gospodarske, obrtniške m narod Izhajajo ysako sredo po celi poli. Veljajo y tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za i šili v bukve, da bi va-nje zapisovali, koliko jih to ali 21. Malo gospodarjev ima še gospodarstvene to je om si ne kup ij o papirj a vali, k( ki bi ga za- uno stane, koliksni so stroški za to ali uno delo, da bi nega učenika in župana potem prerajtati zamogli, ali prodajo ta ali uni pridelek ljah na Gorenskem And. Vavk z dobičkom ali v gubo J--------------~ - ^ Vi ^uo^m, ki je jcv. ovu Dokler gospodar o svojem leti izdanemu I. zvezku cerkveni gospodarstvu skozi celo leto nima z a p i s k emu Je lepemu, ki sicer okoli tava, pa vendar ne vé da je. podob ? • • « Gospodarska skušnja. Da sadna đrevesa ne pozebejo. en-a v Cerk-že pred nekoliko in zabavnih napevov izdal zdaj zopet čvetero sešitkov edino cerkvenih. Narodni duh pobožnega Slovenca veje iz teh pesem stavljeni so napevi v muziko tako lahko, da jih rabiti more vsaki tudi manj izurjeni organist; združil ]e Vavken prijetnost in lahkoto v eno. nanja oblika vseh sešitkov je jako lična. m i zu se dobij te pesmi pri Pogostoma se slišijo tožbe gospodarjev 7 da pozebla mlada drevesa , a vendar A «# _ ^ ^ m m m so jim sešitku je 30 kraj Giont ? Al tue Na prodaj cena vsacemu s a j a j o postavili. 7 ^Vi iz drevesnic, ni za to mar y im, kedar jih pre-a * bi lim kole prav Opis svetâ in posebno naše žici nam gosp zemlje. tej knji- oeš Postavljajo jih na severno ali severno-izhodno stran da jih tako postavljeni kol zmrzlině varuje; ) Godina-Verdelski piše iz Trsta (kjer stanuje v g. Svétinovi hiši št. 28 „via Farnedo") to-le to je pomota. Ako gospodar hoče mlada drevesa obva-rovati pozebline naj kol hodno stran drevesa postavi na južno ali 7 da južno-za- ako je kol do palce debel — solnee meseca prosenca ali svečana mladih drevesec od ene do treh popoldne od vrha doli ne more obsejati. , < Ker so prva leta mlada drevesa najbolj občutljiva Razodelo je že pred nekimi tedni več tukajšnih kmetov svojo željo, da bi radi imeli kako knjižico, ki bi obsegla kratek, pa prav razumljiv poduk o marsikterih bolj važnih rečeh zadevajočih vesoljni svét, in pa posebno tem našo 7 ~liWUVIWjUUXU T VUlflJ i_L i O V ^ 111 UCIt zemljo. Opomnili so sicer ob enem pri da bi takošna knjižica bila jako dobra in potrebna da se jih tako postavljen kol že varuje, da ne pozebejo. Tudi to pomaga, ako drevesa od božica do sušca na solnčni strani v slamo zavežeš. tudi za njih otroke. Moral sem jim obljubiti bom jaz spisovanja te knjižice lotil, kar jih je jako veselilo. Spisal sem bil sicer že pred nekimi leti nekaj zastran tega za „društvo sv. Mohora" pod naslovom : * : a to „Kratek razgled sveta, in posebno naše zemlje * Slovensko slovstvo. Jezičnih ali Metelko v slovenskem slovstvu. Spisal se mi zdaj dozdeva premalo, in potřebuje primerne raz-širjatve, in tudi boljega pojasnila. Tej knjižici bo priložena podoba zemlje, že zdaj napravljena, da bo poduk da bodo čedalje bolj lahek in bolj vspešen VIJ 1WUV11. 111 ř^VlJ Y 1 — Upam, WW učitelji našega naroda po njej radi segli; saj • • 1 • vl i 1 • » profesor J. Marn. Ta snopić ki nam pred v f 0C1 stavi delovanje našega tudi posebno njim se podaja večkrat prilika da jo pri mnogozasluženega slovničarja Metelko-ta, je ki ga je spisal marljivi zica „Jezičnika", naš knji-pro- čana fesor Marn. Metelkovo življenje in posebno delovanje njegovo na slovenskem slovstvenem polji je v navadninn nakazovavnimi pismi svojem važnem opravilu porabijo na korist učencem. Cena bo znesla samo pet in dvajset soldov. Na-ročbe naj se mi dajo na znanje do konca meseca sve- korespondenz-kartami" ali pa tudi že zdaj ovini slovenske g a slovstva tako znamenito zgo da si je gorko hvalo zaslužil gosp ie to potem, ko je bilo natisnjeno ali še „Učit. Tovaršu" , .......