LANGOBARDI V PANONSKI FAZI IVO PIRKOVIČ L jubljana Zgodovina ni doslej povezovala Langobardov z našo deželo, razen ob njihovi selitvi v Italijo. Če se ne oziram o na K ranj, Bled in Baško grapo, ki so v p rašan je zase, tu d i arheologi še ne poznajo strn jen eg a langobardskega najdišča. Vsi sledovi tega germ anskega lju d stv a p ri nas so osam ljeni in n ak ljučni. N ajdišča so včasih napak označena ali celo prem aknjena, k ar je tu d i tujino odvračalo od solidne poti raziskovanja. N ajdbe so označene ko t m erovinške, alem anske in gotske. Precej se jih je že tud i porazgubilo, da jih ni več mogoče preveriti, k aterem u lju d stv u in k u ltu ri naj jih pripišem o. V prašanja L angobardov nism o m ogli rešiti tudi zato, k e r nismo upoštevali, da v 6. sto letju ni več antične geografske delitve dežel, saj jo močno sprem injajo že gotsko-bizantinske vojne. L angobardi jo ra z k ra ja ­ jo dalje, saj so za vselej porušili politične m eje stare Savie, k i se nikoli več ne om enja. D okazati je mogoče, da se raztrgani deli te dežele sk ri­ vajo po prihodu L angobardov pod starejšim i im eni Norik, Panonija, celo V aleria ali k ar »italska tla«. Zato nism o m ogli razum eti P rokopijevega poročila o langobardski naselitvi na slovenskih tleh. Še bolj protislovno se nam je zdelo poročilo P avla D iakona o selitvi Alboinovih L angobar­ dov v Italijo. Od V alvasorja do danes se zgodovinarji še niso m ogli zediniti, katero selitveno po t nam opisuje čedadski kronist. V saka od doslej zagovarjanih skriva v sebi bolj ali m anj huda protislovja, da smemo upravičeno sklepati, da je v osnovi nekaj zgrešenega. V tem tiči vzrok, da še ni bilo mogoče doslej nap isati politične zgodovine L ango­ bardov za zadnji dve desetletji pred njihovo selitvijo v Italijo, čeprav nas zadovoljuje njih o v a k u ltu rn a zgodovina, ki jo dolgujem o J. W er- nerju, K. M itscha-M ärheim u, C. G. M oru in drugim . K er šteje panonska faza Langobardov sam o k ratek čas od naselitve leta 546 do odhoda leta 568, je razum ljivo, da arheolog njihovega v p raša­ n ja s preskrom nim i najdbam i sam ne m ore rešiti. P rav tako so preskopi pisani viri. T reba je bilo p reb iti tesne ograje arheološkega in zgodo­ vinskega raziskovanja. Predvsem je bilo treb a prem agati neosnovano nezaupanje v spoznavno vrednost langobardskih jezikovnih ostalin, saj utegne b iti filološka »arheološka najdba« tu d i dragocenejša od m ateri­ alnih starin, k er sk riv a v sebi d o stik rat sledove razvoja, ne sam o »tre­ nutnega posnetka« časa. Šele soočenje pisanih zgodovinskih poročil s sodobno arheološko analizo o hranjenih langobardskih najdb, z razčiščenjem v p rašan ja n a j­ dišč, študijem langobardskih jezikovnih ostankov, kritično presojo geo­ grafije n a prelom u starega in srednjega veka in z vrednotenjem prese­ netljivo bogatega ljudskega izročila o L angobardih in njihovem strateg u »kralju P endirju« v G orjancih nam je dalo nova in logično trd n o po­ vezana spoznanja o tem zanim ivem lju d stv u na slovenskih tleh. Stara trd o v ratn a protislovja so izginila, k ar nam je poroštvo, da smo na dobri poti. LANGOBARDSKA ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA V elike M alence B alduin S aria je z arheološkim odkopavanjem na V elikih M alencah na severnih pobočjih vzhodnih G orjancev v letih 1929— 1930 odkril mogočno ilirsko trd n jav o iz suhega zidu.1 Za vlade D ioklecijana (284 do 305) so jo zasedli R im ljani in ves prostor, dolg 425 m in širok največ 250 m etrov, obdali z 2 m debelim obzidjem iz pravilnih k am nitih kvadrov. Okoli leta 400, mogoče po vdoru A larihovih Zahodnih Gotov leta 403, so R im ljani ta kaštel obnovili drugič in ga močno u trd ili s stolpi in kon- traforti. N ajdba 21,5 cm visokega langobardskega vrča iz fine, svetlo rjavo žgane gline in s štirikotniškim i pečatnim i okraski,1 2 3 ki so po J. W ernerju tipični za L angobarde v njih o v i panonski fazi,8 je B. Sario p re ­ pričala, da je n a Vel. M alencah odkril enega tistih rim skih kastelov, ki jih je po Prokopijevem poročilu Ju stin ija n leta 546 izročil L angobardom .4 Zidani gaber L eta 1880 je dom ačin Ignac K ušljan 5 odkril visoko v G orjancih nad M ihovim (kjer je znam enito grobišče keltskih L atobijcev s knežjim sedežem) drugo staro trdnjavo, Zidani gaber. Leži v nadm orski višini nad 800 m na ostrem grebenu, ki pada n a vzhodni stra n i strm o v gorsko dolino Kobile, n a zahodni v dolino P endirjevko, na severni p a je zapiral dostop z ravnine obram bni zid. Poslikane stene in solidna zidava z zdrobljeno opeko v m alti kaže, da g re za rim ski kaštel. P ri trd n ja v i je bila kovačnica, v k ateri je I. K ušljan le ta 1887 našel langobardsko k era­ miko in poznoantične predm ete.6 * Že le ta 1884 je bil v trd n ja v i sam i od­ 1 B. Saria, Začasno poročilo o izkopavanjih na Gradišču pri Vel. Malenci. Glasnik muz. druš. za Slovenijo 10, 1929, 11—17. B. Saria, Drugo začasno po­ ročilo o izkopavanjih na Gradišču pri Vel. Malencah. Glasnik muz. druš. za Slovenijo 11, 1930, 5—12. B. Saria, Doneski k vojaški zgodovini naših krajev v rimski dobi. Glasnik muz. druš. za Slovenijo 20. 1939, 115 ss. = R. Ložar, Staroslovansko in srednjeveško lončarstvo v Sloveniji. Glasnik muz. druš. za Slovenijo 20, 1939, 189, T. 18: 14. 3 J. Werner, Die Langobarden in Pannonien. Abhandl. d. Bayer. Akad. NF 55 A, B (1962) 52 (odslej: J. Werner, Die Langobarden). 4 B. Saria, Glasnik muz. druš. za Slovenijo 20, 1939, op. 1. V nemškem povzetku pravi: »Sicher handelt es sich bei Vel. Malence auch um jene Be­ festigungen an der pannonischen Grenze, welche die Langobarden nach Pro­ cop, De bello Gothico III, 10 im J. 540 von Justinian erhalten haben.« (str. 151). 5 Kratko biografijo o Ignacu Kušljanu glej v Situli 10, 1968, 93—102. 6 S. Petru, Nekaj zgodnjesrednjeveških najdb iz Gorjancev. Arh. vestnik 18, 1967, 435 ss. k rit zidan grob z veliko srebrno, pozlačeno pasno spono in velikim glav­ nikom, leto pozneje še drug obzidan grob s srebrno pasno spono, bil pa je nekoč že izropan, k a r je tipično za langobardske grobove. K ustos D eželnega m uzeja K. D ežm an je najd b e ocenil najprej ko t m erovinške, v svojem V odniku po m uzeju iz le ta 1888 pa kot alem anske iz 5. do 8. stoletja. S. P e tru je v a 7 jih po J. W ern erju 8 določa kot nesporno lango­ bardske. Grobovi v trd n ja v i sam i kažejo n a padle m ed obleganjem . N ajdbe z Zidanega g ab ra so v lite ra tu ri, tu d i p ri J. W ernerju, objavljene pod napačnim i im eni »Mihovo«, »Grobišče« in »Pendirjevka«. N a zunanji, to je severni stra n i obram bnega zidu, je K ušljan ugoto­ vil pol m etra debelo halštatsko k u ltu rn o p la st pepela, oglja, kosti, k e ra ­ m ike in b ronastih te r železnih predm etov. Zapisal je: »Gotovo so od tu tud i opazovali daljno in bližnjo okolico«.9 Saj je od tam zares videti daleč na Štajersko, K oroško in globoko v prim orske kraje. T a ugotovi­ tev bo za nas pozneje velikega pom ena. O arheoloških sledovih hud ih bojev n a Zidanem gabru piše J. Peč­ nik: »Sovražnik je p rišel zelo težko blizu. K adar so bili prebivalci ob­ legani od sovražnikov in niso m ogli iz trd n jav e, pokopavali so m rliče v hišah. Ko smo p reisk av ah , našli smo v sobah pokopane m rliče, iz k atere dobe je to, je težko določiti, k er so okostja še cela. P ri onih pa, ki so bili v kam n itih grobovih pokopani, našli smo velike koščene glavnike, k atere so im eli m oški n a glavah, ravno tako smo n ašli nože. Ko smo prekopavali z veliko težavo, našli smo velike po 2 m etra dolge in 1 m eter široke jam e, k a te re so im eli za vodo.«1 0 Med Vel. M alencam i in Zidanim gabrom je očitna arheološka in kronološka analogija. N a osnovi teg a in po oceni najdb sm em o reči, da je bil Z idani gaber zg rajen na prelom u 4. in 5. stoletja, ko so R im ljani Vel. M alence drugič u trd ili in je p ri nas razpadla rim ska uprava. Precej bogati sledovi L angobardov pa n as upravičujejo, da vidim o v Zidanem gabru drugi antični kaštel, ki ga je leta 546 Bizanc dodelil Langobardom . Bil pa je pom em bnejši od kaštela p ri Vel. M alencah. V eliki O rehek Konec leta 1910 in v začetku leta 1911 so p ri rigolanju vinograda p. št. 2344 na H ribu (n. m. 280 m) na zahodnem robu Vel. O rehka p ri Stopi­ čah n aleteli na 35 grobov. K eram iko so delavci uničili. D eželni m uzej v L ju b ljan i je dobil le dve bronasti pasn i sponi in bronasto utežno plo­ ščico, veliko 2 X 2,8 cm in težko 55 g. P in k jo d atira v obdobje Ju stin a 7 S. Petru, o. c. 127 ss. 8 J. Werner, o. c. T. 67: 5, 6. 