Kmetska Zveza. Sv. Trojica vSlov. gor. Dne 2B. t. m. bo pri nas shod Kmetske Zveze za domaio in sosedoje žapaije. Nataačaeje aa plakatib. Sesterže pri Majšperga. V biši g. Zdr. Sagdaiaa bo dae 21. marca popoldae ob trek shod Kmetske Zveze. Govori g. Krajac iz Maribora. Somišljeaiki, agitirajte za obilao adeležbo! L o č e. V aedeljo, dae 21. t. m., se vrši po prvem sv. opravilu shod Kmetske Zveze v Ločab. Somišljeaiki, agitirajte za obilao adeležbo! Z r e č e. Na Jožefovo po prvem sv. opravilu bo pri nas shod Kmetske Zveze. Govori govornik iz Maribora. Koiljice • NaJožefovc, 19. t. m. se vrši popoldae po večerBicah v telovadnici deške šole občai zbor Katoliškega političaega društva v Konjicah po običajaem vsporedu. Govori nrednik Krajnc iz Maribora. Somišljeaiki, pridite v obilnem številu. Sv. Lenart nad Laškem. Prihodnjo aedeljo, 21. t. m se vrši pri aas po slažbi božji ob 11. nri predpoldae shod Kmetske zveze. Kot govornik pride g. župsa Davorin Krajac iz Velik© Pirešice pri Celju. Somfšljeaiki od blizu in daleč pridite I M o z i r j e. V nedeljo, dae 21. t m. priredi naša Kmetska Zveza podačao predavaaja pri Koleaca po prvem sv. opravilu. Predaval bo o sadjeraji priznani strokovojak gospod aadačitelj PraprotBik, ki je v tema ozira zlasti v Gonyi Savinjski doliai veliko storil in maogim pomagal z umao sadjerejo do gospodarskega izboljšaaja. Pojdimo se učit od tega izkašeaega strokovBJaka! Sijaien Ijudski tabor v Slov. Bistrici. Dne 14. t. m. se je vršil v Slov. Bistrici v dvoraai hra' nilaice tabor pristašev Kmetske Zveze celega okraja. Nad 1000 ljudi se je udeležilo tabora. Najodličaejši možje, župaai ia drugi iz vseh župaij so bili Bavzoči. Prišli so tadi samostojaeži in bivši štajerčijaBci pod vodstvom Kresaika, Franca Novaka ia Petroviča. Socijalae demokrate je vodil komaaist Papež. Kot hišai gospodar je otvoril zborovaflje žapaik Medved. Za predsedaika je bil izvoljen žapaa Zafošaik, za podpredsednika žapan Pošaik ia veleposestaik Kankler. Govoriii so: kmet Ivaa Hlebič, Badrevizor Pušenjak, in aredaik Žebot. Samostojai bo že ired HlebiČevim govorom začeli divjati ia kričati. Med govorom Badrevizorja Pušeajaka so bili mirni. Tudi Žebota so aekaj časa mimo poslažati, a ko je govoniik dokazoval, da je Samostojaa popolnoma liberalaa stranka, da so ajih glavai voditelji liberalai advokati, profesorji ia verižaiki, so zagaali velik hrašč. Kvesaik je bil bled kot stena. Nazadaje so se vendar ngnali. Zborovalci so sprejeli razae ražae resolucije. NasprotBiki so glasovali tadi za zaapr1';o Jagoslovaaskema klubn, dr. Korošca in Roskarju. Velika veselost Je nastala med aašimi, ko se je predlagatelj zahvalil ^gospodom samostojaežemu za Bjih glasove. Kričači so bili zeleai od jeze ia so jo araih krač odkarili iz dvoraae. Svcjega nameaa, razbiti ta shod, niso mogli doseč;, ker so se bali krepkih pesti aaših vrlih faatov in mož. Predaedaik Zafošaik je s klicem ,,Ži'i?o K^etska Zveza!" zakljačil ob pol dveh lja-i ZaKmetskoi u je daroval Franc Malajaer, gerent v Ro| Fri Horah, 50 K. Gospodarstno. Kmet. podrulnica Msriberski okoliš. opoaar- jamo iše en&rat na občni zbor, ki se bo vržit v dvorani okrajnega zastopa (Koroška cesta 26) nedeljo, t. j. 21. marca ob 9. uri z nasledDjim vsporedom : 1. Predavanje g. strokovnega uči- telja Priola „0 bcdočih nalogah našega sadjar- stva", 2. Viničarsko vprašanje, 3. Volitev dele- gatov za skupšino Slov. Kmet. družbe, 4. Poro- Mo tajnikovo, 5. Porocilo biagajuikovo, 