* * ) profesor Marn, da bode ob to j ce se vl • posije se ve enem naroenma. v posebni knjižici na svetio dal ) v ki Omenjam sicer pri tej priliki Še da bo moja knjiga: „Opis in zgodovina Trsta in , VA Ctí tJ\t JLUVJJCV JXllIl^Cl/ . „WIJ1Í3 XII ůtuuuviiia X 1 O Let I IE njegove okolice", ktere je izšlo dozdaj že 21 snopičev ali 344 straní, bo izhajala še do konca meseca sep- se dobiva pri njem po 50 kraje. Porok smo vsacemu tembra 1872. leta; je tedaj še devet snopičev slovenskemu pisatelju, da bode radosten prebiral obilni za Olv y VXllJX*.VJLJLi M. W. j VÍM/ PV vviv/ x ^ materijal, ki je nakupičen v tej knjižici. tVUULflC\J 1UI ÁJm 1VUCMj y J vy UV^^C^J OU UV> V V^t OlAVJ^AV^^V , ktere znese naročnina šestdeset soldo v. Vsa knjiga * Lepi bo obsegla po tem takém 490 straní. Vertec" — časopis s podobami za slo- te moje vrstice tudi Naj objavijo JJ V JL t Vy v - VCiOUjJlO O j^vvavmwxixx ^^ tv JJHUjv vensko mladost — ki ga vreduje naš vrli učitelj Ivan časnikov Tomšič, stopil je ravnokar v leto. Tvar ina ? vsaj na kratko vre do válci drugih slovenskih ; zato jih lepo prosim te- čaja daje ? po obsegu in jeziku vsa primerna naši mladini Vertec-u" najbo] j ; v se potno pismo za tečaj ? m Narodno-obrtnljske razprave leťošnji list kaže nam sopet, da je vreden, da vsak seže po njem, kdor v svoji družini ima kakega dečka ali deklico, ki že brati zna. Gospá Lujiza Pesjakova, ktero rukamo in cukamo vsi časnikarji z nadležno be- Dopisniku „od Save » Slov. Nar. 66 o Matici in narodni tiskarnici. sedo : darovala ?? daj 7 mično daj tudi meni kaj", je sopet prvemu listu tako gotovo a k c ij o n a r pravljico, kakoršno takó v nježno-otroč- mati, ki „Odlični dopisnik od Save", i imenovane „narodne tiskarnice", si je v 150. listu „Slov. Nar." Matico, njeno delovanje in pa dr, Costo, pozna otroška srca in predsednika njenega, izbral da ker po nj ego vih brez jem duhu pisati more otroški um. Poleg mnoge druge po'dučne tvarine v prosti Jnislih vse to ni nïc Vredno — svetu pokaže, in vezani besedi obravnava prvi ta list s podobami íjnarodne tiskarnice" ni spasa za „vspešno slovstveno Pri luči ogledano in po domaće rečeno je nameravana Matična tiskarnica Mariborski ti- razjasnjene natoroznanske stvari in pa mnogo kratko- delovanje časnega berila. Toplo tedaj priporočamo „Vertec" vsem ljubiteljem slov. mladine, ki tudi ličen v svoji vnanji gkarnici na poti. Hine illae lacrimae! podobi za celo leto veljá gold. 40 kr., po pošti naše Ako- čuli 2 gold. 60 kr., za pol leta pa polovico tega. * Andreja Vavken-a novi cerkveni napevi ravno smo že večkrat in ne ravno na veselje da se skladateljem slovenskih napevov kaj slabo spla-čuje njihov trud in da je malo da ne, izdavanje tacih del celó skoraj z materijalnimi žrtvami sklenjeno . mo- Dopisnik „od Save" se naj pred huduje, da pred- sednik Matičin ni sklical poleti občnega zbora. Pred- j sednik pa ni zanemaril dolžnosti, opravičiti to zakasnenje ; razlogi so razloženi v poročilu o XXII. odboroví skup- ščini („Novice" ,Nam se dozdeva str. 30(5). pravi dopisnik „od Save' c da to delà predsednik nalašč, da pri shodu nima druzih nego samo svoje zveste ortake, kteri glasujejo udov ramo toraj toliko bolj s pohvalo omeniti in pozdraviti najnovejše muzikalne izdelke mnogozasluženega narod- kakor je že prvlje sklenola ona svojat ? 