ti: _ Štev./№ 5 * maj / maggio 1992 тшттмтШтт * * letnik/anno II шшШШшт. ALI POSTAJAMO TUJCI V LASTNEM KRAJU ? Vprašanje izhaja iz napisov, tj. "firm", ki se pojavfajo na tablah posameznih obratov. Več ljudi opozarja na "PUB" , Sweet way, De profundi (bivša Železarna Ravne), razne "Lines*; TOP Une, to line itd Zadnji šok ie gostinski obrat "Splagglal i l t Sprašujejo meT kako je to pravno urejeno. Veljavni zakon o podjetjih - velja še bivši jugoslovanski - ima določila o firmi v členih od 152. do 159. (Firma spada v tkim. industrijsko lastnino in je sodno zaščitena). V 153. čt je določeno, da "vsebuje označbo, ki navaja na dejavnost, ter označbo, s katero se natančneje označuje ime podjetja VV 154. čl. pove, česa v firmi ne sme biti. (Spomnite se slaščičarne "Beograd" ! Za uporabo tega imena bi moral lastnik imeti soglasje mestne skupščine tega mesta.) V pravu obstoja celo panoga "firmsko pravo". Za našo tokratno rabo omenjam, da sme firma imeti "fantazijski dodatek" kot Iskra, Titan, Peko Itd. Tudi fantazijski dodatek mora biti v neki zvezi z dejavnostjo Lep primer je Splošna plovba Piran (Vsaka beseda ima svoj pomen). Vprašanje tujih besed v firmah je že dolgo aktualno - povsod po svetu. Pri nas je "anglikanizacijo" začel naš letalski prevoznlc "Adria airways". Bilo je dosti polemike. Bilo je proti tedanjemu pravu, da mora ime firme biti v slovenščini. Kljub temu je obstalo angleško ene. Angleži preklinjajo "amerikanizme", Francozi se norčujejo sami iz sebe, da pišejo in govorijo "franglais". Tudi Nemci se jezijo na amerikanizaci jo, ki se močno kaže tudi v "firmah". Na mnoga čisto konkretna vprašanja: Ali je dopusten fantazijski dodatek "Spiaggia", pa odgovarjam : Ne. Beseda sama ni fantazijska. Je čisto "občno ime" in pomeni kopališče - plažo. To ime nima nič opraviti z dejavnostjo tega obrata Obenem krši predpis o dvojezičnosti. Če že hoče kdo imenovati - recimo popravljalnfco čevljev - "plaža", ker se nahaja zraven kopališča, mora to navesti v obeh jezikih. In to bi moral določiti ob vsakem primeru občinski upravni organ, ko registrira firmo, tj. ko prejme priglasitev obratovalnice. V odločbi mu mora - ob vsaj malo ustvarjalnem odnosu do dela, ki mu je zaupano - zavrniti tako enojezičnost. Kajti upravna oblast je dolžna preprečiti vse nespre jemljive javne napise. Ce bi npr, kdo prijavil gostilno z nazivom "Javna hiša", bi morala biti taka firma prepovedana Kaj torej storiti, da ne bomo naenkrat tujci pri sebi doma? Ali bi to sploh še bil naš dom ? Da se nam ne zgodi, kot se je Havajcem, katerim so domovino zapravili njihovi plemenski poglavarji, ki so vso zemljo prodali tujcem. Domačini zdaj nimajo nobene besede. Svojo identiteto so izgubili. Ostalo je le še nekaj folklore. Zdaj se organizirajo po krajevnih skupnostih. Učijo se svojega jezika, negujejo svoje stare običaje. Mi moramo ta vprašanja reševati preko pravne države. Pogoji za njeno funkcioniranje so : odgovornost vseh uradnikov, ustvarjalen odnos uradnikov do lastnega dela, politično delovanje čim večjega števila državljanov - in am sposobnejši novinarji. To pa se končno vedno odrazi na nek naö'n v zakonodaji, nakar je potreben še stalen in kvalificiran nadzor nad izvrševalci zakonov, t.j. vlado, upravnimi organi in sodstvom. Dušan PUH DOBER DAN, VLJUDNOST! Z vsakim otrokom, ki prvič reče mama, se svet znova rodi, pravi pesnik. In potem nas beseda spremlja vse življenje. Z njo gradimo mostove med ljudmi, lahko pa koplje med nami globoke prepade. Je najboljše orodje in najhujše orožje, lahko spodbuja ljubezen in hrani sovraštvo, lahko je skromna in resnicoljubna, pa tudi napihnjena in zlagana. Lahko je vljudnost in osornost, lahko je prijaznost in odljudnost. Predvsem z besedo lahko izrazimo odnos do ljudi, ki jih srečujemo na vsakdanjih poteh. Vsi si želimo, da bi bila vsaka beseda, spletena od človeka