6. SIučajnosti. Takaj se lahko naznanijo in kratko pretresejo predlogi za občni zbor. Kakor kaže vspored, se bo ravpravljaio o zelo važnih in nujaih stvareh; zato naj ne izostane nob8n ud podružnice. Začetek točno ob 9. uri popldne. Sv. LOJ/renC na Dratf- POljil. Naša kmetijska podružniča zboruje v nedeljo, 21. marca po rani božji službi r ,,Donau". — Po zborovanju-shod Kmetske Zveze. Govori g. Marko Krajuc iz Maribora. S». AsitOH V SIOV. gorkah. Zborovanje kmetijske podružnice bo dne 25. marca. Predavanje o električni sili in njeni napeljavi vJSlov. gorice. Predava govornik iz Maribora. t*®«^ Slovensko čebelarsko društvo priredi na Jo- žefov« ob 1. uri popoldne javen podučen shod pri šolskem čebelnjaka v Rogatcu v svrho ustanovit/e podružnice za okraja Rogatec—Smarje. GlavnO POVerjeniŠtVO ministrstva za agrarno reformo v Ljubljaui sprejema stranke vsaki teden izkluSno in brez izjeme le v torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 13. ure. Ob drngem časn cstane urad za stranke zaprt. Vsako notranje uradno poslovanje je nemogočo, če bi moralo maloštevilno uradništvo poverjeništva v vseh uradnih urah sprejemati stranke. Zato je omejitev uradnih ur za stranke v intereau d8la in točnega poslovanja poverjeništva neobhodno potrebna. Ker Se raZŠirja med konjerejci neresnična vest, da je zabranjen vhod v žrebčarno in žrebetišfie na Selu pri Ljpbljaui, naznanjam, da je dovoljen vatop vsakemn, če se prijavi na žrebčarni pri straži, v žrebetišču pri podčastniku; to pa zavoljo tega, da ne hodijo nepoklicanci in dvomljivi elementi v žrebčarno, pa tudi iz vojaških in veterinarskih ozirov. — Poveljstvo žrebčarne. Za vinogradnike. B. Skalicky, višji rin. nadzornik. Ker nam bo letos najbrže primanjkovalo modr« galice za škroplje_ge trt, oziroma ker bo galica zelo draga, gledati moramo, da 86 preskrbimo s kakim polnovrednim nadomestilom za modro ali bakreno galico. | - M^ Tako nadomestilo je bakrena pasta Bosna .ali Bosnapasta, to je sredstv«, ki je nekterim našim vinogradnikom, zlasti na Štajerskem že znano. Bosnapasta je gosta zelenkasta maža (kaša), ki sestoji iz bakrenega klorica, razkiaanega z apnom. Ako razmešamo 1 kg te maže v 100 litrih čiste vode dobimo enodstotno, lVa kg poldrugodstotno, 2 kg, dvoodstotno škropilno zmes, brez vsakega druzega pridatka. Ker vsebuje Bosnapasta baker učinkuje proti peronospori ali paležn na trti ravnotako dobro, kakor modra (bakcena) galica. Bosnapasta je glede učinka proti paležu na trti popolaoma enakovredna modri galici. To je preskasil poleg mnogih drngih tudi podpisani aam. Kmetijsko ministrstvo v Nemški AvBtriji je radi tega laai oddajalo vinogradnikom poleg modre galice tndi Bosnapasto.fg &$ ^ Pred modro galico ima Bosnapasta pa še naslednje prednosti: 1. Odmerjena množina paste se razmeša v vodi in škropivo je takoj, v par minntah priprav- Ijeno. 2. f Apna ni treba škropivu dodati, ker je aredstvo tak* sestavljeno, da trte nikoli ne o- palL 3. Škropivo je sluznato, brez peska in smeti, zato ne zamaši škropilnic in drži na trti bolje nego galica. | *!^W3HWB ^^^^ ^& 4. Priprarljeno Skropiro se ne kvari tudi če stoji več mesecev, medtem ko je pripravljeno galično škropivo že po preteku enega dneva brez vrednosti. 5. Sredstvo je ceneje kot galica. Vsled teh dobrih lastnosti je priporočljivo, da se tega sredstva tudi pri nas poslažnjetno. Poskrbljeno je, da ae bode sredstvo v zadostni množini pri nsa dobil«. Kje, so bode ivedelo med oglasi v listih.