POSEBNA IZDAJA K ŠTEV. 20
LETO XXIX — Številka 20a
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
18. maja 1977	Cena 4.— šil. (4 din)
P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Zelo drago so plačali Selani svobodo Avstrije!
Občina Sele, ki je bila gotovo najbolj aktivna v odporniškem gibanju na Koroškem, je drago plačala osvoboditev Avstrije izpod nacističnega jarma.
Največjo nasilnost so doživeli Selani 29. aprila 1943, ko so nacistični krvniki obglavili na Dunaju njih rojake: Franca Gregorič, roj. 1. 10. 1901; Meležnikova sinova na Sajdi, posestnika Urha Kelih, roj. 22. 6. 1922, ki so ga aretirali doma januarja 1943, in njegovega brata Florijana Kelih, roj. 30. 4. 1908, ki so ga aretirali gestapovci pri delu v gozdu, hudo mučili v Celovcu, pri čemer so mu pretepenemu potrgali vse nohte; Franca Pristovnik, roj. 30. 7. 1910, pd. Huso-vega, očeta Mire Draže, ki se je rodila 3. 12. 1942 v Eichstattu, kjer je bila njena mama Neža Olip izseljena; Ožbovtovega Jerneja Draže, roj. 12. 8. 1902, in Janeza Dra-
že, roj. 12. 5. 1925; Micko Olip, rojeno Župane, roj. 28. 3. 1913; Jakoba Draže, roj. 17. 7. 1902, gestapovci so ga ustrelili v nogo, ko je bil na jagi, in ga vzeli s sabo; Tomaža Olip, roj. 15. 12. 1919: leta 1938 je odšel že z Jozijem Kelihom, današnjim Meležnikom na Šajdi, v Srbijo, se pozneje vrnil, kot partizana so ga gestapovci aretirali v partizanskem bunkerju pri Lipovčniku, ki so ga našli, hkrati je padel tedaj v roke gestapovcem tudi partizanski dnevnik, ki ga je do tedaj pisal Tomaž Olip.
Poleg teh Selanov so bili obglavljeni na Dunaju tudi Miha Župane z Obirskega, roj. 21. 8. 1909; Jurij Pasterk z Lobnika, roj. 12. 4. 1903; Franc VVeinzierl s Suhe pri Rebrci, roj. 19. 9. 1912 in Ivan Dovjak iz Borovelj, roj. 12. 8. 1905.
Vsi ti so pokopani na pokopališču v Selah.
10.	oktobra 1942 so selski partizani mislili, da bodo itak vsi gestapovci na praznovanju v Celovcu in so šli na lov. Grajski lovec Rohr pa se je premislil in prišel nazaj. Na Žetičah je zahrbtno težko ranil Maksa Keliha, pd. Čevhovega; Maksa Keliha so gestapovci vzeli s sabo v Celovec, kjer je po strašnem mučenju 12. 10. 1942 umrl. Eden od partizanov, ki so bili tedaj na jagi zraven, je bil Peter Olip, oče danes obtoženega Petra Olipa.
18. 3. 1945 so ustrelili nacisti doma na Šajdi Franca Sterna in Matijo Čertova, pd. Tevla.
Aprila 1945 pa so nacisti ustrelili v partizanskem bunkerju za Šajdo Ferdinanda Robleka iz Sel.
Poleg Užnikovih, Spodnje Jugovih in Spodnjega Bošnjaka, so morale ali v izseljeništvo, v zapore in koncentracijska taborišča še šte-(Nadaljevanje na 4. strani)
Pismo iz uredništva:
Zakaj posebna številka NT?
Vsak časnikar je tudi kronist, ki ne le zapisuje in komentira dogodkov, ki se zgodijo danes in so v svoji kratko-živosti že pozabljeni ob naslednji številki lista. Kronika je več: ne pomeni le zapisovanja dogodkov, temveč tudi njih obnavljanje, poleg tega pa pomeni kronika tudi razvoj in nakazanje nekega razvoja.
»Naš tednik" je pred leti, ko so bili v navadi še daljši naslovi, nosil naziv »Naš tednik-kronika".
Posebna številka, ki jo imate pred seboj, drage bralke in cenjeni bralci, je ena sama kronika — od prve do zadnje besede.
Pretresljiva kronika. Spisana ob aktualnem dogodku. Avstrijske sodne oblasti trenutno pripravljajo enega največjih mednarodnih sodnih škandalov: namesto da bi se morali pred avstrijsko in mednarodno javnostjo zagovarjati tisti, ki so doslej preprečili, da se izpolnijo avstrijski zakoni — člen 7 avstrijske državne pogodbe je celo ustavni zakon — naj bi morali v torek na zatožno klop štirje Selani — odkriti rodoljubi in demokrati, ki so s konkretnim dejanjem opozoril na neizpolnjene zakone in terjali, da se to popravi.
Kako daleč smo na Koroškem in v Avstriji: namesto da bi poizvedovali po motivih, zakaj merodajni in odgovorni politiki še vedno niso ukrenili Potrebnih korakov za izpolnitev člena 7, se morajo zagovarjati selski pionirji za enakopravnost vseh državljanov Pred zakonom.
Selške žrtve druge republike, Marjan Olip, Nante Olip, Peter Olip, Florijan Jug: žrtve avstrijske, menda demokratične manjšinske politike, kateri je vseeno, ali se pod pretvezo »večine" povozi in pokoplje vsako dostojanstvo in vsaka svoboda manjšega. Kateri je vseeno, če se demokracija spremeni v brezobzirno diktaturo večjega, močnejšega nad manjšino.
Točno pred eno generacijo, ko je tako prevrednotenje moči večjega privedlo do najtemnejše diktature »tisočletnega rajha", so bile paralele iste, ie bolj značilne: Selške žrtve, ki so se uPrle kruti nacistični diktaturi, so doživele tribunal. Skupno sojenje naj bi ustrahovalo somišljenike in simpatizerje upornikov proti nacistični strahovladi.