7 ki kakor more zadušuje vspešno delavnost Matičino". Tako piše dopis- tiskarnica" bila, ko je misel za Matičino tiskarnico ki ga yredništvo imenuje „odličnega" narodnjaka ! ! že bila spočeta in Matici že dano bilo privoljenje? nik, w Pač ne vemo, kdo je s temi besedami bolj žaljen: ali predsednik ali pa Matičarji, na občnem zboru zbrani? Če Je misel y 3u.i11jí. řiii jja maiimiiji , ii<*» uuuiicxu iuuiu l ui aui ; M.CO , nepraktična, |/vtcui uiuaíhi-lu i co priirillbl, u ft 1 • 1 "1 1 ft 1 1 w # w t • 1 Ima tiskarnica nici ; bilo je očitno in oznanjeno v poročilih o odborovih tako srečen in močen vpliv na slovstveno delovanje le skupščinah. Skrivaj se nič ni ravnalo. Dotična poro- v rokah akcijskega društva, v rokah Matičnih čila se glasé tako-le: Bilo je pri odborovi skupščini, da je predsednik dr. E. H. Costa nasvetoval to-le: „Naj si. odbor za privoljenje la s tne tiskarnice". ga zavirala? — Matica pa spekulacija? to ne lacij a gré ! se vsaj akcijskemu društvu spodobi speku vloží prošnjo str. Ali ki donaša dobre obresti od vloženega kapitala? Ali ste pozabili to, da so se delničarji tudi s tem vabili, da mariborska tiskarnica donaša čistih 10 odstotkov? j Odbor soglasno pritrdi predlogu. (Glej „Novice" 60.) SI. c. k. deželna vlada je z odpisom od 26. mar- Ali bi za Matico toraj bilo nepraktično in morda Cljâ 1 U I J. • y A • OU» ^ v » x ^ w ti va lastne tiskarnice (glej „Novice' 1871. dr. Costa naznani odboru št. 2071, Matici dala prošeno str. 181). Blaznik celó nečastno y da i namesti 4, 5 ali 6 dobivala po da bi prodal več odstotkov od svojega kapitala? Da Matica nalaga svoj kapital v hranilnici in v obligacijah, ali to ni tudi svojo tiskarnico z vsem blagom, z všemi svojimi založ- nekaka spekulacija? Ali je družba sv. Mohorja de-niškimi pravicami in s hišo vred, in predloži odboru v lala nespodobno, nepraktično, da si je osnovala lastno pretres tri vprašanja: a) ali je ali ne sedaj ugodni tre- tiskarnico? Kako da tega njej še nikdo ni očital? Pa se vé da, kar je drugje in za druge praktično in koristno, to je v Ljubljani nepraktično in škodljivo! nutek, da se Matica poprime svoje pravice; Matica z Blaznikom spustí v dogovor, pravi novo tiskarnico? Da se ta ali se m ali si na- važna stvar resno Gospod „od Save"! kako se vjemate v svoje lastne prevdari, obveljá nasvet: naj se po listkih voli odsek zanjke! „Ich kenne Dir Spiegelberg"! treh odbornikov, ki do prihodnje odborové seje pretrese vsatri vprašanja in temeljito poroča odboru. V ta odsek dalje. Matična tiskarnica je zoper njena pravila, se trdi To še ni po vse dognano. Čudno se nam so bili izvolj eni pa zdi Lésar. (Glej „Novice" Li UXJ I tv J^/VX v/ VVf V/ VLN/ VX VL« V VW V V^WJLJ W • Jk V ^ V UA V/ V KJ V^V/^ JLLM/JU V • V/ Vi Vili V/ K> V llUllUL jJ CAt d-' dr. Razlag, Iv. Vilhar in A. da tišti gospod, ki je v Matičnem odboru glasoval str. 198.) V imenu odseka za to, da si Matica skrbi za privoljenje lastne ti za osnovo lastne tiskarnice A. Lésar bere poročilo, ki skarnice, kmalu po dobij en em privoljenji najde se je končalo s sledečim nasvetom: oi. uuww ^vxaixox^iv , vu* jo ^vjjcx pcivna: a«* »c mm res med sebe izvoli odsek treh udov, kteri si smé privzeti dokaže, da bi to bilo zoper sedanja pravila Matična, izvedencev, da po omenjenih načelih izdela popolen vsaj se pravila dadó Matici na korist spremeniti. Pré- nacrt o osnovi nove tiskarnice v Matičini hiši in vsled membo pravil sam dopisnik malo pozneje