbovati z lastnim pridelkom.
Poslovalnica za suho krmo mora prevzeti vso za oddajo razpoložno in za deželno dajatev predpisano seno in slamo, ki je zato porabna. Pri svojem poslovanju se poslužuje komisijonarjev.
Dolžnosti županstva.
Brez vednosti županstva se v občini ne sme nič suhe krme prodati, ne kupiti.
Zupan mora skrbeti, da se za deželno dajatev predpisana množina sena in slame odda in pripelje ob določenem času na prevzemno mesto. On mora oddajo po vaseh odrediti in skrbeti, da se tozadevni ukazi redno in točno izvršujejo. On mora če treba tudi skrbeli, da se dobe polrebne moči in vozovi za nakladanje in vožnje suhe krme na prevzemna mesta, če treba mora občane prisiliti, da pomagajo pri tem delu proti plačilu.
Dolžnosti posestnika.
Poseslnik ne sme oddajati zaseženega sena in slame, razen če ima za to potrebno dovoljenje, in sicer za oddajo v občini od strani županstva in za množine do 500 kg, za oddajo izven občine in do največ 2000 kg pa od strani poslovalnice za suho krmo.
Za deželno dajalev predpisano množino sena in slame, pa mora oddati in jo mora do tega časa dobro spraviti in zavarovali pred vsako poškodbo.
Seno in slama se sme oddajali le suho, zdravo ne blatno, zatohlo ali drugače pokvarjeno.
Seno in slamo se mora zaraditega le v suhem nakladati, voziti in oddajati na prevzemno mesto.
Oddaja sena in slame.
Seno in slamo je oddajati na prevzemnem mestu in v teku določenega časa. Ker mora bili seno in slama suha, se sme nakladati, voziti, oddajati in prevzemati le v suhem vremenu.
Vlažnega, zmočenega in mokrega sena in lake slame, se ne bode na noben način prevzelo.
Zaradi tega je porabili v času, predpisanem za oddajo, le ugodne dneve za nakladanje in vožnjo.
Po kateri vrsti in v katerem času imajo oddali posamezne občine svoje seno in slamo na prevzemnih mestih, to določuje komisijonar dogovorno z županstvom.
Prevzemne cene.
Seno in slama se morata pri prevzemu stehtati in presoditi glede kakovosti in vrednosti. Za dobro seno in slamo je plačati sledeče cene, in sicer:
Za 100 kg sena (detelje itd.).....K 25 —
Za 100 kg škopne slame.......t 14"—
Za 100 kg navadne druge slame .   .   .   . « 12-— Če je seno ali slama iz enega ali drugega vzroka manj vredno, ga je primerno nižje plačati.
Kdor pripelje seno in slamo pravilno v bale stisnjeno in z žico povezano, dobi od vsakih 100 kg teže po K 320.
Razen tega dobi posestnik, oziroma dobavitelj še odškodnino za dovoz, ki znaša pri daljavi do 5 km K l-— in za vsak km dalje po 25 v za 100 kg.
Naloga komisijonarja.
Komisijonar mora pripeljano seno in slamo prevzeti in plačati po določenih prevzemnih cenah.
Prevzem in plačilo se mora iz obeh strani potrdili na prevzemnih listih. Komisijonar mora skrbeti za stiskanje prevzetega sena in slame, kakor tudi za potrebno žico, plahte in vrvi, ki so potrebne za odpoši-Ijanje blaga.
Seno in slamo mora skrbno spravili v pripravljena skladišča na prevzemnem mestu, da ne trpi nobene škode.
Spravljene zaloge je zavarovati proti ognju. Podrobna navodila se nahajajo v posebni pogodbi.
Prisilna oddaja sena In slame.
Če se posestnik brani oddati predpisano množino sena in slame, ali če ni oseba, oz. bivališče zavezanca znana, ima okr. glavarstvo pravico izvesti oddajo sena in slame prisilnim potom.
V tem slučaju se od prevzemne cene odbije 20% in se skupiček izroči v potrebnem slučaju pristojnemu sodišču.
Kazenska določila.
Prestopki navedene minister, naredbe se kaznujejo od slraniokr. glavarstva z denarno kaznijo do 20.000 K ali pa z zaporom do 6 mesecev, katere kazni se lahko tudi skupno odmerijo.
Če se preslopek dogodi v obratu kake obrti, se lahko odvzame pravica za nadaljne izvrševanje dotične obrti.
Gospodarske stvari. ■.........>.................................................i
0 poleganju žit.