Ugotoviti je treba, da je izid postopkov proti Selanom za časa hitlerjan-ske diktature bil vsekakor hujši, kakor utore biti izid proti sedaj obtoženim ^elanom. Toda paralele so očitne:
Tudi sedaj se pripravlja tribunal proti štirim Selanom ter 21 drugim koroškim Slovencem, ki so aktivno in z lastno iniciativo pogumno opozorili na kršitev svojih pravic. Procesi naj bi Ustrahovali in napravili nesigurne vse simpatizerje in jih odvrnili od podob-hih dejanj, češ tudi Vam se bo tako Sodilo.
Predvsem, in to je najvažnejše, pa še nekaj: Selške žrtve leta 1977 so direktni potomci tistih žrtev, ki so jih Sele dale pred eno generacijo, za časa hitlerjanskega zverinstva, za boljšo
Procesi proti Selanom 24. maja: za kar so dedje se borili, zato se borijo sinovi in vnuki!
Florijan Jug
Bilo je v začetku julija 1944, ko so pri Oražetovih, pd. pri Spodnjem Jugu kopali krompir. Ko so ravno mavžnali, prijezdi mimo nek moški in vpraša slovensko, »kje so tu partizani?" Nobeden, ne Helena, ne njena sestra Nani, ne brat Janez in ne njena mama, pa ni hotel dati odgovora. V tem trenutku so tudi opazili, da se bliža več žandar-mov, ki so celo zadevo skrbno od vsega začetka zasledovali. Postalo jim je jasno, da je jezdec tajni policist in da jih je hotel spraviti na led. Prikazala se je tudi nacistka, gospa Buschberger, ki je stano-
bodočnost, za enakopravnost koroških Slovencev. Očetje, matere, dedje, strici in tete danes obtoženih Selanov so bili preganjani pred eno generacijo zaradi istega mišljenja kakor danes njihovi sinovi!
Ne, danes nimamo Hitlerja. Toda znaki, da se zgodovina ponavlja, se kažejo v malem in vedno bolj očitno. Saj danes določeni ljudje želijo le »majhnega Hitlerja", pa bi bilo vse v redu.
Pravijo, da je zgodovina učiteljica narodov. Naslednja kronika, zgodovina in sedanjost ter primerjava med obema, pa kaže, da se avstrijski oblastniki ničesar niso naučili iz nje.
Ta kronika je vsekakor primerna za prvo uro dodatnega pouka zgodovine in nauka o državljanstvu.
Narodni svet koroških Slovencev, ki je lastnik »Našega tednika", je 14. novembra lani zvečer izjavil, da bo štirim Selanom, ki so tako učinkovito in uspešno bojkotirali ugotavljanje, obljubil vso moralno, pravno in publicistično podporo.
Ta posebna številka NT naj podpira moralno in publicistično rehabilitacijo selskih žrtev druge republike.
Marjan Olip
vala sicer v Celovcu, a se je preselila v Sele, ko so glavno mesto Koroške bombardirali. Ortsgrup-penleiter Reiner, ki se je mastil na praznem Užnikovem posestvu, pa je hitel dogodek hitro javit.
•	Ko se je Helena vračala nato v
•	nedeljo, 4. julija 1944, po maši
•	domov, je opazila, da je njena
•	rojstna hiša obkoljena z veli-
•	kim številom policije. Pred hišo
•	pa je bila postavljena strojnica.
•	Na vprašanje, če bodo ustrelje-
•	ni, ji je policist za strojnico od-
•	govoril: »Momentan konn i nix
•	sog’n“. V hiši so bili že naprav-
Nante Olip
•	Ijeni: njena mama, sestra Nani
•	in njen brat Janez. Komaj je
•	imela Helena čas, da si je ode-
•	la plašč in na bose noge obula
•	čevlje, že so jih gnali proti šoli o in jih zaprli v šolsko klet.
V kleti ni bilo ničesar, niti poda. Na zemlji so čepeli in čakali na svojo usodo, brez vsakršne jedi in pijače, brez stranišča, niti posode za na stran ni bilo. Nobeden ni vedel zakaj je zaprt.
Za brata Janeza, ki je dobil vročino, sta potrgali Helena in njena sestra Nani stelažo in položili deske na tla, da brat Janez ni ležal
Peter Olip ml.
na goli zemlji. Janez, ki je bil zato doma, ker je imel vnetje ledvic, in zaradi tega vse otekle noge. Trpljenja v kleti zdravstveno ni prenesel. Dobil je pljučnico. Ves se je tresel in premetavalo ga je na deskah.
V ponedeljek jih je prišla gledat policija s Kota, med njimi tudi taki, ki so jih poznali. Prišli so gledati »bandite".
Ker je policija javila, da imajo »bandite" v kleti, je prišel v sredo nek NSDAP-jevec v rjavi uniformi iz Celovca. Poklicani so bili v šol-(Nadaljevanje na 2. strani)
..
|
%
.

—- .........
^hi.i.miKH
■■ • •• lile
111161!
Hllliii rili
iiiillll!
®! il *
UKIV.ILRL FRAM
K< s® || >11||
!	s min 1
* S" "t q
. *
eur TOMAŽ.,.
Sile-eetie*,*
II..	,
»um m*
I V.
* . isi vaniSe lihbt i
fifMTF IFDMP 1
UKrULfc
mm
i

Stran 2
Naš tednik, 20a
Rechtskr&ftig, Klagenfurt, 23,7.1943. Der Urkundsbeamte der Ge^chaftsstelle:
Justizan^estelite.
Oberlandesgericht lian
6 OJs 947/43
4
6 OJs 376/43
Haft zu 1 - 3 and 6 S 1 o v en e n !
Im Namen des Deutschen Volkes !