do äoveka, prisrčna in privlačna, da bi bilo v njej več ljubeznivosti in manj odbijajočega "pišmeuharstva0, da bi nas v vsej enostavnosti bogatila, nas zbliževala in ne odtujevala. Vsak izmed nas si v vsakdanjem žMjenju želi predvsem takega besednega zvena. Nič manj si tega ne želijo ljudje, ki prihajajo k nam, da bi se iztrgali iz običajnega vsakdanjega ritma in se sprostili v dnevih dopustniškega pričakovanja. Prav je, da na velikih panojih lahko razberemo "Dobrodošli!", Znova in znova naj ta beseda dobiva vsebinsko potrdilo. Vsak izmed nas lahko temu priloži svoje. Pa ne zato, da bi lahko v turističnih prospektih zapisali "Portorož, turistično mesto zgledno prijaznih ljudi". Predvsem, da bi vsaka beseda med nami kot Ljudmi, ne glede ali smo domačini ali turisti, pomenila kanček trdnega mostu sožitja In razumevanja. Zato ne fe danes in jutri, temveč zdaj in vedno, nikoli do konca izpolnjena želja: "Dober dan, vljudnost!" KRATKE O MOJI, TVOJI, NAŠI VLJUDNOSTI... To č a j ka Ko je v bifeju "Market" restavracije na Belem križu kupil steklenico vina in ga plačal z bankovcem vrednim vsaj dvakratno ceno kupljenega, je točajki povedal, da ji bo prazno steklenico vrnil takoj, ker jo ima zunaj v vozilu. Dokler steklenica ne bo tukaj, vam ostanka ne vrnem, mu je osorno zabrusila. Človeku, ki je v omenjenem lokalu vse prej kot neznan in v katerem se ni nikdar vedel nespodobno. Pred zelenjavno trgovino v Portorožu. Mlada mamica skuša skozi vrata poriniti voziček z otrokom. "Vam lahko pomagam?" že odpira mimoidoči. "Hvala, zelo ljubeznivo", z nasmeškom odvrne. Otroček veselo zakrili z rokami. Drobci sestavljajo velike celote. Slovenščina - moj zapostavljeni materni jezik... Ste že kdaj stopili v kakšno trgovino in povprašali po ceni torbice, jopice ali česa drugega, pa vam je prodajalec odgovoril :"Ne razumem"? To se vam prav gotovo lahko zgodi v novi trgovini "Tigga" ob restavraciji Grand Hotela Palace. Podobno se je pri- (DALJE NA STRANI 3) DISCRET, 66320 Portorož, Senčna pot 2 detektivska informativna Služba INOSTRI VOLTI • INOSTRI VOLTI • I NOSTRI INTERVISTA A ELIO MUSIZZA Elio Musizza, di Portorose, dopo essere stato per 25 anni direttore della Scuola elementare di lingua italiana di Pirano, ricoprendo pure vari incarichi a livedo comunale, costiero e repub-blicano, in particolare a compiti legati alia problematica della nazionalita' italiana, in pensione anzitempo per ragioni di salute ha pur sempre continuato a prestare delle attivita'. Quail I campi In cui si e' distinto con magglore impegno ed entusiasmo? - Con alterni periodi di maggiore o minore possibilita' di essere completamente attivo, sono stato vicino all'attivita' della Comunita' italiana, sia quale presidente della sezione artistico culturale e per un quadriennio presidente della CIA della nazionalita'. Nel contem-po avevo assunto degli incarichi anche a livello di Comunita' locale di Portorose, quale membro della sua Assemblea e nella redazione del Giornalino di Portorose. Ho coltivato pure altri interessi legati in modo particolare a settori della vita culturale nel piranese (nel Comitato per la costruzione della Casa Tartini, nel Comitato con compiti precipui nelle celebrazioni tartiniane ed altre funzioni...) Quale e' stato I'impegno maggiore ? - Era finalizzato a portare a compimento le celebrazioni tartiniane che proprio quest'anno, 300° della nasdta di Tartini, sono giunte all'apice, mentre dopo le fatiche degli anni scorsi, proprio nei mesi trascorsi non sono riuscito a dare quanto avrei desiderato in precedenza. Anche tramite la redazione del periodico della Comunita' degli Italiani "Lasa Pur Dir" di cui faccio parte avevamo scritto al grande violinista Uto Ughi, per farle conoscere la nostra ammirazione per i suoi successi, ricordando le sue radici piranesi... Queste nostre aspirazioni si sono awerate