Marsikoga utegne letos goljufati up, ki ga stavi na žitno letino, marsikomu utegne poleganje žita prinesti občutno škodo.
Vprašajmo se, zakaj neki žila polegajo ?
Vzrokov je več. Predvsem bi omenil preobilno vlažnost podnebja, vsled česar so letos žila ponekod že toliko trpela. Rasi žita je v takih razmerah precej bujna, a siebla se obenem ne morejo dovolj okrepiti. Drugi vzrok je pregosta rast zaradi pregoste setve, vsled česar so stebla preveč zasenčena. Rastlina hoče in mora do solnčne svetlobe, stebla preveč poganjajo kvišku in zaradi enostranskega razvijanja stebla ostanejo, zlasti spodnja stebelna kolenca, slaboinejša. Tretji vzrok utegne biti enostransko gnojenje, ki nudi rastlini hkrati obilno onih hranilnih snovi, katere pospešujejo bujno rast. S tem mislim predvsem na nepravilno, enostranko ali celo premočno gnojenje z dušičnatimi gnojili. Sicer danes dušičnatih gnojil nihče nima preveč, vendar je tu in tam dobil kak kmetovalec n. pr. nekaj amonijevega sulfata, ki ga je morda istovelil s superiosiatom, ki pa ni dušičnato, ampak fosfatno umetno gnojilo. V svoji ne-poučenosli in v dobri veri, da mora vsak umetni gnoj delati čudeže, ga je potresal v isti množini in v isti namen kot je bil navajen potresati superfoslat ali pa Tomasovo žlindro. Sicer amonijev suliat ne učinkuje hitro, vendar tako žito, ki mu je bilo enostransko gnojeno z amonijevim sulfatom utegne hitreje in bujneje poganjati, stebla se pač lepo razvijejo z ozirom na dolgost, njih trdnost pa trpi, ker najde rastlina v zemlji samo enostransko hrano. Eden nadaljnih vzrokov je preplitvo obdelovanje zemlje, žita se zategadelj ne morejo primerno ukorenili in gubijo na možnosti vetru z uspehom staviti se v bran. Dobro in globoko ukoreninjena žita tudi sicer bolje rasejo, ker dobe iz globočine in iz večjega korinskega območja pač tudi več vseh onih hranilnih snovi, ki jih potrebuje za dobro uspevanje. Razen doslej omenjenih činileljev so tudi še razne žitne bolezni, ki pospešujejo poleganje.
Skoraj nikoli ne polega žilo samo vsled enega omenjenih vzrokov, ampak jih je navadno več ali manj skupaj. Prebujna rast je lahko posledica preobilne zračne vlage, lahko tudi posledica preobilne dušična:e hrane ali pa tudi pregoste rasti, zaradi česar je rastlina prisiljena pomagati si iz sence v naravnem samoobrambnem namenu kvišku do solnčne svetlobe. V vseh teh slučajih je prebujna rast stebelj na dolgost pač na škodo trdnosti in vzdržnosti žitnega stebla in spodnjih stebelnih kolenc še posebej.
Kdor se hoče boriti proti poleganju žit, naj zemljo dobro in primerno globoko obdeluje, žitu naj gnoji z vsemi tremi glavnimi vrstami gnojil to je s kalijevimi, fosfatnimi in dušičnatimi gnojili, in naj se zlasti ogiblje gnojenja le s posameznimi giavnimi umetnimi gnojili in posebno z dušičnatimi umetnimi ali naravnim: gnojili. Kdor ne ve kakšne hranilne snovi kupi v pozameznih umetnih gnojilih, naj vendar pri nakupu vpraša in naj se tudi pouči, kdaj in kako je pozamezna gnojila rabiti in ako bi v previliki množini dana ne utegnila škodovati tej ali oni vrste rastlin. Dalje bo vsak napreden kmetovalec za seme porabljal vedno le najboljše zdravo blago, ki se je v njegovih razmerah že obneslo in ga bo pred setvijo iz previdnosti namakal v kvašnih raztopinah, da zalre razne žitne bolezni. Tudi naj žita ne seje pregosto razen v onih manjugodnih hribskih legah, kjer so se že davno praktično uverili, da brez gostejše setve ni prida žetve. Glede podnebne vlage je seveda kmet brez vsake moči, ker ne more oblakom ukazovati, kdaj naj pridejo in kdaj naj zopet odidejo.