In der Strafsache gegen
D Simon Friš tov ni k , geboren am 29.9.1877 in Zell-Pfarre 9x rk. vh., Bauer, Zell-Pfarre, Sat. in Haft,
3	Fa^rae
* k-1-
* &&&■ -liždf^HagS	-'
5	in.Zell-Pfarre, rk.,,h„
$ f$Li&£Č !eil^a?rS,g&°yein1aitI-18S9 in Z9ll-M"r,,
' tea.	H ® r * 0 u .■ geborene Douiak, geboren am 10.3.
n\ ln Zell-Ifarre,■ rk., vh., Shefrau, Zell-Pfarre. dzt. in Haft
8	J?havh LUa1C V-i ^ ’7Sfnannt Malander, geboren am 26.12.1902,
q\ rk.,vh. Holzarbeiter, Zell-Pfarre, dzt. in Haft,	’
9	Sli Lu c h ».'genannt iJntenrosohnak, geboren am 5.6.1913
?farre1“dztrrin	landwirtschaftlicher Arbeiter, Zeli,
1Q) Franz ’P is k e r ni g geboren am 31.3.1897 in Hbriach. Bez ii\ Vdlkermarkt, rk.,1., Holzicnecht, Zbriach,' dzt.in Haft, lij bebast iaa.,0 rase h e geboren am 21.1.1895 in Zeil-Pfarre rk.,vh., Schuhmacher, Zell-Freibach, dzt. in Haft,	’
, , , vegen vorbereitung zum ilochverrat bezw.v 139 Abs 1 HStRR T>QAsenat def pkerlandesgerichtes Wien in der Sitzung arn 22.Juli 1943, an welcher teilgenommendbaben als Richter: .
Landgerichtsdirektor Dr. Reindl, Vorsitzender,
Lattdgenchtsrat Dr. Koloseus,	'
Landgerichtsrat Dr. Sperk,
Brste?!ttŽald!rD?!ibrlt,Čhart
als Urkundsbeamter der Geschaftsstelle:' -; Justizangestelite leigert,
erkannt^* ln *asenfurt durchgeftthrten Hauptverhandlung ftir Recht
>hvon .nŽ^j^eklagten Maria Olip und.Agnes Olip haben in den
____. fie^ngeklagten Simon Pristovnik, G-ertrud Pristovnik
Flbnan Olip, Osvald Tschertou, Maria Tschertou, Johann Uschniž Thomas Juch, nranz Piskernig und Sebastian Orasche haben vonderar-
jr
■ 2 •
unterlassen. ilb verurtellt: Jahren Ehrver-lust
Agnes Olip zu 7(sieben) Jahren Zuchthaus und 7 Jahren Ehrveriust,
Flpnan 0 l i p zu 5 (ftinf) Jahren Zuchthaus und 5 Jahren Ehrveriust, Simon P r i st ovnik zu 6 (sechs) Jahren Zuchthaus und o Jahren Ehrveriust,
Oertrud Pr i s tov n i k zu 4(vier) Jahren Zuchthaus und 4 Jahren Ehrveriust,
Osvald Tschertou zu 3 (drei) Jahren Zuchthaus und 3 Jahren Ehrveriust, .
Maria Tschertou zu 3 (drei) Jahren Zuchthauf und 3 Jahren Ehrveriust,
Johann U sc h n i k zu 2x(zwei) Jahren Gefangnis,
Thomas Juch zu 2 (zwei) Jahren Gef&ngnis,
Franz Piskernig zu 1 (einem) Ja&r 6 (sechs) Monaten Gefi
nj
Sebastian 0 r a s c h e zu 1 (einem) Jahr G-efangnis.
rh-.’. Stisttiekefl- Angeklagten wird die bisher erlittene Unter-
suchungshaft auf die verhdngte Strafe angerechnet^
Die Angeklagten haben die Kosten des Verfahrens zu tragen.
Dr. Reindl
0
Dr. Koloseus Beglaubigt,
Dr. Sperk
...
ifien. am 28.Juli 1943. VDer urkundsbeamte der ‘G-escjaMtsstelle:
'“Ste*.
v' /
Justizangestellte.
- .
(bei ;>i?pxL Pristovnik, Oertrud - rietovniS. Johann vsetmik, mfeas tiseti uM ooaaUaa umuaha jas S	hal Aaria
aaria y
Raftate)
23.5.1977 vsi na demonstracijo!
(Nadaljevanje s 1. strani)
ske prostore. Najprej mama in Janez posamič, nato Helena in Nani skupaj. Trikrat jih je vprašal „kje so vas dobili"; vedno so odgovorili „doma“.
•	Očitno so jih nacistični vodite-
•	Iji občine ovadili, da so „ban-
•	dite“ ujeli na kakem pohodu.
•	„Banditi“, ki so bili ujeti v šol-
•	ski kleti v Selah, pa so bile iz-
•	črpane in komaj za silo oble-
•	čene Slovenke in en medtem na
•	smrt bolan (vnetje ledvic, pljuč-
•	niča) Slovenec.
Ko je bilo zasliševanje končano, jim je NSDAR-jevec, ki je bil prijazen in je spoznal, da hočejo v tem primeru domačini-nemčurji spraviti s poti domačine Slovence, obljubil, da bo zadevo v Celovcu čim prej rešil. Ukazal je tudi, da morajo dobiti ujetniki takoj odeje. A odej Oražejevi niso videli, kakor že tretji dan ne jedi, ne pijače, nič! Isti dan okoli polnoči pa je prišla policija po nje v klet. Morali so takoj ven. Poslali so jih domov.
Ko so oslabele ženske z na smrt bolnim Janezom, ki ni bil več v stanju, hoditi sam, skušale hiteti domov, so vsak čas pričakovale, da bo zaropotalo za njimi. In komaj so zaprle doma hišna vrata za sabo, že so zaslišale pobijanje na vratih. Komaj je Helena odprla vrata, že ji je prvi policist nastavil puško na prsi. Vendar jo je pustil.
Ko je zaprla vrata, se ji je posvetilo:
•	Približno ob 1,00 uri ponoči je e šla tod mimo vedno patrulja, e Lahko ie ustrelila vsakega, ki s ga je zalotila izven hiše. Nje so
•	izpustili zato opolnoči, da bi
•	srečali na povratku domov pa-
•	truljo, ki naj bi jih postrelila. O Bili so od domačega nacistič-
•	nega vodstva na smrt obsojeni.
•	V svojo srečo pa so bili za pa-
•	truljo za par minut prehitri. Za-
•	prti so bili zato, ker je jezdec-
•	gestapovec izjavil, da so mu
•	Oražetovi dali jed in tobak.
•	Janez Draže, ki je zaprt v šol-o ski kleti smrtno zbolel, je za
•	posledicami tega zapora umrl e 12. julija 1944, star 30 let.
•	Mirko Draže, najmlajši brat He-
•	lene — današnji voditelj slo-
•	venske občinske liste v Selah e — je v teh dneh pred in po e „Arbeitsdienstu“ vzdrževal kot
•	17-leten posestvo. Kmalu po
•	tem dogodku pa je odšel v par-® tizane.