nasvetuje. tega njene prenaredbe ter o njem poroča prihodnji odborovi skupščini. (Odbor brez vsega besedo vanja sprej me Naj S odbor 1Z- 9 pomislek, češ da je zoper pravila! Pa če se tudi res obilo „A bojimo se, da , ako zunanjih udov ne pride da bodo ljubljanski udje in nekoliko odvisencev ta nasvet ter v nasvetovani odsek izvoli dr. Razlaga, Lésarja sklep napravili, kateri bode nova zapreka literarnemu in Iv. Vilharja. — Glej „Novice" 1.1. str. 289.) Dalj časa delovanj u Matičinemu. Zato zunanje ude Matice že sedaj potem gosp. dr. Razlag v imenu odseka za Matičino opomnimo, naj se udeležé občnega letošnjega zbora tiskarnico poroča, dc uuoca o^ xxx waxwxx uuwv/u ««.vij ox^^c* uiu»iva; u.«* nasvèt, ampak daje našel neke formalne pomislike, ki obveljá sklep, v svojih posledicah zeló škodljiv • v • 1 • j • I • y . • • \T ^ v V1 Jl,f O Al' Uf i • 1 da se odsek še ni /XXVf /Jív XTJLV% tx VJIULV V J^/ V/U-LJL1JIJJLAV/ J 11UJ k? VJ tiViVJLV^é V V N/Vli VWtf X V lí\/ Kjl. odločil za noben posebno pa vsi udje akcijskega društva da kje 7 ne u moraj o resem biti pre dno mu je moč staviti svoje na- Komu vprašamo škodljiv? Ali Matici, ki bi svete. Dr. R a z 1 a g našteva te pomislike ter pravi, da jih jej dohajal ve či dobiček od kapitala, ali akcijskemu v imenu odsekovem danes objavlja, ne da bi o njih že danes (2. nov. 1871. I.) sklepal odbor , emxjjcvxv oí*lllw xzi „au.«- wvo, Xi-uc* v xxxox oyují jjx o^cj All x t v c g - tega namena, da odborniki premišljujejo omenjene po- pitala". — Gosp. dopisnik! ta laž je pa vendar prene- mislike, ki se jim na razpravo predložé v kteri prihodnji sramna. Ali nimate v rokah Matičnega računa in pro skupščini. (Glej „Novice" str. 388.) Sedaj naj sodi svet o dr. Costovih mislih in pa natolcevanji dopisnika „od Save"! if » ampak društvu, ki bi imelo konkurencijo? samo iz Matica ima že v hiši svoji precej mrtvega ka- da isa računa ? Pogledite va-nja in prepričajte se, donaša 450 gold, čistih dohodkov, toraj skoro popolnih 5% od kupila. Je „^.e več glasov — nadaljuje dopisnik „od Save" je v tem časniku („Slov. Narodu") se izjavilo v )) Ako sedaj v se to mrtev kapital? od Blaznika, kakor se pravi kupi tem smislu, da ta misel je nepraktična, da požre dosti kapitala, kteri je namenjen slovstvenemu delo- ne pa spekulaciji in da je tudi proti pra- v anju, vilo m". (berite vendar porocila o odborovih skupscinah) vse žezglodane iň po stari sistemi napravljene črke. vrže se okoli 25.000 srold. v blato". — Akcijo- s voie vrže se okoli 25.000 gold, v blato". narji akcijskega društva, zapomnite si dobro uciiji 0/IW1J oxvu^o/ ui iLotvci^ zja^uiiiiii tu ox uu uiu ^ uci o r VJJU novce vložite v blato! Se ve da Vam poreče dopisnik, da rodu") Glasovi, ki so se javili v tem časniku („Slov. Na- so menda vreli iz same sebičnosti ces y da bi da njegov izrek veljá le Blaznikovi tiskarnici, daje temu krog in krog slavnoznanemu tiskarju hotel to pošteno? Kdor hoče sam sebe po dati brco. Je Matična tiskarnica utegnila na poti biti akcijonarjem yzdigniti, naj se povzdiguje, kakor mu drago in škodovati snováni akcijski tiskarnici. al Toda vprašamo Vas, kdo delà konkurencijo? Ali ne tišti, ki pozneje prične obrtstvo? in tiskarnica je —^ J^V/ZUU^JO j^XX^XXV^ VyWXVOUTV^* JV ? , -- V, ^ w -------v \----- - " — obrtstvo in nič druzega. Kje še je tako zvana „narodna nino daje med svet, kakor Blaznikova. Pokažite ' o > • druge tlačiti v blato, to bi se imelo prepustiti Tag Blatnikom. — Toda s tem še nismo pri kraji. Povejte dopisnik, le eno tiskarnico, ki