proprio ultimamente con il grande concerto di Ughi con i "Solisti Veneti". Sempre all'interesse legato a Tartini per due anni consecutivi mi sono recato a Padova per delle ricerche sul nostro grande concit-tadino, mentre in precedenza avevo scritto un cpuscolo sulPEredita' tartiniana a Pirano". Coltivo sempre la passione di scrivere per giornali, riviste, assieme all'attivita' di traduttore dallo sloveno e croato in italiano. Quale altre attivita* sta svolgendo? Qualche difficolta' o rammarico? - Intercalo ancora dei soggiorni a Portorose con quelli del paren-tino (mia localita' d'origine), dove oltre a letture e scritti mi dedico alia coltivazione dell'orto, con qualche lavoretto da muratore. Proprio per questi soggiorni ora in Slovenia, ora in Croazia, mi rammarica il fatto di essere ancora un istriano straniero, senza la dttadinanza slovena dopo 35 anni di vita e attivita' nel piranese con conseguenze negative di carattere materiale...come neppure di quellacroata... Ondina Lusa KDO JE KDO V PORTOROŽU - KDO JE KDO V PREDSTAVLJAMO VAM CENTER ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA Prvi začetki... Začetki našega Centra segajo v leto 1946, ko so bili v staro vilo Virginijo v Portorožu sprejeti na šolanje prvi gluhi otroci. Gluhonemnica je bila ustanovljena kot protiutež Zavodu za gluhe v Gorid, ki je po vojni pripadel Italiji. V zavodu v Portorožu so našli prostor za šolanje in usposabljanje gluhi otrod s področja celotne Primorske. Od ustanovitve do danes se je Center za korekcijo sluha in govora razvil v strokovno uspešno ustanovo za težave na področju sluha in govora. Šolski okoliš zajema Južno Primorsko, Vipavo, Ajdovščino, Novo Gorico in Tolmin. O dejavnosti Centra Osnovna dejavnost je usposabljanje predšolskih in slušno, govorno in kombinirano motenih otrok. Letno se usposablja v Centru od 60-70 otrok v starosti od 2 -18 let. V zadnjih letih razvijamo nove, sodobne oblike usposabljanja, predvsem za male otroke. Z dobro organizirano mobilno surdopedagoško službo nudimo strokovno pomoč na terenu, kjer so otrod vključeni v redne vrtce. Ob koncu tedna in med počitnicami pa prihajajo v Portorož s starši na posebne oblike skupinskega in individualnega dela. Za slušno prizadete otroke imamo poleg predšolskih oddelkov tudi program osnovne šole za gluhe in posebne oddelke za otroke z več motnjami. V vsakodnevne oblike usposabljanja je letos vključenih 43 otrok. Otroci iz oddaljenih krajev stanujejo v domu, nekateri v rejniških družinah, ostali prihajajo v Center vsak dan. Na terenu spremljamo in usposabljamo 23 otrok v integralnih oblikah. V okviru dejavnosti nudimo lahko strokovno pomoč tudi odraslim, ki imajo težave s sluhom. K nam se obrača po nasvet in na posebne vaje vse več odraslih, ki jim je dodeljen slušni aparat. Logopedija kot mobilna pomoč za otroke in odrasle Na področju Južne Primorske je ime Centra poznano predvsem po logopedski dejavnosti. Logopedija je v okviru naše dejavnosti organizirana kot mobilna specialna pomoč za otroke in odrasle, ki imajo težave v govoru. Matična logopedska ambulanta je v Centru v Portorožu, logopedi pa odhajajo na teren, praktično v vse vrtce in osnovne šole v šestih Južnoprimorskih občinah. V logopedsko obravnavo je letno vključenih 1.400 do 1.500 otrok. Že nekaj let izvjamo v dogovoru z zdravstvom tudi preventivne pre glede sluha za učence 1. in 7.razredov v osnovnih šolah na Obali. Letno pregledamo sluh pri več kot 2.000 otrocih. V novih prostorih Svojo dejavnost smo dolga leta izvajali v tesnih in neprimernih pros torih starega češkega hotela na Bernardinu. V letu 1988 pa smo se preselili v nove prostore v šolskem kompleksu Portorož. Nov Center smo zgradili z republiškimi sredstvi za izgradnjo ustanov za usposabljanje. Brez pomoči občine Piran in prizadevanja kolektiva cilja seveda ne bi tako kmalu dosegli. Bližina