Listnica uredništva in upravništva.             j
Vsem tistim, ki nam pošiljajo sramotilna pisma in dopisnice, posebno če se vsebina tiče našega pokojnega urednika Linharta, bodi povedano, da nas to nikakor ne vznemirja, ampak celo veseli. Ta pisma so namreč tako polna nesramnosti in surovosti, da jih od danes naprej več ne bodemo metali v koš, ampak jih skrbno
shranjevali. Pripravljena jih bodemo imeli za prvi dar ..jugoslovanskemu kraljestvu" kot kulturni album in zrcalo izobraženosti in kulture njegovih ustanoviteljev, ter pristašev! Prosimo tedaj, na delo v ta kulturni nameni
j     Loterijske številke.
Gradec, 3. julija 1918 : Dunaj, 28. junija 1918: Trat, 26. junija 1918 : Line, 22. junija 1918:
83, 85, 60, 31,  33.
59, 13, 41, 49,  78.
34, 71, 35, 76,  46.
64, 29, 51, 83,  68
Znana- eksportna Ivrdka Maks BShnel, Dunaj IV., Margaretenstrasse 27, nudi ravno za nakup zelo pripravljeu, mali ročni mlin s katerim se lahko senelje mak, sladkor, kava, ore-lii, pšenica, rJ, oves, žilo, koruza i. I. d. oa najfinejše. Cena za kortiad stane le 24 K in se li mali ročni mlin lahko najtopleje priporočajo.
Čudežno ročno šilo. Izvrstna iznajdba je čudežno-ročno šilo, ki šiva štep-štihe ravno tako hitro kakor šivalni stroj in s kte-rim vsak sam zamore močno blago sam krpati in zašili. To šilo z primerno nitjo vred stane le 4 K 90 v, 3 komadi 13 K 50 v. Dobi se pri M. Swoboda, Dunaj, 111,2, Hi"sgasse Nr. 13—114.
j   Zadnji telegrami,   j
i..........................................................:
Začetek italijanskega napada ob Piavi.
Avstrijsko uradno poročilo od srede.
K.-B. Dunaj, 3. julija. Uradno se danes razglasa:
Včeraj v zgodnjem jutru začel je na celej Piavinej fronti od Susegana Iju-ti italijanski topovski ogenj, kateri se je južno od San Dona v večih oddelkih dobobenskega ognja povišal. Nekaj ur pozneje šla je v pokrajini izliva Piave sovražna infanterija k napadu. V bridkih celi dan trajajočih bojih ni zamo-gel sovražnik, razven nekega majhnega pri-dobljenja na ozemlju pri Chiesanuova, nikjer uspeha doseči. Tudi poskus, na južnem krilu pri Redevoli pod varstvom sovražnih pomorskih sil, infanterijp izkrcati, izjalovil se je v našem ognju. Sovraž-.ni poskus prekoračenja pri Zensonu seje preprečilo.
Na benečanskigorski fronti je bila bojevna delavnost ravnotako izredno vrla. Zapadno A s o 1 o n a odbil se je en močni napad od slavnega spodnjeavstrijske-ga intanterijskega regimenta št. 49 s proti-sunkom. Tudi severno od Col del Rosso in pri A s i a g u zavrnili smo italijanske sunke.
Na tirolski zapadni fronti zmerni artiljerijski boj.
Kakor se je pozneje dognalo, bil je oberlajtnant B a r w i g, kateri je s cugsfirer-jern Kauer kot pilotom občeznanega italijanskega lovskega letalca majorja Baracca dne 19. junija sestrelil.                            ,.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od srede.
K.-B. Berlin, 3. julija. Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Uspešni poizvedovalni boji. Močnejši sunki Angležev pri Merris-u in Moyenneville (južno od Arrasa) so se izjalovili. V krajevnih bojih severozapadno od Alberta napravili smo vjete.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Severno A-i s n e in M a r n e trajala je vria delavnost sovražnika. Delni sunki pri St. Pierre-Aigle iz zapadno od Chateau-Thierry so se odbili.
Iz amerikanskega zračnega brodovja od 9 enot se je štiri letala sestrelilo. Lajtnant U d e t izvojeval je pri tem svojo 39., lajtnant Loewenhardt svojo 33. in 34. zračno zmago. Lajtnant Priedrich in vicefeldvebel T h o m sestrelila sta svojega 20. nasprotnika.
Prvi generalk vartirmojster Ludendorff.
Boj na Jadranskem morju.