licnejše tiska nam nam iz Vaše po novi sistemi osnovane tiskarnice iz-šedše tiskárno delo, ki bode Blaznikovi tiskarnici na sramoto. Blaznikova tiskarnica se ne straši niti Vaše niti ktere druge. D o k a z o v ima na stotine. — In kako to, da tako imenovana „narodna tiskarnica" tudi mešetari za Blaznikovo z „zglodanimi črkami"? „Dobro bi bilo — trdi dopisnik „od Save" — da bi se pri občnem zboru marsikteri paragraf pravil spre-menil in se tako svojatenju ali klikovanju v okom prišlo". — Puščico, ki ste jo tii izpustili na druge, zade va prav le Vas in Vaše. Do lani nismo v Ljubljani poznali nobene „klike", na Kranjskem vladala je sloga in v lepi slogi delalo se je marljivo na mnogovrstnem polji in marsikaj dovršilo srečno v gospodarskem, slovstve- nem in političnem obziru. „Tudi treba bi bilo predsedništvo v roke o dl očne ga moža spraviti". — Imenujte ga kar naravnost, da vsi poznamo tega moža, ki je tako o dl očne ga, stanoviti! ega značaja; vsaj ga morate že „in petto" ime ti; gotovo ne more drug biti nego kak akcijonar „narodne" tiskarnice. Toliko za danes. O Vašem „napredku v političnem in duševnem življenji" se nam morebiti drugi pot ponudi prilika prašati najpred za jasno definicijo: ali je Vam napredek to, kar je današnji „lib eralizé m", za kterega od zora do mraka propagando delajo obé judovski „Presse" in vsi „Tagblatti"? Najpred tedaj dajte nam definicijo natancno, da vemo, za kaj da gré. Splošne fraze le zmešnjavo delajo in ne razjasnujejo. Dandanes pa je jasnosti treba, da drug druzega poznamo. Ozir po svetu. K evropejski statistiki. Evropa ima danes v 18 samostalnih državah 300 milijonov in 900.000 duš. Velike države, to ie take države, ktere štejejo nad 25 milijonov duš, so Rusija z 71 milijoni, Nemčija z 40 milijoni, Francoska z 36Avstrija z 36, Velika Britanija z 32, in Italija (Laška) z 26 % milijona. Skupaj tedaj štejejo te velike države 242 milijonov duš ali 8 desetin skupnega evropejskega ljudstva. Še pred 100 leti, predno se je Poljska razdelila, ie vsaka teh velikih držav imela po priliki samo polovico sedanjega skupnega števila duš. Evropa je takrat imela 160 milijonov prebivalcev, in od teh je řrišlo na Rusijo 18 milijonov, na Avstrijo 17, na 'rusijo 6, na Angležko 12, na Francosko 26, skupaj okoli 80 milijonov. Po veri je v Evropi 148 milijonov prebivalcev katoliške vere, in to: na Francoskem 357®, v Avstriji 28, v Italiji 26, na Španskem 16, v N em čij i 14 milijonov. — Kristijanov iz točne vere ie 70 milijonov, in sicer: v Rusiji 54 milijonov, v Turčiji 5, v Rumuniji 4, v Avstriji 3. Prote-stantov je v Evropi 7l milijonov, in to: v Nemčiji 25 milijonov, na Angleškem 24, na Švédském in Norveškem 572> v Rusiji 4, v Avstriji 31/« milijona. — Judov šteje Evropa 4 milijone in 800.000, in to v Rusiji 1 milijon in 700.000, v Avstriji 822.000, n^ Ogerskem 1 milijon in 300.000, na Nem-škem 500.000, — se ve, da jih je v Galiciji tudi veliko in tudi drugod več ali manj. Dopisi. Cubar na Hrvaškem. — 4. dne decembra je imela tukajšna čitalnica svojo glavno letno skupščino. Naj dragim Slovencem malo črtic pišem o tem našem na-rodném društvu, ki se je osnovalo meseca sušca 1870. leta pod vodstvom obce štovanega Ferkota Šlajmer-a, bivšega žup. kat. sodca v Cubru i šteje do sedaj že 16 domaćih i 33 vnanjih članov. V tem krátkém času prisvojilo si je društvo veliko lepih reci, med temi krasne slike presvitlega cesarja i cesarice, slike pokrovitelja čitalničnega plem. g. Ghyzcy-a, kr. komorníka oger-skega, ktero nam je on sam