vrtca in osnovne šole je za nas zelo pomembna, saj smo tako postali del "normalnega" okolja. Ravnateljica: prof.SONJA HRABAR SOŽALJE Irlnl Siegel, člantd našega uredništva izrekamo ob smrti njene mame globoko sožalje. Uredništvo Družini Antona MiKAC-a $ Stare ceste Izrekamo sožalje ob njegovi smrti Ivanki PLOJ iz Pirana, M vsako sredo meri krvni pritisk v naši krajevni skupnosti, izrekamo sožalje ob smrti njenega malega vnučka. KS Portorož Teter-Pefeträr,: HKS? Vse najboljše Stanislavu GRMEK- u s Sončne poti za 70.rojstni dan; m Emi BRATOŽ s Strme poti iskrene čestitke za okroglo obletnico rojstnega dne; m Naši sodelavki Cesarini SMREKAR iskrene čestitke za nagrado, ki jo je prejela nedavno v Trevisu na Festivalu poezije in umetnosti (Festival della poesia e dell'arte "Associazione d'Europa Pinko Tomažič" Treviso) za svoje pesmi. Nagrado so ji letos podelili že četrtič. m Ob smrti moje mame se sosedom iskreno zahvaljujem za izkazano sožalje in venec. Ira Stegel SAN BERNARDIN San Bernardin el iera framezo i utiveti ш por de case interna te strade co/ mureti De soto iera e/ mar e se 7 tempo iera ciaro se vedeva ta punta de Safvore cof fara Le case no xe piu\ le strade xe asfattade, aJ poste dei ußvi xe grande spianade de piere e de cementa Intomo ighegamesso i atberghi e le öategfre; i segni del progresses Net nuovo Bernardin quando xe la stagion se senti tante tingue in quela confusion Xe tuto pien digente. Ma questo xe de gkyno, mi vengo qua de note co tuto dormi interna Me sento su 'na piera e vwxto la'sul mar ei faro de Satvore ch'el va vanti a girar. £ dentro de mlmeitudo che nlentexe cambiado; ma no xe vero: Гото ga tuto ribattada Dove xe ogi ialberi, i campi, i useleti che un gbrno i ne cantava posadi sui mureti ? Ma cossa semo mati, quando se fermeremo! Ai fioi dei nostri fioi cossa ghe lasseremo ? De san Bernardin la tore de sola xerestada a far bela figura in mezo a 'na s pi an ad a. Cesarina "OLDHMEBJrV PORTOROŽU V Času od 4. do 8 junija 1992 bo Portorož gostil posebne goste - lastnike starih avtomobilov in motorjev - "oldtimerjev", ki bodo pokazali svoje veščine na dirki Adriatic dassic'92. Prve prijave kažejo, da bo Število posadk izredno obogatilo prireditev, s katero se bo Portorož vrnil v nostalgična trideseta leta, ko so avtomobili drveli z "nezaslišano" hitrostjo 20 kilometrov na uro. Poleg ADAC-ovega jaht kluba, ki se tradicionalno vrača za Blnkošte v Porotorož, na Bernardin, bomo torej v tem terminu v ^ Portorožu gostili še | starinska motorna vozila | Kar pomislite, koliko | truda (in denarja) motate ^ vložiti v svoje 5 let staie | jeklene konjičke, ko | podaljšujete registracijo! V | tekmovalni skupini bo | "najmlajši" avto imel | zapisano letnico rojstva | 1969. In najstarejši? Nifc | posebnega - to je Fordova | Tin Lizzy Iz leta 1911 7a | tiste malo mlajše, ki tega | avtomobila ne poznate: to I je prvi serijsko Izdelan av- f tomobil, katerega je kupec | lahko naročil v katerikoli | barvi, samo da je bila to | Črna. Zelo radi so ta avto jjj uporabl|all režiserji burlesk, v katerih sta nastopala Stanllo In Ollo In drugI ameriški mojstri. Uredništvo želi, da bi "rally oldtimerjev" prerasel v tradicionalno prireditev. Mitja Jančar STUDENT TOURS d.o.o. PIRAN P.E. Tomažičeva 3, tel. 066/73-773. PONUDBA PREVOZNIH STORITEV Kot turistično prevozna organizacija vam po ugodnih cenah in pogojih ponujamo prevozne storitve s taksijem ali avtobusom. 1. TAXI: Mercedes 200D s šoferjem ali brez po ceni 20 SLT po kilometru ali po dogovoru. STUDENTffirOURS 2. AVTOBUS: Renault master 35D TURBO 18 sedežev, nov, z radiom, mlkro fonom, možnost za prikolico Primeren za vse vrste Izletov. Cena s šoferjem con 2f» ?