Do konca vojne domačija pri Spodnjem Jugu ni bila varna. Vedno spet so se vršile preiskave, vedno spet so nacisti prišli, da so kradli in ropali.
Helena Olip je bila prisiljena, da je vozila v Sele za policijo hrano. Policija se je namreč bala partizanov, zato je morala voditi vola Helena ob spremstvu žandarjev.
Zaprt, ker je partizanu dal kruha!
12. januarja 1943 je Tomaž Jug „furval“. Za njim so prišli žandarji. Takoj je moral iti z njimi na svoj dom. Tam je čakalo že kakih 5 do 6 gestapovcev. Ni imel dovolj časa, da bi se poslovil od svoje žene in 4 otrok, že so ga gnali na ge-stapo v Celovec. Po osmih dneh se je začelo zasliševanje, ker je dal baje partizanu Tomažu Olipu jesti. Tomaž Jug je tajil in ni povedal ničesar. Zasliševal ga je gestapovec Seljak v slovenščini. Po govorici (akcentu) je moral biti Seljak koroškega pokolenja. e Zasliševanje je bilo zelo kruto.
•	Gestapovec Seljak je Tomaža
•	mučil po celem telesu, poseb-
•	no pa po glavi in prsih. Vlačil
•	ga je za lase in druge občut-
•	Ijive dele telesa, nategoval, sti-
•	skal... Vsako zasliševanje je
•	trajalo tudi po več ur in bilo je
•	prava kalvarija za Tomaža Ju-
•	ga. Vsega skupaj je bil zaslišan
•	in mučen kakih desetkrat. A e kljub temu, da je moral Tomaž
•	Jug po krutosti mučenja raču-e nati vedno s smrtjo, je molčal.
Šele ko so pri zadnjem zasliševanju pripeljali zraven partizana Tomaža Olipa in je ta sam pred njim izpovedal, da je dobil od Tomaža Juga 2. junija 1942, ko je kosil travo, malico, je priznal.
Tomaž Olip, ki so ga že prej u-jeli, namreč ko so nacisti izsledili partizanski bunker pri Lipovčniku in hkrati tudi partizanski dnevnik, ki ga je do tedaj pisal Tomaž Olip, je v svoji odkritosrčnosti verjel gestapovcem, da bo spet izpuščen in zato je izpovedal, da je dobil od Tomaža Juga malico.
•	Tomažu Jugu se je posrečilo
•	pri enem izmed dnevnih spre-
•	hodov na dvorišču priti do To-
•	maža Olipa in se z njim kratko
•	pogovoriti. Jug je Olipu zabi-
•	čal, da naj molči in naj ne ver-
•	jame nacistom. In Jug je imel
•	prav. Tomaža Olipa so obglavili
•	skupno z drugimi selskimi žrt-
•	vami 29. 4. 1943 na Dunaju. To-
•	maž Olip in Tomaž Jug sta bi-
•	la sošolca. 22. julija 1943 (glej
•	dokument na tej strani) je bil
•	Tomaž Jug obsojen na 24 me-
•	secev zapora, ker ni prijavil, da
•	je dal partizanu malico.
Prvih 8 mesecev je bil Tomaž Jug z nekaj majhnimi izjemami, ko so morali jetniki jeseni 1943 pomagati pri siliranju raznim kmetom, vseskozi v celici. To je bilo 8 mesecev, ko ni vedel, če bo do-
čakal še naslednji dan. Po osmih mesecih je moral vsak dan na delo h kmetu Jaritzu v Št. Peter pri Celovcu. Tja ga je poslal Ferdinand Jaritz, ki je bil brat omenjenega kmeta in zaposlen pri sodišču v Celovcu. Zjutraj je bil prepeljan Tomaž k Jaritzevim in zvečer so prišli spet po njega.
Tomaž, oče Florija Juga
Po 18 mesecih zapora pa ni prišla svoboda za Tomaža Juga. Vodstvo ga je poklicalo k sebi in vprašalo: „Hočeš h kmetu ali v taborišče?" Jug je hotel h kmetu. Ker je bil priden in marljiv delavec, je prišel spet k bratu Ferdinanda Ja-ritza v Št. Peter pri Celovcu. Sedaj je tam tudi stanoval, ni mu več bilo treba čez noč in praznike v zapor. Jaritzovi so bili prijazni do njega. Na tej kmetiji je Tomaž Jug dočakal osvoboditev.
•	A ko se je Tomaž vrnil domov
•	na svojo domačijo v Sele, je bil
•	spet razočaran. Občinski vodi-
•	telji se niso izmenjali ali spre-
•	menili. In še danes delajo tisti e v Selah največjo zgago (kot tu-
•	di drugod na Koroškem), ki so e med vojno pospeševali in po-® magali izseljevati in uničevati e koroške Slovence.
Trpljenje Užnikovih
Kakor številne slovenske koroške družine, je bila tudi Užnikova družina v Selah izseljena: gospodar Florijan in gospodinja Neža, ter hčerka Marija, Ana in noseča Neža. Pozneje je bila tudi hčerka Katarina aretirana. Sinovi Janez, (rajni oče Marjana in Nan-teja Olip), Valentin in Peter, (oče Petra Olip), so šli 14. 6. 1940 čez mejo v Jugoslavijo. Vrnili so se 1. 5. 1941 in bili potem do izseljenja pri očetu Florijanu doma. Ob izseljevanju pa so ušli v gozd in si zgradili bunker, kjer so ostali do konca vojne. Peter in Janez Olip sta bila že 20. 4. 1938 poklicana na občino v Sele, kjer so ju strogo zasliševali.
FLORIJAN OLIP, roj. 4. 4. 1869 ded Marjana, Nanteja in Petra Olip
Izseljen je bil 15. 4. 1942. Iz Celovca je prišel najprej v Rehnitz, potem pa v Eichstatt. Novembra je prišel spet v Celovec, kjer je čakal na svoj proces, ki je bil 22. julija 1943 (glej obsodbo, str. 2). Obsodili so ga na 5 let zapora. Prepeljali so ga v zapor Stein an der Donau, blizu Kremsa. Tam je skoro dočakal osvoboditev.