K.-B. Dunaj, 2 julija. Uradno. Dne 2. julija zjutraj je mala skupina naših torpe-
dovk v severni Adriji zadela na veliko številnejše sovražne torpedovke. Razvilo se je živahno streljanje na kratko razdaljo, pri kateri smo eno veliko sovražno ladjo zažgali, eno manjšo pa poškodovali. Sovražnik je prekinil bitko in se je hitro umaknil. Naše ladje imajo čisto majhne poškodbe in nimajo izvzemši par ranjencev, nobenih izgub.
Mornariško poveljstvo.
15.000 brutto-register-ton potopljenih.
K.-B.   Berlin,   2. julija.   V   Srednjem morju so naši   podmorski čolni  4   parnike   z okroglo 15.000 brutto register-tonami potopili. Šef admiralnega štaba mornarice.
Poštni promet vojnih vjetnikov z Rusijo.
Navadna pisma, dopisnice in pošiljatva z darili se smejo avstro ogrskim vjetnikom v Rusiji pošiljati odslej čez Nemčijo. Iste vrste vojno-vjetniških pošiljatev so pripuščene tudi v  prometu  iz Rusije.
Radi podraženja cen surovin za izvršitev našega lista smo žalibog primorani naročnino od 1. julija 1918 za 2 kroni zvišati in znaša torej letna naročnina od sedaj naprej K 10-—. Iste naročnike, kateri so do konca leta  1918
Pošten fant
24  let srčne jaščižj lim   s dekletom ali vdovo brez otrok v piti. Imam 1000 K denarja. — Pi upravo tega lista.
Nova  plavo-belo-črta leka (Matrosenani
naročnino   že   plačali,   ne   tiče   to   zvišanje.
99
Slovenski Gospodar" za fronto prepovedan!
Vojaška oblast prepovedala je dostavljanje „S!o venskega Gospodarja" vojakom na fronto. — Kdor čita ta veleizdajalski jugoslovanski list,ose tej odredbi ne čudi, čudi se k večjemu, zakaj se je to tako pozno odredilo in — zakaj še se ne prepove drugih sličnih listov.
Dolžnost vsakega zvesto mislečega Avstrijca je, da
ss
mirovno   blago   za   8—10
rujavi čevlji na žnoro se proti masti1
zamenja. Maribor, Elisabethstrasse13]
Kupiti se želi majhe
dvokolesni d
z   mogoče   stalno   vodo  in nekaj n
Punudbe sprejme iz prijaznosti Aloisl
posestnik mlina v Ptuju. I
Proda se takoj
malo posestvo *eUn)ave
'A ure hoda od Šmarja pri   Jelšah.B je   zidano,   obdano od  sadnega lirenlfO   III' se lahko ena^ krava. Več ho izve pri, Pustaljuno v Šmarju. Kdor že. i kupiiiVeCje    II oglasi   v   nedeljo popoldne.  Cena 90l»j.   \at\kO
Naznanilo, jjjj1.- Jr'
Dne 22. in 23. julija vrši se m*™ ?, šnjem zavodu kurz  za   uporabljanje a»*«     *1"I
zgodnjega  in jagodnega sadja,  v kari-----------
bode poduftevalo o tozadevnen znanj- Jnw tično in praktično.
Število udeležencev je na 30 d s.an?°št* Predlogi, oziroma praktični podatki moreš u vršili od 9. —12. in od 2.—i. ure. UčS odeje ža ne zahteva; učni jezik je nemSki.        sam zak
Prijave vposlati je do 17. julija vsakoga; podpisano mesto.                                      SE
Ravnateljstvo deželne sadjar! | vinorejske šole v Maribo|
Di
Za prodati:                  J*Č£H
dobro ohranjeno kolo (bicikelj) I prasci. Tudi se zamenja za sadni"'1 mlin' jesih ali druga živila.    ,r vsa ,uk
Spodnji Breg pri Ptuju štev. 100. %
da se doseže zaželjeni namen slavne zmage našega orožja, in skorajšnji trajni mir. — Pokažimo torej, da smo zmožni pridružiti se našej slavnej zaveznici Nemčiji, ki je spravila 14 in pol milijard 8. vojnega posojila skupaj in udeležimo se na podpisovanju 8. vojnega posojila mnogoštevilno, da zagotovimo nam in našim  otrokom  boljšo  bodočnost!
Podpisovanje 8. vojnega posojila je dolžnost vsakega zavednega Avstrijca, posebno pa vsakega somišljenika „Štajer= čeve", patri jotične, državi in cesarju
zveste stranke. Kdor podpisuje 8. vojno posojilo, bori se za gotovo zmago na zunaj in v zaledju.