podařil, dva lepa zemljovida, glasovir i več druzih stvari. Tudi je naročilo društvo krasno narodno zastavo, sliko našega ljubljenca prevzv. biškupa Strosmajer-a, izdelano po umetniku g. Mucken-u, vse potrebne poslovne knjige i pozive, kterih vsaki dan pričakujemo. Pri vsem tem je čitalnica vzdr-žavala do 18 večidel narodnih časopisov. Zaključila je skupčina i v svoj proračun za leto 1872. stavila 20 raznih časnikov, krasno sliko junaka Jelaciča bana i več druzih vrlih sinov naše domovine; dalje se je zaključilo, da se čitalnica vpiše kot član v društvo sv. Je-rolima. Med družniki se je tudi želja obudila do svojega lastnega glasbenega zavoda, in pričakovati smemo, da se tudi to s pomočjo vrlih naših sinov, kterim je iz-obraženje naroda prva skrb, zgodilo bode. Okraj ču-barski oponašati se toraj sme, akoravno jedan najsiro-mašnejših okrájev, s svojo blagonosno napravo, ktera seje seme omike med okrajčane svoje, da bi, kakor skala stali sovražniku svojemu v bran, kteri neprene-homa žile napenja, da bi pomadjaril Hrvaško i nam naš mili domaći jezik spodrinil i dom zatrl. J. Zanoškar. Iz Istre 30. dec. U. G. (Spomena na sabor.) Za poljodelsku školu su naši vazda složni zastupnici na Porečkom saboru odluku sobom u sjednicu (VI. 30. sept.) donesli, govoreć, da sva provincija želi ovu povse koristnu školu. Po ovoj odluci bi se potrošilo za zemljište, za sgrade, gdje bi učitelji i 20 učenikah bivali, 300.000 for. U toj školi bi se učilo : naravoslovje (fizika) sa zrakoslovjem (meteorologija) s naukom o podnebju (klimatologija), temeljni nauk o giboslovju (mehanika), životinarstvo (zoologija), biljoslovje (botanika), lučba (kemija) u odnašaju poljodelstva, rudoslovje i zemljo-slovje (geognozija), oloslovje (matematika), nješto o zemljomjerstvu (geometrija), risanje, obcena pravila pripravljanja zemlje i zanatoslovje (tehnologija) — razumi se samo po sebi, da ovim teoretičnim naukom dodati će se sve dotične praktične grane. Da bude čisto talijanska, takodjer razumi se. Zaludo je g. Marot opazio, da se ova skupociena škola sada nemore uvesti, jer u Istri je ubožtvo veliko, svakoletnja suša i prevelika plačila osiromašila su njekada bogatu Istru. Videč, da je sve odlučeno za istu školu, govorio je, da, ako se oče osnovati poljodelska škola, ima se obzir imati i na Slavjane, kojih živi u Istri 175.000; a taljanah 80—86.000. Radi ove razmere morale bi se osnovati dve slavjanske škole, a jedna taljanska. On dalje kaže, da ne more razumi ti, da je saborska gospoda tako nemarna prama Slavjanu, da se u vis. saboru o njem ni ne govori^ kao da ne bi ga bilo, — premda netrebi nego malo korakah iz Poreča stupiti, i umah na Slav-jana naletiš. Ovom žalibože još spećem narodic bi sabor izvolio priškočiti i njegove narodne škole pospiesiti, koje su (po novih zakonih) malo da ne sve prestale, osobito što su se popovi od njih odstranili, tako, da je na tisuće djece sada brez nauka. Ovim školam triebi na pomoć priteći. Tako je govorio poslanec Marot. Sve zaludo! Taljani su ga oholimi govori porušili, ter si na veću slavu Italije školu osnovali; a jedan mu je drzovito kazao: „Ako Slavjan spi, što vidimo svaki dan, nu što mu možemo mi učiniti? Jeli možda naša dužnost, da ga probudimo, i u red metnemo? (jako krep- kim glasom). Mičemo biti sriecni onaj dan, kad on pro- škutar. Ta dva sta posebni baklji, ki razsvitljujete nas budjen nam će ruku stisnuti ; kad on probudjen s nami narod, skrbita za to, da velika županija je dobro omra- _ — - - m 1 1 cl 1 . «1 1 • w • 1 1 • . 