•	V začetku aprila 1945, ko so
•	Rusi že prihajali osvobajati
•	ujetnike, so SS-ovci nagnali,
•	pod pretvezo, da smejo iti do-
•	mov, ujetnike na dvorišče in
•	začeli streljati nanje. Večina je
•	bila umorjena na licu. Med
•	redkimi težkoranjenci pa je bil
•	Florijan Olip. Prepeljan je bil
•	še v bolnico, a 4. avgusta 1945
•	je na posledicah rane v prsih
•	in na nogah umrl.
Dr. Tone Jelen, ki je danes odvetnik na Dunaju, in ki je bil tudi zaprt v Steinu, je skušal zadržati Florijana Olipa še v celici, ko je prišlo povelje, da morajo na dvorišče. A Florijan je šel, ker je bil prepričan, da gredo že domov. Tone Jelen pa je preživel, ker se je potuhnil in ostal v celici.
Po vojni so pustili Užnikovi svojega očeta prepeljati v Sele in 31. maja 1946 so na selskem pokopališču pokopali Florijana Olipa.
Florijan Olip je bil stric mame sedanjega selskega župana Hribernika, in tudi sam župan, samo slovenski!
NEŽA OLIP, roj. 1876 babica Marjana, Nanteja in Petra Olip
Kot njen mož in otroci je prišla v izseljenstvu tudi ona najprej v Rehnitz in Eichstatt. Novembra 1942 je morala spet v Celovec, kjer je bila zaprta do procesa, 22. julija 1943. Ko se je vračala po procesu iz Celovca spet v Eichstatt, je imela s sabo vnukinjo, hčerko svoje hčerke Neže, Miro, staro 7 mesecev. Malo Miro, brat-ranko Marijana, Nanteja in Petra, je do konca vojne oskrbovala, ker ni mogla biti pri svoji materi.
•	Ko sta dobili Neža Olip in nje-
•	na vnukinja Mira nekoč dovo-
•	Ijenje za dopust doma in sta
•	bili že v Celovcu, so oblasti v
•	Celovcu povprašale na občino
•	v Sele, če ti dve lahko pošljejo
•	na dopust domov. Voditelji sel-
•	ske občine pa so odgovorili
•	„Kdo jih bo pa redil" in morali
•	sta, ne da bi videli Sele, spet
•	nazaj.
Naročniki »Našega tednika" naj pošljejo naročilnico na naslov: Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt/Celovec. Naročniki iz Jugoslavije naj uporabijo naslov: ADIT-DSZ, 61000 Ljubljana, Gradišče 10.
Ziucnunauuer •
'Taldheim
Eingeliefert — GestejjmnilC.
..?..4..?.9w 4,2.7 Uhr
Klraprenfurt
tkeiZISVorstrafen usw.:
.......X Zuchthaus,
.......X Gefangnis,
.......X liaft,
.......X Geldstrafe,
......X Sicherungstfertt-atmmg,
.......X Arbeitshaus,
.......X Unterbringung in Heil-
und Pflegeanstalt,
.......X Unterbringung in
Trinterheilanstalt. Letztmalig entlassen im Jahre:
IVolIstreckungs-behorde oder sonstige um Aufnahme ei-suchende Behorde
Geech&ftszeichen
Straf-
ent-
scheidung
(Rufname)
Marie
(Familienname)
Olip
geb. am....
beifcSTra..

..$£§. 1.1 “Ff ar re . S.?5ger,f,ir-beruf: ....HnasseMlfin:
Bekenntnis:...... le o W ohnung: .. j&lgfi. It hal... X":He.r S bril
KVL-Lager
Z»le« polizeilich gemeldet: (fSrg™ tort in Ruf- und gegebenenfalls Geburtsname des Ehegatten: ledig
............................. Zahl der Kinder:
Name und Wohnung des n&chsten AngehOrigen (Eitem, Ehegatte m*.):
Matter; Agnea Olip, Eichstatt/Bavo, .............Lager-Tnstltut..................
Gefangenenbuč^
W-7'9i
........••••■•/..
Unterbringung ck/'3aVA
Sell-PfaZTd
Vertoidiger; 'iMutfr ■ ^/6^	?£.
Oeutteche7 Staataaruzeho
, Uit.
Straftat
-Tatverdacht-
a)	A rt und soweit mdglich Dauer bzw. Hochetdauer der zu vollstreckenden Strafe, Maflregel der Sichen odersot.uv.6 entziehung
b)	Anzurechnende Hnter-suchungshaft •
feutBche/ Staataangehc Ker Voikszugej Kug z, Polizei
Straf- oder V erwahrungszeit
Beginn Tag und Tageszeit
Bnde Tag und Tageszeit
Neues Ende der Straf-oder Ver-wahrungszeit
Tag und Tageszeit
Austritts-tag und Tageszeit
Grand des Austritts I
GSt Ao
^ien
OJs
347/4. A
U.0L>
Wien
22.7
1943
. Vorbere: t ong z Rochverj
- 10 JoZuchjfc haue,
10 J. EV.
flTillon.gar
...22.
...im
■ ■ - 2-1- e ■ >1
1 +
.X.*nr$ •
v Selah
Branilec je bil odvetnik dr. Pichs, Adolf-HitlerPiatz 1: tudi on še danes aktivist Heimatdiensta, je prispeval svoje k kazenski meri za Marijo Olip. Slika levo: Florijan Olip, mučenik Užnikove družine
•	Po vojni pa je Nežo Olip dole-
•	tela ista usoda kot mnoge slo-
•	venske izseljence, namreč, da
•	so jih v Beljaku zadrževali in
•	jih hoteli poslati spet nazaj. Do
•	smrti ni pozabila rešitelja sld-
•	venskih izseljencev v Beljaku,
•	voditelja koroških Slovencev,
•	dr. Joška Tischlerja, in njego-
•	vih besed: „Ne premaknite se,
•	preden jaz pridem, streljat’ vas ® ne smejo”.
MARIJA OLIP, roj. 23. 6. 1912 teta Marjana, Nanteja in Petra
15. aprila 1942 izseljena, je prišla v Rehnitz, kjer je bila do avgusta 1942. 4. avgusta je bila premeščena v Eichstatt, od 16. avgusta do novembra pa je morala delati v Engeltalu za Kinderlandverschik-kung (KLV).