н SLT po kilometru aH po dogovoru. Vabimo vas k uspešnemu sodelovanju I DOBER DAN, VLJUDNOST (Nadaljevanje s 1. strani) petilo nam, ko smo brskali po portoroških trgovinah. Sicer zelo prijazna prodajalka nas ni razumela in sporazumevali smo se - v srbohrvaščini. Sporazumevanje v slovenskem jeziku je prav posebna oblika vljudnosti in pozornosti, ki bi je moral biti vešč vsak trgovec, zavedati bi se je moral tudi vsak lastnik trgovine. "In vi ?" hladno vpraša kot manekenka lepa farmacevtka. "Tega nimamo" vrača recept. Ne da bi dvignila pogled. Kot da se pogovarja z nekom daleč. Pa je samo človek, ki je prihitel iz ambulante, da bi dobil nekaj za svoje zdravstvene tegobe. Begunka Prišla je V Portorož begunka iz kraja, ki zaradi vojne krvavi, obiskat sotrpine. Kje naj bi jih iskala, je vedela malodane nič. Povabila jo je v hišo in se lotila telefona. Po kakšnih desetih poizvedovalnih pogovorih ji je uspelo razvozlati, kje so. Bilo je dokaj oddaljeno od tam, kjer se je nahajala, nosila pa je tudi precejšnjo prtljago, zato jo je vzela v vozilo in jo odpeljala tja. Po ozki cesti, kjer se je nekdaj vijugala železniška proga, se vsak s svoje strani pripodita dva avtomobila. Tesno prehitevanje, stranski vzvratni ogledali se zvijeta. Oba voznika ustavita. "Ne znaš voziti, ne poznaš prometnih predpisov, kreten?" ves zaripel vpije prvi. "Zakaj se nisi bolj umaknil?" kriči drugi. Ti bom že pokazal", se razburja prvi. Bo spregovorila govorica pesti? Ni dosti manjkalo. V nesreči je vljudnost še posebej zlata vredna ! Če si Slovenec - malo počakaj! Kupci in gostje portoroških gostinskih lokalov ali barčkov so se še pred dvema letoma pogosto počutili kot drugorazredni državljani. Natakarji so svojo vljudnost in urnost prilagajali jeziku svojih gostov in ban/i denarja v njihovih denarnicah. Zavest o tem, da so slovenski kupci in gostje enako dobri kot tuji, pa se zdi, še ni stopila pod kožo tudi vsem prodajalcem. Domačin pogosto izgubi potrpljenje in raje nepostrežen zapusti trgovino. Med podobnimi bi lahko omenili "Duty free shop" v hotelu Palace, kjer so najpogostejše stranke tuji gostje Stara šola ? "Kdo je na vrsti?" premeri prodajalka vrsto čakajočih. "Gospod je bil pred mano", pokaže nakupovalka na soseda. "Ženske imajo prednost", se ta obrača k predqovomid. "Še so kavalirji med nami", se vsi smejejo. Stara šola? Prijaznost ki nikoli ne zastara. Bon ton Ob mizicah pred portoroško kavamico dosti ljudi. Ob eni izmed njih se ustavita dva para Pozdravlja/^je in predstavljanje Moška ob miz»ci sede podajata roke m mmrvata svoja imena. Nista še prebrala tiste strani knjižice o lepem vedenju kjer je črno na belem, da je pri predstavljanju treba vstati Prispevke o (ne)vljudnostl so pripravili: Gustav Guzej, Mirko Kos in Sljan Pretnar KDO JE NAJBOLJ YLJUDNA(-EN) PRODA-JALKA(-EC) ALI USLUZBENKA(-EC) V PORTOROŽU? POVEJTE VI I Spoštovane bralke In bralci "Portorožana". V uredništvu ponosno računamo na Vaše sodelovanje. Radi bi od vas Izvedeli, kdo je po vašem mnenju najbol| vljuden(-na) prodajalec(-ka) v portoroških trgovinah ali uradnlk(-ca) v poi toroških javnih uradih (pošta, banka). Prosimo vas, da nekoliko pomislite In nem to sporočite do 15.junlja t i na naslov uredništva (KS Portorož, Obala 16, za "Portorožana"). Da bo lažje, objavljamo oelö glasovalni listič, ki ga izpolnjenega dostavile v uredništvo (lahko ga vržete v poštni nabiralnik KS Portorož, pod oglasno desko na zidu stavbe KS.) Če bo kdo dobil večje število glasov, bomo razglasili najbolj vljudno(- ega) prodajalko(-ca) oz. uslužbenko(-ca). Ker smo vljudni, tokrat ne bomo ugotavljali, kdo je najmanj vljuden... Tisti, ki ste na takšno(-ega) prodajalko(-ca) ali uslužbenko(-ca) naleteli, pa to že tako veste I ..........................................................