1 # » r 1 1 korakati će k napredku onih obrtih, koje same mogu čena in da svet za volit ve komaj zvé. Lánsko leto vo-biti blagonosne za našu krajinu u Sbisá." (Živa pohvala litve niso bile nikjer oklicane v celi občini ne zastupstva i slušatelj ah). y da ni Da sam Ja miesto g. blagoduš- nihce vedel, kedaj da so bile. Letos so bile oklicane ; HB ■ W^M WM m H|| HH Gospod moga M aro ta, još jačjem glasom nego protivnik mu, al kedaj? — zvečer pred volitvijo. In kako? bi zavapio: Baš saborska dužnost je, da Slavjana budi „rihtni" je klical: ,, Juter so tište volitve, i če Če kdo voza njegov duševni i tielesni blagor skrbi! Uzeo bi liti!" Kdo sme voliti? za kaj da gré? — tega kmetu klobuk i se za viek poslovio od krivičnih drugovah. ni treba vedeti ! Da Vidite iz toga, kako saborski otci za nas skrbé, ovwj ^u^o^ ^^«ju^j^, ^ y ^ jua,j no Seoske (ljudske) škole su skoro sve potaljančene; briga kmet! Pri vsem tem je prišlo drugi dan precej kaso u davke plačuje in v „gmanjsko svoj znesek odrajtuje, za vse drugo naj se ne Ko pa přidej o u uradih se piše malo manj sve taljanskim jezikom- mož od blizo in celó dve uri daleč. puno urednikah ima, koji ni nerazume slavjanski; za; v občinsko kancelijo, jih vpraša gospod glavar: „Kaj stavkah na porezu (davku) imamo blizo 8O0.000 for.! ste prišli? Kaj bi radi? Kdo vas je klical ?" In drug ali u prkos tomu nova skupa taljanska škola mora bHi! gospod vsacega posebej pokuka skozi na vrvici prive- 1 mi moramo biti zadovoljni, da pomoremo platiti! Sa- zano šipico En mož Je rekel ? da so prišli volit. Kdo ljivi Jurina u našoj „Slogi" bi rekao, da „pomoremo pa ste? imate li pravico voliti? Koliko davkov plaču- kozu krmiti". bolje r » 9 Nevolja velika! i mislite, da nam bude kada pisniki? Gospod „rihtni" Nikada, jerbo ako bi se i narod probudio jete?" Ali tega g. glavar nič ne vé? Cemu so neki za povedal, koliko davkov ni nic ? ne kdo plačevati mora, da ima pravico voliti. In marsikter mogao bi po sadašnjih razmerah s 3 biškupi (koji pak gospodar tudi res ne vé, koliko na vse bukvice pla običajno ne dojdu u liberalni sabor) nikad više 12 svo- čuje. Vendar možje povedó, da plačujejo eden 22 gld. y jih zastupnikah u sabor spraviti. Zato čuje se y da ce drugi v se čez 30 gold. itd. Gospod muštafa premetuje severni dio Istre za sadruženje s Kranjskom pobri- dolgo neke spise, žlobodraje po nemški z županom nuti se: a Vi kranjska braćo, radite za nas, ****** y ~ " - ~------j—— -----7# ----< # jednom vidimo u saboru u beloj Ljubljani! a se O JL ) V^A i) JL «UL V^ 1 IIU Ci XJl^jVVVXAVlXJL y XJUL poslednjič pravi: „Vi nimate pravice voliti; ste že opra- ; znate iti." — Vi gospodje lučnjaki, zakaj ne pod- vili Istrski federalisti premda sieme njekadašnjih ne- učite ljudi? vsaj pravite, da jih toliko ljubite 7 da sunovcah polaziti će rajhsrat. Ovdje se jadri s vietrom. vam smilij 0 y ako so tako bedasti y da se takim volitvam Trst 31. jan Beseda Roj ans ke čitalnice 26. hodijo; zakaj jim ne razložite pravega namena volitev? -decembra je bila zopet jako zanimiva. Vrli predsednik Zakaj volitve vsaj eno nedeljo pred ne naznanite ? kar vanut je odprl besedo s tehtno deklamovano pes- bi se bilo lahko zgodilo ? zakaj je bila volitev tak dan y mijo Stritarjevo „Mojemu narodu". bii jaz", je zopet kazal dramatični odsek V igri „To sem ? da svojemu poslu. Igralci so igrali tako izvrstno y e kos da noben „mračnjak" ni mogel priti zra ven? kmetj e pošteni možje a mo- šli domu, kdo je tega kriv? Kaj se ne pravi to Da so dolgo pot, pa vsi zdraženi , ljudi ramo iskati tacih; pa tudi gospodičini Ken davi ste dražiti? Mar mislite, da ima kmet čas postopati kakor svoji roli tako lepo izvršili, in gospá Dolinarjeva lenuh? Ali, da mu kdo pot plačuje, kakor vam diete? 