9 Ignac Kušljan, Spomini, Šentjernej 1909, rokopis, last I. Pirkoviča, pre­ pis v Nar. muzeju v Ljubljani. 1 0 J. Pečnik, Vojvodina Kranjska v predzgodovinski dobi (1912) 26. Pečnik je kopal pri Zidanem gabru najbrž leta 1899, ko je poslal dunajskemu Pri­ rodoslovnemu muzeju pod napačnim imenom najdišča »Pendirjevka« in »Gro­ bišče« (kar je prevzel tudi J. Werner) bronasto pasno spono, spiralno fibulo, bronast gumb, rob steklene posode in modro stekleno koraldo. (J. Werner, Die Langobarden, T. 67: 5 in 6.) Nikjer pa ni mogoče zaslediti velikih koščenih glavnikov in nožev, ki jih omenja Pečnik. IL (565— 578), torej v konec langobardske panonske faze.1 1 Tudi pasni sponi sta langobardski. Po spom inu J. Pipana, po dom ače T u rk a z Vel. O rehka,1 1 1 2 ki je bil priča odkopa p rv ih 21 grobov, so b ili skeleti o rientirani z glavam i proti zahodu. V vsakem grobu sta bila pasn a spona in bojni nož, v enem še zlat prstan, podoben poročnem u, in zlat uhan, podoben »m určku« s kam ni (gotovo u h an s košarico). K osti so na ukaz orožnikov znosili na pokopališče n a M alem O rehku. B ile so precej dobro ohranjene, zlasti lobanje z močnimi, zdravim i zobmi brez poškodb. K ar 35 vojakov ni moglo v 22 letih u m reti naravne sm rti. V erjetno so padli v bojih. O pozoriti m oram na dejstvo, da ne najdem o v teh grobovih, poleg langobardskega orožja in pasnih spon, n iti enega tipičnega in za L an­ gobarde v tistem času skoraj obveznega etnično k u ltu rn eg a ali verskega simbola, kot sta kresilo in glavnik. T udi uhan s košarico b i težko p ri­ pisali Langobardu, p rstan a pa gotovo ne. M isliti m oram o n a rom anske staroselce, ki so kot vojaški najem niki služili na langobardskem kaštelu. N anje spom inja im e Lahovci za njiv e in travnike na zahodni stran i Vel. O rehka. N jihove črnolase potom ce nižje rasti srečujem o n a Vel. O reh­ ku in n ek aterih drugih gorjanskih n aseljih še danes. Na dom ačinske vojake v langobardskih trd n jav ah kaže tu d i krščan­ ska cerkvica, ki jo je B. S aria odkopal na kaštelu na Vel. M alencah. L angobardi in tu d i Vzhodni Goti p re d njim i so bili arijanci, ki cerkev niso zidali. K er pa bo treb a to cerkev potisniti n a prelom starega in srednjega veka, jo lahko pripišem o zopet samo staroselski posadki. Rim ­ ljani, ki jih v 5. in 6. stoletju ni več p ri nas, p rav tako ne p rih ajajo v poštev. Podobne cerkvice bomo našli še v dveh langobardskih trd n jav ah . A rheologi jih odkrivajo tudi na n ek aterih bizantinskih kastelih, zgraje­ nih v istem času proti slovanskim in avarskim vdorom ob dolenji Donavi. Poleg najdišča grobov na Vel. O rehku, pa nekoliko niže, leži naselje V erdun. Ime je predslovansko. Tam so znani že h alštatsk i arheološki sledovi. Ledinsko im e B urenke pri V erdunu kaže n a izginulo stavbo iz lesenih b ru n (F. Bezlaj ustno). Na b ližn ji H rušici je bil rim sk i vicus s kam nitim i nagrobniki, ki jih je 10. avgusta 1897 odkril I. K ušljan in dan ali dva kasneje o njih osebno poročal v D eželnem m uzeju v L jub­ ljani.1 3 T olsti vrh N a G lobočnikovi A rheološki k a rti K ranjske iz leta 18891 4 je ozna­ čen Feistenberg, to je Tolsti v rh 1 5 n ad G racarjevim T urnom ko t m ero- 1 1 S. Petru, o. c. 133-—134. 1 2 Janez Pipan, r. 1887 na Vel. Orehku, je pri odkopu prvih 21 grobov še sam sodeloval in mi o tem 26. maja 1968 in 17. avg. 1969 pripovedoval. Pravi, da si je grobišče v spremstvu novomeških frančiškanov ogledal odpo­ slanec Deželnega muzeja. Odprli so mu nov grob, ga podkopali in na podlo­ ženi deski dvignili, da ga je odposlanec narisal. 1 3 I. Pirkovič, Crucium. Situla 10, 1968, 97. 1 4 A. Globočnik, Archäologische Karte von Krai n 1889. Mitt. d. Hist. Ver. f. Krain 2, 1889. 1 5 Ker pomeni Feistenberg tudi grad Gracarjev turn, ki spada pod vas Hrastje, postavlja S. Petrujeva Globočnikovo »merovinško najdišče« Feisten- vinško najdišče. N eznane najd b e so izgubljene. N a tem vinorodnem griču (n. m. 357 m) v p ro sto ru m ed Z idanim gabrom in Vel. O rehkom je, po K ušljanu, ugotovljeno halštatsko, latensko in antično naselje.* 1 6 N a vzhodnem vznožju gorice je bilo p ri H rastju in O rehovici še v začetku 18. stoletja živo ledinsko im e V erdun. V Šentjernejskih k rstn ih knjigah je 5. novem bra 1703 vpisana nezakonska m ati H elena »stanu­ joča pri Š kerbincu n a V erdunu p ri H rastju« (inquilina in W erdunia prope H rastie apud Sckerbinz). Sam o nekaj le t m lajši pleterski u rb a r pa navaja, da im a M atija Piletič iz O rehovice »pri hiši njivo, im enovano na V erdunu« (na v erd u n e genant beim haus).1 7 Im e V erdun nam bo po­ m agalo iden tificirati m erovinške najdbe n a Tolstem v rh u ko t lango­ bardske. Hrib pri D olenjskih Toplicah Staro in še vedno rabljeno im e za vas H rib p ri U ršnih selih je K u- zelna vas z dvem a km etijam a na strm em griču s 388 m nadm orske višine. Na m erovinške n a jd b e je v svojem V odniku po m uzeju iz leta 1888 opo­ zoril že K. Dežm an, ki postavlja »Kusel« napačno k Š m arješkim Topli­ cam, Globočnikova A rheološka k arta pa p ra v k D olenjskim Toplicam . N ajdbe so zgubljene in neznane. P ri H ribu-K uzelni vasi je zopet naselje V erdun, ki nam bo tako kot pri Tolstem v rh u pom agalo najdbe določiti za langobardske. Im e K uzelna v as in K usel je filološko še nepojasnjeno. Im am o tud i hrib K uzelovka v p ro sto ru med Zidanim gabrom in Tolstim vrhom . Po poročilu iz leta 1466 je bila v H rastju, starem V erdunu pod Tolstim vrhom , plem iška posest, ki jo je im el K osel (edeltum b, d arau f d er Kosel gesessen ist, K om atar, C artular, št. 89.). K osele v H rastju, ki se pišejo danes Koželj, štejejo zgodovinarji včasih za slovanske koseze, m islim pa, da bo treb a njihov izvor potisniti nazaj v langobardsko dobo. V erduni V erdune smo n ašli p ri langobardskem in dveh m erovinških arheo­ loških najdiščih. To ni naklučje. Etim ološka analiza tega toponim a je privedla do presenetljivega odkritja. Že germ anist J. K elem ina je videl v im enu V erdun (pisal o tem ni) koren langobardskega živinorejskega izraza »wardo«, ki tiči tu d i v našem izposojenem »vardevati«.1 8 Ko izv aja dr. F. Bezlaj naš »Mašun« iz mansione(m), »račun« iz ratione(m) in »tolmun« iz tulm inione(m ), vse nastalo iz v u lgarne latinščine, zaključuje: »Težko bi bilo torej dvom iti, da tudi dolenjska im ena V erdun ne bi b ila iz germ, wardó »varovati« z berg tja. Ker pa gre pri vseh drugih langobardskih in »merovinških« najdiščih vedno za strateške višine na starejših arheoloških tleh, bomo tudi tu mislili na hrib Tolsti vrh. 1 6 I. Kušljan, gl. op. 9. 1 7 Urbar hrani kartuzija Pleterje. Škrbinčevo hišo štejejo danes v Hrastje. 1 8 V dolini Krke in pod Gorjanci pastirji še danes vzklikajo živini, ko jo gonijo na pašo ali preganjajo iz škode, »varda, varda«, kar utegne biti filo­ loško sorodno z »Verdunom«. vulgarnolatinskim posredovanjem . T udi v S rbiji so im ena »V ardišta« in našim ljudskim glagolom vardeti, va rdévati »oskrbovati živino« ustreza sbh. vardati »paziti«, m edtem ko m ore b iti p. (poljsko) w ardega »čreda, živina« sprejeto samo iz jezika rom unskih pastirjev v K arpatih.