- NAJBOLJ VLJUDEN(-NA) PRODA J ALEC(-K A) ali ULUŽBENEC(-KA) V PORTOROŽU JE ime in priimek (ali opisno,6e rw veste za ime) NASLOV OZNAZIV TRGOVINE ali JAVNEGA URADA, KJE H OH A, VAŠE IME IN PRIIMEK ter NASLOV (nI obvezno) I OSAMELI, A NE POZABLJENI *"PALACE" Pred letom dni smo lahko v "Portorožanu" prebrali vest, da so predstavniki italijanske tvrdke Di Vincenzo Dine et Co. iz Pescare, hotelov Palace in Casinoja iz Portoroža podpisali pogodbo o ustanovitvi mešane družbe "Palace International". Ta naj bi bila nosilec temeljite preureditve in modernizacije simbola portoroškega turizma - starega hotela Palace. Ob tej priložnosti je bilo slišati napovedi, da bodo že najpozneje do konca leta (1991) začeli s temeljito prenovo kulturno-varstveno zaščitenega hotela v kakovostno hotelsko podjetje najvišje kategorije. Po letu dni pa - takrat podana zamisel - "še ni meso postala". Priprave se res vlečejo, toda, če kje velja pravilo, da je treba hiteti počasi, velja to v tem primeru - pravi direktor hotelov Palace Danilo Daneu. Avtorji idejnega projekta iz Sežane in Ljubljane so skupaj z italijanskim partnerjem predelali idejno zasnovo. Zdaj skrbno preučujejo vrednostno plat investicije. Razumeti je treba, da je za vsakogar, ki vlaga denar, temeljno, kaj mu bo naložba prinesla. S tega zornega kota bo investicijski projekt preučila tudi "SACE", to je italijanska ustanova, ki naj bi dala jamstvo za najem posojila. V tem vmesnem času je bila narejena tudi okvirna ocena investicijskih del za to kar zajetno rekonstrukcijo. Po izračunu bi za izvedbo potrebovali okoli 20 milijonov nemških mark. Seveda pa je treba že zdaj misliti tudi na to, kako bi si na tujem trgu zagotovili obisk takih gostov, ki bodo ob konfortu in tudi bogati ponudbi toliko porabili, da bo dohodek zagotovil rentabilno poslovanje ob relativno visoki naložbi. Po besedah direktorja Danila Daneua so posredi tudi domače težave. Tako, denimo, še niso sprejeti zakoni o lastninjenju, o podjetniških družbah in pogojih poslovanja. Tudi to je svojevrstna neznanka, ki tujim poslovnežem ne zmanjšuje občutka o tveganosti naložbe. Okoli hotela Palace in njegove prenove se, od zunaj gledano, navidezno nič ne dogaja. V ozadju pa se jDremika mnogo stvari. Prav je hiteti počasi. Čeprav čas tudi ni vedno dober zaveznik! Gustav Guzej DOMAČE "CVETKE" - DOMAČE "CVETKE" - DO! PRIVATHAEUSERFUEJ PORTOROŽ SLOWEI Turizem nas bogati Menda se v uredništvu revije o turizmu - "Upov list" - pritožujejo, da le malokdo bere njihovo revijo. Pa ni čisto tako. Nas je v "Lipovem listu" štev. 4/92 zbodel äanek "Slovenci in tuji jeziki", v katerem avtor osvrkne turistični prospekt iz naših krajev, ki ga je bilo mogoče dobiti na drugem letošnjem sejmu Alpe-Adria, na stojnici z zvenečim imenom "Napoleon International" in firme "Rosetour" iz Portoroža. Preberite si ponatis besedila v nemškem jeziku v omenjenem ban/nem prospektu. Kdor ne zna nemško, pa naj le prešteje število slovničnih in jezikovnih napak, ki se jih kar tare! Pie slowenische Riviera irl^Stad/Slowenien, die selbstaen^ in der y^jmittelbajirer rye he der italienische Grenzendes mit dem Karsthinterland, ist das bajeannteste FremcTeru Sloweniens. Eine Perle der Natur^ der Kreuz^jjnkt einer Vergangenheit und einer reichen Gegenwärtig In diesem Prospekt finden sie Informationen ueber eir Portorož privaUFerienhaeusern womit Ihnen die Auswaf Vorstellungen entsprechenden Hauses erleichtert werden so Unserg^Reisebuero erwartet Sie auf: Tel./Fax: 0038 66-76-36 vor^9.00 bis 17.00 Tel./Fax: 0038 66-79-763 oder auf Tel. No. 0038 66-73-569 int. 408 Mitja Logar o promociji Portoroža: TURIZEM NI LE HOTEL IN RECEI 1 Portoroški turistični delavci se že dolgo zavedajo, da brez uspešne promocije in strokovno oblikovanega koncepta trženja ni uspešnega turizma. Plod takšnih razmišljanj je tudi nova marketinška poteza Obalno-kraške turistične poslovne skupnosti. V prihodnjih dneh bodo javnosti predstavili strokovno utemeljen načrt trženja in promocije Portoroža, v okvir katerega sodi tudi prodajna znamka (trade mark) Portorož. Mitja