- 1 - Tarii lavni dolžno«? ti, tolči •'okupator- jc , se (l ines priduUsi je äe dru:,£ pivv tako va- žna m loga, n;n::ree zavarovanje an -ehov "borbe na še;$a a-, roda in utrdr'tev osnov, ki jamčijo še na xlaljni r&svoj polni svobodi jven? :e,va ljudstva. Res. let.. 1941. je OF pravilno obhodi- la razpravljanje orinaši povojni -ureditvi , kot poizkus reakcije j da razbije enotnost naroda v borbi In s te^ oslabi naš osvobodilni boj. Toda jd takrat do aan.es so se stvari že socnc izpre- nenile. "'aša pot, pot borbe i i vzporednega raz- voja vpr Sanj naše državne ureditve, nas je te- kom tega razdobja pripeljala v nove pogoje. 1 o- ve::ala široke 1 jrdske nosioe v bcj proti fa Cističnim okupatorjem, utrdile novo 'Tarod.no o- blast doma in v svetu, ter postavila temelje no voüiU sožitju jugoslovanskih narodov v ncvi,brat- ski, federativni Jugoslaviji'. Tako, da z ve o za vestjo, da je t*:::o edino prav, spro.j'osiaiio hale- go, ki yo nt. i jo drli prd ovojen aru^tj zasedam j u o pesi an o i r~ 3 o v e n s ke g a ür o da., d a m o r a c iti naše dc3 o posvečeno ne samo sedanj osti , anpak m o r'. biti usmerjeno V bodočnost. Težko p s bi ob ~ dr:'ali, z vel i kini "rtvami še do ee ž ene uspehe in se težje bi izpolnili nastavljeno nam. nalogo.tKa kadra, ki bo o.ovolj močan, d rt uspehe nase borbe zavaruje in dovolj sposoben, de bo š^l z razvo- jem . Cas sar, čas borbe in hitrih ter brez- pogojnih odločitev pač najbolj vzgaja in dvi^a - 2 nove lcr.dre. Povezovati izkustva. posameznikov nr splošno, širee spoznr.ije in ;ie!prestano utrjeva- ti dos o Ženo stopnjo, ter s torn pospešev-ti vzgo jo in dvi^ kadrov j ki jo v prvi vrsti dolžnost naših. šol. Delo z m naše šolstvo ju torej uu^na tudi delo zr rc ':vo j in utr j oven je nr še- T-Ja rodne oblasti. stopnj- našo bor "bo .Z to šol o v i V sr. visoka tve pa j^ plod naš... Čuj üsio pr? v vr- i aške roone uroči- ni slučaj,da sro a.ali; početim n šcgii upor... T; i 1 a 3 o 1.1 o s o 1 ska • t boriš č a. ki so no - kak daljni predhodnik naškgr dnašnjega vojaške gc šolstv, , pr: čeprav so bile naloge teh tabo - rišč druae, l:ot i :lo a današnjih sol. Predvsem jo bilo v tist-ra času potrebno zor rti in vzgt - j iti osnovni kader partizanskih, borcev in jih u sposobiti za posebne oblike pars tiz anske borbe.'fr taborišča so imela usmerjenost v tisto prvo .do- bo, v dobe, ki jo označuje, jo drzne, mcd"sebqjpo vezana akcije majhnih skupin, razstresenih po do kaj. cbširnoL-i ozemlju. Njihov cilj je bil pred vsa:a zgraditi lik novega naroc-ie^r borca. prvi ■der 5 ki je prj šel , , .v V • - ------------- iZ "tch taborišč, 3prevzel nase dolžnost, dr je svojo globoko zavest in pridobljeno znanje nosredov"] novim bbrce:u,ki so arih j ali v partizansko vr- ste, *i:ako j. postala vsaka partizanska skupina n:;.£.\ko šolsko taborišče z- ozeml je na. katerem je delovala- Ivi to bila več vzgoja z. borbo,pač pa vzgoja v borbi. 3 tem je bile mA posaiiozninl ?ku pinam prekinjana tista povezanost, kd j0 iae- nujemo enotnost vojaško doktrine. ^roč, sl"u~ pinu a o rasle v edinice, čete, bataljona', de i \ £>'rupe, pozneje v bri.ga.ae. Ive se ;-;ec mi je bila enakost s:oKtrov, ne pa ene kost na bojevanja. Izkustva poveljniškega odre- nji - nači- kadir' , . .. : " . - - ... vjt. w ^c J^VAI ■:. go bila izkustva iz borbo, z mečniai nove ar k o-« oseh nosti kadra. t.a način j. vsak: odinice zgradila zase svoj način bojevanja. Bilr je to - 3. - >:o Ii bilo Invito njihovo 0 0 ^. 9 j» 14 i i t i » n ti A v-. i, -___ » • _ t e silo no doe— ^ly^' ~ u± i^^nl , y t/vapaih ale bile ?;B"to iz ? u- ^ i i ci0 1 -■■}s Si-rt-o posameznika. i0V~ I rili. -.e, i:i sonoataJo; ^r'n--. ■"] in osvobojenem od n,.Sih ec.inie?oo zth" ev*J še sodrilovai'ijo, Y nelr-t-n-r -o-, h " • bo OdlttOTKlS poo,." ^ol^fXo^^ ao usposobi jsaost jo. im3 Piiaio.- W , >* PO t,-h pri:.;erih so lrtcolr -ö^wf ue Vtorj.ni so bili :,rvi i.e., -ki i?T usxjosobxje-iost aa bo-'bo"" 4* ve 1 lx.v ofenzxva Pc. 30 t, ^.öai'o ^r ll Z, H. , Ä\a-»ro, ki 00 a,tt. lo .is 0«*iiiu "Tin ■bikove poi':rr.jlaö", po vcii.fi itcii^Ä -- širi ofonzivi let- 194?. B0 , 'i+Arti 'i t- >-, - . • u .. ' 00 z-axjvjic aov.L.b no 1 iix 11 uO-'D . ,-jo;r> ~ ; rep r>i -•-> , - • A ß ,"rikrito. ^ 1 H ■ ' vojaki. -,:to SO V *e1 ,-i rV - -i axli.o n.,30 vojsko k stalni c ,f c : T f - v. il.^.tvS^o • ;: \05"i0 ov-a i-i "i ; - it. ,-i , . . . r-._j.-lj-.xi a.w^j, ki ru i rvi I i ■'" •1 ifprle nov dptoVboroev nasi 70 i s iwV-5 Ssoj i e 'j a uožoSiia o-oiiaivaö lenzivj s -i t oborodane,;a trior*- in ii z--t-n - prestopilo t.reort-ani^oiji Ä , ■ h" orr.l? oitx taka, da bo tudi v novib pri]ti Vi nosoexla 1a fee povečal, njeno ofanäi^ooi.fet- vBri e- r-o -j ^ rl/-.^- A -,-u • ~ '--- —uu. -""'HI 0s>i irnen oseinliu. Ponovi 1 p - -<-. nrili p «i i • -.-»--i 1 -ji- J ' _x &q 1 1X'X? ullon? ?rni:,£ra v prvi c.obi narf: - VPirrr .V-a xr-; x ^ ...L, . . 1 d® novil., J, brivc e,udaraol^t na^ g-ae so bile do te de: i iialvegib note. rfa ečlinice nn ^lir^r ne.ro' edinice no delovale ločeno d^äod s!-::ih borb-, vendar še na izražala v veö.iib in bo je o cah. (rudi seuaj sta bil. borba in Ire len- der ticta^iLi stö öbli oval edinioo,?b- ^ cop:-i,ji? 'ki • nizi ranih m':- d ah ^■■■■■■iHHHHi öSr-:h pa g o enotnost n3 ein' borbe oblikovale toi s-a^ii P- so lcri1 čnc „reaotrile m :cv bri&adni celo tudi 0adae kon.teronce, . posreaovc le isfcustvc poe . . . ti. .notno usmerjene vojaške vzgoje tore ;j tau v ten: času Se ni bilo. ^ovaiisi, vovel"istva so nan •■■rinesli bo^a^e lz- ' ' " j.h edinic,ki o vije. -1941 Vrh ova, e ga kušn-e is borb večjih partizaa , .. operirale takrat v osrednji- ao^Ujinan cju,<0b-u l'oseb.no v n^a al oinazive do a ari te njihove izkušnje zelo •-lorisfciLe . • Skladi, 194-5. leta in ae r rej a so se začele več,je akcije, pri katerih je socelov., 1. o več iiaaih brigad, "Tjih posebnosti., v načinu 00- jevanja, so prišle arav taktat do izraza.™?, pe- strost načinov na:, preje li bila v škodo, sko - raj ti ....... „ tiko. Težko - ie bilo sedaj* fco ;je enotno voo- sfro zahtevalo tuai enotno taktike, Sest r:i üri gadnih ia .. J td j o.is kil; štabov so ir oli naaian te mu o ca. omoči, štabni r^ui. xijonar ji so i.a-li na - dalje* dolžnost, da ,-u na voj—ia aritičnihu ;.h irren a e al i svoje ii pa iakustaa ort--It ga ka - i.n borce • Vse t ene j novih borcev j ;aer- ;* :"..ie — j i dec •ost načinov na:.- preje ni oil a v saoou, a o - bi lahko rekli5 da nal je bila v korist r.ovrai-ni-: je le s težave a .oz .aval naso taa> dra na niaji kokandni kader te soch-lovanje briaad, do tole sbektiva a2.dal;*.iep.a ra "vo;• a nase •rea. vrata.1 -- ter poia&n.j.nn -e spo ? Italije je bil solnega, ^rearuea nižjega • oranüne^a .'.aara , j najno z ah 'i e val o o \otn.e jaih vzaojnih priici aov. Vprc.;-: an j a aale, ki bo enotno vzpaje^al;. lader ? ki bo posredovala mzkustva posameznikov v celo- ti in bo dala- pcciJ.ago ? la.a.a. 11 r; stopilo z vso ostrino bila • r-rva vo n ab ka o s or e a j e . Tj 01 an avl i ena O — r T ,-. :ola 1 )VC astanovl jene šole so dokazali>da je Postale je jasno, aa :o z ra a'C V vzporedno šel tudi razvoj naših -ii n? bila pot zvojeia n; šol. •Hove vrste borcev in novo orožje ja jb razpadu Italije ojačilo našo vojsko. Gjačiti pa - 5 - sno jo mo3: - Ii trdi r. sposobnimi k. dri, katerih pornnnj ". Vi1;"o jo bilo prav v tiste: času zölo ob- čutno" solstv"; j kat-.ssr-u so se bile dane osnove j e c .01 i 1 o v 11 i : rs s : h. V s t an's-1: ene so bile di visi j s. :e voj s': s i politično l o: o, pri Cfla;"ne*n S t abu pa seje usta: - ovi 1 a 1 rva s 1 cVen sk-* X Tie ir g?..; ^ o.) «• . ;Taša v •.. ska j e v i dno v r c. ' a j ala • iz par tisahske vo;s"e v vojsko, s vser.i značilno s vrni redn e v o j s ke . i p e o i ;j al i s a ci,.. je ena n a;] vidne j - äih teh značilnosti. I. pr se uspesno koordini- ra s od-.. 1 o vcn j c vse"-» vr.:t orni ja, ki i. m le pod-- te,.:i po'o.'i z as ••;. ;ie:i; sspeh, j- » jtrebno, da je kadar -'-vo.; j so strokovno us^ns.bljsn. več ni mo •. ose, d a bi b a 1 v s n.. i.: osv-n d - nt b a t al j ona ali brin a se, i 3 to čas io špeoijalist v raz.,:.-n. orožju, mor? pa L.e nadal.ie biti tisti, }ci vos. i in ureja s odo J tjV;. n.V svojih sil. snto potrebno znanje + pa s.u lahko ds se čoln. Nas* vojaško Šolstvo ni več novo,je pa Lila do - Pred n;-i-i? stoje velike in va.nie naloge . Z'htevo, ki so mu postavljene, so z vsaki m dne,- večje. V svoj es razmahu ne trpi rjikt u tesn;-evs.n;a, bodici k?T sv biče metode podaja - '^£l,bodisi ssse or^snisčni je. s ss dolr-nust je, da mu isess'o st l.no novih ta, so ti, ki ^a naj čimbolj in Či.nr^je približajo popolnosti. Se so bila vzgojne metode že •'- prejšnji dobi zastare- le, Če so že takrat iskali novih načinov aepeš^- ik j s '-i&L podajanj a snovi, vel j a to ^ e v t oliko ve- čji meri za današnji čas, ko šele gradimo vo3a- sko teorijo_ is prakse borcev, C cY evos .s- j e pot y kot so val ike n:loje - [k.octek smo velike tvori 3, ki bo nosila ponosno ime S 1 o v e n ska 7 o j n a A k -a d eni ja, .-..'. - Živko ^Jj-il JBJC - VBL! : '' " /ma real ffl s ^irMi/ - 6 - ^gSrf N EK&J O G 05P0D/^DSTV y fF? -m' - " ..... d Dve vari -sta, ki bi norali že danes odločilno vpliv:- ti tj. raz..-«.-rje naše vojske do be .,'./, v ?:a vnrasan; fi-.ec.rse. • je treoa p o vd pari- ti to, da se a vsakih daen eolj in bolj pri bi i - fcujaao dneva, no bono dokončno priborili ne. s i is EtUSeni domovini in narodi; sv d'., o do. bližina xe^a dneva, pa nt-ro danes a.al:c:a dolžnost, d. v uar cioe?a arer.siaermo na s a .prizadevanja in da prene- liaao 2 dosečanjo prakso, ko sro če stokrat gleda- li stvari le iz vidika trenotnih po «reb.Treba ie» da• daulo nc.seau delu širšo podlago, podlago in te mel je, ne. katerih bo v bodočnosti ste la naša svo bodna drsava. Dejstvo pa, de e ure - gospodarske svobode in.sanoatojnooti politične svoboda nemo- goča; tir j a od nas, da vloai.no č res več tri- da v probleme naše;;" aar \ .e^a f>. spodarstva. Zave at, da nore.no t ..ko danes-, kakor v bodoče-. prve.Lstve.no računati le na gospodarsko naseda laroda in pa notenje, da bodo v bodoče na stopala v svetu naša zastopstva; ne kot prošnji- ki za košček kruha, peč pe kot zastopniki trajnih koristi našega naroda, postavljajo zahtevo današ njemu dnevu. h drugič: Ki sno vojska in vojska ni ni kaka gospodarska ustanova, ki bi bila zaožna, da bi dobrine, ki jih potrebuje sa svoj obstoj in za dosego svojega dokončnega cilja, ki je v nasen jii meru popolna osvoboditev našega naroda, proizva- jala sana, V vseiiiu temu je navezano na produkte, ki jih ustvarja delo našega naroda. A vojslea, ne - 7 - samo to, da zase ne proizvaja dobrin, ne šaro to, da dobrine v veliki mori trosi, ona te do - briie v veliki meri uničuje. Kakor pa so naŠavoj Cka v svoji bitnosti raalikuje od drugih vojska, tako se mora oa njih razlikovati tudi v njenem odnosu na ta vprašanja. vi dovolj, da gledanona naše gospodarstvo le iz vidika jačanja naše u - liarne moči, trdi uirodni značaj nase vojske me- ra odločilno vplivati na nase razmerje do gospo tlarskih vpraaanj. Smo narodna, vojska, zrastla iz naroda, njegov najboljši del, ki se mora vedno zavede, t i svojih vzvičeaih nalog. Tako prvo, kakor drugo pa nam nalaga novih nalog in novih dolžnosti, ki se jih misli a?o v naslednjem na. kratko dotakniti. Gospodarska anarhija, nenačrtnoet in diletantstvo morajo izginiti iz naših vrst. Za- menjati pa jih morajo gospodarske uprave, zgra- jene na strogo demokratskem centralizmu, ki mo- rajo s strokovnjaki točno kontrolirati izvrše - vanje svojih gospodarskih načrtov. Koliko škode je bilo povzročene našemu gospodarstvu od shra- ni neodgovornih in v gospodarski stroki neve ščih intendantov in Sličnin funkčijonarjev. Ko- liko plemenske živine, ki predstavlja hrbtenico naaega narodnega gospodarstva, je bilo pogubije ne. In tu. mislim le tiste slučaje, ki ii-^it niso bili vsiljeni in ki bi se jim lahko vkljub teža vam našega časa izognili. Marsikateri nas tova- riš hodi bos, oziroma ima slabo obutev, medtem, ko po smetiščih in raznih seal.ih gnije in se kvari stotine kož. Skrb komandanta, pol itkomL s ar ja in drugih tunkcijonarjev edinice mora biti prav tako posvečena vojakovi opremi in obleki, icakor orožju. Borbena sposobnost ni odvisna sa- mo od dobrega orožja, .ampak ae Od cele vrste dru gih činiteljev, od katerih obleka in oprema ni- so najmanj valhii. Sami a no priče, kako v tej zaanji fazi - 8 - vojne, ožcupator, l, .orez^l-vo sr..itoct:o uničuje • oroodarstvo in n*: vočo na te:: polju pri- zadeti udare e, v v siji slabljenja aaLe oorbo n o Tisti met aar pt-, ki s svcjr v ; .egospodar ekiu počele, še povezujejo težave ar. g e ga ru roč- nega In vojnega gospodarstva, so torej zavozni- 1:1 in pomočniki okup toaja in kot ta V i: so krivi tez av nacista ekono;*- ske 41 .. j a. "■no^o odredb sao *ve prejeli, l:i inajo naien urseiti ?ool> vanae -i^ia in te .d.