Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 82 Robert RIJAVEC Inteligentni transportni sistemi in storitve: izziv za slovenska mesta V vseh evropskih državah se zaradi sodobnega načina življenja močno povečuje potreba po mobilnosti. Zaradi velikih prometnih obremenitev, predvsem v urbanem cestnem prometu, prihaja na mnogih odsekih prometne mreže pogosto do zastojev in dolgih čakalnih časov udeležencev v prometu. V preteklosti je bilo mogo- če zaradi povečanih prometnih tokov zgraditi infrastrukturo z večjo kapaciteto ali pa razširiti že obstoječe prometne povezave. Vendar pa zaradi prostorskih in ekonomskih razlogov ter neugodnih vplivov na okolje infrastrukture ni mogoče razširjati v nedogled. V številnih državah poskušajo problem prevelikih prometnih obremenitev rešiti z razvojem in uvedbo aktivnih sistemov upravljanja prometa in uved- bo inteligentnih transportnih sistemov in storitev (ITS). V prispevku so prikazane osnove ITS za potrebe načrtovanja naselij in priprave prometne politike na lokalni ravni. Prikazana je matrika orodij ITS s cilji, ki vplivajo na večjo mobilnost in dostopnost mest, večjo zmo- gljivost obstoječe prometne mreže in izboljšano varnost, kakovost in ekonomičnost življenja v naseljih. Ključne besede: prometnice, prostorsko urejanje, prometno planira- nje, prometna politika, ITS 1 Uvod Inteligentni transportni sistemi in storitve, na kratko jih ozna- čujemo kar s kratico ITS, nekako postopoma nadomeščajo izrazoslovje »elektronika v prometu«, »pametna cesta« in »pametno vozilo«. Razlika je, da v sistemih ITS ni več le »elektronike« kot infrastrukture ob prometnici (lahko je to cesta ali železnica), ampak so taka tudi prevozna sredstva in tudi o tem osveščeni vozniki. Vse to vodi k tako imenovani zmagoviti kombinaciji (ang. win-win), v kateri pridobijo vsi deležniki prometnih sistemov: uporabniki, upravljavci (opera- terji in vzdrževalci), lokalne oblasti in ministrstva, proizvajalci, razvijalci in raziskovalci. Lahko bi podali splošno oceno: zelo koristno za vse! Če navedemo definicijo mreže izobraževal- nih organizacij ITS-EduNet, katere partner je tudi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, potem ITS integrira telekomunikacije, elektroniko in informacijske tehnologije (telematiko) s prometnim inženirstvom v smislu načrtovanja, projektiranja in upravljanja prometnih sistemov. Ta integracija vodi k povečani prometni in fizični varnosti ter učinkovitosti prometnih sistemov za potnike in blago, upo- števajoč boljšo rabo naravnih virov in spoštovanje okolja. Za te namene ITS potrebuje procedure, sisteme in naprave, ki omogočajo zbiranje podatkov, komunikacijo, analize ter di- stribucijo informacij in podatkov med premikajočimi se su- bjekti, prometno infrastrukturo in aplikacijami informacijske tehnologije. 1.1 Aktualni razvoj in perspektive ITS so že in še bodo zelo aktualne, tudi v Sloveniji. ITS ra- cionalno izkoriščajo in dopolnjujejo obstoječo prometno in- frastrukturo, to je predvsem brez vložka v novogradnje ali z zmanjšanim vložkom. Seveda pa gradenj, ki so kot osnovna prometna infrastruktura pomembne za obstoj prostora in regi- onalni oziroma urbani razvoj, v celoti ne moremo nadomestiti. Če infrastrukture ni ali pa je v zelo slabem stanju, drugače kot z »gradnjo« tega ne moremo odpraviti. ITS odpravljajo tudi določene zgodovinske ovire med različni- mi sektorji (promet, notranje zadeve, finance in podobno), saj takojšni prenos in dostop do informacij namreč omili določene organizacijsko-komunikacijske probleme. V preteklosti tudi ni bilo tehnologij in orodij, ki pa so danes dosegljive: digitalna brezžična telekomunikacijska omrežja, svetovni splet, sistemi za lokaliziranje in avtomatsko identifikacijo prometnih sred- stev in blaga AVLS (ang. Automatic Vehicle Location Systems), AVI (ang. Automatic Vehicle Identification) ter AEI (ang. Au- tomatic Equipment Identification), elektronska izmenjava do- kumentov EDI (ang. Electronic Data Interchange), banke po- datkov, geografski informacijski sistemi in podobno. Razvoju te tehnologije sledimo tudi v Sloveniji, predvsem kot sistemski integratorji ter tudi kot razvijalci in proizvajalci posameznih komponent podsistemov. Seveda bi za popolno integracijo tovrstnih sistemov potrebovali potrjen nacionalni okvir za izgradnjo sistemov, imenovano nacionalna arhitektura ITS. Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 83 Arhitektura je enoten ključ za planiranje, načrtovanje in inte- gracijo inteligentnih transportnih sistemov in storitev (več na internet 1). Zelo dobrodošla pa bi bila tudi strategija uvajanja tovrstnih sistemov pri nas, na ravni države in tudi na ravni ve- čjih mest. Tu ciljamo predvsem na Ljubljano in Maribor, mesti na križišču dveh evropskih prometnih koridorjev. Veliko na tem področju dela Evropska komisija, saj je pripravljen Akcijski načrt uvajanja ITS v državah EU, ki ga je sprejela tudi Slovenija (več na internet 3). Izdana je tudi posebna evropska direktiva, ki ureja to problematiko, ki je orientirana predvsem v cestni promet, in tudi direktiva, ki govori o novi interoperabilnosti železniškega sistema. Obe ciljata na izboljšanje interoperabil- nosti prometnih sistemov. Zadnji trendi gredo v smeri definiranja in uporabe telekomu- nikacijskih povezav »vozilo-vozilo« in »vozilo-infrastruk- tura«, pri katerih imajo tovrstni sistemi še največ težav pri uveljavljanju na način, ki je bil zamišljen ob koncu prejšnjega stoletja. Zelo močan poudarek v državah EU je tudi na izo- braževanju o ITS na vseh področjih, saj je prav pomanjkanje znanja vzrok za počasno integracijo in neinteroperabilnost tovrstnih sistemov. V Sloveniji na primer nimamo posebnega študija o ITS. Vendar tudi v ostalih državah EU stanje na tem področju ni boljše. Glede na to smo se v Sloveniji (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo) povezali v izobraževalno mrežo ITS-Edunet (več na internet 2), ki se želi spopasti s to problematiko. V mrežo je vključenih kar nekaj izobraževalnih institucij, ki spadajo med pionirje za razvoj in tudi uvajanje sistemov ITS po državah EU. Inteligentne transportne sisteme in storitve (ITS), ki že delu- jejo ali pa jih razvijamo v različnih evropskih državah, tudi v Sloveniji, lahko razdelimo v deset večjih skupin, glede na širša področja delovanja sistemov. V sklopu posamezne skupine pa so sistemi še natančneje opredeljeni v podskupine (Žura idr., 2006, in Rijavec idr., 2007). Glavne skupine ITS so: • »splošno« – pomeni podporo uvajanju arhitekture ITS; • »podpora upravljanju« – pomeni načrtovanje prometa in upravljanje s prometno infrastrukturo; • »upoštevanje zakonov in predpisov« – pomeni dejavno- sti v zvezi z nadzorom nad kršitvami; • »finančne transakcije«; • »interventno ukrepanje« – interventne službe, sistemi nujne pomoči; • »potovalne informacije« – posredovanje prometnih in- formacij in stanja prometnih poti; • »upravljanje prometa«– nadzor in vodenje prometa; • »sistemi v vozilu« – inteligentni sistemi v vozilu, pa- metna vozila; • »upravljanje tovora in voznega parka«; • »javni prevoz«: upravljanje javnega potniškega prometa, prevoz potnikov. Slika 1: Zasnova fizične arhitekture Inteligentni transportni sistemi in storitve: izziv za slovenska mesta Podsistemi, vezani na CENTER Komunikacijski vmesnik • sistem upravljanja, vzdrževanja in varstva cest • upravljanje mirujočega prometa • upravljanje javnega potniškega prometa • upravljanje cestninskega sistema • sistem za nadzor in vodenje prometa • sistem koordinacije prevozov • sistem za upravljanje s podatkovnim skladiščem • sistem za upravljanje z gospodarskimi vozili • sistem zaščite, reševanja in pomoči • sistem upravljanja blaga • posredovanje prometnih informacij in stanja cest • sistem nadzora nad kršitelji podsistem INFRASTRUKTURA • sistem nadzora gospodarskih vozil • cestninski sistem • parkirni sistem • obcestna oprema podsistem VOZILA • sistem gospodarskih vozil • sistem interventnih vozil • sistem transportne opreme • sistem vozil enot za vzdrževanje in varstvo prometnic • sistem vozil podsistem POTNIK • sistem javnih terminalov • prenosne osebne naprave Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 84 R. RIJAVEC Pr eg le dn ic a 1: O ro dj a IT S pr i u re sn ič ev an ju c ilj ev p ro st or sk e in p ro m et ne p ol iti ke Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 85Inteligentni transportni sistemi in storitve: izziv za slovenska mesta O po m ba : V p re gl ed ni ci s o oz na če ne k or is ti or od ij IT S, in s ic er p om en i ( *) m an jš o ko ris t, (* *) p om en i s re dn je v el ik o ko ris t, (* ** ) p om en i v eč jo k or is t. Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 86 R. RIJAVEC Seveda pa pri vsem tem ne smemo pozabiti razpoložljivih sredstev, ki jih nudi Evropska komisija, ki vlaga v ITS veliko sredstev predvsem za študije, raziskave in pilotske projekte. Nekoliko manj vlaga v realizacijo projektov. Eden takih pro- gramov je prav gotovo 7. okvirni program EU, pravkar končana programa TEMPO – CONNECT in EASYWAY. Omenjeni programi so pretežno vezani na čezevropsko cestno omrežje TERN. Obstajajo tudi programi, ki so prijaznejši do mest. Eden takih je CIVITAS-ELAN, v okviru katerega je Ljublja- Glede na lokacijo posameznega sistema so definirani podsiste- mi, ki so del tako imenovane fizične zasnove ITS (Rijavec idr., 2007). Primer zasnove fizične arhitekture v cestnem prometu je prikazan na sliki 1. ITS kot širok izbor orodij upravljanja prometnih mrež in ser- visov, namenjenih potnikom in prevozu blaga, ima te cilje: • povečanje prometne varnosti, • optimizacija kapacitet obstoječih prometnic oziroma storitev, • informiranje uporabnikov v prometu, • zagotavljanje mobilnosti oziroma izboljšanje dostopa do prometnih informacij, • povečanje učinkovitosti tovornega in potniškega prome- ta, • zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, • znižanje transportnih stroškov. Kateri od omenjenih sistemov je najpogosteje uporabljen? Lah- ko rečemo, da so sistemi posredovanja prometnih informacij in stanja cest med najbolj uporabljenimi, predvsem med vozniki, saj so njihovi deležniki tudi mediji in imamo o njih veliko informacij. Trendi gredo v smer intermodalnega transporta, to je podajanje informacij neodvisno od izbire prometnega sredstva. Ne smemo pozabiti na sistem zaščite, reševanja in pomoči, v katerega se prav v zadnjem času kar veliko vlaga. V mislih imamo sistem za samodejni klic v sili, imenovan e-Klic (ang. eCall). Za prevoznike so zelo pomembni sistemi za upravljanje z gospodarskimi vozili, brez katerih podjetja, ki se ukvarjajo z logistiko in s prevozništvom, pač ne morejo več biti konkurenčna. Predvsem avtocestni upravljalci veliko stavijo na sisteme za nadzor in vodenje prometa. Brez svetlobnih signal- nih naprav (semaforjev) bi bil promet v večjih mestih kaotičen. Debato bi lahko odprli o upravljanju in uvajanju elektronskega cestninskega sistema. Žal je treba veliko vlagati tudi v nadzor nad kršitelji predpisov. Tudi poglavje o uvajanju ITS v žele- zniškem prometu še ni dodelano. Tu gre za tehnične rešitve, da pa bi se udejanjile, je treba aktivirati resorno politiko, širši javnosti pa je treba pojasniti, zakaj se ITS uvajajo. 2 ITS kot orodje prometne politike mesta Vsako mesto si glede svoje (prometne) politike želi doseči vsaj štiri cilje: 1. zagotoviti varčnejši način življenja v mestnem okolju, 2. izboljšati kakovost in varnost (mestnega) življenja, 3. povečati zmogljivost obstoječe prometne mreže in izbolj- šati javni prevoz, 4. izboljšati mobilnost in dostopnost. Tu so lahko ITS izziv in nepogrešljiva podpora pri praktično vseh ukrepih upravljanja prometa. Orodja ITS lahko poveže- mo s cilji. Povezave so prikazane v preglednici 1. Omenjena preglednica predstavlja sintezo rezultatov ciljno-raziskovalne- ga projekta SITSA-C, ki govori o idejni zasnovi omenjenih sistemov (Žura idr., 2006) in vizij razvoja orodij ITS, ki so ga predstavili Pattinson idr. (1998) ter Johnson idr. (2011) v okviru projekta STADIUM. V preglednici so označene koristi orodij ITS, in sicer pomeni ena zvezdica (*) manjšo korist, dve zvezdici (**) srednje veliko korist in tri zvezdice (***) večjo korist. 