«1 9 Zaključek: p ri svoji vojaški postojanki na Vel. O rehku so im eli L an­ gobardi živinorejsko stajo (Burenke?), ki so jo poim enovali s svojim besednim korenom »wardo«. Črede p a so jim oskrbovali keltsk i doma­ čini, ki so govorili vulgarno latinščino. Od njih smo Slovenci apelativ »wardione(m)« prevzeli in ga v sto letjih preobrazili v k rajevno ime Verdun. Lega obeh d rugih V erdunov n am sedaj narekuje domnevo, da gre tudi na m erovinškem Tolstem vrh u in m erovinškem H ribu p ri U ršnih selih dejansko za langobardske kastele, p ri k aterih so bile živinorejske staje, podobno k o t so bili pozneje p ri srednjeveških gradovih »kravjaki«. Č etrti V erdun se nam je ohranil ko t zaselek Sm olenje vasi. P o k ristjan jen i keltski staroselec, ki je m oral b iti pri nas dokončno rom aniziran vsaj že konec 4. stoletja, ko R im ljani naše k raje za vselej zapustijo, služi n a langobardskih živinorejskih stajah samo kot n a je t ali podložen pastir, lastniki čred pa so Langobardi. A varski B ajan obljubi Langobardom vojaško pomoč proti G epidom leta 567 pod pogojem , da m u L angobardi že pred boji izroče deseti del svojih čred. Že prej je bilo znano, da so se L angobardi po priselitvi v Panonijo nehali u k v a rja ti s poljedelstvom (ki ga je kralj W acho nad Donavo še pospeševal), to d a ne zato, k er bi se čutil »gospodujoč sloj«, ko t m eni H. M itscha-M ärheim , am pak zato, k er se posvetijo čisto vojaški službi.2 0 Im e V erdun p ri Vel. O rehku im a še danes dva pom ena: n aselje samo pa tu d i svet, ki se razprostira na ju žn i strani natanko do ceste Stopiče— Vel. O rehek, n a severni pa zajem a še dolino B urenke. Prvotno so lango­ bardski »verduni« torej natanko om ejeni pašniški revirji, ki ustrezajo poznejšim slovenskim pašniškim »župam«. S petim i langobardskim i u trd b am i v verigi G orjancev smo tako od­ krili doslej neznan vojaški lim es iz srede 6. stoletja, ki se opira na starejše rim ske kastele in še neraziskane višinske strateške položaje. M orda jih je bilo več, pa niso njihovi langobardski sledovi znani. Sum ­ ljivi so zlasti G račeno, Mokrice, S ta ri grad nad Podbočjem , k je r se je človek u trje v a l od ilirskih časov do srednjega veka; ne vemo, kaj je bilo s Sichersteinom , starim Prežekom in starim V rhovim pred Višnjegorci. Pač pa najdem o nekaj raztresen ih langobardskih stratešk ih posto­ jank še drugod po D olenjskem : Belo cerkev, Sv. goro pri V ačah, m orda tudi rečno pristanišče Savo, Kaplo vas v M irenski dolini in n a Š tajer­ 1 9 F. Bezlaj, Eseji o slovenskem jeziku (1967) 91—92. 2 0 H. Mitscha-Märheim (Dunkler Jahrhunderte goldene Spuren [1963]) ugotavlja, da po selitvi Langobardov čez Donavo v Panonijo »verschwindet nämlich die Bauerntonware fast gänzlich, was zu dem Schlüsse führen muss, dass sich die Langobarden in Pannonien ab etwa 550 nicht mehr in erster Linie als sesshafte Bauern, sondern als eine über die einheimische Vorbevöl­ kerung gebietende »Herrenschicht« gefühlt haben« (str. 131). skem Rifnik. P rokopij govori tu d i o Langobardom podeljenem »m estu Noriku«, ki pom eni P tu j,2 1 k a r arheološko doslej še ni bilo potrjen o .2 2 Bela cerkev V oktobru 1898 je J. Pečnik odkopal na V injem v rh u nad Belo cer­ kvijo šest skeletnih grobov, ki so ležali n a južni strani ob halštatsk em trdnjavskem okopu in znotraj nasipa.2 3 P rv i, tre tji in peti grob so bili brez pridatkov. Iz groba št. 2 naj b i bila halštatsk a bronasta zapestnica, 22 ja n ta rn ih in 18 drobnih neprozornih steklenih korald te r dvoreden, koščen glavnik.2 4 V četrtem grobu s skeletom okoli desetletnega otroka je bil koščen glavnik in b ro n ast te r pozlačen pasni okov pravokotniške oblike. O krašen je z dvotračnim živalskim prepletom , ki je redek prim er langobardske u m etnosti iz tega časa in je zato zbudil pozornost dom a­ čih in tu jih arheologov.2 5 Pozneje je P ečnik kupil na V injem v rh u še nekaj naključnih gro b n ih n ajdb in jih poslal dunajskem u m uzeju: sre­ brno in pozlačeno ptičjo fibulo, ki im a v oči vložen granatov različek alm andin; dve štirik o tn i bronasti zaponki; dva sreb rn a obročka, na vsakem po dva sre b rn a reb rasta obeska; dve štirikotni, sreb rn i ploščici s prikovičeno pločevino na h rb tn i strani; dvojnostožčast pred iin i vijček iz gline; dve bronasti, šest steklenih in dve jan tarn i koraldi; pogačo brona za ulivanje te r tra k bronaste pločevine.2 6 2 1 F. Kos. Gradivo 1 (1902) str. 31, op. 1. B. Grafenauer, Zgodovina slo­ venskega naroda 1 (1964) 219. 2 2 Arheološkega dokaza langobardske posadke v Ptuju skoraj ni pričako­ vati. Arheološki sledovi se teže ohranijo v mestih, ki so bila večkrat uničena in zopet obnovljena, kot na samotnejših tleh, kjer ni bilo obnavljanja naselij in ponovnega uničevanja starih temeljev in grobov. Tudi Langobardi sami so pred selitvijo oplenili svoje bogatejše grobove, pozneje pa so tudi drugi iskali v njih zlato in dragocenosti, uničujoč arheološke sledove. 2 3 S. Rutar, Die Funde von Vinivrh bei Weisskirchen. Mitt. d. Zentral- Komm. 27, 1901, 29—30. 2 4 J. Werner, o. c. T. 67: 7. K langobardskemu glavniku seveda ne sodijo halštatski predmeti. 2 5 J. Werner, o. c. T. 67: 9 in T. 42: 5. Dvotračni ornamentalni preplet na pozlačeni okovni ploščici z Vinjega vrha predstavlja dragocen primerek langobardskega stila II, ki prek stila I v naddonavski fazi sega v severnjaški vikinški kulturni krog in dozoreva po letu 568 v Italiji. Gotom ostaja ta stil vedno tuj. Mogoče gre pri vinjevrškem okrasku za podobo kačastega zmaja, ki se zelo stiliziran že konec 8. stoletja pojavlja tudi na kljunih gusarskih vikinških ladij tako imenovanega »zmajevega brodovja«. Po Wernerjevem mnenju je nastal okrasek v domači delavnici vinjevrških Langobardov. Nji­ hove zlatarske delavnice so znane tudi drugod, z orodjem vred najbolj iz Poysdorfa na Nižjem Avstrijskem. V tem pogledu poznamo Vinji vrh še zelo malo. Iz časov, ko so tam obnavljali uničene vinograde in so prihajali na dan veliki arheološki zakladi, je Ignac Kušljan nenehoma poizvedoval, kupoval in poročal v Ljubljano. Od 16. febr. 1898 je v njegovi Poslovni knjigi zapis o »dveh peresih zlata, zapestnici in srebrnem novcu«. Dan kasneje: »Na Vini- vrhu sem dobil 4 zapestnice, 4 fibule in nekoliko pozlačenih rinkc in nekaj nepozlačenih, 2 fibule steklene. Dal sem za vse te najdbe... fl 6,20. In 20. marca 1898: »V Vinivrhu od Koplana sem kupil 4 tablice zlata, 6 koravd, dva šnodlčka, eno srebrno fibulo, 4 male srebrne predmete. Za vse to sem dal fl 13,35.« 2 6 Inv. N. 62.877—62.891 dunajskega Prirodoslovnega muzeja. Med vinje- vrški nesporno langobardski inventar se je pomešalo nekaj halštatskih najdb, morda zaradi Pečnikove površnosti (čeprav sam opozarja Dunaj, da so Pogoste zlate ploščice in pozlate, k i je tipična bizantinska um etnost, kažejo n a zlatarsko delavnico, ki je predelovala bizantinske zlatnike iz langobardske vojaške plače. J. W erner pripisuje tu d i znam eniti dvo­ tračni o rnam entalni p replet n a pozlačenem pasnem okovu dom ači de­ lavnici n a V injem vrhu. K ušljan je le ta 1898 kupil na V injem v rh u štiri zlate ploščice in jih 29. ap rila 1898 poslal na D unaj. Z ene od njih je kopiral ornam ent, ka­ terega p u n k tiran i krožni elem ent najdem o tudi na langobardski pasni sponi iz Podm elca.* 2 7 T a okrasna p rv in a je verjetno vpliv dom ačih staro­ selcev, saj je langobardskem u um etniškem u okusu povsem tu ja. Zasavska gora (Sveta gora) pri Vačah N a m erovinške najdbe n a Zasavski gori (Sveti gori) opozarja K. Dežman (leta 1888) in G lobočnikova A rheološka karta. D ve sreb rn i in pozlačeni S -fibuli šteje J. W erner za langobardski,2 8 steklene koralde pa se niso ohranile.2 9 N a Zasavski gori (Sveti gori, n. m. 849 m) je bilo že v prazgodovini u trjen o gradišče. Sava pri L itiji A ra rečnem u božanstvu Savosu kaže n a rečno pristanišče že v antiki. Globočnikova arheološka k a rta om enja m erovinške najdbe, ki so danes zgubljene in neznane. D ežm an in W ern er najdišča ne poznata. K er je Sava še danes izhodišče za 6 km oddaljeno Zasavsko goro (Sv. goro), ki je dostopna tu d i z vozom, je verjetn o bilo izhodišče ali rečno pristanišče tudi L angobardom na Zasavski gori (Sv. gori). Zato gre tu d i n a Savi m orda za langobardske najdbe. K apla vas Vas (n. m. 300 m) na južni stra n i M irne in ceste M okronog—Tržišče označuje G lobočnikova k arta zopet k o t m erovinško najdišče. Tu je ugo­ tovljeno že halštatsk o naselje. Podobno kot m ikrotoponim »na kapeli« v langobardskem Podm elcu je v erjetn o tud i im e K aple vasi povezano s »kapelo« (F. Bezlaj), ki zopet kaže n a staroselce v langobardski vojaški službi. R ifn ik A ntična trd n ja v a s kovačnico in obram bnim zidom n a dostopnejši stran i3 0 močno spom inja na Zidani g ab er v G orjancih s kovačnico in podobnim zapornim zidom. Grob št. 21 s 171 cm dolgim skeletom , dvo­ vrstnim glavnikom , ledvičasto bronasto in železno pasno spono, bronasto bili srednjeveški grobovi na tleh halštatskega stanovanja) ali pa po krivdi Dunaja, kjer so najdbe vpisali šele po 36 letih, ko je bilo lahko že marsikaj pozabljenega in pomešanega. 