-.ntur vskla du z po žreba. ., in Doraostni, : ... jih naša vöjska In tsren. vse 'te odredbe • a voedinci jledajo kot na nepotrebno aaro, ki ni^.a dragega ncj.^ia, >:ot povedati d: Id odgovornih atabcv,ko- lanre in odborov, • ..lostna Jo *6Ja, d •'narodna vojska .ki sc bori za kor-i s ti *ia dobrobit n-reda, na nasta :)a jo do.:a se diju^e naloge .Obvarovati na i oäic no 8 daar . ______. .. T stvo i'reveliKih isgu& m pa za'-"©': t, da j o delo našega naroda iglavii vir, L ž k^tere^r črpa no sredstev z'r naso bcr'»o, lama jih n--rokuje • Je smerno pa*pri- te;n gledati na stvar iz ozkega sta lišča posar-omika, ampak je najne, da i'naiaovvi du ves as r-o d kot celoto. He s", danes 'čestokrat pa. da roj no bre^o na počdind čl^ie aaiee0a naroda, tr še -i - -težje,, aot ur o'at ale »Stvar p:- v tf «Dr, da bo na še-m narodu 'ko t celoti, Vgcaporaa'&kä svobo- da na kla gosta a je :I-stopilo S ile to^aj, >.o .odo sicer aoeenncea, v "bistvu pa celokupnemu narod- nemu gospodarstvu zac-ljene -rane te vojne. - Vse to , kar da res spre je-na* nala vejska- iz rok nas ega naroda, vse to, kar d: :cs od naše JerJl/feat® aw«» smti tsi vm ' j&sr&CLJ jjötefi. tyotfrs--i TOi %? jas&r» ,-.; .ÄQ^ts^^'jß^w. v jdl f. .r- isc — ddjiire^ tn ftiU&iuree, mng&k uv-t^eKM »i s1 . |r& frišnji CcSst dele* smoZ-sUtof del* ve-; v -j® ki saLteri» Mir e paao$X, rasa ..te ss&ajfes ior&rišev, o. iaejo voljs in vesel J® U'cg- dela., Icrelkr* 'Je le to, d: po lobijo, al z i fcooferoaett« rl, bodisi v , sr/ojo 'žsirokora© vspcis®3lje~ nosi;« šolstvo čaka v^oa aalo®&, nalogama poypxovi Ivsnwtrz poss&Mzntlzov la $ih ^cveše z izkuetvi preteklosti - teorijo. Sivko ki o j a p e 0 2 r » IZojz pesen ni le '^ojo peaer , to je boj vsei; aaa* kojs peae*« i?.i le 1*103 a penem, to je rik vsea nas. Siti ifl&d v tak -fes -i-kib. Soeln., to e pr^/vi brez :X . osti bit.'- mlad zreti f-žre;:, svet- okr i v e t i pre.- nor o nad, to ae pif&vi biti mlad. Pa je vevdar siec.a biti mladij biti in poln nad! + kajub- - lo A d ^ S ^........____________________________V I_r ^V-säI "f xmkM ^—, I lf trn cmm i r i .........................- • \ IW.....ü Ako bežno pregledajo 8 tatic triko pred- vojn:h srednjih, strokovnih in visokih šol, ka- kor tudj vs.:.-h vrst yo.ja.iki h t. kadeaij, z oziroa na vprašanje, iz katerih ljudskih plasti piiha- ja sichre iska inteii0anoa, kaaor. trni o'roir ji - ^rri deno do porazne ugotovitve, da ; Telil: večin slovenske intele^ence, ka;..or ütejeno seveda tu- di oileirjs, prihajala iz jueäeans an slojev. "7 vseh teli šolah tp.n je rilo nič -a.g kot, CO V^Pc s o cij alno - • £o sp o emr s ki e.rukturi iloveni.ie Ivo - aijo kaetja in e-1. vci 80 .,• vse;-:, pro-.iva.lstv is V '':;i'li}?. niso - Olli knei;; e j i do- Javor poeiljati svojij otrok v z, or a .i one/gsne sole? .Hi a, at o , kor ee nanj ladar.'eni ali cele dedno obrten;;eni? Je, vziok t.. ;a v slabih Si - Vi.jenäxih pobo jih najširših plarti sloven ke * a naroda. ,^eano oospoa.n.eko ziaijon-o lazeja ne. •• -aa;-;a ..a .ota /in tea 7 . večina/' in d^avoa ni ■lc- an,>čala./ da In pjsii.a-.la s -eue otroke v res in e .;0i_e m vojaške akademije / v t** so bili sere jeti pO j v -'o i a zrelostnim: izpitom /, ker njiho-' ve r ore o a kcaia; prislužile eksistenčni arnlrxin. i-o.Liiro ued-^r jenin zle venskih otrok vor v teh. ncjsirsih delavnih plasti ni wcglo raz v-' -ti jih naapovp-ceanili u^kni: sposofckosti, radi zla-- diii gospodarnsih pa: lik kalian špe*ih talen^ pe ostalo nec-dkr i tin on-slovenski aeaA^i.? Stari, Ppospoclareicž. red ni. dap^cal isMLaaje naših naj bol i naearjenik o-trok,"' Slovanski n^rid je dobival i lena y .Xeto in.teXGirec.oQ___'"deücrLr- - J_1 v-, kl y.Q isžli po vc inl is ' ^kčansltiJa slo;- kavedaP pa ie trčimo, da bi bil., vsa i;? Intel?- r ica f-If:^, .colli rodna. klada,: o 5a klika je ho telk .-anaae inteligenca e im'-olj jjrifegi ii . in od f .: - i•vi. elovensskl... cel vnim ricmca.:., JstvAri t i i., _-iJs -ifslo ?\,o spole11 v ;. n-era asi metje i a delavci '£tl delavci ta aoco kkl . res syoje> nn looncga .'- z t .r ilenai va . Ea bi i 1 cd tete*: delav sko kmečkih otrok v zgoraj orne-jenih 3 o lah čim a.aa JŠl? so vso diktature i1 vedle &clnIno, ki jih mali kmet ia d-, lavce nist • zmogl '• plačati j temu je služila tudi prepoved', da se -aroei :aa kalov in 1 az-iih incu a trig škili kraj ev ne srne;! o v Icle voziti z vlakom. kdelu s a je že, da so se * 'jim. i.jihovi n: črti posrečili, toda. prisil a ja vojna, ki j im je prekrivala njihove larane. k. o j u g asi o v na k. i h o i i c i r j e v je šc v taboriščih veliko ten ki so svobodni,36 ni 00 • ikljuČili nasi l.anu.ah osa okocl ini boril in so" se noiabao v sed anjih odločilnih ircnv.tkjh od daljlli ljudski:; množicam, nekateri sc kola- • -.roti svojomit ha r odd cel; z orožjem,. 3 o t-o posvoji veliki večini izrodki, ki so '•islili , da je m j 2 hovo mesto. v vi v a;l'b::e ; r o du ? po to .IzobčenoJ. am ga' naroda.« ki .niso ni ti najmanj hL li -o vaz a ni .' liiečko-del, .vskimi mnozionrii, so to r: j..n •'/' 1 1! o o. t j h c ,3 o s pode" k i ni s o h o t e 11 r asu j a e t i m rod C' v 1 h t; e ž a n j i •. 1 e a a v. e z&Jfel*- ktieisrst-ss: IjX.,?:LjrpuBa s svežin. iä&Tcvz ijer ti vsgfej* SM* padne.au dein Slovenije nov osle-..-ski kader- fc- selo .je dejstvo, ca nori ofieirsld «r ha j a ravno iz teečko delavskih plasti «feocd j&lai sestav gojc cev nate Sole je pokazal, da bo j>/e težna večina novih orieisjev iz&l a iz del avno^a J judstva. /nasedanja statistika nase 94'/./ dovolj no jrrstvo, da bo no va 0V prava 1 j a d s k a v o- ] f) k 1 ,L njß ni oficirji pravi ljudski oficirji, kor j J to pr* veva neomajna ljubezen de n se zei.lie in J ju ... dstva. T'i niaci gojenci itaajo veliko voljo So ctsia^ ee zavedajo kakšne nsloge ji:) čakajo v na.j bi ,ji bodočiocbizato so se z vso roanoat j o in veseljem oprijeli učenja v /,.re pričanju, da', bo co ; somagali vse ovire, ki jih so čakajo/ «p i o o c. o to naši pravi Titovi oficirji, ki j irr. je > roü s.:npal svojo uoodo. Saj so to * r-bri borci, ni zacat: a jo in bodo £e zadali nemški avanturi - stični vojski, kakor tudi vsej slovenski ^enkol ji; poslednji udarec. Saj so to izerarsi sinovi nase&a naroda, ki se s hrabrostjo bore z-' pri, - vi.ee xn sres.no bodočnost naSega Scrotal' ' rr »bodoči položaj Jugoslavije v -roja ovropžsdhuc sodov je krepko utrjen. tfaäe novo "ju' oolsvijt, ne üs branilo sano nase last »;j orodje, m; r /s Z jo bodo branile tudi ;s.nscti- ±\ podpora ovo- boaoljubnih sil vsega sveta,- ssm^atlje in pore, ki so si jih zaslužili v.M. narodi & ' jo psš.r tvovnlnos t j o in junaško borbo proti n&j ve š j emu sovražniku š^crestva, proti fašistične nu impe rini i zrnu« " rs - jp- r..... «■»»«„„mM^iS,», ■ r ».'n'Hii'tni.Mt.flvi-iMlmilAl'H ■ - if«w,Vi«,.v-.—.-1- ■"■■:.•■■':■•■.'.i ,.-y • 4_________ ^.ovenwä VO7W- iiomrn 1 ...■ »>v...........,v Nova» rev ore tirna Cv^oslSTl^» fet; je um t varila p&rtiaaas&ft i& m •■■m se aa drugem ^asedaaju ^l^iM o i vseli jugoslovanskih m^žm, $q M vrsto dokazov, do jo to .vijš» o so sanjali najboljši Slovsuoi v fcš&ft burski monarhiji, da j© J^-Öal&vijt» XX ka napake tisto Ju^osli vij«, kl s© j© Ii narodi, Materia jo po»tal©. nas vodi in ar,s ne satira» nua m-.fr^ ovira, M sat o služktj» d, le n&M hodni priključitvi ©etälij» jv^tämmMkim •ft&'Pfc- dom v "ie-. er&tivao Titovo iJi^oplavijcu ve povdarke> a:, hoša ta: Siafblj ti svoboden razmah alovenaks ia zavesti • Doživeli s&o &m paiat nalnc ustvarjalnosti % Polili &&M • je rast slovanska^. življ^&j m tf&ai^ tove Jugoslavije. if asa pot ie vojske, je rrn- je ta pot, pot graänjo vborai. •fikdar nisnc nki >1 overs e vojske, nikdar slo verske z. v oveljevsnia; re;- šele slovenske voja- ke izraze. aieazar le ni eilo postavljenega .'i'o da volja, ki je iz arc ustvc-rila brigade, divi- zije in korpuse, ter 3 in oborožila, bo pre aga- la ca.i 'b£ t ovire. V rasti se.o, vsak od a--s no si odovinsko odgovornost, ^e gre samo za veli i^e stvari, L.re za vsako podrobnost, isorci so do kazali , d.- Tr. .-nune;: •• r.alc.ge, .i so daljše, kot aaao pot jutrišnjega dno. > pai d--ek so vpel.ia- lä in uveljavili slovenska povelja, ki so bila izdana. Haloga operativnih odsekov, vojakih zmn štreni a r.ztanov in vojaška :'ol pa je, da to rast slovenske vojske, tnni o njeni foixi-alhi plati e vi .. r o in p os ae .vu j eo. ai dvona, d- oe.ro trdi pri tem izvrši- li svojo dol/nost. lev Modic Odlok 3i~0S-a o priključitvi siov-nske i-rii,orske federativni Jugoslaviji jo ocvdaril zavest1, ki jO žila ves v.as živa med pimorski 31ovenci •naareč ni nejay ki nan jih je vsilil Rapallo.lv. trdil je sklep, ki so s svojo krvjo manifi ~ s tir ali C ort an, Bid o ve o ? I.arusrč ter ostale žl* tve iz Bazovice in kiparov. AvrTGJ je to odloči- tev obvezno rzzšiMl v pro^raia vseh jugoslovan- skih- narodov. - 16 - Točno in popolnoma pravilno je gledan- je,- da ; cs.Vb.no okolncsti in o like našega boje- vanja santovsjo v-orabo posebnih načel v 'zavero vaij. edimee, V t mar vpostevati moramo dejstvo da je iv/ ^varilska tantika samo ena od podvrst spLo sne taktike, del celote in kot trke ne more in ne sne menjati glavnih , se neštetokrat preis •- kos snih načel splos.se tkiike, temveč ista samo prilagodil;.s gverilski borbi. 2-/ potreba sava., -vanja gverilske a inic? je neprinerno večja in nujnejša,kot 30 to slučaj v edni vojski. ITonsalnc nam ns ščitijo krila /in ■fie manj bok/ sosednje edini o e s svojim razpore- dom - -.nies je, kot pojem sigurnosti za ns s sploh ne obstoja. iJco to_e0- in v kolikor odstopimo od načel s v.J. o sne taktike, lahko odstopimo samo v smislu povečevanja in ..omno zevanj a našega sava- rovalnega obroča in. samo v temlahko o L sto j i ras lika napram odreobam splošne taktike. 5./ končno s:-'at ramo, d t- ns :. razvojna stopnja naše vojsko dovoljuje, da tudi na tem podroo j°u vpeštevano prenosno stanje, karakter istio no za to dobo. Z)a torej v tem času izdane odredbe smo jo in celo morajo vsebovati v ve-ji ali manjši meri one elementa, ki bodo tvorili osnovo naše bodoče vojne organizacije./G-iedano E tega stali sča?je sprejemljiva tudi pr.-; naša nova for- macija, kljub svoji ^,robi; vitalni napaki: ne - sposobnosti za manevriran je vsled pomanjkanja re 1 - T7 z er ve . Ti da prav ta f^cija, b- po dogodkih, ki ;üh predvieevaxo J J ^ iočnosti, z dopolnita 1.3c številčnega st^n ^ Ti«-h m forme cijskim principom, stopila s polnil. korakom, ajen» današnje hromo s t se ^ c- perativnega odseka jasno razlaga z agentom raz vole in prehodnosti. ikvto s-atramo, da ^Ic^a loč se nI načela spiosne t.ktike trai pri oeie- dbah, ki veljajc za perilo ne oouo ^grešili^ teaiveč nasp-otno, utrli in olsa^H si ao...o le, ki nas čaka jutri. -.^rx tudi 3 teh treh te^el^mh gj_eeisč SiuO tiui 00e 1 oevali preä naaa. ležeče delo. bi, ne a Pri Sijaju roclcvji o ^i^ar« kot na j važne j Ser.u sestavnemu ^ »• ; oo?.'o5a, so n«, ostali sleaeci v Stransko služba vräi v naši vojski ^ . , 0 n r,VP •iplo^i. S stražo,p r v i vol ion odhod tovč.rir.ev-boi oev 12 taooKMi,^ +roii^amo prihod istih v taborile»nadzoruje mc detaiu in"rehod civilnih oseb,odnosno po.po- tre bi taboril Se izoliramo od civilneg. prc-v.l stva ali nasprotno ):„ntonian blokirano, .uir 'a g * in v^nejša naloga stražarske službe p«, je v ru celokupnega zavarov ,lnaga obroCa pxe; likom. Ti dve nalogi st* neaseoojno precejh-jl «ni,Zato smatrajo, da ni no-oSe taorsfa «^o stražarsko službo na neko skupno pravilokc-Pj*. bivše juposlovanako pravilo službe IV. cel, v^. nalogi bo straža s omenjeni« sestavom 1.ia*JU ^ vršenja službe vsekakor zadostila.JastopR pe >« liko vaivijanje,Cs je taksa, služba dorasle tuei drugi nalogi. I^nja sko,prvenstveno na praktičnih" izkušenj in a ouxem na tovrstne a dbe splošne t-.irtike,£c ne ucreao zahtevati odo sai* jenoma stra ^.r «sprejme borbo ss-- joiSiia se -sovražnikom« kot to tov.mjornaraje na strani. 2, Ponavi j:- -o, da ja praksa ncsteto.;i«t p- trdi It: to naöe mcuje in aa tudi s tem, da po- - IQ - stavimo dvojno stražarje, problema šo nismo za- dovoljivo rešili. Ako hočemo torej izvesti po- polno zavarovanje v obojnem smislu, je potrebno, da straže kot smo jih 'pojmovali do sedaj in ki lahko vrzi j o lo .;xvo navedeno nalogo kombinira- mo s stražarsko razvrstitvijo, ki bo rosničroaao žna, da borbo sprejme in sovražnika zadrgi koli kor ^e potrebno. Pri tem ne vidi no razloga, da ne bi u- postev.