•	Kakor ostali Užnikovi je bila
•	aretirana in novembra prepe-
•	Ijana v Celovec, kjer je čakala
•	na proces, 22. julija 1943, je bila
•	obsojena na 10 let ječe in 10
•	let izgube časti (glej dokument
•	na str. 2). Septembra 1943 je
•	prišla v zapor v VValdheim, kjer
•	je ostala do konca vojne. V
•	noči pred osvoboditvijo se ji je
•	posrečilo najti in vzeti s sabo
•	njen akt in akt sestre Neže. Do-
•	mov se je vrnila 9. julija 1945.
NEŽA OLIP, roj. 9. 1. 1915 teta Marjana, Nanteja in Petra
Nosečo so jo izselili 15. 4. 1942. Njene postojanke so bile Rehnitz, Eichstatt, Engeltal. V izseljenstvu v Eichstattu je 3. 12. 1942 porodila hčerko Miro. Tudi njo so aretirali v izseljeništvu in morala je na proces v Celovec. Tu so jo obsodili na 7 let ječe in 7 let zgube časti (glej dokument na str. 2). Ko so jo peljali v zapor v VValdheim, je morala pustiti svojo hčerko Miro, ki je ostala do vrnitve pri svoji babici Neži Olip. 9. julija 1945 se je vrnila spet v Sele, na izropano in opustošeno Užnikovo domačijo. Užnikovo domačijo je upravljal med vojno neki Reiner, ki je bil med vojno v Selah tudi Ortsgrup-penleiter. Izkazal se je kot zelo krut nacist, ki ima na vesti mnogo nesrečnih usod zavednih Slovencev iz Sel.
MILKA OLIP, roj. Pavlič, mama Marjana in Nanteja Olip
Hudi so za njo spomini na nacistično dobo. V gozdu so bili partizani, pri sosedu Kališniku pa policija, ki ji življenje Slovenca ni bilo vredno ficka. Ko je hodila prisiljeno javljat, da so bili partizani pri njih doma, jo je policija vedno dolgo zasliševala. Vse je hotela vedeti, kdo so, kaj so, kaj so go-
vorili, itd. Pa jih je Milka le ukanila: začela je izjavljati, da so peli. Policija je ni več zasliševala in vedno so jo kar spet izpustili.
ANA OLIP, roj. 6. 11. 1922 teta Marjana, Nanteja in Petra
Po izseljeništvu v Rehnitz in Eichstatt je morala tudi ona k procesu v Celovec. Njo pa je doletela zelo kruta usoda, kakor Pavlo Kelih, pd. Vrbnikovo iz Sel. Čeprav nista bili obsojeni, sta prišli obe v koncentracijsko taborišče v Ravensbruck, in sicer v Todes-kommando. Domača sotrpinka je bila tam tudi Angela Travnik, teta koroškega pesnika Valentina Po-lanška.
•	Eden izmed načinov morjenja
•	v KZ Ravensbrucku je bil ta, da
•	so SS-ovci gonili ujetnike s psi.
•	Kdor je obmagal in obležal je
•	bil ali raztrgan ali pa ustreljen.
•	Pri taki hajki je Ana Olip oma-
•	gala, a Pavla Kelih in Angela
•	Travnik, ki sta bili še bolj pri
•	močeh, sta jo prijeli pod pazdu-
•	ho in jo vlekli s sabo, da ni ob-
•	ležala. Tako sta ji rešili življe-
•	nje. Pavla Kelih je bila — pri
•	procesu v Celovcu so jo opro-
•	stili! — kakor Ano Olip — v KZ
•	Raveisbriicku zažgana. Ana
•	Olip se je vrnila domov avgu-
•	sta 1945.
Janez in Milka Olip, pd. Užnikova, starša Marjana in Nanteja Olip, s svojimi prvimi otroci.
Stran 4
Naš tednik 20 — 18. maja 1977
Vodstvo selske občine v nacistični dobi
Zlo, ki se imenuje germanizacija ali odtujevanje od lastne narodne pripadnosti, se je začelo s prihodom učitelja Jerolitscha, ki je bil doma v današnji občini Bistrica v Rožu, in njegove žene, ki je bila doma pri Jurkelu na Doleti. Ta žena, ki še danes živi, je bila tudi tista, ki je takoj vprašala kaplana Ivana Olipa, ko je prišel kot kaplan v Borovlje, če tudi kaj nemško zna. Ta ženka po navadi ne hodi v cerkev, pa tudi nemščine se do danes še ni naučila. Omenjeni učitelj Jerolitsch je prišel v Sele ob začetku 1. republike in takoj začel z odtujevanjem Selanov za velenemštvo. Potem, ko je zasedel Hitler Avstrijo in je bita izbrisana z zemljepisa, je bil do izseljevanja 1942 Ortsgruppenlei-ter v Selah. Za njim je prevzel to funkcijo neki R e i n e r, ki je dobil posestvo izseljene Užnikove družine. Župan je bil Johan F a 11 e , Selan in do smrti navdušen hitlerjanec. Kmečki voditelj (Bauernfiihrer) pa je bil Tomaž Ogris, pd. Skutovc.
Pred smrtjo po vojni je Skutovc prosil k sebi še rajnega Janeza Olipa, pd. Užnika, ni pa znano, kaj sta govorila. Pri pogrebu Skutov-cu domači selski pevski zbor ni zapel. Sploh po vojni Selani nem-čurjem-nacistom na grobu niso peli. To se je spremenilo šele v zadnjem času. Važna nacistična osebnost je bil tudi N i k o I a u s Maurer, foršner Hollenburške-ga gradu. Ko so kmetje les vozili,
je pri nemčurjih meril tako, da je naneslo več metrov lesa in jim dajal tudi po 50 grošev več za meter. V obratnem smislu je prikrajševal slovenske kmete-furmane.
0 Te osebe so imele v glavnem 0 niti v rokah pod Hitlerjevo stra-0 hovlado. Te osebe imajo tudi 0 na vesti selske izseljence, ta-@ boriščnike in žrtve fašizma. Ko 0 bi morali priti Neža Olip in nje-0 na vnukinja Mira (babica in 0 bratranka današnjih obsojen-0 cev) na dopust domov — od 0 vodstva taborišča sta imeli do-0 voljenje —, so ti odgovorili v 0 Celovec: „kdo jih bo pa redil" 0 in jih poslali nazaj.