2 7 V. Sribar, Zgodnjesrednjeveško grobišče in naselbina na Podmelcu- Baška grapa. Arh. vestnik 18, 1967, 377 ss. 2 8 Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. H 2623 in R 2624. 2 9 J. Werner, o. c. T. 38: 16 in 17. 3 0 L. Bolta, Rifnik, Arheološki izsledki in problematika. Arh. vestnik 18, 1967, 397 ss. iglo lasnico, pozlačenim in s steklom okrašenim okovom, enoreznim no­ žem in železnim kresilom kaže rasno, vojaško in kulturno tipičnega lan ­ gobardskega vojaka. Š en tjern ej Ob »langobardski« cesti, kat. št. 2897, ki je z langobardskega Zida­ nega gabra vodila h K rk i in antičnim cestam v ravnini, je v gram ozni jam i na kat. št. 705 p ri Š en tjern eju p rišla po vojni na dan oljen k a s K ristusovim m onogram om in napisom »L ux m undi«. H ran i jo sam ostan Pleterje. Spom inja nekoliko na antične oljenke tipa F ortis ali Cassius. Vidimo pa v njej lahko tud i ovčjo glavo. Napis, m onogram in sledovi zlata (?) so lahko b izantinski vpliv (bizantinski oficirji n a lim esu). A n­ tična trad icija v obliki in latin sk i p revod vzhodnokrščanskega izreka nam odkrivata v lo n čarju rom aniziranega in že pokristjanjenega staro­ selca, v ern ik a zahodnega krščanstva. To pa je prav tisti dom ačinski lončar, za katereg a arheologi že nekaj časa m enijo, da je L angobardom razvil »pečatno« keram iko, ki se je ro d ila v langobardski panonski fazi in se m očneje razv ila pozneje v Italiji. P ečatn a keram ika je n astajala izključno n a dom ačinovem lončarskem kolesu, dediščini antike, ki je dotedanja langobardska hišna o b rt ni poznala.3 1 STRATEŠKI POMEN LANGOBARDSKIH KASTELOV Vsa opisana langobardska najdišča so na antičnih in starejših ka- stelih ob rim skih cestah in prehodih: Vel. M alence in V inji v rh sta zapirala rim sko itin erarsk o cesto Em ona— Siscia—Sirm ium ; Z idani gaber seka pom em ben s ta r prehod čez G orjance; Tolsti v rh in H rib p ri Vel. O rehku ležita ob znani antični cesti iz C rucium a na Brusnice, Hrušico in Belo krajino; H rib p ri U ršnih selih je stražil prehod z itin erarsk e ceste p ri Bučni vasi p ro ti Beli krajin i; Z asavska gora (Sv. gora) je vojaško obvladovala savsko dolino in prehod iz n je na rim ski A trans-T rojane; strateški pom en K aple vasi ob antični cesti iz P raetorium a L atobijcev na Savo in dalje p ro ti Celei ozirom a N eviodunum u je očiten; noriški R ifnik pom eni zaporo velike rim ske a rte rije iz Poetovia p ro ti Italiji. Za obram bo bizantinskega B alkana pa je im el trdnjavski lim es po G or­ jancih še poseben zgodovinski pomen. NASTANEK LANGOBARDSKEGA LIMESA K ako je nastal langobardski trd n jav sk i pas po G orjancih in dolenj­ skem zaledju, nam pojasnjuje P rokopijev zapis, da je bizantinski cesar Ju stin ijan leta 546 podelil L angobardom m esto Norik, u trd b e p ri P a ­ noniji in več d rugih k rajev te r jim izplačal velike vsote d en arja.3 2 D enar 3 1 J. Werner, o. c. 52. 3 2 Procopii De bello Gothico III, c. 33. (Po F. Kosu, Gradivo 1 [1902] 36.) O »mestu Noriku« kot okolišu Ptuja in Celja glej B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda 1 (1964) 218—219 in F. Kos, Gradivo 1 (1902) 36, op. 4. pomeni plačo langobardskim najem nikom , ki so jih bizantinski oficirji m obilizirali po gorenjepanonskih fa ra h in z njim i daleč od njihove pa­ nonske dom ovine zaprli Frankom in V zhodnim Gotom p ro d iran je na bizantinski B alkan. Odtod tolikšna prostorska vrzel m ed gorenjepanon- skim i in savijskim i langobardskim i najdišči, česar doslej nism o mogli razum eti.3 3 U trdbe, ki jih Prokopij om enja »pri Panoniji«, ne »v Panoniji«, kot včasih napak berem o,3 4 pom enijo stare rim ske kastele po G orjancih, ki postanejo leta 546 bizantinsko-langobardski limes. Navidez nerazum ljiva topološka oznaka »pri Panoniji« im a preprosto razlago: Z langobardsko zasedbo G orjancev in druge D olenjske rim ska pro­ vinca Savia za vselej izgine. N jen vzhodni košček, od G orjancev do črte Vinkovci-—K orm adin,3 5 štejejo odslej k Sirm ijski Panoniji, ki sega od leta 546 torej praktično do G orjancev. Dežela med G orjanci in m ejo ita l­ ske province V enecije na A lpah ostane form alno seveda še vedno ital­ ska zem lja, ki je kot nenehno vojno področje (gotske in langobardsko gepidske vojne, sledovi langobardskih bojev na Zidanem g ab ru in Vel. Orehku) Italija ne m ore, L angobardom pa je kot plačanim vojakom ni treba upravno organizirati-3 6 Gotski geografi in A nonym us jo iz zadrege združijo s staro V alerijo. A ntična geografska podoba naših dežel je v razkroju. Za panonsko m ejo po letu 546 po G orjancih im am o še d ru g e dokaze. L angobardske posadke so se im enovale »arim anije«, k a r je pom enilo »državne obm ejne straže« in »straže ob cestah«. O rganizirane so bile po vzoru poznobizantinskih obm ejnih »them«, ki jim poveljujejo »stratego- si«.3 7 Že J. K elem ina opozarja, da pom eni »Hoerm ansberg«, n a katerem stoji langobardski kaste! Zidani gaber, dejansko »(h)arim anusberg«, to 3 3 Takšno mobilizacijo, ki so jo organizirali langobardski kralj in vojvode za službo v drugih krajih, J. Werner izrečno poudarja, ko pravi: »Von Anbe­ ginn an müsste die Befehlsgewalt des Königs und der Duces aber so gross gewesen sein, dass von den Farae ganze Familien zu Kastellbesatzungen abge­ zogen und Einzelkrieger aus verschiedenen Farae vereint in Truppenkontin­ genten ins Ausland geschickt werden konnten.« (J. Werner, Die Langobarden, 120) — Grob desetletnega langobardskega otroka na Vinjena vrhu potrjuje misel, da so prišli langobardski vojaki na dolenjske trdnjave z ženami in otroki. 3 4 Enako kot Werner tudi B. Saria ne pomišlja, da bi iskal Prokopijeve utrdbe drugje, kot »an der pannonischen Grenze — pri (ob) panonski meji.« (Gl. op. 4.) 3 5 Najzahodnejše arheološke najdbe sirmijskih Gepidov segajo do Vin- kovcev in severno od tod ležečega Kormadina. Gl. karto gepidskih najdišč v knjigi D. Csallâny, Arhäologische Denkmäler der Gepiden im Mitteldonau­ becken. Arch. Hung. NS 38 (1961) 315 in 317, ter opis najdb na str. 241. 3 6 Langobardi so poznali samo primitivno rodovno ureditev po »farah« in kake državne uprave sploh ne bi znali organizirati. 3 7 Bizantinske »theme« dobijo svoj organizacijski statut formalno šele v začetku 7. stoletja, praktično pa se pojavljajo že prej, pod pritiskom Fran­ kov, Avarov, Gepidov, Slovanov in Perzijcev na bizantinske meje. Lahko re­ čemo, da ustanovijo prve bizantinske theme (arimanije) prav priseljeni Lan­ gobardi. Tudi J. Werner poudarja, da niso arimanije nastajale morda šele pozneje v Italiji, ampak že po letih 547—548 v Savii in Noriku (Die Lango­ barden, 120). je »goro langobardskih obm ejnih stražarjev « .3 8 Torej poteka langobard­ ski lim es po G orjancih zares ob neki d ržav n i m eji, ki je po Prokopiju panonska. G orjanci so sredi 6. stoletja panonska in obenem u trjen a državna m eja bizantinskega cesarstva. Sedaj šele lahko prvič brez vsak ršn ih sta rih logičnih težav razum e­ mo selitev L angobardov v Italijo, k ak o r jo opisuje kronika P av la D ia­ kona: P rihajajoč s svojo vojsko iz zm agovitih bojev v (Dolenji) Panoniji, prestopi k ralj A lboin »extrem os Italiae fines« (na G orjancih); potem se povzpne na K raljevo goro in nato šele (inde) pride do m ej p rv e italske province V enecije n a A lpah. Že izraz »skrajne italske meje« je logičen samo, če so še neke druge italske m eje, ki niso »skrajne« in p ri k aterih se šele začne državna provincijska uprava. D vojne vzhodne m eje Italije so bile pri P. D iakonu doslej uganka, ki je n i načenjal noben zgodovinar. ZAKAJ UTRDI BIZANC GORJANCE? Langobardske arim anije po G orjancih in njihovem zaledju so im ele nalogo, da zavarujejo bizantinsko državo p red pritiskom V zhodnih Gotov in zlasti še pred n a č rti »predrznega in nem irnega« frankovskega k ralja Teodeberta, ki je osvojil ogrom en evropski prostor od Donave in panon­ skih m eja do S evernega m orja in obal Oceana, vdrl že tudi v N orik in Severno Italijo in se p ripravljal, da prevzam e dediščino antičnega rim ­ skega cesarstva. Z V zhodnim i G oti v S everni Italiji je leta 548 sklenil nenapadalno pogodbo za čas, dokler bo tra ja la gotsko-bizantinska vojna- Zavezništvo je iskal tu d i p ri G epidih v Sirm ijski Panoniji, ki so od leta 551 podpirali slovanske vdore na B alkan. Ju stin ijan ni čakal razvoja tega nevarnega dogajanja. Zvezal se je z Langobardi, ki jim je že od leta 539 drago plačeval n ev tralnost.3 9 L eta 546 jih je preselil čez D onavo v G orenjo Panonijo, da b i vojaško vezali sovražne Gepide ob Tisi in v Srem ski P anoniji. Zoper F ranke pa je lan ­ gobardskim izbranim oddelkom izročil opuščene rim ske trd n jav e po G orjancih in zaledju.4 0 To je p ri L angobardih vojaška novost, začetek njihove m ilitarizacije, ki jim jo pripisujejo n ek ateri zgodovinarji napak šele v Italiji. KRALJ PENDIR O hranilo se nam je bogato ljudsko izročilo o langobardskem strate- gosu na Zidanem g ab ru in njegovih b ojih v domači trdnjavi. To je m it 3 8 J. Kelemina, Pravne starine slovenske v filološki luči. Glasnik muz. druš. za Slovenijo 14, 1933, 52. Ime Hoermansberg povzema avtor po Metodu Dolencu. Zanj navaja vir Časopis za zgod. in narod. 