-li odredb spi o Sne taktike iz poglavja" Za varovanje na mestu" odnosno, da se ne bi na. nje cslanjali posebno so z ozirom n . de'jstv«?, da je naša partizansk; taktika v toku borb in razvoja praktično dosegla podobno zaključke, uvedla:"Ža sede"i-/3 samim imenom "Zaaoaa" se sicer ne mo- remo strinjati, ko je pojem, ki ima izključno o fenziven karakter in drug namen kot pa od delea stražarj. v, poznan pod imenom "krtva straža",či je delo, postopek in borba jo pretežno defenziv- na/--- V naših edinicah se je že do sedaj uo- bičajilo, da na važnejših srn ur oh in prihodih k taborišču odetopamo od principa enojnih in dvoj ni k stražarjev in postavljamo oddelke jakosti e ne desetine do ,enega voda, po možnosti z lahko strojnico. Do tega odstopanja so nas dovodle za hteve borbe same. Toda te večje oddelke, je tre fca pravilno organizirati, odrediti jim.pravilen delokrog in kar je najvažnejše: formalno in or- gansko jih povezati z glavnino. 'IIa ta način bo tak oddelek v stanju, da popolnoma izvrai svojo nalogo, a da se pri tam ne čuti osamljenega, o drezanega od glavnine ia prepuščenega samemu se bi. Zavedal se bo v večji meri odgovornosti za glavnino, čutil se bo dol edinice, s katero de li usodo, borbo in uspeh, k OHE J: PL EM 0 JITI NL DVOJNI STRAZAkJI, $3 SjxmO 2UiEDB - kEkVEC STRaŽii" Z DVOJNIKI STRAŽARJI V SMEŠI PROTI SO - Viu.Zhlmu IS V BlMil GLAVzIK NASLONJENE HA KO - CIN PRIirfuiVHI 0DDEX-E1 /SPREJmKSf ICO/.Tskšno naj - 19 - bi bilo zavarovanje v načelu,podrobnosti pa . so sledeče s 1./ Je v naprej se hočemo izogniti e- ventualremu očitku, da skušamo toge, šabl-onsko odredbe knjižne taktike prensti v.gverilo in s tem že v samem zrčetku zgrešiti. Hi naš namen pre pisovati, kopirati, ampak izvleči iz splošne ta ktike ona osnovna načela, ki so vo^aekx aksijo- mi in ki morejo sestavljati temelj vsaki pose - bni taktiki, torej tudi gverili. Po teh načelih i i na podlani prakse stvoriti tako formo in je- dro našemu zavarovanju, ki bo v največji reiilah. o / ' c ko odgovarjala zahtev, m. torej s stražarskini^ stražarske oddelke, mrtve straže, sprejemnicein podpornice...i.t.d. Na takem sistemu sloni sr - varovanje redne vojske. P-. rtizanskn borba na dru gi strani jd stvorila "zasec,ef:. In na načelu ob če taktiko ter po izkušnjah gverile sloni sistem mrtvih straž, način za v? r ov:n ja,kot si ga zamišljamo mi in ki je kombinacija obojo- ga. 2./ ro odredbah ta etike se za zavaro - vanje na mestu odreja ena polovica do ene tre ti ne edinioe. Upoštevata hočemo mišljenja tov.ma- jo. ja, izraženo na strani 2 /zznljueel/, dt- je potrebno držati čimveč sile zbrane, da jo lahko vsak čas vržemo na sovražnika z vso silo.Yendar od spodnje meje nikakor ne moremo odstopiti- Xn t c i. sledečih razlogov s &/ V o asih, ko sovražnik za svoje pie- pade v teku noči in v spodnjih :?ntranjili urah u porablja večkrat skoro gverilsnc taktiko«, je nuj no j da našo opreznost čimbolj povečamo, b/ i.-ko nan jo treba izbirati med tem 5 da na eni strani deset borcev žrtvuje spanje, na dru^i strani pa desetkrat večje stevi3o stavi ja v nevarnost svoje tlave ali.vsa opremo, misli- mo, da bo odločitev lahka. /Y ten pogledu k;,že- jo ran» i mladi -komandanti č es tokrat mehkost, ki ni na mestu, ker- ni .'n;suma/. . - 2o - c/ ,ko osrečimo eao tretino moštva za zavaiovanje, ni če s ten rečeno, da morajo vsi na podnje, na mrtve straže in v dvojne stra- žarje,ker ie v tem številu vračunano tudi mo - štvo pripravnega oddelka /spre jezice/- 5,/Sam r zpored zavarovanja s® zami - oljsmo na sledeč način; . , . "Vse gl ovne sneri/ne pota/, ki vodijo / bivak, logor ali kantomen,vse smeri torej, ki bi jib sovražnik mogel uporabiti za nastopanje, /posebno?skrito približevanje/ zavarujemo z mrtvimi stražami. Je kos ti ona de s o fin.- do .enega voda z lahkim avtomatskim orožjem,po potrebi tu di s- težko strojnico k?r-čela sa izbira mesta gre- a/ Oim dalj od vrine b/ Cim boljši polo saj za ogledovanje in bosbo,ter z v naprej odrejeno smerjo umikanja. k a v e ••. e n o pod a/ni t r e b a rs um e ti v p r e tirna v m ssislu.J t -r hočemo odpraviti napakoki se neštetokrat ponavlja,, ca namreč aas i ml a/Ji ko mandanti izvrŠe zavarovanje y ne po sr sani blisi ni taborišča.kar praktične porini toliko,bot da bI lob zavarovanja niso izvodij. ad 1/nko je nrtvi straži določena no- mz&v z<- za.va o van j e s tea, še ni rečeno, da se mora razporediti točno na tem mestu /npr. ina po ti ali celo v žlebu,v grapi,na sedlu itd./k a r se je tuši se mnogokrat zgodilo .Izbere se polo žaj ,ki nad smer j o do. .iniia,od koder mrtva str a ža s svojim ognjem zapira prehod,ne pa v čisto direktnem smislu.mo dospe na tak položaj,ga or ganižiru,t. j.utrdi in pripravi za borbo - nato pa ji ni potrebno ves Čas s puško";?a strel:tbe- deti, -temveč umakne lo-lv metrov nazaj v za klon,ki ji dajo kolikor moaočs udobnosti in si gurnosti pred opašenjem z zsi lje in iz zraka . iJa s_.m.m položaju ostaneta saso dva stražarja, ki dobro krmuflirana vršita nepretrgano službe, ogledovanja in z varovanja tu reško novost polglas no sporočita kom 3mlirju mrtvo s traso >na da bi se s - 21 - svojega mesta od dal j i la. k a ten položaju borbo sprejme in sole Če bi grozilo obkoljenje, mrtva straža odstope", po že odrejeni smeri do združi - tvo s oripr.-tvriii-i oddelkom /sprejema o o/ na spre jemnem položaju, ki mora biti se vedno izven ta borišča. 4-/ lripiavai oddelek, ki obsede osta- nek edinioe, odrejene za zaverovan je, so nahaja v taborišču v strogi pripravljenosti. /T.j. spi oblečen in obut, z orožjem in opremo v bližini/ in: . skrbi 7a stalno zvezo s posameznimi žrtvi- ni stražami. V primeru, da se ena od njih zaple te v borbo in javi, da bo vsled številčnosti so vraznika težko vzi rzala, jo pripravni oddelek ti. sti, ki prvi odhiti na položaj izven taborišča in na ta na*in podpre borbo žrtve straže , ter vzdrži do prihoda glavnine, ako je to ze potreb no. Pri te;; priliki smatramo za umestno, da iznesero so neko "mz:mjkijivost, ki se v na- ših borbah ponavlja, kakor polagamo v na-, i h o fenzivnih akcijah pro. alo važnosti na manever , tako v obrambi nezadostno organiziramo isto po globini, t.j. po zaporedju položajev, konfigura o i ja zemljišča, na katere:., se odigravajo naše bcr be / z malo iz i e . ami v ravninskih predelih/ nam često nad i er a v idealne pogoje, da že v samem na črtu obrambe ali zavarovanja, organiziramo več zaporednih položajev. Zato nas nihče ne more pre pričati, d" ni mogoče najti v vsakem konkretnem primeru položajev za razpored mrtvih straž, kot tudi drugega, na katerega ze te umaknejo in zdru žijo' s pripravnim oddelkom in končno glavnega,ob robu taborišča, kjer borbo sprejme glavnina. p./ Pov-dariti moramo še sledeče. 'Zve- za med mrtvimi stražami in pripravnim oddelk om ne sme biti slučajna, odn. samo preko patrol,ki jih v svrho nontaole pošiljamo, Vsak komandir mrtve straže" je dolžan po kurirju obveščati svo jega nadrejenega staresi.no vedno in ob vsaki pri 1 - 22 - liki ter o sleherni novosti, ki se ne zvnjegbvi smeri pojavi, kakor je tudi komandir /kbmandanV pripravnega oddelka aolžan,. do mu nepretrganost te zveze omogoči. 6./ Da bi zmanjšali število borcev,ak- tivno zaposlenih v službi zavarovanja, ter s tem obdržali naše živ^ silo v čim večji sr-očitosti in strjenosti, ki nam.jamči pripravljenost za borbo, bomo uvedli v zavarovalni obroč "objavni ce". Dvoje nujnosti nas k temu navaja: a/ zavarovalni obroč mora biti sklonjen in popoln b/ ekonomija v uporabi žive silo ad a/ Povdarili smo še, da moramo s slu žoo zavarovanja nadzirati vse smeri in priho d e k taborišču, ki jih po njihovi taktični važno - sti in uporabnosti sovražnika lahko delijo na vaz ie in m.anj važne. Iz tega razlikovanja logi- čne sleai različna grupacija na.ših sil na posa- meznih smereh z ožirom na jakost oddelkov ii nii hovo oborožitev. ? ad b/ S tem bomo zadovoljili tudi prin cip ekonomije sil ter za posamezne naloge,na po s cm b a ni n smereh postavili, .le toliko borcev, >0- likor jo potrebno. -Hag predlagali sisto/a torej ni saolonski,. ampak se skuša čim tesnele rrii-" goditi potrebam in načinu naše borbe. Ne postal obzirno na vsako točko mrtve str^e Vi ^t^i f 0d?"eleky t8*VG* Pr?znine med ; ! , ^ ^Polnouje z manjšimi oddelki, i*-.o.ipv&-iuiix ob ja.vnice. Objavniča isui jakost 6-7 nož, z dru~i- . Dssoic;,! 3 iziaeajave dvojnih straKrriev ajsno aelo in postopke v raznih prilikah velia- stoii v « kot- «trašo. Zalito, ob stoji v Sl^aececa: oajavnico jdors.ao podrediti e ni od sosednjih mrtvih strr.2. homanffiu te strö ze sporoča ona vse novosti in s to: str, «o se združi v borbi , v slučaju ^nejšega ao^nff -riti H koncu hočemo na- kratko se enkrat p o v- s" - 23 - V koncu hočemo na kratko ee enkrat po v čar it i 'pomanjkljivosti starega zavarovalne ga si ste-na in.^ovdariti prednosti predlaganega. 1./ Led glavnino in posamično postav ~ Ijeniri str "zarji ni s» vsaic r rimer prave organ ske povezanosti, niti vezi, ki jo splošno .imenu je .o "edinstvo doktrine". 2./ knojni in tudi, v veliki meri,dvoj ni stražarji se p-ri vrtenju slu*, he čutijo neke ko izolirane od edinice in osar:l, ene-posebnc v slučaju prihoda sovražnika. 3./ Vsled takega občutki, je efekt sov- ražnega iznenadenja veliko več ji in močnejši in je s tem dan moment ali celo povod za paničnost. 4./ Obrambna moč je minimalna. Tak za- varovalni obroč ne predelavi ja ni'raläne odporne sile, v slučaju borba. 5./ ker se za stražarsko službo 'odreja 'O le boi ci-strelci, oboroženi z puškami, je tu d i jakosi ognja minimalla./ 6./ ked' asom stražarjev in glavnino predviden noben poloaaj ss zaaržavanje sovraani ka, ki takorekoč- nemoteno in aeposredno ogroža glavnino. 7./ Vsled navec.ene organske nepovezano sti straaarjev, razstresenih po celem obodu ka- boiišča, nastopa ,xo:ient razcepljenosti sil.-z. o žirom na dejstvo, da v načrtu za o aram bo in se manj pri sovražnikovem napadu, ne moreno. računa ti na te borce - stražarje. Svoji matični edini ci se navadno težko priljučijo, sami ss pa za odpor tudi ne morejo nikdar grupirati. 8./ Mrtvi straži Soveljujž dosetar ali voanik. Vsekako se na starešine? lahko miogo bolj zanesemo, glede presoje situacije, toahosti po- ročil in pravilnosti odredb v primeru rapada nä 1-3borisa e - kakor pa na samega stražarja, even- tuelno včeraj mobiliziranega in brez kontrole. Sistem- zavarovanja, ki -ga 'predlagamo;te napake odpravija i IL.,, o tem, da st sluzzo zav..;. ovanja eciaice na reztu, odredi cela podre - c na o inica, da so to- re j vse mrtve straže in boj avnice i a iste ecteii total j ona in ostaeejo torej borci pod povel jstau, '/ In to svojih starešin/se ustvarja ona poveza- nost, o katere potrebi zrno že govorili. Vsak ob čutek izoliranosti in' o sami j eno sti odpade - 2-/ Obrane na noč in jakost ognja z do- dajmj-em avtora takega orožja, sta relativno ve- liki In ozaa :6ata rzvreenie naloge,t.j. zadrža- vanje sovražnika» S: e celo več! V primeru, da na stopa slabel sovražnik, ali, da se je dal izne- naditi - je mrtve straža ovolj aočna in oboro- žena, da iz načelne defeaziy-e y. r ei de v ofenzivo, in zavrne ter razlije sovražno edinicc. 3./ Moment iznenadenja je z .enj san na minimum. Povod za paničnost, eliminiren dej- stvom, da je mrtva straža organska edinica, a svo jim komandirjem5 zvezo z glavnino, načrtom dela, odrejeno smerjo za umik in odrejenim sprejemnim položajem, A*/ ker je žrtvi straži d la samostoj- nost, lahko ou —je pričakujemo in zalite varno, da v primeru sovražnega napada, na eno od straž in taborišče — ostale pod vodstvom svojih komandir jev, izvedejo razbremenilne napade na 'bok in v hrbet aavrainika. 5./ Postavljamo stalen pripravni odde- lek.. 'iveri ga ostanek edinice, odrejene za zava rovanje, kolikor ni razporejena na mrtvih stra- žah. Smatramo, da je oolje, da odločitev o po- trebi pripravnega oddelka v nekem taborišču in situaciji, ne prepuščamo komandantom edinic-am- pak, z ožirom na sedanje prilike, post vimo to kot eravilo. S tem smo v glavnih obrisih- nan.nnči li, v koliko se načelno ne strinjamo s sistemom za varovanj a, imnešeni^ v delu tov.maj or j a. Smatra - 2Z - mo pa, da so odredbe, ki se nanašajo na vršenje stražarske službe kot take, izčrpno navedene in bouo nc.žim starešinam omogočile pravilno organi zacijo služb» po ecinicah. kavno ta ko je pogla-v je o op t-, z oval -ii cah in patrol h izpolnilo- precej an j o vrzel, ki je vladala v nasi literaturi.. Predlagali bi le s« neko spremembo. Pi sec brošure eeli znake razpoznavanja na; odziv in geslo. Ako že ostanemo pri takem imenovanju, rislim, da bi bilo bolj logično, da nazive za - menjamo, ali pa da uvede wo: geslo in protigeslo. H koncu želimo, da s pričujočo reoenzi jo zainteresiramo odločujoče faktorje in da se vprašanje zavarovanja, kot enega od"najvaar.ej - ših, dokončno reši! Tine ... .