0 To so bile tiste osebe, ki so 0 1943 na vprašanje iz Celovca, 0 namesto da bi napisale proš-0 njo za obsojene seiske rojake 0 v Celovcu, ukazale, naj jih uni-0 čijo. In res so jih nato obglavili 0 na Dunaju.
Po vojni se tem osebam ni skri-
vil las. Johann Falle je še pred koncem vojne oddal svojo funkcijo kot župan, ko je videl, da s 3. rajhom ne bo nič. Tomaž Ogris pa je postal po vojni celo župan. 0 Izseljencem in taboriščnikom 0 ni povrnil nihče njih škode. 0 Oropane in opustošene doma-0 čije so si morali spet sami ure-0 diti in si sami opomoči. Ti so 0 nastradali tudi po vojni. Dejanski krivci, ki so med vojno lepo živeli, ki ničesar niso zgubili, so ostali tudi po vojni nedotaknjeni. V primerjavi s slovenskimi žrtvami v kakršni koli obliki pa so bili veliko na boljšem, saj začeli so lahko s polnim hlevom!
Vsi ti omenjeni so že mrtvi. Pravijo, naj se o mrtvih slabo ne govori. A njih miselnost živi dalje in to miselnost podpira avstrijska država, ko hoče soditi tistim, ki se za pravico borijo, in ne tistim, ki so bili že od nekdaj povzročitelji nemira na Koroškem!
Pretresljiva selska kronika
in se bo vrnil mož spet domov. Hude so bile noči, ko so prihajali zaporedoma partizani in gestapovci. Prve je rada sprejemala in pogostila, druge je morala. Po vsakem prihodu partizanov pa je bilo vedno treba hitro na občino javiti, da so bili pri hiši partizani. Seveda pa vedno tako, da partizanom ni bilo v škodo. Kako se bo končalo in kdaj bo spet mir? Te dve vprašanji sta ji kradli živce in jo mučili do osvoboditve.
O Dočakala je osvoboditev, vrnil
•	se je mož in mislila je, da je e zmagala pravica, zmagala tudi
•	na Koroškem in prinesla koro-
•	škim Slovencem njih osnovne
•	pravice. Danes pa ji hočejo
•	spet soditi sina, ki se bori za
•	iste cilje, za katere se je borila
•	že vedno tudi ona s svojim mo-
•	žem. Zaradi te borbe je pretr-
•	pela nepopisno mnogo gorja,
•	zaradi te borbe je bil zaprt njen
•	mož.
TOMAŽ OLIP, pd. Jereb na Obirskem, stric Florija Juga
Aretirali in zaprli so ga novembra 1942. Daleč naokrog je bil znan kot korenina in nadpopreč-no močan orjak. Pri zasliševanju na sodišču v Celovcu se je postavil gestapovcem po robu.
•	Pri nekem zasliševanju, ko so ga
•	začeli mučiti in tepsti, je zagra-
•	bil železen stol in začel z njim
•	udrihati po nacistih. Ni mu mo-
•	gel noben blizu. Od daleč so
•	ga skušali z raznim mučilnim
•	orodjem ubiti, a se jim ni po-
•	srečilo. Šele puškine krogle so
•	ga spravile na tla, a preden je
•	izkrvavel, so ga še ubili. Do-
•	mačim so sporočili, da je zbo-
•	lel in umrl.
URŠULA OLIP,
pd. Jerebova na Obirskem,
teta Florija Juga
NEŽA JUG, mama Florija Juga
Ko so ji januarja 1942 aretirali moža, ga nato obsodili in zaprli, je ostala sama s štirimi majhnimi otroki na kmetiji pri Spodnjem Bošnjaku v Selah. Kot zvesta mati svojih otrok je garala in garala, da so bili otroci oskrbljeni, in čakala dan, ko bo prišla svoboda
Slika zgoraj: na desni Neža Olip, ki zaradi preživetih grozot še danes večkrat ne more spati; na levi Marija Olip, ki se ji je posrečilo dobiti v svoje roke kazenski akt, iz katerega objavljamo izvlečke. Obe sta teti obtoženih Marjana, Nanteja in Petra Olip. Slika levo: Peter Olip st., pd. Hajnžej, oče obtoženega istoimenskega sina, je tudi sam obtožen, čeprav ne ve zakaj. Slika spodaj: Helena Olip, roj. Oraže, mati obtoženega Petra Olip, je v vojni komaj ušla smrti.
Rajhovska nasilnost ni prizanesla tudi Uršuli Olip. Odgnali so jo z domačije in jo zaprli na hujši način, kot se dela z živino, v koncentracijsko taborišče. Bila je v Auschvvitzu in Dachauu, v taboriščih, ki sta znani po celem svetu po svojem nečloveškem, brutalnem ravnanju vodstva in paznikov. Vojna je bila za njo obsodba na skrajno trpljenje in mučenje.
KATARINA OLIP, roj 1898 teta Marjana, Nanteja in Petra
Nacionalsocialistična natančnost preko domačih selskih nemčurjev tudi Katarini ni prizanesla. Aretirali in zaprli so jo januarja 1943. Na prisilno delo je morala v Eichstatt. Po treh letih nepozabnega trpljenja in zaničevanja se je vrnila v Sele 5. julija 1945.
heinlguff
fur die Ubernahme des — der — Gefangenen
[ Nr.	Ta*	Minute	Dbernahme		Unterschrift des Obernehmers i		
			Ort bzw. Bahnhof	Dienststelle bzw. Leiter des Sammelwagens in der Richtung	Autwti(-	Name	Dienstbezcichnunffl
[/		m			—		'j. IM-Soh 1 -»o p A
R1	IX						
\3 I /L |f_				- ///»/?			C/i M.d.Sc.