11, 1914, 41, kjer pa v tamkajšnjem Dolenčevem zgodovinskopravnem članku Pravosodstvo kosta- njeviške opatije v letih 1631 do 1655 tega imena ne najdemo. 3 9 To dokazujejo tudi bogati bizantinski darovi, ki so jih leta 539 ali 540 položili langobardskemu kralju Wachu v znano grobnico Žuran na Slovaškem. (Grobnico so že ok. leta 600 izropali.) Že v deželi nad Donavo so se pri Lango­ bardih razvile zlatarske delavnice, ki so predelovale bizantinske zlatnike v nakit, podobno, kot so jih pozneje tudi na dolenjskem Vinjem vrhu. 4 0 Glej op. 33. o k ralju P endirju, o katerem pripovedujejo, da ga je nekoč napadel so­ vražnik in vlom il v ra ta v obram bnem obzidju, k jer se je do danes ohra­ nilo im e »Vratolom«. K ralj je s svojim i zakladi zbežal v sosednjo dolino Pendirjevko in jih skril v skalno pečino Hudo peč.4 1 Tam jih odslej čuva šk rat Taus, ki ga zahodni K elti poznajo pod im enom Dus. Zgodbe o k ralju P en d irju so prvim Slovencem pripovedovali keltski dom ačini, ki so langobardskega strategosa še sam i poznali, m u služili in so spom ine nanj povezali s svojo m itologijo. O hranili so nam tu d i im e »gora ari- manov«, ker so po odhodu L angobardov ostali pri nas do d an ašn jih dni. M arijana Gušičeva4 2 jih odkriva v »Bezjakih« tudi n a področju G orjan­ cev (kjer im ajo še drugačna im ena kot Lahi, K uhli, G o rja n c i.. .)• Kot posebno ljudstvo označuje Bezjake še Prim ož T ru b ar in d ru g i naši pro­ testanti. Zapis o n jih na področju K rakovskih gozdov najdem o tud i v kostanjeviškem u rb a rju iz leta 1588. Filolog dr. F. Bezlaj je po večletnem iskanju razložil (pa še ne ob­ javil) im e k ra lja P en d irja iz keltske oblike »Penn-o-dun-arius«, k a r po­ m eni »prebivalca Pennoduna«, to je »trdnjave na vrhu«.4 3 N ajbrž ni naključje, da pravim o grebenu Z idanega gabra še danes »Na vrheh«. Im e Pennodun m ora b iti starejše od Z idanega gabra, pač iz časov, ko so dom ačini govorili še svoj keltski jezik. N anašalo se je na prvotno ilirsko utrdbo n a tem m estu. M itološki k ra lj P en d ir je zelo verjetn o istoveten z langobardskim vojvodo in poznejšim kraljem Alboinom . K ronika P av la D iakona ne do­ pušča drugačne razlage, kot da se je k ralj A lboin ob p rip rav ah n a odhod v Italijo m udil p ra v na Zidanem gabru. Izročilo o b o jih k ralja P en d irja s sovražniki n ajde sedaj potrd ila v arheoloških sledovih bojev na Zidanem gabru in n a Vel. O rehku. Zgo­ dovina podrobno pripoveduje o A lboinovih dolgoletnih v o jn ah z Gepidi v S irm ijski P anoniji, k jer so znani langobardski sledovi.4 4 M orda so se prenašali ti boji kdaj tud i n a G orjance. To se je verjetno zgodilo dvakrat: ko je gepidski k ralj K unim und leta 565 brez uspeha, leta 566 p a z bizan­ tinsko pomočjo zm agovito napadel A lboina in iz njegovih ro k rešil svojo ugrabljeno hčerko Rosam undo. Do bojev n a langobardskem lim esu pa je lahko prišlo končno tu d i s Franki. K ralj T eodebert I. piše le ta 550 bizan­ tinskem u cesarju, da im a v svojih ro k ah tudi Panonijo. K er pa že F. Kos4 5 ugotavlja, da G orenja P an o n ija ne p rih aja v poštev, m islim o lahko samo na Sirm ijsko Panonijo. In če n i Teodebertovo pism o glede tega 4 1 I. Pirkovič, Crucium. Situla 10, 1968, 37. 4 2 M. Gušić, Etnička grupa Bezjaci. Zbornik za narodni život i običaje Južnih Slavena 43, 1967, 7 ss. 4 3 Dr. F. Bezlaj mi 21. III. 1969 sporoča, za kar se mu iskreno zahvalju­ jem: »Pendir bi lahko fonetično razložili popolnoma regularno iz predslovan- skega pennodunarius .prebivalec kraja Pennodunum’; keltsko penn .gorski vrh’ (nem. die Finne, sin. pen ,vrh’ na Pohorju in Openski vrh, Openci, Opčine nad Trstom) in — dunum ,utrdba’ (prim. Neviodunum).« 4 4 S. Petru, o. c., v op. 2 (hruškast lonec iz Kuzmina pri Sremski Mitro­ viči) in str. 129 (po J. Kastelicu: puščica iz Dalja in Jakovo-Surčina). 4 5 F. Kos, Gradivo 1 (1902) 48, op. 4. gola b a h a n ja , m oram o reči, da so F ran k i m ed leti 548 in 550 v d rli v Do­ lenjo Panonijo, k a r p a se ni moglo zgoditi n a lim esu po G orjancih brez hudih bojev.4 0 * * * * * 4 6 PO KATERI POTI SO SE LANGOBARDI SELILI V ITALIJO? O vprašanju, k je so se Langobardi 2. ap rila 5684 7 dvignili n a pot v Italijo in po k ateri so se selili, je bilo že m nogo napisanega, čeprav se je zdel odgovor vedno preprost: odšli so pač po n ajk rajši poti s svojih treh velikih gorenjepanonskih naselitvenih področij okoli k rajev N ikitish- Hegykö in V arp alo ta na današnjem Z ahodnem O grskem te r z ozem lja Dunaja- Sledeč A nkershofnu in Sm etsu, se je S. R u tarju zdelo, da je bila to pot skozi K oroško (Norik) na P red il.4 8 Idejo so opustili, ko je F. Kos opozoril, da n i v erjeten tak nepotreben ovinek po nič kaj pristopnih krajih, ki so jih m orda držali še sovražni F ran k i.4 9 Če bi šli čez Predil, bi tu d i m orali dopustiti, da je pripadalo gorenje Posočje k Panoniji, ker p rav i P. Diakon, da so L angobardi stopili iz P anonije n aravnost v Ita ­ lijo. R u ta rju je p reo stala samo po t po itin e ra rsk i cesti skozi Poetovio in Emono. L. H auptm ann je m islil, da je tre b a isk ati D iakonov »široko odprti in čisto rav n i vhod« (largius patentem et planissim um ingressum ) v Ita ­ lijo, skozi katereg a so se selili L angobardi, v V ipavski dolini. Visoko in razgledno »K raljevo goro«, ki bi m orala, po čedadskem kronistu, stati na italski m eji ali celo za njo, je L. H au p tm an n našel v K rališkem vrhu nad P odkrajem p ri V ipavi.5 0 J. M al je opozoril, da nad P odkrajem ni nobenega K rališkega, m arveč Streliški v rh .5 1 K er je tudi S. R u ta r zam an iskal ob vipavski cesti tisto sporočeno visoko in razgledno goro,5 2 na katero se je bil spotom a povzpel kralj A lboin, vidijo pozneje K raljevo goro splošno vse do danes v Nanosu, čep rav jo je bil že R u tar odklonil in im el p ro ti njej pom isleke tu d i F. Kos-5 3 Z Nanosom so zgodovinarji 4 0 Vemo, da je frankovski kralj Teodebert leta 548 vojni pohod prek Dol. Panonije in Tracije na Bizarne pripravljal. Za načrt je poskusil pridobiti tudi Langobarde, Gepide in druge sosedne narode. (F. Kos, Gradivo 1 [1902] 44.) Če je Teodebertu verjeti, je v času 548—550 prodrl prek bizantinsko lango­ bardskega limesa v Dol. Panonijo. Tako bi sedaj lahko razumeli, zakaj ime­ nujejo Franki leta 552 Langobarde »najhujše sovražnike«. (F. Kos, Gradivo 1 [1902] 54.) Prokopij v tem primeru ne bi imel prav, ko vidi v tem izrazu samo »nekak navidezen izgovor«, s katerim da so Franki leta 552 zaprli bi­ zantinski in langobardski vojski prodiranje na benečansko zemljo. 4 7 Ker nekateri še vedno mislijo na letnico 569, sem prosil za pomoč Astronomsko fizikalni observatorij v Ljubljani. Strokovni sodelavec zavoda Marjan Prosen ki se mu za prijaznost iskreno zahvaljujem, je izračunal, da je bila velika noč 1. aprila leta 568. S tem letnica 569 odpade. 4 8 S. Rutar, Kakšno važnost imajo Pavla Diakona knjige »De gestis Lan­ gobardorum« za starejšo zgodovino Slovencev. Letopis MS 1885, 288—331. 4 9 F. Kos, Gradivo 1 (1902) 70, op. 4. 5 0 L. Hauptmann, Staroslovanska in staroslovenska »svoboda«, čas 17, 1923, 329. J. Mal ga zavrača v Epilogu k staroslovenski svobodi. Čas 17, 1923, 339. 5 1 J. Mal, Probleme aus der Frühgeschichte der Slowenen (1939) 11-12. 5 2 S. Rutar, o. c. 300—301. 