-o* xx: - jcxxx: Tako raste pred našimi očmi iz krvi,trpljenja in naporov nasi.li narodov,veličastna in dr»:go cena stavba nove Jugoslav!je.Moč nove Jugoslavije ra sto uavznotraj in navzven .iT jena junaška borba, ter demokratičen vsenarodni značaj narodno--osvc bodilnega gibanja,demokratična ureditev odnosov med narodom na temelju popolne, enakopravnosti , dejstva, da stoje temu osvobodilnemu gibanju na čelu resnične ljudske sile,-vse to ne vzbuja aa mo simpatij ljudskih množic po vsem svetu,ampak je iz Jugoslavije,nase domovine napravilo sredi šče osvobodilnega odpora proti fašizmu v tem de lu Evrope.in privlačno središče za druge narod^ ki se na našem primeru uČe,kako se je areba bo- riti proti okupatorju in proti domačim izdajal-- cem. okl epi II. f.n sedanj a. AVXQJ—o. no nap-i'^vi Ji kla sti ,gJ.i>Jv>k v i. i f) v Gr.vč.i ji,Bolgari ji. Alkmni ji?I .ad i ? Avstrii i ir. Italiji. ... ,... " ^ ,-rl rJSX'de I J - 26 - f s mestu smo!Zastal nas je norsk 7 1.0 smo prišli pred sanjajoč o vas, med hišo zadonel je komandantov glas, Odmeval v daljo in se zgubljal v .m k: "Tovariši, vaščani, or oš je oalcč.ite, Katerega prejeli sebi ste v sramoto, S puškami'zdaj tujcu služite robot o, Or os je odložite., £lovsnci ostanite. 1«8» austili bomo v miru vase vam domove, Vsem za življenja jamčimo vam vaša, Orožje lo nesrečo v vseo vos prinaša, Genu* s krvjo bi bratsko pojili te bratovo?" Zaman, Streli so padli v noč, Cm:bail rjo tov?ris naš, ..n,.š brat. Is dlkni1"ko oa je1 s e zadnjikrat S p ogle do. a gozd je temni preko koč. Počiva nova žrtev v naših svetih, tleh A i rod naš morilcem sodbo pise, ob:na. stvar z njih podlih duš ne zbrise • 4 prekletstva tesni madež. - kajnov grehi "Rad os S tri i i ca -Pade 2 oktober 1942* - 27 - » __________________________________________ % muüdno iMmam. I// ~ y'L—,_____________________________________________; V\-Vf f 7 h k-AT= kakava ko m V (5-31 zgr:di čim vež ;« c vseh. delih svet« tudi pil nas k „i vljoiija, ki iščejo ? love ski razum tekzuje da jekleno pošasti., v -asu kose na kultur^ bori za novo vsebino,se ji o novi obrisi slovenskega ži - o s t-eno na kulturnem področju poudarek na nepotvorj~nem izrazu rosničnog; du- hovnega življenja, n s a..: naroda. Vkljub trdi in neizprosni borbi proti nazadnjaš aemu italijanskemu in nemškemu fašizmu, Oer domaČim izdajale m, pa naši borci tudi kui - turno živijo. Veliko je nasprotje med jeklom in smodnikom n eni strani in ml turnimi vrednotami n_ d..ugi strani , toda kljub temu moremo pripozna ti, da so ravno vojak, boljše orožje in moen■ vo 1 ja po zmagi odprli pot novi kulturi. In prvikrat se j^ j. zvr ail tue i pri nas na Slovenskem veli k preobrat - slovenski ar t iz an je v naši kulturi napravil pravcati prelom, ki je močno vtisnil na. ši kulturi svoj partizanski poč' t. .niša kultura se zaradi ožine slovenskih političnih in gospe - darsko-soeijalnih razmer ni mogla otresti upii - vov evropsko-svetovnih kulturnih centrov /Dunaj, Hin, Pariz/in smo zapadali v posnemanje r znih i j an ju nove, slik?, da zunov; danes pa lahko govorimo o nast res slovenske kulture, ki je na j verno j š; našn j v ga narodno o svo a ödilnega boja. V treh lotih boja na življenje in ek-rt, je slovenska kultura dobila neštevilno novih dok pesa i y leposlovnih člankov, dramskih p.risorev,slik, kari ka tur, novih na rovov., oar tiranskih r-.<- i r - 28 - call S dneva -i so po večini r,real o današnjih zgodovinskih v živi j-a ju nažeg:1 naiodn. 1 a r t i zai je v bist vu s amouk, i ci s e j a svojo trdo voljo kulturno povzpel do ta" c vir: i- ne, da cai od 3da . ustvarja in se ioil turno ia živij a. vir njegovega znanja je nadarjenost in natančno opazovanje sodobne - a življenja, ki je tako blizu kmočko-dalavszl ciuši. V naših vrstah je mo6o p art i z-.nov, ki niso šol ni, so p na - dar jeni in-se čosto dvignejo nad ono povprečne ljudi, ki so hodili v šola. V vseh večjih edini c ah nrk: vojsk', lasno kulturne refer onto, ki skr -bijo z: kulturno stran parti/euisk ga življenja., fcddto:, .ko je jugoslovanske vojsk: večine por. bila za "zafrkavanje" n šega. voj ka,nudi rodno osvobodilna vojska, tudi kulturno vrednote našemu partizanu. Partizalnova j.zobr:_b? se no vi di samo v znanju, temveč v njegov^n mišljenju, hotenju in čustvovanju. Že zato, kern je parti- zan, t.j. borec za aiarodno-soci :lno pravico, je njvaov pogled na. življenj-, bistveno drugačen od naboren , 1 -šljivca, zaspanca. V lepi besedi is rak: aaž partizan narodovo prizadeva:-?.je z lepem živllaije naj "ircih plasti našega delovnega lju dstva. Ie misli so tako mistno in toplo izraže ne, da jih bralec ^srkava in o i rad prilašč: njih zčrave ideje, ki so našemu ljudstvu tako razu - mljive in dostopne. Portiaani-igralci prednae...jo dramske- -rt zore, ki ao po s-vo ji vsebini vzeti iz partizan- skega življenja. V teb prizoiih so prikazuje da naänje življenje našeg :> člbve/a, njegovo skrbi in težave, njegova trdna volja do zmage in leo- šega življenja. V leposlovnih članki h se naroau kaže njihov^ moč, hrabrost in junaštvo, opisi borb so dokaz, da naš narod ni hlapčevski, pasi ven ali parazitski, ki bi samo čakal, da mu so- cialno in na rodno evQl*t>do pribore drugi, temveč se iz opisov teh borb vidi, da nič ne"aaosta j a opii drugimi narodi še več i da JO po svojih - 29 - žrtvah pokazal vsenu svatu svojo hrabrost in po litično zrelost. Tudi nase slike vzgajajo partizana;ker mu razvijajo estetski čut in smisel za lepoto . člike nam pred oči stavljajo in predočujejo no- ve ideje, nazore in močno delujejo na na or-, ču- stva in mišljenje. Partizanska pesem močno vpli va na naše razpoloženje, oblikuje nae značaj in predvsem našo voljo, ki postaja vedno bolj bor- bena. Nasa pssen dviga bojni duh in pogum, nas narodno, socialno in politično navdušuje. Parti zanska pesem tudi krepi vojaško disciplino./lo- men vojaških koračnic/. Gledališče pa vzgaja tudi našo eti č no plat življenja, Ik.amatsko delo govori na zelo plastičen način z gestiko, mimiko in besedo ta- ko, da ostane glavna misel drams:i"ega dela dalj časa v spominu. Partizanske gledališke skup in e obiskujejo tudi gorske vasice, kjer ljudtvo še ni ime .bo priiiUÄ videti dramatskih del. Po vseh vaseh se prirejajo kulturne p.± reditve - mitingi, ki v teli težkih vojnih časih človeka vsaj za krs.t?k čas usserijo v duhovno življenje. Medtem-ko smo pred tremi leti dobiva li Slovenski poročevalec- enkrat ali dvakrat na teden, leaijo danes pred nami številčni časopi- si, revije, ki prihajajo v vsako vas i-., ni tre- ba še Dosebno omenjati njih pomena za našo bor- bo. Skratka: partizani se lahko ponašamo tu di s svojo partizansko kulturo, v kateri se na svojstven način odraža naša narodno-osvobodilna borba. Ta kuloura je šele v povojih, se rs vije. in smo lahko prepričani, da bo zrasla v mogočno drevo, ki bo bogato obrodilo, kajti snovi za ob delavo je ogromno in po vojni bomo šele spozna- li dela junaških partizanov, ki so vsemu sve t u pokazali, da ima tudi naš narod velike heroje. rr. Slovenska zastava ima trj polja: Polje belo na vrhu blesti, modra v sredini je barva neba, spodaj rdeča je barva krvi. k čez vsa tri polja zvezda razpeta je petokraka - znak delavca, kmeta! Polje belo na vrhu blesti, v nje.:, vsa lepota je naših planin, belih meglic in sneženih strmin. Pele so nase slovenske vasi, cerkve na gričih in naša mesta, bela iz kraja v kraj vodi nas cesta. Iz naše pšenice je bela potica, beli plovejo nad nami oblaki, oblečena v belo je Belokranjica$ nevesti bel venec krasi čelo vsaki. kodra v sredini je barva neba, ki v sončnih nad nami razpenja se dneh, v tihih in jasnih zvezdnatih nočeh. V modrino prehaja potok, ki skaklja z naših planin v cvetoče niŽave, voda rek naših od Soče do Drave v svojih globinah modrino preliva, modro je nase Jadransko morje, Slovenka je modrih oči zapeljiva, modre so daljne visoke gore. - 31 - Spodaj rdeča je barva krvi padlih v borbi za rodni krov, z ar ja rdeča o ntn j a dan nov, ko narod se združi in osvobodi. Zdrav, rdečih lic Slovencev je rod, ki tisočletje prebiva že tod. ^ naših goric je vinček rdeč, rdeč je cvet maka sredi polja, krasan je grm vrtnic rdečih cvetic in nagelnov v oknu za srca mlar a .. ♦ • a čez vsa tri polja zvezda razpeta je petokraka: znak a a1avc a, kmc t a! Krakov petero: pet kontinentov - v skupni naj borbi si roke poda, ženini naj ljudstvo se vsega sveta v borbi as svobodo delavca, kmeta, /■v a;.* d a rdeča pred nami žari, oznanja svobodo in delavcu čast, ^ v oelavnem 1.7, .dstvu zavest se budi: ICdor dela, ta ima naj tudi oblast! Zastava slovenska, sveta, edina, v tebi je narod in vsa domovina! Hados i?aša PKOSVÜTA Jk kabi, OkCk-JB PkOlI :.iä£&; 0 IS i'I C'-im ü kinACH J^ T'TJ! SIVkLA SLOVES" ^C-a 1JA&0BA! GKAiJIkO aOVC IJoLSKO 0klAST,aC70 iJ-jIjSKO D.. kG: jlaCIJO! Vol V B01.B0 ZA POPOLNO OSvOBODIujkT SLOVkSSkk Ga OZ^klJA! .52 r- Razstrelivo je bilo v početku naše-bor be in je še sedaj eno najvažnejših orožij prot i tehnično - bolje opreme 1 jenu sovražniku. Too.a,ka ko dobiti to dragoceno razstrelivo, je bilo naj- večje vprašanje naoega vodečega vojaškega kadra-» Bivša jugoslovanska vojksa je pustila no, tem ali onem mestu še prečen razstreliva, toda precej ga je ob priliki okupacije dobil sovražnik. Sovraž- nik pa nam je odprl, nove možnosti, da smo prišli do tega mrt.rijala. s tem, da je pričel biti s to pcvi in bombardirati po naših položajih, vaseh na svobodnem ozemlju: kajti marsikatera bomba in gta nata, ki je bila namenjena našim borcem, je bila Še isti večer predelana kot mina in je iztirila, vlak in pobila na desetine sovražnikov. Nas mi— ner, ki je bil v začetku partizanske borbe še ne vešč miniranja, je postal sčasoma pravi miner str o kovnjak - kajti tri tem delu ga je vodila edina želja, da čim več škoduje sovražniku, banes je čas, da začnemo objavljati izkušnje naših miner- jev in s tem odpremo pot stvarni kritiki v po - polno strokovnih stvareh z namenom, da dvignemo našo strokovne literaturo in da obe nem vsao j i m o nov minerski kader, ki bo kos sedanjim nalogam« V tem članku bomo opisali pobiranje od- nosno dezaktivirahje nekaj najbolj znanih letal- skih bomb, katere je sovražnik pri svojem zlo činskem poslu vrgel na naša ozemlje. Iz re tal me če rušilne, pehotne-preprečne,zažigalne bombo. Pri dezaktiviranju moramo paziti pred - - - vse~r nato, da odstranimo vžigalno napravo, ker postimo s tem bomba neškodljiva, p redno pa jo oostranimo, moramo dognati, kc ko bomba deluje, o sne s a o na. kakšen način detonira- 1./ d u š i 1 a - bo a; be . - Ita- lijanska uvokilogramska ima na vrhu uvito vži galno na revo, >.i je sestavi; eni-, iz udarne iglo, prožne vsme ti, vsigeine Kapaca in detonator jaIA stremi je skozi ud rno iglo privita varovalka s krilci, i i padanju sj začne vrtaa i in pri ter. se varovalka odvije. Irožna vzmet pa preprečuje* da ne bi ž o v zraku udarna igla udarila na vzi- galno ka sco in s tem povzročila detonacijo.1e- Is pri p^dcu na tla udarna igla s silo udari na vžigalno krpico, katera s svojim ognjem vžge de tonator in ta d itonrra bo ^bo. k pri tem ns de- tonira, js vzrok v tsi, ca se varovalka med pad com ni odvila, ali jo .okvarjena včigalna napi ca, odnosu no detonator. Dozaktivij an j a- pa se vrši na sledeči načins Bombo pustimo, ali jo damo v vodoravno lego tsr previdno privijemo varovalko s krilci in s tem. je z dam. i^la. i" r str jena. Sedaj odvije.do cclo v. igalio napiavo in s toni postane bomba po oino:-s varna in -ri^r vna za miniranje. 2./ Italije n s k a " T he., - m o s 11 bomba. Te bombe imajo obliko thermos stekleni ce, matere so na vrhu .okrits z aluminijasto ka pico; večinomč jih pa najdemo brez te kapice,ksr odletijo :•' ed padom v zraku. Pri taki bombi brez brace se vadi nosna kovin sta vzmet, ki je ovi ta okoli vžigalno naprave na vrhu bombo. Take bombe se ne smemo v nobenem s luč a ju dotikati, to pa zato, ker je vžigalna napra- va nave zana s zelo občutljivo vrvico, katera pri dotiku sproži detonacijo. Zadnji modeli teh bosib imajo napravo, ki ima tako lastnost, da bomba po 6o - 8o urah po padcu sama skoči pokonci . in detonira. 1 Bombo uničimo na -te način, >da untreli- - 54 - mo varijo « puško, ali .pr jo pcvlečemo z dolgo vr v_~ö\ Pri "torn moramo napraviti zanmo, katero a. mo okoli bo::te, n, da bi se je dotaknili m jo po -i ~ teknemo & z a.:.a ona. . .. , , 3./ I t a 1 i 3 a n s ka comb čje t0že ve pii tej je vžigalna naprava in način vžl ganjv. slič^n prejšnji, le da le varovalka s kril ci ivitv. m. vrhu in gre skozi votlo udarno i - gl o 1 Pri p a e. an ju se kiilc, crično vrteti in s t dm so začne' varovalka odvij.