Slovenski glasnik.                                           267
Eoczniki i kroniki polskie i litewskie (letopisi in kronike poljske in litavske, AVarszawa 1850, 1 zvezek); Historva w!os'cian (zgodovina kmetov na Poljskem, Warsza\va 1874, 1 zvezek); Zydzi vv Polsce, na Rusi i Litwie, ich historva o d XVII —XVIII wieku (Zidje na Poljskem, Maloruskem in Litavskem, njih zgodovina od 17. do 18.  stoletja, Warszawa 18 78.)
Razven teh večjih knjig je spisal še mnogo mnogo razprav, ki so raztresene po različnih časopisih in zbornikih; mnogo je tudi zapustil v rokopisu, n. pr. po polnem dovršeno in k tisku pripravljeno delo: Historva miast w Polsce (Zgodovina poljskih mest).
v
Ze iz tega kratkega pregleda je razvidno, kako vestno je porabil ta učenjak ves čas svojega dolgega življenja znanosti v prid in v slavo naroda poljskega. Lepšega spomenika si pač ni mogel postaviti!
Š.
Slovenski glasnik.
f Josip Hašnik, znani, clobrovoljni pesnik slovenski, župnik pri sv. Juriji ob južni železnici, umrl je 6. marcija ob '/ji. uri po noči po prav kratki bolezni. Hašnik, porojen 8. marcija 1811. leta v Trebonji pri Vuzenici (Trofin bei Salden-hofen) na Spodnjem Štajerskem, bil je v mašnika posvečen 4. avgusta 1835. 1. ter je služil po več krajih slovenskega Štajerja. Pokojni je bil učenec iz Slomškove šole. Prejšnja leta, ko so bili pravi domoljubi še redko sejani, zložil in uglasbil je več lepih in mičnili pesmic slovenskih, katere so močno budile po južnem Štajerskem narodno zavest ter se še zdaj rade prepevajo v veselih družbah. V tem ozira je bil vreden vrstnik Virkov in Orožnov. Svojo literarno ostalino je izročil g. župniku M. Lendovšku, da jo uredi in izda. Lahka mu zemlja in pokoj njegovi duši !
f Anton Janežič, oče pokojnega pisatelja Antona Janežiča, umrl je 82leten 17. marcija t. 1. v St. Jakobu v Rožni Dolini na Koroškem.
Odlikovanje dveli slovenskih pisateljev. Visoko c. kr. naučno minister-stvo je slovenskemu pesniku g. Simonu Gregorčiču, vikarju na Gradišči pri Gorici, podelilo za leto 1883. umetniško štipendijo, znašajočo več sto gld.7 katero mu je porabiti v nadamje izobraževanje v pesništvu. Take štipendije naučno ministerstvo vsako leto daje 10 — 12 raznovrstnim avstrijskim umetnikom (slikarjem, kiparjem, pesnikom, skladateljem i. dr.), ki so pokazali s svojimi proizvodi, da so pravi umetniki, od katerih je pričakovati še novih umotvorov. G. Gregorčič je to štipendijo prejel za svoje lani na svetlo dane »Poezije", katere je ves narod slovenski vzprejel z največjim navdušenjem in to po pravici, kajti te „PoezijeM so pravi zlati klasi  slovenske lirike.    In kakor je narod slovenski