w
Cesenj
ogrski v vezkih, in zdrav, prima blaga za kg, secunda-blago,! K 250 za kg ima Otto Meggetto, Salzburg.
nlandisc Leoben,
ni ta1
ijilo P<
ovan
PIT BESITZ
mit Weingarten in der Nahe von Pettftta     |
von einer burgerlichen Familie zu kaB   *  *
sucht.   Anzufragen  in   der   VerwaltunjC   *!■"
„Štajerc."
MP1     Posestvo
z vinogradom v bližini Ptuja želi kup ščanska družina. Punudbe na upravo ,,ŠlS(družbe
pozori^;
Imam sedaj, dokler zaloga
hiilzezalovskepatr
16 mm za oddati. KARL KASPEH
želi k a leg;
Johan Hellt.
gostilničar in trgovec na Bregu pri  Ptuju, p0(j večje množine
lesa za sode
in  sprejme   takoj   sodarje   za  dalje delo   proti  dobrej . plači,   tudi  na  ak dobrej hrani ter stanovanju.
7
—    7   —
fur das in Pettau (Untersteier) in slowenischer Sprache erscheinende Wochenblatt „Stajerc" wird gesucht. Antrage an den Prefiverein ,Stajerc% Pettau
]£ag©tOVljei*  USpeh                Gar. neškodljivaaa vsako starost.
»io mm Dlsem « eiij. mM oa ramolaoo. ^^^J^T^i?^"
POltta krasita Pr$a KosmetiscaesDr.fi.SixPraparatEDunaiIX..Lackiarerg.6|K
dobite pri rab:
med.dr.A Rixkremezaprsa. ^^:£^«1ES
Razpošiljate v strogo diskretna.
lekarn« „Marij> lekarna pri .zlat*; Dgeri«-
(tovarna za vnovčevanja sadja in ^zelenjave v Mariboru ob Dravi
kupi
iko množino borovnic.
[ Večje množine v bližnji okolici bi lahko odvozila z lastnimi vo-jzili. Prevzame in izplača se ta-[koj v tovarni Maribor, Tegett-[.*.  hoff-ova cesta štev. 3.
Najlepši   spomin!
Doprsna slika v naravni nlikosti
se Vam pošlje, če mi pošljete fotografijo. 1'osnelek popolnoma podoben. Cena K 22-— Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Kloster-wiesgasse 25.    120
280
[dežno ročno šilo m
samo K 4*90, šiva kar najhitreje kakor šivalni s:roj štepšlihe.   Najboljša iznajdba, s katero za-[j moreš usnje, raztrgana Solnje,   konjsko  opravo, odeje žaklje, kakor  vsakovrstne štoie in obleke sam zakrpati in zašiti.   Neobhodno potrebno za vsakogar. Garancija za rabljivost. Cena kompletnega ročnega šila s cvirnom, 4 Različnimi   igla-fin navodilom en kos K 4 90, 3 komadi K 1350. — Bilja se po poštnem   povzetju  po   M.   Svcoboda, Dunaj 111/2, Hiessgasse 13.                 272
rčen in previden gospodar
kupi in nabavi si že sedaj: ni mlin,  kotelj za  žganje  žgati,  decimalno
vago, gnojno pumpo 1 v=a tukaj ne posebno našteta gospodarska orod-mašine, da jih  pravočasno   dobi   pri specijalni Ivrdke za mašine:
pnlandische Verkaufstelle   „zum   Landwirt", Leoben, Langgasse 1 (Obersteiermark).
^iST Zastopniki se iščejo. S*a             267
Ali ste že naš prospekt vojnega posojila o vojnem zavarovanju prejeli ? Ako ne, ne opustite ga torej zahtevati. Haupt-Geschatts-stelle des Anker, Graz, Raubergasse 20.       243
j pošteno   deklico - -sprejme- takuj  ptoti dobrem
! plačilu in dobrej hrani Julius Hochsinger, grosse
J Flieger-Kantine in Thalerhof, Bahnstation Abtis-
sendorf.
2S1
[
sprejme   se   takoj   proti hrani in stanovanju
j pri F. Westermayer, podkovski in vozni kovač,
Celje, Spitalgasse 21.                       282
.. ni tako dobička polno, kakor vojno pjilo podpisovati potom vojnoposojilnega [varovanja. Zahtevajte takoj naše projekte. Glavna poslovalnica zavarovalne „ Anker", Gradec, Rau-bergasse 20.                     243
Gospe in gospodje
[družbe imajo priložnost patrijotično delo-kti. to je nabirati vojna posojila skozi voj-i-posojilna zavarovanja. Izredno ugodno. Wa poslovalnica ,,Anker", Gradec, Rauber-gasse 20.                               243
Malo zemljišče
želi kupiti na Spodnjem-Štajerju. 2eli se pa lega, če mogoče vse arondirano z in-gntarjem in stavbe v dobrem stanu. Ponud-
pod „Gutskauf" na upravništvo tega lista.