-ti. ko se ta odvije pa- a-jo skozi naprf. vljeno luknjico v udarno igLo kro gl j ice, ki so names*ane ob strani in jo ob te že. Prožna, vzmet pa ovira, da že med letom udarna i- ,la ne udari na vž igal.no kapico. Pri p-dcu na tla pa udarna, igla vžge vžigalno kapico in s tem tu- di datenator, ki detoniaa bombo. Ta vrste bomb ne detonirajo v slučaju , Če se varovalka s krilci mod letom ni odvila,ali p a a e v a i .a' Ini mat >ri1 ni d oba r. DaZaktivirnaj 3 se vrši na sledeč način: " ombo da o ali jo pustimo v vodorr.vni legi in ari vi j o: .o vanjo varovalko s aril, c i . t o v vodöra v n i legi odvijamo celo vzigal.no napravo in s tem po- stman bomb : neškodljiva ter pripravna za miniran ja. i. a i bombi, ki nima varovalke s .rilci in ni d.toaiiala samo previdno v vodoravni legi, odvi- je mo o.vdo vžig^.lno napravo. a./ J o m. š k e bo m b e maujše in ve čje teže. pri vsah teh je vžigalna naprava vtakrge na- od strani v bombo. I.-.njše bombe" imajo samo e- no, večje aa po dve vaigalni napravi, aačin vl;i- gaaja pa, ari tej ni mehaničen, temveč električen. Vaigrlna naprava se sestoji is onroglega konden- zator ja, ki sta napolnjena z elektriko, s pomočjo dveh stikal, katjr.. se vidita tudi na vrhu. Ele- ktričen detonator je zvezan z kondenzatorjem in prožnim perescem, ki jo pritrjen v sredi pločevi na s t v,- cevke, katera imr tudi zvezo z kondenzator - 35 - a jem. O e vi:, a i a p i o r n o . e r e see s luž i z a skl eni t a v. toka in sicer na ta način, da eo ari pameu na tla peresce stres- in s t ne s c^vko, in s te.m "pravi stik. Rudi bolj sigurnega vžiganja je na- meščeno dvoe takih stikov in sicer eden v vodo ravni, drugi pa v navpični legi. ki. Jitrični tok pri p--dcu na tla vžge detonator in ta prenesevži ganje potom prenašalca ognja na glavni detona - tor, ki jo ovit v spodnji del vžigalue naprave, ter vtaknjon v poživitveni naboj v oblfeki nrsta na. Pod tem je se eden poln poživitveni naboj. Detonator detonira in o pomočjo detonacije deto nira razstrelivo v bombi. Tik preden vrže avi - jon bombo, jo napolni m elektriko. Bombe ne de- tonirajo, ker se radi slabega stika v letalu ni so napolnila z elektriko. dezaktiviraaje se vrši na ta načinjlom "bo pustimo v vodoravni legi ter od vi jemo matico v obliki prstana, 3ci drži vžigalno naprmvo.Je - daj jo lahko izpulimo z enim obratom, ker je pii trjona samo z gumijasto vrvico na s tem pošteno bomka pripravna za miniranje. / j}i m s k a SO 10 b o m b Ta bomba, i jc-orea kril, je podolma topovski greneti ter ;> sivozelen. barve, k'ede- tonirmne bombe inajo mili a. od zac.aj ali pa so brez njih. V^igalna. naprava, ki je ia vrhu boa- be kam v sredini železno palčico, ki je zvezana z aluminijasto vrvico, katera gre skozi bombo, ko pade bomba na tla, sproži takoj ta palčica de ton: cijo. Bo^ba pa nima nikamih naprav, ki bi po zneje. povzročila detonacijo-. Dezakt.Lviraaao jo na ta način, da jo pu stirno ležati v vodoravni legi, previdno moramo c zviti vžigalno napravo ter pri t o.a." paziti, da se ne dotaknemo železno palčice, ki je v sredi- ni n. prave, oanosno ne vrhu bombe. letalske bombe so veliko bolj priprav- no .aa saniranje, kot topovske granate, ker vse- buje .po e 10 tretino do aio polovico r al str el i v- a • >6 - svoje teze, ^d tem ko ir^jo granate komaj eno desetino- rasssta«^ iva svoj- toze. Bombo prirravimo kot mino na ta način, da pustimo v bombi nj.n deton.tor in poživitveni naboj 5 ostalo vžibalno narrevo -a odstranimo-Iz- praznjeni -prostor na polnimo z razstrelivom /naj- boljše z kakšnim, gnztljivim n.p.: plastikom/, v 1 katerega denarno detonator z počzsi ^jreoo vžigal no vrvico. 6-/ m ale p e bo t 1 e p r e p r e čnabomba- 3 temi bombami "-.'i se morali upoznati ne samo speci jalni inženirski oddelki, temveč vsi bor ci, To so male, o-lo cm dolge bombe, ki delujejo kot pohotne preprečne sine, če se jih dotaknemo-«- Sovražnik jim nameče v veliki množini, ha ki"jim, kjer ostanejo skrite,n-pr. s v visoko tr;vo in ne previden borec se Inki,,o dotakne bombo z nogo in detonira. [lede tonirano .bomb«, kater e nt j demo po zračnih, napdih je priporočljivo ž or-ti na do loče •mm Tctoru, kjer jih pozneje dezaktivirajo spe •c i jalni ■-inerski—pionirski oddelki. Pri dezakti- vizanju n.am te bombe rad j. svoje občutljivosti pri pravi j.j o največ neprijetnosti in nem da szmosru šnja in i istinkt najboljšo rešitev. Opisali lomo d v oje aajkolj znanih nemških pehotnih /malih/pre prečnih bomo» K a n s k c Si 1 ali mmomotnlska bom- ; piiblizjio 15 cm dolga in ima 5 cm v • reme ba. . ru ter ima na vrhu ovito vžigalno na. ravo , n> ,ero je pritrjena žica <:i gre skozi bombo in dr ži rep, mi se sestoji iz 8 malih pločevin, ki so ojačeiie s pločevinastim obodom, čim pade borba na ■tla,takoj detonira in nima nobenih naprav,da bi detonirzla kasneje. Pri dezaktiviicnju »avežerm o ra-p na dolgo vrvico in jo L otsgnemo iz varnega za ki ona; če bomba ne detonrr Z, laia_o previdno odvi- jemo vžigalno napravo - vendar moramo prej odšči - oniti žico od repa* N e m š k a SP 2 bomba ali "Metuljček". «N m Bomba je i.z litega železa, siv o žele ne barve in ie dolga 8 cm, ter ima v premeru tudi 8 cm. T a ima metalna krila, ki so pritrjena z pleteno ži co, katera ima na koncu-prosilec, ki je ovit v okroglo ploščico v srečini bombe. Ta prožileo z žico precstavijata vžigalno napravo,ki pa ne de luje pri vseh bombah enako, temveč jih razliku- jemo štiri vrste* Lve od njih so tako napravije ne, da detonirajo, ko je bomba se v zraku asi ko pade na zemljo. Tretja detonira pol ure po pad- cu na tla. Setrta pa detonira, čin je kdo suneT ali pa se je dotakne. pri. de zak t i vir an ju se ne smemo nobeni bombi teh vrst približati»preden ne preteče tri četrt ure,odkar je padla na zemljo. Potep? vzame mo dolgo vrvico in napravimo zanko, katero ne. - taknemo na krila ter bombe p o vlečemo iz vetrne- ga zaklona.5e sesaj bomba hi do tonirala,mora m o počakati še nadalje tri četrt ure, ks. j ti ko vleče mo bombo po tleh lahko pričaš delovati in napra va za vži gen je povzroči, da bomba po določenem čssu eksplodira. Potem vzamemo poseben ključ,ki ga vtaknemo v obe luknjici v ploščici vžiga! n o naprave tor jo edvijemo. s tem je bomba, varna in jo lahko uporabimo kot mino, Pri * ter pa ne sjiie— mo zavrteti gumb z napisom; "Zeit in ,ke.r po tem bomba detonira po kratkem oa.su. s s i ,; a 1 ne bo m b o , Te meče sovražnik po več skupaj v plo čevinastem s o du > s e s t avl j sn s iz dva': delov v o - bliki bombe, v skupni tezi le o s: g» ko a vi. j on spusti bo bombo se v njej sproži ura,, po do loč snem čssu električni d tona. t Dr in ta detonira salo količino razstreliva,ki zadostuje,da se oboe razpolovi» Pri tem izpade jo male vžigalse bombe,ki so iz elektronske• Ii tins, napolnjene z thermit-om, Te s ls všigalne borbe so dol^e osi in imajo v os. pre era, sa köheu sc krila svežina z š;:rovsem? ki določajo smer bombe pri padcu. - - Čim pade bomba na tla, udari vžigalnd kapica na udarno iglo, ter vžge drugo vžigalno ia pico in pri tem r z z vi j«, t -ko visoko vroSino, da vžge- thermit. Tudi zunanji obod bombe ia slektrfcto. ftfte zlitine- r^orm. Vročina, ki pri t< m nastanejo take visoka, ta., ee v nam* ^ o vsi gorljivi prv-ameti v kro£u 3 ^ctrov. 'Rop ia e.darn.-. icla 33 edina ne rsT-zetopitr. .Bo.Pv, n- srnezc g:siti z vodo, ker v te-m slučaju eksplodira. y X»oziiktivir:./ijo so izvrši n». ta na^in, da bombi a.10st/a»no odvic dmc glavo, v fcateii jo vžigaln.?. krpica z v/arno iglo. S tem postane bom bi a.ožkodljlva. Za i int,rjo, t: boab- nimn prakti w. vedejo, tako ovc - jih pravic v t*j državni skupnosti, kakor tudi c;vo j i h obvoz nasproti njej. ko boste danes pre- tresali skledo a VITO J-a in njegov pomen za načo vuö£6EI . /IluAlNE JX btax % bkUu ?. itäii;anwa jutßmor öomba bte,z cUumut'/ti:: : 3. ITALIJANSKA ÖOMÖA VEb? mlh ftfcfü* ;,'igune kj am> avf UGuoualba VtOt^/oM .«••»'.'/ ' CIO uzu$ou*Lct, faa , atct&nctjjri flOzu H&kkjf 'Kt ' Ü^M&f- ffttQaEuii /UtnUct iuuxolhI t bOMdoH.tatatfaM JlltfOuncc najucuxx VklUtt VŽKALNf - 4 — 2 Äflbatf (•oo/ctui'rt« JC< . » (C i tuoint*I SOM — bcnctanaomt i . ■n atUXM U.QC H-fcL d.oS. .eitot LJ C o 6. MALE mOJ\ nmuNt BOM&E Sf> 2 (I All uMETUl7(JtK htaz M.ata.hdf& Ut'l fttoili&c- DLOHU ^iuhtyLU. ki ituiita la ociottfa filO&ll-JL ou Lcurvct r ui c UOT-Utan - 39 - CM 'T ft CM T ß E Lt C ^ i -3«ft? V naši gverilski vojni pridejo v ppötov vsi načini torb in vse vrrte borcev, že od. vse • ga sačctKa smo stre-.eii za tea;, d??, uporabimo v neenaki borbi prav vee, Jxr bi nam zmanjšalo ?.r tve, ne e.r. bi pri t oil oslabili svojo udarnost. Iznenadenje je osnovni poteza tc-kegrnu čina borbe. V.vider t.č tudi iznenč denje najrazli čacjše in ^ imamo na tisoče vrst. Eno izmod njih je ostroctrelstvo ali sna^perstvo. če & le pravilno izvedemo, bo mo z njim dosegli močne u- činke. Ostrostrelec je borec, ±z± .nora imeti lastnosti , ki dru-.im borcem niso tako neobho - ČL. i o potrebne. Mnogo zahtevajo o a njegovih spo - sobnosti, alasti pa, da je vse več ;.cot samo"do- ber streicc, da je požrtvovalen, pogumen in str pljiv i.i , ora Še imeti sposobnost, da te v vsa- kor- zemljišču dobro in neopačeno sliri^e. Od za dc-no a-.loge ga ne smo odvrniti niti pet minut ni t i pet tu dno v pri č akov. nje. Jted^okdaj bo ostrostrelec dvakrat u - strelil, njegov prvi in edini strel mora imuti uspeh. Zato zahtevamo od njega, da je v vsakem času in ob vsekem vremenu sposoben , da zadane ter čo, ki ni večja od polovice človeške glave, nr- r?.zd"ljo 3oj metrov in to vsaj štiri Irr rt od po tih strelov. To je njegove ^lavntf naloga. Druga njvj^ova naloga pa je, da četudi t rad o a zadene z dobrim merjenjem cilje, oddali e ne nad looo metrov. Ti cilji šo lahko ' j- 4<> sovražnikov ali pa posamezniki, so toliko ne pre/idni, da pridejo v območje njegovega orožja / ima^o nrinere, da so ostrostrelci zadeli cil j, ki je bi i oddaljen nad 1*5 o o metrov/ - Le tretjo nalogo ima ostrostrelec, zda namreč ogleduje sovražnikovo delovanje in kra tanje. Biti mora torej sposoben, da sporoča ve- sti o sovrakniku jasa.-> in točno, d< ga moremo u porabiti kot posebnega opazovalca. Vendar je ta njegova naloga drugovrstna, s Vegovo gle-::.io d. In ostane nazljiv, hladno1 savn in pogumen strel. 5ihČe ni ostrostrelec,ki ne strelja re s nično dobro. 3 a to dolžnost i z omni, morajo bi bi strelci že po raravi, izkusesi in samostojni ter spretni v prikrivanju. Zad-t^k je mnogo ver jetnejši pri dobrem strelcu s slabšim oso"jernjot pri navadnem strelcu z najboljšo puško. Ostrostrelec or a i eti dober vrd irmdos ber sluh* C" j , oro z očmi oceniti razdalje in še zanašanje vetra z več kot povprečno ist: nanost- j o, r o b r o m o r... _■ o z s. t i . o r: e njo v e 1 o vac i j i, za radi raznih vrst muni ožjekot tudi Zaradi spre aiemb v na čir or siri v j sini:, Biti mora potrpe .Ijiv, "orda bo sor al čakati eo.Igo ic iste.; mestu-vez "as nepremičen, predno bo pri el do strela. Veneti mora, kje naj si poišče mesto,p • .'tudi ke.j in kje bo opszoval, ke šmt se. zanašati ns dobro vidljivost in. n o- lajsr.io okolnosti pri izvrševanja naloge, se to 5iu bo služilo, ne ene si ea tega predvidevati. Ostrostrelec se bo piivdil mnogrh na- činov prikrivanja, ki se jih bo posluževal in s? nanje zanašal- koda vedeti .'■ mora, kaj j-ključ za nevrdljivost. se smv se obkladati s nepotre- bnim- blagom in ne z preveliko količino nnicije. koalicijo naj ne nosi v torbica! za mrnicijo, am pak v žepih,d£ ga na b o ovir s 1a pri sta e1 j an j u. Vojaako -mirorno in zlasti., elen razloči IMkho sovražnik na vel: ,;o razdaljo, zato ostrostrelec no bo riooi'l Int^Li^cnten Q&troatx&lxo-, pogiua-i do- bro i ::\i iii uouro ' h: re rar grožaj vb ju-mu, /-i. "bo vri» v i v ob:; o £e »13 e g ova . -r* vila., upjr ostrostrelcev p- je nopr~cfcn Ijivo vrednosti, 1-j to fcelo olajftaL' .v. logo .moti, pc acj bo trt nr.lo&z ze kntoSjn'joii v>'t? iikt £ o £ u ;t ii o v boj prih&jo nove uobe č.-.s, zato n.-ynirao sile svoje, dc v neve sru^aslavne boje zapoje nt-. Sili strojnic g3ao» Bojazer proč, oLup in strah! livljenje nove ssd:^ ne kuj«, sgLiio si.-, bi* Se cbu^uje, ee sferivc v senco Lie in plah. duia v pl;jaenu nr-n z.-, or i! Iztrebili bene rod plevela, in den nov, lepši iz pepela zgradimo u svojimi rio*.iv.±# O^priino ne stekaj srca, nasprotja stara pozabimo, -Slovenci, složno 33 borimo, svoboda od cL-.laö se smehlja* R&äoS Naprej v borbo za svobodno Slovenijo,avrbo da 0 ,-irvat s':o ? ovcbočne Srbljo, svobodno liukedoni jo ir. svobodno itobie ter Hercegovina v svobodni,dem.5 kratxöni in federativni Ju^n^^-vlji! 42 - Vojska je množična borbena organizaci- ja, ki ima svoje posebne nalogo. V njej imamo ljudi najrazličnejših starosti, najrazličnejših odnosov do osa,-.eznih pojavov, najrazličnejäe0a dašev.oga razpoloženja, na jrar'.lične jöih potez/na čaja, ki. so iz različnih krajev ali pokrajin in ki i j o že vrt» t o daugih različnosti* V vojski so ljudje prisiljeni, da skupno žive, da spoznava- jo nove 1;udi, da up03tavljaj0 nova prijatelj - stva, pa tudi aa marsikaj pre trpe. I;a bi bilo to . ložič io *' i vi j en je čim prijetnejše, čim lažje in znosnejše, se morajo vsi udi te ''elike organiza ci.