5 3 Gl. op. 52 in F. Kos, Gradivo 1 (1902) 71, op. 3. postavili K raljevo goro pred italske m eje, k ar je vodilo v novo neso­ glasje s Pavlom Diakonom. D anes m isli J. W erner, da se je v L jubljanski kotlini del L angobar­ dov odcepil ob Savi na Bled (kjer je znan langobardski grob), Bohinj in Čedad,5 4 dru g i p a naj bi šli prek H rušice, koder da so se že prej selili tudi Zahodni in V zhodni Goti. Da b i razložil langobardske najd b e po Savii in pojasnil, zakaj zija med njim i in gorenjepanonskim langobardskim ozem ljem tako široka vrzel, v k ateri n i nobenih sledov o Langobardih, je C. G. M or5 5 leta 1964 tvegal povsem novo domnevo: severna gorenjepanonska naselja so se zbirala n a pot n a stekališču cest m ed krajem a K eszthély in V örs n a za­ hodni stran i B latnega jezera te r k ren ila na P tuj in H rušico (sled te se­ litve naj bi bil langobardski grob n a Zasavski gori [Sv. gori]); iz juž­ nejših krajev, bliže Sirm ijski Panoniji, pa naj bi šli L angobardi n arav ­ nost p ro ti Savi in p ri B režicah p rišli na itinerarsko cesto, ki je iz Sir- m ium a držala po dolini K rke proti Ita liji.5 6 Langobardske n ajd b e z Zi­ danega gabra je M or prenesel k rim ski cesti, češ da gre za grobove u m r­ lih na poti. S kratka, n ik ak o r ni bilo doslej mogoče iz logičnih protislovij- Sum ­ ljivo postaja vse, celo n ajtrd n ejša dosedanja dom neva, da so se Lango­ bardi selili skozi P tu j in Celje, saj sta bili ti dve mesti, po Prokopiju, nedvom no še vedno noriški; Pavel D iakon pa pravi, da so L angobardi stopili iz P anonije naravnost n a italsk a tla, ne na noriška ali iz noriških na italska. Po našem o d k ritju dvaindvajsetletne langobardske zasedbe D olenj­ ske postanejo stv a ri na m ah drugačne. A naliza dogodkov v, letih 567 do 568 n a B alkanu n am tudi pokaže, da je odšel kralj A lboin s svojo zm a­ govito vojsko v Italijo z bojišč v S irm ijski Panoniji. P avel D iakon nam opisuje p rav to selitev, ne one, ki je šla iz G orenje P anonije skozi no­ riški P tu j na H rušico in V ipavsko dolino. S to idejo pa se vračam o k pozabljenem u V alvasorju, ki se sklicuje na stare »ljubljanske rokopise« (Laybachische M anuscripta), v k aterih je našel zelo staro sporočilo, da se je začel A lboinov selitveni pohod v Sirm iu. To m oram o sedaj dokazati. LANGOBARDI IZROČE DOLENJSKO AVAROM Predvsem je tre b a kritično p rev eriti zgodovinske dogodke p red la n ­ gobardsko selitvijo, ki smo jih doslej n ap ak povezovali. Da bi dokončno obračunal s sovražnim i Gepidi v Srem u, je kralj Alboin leta 567 prosil pomoči avarskega kagana B ajana. Za plačilo m u je m oral že p red bojem izročiti deseti del vseh langobardskih čred, po zmagi pa bi m u m oral odstopiti polovico plena in vso gepidsko zemljo. Z bizantinskim dovoljenjem 5 7 so A v ari prešli iz D acije čez Donavo v 5 4 J. Werner, Die Langobarden. 5 5 C. G. Mor, La Marcia di Re Alboino (568—70) (1964). 5 6 C. G. Mor, o. c. 180—181. 5 7 Ni mogoče pritegniti tistim zgodovinarjem, ki mislijo, da je ostal Bizanc v tej vojni nevtralen, ko vendar pomaga langobardskim zaveznikom Avarom. Pa tudi celotno dogajanje kaže, da gre vse po načrtih bizantinskega vladarja. Dobrudžo in po desni stra n i reke ogrozili Gepide v D olenji Panoniji- Sovražniki so bili prem agani in uničeni. A v ari so zasedli njihovo deželo ob Tisi, v Sirm ium u pa so jih p reh iteli B izantinci, ki so se polastili de­ žele. A vari so ugovarjali, saj je po pogodbi z L angobardi Sirm ijska P a­ nonija pripadala njim . P rišlo je do diplom atskih zapletov, ki so zavlekli odhod L angobardov z bojišč. M inilo je že novo leto 568, ko spori še vedno niso bili poravnani. A vari znova te rja jo Sirm ium in izročitev ge- pidskih beguncev, češ da je vsak G epid pod pravnim naslovom avarske osvojitve njihove dežele avarska lastn in a.5 8 Šlo je za Gepide, plem stvo in vojake, ki so se p redali Langobardom , in za tiste, ki so iz porečja Tise bežali na bizantinski B alkan, da bi ne p rišli v avarsko sužnost. Bizanc, ki se S irm ium u za nobeno ceno ne bi hotel več odreči, je spor končno rešil tako, da je p rek svojega eksarha N arsesa v Raveni povabil Langobarde, naj se izselijo v Ita lijo (Langobardi dotlej niso na kaj takega mislili). Ko so se B izantinci n am reč rešili n evarnih Gepidov, ki so podpirali slovanske vdore n a B alkan, so jim postali tu d i Lango­ bardi nepotrebni. Poenostavljeni vojaški položaj na B alkanu so upali sedaj iz Bizanca in iz S irm ija te r obdonavskih trd n jav sami obvladati; v zam eno za Sirm ium pa naj L angobardi izroče kaganu svojo zemljo. Langobardi so sprejeli bizantinsko ponudbo- P red odhodom iz Sir- m ium a so sklenili z A vari p rijateljsko zvezo in novo, to se p rav i drugo pogodbo, s katero so jim za večne čase p rep u stili svoja dotedanja biva­ lišča, če se v dvesto letih ne prem islijo in ne vrnejo.5 9 Ne samo G orenja Panonija, tud i D olenjska z G orjanci postane tako avarska last, česar doslej nism o m ogli vedeti. Pozneje im enovana A varija, ki je segala do furlanskih mej, n i brez m ednarodno p ra v n e osnove. D rugo langobardsko-avarsko pogodbo m oram o postaviti v prve m e­ sece leta 568, n a vsak način po datum u, ko so Avari, že po novem letu 568, ponovno zahtevali zase Sirm ium . Pozim i ni bilo m isliti, da bi mogla stotisočglava m nožica p astirskih plem en Gepidov, Sarm atov, Bolgarov, Panoncev, Posavcev,6 0 * * Noričanov, T uringijcev in Sasov, ki so se Lango­ bardom pridružili, na dolgo pot pred p rv o pom ladansko pašo. Ponedeljek 5 8 D. Csallâny, Archäologische Denkmäler der Gepiden im Mitteldonau­ becken. Arch. Hung. NS 38 (1961) 14. 5 9 F. Kos, Gradivo 1 (1902) 70. 6 0 Okoli leta 548 je Prokopij zapisal, da prebivajo po notranji zemlji za Dalmacijo, Liburnijo, Istro in Venecijo Siščani in Suabi, ki jih F. Kos istoveti S Posavci, prebivalci takrat že razpadle italske Savie. Saj Prokopij tudi sam opozarja, da je treba te Suabe razlikovati od naroda enakega imena, ki so podložni Frankom. — Med narodi, ki odhajajo z Langobardi v Italijo, navaja Pavel Diakon »Gepidos, Vulgares, Sarmatas, Pannonios, Suavos, Noricos...« Ni razumljivo, zakaj ima F. Kos isto obliko »Suavos« tu za Švabe, ko je ven­ dar jasno, da tudi Posavci bežijo pred Avari. »Suavos« imata v zvezi s se­ litvijo v Italijo za Švabe tudi J. Werner (o. c. 14) in D. Csallâny (o. c. 14), C. G. Mor pa jih izpušča. Šlo bi pa zares lahko tudi za Švabe = Swebe, ki so pod Langobardi živeli po Gor. Panoniji prav tja do Savie. Gre za tiste Swebe, ki so se po odhodu Gotov iz Panonije leta 471 razširili iz Slovaške čez Donavo daleč proti jugu in jih je langobardski kralj Wacho podjarmil. Gotovo so tudi ti Swebi odšli z Langobardi v Italijo. po veliki noči pa so si izbrali zaradi m esečnih noči,6 ,1 da so si razne jezike govoreča lju d stv a sploh m ogla postavljati za prenočevanje tabor in se oskrbovati z rekvizicijam i, na k a te re opozarja C. G. M or.6 a V tem ­ nih nočeh bi se zgubljali v brezupnih zmedah. Nočne m esečine so čakali ob selitvi iz svoje dom ovine čez R en leta 59 že tudi H elveti. G re verjetno za staro, ukoreninjeno navado p reseljeva­ n ja narodov- P a tu d i v drugih ozirih, kot je sklenitev p rijateljsk e zveze s sosedi zaradi zavarovanja selitve in (ritualni?) požig lastn ih bivališč pred odhodom,6 3 je bila selitev Langobardov verna kopija selitve Helve- čanov, ki so ob odhodu požgali 12 svojih m est in 400 vasi. Isto so storili R auričani, Tulingijci, L atobriki in Boji, ki so s H elvečani k ren ili na pot prvi dan po začetku pom ladi, ko je d ajal mesec polno svetlobo.6 4 Ni m isliti, da bi kralj A lboin vlačil vsa tu ja ljudstva, k i so se mu pridružila, n ajp rej v G orenjo P anonijo in od tam skozi Poetovio v Ita ­ lijo. P a tudi njegova vojska z G orjancev in dolenjskih trd n ja v je m orala po svoje družine in im etje. LANGOBARDI SE SELIJO V ITALIJO A lboin se je torej dvignil na p o t iz Srem a. (Civilna n aselja iz Go­ renje Panonije so se m u n ekje pridružila.) Skozi ožino p ri Č atežu na vzhodnem koncu lim esa so L angobardi stopili iz P anonije n a italsk a tla. Po čedadskem kro n istu je b il tam »široko odprt in čisto ra v e n vhod« v Italijo; pač K rško polje. T ake oznake V ipavski dolini n ik ak o r ni mo­ goče pripisati. Ko je kralj A lboin tako prekoračil »skrajne italske m eje«, je šel na goro, »qui in eisdem locis prom inet«.6 5 G re za Zidani gaber, P ennodunum , ki s svojim gorskim hrbtom kot stran sk a veja zares m očno izstopa, »prom inet«,6 6 iz verige G orjancev. Če pa bi hoteli m isliti ra jši n a Nanos, bi nedopustno obrn ili zaporedje dogodkov p ri P. Diakonu, saj bi se m oral kralj A lboin tam n ajp rej povzpeti n a goro in šele nato p rek o račiti ital- sko m ejo.6 7 N ihče še tudi ni mogel povedati, kaj naj bi A lboin na N a- 8 1 Polna luna je bila, po izračunu Marjana Prosena (gl. op. 47), 28. marca ± 1 dan. Za prijazno pomoč isikrena hvala. Z odhodom so Langobardi nekaj dni zamudili, najbrž zaradi praznovanja velike noči. « C. G. Mor, o. c. 21. 