Logar, direktor poslovno turistične skupnosti, nam je zaupal, da gre v tej akciji za trženje celotne piranske občine, ki pa bo zajela tudi nekatere zanimive točke obalno-kraškega zaledja: Ljpico, Škocjanske jame... Akcija bo posegla tudi na Kras, saj je to območje že v preteklosti pripomoglo k dobremu imenu Portoroža. In obratno - s Portorožem je zaslovela celotna obalno-kraška regija. Namen te akcije je promocija posebnosti naše pokrajine, njeni paradni konji so med drugim 800 let stare soline in z pjimi povezano klimatsko zdravilišče v Porforožu, Piran kot staro kulturno mesto. "Ne želimo si več množičnega turizma, zato smo se odločili za specifično, segmentirano turistično ponudbo", je pojasnil Logar. Posamezni deli turistične ponudbe Portoroža se bodo sproti prilagajali trendom v turističnem povpraševanju. Z novim marketinškim pristopom bodo skušali v Portorož pritegniti goste, ki sodijo v višji cenovni razred, a so tudi bolj zahtevni; predvsem pa tiste, ki si želijo čiste narave, počitnic v zelenju. Turistične organizacije v Portorožu in okolici ustvarijo kar 40 odstotkov tujskega prometa v Sloveniji, zato skušajo ta delež ohraniti tudi v promocijskih akcijah Slovenije kot turistične dežele. Toda še do nedavnega je bila Slovenija del jugoslovanske turistične ponudbe, ki se je v turističnih katalogih pojavljala predvsem kot poceni turistična dežela s slabo turistično ponudboi Z nastankom nove države pa se ponuja Sloveniji in Portorožu priložnost za kvalitetno preobrazbo. ^ Leioähja promocija Portoroža bo ze vključila]nekatera nova spoznanja s področja trženja. Med njimi je tudi namera, da bi turističr poletnih mesecev ra; leta. Portorož in pirar pogoje za to. Toda celi toroža letos še ni dore ne bomo uspeli pc prospektom Portoroža v jeseni. Turistični deli predstavili šele na prii pomembnih za turisl 1993. Kot običajr promocijo ni nikoli dov "Letošnja sezon priložnost za celjenje nem katastrofalnem iz Mitja Logar. "Pričal* predvsem individualne počitnic odločijo šele 1 Agencije - zaradi razn laviji - Slovenije namri vključile v svoje potov Mitja Logar je na dodal, da turizem ni sa cija, ampak ves kraj tičnega kraja skupaj ot vtis o nekem kraju. V prejšnji številki "Portorožana" smo pod novo rubriko "Portošniška tribuna" pokukali, kakšne so cene posameznih živil v portoroškihmarke tih. Tokrat smo zbrali podatke o cenah frizerskih storitev. Pri zbiranju podatkov smo opazili, da se cena frizerskih storitev sestoji iz dveh delov. Zato naše bralce opzarjamo, naj cene - navedene v tabeli - ne jemljejo kot fiksne cene, saj so to le gole, osnovne cene, brez dodatnih podstoritev. (Na primer: moško striženje Drez pranja in sušenja las. Opazimo, da med frizerji tu POTROŠNIŠKA TRIBUN/ ni bistvenih razlik v r.na Cvetni poti, na Sentjanah, Letoviški poti). ANEKDOTA IZ DOMAČIH LOGOV (Bilo je nekoč...) V zgodnjem jutru na dan 1 .maja se godbeniki, ki so igrali v nočnem baru hotela Palace, spravijo na voz z oslovsko vprego igrajoč budnico skozi Portorož. Naj bi bili celo osla ovil! z zastavo, so nekateri trdili, kar pa zagotovo ni bilo res. Direktor hotela "Helios" Mihael Granda, jih je zaradi tega pokaral, češ, goste boste zbudili. Bobnar pa takrat udari z vso močjo po bobnu rekoč: "Naj se zbudijo, mi smo budni, čeprav smo delali vso noč!" DOM JE DRAGOCEN ШШШ Tako, naposled smo domala vsi dobili možnost da odkupimo stanovanja ali stanovanjske hiše. v katerih živimo. Imeli bomo lasten. čisto svoj dom. K prijetnim občutkom se prej aH slej prikrade skrb za vzdrževanje lastnine. plačila popravil predvsem pa nas skrbijo škode, ki nenapovedano osušijo žepe in denarnice. Vabimo Vas. da del skrbi odložite na naša ramena. Pripravili smo zavarovalno PONUDBO ZA STANOVANJSKE BIOKE Namenjena je skupinskemu zavarovanju stanovanjskega objekta. Skupine ločujemo v dve velikosti: do deset in več kakor