}e, podvreči gotovemu doloJ'e:aevm redu, nekak- fcuiia pravilom življenja,~mora;jo se podvreči vo- jaaki disciplini. Ia bi vojska Čim uspešnejše iz vr-mvala svoje visoke naloge, da bi se lshko stal no razvijala in izpopolnjevale, da bi v njej vLa dala enoglasnost in povezanost, da bi bilo čim- bolj koordinira.no delo poeaincev z delom skup— no sti, da ki lčhko tovno določili dolžnosti vsa kega po edino a i.i eiote, skratka, da bi bilo mo- žno v vojski poveljevati, odnosno da bi se raz- vilo poveljevanje in koordinacija.dela v splo - šno korist, mora v tej največji organizaciji,}.:! jo imenujemo vojska, nujno obstojati disciplina. Disciplina m. notranja vez, ki med se- boj veže poodince in enote in ki jo kaj lahko o pazimo v zuaanjem pojavu.vojske. Saradl enako - 3ti, in discipline je določeno, naj vojaki iste vrste vojske nil istega dela oboroženih sil no- ~ 43 - si 3 o ene ko obleko, naj boeo enako oboroženi, no. j se bore po istih načelih, naj se enako hranijo', naj žive pod eiskim pogoji, naj se ji« enalo po veljuje, naj na isti način cela i o razne ekser - eirne v. je in slišno. Vidimo torej, a,- nas di - scipliaa do neke mere utesnjuje, da takorekoč vc di in ara-er j a na:: e aelo in r-iše življenje. 1!a ^ disciplina je neke vrste natc*.?lnicaf, ki ime, za cilj, aa olajša eivlienje in delr.. vojske,kot :mio ^o«tevilne in ^elo i" ' «lične enote, z določenimi ^ • » ••oi^ .ios--, i. čaano -e, da vee v^č opravi deset de bro ortjciiiairanih in z disciplino povezanih iju di, kot sto neor, . liziranih in samovoljnih lju- di. ;:Sh c.c r et opaža .o kot enoto, "vo^a šk o organizirano in disciplinirano, medtem ko^vidi- rpo ? uina. ih s r.o^in neoblikovano otoybando bcea cilja, ki je n^ dru-Si nobeaa notranj v vez, tako, n, o> zunanjem im..rcu razpršili te? vsakega od.ora. , f Disciplina ni semo vez, je tudi notran ja lila, ki razvit.a in Izpopolnjuje organizacl- , jo, ji Ji je moč, smer in vzgon. jii.seiplina je / i \ balo organizacijo, disciplina je prvi , morda naj va-nejŠi pogoj zs uspehvsake akcije. Oiscioli- na ni potrebna samo vojski, potrebna je vsmähor bani organizaciji, be več! ' £ieci :;lina je ^otie- bna vsaki orja-izaciji,sploh vsaki družbi"- di- sciplina jo prav t,ico potrebna vsakemu Dosamez- niku. eato sme neetetakrat alisali govoriti o šport, il aiscipliai, o dijaški disciplini, o de- lavski _ disciplini, o disciplini štrajkov,o stan '-lini -disciplini in se o vrsti krmnih aisci.uii. : t - Iva;; epomnimo samo, da sta organizacija in d i scip.ima bila, pa tudi ostala temelj, na kater--i v „ čvrsto in z gotovostjo, raste .i^a tB.,' je prav Gis.ciplincz ml-blla tis^o,, kar ji .je dajalo vol,, kar _ ji. jo o^-ooald, da se Je t culo v. is v ko dvignile nad vse ostale s tränke in kar jo jo oil peljalo -d.p vseh o^romaih uspehov, ki .i .t.\si ča danes* .• • ' ' 4 4 rrI a namea • članki, ca bi uefp g£«01 va-o öiO-t^, ou.ejUi se oouo r? je ta^o na ve jasko disciplino. j i-o pravz^prav* discipline? Jo to vo:^-lost, !;i se 1m\ vcobrčcj po- znanju, v vrsvilto&\a» in vectjer* i^vx&evn^u vt'ej v * ' .-i^ t.ol; nootl, :i so odre3 e le a z_:koni, s pr vt 11».i." :i c pr ernisi, z tJcersi in s odreci .1, *.f>or t .v.i s potreba ra i sniipao^a ivlj*;nja. >.rrv besed;- »aerestno i^vr- £ev?:~jcM jc v zgornji a^r.innci ji one, kar c".,- je poj.'iu discipline t-i.jri'. .L na^lopTi ponsn.j.c— zavestno lav. > v;,vi; vo^^kih dolino;;ti , prava r.pry/ syloh ni disciplin«.4 Vsi vo o,d?, vr- öe tudi /.onj, inila, golob, i-cg in se dru&e šiv?, li n«-ka vo'c-yrv dela, tak or oko" svoj t dolžnosti, vsem natfl je tudi Jt eno, da vrZc t.: čel -, nezave- stno, prisiljene, pod vpli-ou in \od naazoisbvom öloveka, da t «rej tTi njih spi ob ae morer.io govo riti o kakršnikoli dosciplini» i otežitnkem je vojčška f.isciplint. IrbkQ ali zzvjötne ali nc-zsves tnc, .tli kakor tue,i pra vric, sw vestna »li Slepa disciplina. Prvo vrsto disciplin, imoir. je-uo lir jyo*-,ot> wwle auto-cLiecl},! . no .?.li stoto-disciplino., ^."'te:*., ko le dru£.a vr- st-? doDe3e.. no ilepa-diecipiin--. -Skuii«. H borao m- ..:r-vtko V'Ojrsniti vsebino ene in ciruga vr:*tc di- Vojaška sano-diecivn : vj /auto-disoi ne./ je disciplin--. vr&tj, ri la-t^ri vojak popo.lno./u. a. .vestno, :: voljo, točno in pzrvo Časno op..'j.vl;.a svčj- voj. a c c.* >nosti. T.-* di - seipli.i^ sloni, t: ko na poznanju svoji., dolžno- sti, k:-3cor tudi n::. volji - les t ni, svobodni, vol ji - da te dolžnosti izvršuje:aor Auto-disciplte je glas ve c ti, voja.ii- poziv« ;nje&ovi*\ dolino - sti™. Pri te.» "zvrSuje vojak svojo dolžnosti, ze to, ker je prepričan, u.Z. d'ilr. to z?, korist svo- jega narode, svoj«, vo j skt?", svoje enote in v .ko- rist sai*c£a sobe. V t^n prepričanju izvršuje vo \ - 45 jak svoje dolžnosti sam,po ria3 ogulastne vesti, brez. ukazov in nadzorstva predpostavljenih, ne i z s trahu pred vi š j iia, ali i z s tr ahn pr e d ka zn ir jo, ki bi hu bila naložena, če nalog ne bi izvr seval. Tako disciplino imajo navadno oni vojadl, ki so dosegli višjo ravan svoje politične zave- sti, ki so spoznali pomen izvrševanja vojaških dolžnosti. Tako disciplino ima-j o skoraj vselej prostovoljci. To je bila lisca plin- naših prvih partizanov, taka discipline jih je vodila k si- jajni,: zmagam, te pa so zopet vodile k porastu partizanskih vrst in utrjevanju, discipline te vr ste pri a^ovodorlih tovariših. 7si vemo, da par- tizani ni so imeli raznih, disciplinskih ukazov in ne predvidenih vojaških kazni za neizpolnjevanje vseh vojaških dolžnosti. Prav.tako-vemo vsi, da so nasi partizani prehajali in prehajajo še da- nes skozi najtežje preizkušnje bojev in skozi naj težje vojaške situacije, pa vendar nikdar ne za puste svojih mest, ter tako vršijo svoje dolžno sti pogosto z žrtvijo svojih mladih Živ^nj, pa čeprav bi se temu lahko izognili, na j »'.'ti '.i 1;a > da b;' se njeni vo.jr^i raz vi .j li, izpouomi;i evali, z mm.;-oval i, vojsko , lass je b Iz, d. vojska ni i viel a enakega orožja, niti enake obleke, jinak je tu samo dull in za — vest borbe za iste svrhe. fcanjka ji tisti zunan ji videz,po katerer- skoraj vselej preprosto lju dstvo ali tu;:ec ceni vrednost vojske. Vendar te ga zunanjega vioeze ne daje samo enaka. «• obleka daje ga predvsem celotno obnašanje vojaka. Pre- šli smo že iz parti"z.?natva v redno vojsko .Danes naši vojaki niso veš samo stanovalci /temnih go zdov in revnih hrgt" danes se naše enote pojav- 1jajo pred prebivalstvom mest, danes so pri na- š i vo j ski vojaška r«n sije na j več ,-j ih d emo irr at s kih sil sveta: Združenih držav Amerike, Zveze Sov- jetskih S c c 1. al isti enih republik in Velike Bri— tanije. Ni več d-leč čas, ko se bomo borili ra- mo ob rami z zavezniškimi armadami. li več da - leč čas, ko bodo naše brigade zmagoslavno vkora kale v naša lepa mesta ž Ljubljano,Trst.Gorico , Maribor, Celovec in Beljak, [Dreba je, da se že danes pripravimo za te mogočne, svetle dni. Tj o takrat moramo dobiti ves zunanji videz redne ar made. S svojim zunanjim videzom, s tisto disci- plino, ki je opazna na prvi pogled /notranja di sciplina, ki je v naai vojski, se ne vidi, njo \ čutimo v naših borbah in v naših .zmagah/, bomo pridobili zaupanje množic, zaupanje vseh. onih^i dotlej še ne" bodo" imeli prilike videti haše voj skokaako ,-0. c hitro in brez težav upostavili av tori teto - naše-iTarodne Armade.-Jasa vojska mora bi ti zvest ia dostojen,pa tudi viden predstavnik, nase borbe.Paša vojska nas mora zstopati pred za vezniki in pred vse a svetom,Biti moramo pripra- vi j eni, -to pač ni težko«Vse lažje je to od tega kar je do danes že napravila naša vojska.Dvigni tu o disciplino naše vojske, da bomo dvignili s tem ugled .naše nove svobodne domovine. Znova hočemo poudariti,da je vojaška di serpiina največja vojaška čednost, ki' združujevse ostale čednosti,.ki je osnova vseh drugih čedno- sti in ki je pogoj za uspeh vojske. Öe je torej disciplina čednost, teknujmo, kdo bo dosegel bolj še r e z ul tate. 2? e kmu jmo, katera četa bo v bat al j o nu najbolj disciplinirana, kateri bataljon bo naj 6 discipliniranejši v brigadi.Saj tekmujejo med seboj brigade «.loka žimo, da smo zmožni tudi pri di sciplini doseči, tako velike Uspehe, kot smo jih dosezi.li v naši borbi, rokažimo vse.mu svetu, da smo zidarji novo domovine,ki ji dajemo nove o - büke in novega duha, ko t plod nase velike in te žke borbe, vs ta j a nova, br.:: t ska, federativna, „ de- mokratska Jugoslav/I ja. vnesimo v njo duha nove, graditelŽ sle discipline, rokažimo,da smo vredni Zaupan j a z ave znikov.P okaž ime j im,kdo so in kak- šni so mladi Titovi vojaki,ki so s svojo krvjo namočili vsako ped naše zemlje,ki s svojo trdo e pestjo' pišejo lepšo bodočnost svojim narodom,ki s svojo borbo piše-jo najlepšo stran naše zgodo- vine v n Mitar Raičevič tm t-rs>«set= s« rs ms»me= «•- 55fes aa s*k- t«« =e s-jrs«issir-=s35=i »aas se — XRE2IH0 UDiUdiC SILO I-lAkk VOJSKE)! es ss 3= =š bk sz s»S5-«arP5»S.ecJČirBztses-j-^ m rs ss ss nt *» sx ssss. w. at es sa s= mvs w » as to«* csss tovarištvo in disciplina, to sta dve o snovi, ki poleg enotnosti hotenja, ne j bolj vaze ta naše.borce v zun:' jo celoto. Disciplina,kimo ra biti pri nas bolj kot kjerkoli drugod izraz tovarištva, že sa^a po sebi zahteva, da vsak bc rec,podoficir in oficir pozdravi tovariša,ki je po činu ali po položaju višji od njega,prav ta- ko,kot zčiiteva tovarištvo,da se borci istega po ložaja pozdravi jo,kadarkoli se srečajo.Tq pczdrr.. vljcije pri nas, že zaradi vsebine naše borbene sme imeti zgolj formalnega značaja, imeti mo ra poudarek na tovarištvu, spoštovan ju in priznanju vsakega borca. .V o zdravi j an je izraža torej našespo štovanje do naše vojske.kolikor pa se spoštuje- mo sami,tolimo ugleda bomo imeli pri drugih. In k«r pa je enotno naše hotenje,mora biti enotno tud i naše p o z dr vi j e- n j e . Yse bolj in bolj dobiva naša vojska vse oblike redne vojske.Z zadnjimi ukazi je uvedeno pri nas novo enotno vojaško pozdravijanje.kakor tudi je enotnost orožja in obleke v sedanjem stan ju nase borbe še nerešljivo vprašanje , se mora prav v disciplini vaje na'topov, kamor prišteva mo tudi pozdravi j c.p je, toliko bolj izražati enot nost pogledov naše vojske. Ponosni smo lahko,da smo v dobi najhuj šega okupatorskega terorja iz nič ustvarili slo vensko vojsko. T~e ponos mora o izražati v vse-c svojem delu.močne j oa od pomanjkljivosti v oble- - 51 - ki, mora biti zavest enotnosti, ki jo dokazuje- mo v vsake;; svojem delu. Enotnosti hotenja nam- reč ne izraža samo tovarištvo, poudarja ga dis- ciplina . Smo narcSas vojska, grozeče omo dvigni- li pest proti zakletim sovražnikom našega naro- da. S pestjo dvignjno v pozdrav smo pripovedo- vali vsem, da hoče 10 uničiti okupatorske nasil- nike. Danes urejamo svojo vojsko za pot bodočno sti,- v novih razmerah 10 urejamo za nove naloge. Vrača -o st k pozdravu, ki je bil znan jugoslo - vanskim nor o.on. Gradimo federativno, Titovo Ju goslavijo, zsvestno, načrtno in disciplinirano. Uaj poudari to n: so voljo tudi nov pozdrav naše Narodno Osvobodilne V o;s.e. Črtomir Bratje Slovenci! Naj vas ta tri leta boja, polna vztrajnosti in junaštva spodbujajo še k močnejšim udarcem ' po največjem sovražniku Slovencev, po nems-kem o svajalcem. fte sme biti niti enega Slovenca in Slovenke, ki bi ne dal vsega za boj, za ustva.-. ritev srečne in svobodne Slovenije v demokrati čni in federativni Jugoslaviji. Vrhovni komandant NOV in POJ Maršal Tito Doba v kateri živimo je doba hitrih ter jasnih odločitev in pr^avsem popolne enotnosti in di- sci liniranosti v vseh vprašanjih trenutka. Ustvarili sv,o oboroženo bratsko jug. narodovi r Prekinitev borbe X-- nmik' je težka in # delikatna borbena akcija, ki zahteva od kdpšn - dne.va kadrmrvisome moralne ?: va 1 if ik* pije, voja- ške sposobno sti in zc-r.--.ve ogleae r/itt» ä c i jo sploh. :,omanaoiitovc naloga da 'se edinice pod čim povelj le^žimi pogoji e"daljijo od sovražni ka, da izbere nove n-jjboljše položaje,katere je treba utrditi za bodoče akcije. Na izvršitev u s. mika se mora p a temeljito pripraviti, komando - vanje -e poz--.a in vr o vi z ir anib akcij, temveč so plod razumnega načrtnega dela, ki nas edino do- vede do zašeljenih pozitivnih rezultatov. Ti vo jaški načrti bazirajo na vsestranskem poznavan- ja situacije in so izraz čvrstega, komand an to ve - ga hotenja, ki z železno voljo siigerira podre je nim edin i c am, da se njegova zamisel izvrši brez pogojno, töi'nio in do vseh .podrobnosti, kavno pri umiku, nedostaja načrtnega del$. > ker se umik ve- dno prepušča slučajnostim, ckodlrjive posledice takega ravnanja so nam znane: Velike izgube v 1 j ud e t v u :lh ma t e r i j alu, euinice e e med seboj po mešajo, zveza nadrejenih in podrejenih se preki ne. Nastopi dezorganizaci j a komandovania, pove- ča se samovoljen pobeg poedin.eev ter tavanje ve čjih ali mavij.