268
■HOT
OBB
Prava „gillette" rezila, m Stroji za briti in za lasi rezati
Stroj za briti, fino posrebran, z 6 dvoreznimi originalnimi „Gilette-u rezili, niklasta priprava za ;čopi£ eno  zrcalo, vse  v   lepem   etiuju,
kompletno.......K 30'—
Enak stroj.„Vedeltc . . K 24-Stroji za lasj rezati na 3 mm, 7 mm in 10 mm oolgosti las K 24 — Ista prima kakovosti . . K 30' — Vpošilja se le ako se naprej plača iz Dunaja po generalnem zastopstvu                   264
Max BShnel,
Dunaj IV., Margaretenstrasse 27, Abt.  51.        264
Išče se pridna, močna, zelo moralična
čLelcls.
ki se razume na rejo svinj in kuretine. Prepisi spričeval (ne originali), in nravstveno spričevalo župnika, naj se pošlje na oskrbništvo Banski dvor, Vi= niča pri Ormožu, Hedwiga Schweiger.             288
Kište
za marmelado
ponuja
lesna industrija BRETISCH & Co., Dunaj XX.
Za suho rožno cvetje plačujemo najbolj-
še cene.
269
Gudrun- inMorathon-tvrdka
1L
Ceniki zastonj.
Moj univerzalni ročni mlin je najsposobnejši za mletje maka, sladkorja, kave, ovsenega riJa, orehov. pšenice, rži, ovsa, Jita, koruze, riza itd. Ta mali ročni m.in se je v bojnem Času kot ?.elo priprava Ijen izkazal in se lahko melje n-debelo in fino.          263
traa h toni k 24-—
Pošilja se, ako se naprej plača iz Dunaja po generalnem zastopstvu
Maks Bfflmel,
Dunaj,
IV.. Margaieteamaue 27, M% 51.
Deklina
za   knjigoveznico   se
sprejme pri  W» Blanke t Ptuju
Kaj Vas in Vaše v prihodnjosti pred bedo obvaruje? To Vam pravi naš prospekt o vojno posojilnem zavarovanju, kateri se Vam rado-voljno vpošlje. Glavna poslovalnica „ANKER« Gradec, Rau-bergasse 20.               243
1BT*  Kabinet
z snažno posteljo se išče. Točna plača. Ponudbe naRAMOR, Ptuj.                        29>
Ribalni in snažilni prah „JEP"
najboljše čistilno sredstvo sveta. Od c. kr. trgovskega ministerstva dovoljen izdelek in prodaja ter je kot nadomestek za milo dobro priporočen. Pošilja tia drobno kakor po vagonih, proti povzetju B. Klein, Gradec 1. poštni predal 57. Cena na drobno 85 vin. za 1 kg. Grosisli, zahtevajte engroscene. — Za odjemalce na debelo so vzorci na razpolago.                 292
mmmmamm
54
5633
—   8    —
Muhlerbeutel pajtelje za mlinarje
se dobi pri
lawitsch & Heller
trgovina
(DiHBKD^li
Dobri aparati za briti in lase striči
I-a britev iz srebrnega jekla K 360, i-—, 6"—, zaniklana K S'—. 5'—, znamka„Perfekt" s6klinjamiK16—, 20'—, rezervne klinje 1 tuca". K 6'—. I-a stroji za lase striči K 11—, 12 —• Izmenjava dovoljena aH denar
nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-phčilu po c.  in   kr.   dvornem  life-rantu   Hanns   Konrad, eksportna In razpošlljalna hiša BrOx št. 1741 (Češko).                            81
rbenje
kraste, lišaj, grindavost in slične kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi čez dan rabiti. Mala posoda K 350, velika posoda K6"—. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena šlatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov: Apotheker M. Klein's Paratol-Werke In Budapest Vil 20., Rozsa utca 21.                           472
8 vinarjev
za eno dopisnico Vas stane moj glavni katalog, ki st Vam na zahtevo zastonj dopošlje. Prva fabrl-ka ur Hanns Konrad, c. in k. dvorni llferant Bruz 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 16, 18, 20. Armadne radij anker-ure K IS, 22, 26. Bela kovina (Gloria-srebro) dvojni mantelj, anker-remont. ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj.                      386