	//L		UM	t,	—		OCtfiK	
		/M#1				m«	
fŽj b. j- t / w,	7 i-.	■	©alsfmra*	©cfiimmiv			■c//s	j
	m						J
	f Z m.	f*	mfMt	Z /r«	i		j y fr.cdiP.l 1
	S-			'Tcltfon Hof.			
		v*	Hof F	lina X!!'	s		
str	n	/y&	reL-Oef '	Fl	ngenennsMe auen.	/		/Vv|
l	M.?.	QYC	i				—-j*-—1 O	/i
i/i	4		(£tienmft -				y— 1
	L	m	PoL-Gefžngni	7 / s Chemnitz			/—	 |
m \ytf__	k 9	r,'/r	Ojemnifi -				r-	i
	4	rs		gpf/.f	» w - : .l+i .v i			/»c. ra. j
	h	i*	3udithaus l	Idlbhplm			C /t**~
			1				m
lbsverweistmgen:
Postaje križevega pota Marije Olip
Zelo drago so plačali Selani...
(Nadaljevanje s 1. strani)
vilne druge družine iz selske občine Med drugim:
0 Tomanovi iz Srednjega Kota; Užnik Valentin, roj. 18. 1. 1891, in Užnik Pavla, roj. 1. 1. 1919; najprej sta morala 14. 4. 1942 z izseljenci v Žrelec. 17. 4. 1942 sta se lahko vrnila domov, 12. 1. 1943 pa sta bila aretirana in prišla v ge-stapo-zapor v Celovec. Tu se jima je rodil tudi sin Valentin, 12. 2. 1943, ki pa je moral v zaporu spet pustiti življenje.
0 Ogris Pavla, roj. 13. 8. 1906 in Ogris Marija, roj. 13. 4. 1940 iz Gornjega Kota sta bili izseljeni 15. 4. 1942 in bili v Frauenaurachu in Hagenbuchu.
0 Foltičeva iz Gornjega Kota: Dovjak Luka in Dovjak Simon, roj. 28. 10. 1901, sta bila izseljena 15. 4. 1942, prišla v Frauenaurach in Hagenbuchach. Simon je bil nato usmrčen v KZ-u Dachau.
0 Hribernikov'! iz Gornjega Kota: Dovjak Pavel, roj. 22. 1. 1907, Jakob, roj. 5. 7. 1870; Helena, roj. 18. 4. 1874; Marija, roj. 16. 9. 1910, Florijan, roj. 27. 4. 1939, Pavel, roj. 4. 8. 1941, Janez, 15. 5. 1935. Izseljeni so bili 15. 4. 1942 in bili v Frauenaurachu in Eichstattu. Vrnili so se razen Helene Dovjak, ki ni prenesla hudih naporov in umrla
11.	11. 1943 v Frauenaurachu, 8. 9. 1945 domov.
0 Male Janez, roj. 13. 6. 1868, Ma'e Marija, roj. 8. 10. 1881, Male Janez, roj. 17. 9. 1905, Male Jožefa, roj. 26. 10. 1915, iz Sele-Kota 21. Izseljeni so bili 15. 4. 1942, prišli v Frauenaurach. Vrnili so se 17. 7. 1945.
0 Kellih Neža, roj. 22. 2. 1876, Kellih Marija, roj. 4. 1. 1907, iz Srednjega Kota 24 in sestri Neže Užnik Marija, roj. 8. 4. 1873 in Užnik Ana, roj. 24. 6. 1879. Izseljene so bile 15. 4. 1942, trpele so v Reh-nitzu in Eichstattu, vrnile so se 22. 7. 1945.
0 Mlečnikovi iz Gornjega Kota: Kelih Janko, roj. 30. 3. 1898, Uršula, roj. 9. 11. 1902, Kazimir, roj, 29. 3. 1930 in Oton, roj. 28. 2. 1932. Izselili so jih 15. 4. 1942 in prišli so v Frauenaurach, domov so se vrnili 17. 7. 1945.
0 Majerjevi iz Sele-Kota 3: Kol-lich Peter, roj. 25. 6. 1880, je bil
12.	1. 1943 aretiran in gnan v ge-stopo-zapor v Celovec, nato je bil v zaporu v Mariboru, in spet v Celovcu kot prisilni delavec v orožni delavnici, kjer je zaradi izčrpa-
nosti umrl. Kollich Katarina, roj. 26. 4. 1884 je bila prav tako zaprta. Kollich Miha, roj. 30. 9. 1922, in njegova sestra Štefka, roj. 22. 12. 1926 pa sta bila v koncentracijskem taborišču.
0 Kollich Peter, roj. 17. 5. 1917, Florijan, roj. 2. 5. 1908 in Franc, roj. 2. 12. 1924 pa so šli aprila 1942 k partizanom.
0 Grosovi iz Sel: Roblek Ulrik, roj. 4. 7. 1895; Marija, roj. 31. 10. 1912; Gabrijel, roj. 23. 3. 1940 in Elizabeta, roj. 13. 11. 1941, so tudi morali z izseljenci 14. 4. 1942 v Žrelec. Spustili pa so jih 17. 4. 1942 spet domov.
0 Francejevi iz Sel: Olip Marija, roj. 25. 10. 1891 in Olip Urban, roj. 22. 5. 1895, sta bila izseljena 15. 4. 1942. Prišla sta nasilno v Rehnitz, Eichstatt, Frauenaurach, Hessel-berg in spet v Eichstatt. Marija se je vrnila domov 22. 7. 1945, Urban pa je moral od 31. 1. 1945 v nemško vojsko; vrnil se je 14. 4. 1945. 0 Male Albin iz Srednjega Kota 17, roj. 23. 1. 1925 je moral v nemško vojsko. 8. 11. 1944 je bil ranjen v Rusiji, prišel je v lazaret v Zgornjo Avstrijo. 28. 1. 1945 je pobegnil k partizanom. Tudi njegov brat Male Simon, roj. leta 1926 je bil najprej nemški vojak, a februarja 1945 je odšel k partizanom. 0 Bradač Blaž, roj. 2. 2. 1889, je bil januarja 1942 aretiran; prišel je v KZ Dachau, kjer je preživel vojno. Njegov sin Ivan, roj. 8. 11. 1925 je bil od leta 1942 naprej partizan; prav tako je odšel v partizane njegov sin Blaž. 28. 12. 1944 ga je zajela policija. Bil je en mesec v Celovcu in nato do konca vojne v KZ-u Dachau.
Reportažo po avtentičnih pričevanjih spisal Miha Zablatnik.
'.V.V/.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V,
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.