deset stanovanjskih enot. S ponudbo prihajajo tudi ugodnosti: 10% popust v primerih, ko je zavarovanje sklenilo več kakor deset stanovanj, in dodatnih 10% pri enkratnem plačilu premije. Na trajanje zavarovanja vam bomo kakor običajno odobrili tudi pogodbeni popust. Z devizno klavzulo smo zagotovili, da bodo zavarovalne vsote ohranile vrednost, m^m In kaj vsebuje ponudba? Lastniki stanovanj v stanovanjskih blokih lahko v skupinskem paketu sklenejo: - požarno zavarovanje bloka ( osnovno in dodatna zavarovanja na I. riziko ). gradbeni objekt zavarujemo v celoti: stene stanovanj skupaj z idealnimi deli. - strojelomno zavarovanje ( za več kakor 10 stanovanjskih enot ). s katerimi zavarujemo vse skupne stroje, naprave, aparate in instalacije - zavarovanje splošne civilne odgovornosti za stanovanjske bloke, v katerih je vgrajeno osebno dvigalo - zavarovanje splošne civilne odgovornosti ( za poškodbo ali smrt oseb in poškodbo stvari ) ■H Nanizali smo vam osnovne informacije o naši ponudbi, ki povedo le. da je zanimiva in ugodna. Zanesljivo imate že pripravljenih vrsto vprašanj, na katera vam bomo z veseljem odgovorili. Zavrtite telefon in dogovorili se bomo za natančnejša pojasnila. Nasvidenje agent pooblaščena agencija obala 107. lucija teh 76-715 Adriatic zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. Kakšno turistično sezono napoveduje astrolog Srečko Možina ? Л "NENAVADNE POČITNICE" S pomočjo astroloških efemerid, v katerih so zapisani položaji planetov vsak dan v letu, nam je astrolog Srečko Možina pojasnil, kakšno turistično sezono napoveduje za letos. "Zelo pomemben dan za napovedovanje dogajanj v poletnih mesecih je prvi dan poletja -21 .junij. Ugotoviti moramo, kakšna je nebesna konstelacija planetov na dan vstopa Sonca v znamenje Raka. Sonoe bo letos na ta dan v trigonu z Luno, Luna pa v trigonu z Marsom. Sonoe bo tudi v konjunkdji z Venero, ki predstavlja vse lepo, zabavo in sprostitev. To je ugodno znamenje. Ljudje se bodo odločali za počitnioe, zabavo in sprostitev", je že na začetku pogovora povedal Srečko Možina. Po njegovih besedah se bodo turisti odločali za potovanja kljub nekaterim političnim napetostim v letošnjem letu. Potovali bodo predvsem v eksotične kraje. Bolj pa se bodo odločali za nenavadne načine preživljanja počitnic. V počitnicah bodo iskali nekaj novega. Zato bodo bolj uspešni tisti kraji, ki bodo gostom ponudili zanimive, nenavadne počitnice. Sezona bo tako letos pri nas relativno ugodnejša kot leta 1991. Med gosti pa bodo prevladovali individualni obiskovalci. Toda julij nas lahko neprijetno preseneti. V tem mesecu obstaja večja nevarnost političnih napetosti in nezgod na potovanjih. Obstaja tudi večja nevarnost kriminalnih dejanj. Avgusta bo Jupiter, ki je vladar sreče in popotnikov, v trigonu z Uranom in Neptunom, ki sta simbol vsega nenavadnega. To pomeni, da obstaja trend, da se bodo turisti odločali za potovanja v eksotične kraje in nenavadne načine preživljanja počitnikovan-ja. Nebesna konstelacija je torej ugodna za potovanja, predvsem avgusta. Ugoden trend se bo nadaljeval tudi avgusta. Sijan Pretnar PORTOROŽANI GREJO NA IZLET Hortikulturno društvo Portorož je za svoje člane letos (23. maj a) pripravilo izlet v "Mozirski gaj", park v Mozirju. *** Društvo upokojencev pripravlja izlet v Idrijo, ki bo v soboto, ЗО.таја. Izletniki si bodo ogledali 20.športne igre in revijo pevskih zborov primorskih upokojencev. Obiskali bodo še čipkarsko šolo in rudarski muzej. TECIMO Tradicionalni X.tek okoli jezera v Flesi bo v petek 29.maja s prlčetkom ob 16,30. Sodelujejo lahko cicibani, pionirji, mladinci, veterani... Najhitrejši prejmejo nagrade. Na koncu bo tudi piknik. AVDITORIJ - AVDITORIJ - AVDITORIJ - AVDITORIJ - AVDITORIJ - AVDITO MAJ V AVDITORIJU - MAJ V AVDITORIJU - MAJ V sobota lastHr t Њ. maj istr-гЛ e • ob 20, 1: Lipine 30 - ^.