2.1 Vizija razvoja in uvajanja ITS Kam gre razvoj v Sloveniji? Z razvijanjem tehnologij ITS se pri nas ukvarja kar veliko podjetij in raziskovalnih ustanov. Vsak od njih pokriva določeno skupino v sistemu »voznik-vozilo- okolje«. Večina jih sodeluje tudi v »Slovenski tehnološki plat- formi za vozila, ceste in promet«, obstajajo pa tudi slovenska podjetja, ki delujejo globalno in v to platformo niso vključena. Prav gotovo pri uvajanju ITS v Sloveniji veliko pričakujemo od Slovenskega društva za ITS (ITS Slovenije), ki danes vključuje 17 pravnih subjektov in približno 40 fizičnih oseb. Krovno ministrstvo pri uvajanju teh sistemov je Ministrstvo za promet, ki gradi vezi z ostalimi ministrstvi, ki so vključena v ITS. Pri tem pa ne smemo pozabiti na občine, še posebej Mestno občino Ljubljana, ki ITS že s pridom uporablja, predvsem v javnem potniškem prometu: prometne informacije, elektron- sko plačevanje in podobno. Ostale občine, med njimi tudi Ma- ribor, tem trendom sicer sledijo, vendar brez pravih strategij, načrtov in arhitektur ITS. Projektov je veliko, žal pa pri tem pogrešamo skupen nastop oziroma strategijo razvoja tovrstnih sistemov, tako na ravni države kot kakor tudi na medobčin- ski in občinski ravni. Glede javne infrastrukture prihaja ve- čina denarja iz proračunov države ali občin, nekaj pa tudi iz evropskih skladov. Seveda ima pri tem zelo velik interes tudi zasebni kapital, zato se predvsem v tujini, pojavljajo tako ime- novana javno-zasebna združenja. Pri nas teh še ni, vendar to ne pomeni, da ni interesa zanje. Zaradi zasebnih koristi podjetij in posameznikov ti sami vlagajo v sisteme ITS, na primer z nakupom navigacijske naprave oziroma druge opreme. Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 87Inteligentni transportni sistemi in storitve: izziv za slovenska mesta na kar spodbudno pristopila k uvajanju določenih sistemov in storitev. V začetni fazi je tudi projekt TURAS, v okviru katerega bodo obravnavane podnebne spremembe, trajnostna raba virov, okoljske tehnologije, orodja za opazovanja in ana- lize, horizontalno povezovanje akterjev. 3 Sklep Za področje ITS je (že) kar nekaj posluha. Menimo pa, da bi ga bilo lahko tudi več in ga bo tudi moralo biti, če želimo biti v prometu konkurenčni, ne na ravni države ali mesta, ampak tudi na ravni podjetij in posameznikov. Kljub omenjenemu posluhu pa bi, glede na potencialne koristi omenjenih sistemov, morali bistveno več vlagati vanje. Prihajajo novi programi in nove ideje, ki v prihodnje ne bodo več vezani le na avtoceste, in nanje se moramo pripraviti. Mag. Robert Rijavec, univ. dipl. inž. grad. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Prome- tnotehniški inštitut, Ljubljana E-pošta: robert.rijavec@fgg.uni-lj.si Viri in literatura Internet 1: http://www.frame-online.net (sneto 1. 8. 2011) Internet 2: http://www.its-edunet.org (sneto 1. 8. 2011) Internet 3: http://ec.europa.eu/transport/its/road/road_en.htm (sneto 1. 8. 2011) Johnson, I., Haynes, T., Evans, H. (2011): Project Stadium – State of the Art Report. Dostopno na: http://www.stadium-project.eu (sneto 6. 8. 2011). Pattinson, J., Radia, B., Kompfner, P. (1998): ITS city pioneers – plan- ning for intelligent transport in Europe's cities, European Transport Conference 1998, Homerton College, Cambridge. Rijavec, R., Žura, M., Maher, T. (2007): SITSA-C / Slovenska ITS Arhitek- tura – model ceste. Dostopno na: http://www.pti.fgg.uni-lj.si/sitsa/ (sneto 6. 8. 2011). Žura, M., Maher, T., Rijavec, R., Strah, B., Kostanjšek, J., Velkavrh, J., idr. (2006): Slovenska ITS arhitektura – modul ceste: SITSA-C : vodič po projektu: idejna zasnova ITS v cestnem prometu. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Prometnoteh- niški inštitut. Žura, M., Maher, T., Rijavec, R., Logar, D., Vitez, P. (2006): Slovenska ITS arhitektura – modul ceste: SITSA-C: potrebe uporabnikov ITS v Sloveniji, verzija 1.0. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Prometnotehniški inštitut.