Za odpravo peg Se raznovrstna sredstva rabi. Vsa ta sredstva temeljijo na istem principu, da se pege s sredstvom blede napravi. Ta način je napačen. Ako se hoče pege odpraviti, potem ne zadostuje izbledenje, ker isle pri odmoru v rabi dotičnega sredstva se zopet pojavijo. Mora se jih torej popolnoma uničiti. Umetna odprava peg, ilekov in miteserjev je le mogoča s tako zvano Santo-kremo. Obraz se vsak dan s to kremo namaže in potem s Santo praškom izmije. Pege se s to senzacijonelno kremo v kratkem času popolnoma odpravi in pokaže lepi, belo-rdeči teint. Ta krema je po navodilu univ. profesorja dr. Hager napravljena. Postavno varovana je tudi danes edino garantirano učinkujoče sredstvo ter popolnoma neškodljiva. Ena doza zadostuje popolnoma. Cena 5 K. Po pošti 95 h več. Vsaki kremi se priloži navodilo ter vrečica praška zastonj. Diskretna razprodaja. Se dobi po pošiljatvi svote v pisemskih znamkah, po poštni nakaznici ali po povzetju J. Kukla, Prag, Perlgasse 31.                        155
žensk,
vsake   vrste,   jute, novega sukna, krojaškil ki, raztrgane nogavic^ trgane   obleke   gospo stare^   posteljske   odeje, kosti, konjske repe, svinjsko] dlako, kožuhe zajcev in lesic [
kupuje po najboljših cenah
M. Thorinek & Co., C
Trgovci in krošnjarji dobijo posebni
ka kepelj aestiefi
kepalitta t Pt||«.
čas m k«*Ur>> *• totavaftft «* ,urt io 1 on ■•f*Ma* fthgajt f
j   „Asanolu§
:  ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, va-,  rovan)  Ščurkov,  mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono.
„$t Valentinov redilni j    prašek za prašiče"
,   je edino   uspešen   pri prebavi
*   krme, zaraditega izredno  redi
j  meso in tolŠČo-  1 zavoj stane
:   1  krono. Naroča se pri Josip
.   Berdajs, Ljubljana, Zeljar-
:   ska ulica 18. Po   pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov.
500 kron ,
Vara  plačam, ako  moj   iz-trebnik korenin Ria-tial-aam Vaša kurla očesa, bradavice    in trdo  kožo ne odpravi v 3 dneh brez      ^B bolečin. Cena enel garanciiskim  pisraei 8 posodice   K 5'50,J K 850. Stotero sem. Kemeny, 1.— poštni predal 12/6!
pcaaatMk ji
1  m* MfU m "•*Wja*_ s>
um <»»w<ih»
inmL'i
niffi   vaiori, «£**>*--70
(Wohnung- and DienstYermittlnng) i«                                      *«
službe, učence, stanovanja in posestva
T Ptuja
urrifcne
■m vrste pesredovanja najhitreje. *"&S
?vra**uj» it pojasnil* v mestni stražnici (rotovž).
Vsaka žena čitaj
moje   velezanimivo navodilo
za moderno negovanje »rs
Vsak svoj lastni reparater!
Moje Lumax roČno-Šivalno Šilo Sije Štep-Štihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamores usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje> stole za Šotore, file, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivosl. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila z cvirnem, Štirimi različnimi šivan kam i in navodilom K 4'—. 2 kosa K 7'50, 3 kosi K M—, 5 kosov K 18'—. Razpošilja poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče te proti naprej-plaČilu po Johanu Jellenz, trgovina usnja v Celju. Naprcjprodajalci dobijo rabat.                  32
Miši-podgan« nice ščurl
Izdelovanje in razpošiljatev preizkus, radikalno jočega uničevalnega sredstva, za katero dohaj^ dan zahvalna pisma. Za podgane in   miši   K ! ščurke K 450; tinktura za stenice K  2—; j moljev K 2 — ; prašek proti mrčesom K 150 in sem spadajoči razpraševalec K 120; tinktura i pri ljudeh K 1'50; mazilo za uši pri živini K šek za uši v obleki in perilu K 2 —; tinktur: pri pseh K 1*50; prašek proti   kurjim   ušem tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi   (uni stlin) K 3'—. — Pošilja po povzelju. Zavod čevanje mrčesa M. Junker,   Zagreb 12, ____________________ulica 3._______
Nabirajte zelil
za lepa suha zelišča plačamo: |
kg
Najboljši nasvet pri mehkosti in slabosti prs.-
~~ Pišite zaupljivo na                                 157
Ida Krause, PreBburg, (Opito). Scnandstrasse l Alf. 109
■T- Ne stane ničesar I **"1*"J                       157
! Raztrgane nogavice in zokni se zamore na-\ praviti z novim prednjim delom zopet brez ; napake kakor nove (se zamorejo nositi tudi : pri nizkih čevljih) 3 nogavice ali 4 zokne . dajejo 1 par. Svari se pod manjvrednimi po-\ narejanji. Poštna razpošiljatev po povzetju, i Postavno zavarovano. I. Marburger Strumpf-l mechanik,WalpurgaOmann,|Haribor,Burggasse 16 Prevzetje za
Ptuj: brata  Slawitsch,  trgovina   v  Ptuju.