-iih skupin brez nadzora in komande po polpzaju. Do:-c-ja se česta predaja sovražniku ter se širi defetizem med vojaške enote, kakor tudi med civilno prebivalstvo. TS nered in pani ka p v. nista nič drugega kak.or posledica nevest- nega in 1 hkomišl j enega komandantovega dela, ki \ ni zrel in ni dorasel težki nalogi>izvesti uMi. •Ha j večkrat umik sploh ni samostojna h odvojena akcija, temveč je vedno v zvezi s pre ^ šnimi akcijami, v - terih mora. bitizšnj žeprva za misel načrta- Iri naA. .-.da ne s,..e >-. ji .endent n . kdar pozabiti se vprašati, kal mora storiti, če napad ne bo uspel. nujnn ukrepa za. ta slučaj sta utrjevanje izhodiščnega položaja in razporeditev težkega pehotnega oroTja no globini. Isti pro - biem se postavlja pred komandanta pri aktivni o brambi, kjer se izbere in utrdi rasen glavne ga tudi sprejemni borbeni položaj. Pri nerednem in paničnem umiku je to- rej nestvarno govoriti, češ, sovražnik je nas presenetil in bili smo izdani. Sposobnega koma .a danta ne doleti nikdar presenečenje, ker : Infor mac i j ska sredstva vedno nudijo dovolj podatkov o sovražniku, na podlagi kat rih si ustvari jasno sliko bojišča, ki mu cnogoÖa takojšnjo pravilno reagiranje na sovražnikovo delovanje. Sove:a,se pa noraj o ta sredstva uporabiti pravočasno in pravilno. Pri demons trat i vi. i obrambi, pa je že sama obramba načrtna umikalna operacija, za ka- tero je izdelan načrt in jo edinica za to pri - prsvi.jena. Pri demonstrativni obrambi odstopamo iz položaj na pel 02aj, kateri je bil že preje iz vi d en in i z bran. Idej n i n a Č r t se izdela že pred samo akcijo; predvidevajo se vse nogoče al ternative, ki se lahko pripete v tekni razvoja s a mih dogodkov, komandantöva sposobnost, posebno pa njegova d alek ovidno s t se pa odraža v pravil- ni ocenitvi situ-: ci je, kakor tudi v zadet ju naj ve r j etne jše m o ž:n o s t i . 3 t v a r 1 i načrt umika, pa se izdela šele na samem polo:" a ju pred sovražni- kom. Ta načrt izhaja, iz trenutne ocenitve borbe ne situacije. Ocenitev borbeno ni i>t:u:-.i jo- a i .h-i.."; drugega, kakoi odgovor na vp.tvsanja, ki si jih t - 54 - v misli postavi-ja komandant, ko analizira vse borbene momente. kclikoi se bolj poglobimo in vživimo v sitaacijö, toliko v k j so tudi odgovo ri točnejši in bogatejši. Izdelava načrtov v tem slučaju je stvarna in lahka. Pri ocenitvi situacije je treba odgovo riti na sledeče: 1./ Kakšna je sovražnikova in naša raz vrstitev na položaju in na kateri strani je šte vilčna, moralna, materialna in manoverska pranoč in zakaj? Kratek sklep o najverjetnejši sovra - žnikovi nameri. 2./ Ali je nam zavarovan bok in hrbet, v slučaju, da nista, kakšne posledice lahko na- stopijo zaradi t^.ga? 3./ kakšni so izgledi borbe: ali se jo lahko vzdrži z razpoložljivimi silami,koliko ča sa in s kakšnimi podvzetirni ukrepi? 4./ kakšni so vremenski pogoji /megla, dež, vecro, noč/ in kako vplivajo na umik? Če se v prednji ocenitvi pride do skle pa, da se moramo umakniti z dosedanje jjostojan- ke, je treba se rešiti sledeča vprašanja: A./ Kam se je treba umakniti, kako in kdaj? a./ kam? Oceniti je treba sprejemne polo- žaje po globini in izbrati najpovoljnejše za spe jem ponovne obrambe. b./ kako? Umik s sprejemom borbe ali bres nje; katere trupe je treba upora biti za zaščito, kritje in izbira položaja za njih. c./ kdaj? koliko se lahko in mora še vzdr žati v borbi, da bi se priprave za umik popolno ma izdelale. Odrediti je treba pot in smer vsa- ki edinici ter zborna mesta po končanem umiku,i majoč vedno pred očmi, da je koristno, da se pre miki vrše v začetku v obliki pahljače,potem pa 3e združujejo./ E./kako olajšati umik edinicam iz polo saja? /Evakuacija bolnice, komore in vsega nepo trebnega, hitra popravitev cest, mostov i.t.d./ C./ Kako sovražnika ovirati pri njego- - 55 - vem prodiranju - preganjanju /postaviti vse mo- gočo ovire, minska polja, zasede; kje in koli - ko V/ D./ 1-ost opek z materijalom, ki se ne more vzeti s aakoj. /ckziti -Ii uničiti/ k./POdvzeti va- potrebne ukrepe za za- ščito krila, bokov in hrbta. / odrediti močne r . pobočnice, male udarne s_-u.pni.na za udar v sov - ražnikov bok itd./ Ko jo komanda.,it vsestransko eceuil si- * - tuacijo in prišel dr potrebnih sklepov, se de.fi ni.tivno odloči za umik/ izdela načrt in izrazi svojo voljo v zapovesti sva m. oodrejenim eno - tar:. ovesti v a -m i k so delne ,redkoskup3e. Izdajo se postopamo in aicor na :j prvo prvim de - lom v zaledju, odinicam, ki vrše kritje umika , potem slaba a r .gažiianim enotam in končno opera tivni edinici na položaju. Urim 1. kko pravočasen aLi pa p r i s i 1 j e n . Pravočasen ua.i!': podvza- memo brez sovražnikovega pritisk; ia njegove vo 1 je, preden smo prišli z njim v tesen stik in po noči. Prisiljen umik pa ac vrši,kadar nas sov - rožnik prisili .v to. kaj bo umik kakršenkoli, vedno je iz - rar slabosti. Zavest, d. zapuščamo ozemlje, da prehaja inicijativa v roke sovražnika, nadalje izguba gotovih materijalnih sredstev in vrlia , vpliva jo zelo nepovoljno n: moralo in borbeni dir Sato je dolžnost komandnega kadra, brez rezira na Čin in položaj, da obdrže hladnokrvnost ladt sciplino pri svojih «notah. Osebna hrabrost,od- ločnost, iznajdljivost in energičnost funkcijo- narjer bo dvignila moralo vri vseh borcih in ra Šila ~:rz js.ko ..m".oka in panike. P r a v o Časni .u m i k se vrši pod raznimi po/oji, pa se zato deli: 1./ k omni umik 2./ umik pred kontaktom s sovražnikom. 3./ rekinitov bo: bo. in umik še pred.no' 56 - je rezerva uporabljena. 4./ Prekinitev borbe in umik, po ' še preje uporabljeni rezervi. 1./ I\ o o n i u n i k : doc je vedno zaveznik slabši? ga v ko - mandanti bodo storili vse, da se bo boiba vi si- la do noči in šele ponoči bodo izvršili umik. Vse prednosti, ki nc.ru jih nudi noč, se nora jopo polnoma izrabiti. Ognjeni učinek ee ponoči zmaij La, tudi ogledovanje, iz zemlje in iz zraka js po noči docela onemogočeno; napadalec pri ročnem na padu težko vzdržuje zvezo, zato bo v naj* ,sči h slučajih prekinil napad, kar gre v korist bra - nilca. Da pa ne bi napadalec soozna.1 in uvidol krizo, v k., ter i je branilec, je n gno potrebno, da ee ared izvršitvijo umika pojačal . aktivnost branilca, ki ar re izražala v delnih,krajevnih, aktivnih akcijah in ne p očimi šemu ognju. Vsakkr j ovni uspeh je tie bo. izkorisn iti za kritje umi- Fo se o .reči, se takoj, izvede umik- Da hi e. uspešno ur. knili, tajimo, d., nas sovražnik tem ne ovira. Sovražnika mor ca...o prepričati, da se n' našem položaju ni nie ispremenilo in da je na" položajih ostal" še vsa n .sa posadka. Potre- b n o * le ,d a s a i. z b o r b e um r ka. e jot rup e i z d rug e 11 ni je,' dal topništva in zatem po stopo so sipine is prve linije. ?ri tem pa. ne' smemo napa ivitl ni kaki- vrzeli v ne si ognjeni moči. Hitri ogenj p edinih tcpov, mitraljezov, bo predstavljal uči- nek cele baterije - čete a dejstvovanj^ poedi - nih strelcev v desetini,bo predstavljala caLe de serine. S talka umikom edinic iz borba se bo do seglo to, In bodo poešini strelci v prvi li.iiji predstavljali cele des tine. Posamezni strelci bose služili kot opazcv.lci bojnega polja in bo do Se nadalje obdržali najtesnejši stik s sovra žnikom. li osamljeni, borci, ki so razvrščeni na ..vsej širini borbene razporeditve svoje edinice -- 57 - zapuste svoja mesta sala ob s or i in se čimpreje pridružijo svojim enotam. Za vzdrževanje stalne ga stika, s sovražnikom sa odredijo prav posebne patrole. Hočni umiki se ne vršii s kritjem in s prijemom. Slaba stran no/nega umika je v tem,da e, edinice večkrat med seboj pomešajo; zato je po trebno, da. sa odredijo na določeni razdalji iz- za borbenega položaja zborna m-.sta, kjer se bor c i uvrste v svoje enot e. 2./ U mik pred kontakt om s s o v r a z n i k o m . Ta umik izvršimo takrat, ko smo z oce- nitvijo situacije prišli do sklepa, da so izgle di za uspešni rezultat borbe slabi, če bi jo sprejeli. Pri našib akcijah se to zelo cesto do gaja, čim občutimo, ali pa razpolagamo s podat- ki, da sovražnik vrši koncentracijo svojih siL s ciljem uničenja naših mot, se komandanti odloči rjo za umik. Ta umik se vrši na dva. načina in si cers a./V slučaju, da nas sovražnik hoče obaoli- ti, moramo na podlagi dobljenih podatkov o- gledovanja in obveščanja, izkoristiti smeri umi ka, ki še niso od sovražnika kontrolirane. Vse edinice moramo iz- obkoljenega prostora potegni- ti. Če so izbrane smeri nevarne, ker se je so - vračni.k pojavil na bokih našega umika, zapremo te smeri pravočasno s stalnimi pobočnicani /za- se aami/, ki se ao prehodu glavnine priključuj o začel ju. če sovražnik prodira samo v eni smeri, ii pa bočemo izogibati se borbi, potem vršimo od stopili marš in se zavarujemo z zaščitnico. Za - ščitnica je s svojim premikom vezana na glavni- na an ima nalogo, da zadržuje sovražnika. V ta namen postavljamo tudi zasede, razne ovire, č'e le mogočo pa tudi rušimo prometne zveze. Zgoraj omenjeni umiki se vrae brez sprejemnega položa- ja. 3./ r r e k i n i t a v b o r b e i n - 58 - umik, prodno ju rezerva u ~ pora bi jena. To akcijo vršimo z namenom omogoči tie dinici, da zapusti položaj brez močnega sovra- žnega pritiska. Zato moramo najprej zbrati o.go- den položaj, na katerem se bodo čete, ki so do ločene za ktitje in zavarovanje razvrstile in sprejele borbo . Ta. položaj, ki ga imenuj are ^re jemni mora odgovarjati pogojem vsakega dobrega položaja. Njegova oddaljenost od glavnega pelo žaja je odvisna odvzemijišča ter velikosti '.in oborožitve enote. Čim. večja je enota in čim mo čnjša je orožje, toliko oddaljenejši je lahko spre3 e ami položaj. Glavno je, da lahko enota , ki je odrejena zazašoito umika odpre močan in učinkovit ogenj na glavni položaj v trenutku,ko ga sovražnik zaseda. Večinoma bo ta oddaljenost okoli 1ooo metrov. Za zavzetje položaja dolo- čimo še neuporabljeno rezervo, ki jo po potre- bi ojačimo z deli enot prve linije, zlasti z av tematskim orožjem in s topništvom. Z umikom začnemo takoj za tem, ko so se razvrstile za zaščito odrejene enote na sire jemnem položaju in izdelala načrt ognja. Ted za ščite tega ognja zapuščajo enote glavnega polo žaja svojo postojanko. Najprej se umaknejo'naj manj angažirani deli, za njimi postopoma, vsi o stali. Umikajočim delom moramo odrediti točne smeri um::ka, da ne bi pri umiku ovirale ognja'6 dinic na sprejemnem položaju. Ko pri svoj err u miku pridejo te enote za položaje zaščitnih e not se razvrstijo v kolono in izvršijo odstopa joči marš. kri nad-.1 j nem umiku je treba Paziti na. boke. nnote sprejemnega položaja zapuste svqj položaj takoj, ko se je glavnina zadosti odda- ljila in formirala, zaščitnico kolone. Če pasov raznik vrši močan, drzen in energičen pritisk, potem za prvim sprejemnim položajem izberano in - 59 - z £3 c demo drugi s p r o j enni.. p ok o ž a j , s katerega še le se pod varstvom ognja.ümokrie pomnožena rezcr va na nove položaje ali pa so razvrsti v kolo - no. .a,k - J)./ 1" r c kin j e n k o borbe- i n umi k, p o tem ko s m o i z k o- r i s t i 1 i rezervo. Ta umik je zelo težak. Iv ga uspešno iz vršimo je potrebne, da formiramo iz že angažira nih enot zaščitne onote,' kar pa je težko in ne- varno . Ta vrsta operacij nima splošnega obrazca in je odvisna od vojaške sposobnosti, odločno - sti, energičnosti in avtoritete komandanta. Sa- mo prisotnost duha. in stroga disciplina lahko rešita enoto pred paniko, cd katere je oddalje- na komaj en korak. Prisiljen u m i k . Izraža zvrst borbene krize. Sovražnik je- vdrl .in zavzel del oložaja ter nas s svojo pro močjo prisilil k umiku. Rezervo smo uporabili , posamezni deli so neredno umikajo, blizu jo po- raz. lahko rečemo, da smo že nanjegovem pragu . Sovražnik nas preganja. Težak položaj nas lahko v takem -.trenutku rešijo samo najhrabre jši, hlad nokrvni in odločni borci, ki s svojo prisotnost jo in iznajdljivostjo zbirajo okoli sebe kar se le da, Te male skupino najhrabrejših so prva to črne odpora, na katere naleti sovražnik in kate- rih sredi oče-morajo tvoriti avtomatska orož ja . Ta kekra j organizirajo prvo sprejemno zaščito pod varstvo1:) katere so potegnejo. Iz borbe 'posa- mezniki in .posamezne manjše grupe'. Po formiran- ju teh prvih zaščitnih sirup in, preidemo'k orga- nizaciji postopnega odpora po globini. Ce nam je to uspelo, smo glavno dosegli in prebredlikri zo« " majer'Stanko - bo - ÜVA7A.7MQ vb.7/MUO ZWANOffhr"! V 1& 5 O VOJSKO i? i W ------ ----------T J —v ......... "gl** Ruinöse borbe proti okupatorju, Ki je imel ogromno številčno pomoč, dobro in najmo - dernei?o oborožitev, vsa prometna sredstva in sploj'vse za obstoj in borbo vojske, življenj- sko važne faktorje na svoji strani, je prisili la naše borce, da so se zatekli v gozdove In od okupatorja manj kontrolirane kraje. Ti borci ni so imeli razen trdne volje in visokih moralnih ter političnih kvalifikacij skoro ničesar,s če mer bi sprejeli to neenako oorbo. 