8 3 »Alboenus rex Langobardorum. .. relinquens et incendens Pannoniam suam patriam (F. Kos, Gradivo 1 [1902] 70). — Kakor si je človek že od dav­ nine nove domove posvečal z gradbeno daritvijo »geniu loci« (Bauopfer), si jih je ob zapustitvi z rušenjem ali požigom morda razsvečal, kar se je ohranilo do danes samo še v posvetitvah in razsvetitvah cerkva. 6 4 J. Moreau, Die Welt der Kelten (1958) 46. 6 5 F. Kos, Gradivo 1 (1902) 71. Ta vir mi služi za opis tudi vse ostale Alboinove poti v Italijo. 6 8 »Mons, qui prominet«, pomeni tu najbrž stranski gorski hrbet, kakor uporablja Tacitus nekje »prominentia montium« v pomenu gorskih odrastkov. Pa naj mislimo na gorski odrastek ali na visoko goro, kot običajno beremo. Zidani gaber v obeh primerih prav dobro ustreza kronistovemu opisu. 6 1 Da bi tako ne pačili Pavla Diakona, so se nekateri z L. Hauptmannom odrekli Nanosu in sporočeno goro iskali rajši za starimi italskimi mejami, v Vipavski dolini. Tako pravi F. Kos (Gradivo 1 [1902] 71, op. 3): »Katera je ta V 6. stoletju je imela Italija na svojih skrajnih vzhodnih mejah »široko odprt in čisto raven vhod« iz (Dol.) Panonije. (Na fotografiji označen s puščico.) Temu dobro odgovarja Krško polje, ne pa Vipavska dolina (Foto R. Riedl) Au 6e siècle, sur ses frontières orientales extrêmes l’Italie avait »une entrée largement ouverte et toute plate« à partir de la Pannonie (Inf.). (Indiquée par une flèche sur la photo.) A cela correspond bien le Krško polje, et non la Vallée de la Vipava (Photo R. Riedl) nosu iskal, m edtem ko bi bilo n arav n o st nerazum ljivo, da se ne bi povzpel na svojo arim anijo Pennodunum , k je r je kot strategos najbrž nekoč sam poveljeval. Velike tuje m nožice so m ed k raljev im bivanjem na gori v ravnini pri starem C rucium u6 8 taborile in gotovo več kot teden dni čakale nove mesečine, k er so se noči m edtem stem nile. Alboinova vojska se je m ed­ tem po svojih k astelih odpravljala, da z družinam i in im etjem , »cum uxoribus et natis om nique supellectili«,6 9 zapusti svoje d vaindvajsetletne domove. Tako je pojasnjena tu d i sta ra uganka, ki dela zgodovinarjem , gora, ni znano. Ne more se zagotovo trditi, da bi bila Nanos.. . Najbrž pa kralj Alboin ni lazil na posebno visoko goro, ker je lahko tudi s kake nižje pregledal del Furlanije.« 6 8 Pri starem Cruppiu (Cruciumu) je bilo dovolj vode za stotisočglavo množico, dva potoka in še iz antike obzidan studenec Vej ar, kjer so po drugi svetovni vojni osuševalci našli na antični plasti kakih 50 podkev majhnih jezdnih konj, gotovo iz časov preseljevanja narodov. Potok skozi Cruppi so 600 let pozneje obrnili skozi nastajajoči Šentjernej. Ob drugem potoku, na vzhodni strani Cruppia, leži na tleh nekdanjega cruciumskega predmestja da­ nes vas Ostrog, kar je stara beseda za tabor. 0 9 Pauli Diaconi hist. Lang. II, c. 7 (po F. Kosu, Gradivo 1 [1902] 70). na prim er C. G. M oru, še danes h u d e težave: zakaj se m udijo Lango­ bardi na poti v Italijo k ar mesec d n i ali celo več. P avel D iakon pravi, da sega do gore, na katero je šel Alboin, P a ­ nonija, usque huc Pannoniam pertingat«. To se ujem a s Prokopijem , ki govori o langobardskih kastelih »pri Panoniji«, in z im enom H oer- m annsberg, A rim ansberg, »goro obm ejnih posadk«. To se z Zidanim gabrom popolnom a sklada, m edtem ko D olenja P anonija ta k ra t ni segala do Nanosa. T udi m ed G orenjo Panonijo in Italijo ležita od Diokleciano- vih časov in, po Prokopiju, še vedno v langobardski dobi N orik in lan ­ gobardska D olenjska z N otranjsko, to je zahodni del razpadle Savie, ki jo gotski geografi in po njih tu d i A nonym us iz Ravene sedaj prištevajo k stari V aleriji. To je gotovo anahronizem , dokazuje pa, da im ajo v gotski prestolnici D olenjsko še vedno za italsko deželo, ki se je na »skrajnih vzhodnih m ejah« dotikala Dol. Panonije. Misel, da je leta 568 segala Gor. P an o n ija do italskih m ej, izvira samo iz napačnega razum e­ v anja D iakonovega opisa selitve Langobardov, druge opore nim a. Da bi A lboina sploh lahko p rip eljal na Nanos, si C. G. M or zam išlja, da je kralj poslal od Kalc po krajši in lagodnejši poti na H rušico le po­ časnejše tovornike, sam pa da je s h itrejšim i oddelki u b ral po dolgem in napornem ovinku skozi postojnska vrata, da bi pospešil poto v an je.'0 »G enialni b arb arsk i kralj«, kot ga M or označuje, gotovo ne bi prezrl možnosti, da lahko odhiti s hitrejšim i oddelki s Kalc tu d i n a H rušico pred tovorniki in ne bi nikogar oviral, p rih ra n il pa bi si dan nepotrebnega in u tru d ljiv eg a pohoda. Z razgledne točke pri Zidanem gabru, na katero opozarja že I. K uš- ljan, se je A lboin oziral, k ak o r daleč m u je seglo oko, po italsk i pokra­ jini (Valeriji), »prout conspicere potuit, partem Italiae contem platus est«. — S tv ar je razum ljiva, saj je k ralj stal na m ejah Italije. P. D iakon pravi, da se gora odtlej im enuje K raljeva gora. — L jud­ sko izročilo še danes pom ni »goro k ra lja Pendirja«. M itološki kralj z Zidanega gab ra se nam tako sedaj poistoveti z zgodovinskim kraljem Alboinom, ki ga je dom ala vsa germ anska Evropa sprem enila v epsko legendo. O N anosu pa ni znano, da bi se kdaj im enoval K ra lje v a gora. Kdo naj bi ga tu d i tako im enoval in kdo to ime uporabljal? L angobardi so le potovali m im o in se nikoli več vrnili. Dom ačini pa so p red ropajo­ čimi in ubijajočim i L angobardi bežali celo na otoke (begunci so u sta­ novili Koper). Ni razloga, zakaj naj b i svoje im e za N anos dom ačini zam enjali z im enom okrutnega tujca, ki jim je prizadel veliko škodo.7 0 7 1 K ronist P. D iakon pravi, da žive n a K raljevi gori divji bizoni, tem u da se ni čuditi, k er sega do tu P anonija, ki je bogata divjačine.7 2 Bizone 7 0 C. G. Mor, o. c. 183. 7 1 O okrutnostih Alboinovega pohoda je dovolj poročil: Pred pobesnelimi Langobardi (sevissima Langobardorum rabies) bežijo Oglejci, njihovo mesto pa je razdejano; najbrž je takrat uničen tudi Trst; Langobardi nato še pet­ najst let plenijo po Italiji cerkve, morijo duhovnike, rušijo mesta in pobijajo prebivalstvo, da papež upravičeno toži, da živijo Rimljani med langobard­ skimi meči. (F. Kos, Gradivo 1 [1902] 72, 73, 75, 79.) 7 2 »Ferunt, in hoc monte bisontes feras enutriri. Nec mirum, cum usque huc Pannoniam pertingat, quae horum animantium ferax est.« (F. Kos, Gra­ divo 1 [1902] 71.) je treb a prej pričakovati v ostrejšem podnebju G orjancev kot n a Nanosu ali kaki vipavski gori, do koder sega v p liv m ile sredozem ske klim e.7 3 U klenjen m ed dve antični cesti, je Nanos tu d i brez tistega varnega gozd­ natega zaledja, ki je čredam bizonov potrebno in ki ga p ri K raljev i gori vidi P. D iakon v panonskih gozdovih, polnih divjačine. Z gore je k ra lj A lboin s svojim lju d stv o m in tu jim i naro d i brez vsakršne ovire, »sine aliquo obstaculo«, prispel na m eje V eneci­ je, ki je p rv a italsk a provinca. To pom eni, da Em ona L angobardov na pohodu n i ovirala. Lahko je dokazati, da je nekoč mogočna antična trd n jav a v tem času m rtva. Pod obzidjem razpadajoče Em one že dolgo raste civilno naselje A tam ine, kot ga v svoji K ozm ografiji označuje Ano­ nym us iz Ravene. Novo naselje je še k rstil rom aniziran dom ačin in ime »Ad Emonam« v sto letih preoblikoval v A tem ona, pozabljajoč njegov prvotni pom en »Pri Emoni«. Do n astan k a A nonym ove K ozm ografije so naši predniki ime že slovenizirali v A tam ine, ki pa je km alu pozabljeno. PRIHOD PRVIH SLOVENCEV NA DOLENJSKO P red odhodom iz D olenje Panonije so L angobardi prepustili torej A varom tu d i Š tajersko in Dolenjsko, ki po stan eta del A varije. Po slabih izkušnjah s Sirm ium om B ajan gotovo ni odlašal z zasedbo- N jegove tru ­ me prodirajo ob Savi in K rki za odhajajočim i Langobardi. P red njim i beže, kot poroča Conversio, domačini, R im ljani, Goti in Gepidi. Njihovo domovino, nekdanjo Savio, zaseda kaganovo ljudstvo.7 4 K akor n a vseh drugih bojnih pohodih, so gotovo tudi na tem sprem ­ ljali A vare Slovani, ki so torej že leta 568 zasedli široko dolino K rke. Mogoče so prvi Slovenci celo še videli A lboinovo ogromno taborišče pri porušenem C rucium u in dali tistem u k ra ju im e Ostrog, kot se vas še danes im enuje. Če naša dom neva drži, so m orali p riti p rv i Slovenci spom ladi 568 v dolino K rke in pod G orjance iz istih k rajev kot B ajanovi A vari: iz južne Dacije. Ta n aselitveni val n a D olenjsko in Posotelje pa je odkrila že prej filološka arheologija, le da ga še ni mogla d atirati.7 5 A varska vojska se je z D olenjske očitno km alu um aknila. Slovencem je pustila le predstojnike pašniških »žup«, nekakšnih naslednic langobardskih 7 3 Za opozorilo se prof. A. Polencu iskreno zahvaljujem. 