Celje: Anna Staudinger, Celje, Bahnhofg. 9.
Šoštanj:    Josefine    Simmerl,  trgovina   z
96
Lapuh..........:
Prvenec    .........
Trpotec    .........
Celeč..........
Medena detelja, cela  .... „          „       cvetje    .   .  .
Pljučnica.........
Jagodovo listje.......
Malinovo    „.......
Robidno      ,.     .......
Rožno           „     .......
tudi vsa druga zdravilna zelišča se ku k najboljšim cenam.
Gudrtra & Morathon tovarna, TI.
Prankergasse 24.
mešanim blagom Šoštanj.
in sadni jesih
kupi trgovin* Briider Slawitsch, Ptuj.   562
Barve za blago 3S
vseh vrst v   razprodaji   na   drobno   1   zavoj
80 vinar j ev-Pri nakupu od 100 zavojčkov K 40-— |       . ~„
»         »        "    16°        "         »  38 —! Tavoi-
„         „        „   300        „         „36-     zav°J
„       „ 1000        „         „ 34-     J   CK0V
Prvorazredni    produkt.   Boljše    od   vseh   do
sedaj v prometu nahajajočih se barv za blago.
Pošilja se franko proti poštnem povzetju J. V-
Hajdaš, Bedekovščina (Hrvatsko).         254
NADOMESTILO MILA
za pranje perila, izborno peneče in prekaša   vse doslej  v prometu se nahajajoče izdelke, 1 zavoj t. j.   5 kg K 12.—,   1 zavoj z 10 kg K 23.-Preprodsialci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje  rok  in  lireišega penla, I zavoj 32 kosov K 14.—.  Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18" -. Toaletno   milo  s   finim   vonjem,  roža   barve,    I   zavoj   24      kosov K 18.—. Razpošilja po  povzelju.   Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu SI. 12, Petrinj-ska ulica 3. III., telefon 23-27.                  203
56
Čez 1,000.000 mojih
ročnih šil
v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje osnjatih stvari, oprem, jermenov, Čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega Sila pri naprej-plaČilu K 4*70 in
pri povzetju K 5"—. Na bojišče le pri na prej-plačilu. P. E. Lachmann.   Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113
Ročni mli
za koruzo,   pšenico,   rž  itd.,   kateri  m vsako zrnje na najfinejšo moko, dobavi mo edina češka tvrdka Jiri Finke, Praga II Trgovcem veliki popust.
—M_   -_    ^-k«"k*-k 1'valežnih.   odjemalcev zamore
lOOiOUU da naš uničevalec   korenin
balsam" v treh dneh odstrani
ja   očesa,   bradavice   In
kože.   Uspeli zajamčen.   Cena
tube 7 K, 6 lub 11 K.    Zobot
strani „Fldes", ne samo pri vej
beh, ampak tudi pri revmatične!
bolu, kjer druga sredstva  niniaj
kega uspeha, če ne pomaga, de
zaj. Cena 3 K, 3 tube 7 K, 6 tuj
Ni ga več zobnega kamna,   ne n
nega duha iz ust.   Snežnobele z
dobite   pri   rabi   „Xlris".   zobn
Učinek takoj. Cena 3 K, 3 stekleni
Podgane in mi
zginejo po rabi podganske smrti (Rattentod.) Če brezuspe! nar nazaj. 1000 zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 1 nice, uši, bolhe, ščurke uniči dosledno „Thlera."    Cena
škatljice 7 K. Prah za mrčesje 2 K. Kemeny, Kaschau (Kassa) Madžarsko (Ungarn). P (poštni predal) 12/C-72.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Matija Stebich.
Tisk: W. Blanke v Ptuju.