3 posamezni- mi puškami, da včasih celo goloroki, so napada li sovražnika in mu trgali orožje iz rok.Hiter udarec, pobrati plen in umik,je bila vsa takti ka. Iz tega, in iz dolgotrajnih izkušenj,ki so bile veSkr«t težko plačane s krvjo, se je raz- vila neka praksa, ki jo lahko imenujemo našo, čisto specifično taktiko, partizansko taktiko. to taktika malih enot, ni to gverilska tak- tika, ki se uči v šoli, katera ima svoje usta- ljene principe. Ne, to^je bila taktika rojena iz krvi in prirodne inteligence naših borcev . lahko rečemo, bila je to herojska taktika. 0 - snovana je bila na osebi komandirjev odnosno ko mandanta, na njegovi iznajdlj ivostiin pogumu. Hismo poznali skoro nobenih načel, kako je tre ba voditi borbo, da, Šli smo celo tako daleč^a smo odvrgli vsa načela, odnosno nasvete,ki so "dišali" po knjigi. Disciplina je bazirala na brezpogojni prostovoljni tovariški aisciplini, ki je imela svoje korenine v idealih in smotrih 61 - To dobo razvoja naše Narodne Osvobodil ne borbe Ha hko imenujemo herojsko dobo z heroj- sko taktiko, ail je to nas divjih, drznih in or sto tudi nepramišljenih akcij, čas., ki je popu- lariziral partizane, jih napravil za narodne ju nake, pri okupatorju pa-napravil vtis, kot daje naša moč dosti večja, kakor je v resnici bila» Okupatorjevi vojaki so po postojankah skrivnost no šepetali o velikem junaštvu, pogumu in mo či partizanov. To dejstvo je šlo samo nam v prid > saj smo tako xostali popularni7 rušili sovražnikovo moralo in pokazali drugim narodom poa k svebo - di. Ta doba nas je naučila in ustvarila pogoj e za vojsko, ki bo svoje akcije vršila na podlagi znanstvenih vojaških načel, načel, ki so pridfc- bij ene v borbah stoletij in z študijem največ - jih vojaških znanstvenikov. Naši borci so si v borbah pridobili -.nogo teh načel, da so moral i te izkušnje pogosto drago plačati, je predvsem krivda onih? ki jim je narod omogočil, da so si potrebno znanje v vojaških akademijah pridobili pa so se umaknili takrat, ko jih je narod naj - bolj potreboval. Povečanje naših enot je zahte- valo novega komandnega kadra z večjim strokov - nim znanjem. Večje enote je teaje voditi, težje je z njimi operirati in manevrirati. Naš partizan- komandant je samouk, ki je čutil potrebo, da svo je vojaško znanje poglobi, razširi in nasloni na znanstveno podlago. Vojsko smo prefor- irali7 u štvarili smo si a OY, t. j. redno vojsko s točna od merjeno forracijo, preciznimi nalogami, katerih izvršitev zahteva že visoko vojaško znanje; za- htev* taktiko, ki pozna vse podrobnosti in fine se diver si je, demonstracije in borbenega kretan- j a. Končala se je doba herojske taktike,in začela se je doba ustvarjanja naše nove in znan stvene utemeljene taktike, ki bo odgovarjala po - 62 - trebam bodočnosti. 5as zahteva od nas, da do jp.a tančnosti proučimo taktiko sovražnika, kakor tu di taktiko naših velikih zaveznikov, 3aj se bo- mo v najkrajšem času z njimi skupno borili. Da bomo tej nalogi kos in da bomo razvili našo mla do karoclno vojsko, moramo z vsemi silami streme ti za tem, da dvignemo naš komandni kader in na šo vojsko na dovoljno znanstveno višino.Doba,ki je zahtevala da je komandant na čelu svojih e- not naskakoval sovražne položaje, je minula.Saj smo ravno zaradi tega izgubili toliko teb dobrih borcev in junakov. Današn ji komandant se mora za vedati, da mu je oiožje njegova enota, katero mora koristno in pravilno uporabiti. Kaj nam po maga še tako uspela vojaška akcija, če ni teme- ljito pripravljena in je zvedena z vihravostjo? Ali ni boljša dobra in preračun jena akcija, ki temelji na načelus z najmanjšimi izgubami in si lami doseči največji uspeh? Mesto komandanta ni več na čelu svoje enote, ker ne ve, kaj mu dela jc drugi deli, nikdar naj se ne priključi enemu bataljonu, da bi ostale prepustil lastni usodi. Med borbo, mora biti na opazovalnici, od koder vidi in voci vse enote. Samo na ta način ima lahko pregled o poteku vse borbe in lahko s svo jo voljo in znanjem vpliva na njen razvoj. Ustvarjamo, ali boljše povedano, porra vijamo ter dopolnjujemo staro taktiko. Moramo poznati vsa njena načela, ker a o še vedno veljav na in nam na ta način ostane več časa, da preu- čimo, odnosno , da iz naših operacij in borb or pemo ono kar je novo in boljše. Izpopolnjevati moramo svoje znanje z izkušnjami, ki jih imamo iz borb. knergično moramo odvreči vse ono staro, kar ne velja več in zamenjati z boljšim, novim. Izkoristimo izkustva in načela, ki so nam že da na; saj pridemo tako po najlažji poti do največ jih uspehov. Na ta način nam bo uspelo ustvari- ti našo taktiko in to je edini pravilni načinra zumevanja taktike, ki pravi, da mora taktika iti - 63 - s časom. Ne sme zaostajati, ker bi bila s samim tem ob-sojena nc neuspeh. Prevelika vihravost in precon,:evaa j e svodih moči, nas marsikdaj zapeJje do izgub, ki niso p^tiv V.ie. I.oramo biti borbeni, moramo jemati stvari široko, toda nikoli ne sme mo pozabiti na načelo: po liniji najmanjšega od pora udariti sovražnika in ga premagati. Zagri- zenost in trdovratnost naših sklepov ne siue bi- ti vzrok, da ne uvidimo nove, spremenjene situ- acije in ® istim prilagodimo. Tudi pri formaci- ji vojske upoštevamo izpromenjeno stanje, drug način borbe, kakor je bil dosedaj. Suvraznika in njegovo taktiko moramo vedno opazovati ter2R sledovati vse novosti, kakor tudi spremembe na čina borbe. Upoštevati moramo vsa nova, borbena tehnične sredstva, ter najti način najboljše >trr be pioti njim. Pri tem moramo upoštevati naša sredstva in potrebna je res velika i znaj čil ji vost, d?- bomo lahko vodili borbo proti njim.ha- ša taktike. se mora izpopolnjevati tako, kot to zahteva čas. Fačin naše borbe je z zavezniško p močjo v materijalu zelo izpremenjen, saj dobi - vam-'» dragocen materi j al, ki nam omogoča, da v ve čji meri Vodimo borbo proti sovražnikovim komu- nikacijam in borbenim sredstvom. 3fašn* dolžnos-t je, da ta borbena sredstva do skrajnih tebnič - ni h in taktičnih možno?-1 i izrabimo. Tem sred - s t vom, moramo tudi prilagoditi n\šo o or bo.. kislim, da tab par vrstic zadostuje,da nam pokaže, veliko potrebo po vojaški znanosti v naši vojski. Saj vendar vsak posameznik ne mu- re priri do vseh izkušenj in pravilno je, da ra bimc in se poslužujemo izkustev in znanja drugih. p.por. Boris POMAGAJMO PRI 2GRADNJI SLOVENSKE LJUDSalfi OBLA ^ S TI I - 64 - komanda Oficirske šole IX. Korpus a IT OY in POJ Dna 30. tarče 1944 so končali sleaeči gojenci pr vi Obveščevalni tečaj: Odlično oceno so dobili tovariši: Potočnik Janko kot 1 v rangu 7 al et iS Vojko i! 2 " " Kavčič Leopold !i 3 " " Prav dobro so bili ocenjeni tovariši: Dolenc Stanko kot 4 v rangu Lisjak Stanko J .an Čar Dominik Tavčar Prano Peršič Ivan Kone1i Janko Dobro oceno so dobili slede kajgelj Prane . tovariši: :otio v rangu Jeran Stanko tt 11» il krovnaja Jožef li 12 " 'i Leban Jožef II 13 i i Dožman katon M 1 -'! " II Kovačič Stano • 1 15 n II Lampe Ivan II 16 " 1» Ozebek Angel II 17 " II Cej krnil H 18 » :J lir3a Jožef 1! 19 " II Stare Flori j an n 2o " II Minerski tečaj so končali, sledeči tovariši: Prav dobro oceno je dobil" tovariš: Blažič Leopold kot J. v rangu Dobro oceno so dobili tovariši: Rogelja Karel kot 2 v rangu Bogataj Anton " 3 !f " 65 - Špacal kilan kot 4 v rangu Ostrouška Ciril " 5 TI M Kofol Mirko it 6 II M Mrak Andrej ii 7 II n kož anc Jože n b ii .n Stoka ljubo «i 9 11 M Presen Evgen n lo II II Vajdetič Ivan ir 11 <1 11 Ifbili tovariši: kalič Oskar ko ti 2 V rangu Ipavec Boris II 13 II H Šolar Anton II 14 •i •1 Kavčič Prano II 15 H U Zlobec Slavko II 16 Ii M Butkovic Iv«n u 17 II n Grobisa Prane II 13 II II Dne 15- aprila 1944 šo končali Pešadijski teča sledeči tovariši: Odlični nspeh so dosegli tovariši: kanomarenko Stane 1 v rangu Ambrožic Vlado kot 2 " " Mas tek mit on 11 3 " ; " Prav dober nspeh.so dosegli tovariši: Istenič Anton kot 4 v Kretič Miro t; 5 ?i Rutar Stefan u 6 h Petan kiha M 7 " Renar Andrej ti 0 " Sebenik Karel n 9 " Škrt Jože it lo " Lknfredo Anton / 11 i! Jazbec Zorko ii 12 " Soudat Slavko ii 13 " Udovič Danilo ii 14 " Pižent Teodor ii 15 " v rangu 66 - Ko: IX Dn vi Od" Prä Dot Min Pra' Dob: F akin Anton kot 16 v rangu D o linar ' ikt ur i! 17 i! M Dober ar pob so dosegli tov a riši: Cuder He na an kot 13 V rangu Butala Matija " 19 1! M Dol jak Ivm 51 2o fl n Dne 2o. aprila 194-"- so konč ali Minerski tečaj sledeči tovariši: •v variš: Odličen uspeh je dosegel ta Kolar Jože kot 1 V rangu prav dotnr usptši; so dosegli tovariši t kl V cei k j an kot 2 v rangu T-, vc-ar Ivan II :i Härtelj 3iavko n 4 u n TJ ar din Lirko •i il Ahačič Alban 6 n II Dr*gar konan n 7 i TI ;i Dober uspeli so dc sagi i t o va- riši; lila ve c Jože kot 8 V rangu Ko bal Al bon 9 JI n pušnar Imd oli lo il M Lapajna 3'eliks » 11 II II Stopar Slavko " 12 :J II Viol čina Stanko H p 2 1! II Korošec Alojz " 14 U 11 Škrbec Alojz M r. II Pidelj Alojz » 16 M Dne 4. : naj a 1944- so končali II. Obveščevalni čaj sledeči tovariši: Odličen Uff- eh so dosegli tovariši: Križnik Vlegoj kot 1 V rangu H ardin Branko " 2 u il lertoncelj a. 3 n It - t? -- Kacin Franc kot 4 v rangu Izuriva l:.co " 5 » »c klinar Starko " 6 " Prnv dober uspeh so dosegli tovariši: Geržiiia J;.kob kot 7 v rangu Von8ina ninest " 8 M " kober vsoeh co segli t ova riš i: 1 a.cr Lado ko t 9 v r angu Dolenc Je e tt lo >t u ■ruSar Peter ;; 11 II i; "BrndelJ kilan .1 12 n >t kur lan kudo H 13 ii u 5opi Ivan H 14 II ii Pahis Ivan II 15 II H Ve sel j Stanko •1 16 II •i Božič Ivan i! 17 II n v idrih Pavel U 18 M n P e t e rn e 1 "Vi nko i! S 19 II ii Prin o ž i č kilan I! 2o II !l Dne 11. na ja 1944. so končali III. Minerski te če .j sledeči tovori eis uspeh so dosegli tov "V"» iši : •v il j a ve c kranc kot t _L v rang ko biar leop. n 2 M ii öotar k:-do M 3 II 1! Plan ine c ludvii- • 1? 4 H 11 Inhere .»-jidre i H 5 II II Pelinger Adolf II 6 n (1 Pre s er n Anton ii 7 !i II kilič Alfonz Kopač kr an c KošiČ Aleks fctolfa Virko b t lil c ar iie r t in. eči to- va. ris i: kot 8 v ra ngu II Q n M i i lo M ü ii 11 ii t» Ii 12 II v. kot 13 v rangu !l 3 4 ;i n •1 15 n n i; 16 ii n ii 17 n ii ;i 13 ii n 19 ti ii Viler P vel Piiheluč Franc ■ Liker Alojz Bizjak ko rl o ?igölj ITC.,: Bitežnik Ime Štrukelj i ilan Dne 27.m\ic 1944. so končali III. Obv-äecvalni tečaj sloveči tovariši: Odličen uspeh so pc,,::-:li tov.ri^i: "xj.e-.iko Ivan I- v rangu v . v ____-> o II II Hribsrnik Jernej 3- " Carl Vladimir 4. " " i'Toc i-it o n r ii t» J • Prav dobro znanje .so pokazali tov.riar: Be mik Ivan 6. v rangu Bohinc Ž auo 7. . jkzjdič kr-enc Soud.-.:t Prane 9. Butala Vinko lo. Rij ave c kirko 11 - Smaljeelj Jožo 12. Vidmar Prano XI- Ž»orfi lorče 14* Močni a Peter 1a. klakar Janez 16. Dobro c,;anj3 so pokazali tov risi: Bre zovšek ladko i (• Terčan Slavko 13. Lože j Mrko 19- Ros; Ivan . 2o. Komic mino 21. k ar.kak Ivan 22. n II n it i! It V II II M (1 !i i! ti II II ;; t: it it V J f "• ■"* , ii il n II II 11 •i ti i! ii - 69 - Dnö 28. na j a 1944-. so končali II. Pehotni teča sledeoi tovariši: Odlično znanje so pokazali tovariši: Eibič Ivan 1. v rangu Reja l.ar j an 2. Fratnik Slavko 3- Xa vč i č An ton 4. Ravaik Alojz 5. II M ti II II II II II jrrav dober uspeh so pokazali tovariši: Was t ran J-enjsmin 6. v rangu Krovatin Prane Šubie Ivan Košnik Ivan Lozar Alojz Klanj še k Rado 1- o d v i s An t o n Dober uspeh so pokazali tovariši: Semerl Rudolf 13. v rangu Božič Jože 14. " " Krav an jr. Prane 15. " " 7. it ti 8. ;; n 9. M tt lo. n M 11. n it 12. it ti Dno 1. junija 1944- so končali IV. liinerski te čaj šleaeči tovariši«. Odlično znanje so pokazali tovarišia Bizjak Slavko 1. v rangu Rubin Bernard 2. " " Birsa vlado 3- " M Prav dobro znanje so pokazali sledeči tovariši Kobal Danilo 4. v rangu Blazin Lovro 5• " " Pete j an Jože 6. " Višin Rado 7. " 11 Bajt Jože 8. " » Velošček Danko 9. " " Traiapuš Ivan lo. " 11 - 7o - Ravnik Bogo 11. Zgonik Rudi 12. Repine Kiha 15. Bizjak Vili 14. kos Jože 15- Vranč i č Marj an 16. Že tic o Gabrijel 17. : emperle Filip 18. anidaršič Franc 19- kolavčič branko 2o. Palhatinger Jure 21. Dobro znanja so pokazali tovariši v r< > i ttranear Alojz 22. v bifrer Ante i 23. H Pporar Jože 24. n Eavs otanko 25. u Kuret Alojz 26. ii Braz bročko 27. ;i 1'oČ kar Brank b 26. ii kažgon l ..rjan 29. ii J: bar C v .t ko 3o. M prvina Poris 31. n ker nil: Boris 32. ii angu :i n h n n n n H n n rangu Snrt f.i- m i zrnu - svobodo narodu! Politkomisar: 2 ivko B e rn o t 1. r. Vornand an t - major Lazar kolarac 1.r. +tttt + Komm« Ofioirak« Sole Xx- : Pusa srov in