7 4 » ... seu quomodo Huni (sc. Avares) Romanos et Gothos atque Gepidos de inferiori Pannonia expulerunt et illam possederunt regionem.« (Conv. Bag. et Carant., c. 3; po F. Kosu, Gradivo 1 [1902] 76. Kos tu popravlja vir, češ da gre za Avare, ne za Hune. O njih res že od leta 454 ni več arheoloških sledov.) 7 5 Prof. dr. Francè Bezlaj pravi (Sloveno-slavica, Symbolae philologicae in honorem Vitoldi Taszycki [1968] 20—21), da je na zahodno-vzhodno jezi­ kovno slovansko mešanico, ki so jo govorili prvi Slovenci v novi domovini, »od prvih začetkov dalje, najprej iz Panonije in kasneje po Dravi in Savi navzgor, vplivala južna slovanščina, ki je sčasoma vtisnila slovenščini v glasoslovnem in oblikoslovnem razvoju južnoslovanski karakter . .. Le tako si lahko razložimo, da najdemo enake leksične, onomastične in tudi samo semantično razvojno enake elemente, ki so značilni za slovensko-čakovsko ozemlje, pogosto znova vzhodno od Drine, v makedonščini, bolgarščini in deloma še tudi v Srbiji in slovan­ skem substratu na romunskih tleh.« »verđunov«. Slovenci so avarske »župane« km alu odrinili in postavili svoje. Izgnani župani, m enda sedem s področja G orjancev in doline sred­ nje K rke, so se um aknili visoko v G orjance in ločeni od Slovencev u sta­ novili živinorejsko naselje Javorovico, kak ršn a je vas večinom a še danes, saj letin a tam težko dozori. N jeni prebivalci so bili skozi dolga stoletja sam i »župani«, ki so jim Slovenci zarad i čudnih obrazov »rekli včasih za šalo Mongoli«, ko t sem nedavno še sam slišal. V fevdalni dobi oprav­ ljajo S ichersteiner jem in pozneje P leterjam edlinške službe. N a svoje staro »županstvo« ostajajo vedno tak o ponosni, da si privzam ejo v no­ vejših stoletjih ta naziv za priim ek. Podobno vas Ž upani im am o tudi na Žum berku. O kakem k rvavem osvobodilnem uporu proti sedm im avarskim žu­ panom torej ne m orem o govoriti, saj ga le-ti ne bi preživeli in ostali m ed Slovenci. To p a tudi jem lje vsako osnovo za domnevo o suženjskem odnosu naših prednikov do Avarov. RÉSUMÉ Les Lombards dans la phase pannonienne La synthèse critique de toutes les découvertes archéologiques jusqu’ici sur les Lombards dans leur période pannonienne, avec les résultats récents de la philologie, de la topologie des localités archéologiques, de la géographie et de l’histoire du 6e siècle et de la riche tradition populaire, a amené l’aute­ ur à des connaissances essentiellement nouvelles sur ce peuple avant sa mi­ gration en Italie. En 546, Justinien a fait passer les Lombards alliés au-delà du Danube en Pannonie Supérieure, pour lier militairement les Slaves qui faisaient pres­ sion et les Gépides hostiles le long de la Tisa et en Pannonie Inférieure. Contre les Ostrogoths et le plan de conquête du roi franc Theodebert, il a occupé avec les divisions' lombardes choisies les castels romains abandonnés sur les Gorjanci (Vel. Malence, Zidani gaber, Tolsti vrh, Vel. Orehek, Hrib) et dans l’arrière-pays (Vinji vrh près de Bela cerkev avec son atelier d’orfèvre­ rie, Zasavska gora [Sv. gora] près de Vače, le port de Sava, Kapla vas, Rifnik, Ptuj). Le limes lombard sur le s -Gorjanci se trouvait, selon le compte rendu de Procope, auprès de la frontière pannonienne (inférieure), ce qui s’explique simplement: avec l’occupation lombarde l’antique province de Savia se dislo­ quait pour toujours. Les frontières de la Pannonie inférieure se déplacent des Vinkovci et de Kormadin sur le limes passant par les Gorjanci. Les géograph­ es gothiques et Anonymus de Ravenne attribuent à partir de ce moment-là la partie occidentale de Savia entre les Gorjanci et la province de Vénétie à la province de Valeria. Auprès de chaque castel lombard il y a une section limitée de pâturage, nommé »verdun« (germ, wardo — y latin vulg. vardione(m) slov. verdun) avec des étables à bestiaux, administrées pour les Lombards par les anciens habitants celtes romanisés et christianisés. Lorsque le roi Alboïn eut définitivement vaincu les Gépides en 567 en Pannonie inférieure, les Avares, alliés des Lombards, occupèrent selon le pacte le royaume gépide le long de la Tisa, tandis que Byzance les avait déT passés à Sirmium et s’en emparait. Les Byzantins tranchèrent le litige en invi­ tant les Lombards en Italie par leur exarque de Ravenne, Narses, et les Lombards cédèrent tout leur territoire aux Avares. Le territoire de ceux-ci s’étendit donc à l’ouest jusqu’aux frontières frioulanes. Le roi Alboïn part de Sirmium en Italie — - ce que Valvasor a trouvé in-r scrit déjà dans de très vieux manuscrits de Ljubljana (Laybachische Manu-r scripta). Le déplacement se traîna jusqu’au 2 avril 568, à cause de la première pâture printanière pour les peuples nomades associés et à cause nuits de lune) ce qui était probablement la pratique générale de la migration des peuples (comp. le déplacement des Helvètes au-delà du Rhin en l’an 59). Alboïn fran­ chit le limes sur les Gorjanci »extremos Italiae fines« et passa de la Pan­ nonie sur le sol italique. Là, l’Italie avait »largius patentem et planissimum ingressum«, le Krško polje actuel. Les masses campent auprès de l’antique Crucium, ce que rappelle aujourd’hui peut-etre le village d’Ostrog, qui est le mot ancien pour le camp fortifié. Sur ce, le roi Alboïn va sur la montagne, »qui in eisdem locis prominet«. C’est le castel lombard de Zidani gaber, alorà nommé Pennodunum. Attendant plus d’une semaine le nouveau clair de lune et que son armée dans les castels se mette en route »cum uxoribus et natis, omnique supellectili«, de sa montagne panoramique le roi sè tournait vers le pays italique (Valeria) »prout conspicere potuit, partem Italiae contemplatus est«. Lorsque, comme autrefois les Helvètes, ils eurent (rituellement?) incen­ dié leurs maisons, Alboïn arriva sans aucun obstacle, »sine aliquo obstaculo«, aux frontières de la première province italique, la Vénétie. La montagne avec Zidani gaber-Pennodunum se nomma à partir de ce moment-là Kraljeva gor^ (la montagne du roi), et dans la tradition jusqu’à nos jours la montagne du roi Pendir (Pendir = Pennodunarius). Derrière les Lombards s’en allant et les Romains, les Goths et les Gépir des fuyant (Conversio), l’ancienne Savia est occupée par les Avars de Bajan en compagnie des Slaves, qui sont venus de la Dacie Méridionale de cettè manière dans la vallée de la Krka en Basse Carniole déjà en 568. Les philo­ logues connaissaient cette migration déjà auparavant sans datation. Les Avares se retirent de nouveau et laissent aux Slovènes les »župani« (comites), chefs des sections de pâturage, les »župe« (comitats) héritiers des verduns lombards. Les Slovènes ont bienôt destitué les comités avares. Les exilés ont fondé le village d’élevage du bétail de Javorovica sur les hauteurs des Gorjanci, où ils se sont conservés jusqu’à nos jours. Les habitants du pays les appellent encore pari- fois Mongols. Sur le Zumberk aussi se trouve le village de »Župani« (Co­ mites). Jugovzhodna Slovenija. Izbor najdišč (kasnoantičnih in zgodnjesrednjeveških), ki se omenjajo v članku Slovénie du sud-est. Choix de découvertes appartenant au Bas — Empire et Haut moyen — âge, mentionnées dans le mémoire