7 . kot „stara Barbara" gromovito pohvalo žela. je Kemec, danes prvikrat na odru Gosp. Prav bati se je, da s tako turško pravico zdražite po- XV O LU. o , uauuo ui vimai/ ua uui u ^ je ^uiairtuta uaivv izurjeno igral, da se je bilo čuditi. — Na starega leta Markota" tako hlevnega kmeta, da bo zrojil. — In 15 volilnih mož je volilo volilcev, to je, 7 takih mož, ki so bili po volji večer je bila živahna tombola in veseli smo dognali po- gospodu glavarju in gospodu županu slednji večer mršavega političnega leta. Lontrščan. Celovec. tukaišnie čast. Odbor društva „slovanské čitalnice" vse >J o K novomeškim volitvam naj še to pristavim: Pravil mi je star pošten mož, ki je tišti dan imel opraviti nekaj pri davkariji, nekaj pri drugi gosposki, kako so bili še m ob enem rodoljube uljudno vabi k pristopu posebno takrat ti gospodje hudi, ter so se med seboj ob občnemu zboru, ki bode 7. januarija grdo gledali in po kancelijah prepirali; se ve, da tudi uri zvečer v svoji sobi v g. Rosbaherjevi 1872. 1 • v • nisi. bora. odbora. 4. Nasveti posamesnih udov. po nemški da mož ni znal Na dnevnem redu bode: 1. Sporočilo starega od- mu je zdelo Prememba društvenih pravil. 3. Volitev novega dováli — «1 • • sily o više kamor kaj so imeli. Vendar se da so mlajši in niži gospodje grdo pogle- ' y KJLCU OU JUUtCiJ Ol XIX XXX/JX ^ V/ O J^\J VXJ Vy * L uradnike; možpa je sodil, dajih viši někam y niži niso radi v s Tudi Q111JU , JVd/JLLlUI 1112*1 UlOU IOiU.1 Oil. JL UU1 je OllOCfcl , \JL g0: 1872. leta občni zbor s sledečim programom: 1. govor, spodje! da pravica volitve je svobodna pravica? Ali poročilo taj nikovo y plačevanje letnine za 1872. leto račun za tretje čitalnično leto, je mar to prosta volitev, da se more vršiti po viši ko- volitev odbora in mandi ali da po višem povelji pride sprednik kancelije in redsednika . uri zvečer. y nut? tick iu i a« igtu ^ u. y uuiov uuuviai m uiauuj. au ua yíoclu ^uruiji j^imv/ o^iviumiv nasveti posamesnih udov. Začetek ob kakor vojaški poveljnik zapové vsem podložnim: -i———' acht!" ™ — ^—-------—' — y> habt se obilo vdeležijo tega zbora. Vsi čitalničarji se uljudno vabij0, Odbor. naj in vsi prikimati m 0 r a j o, mnogi zoper svoje Iz Dolenskcga 28. dec. prepričanje? Al ni to kakor prostost na Turškem? Turškega.) Občino imamo, ki šteje 7800 duš. (Marsikdo si bo mislil, da iz Novomeščani! bodite možaki čvrsti! Ne verjemite sle- Ona ima voliti 15 volilnih mož (tako so pravili), ki pošteni vo- že več let. Slava pa parijam, ki vam železnico na pobeljene kolce obešajo v se enkrat Metličanom in Cr- lijo deželnega poslanca. Teh 15 volilnih mož so paše (menda res turški?) dekretirali. Mar ni naši bilo nomalj cem ! Živili Beli Kranjci! Moravske doline 29. dec. (Naredite nam poštene nobene žive duše volit? Izmed 7800 duš ima menda ceste!) Cesta iz Moravč v Zagorje, iz Prevoj čez vendar kdo pravico, inje vendar kdo přišel volit ! Tako Moravce, Kandrše, Loke do zagorskega kolo- se bo marsikdo čudil. — Ta rec naj se tako-le pojasni, dvora je konkurenčna cesta, to je po poprejšnjem imenu da svet zvé, kakove ljubeznjive očete mi Slovenci imamo, kantonska ali okraj na cesta. Tako govori zakon ki niso vredni takih služeb. Naš paša, mislil sem reci y y vojvodstva- kranjsk. postav. VI. od 2. aprila 1866. leta. glavar je pl.Fladung. Naš čudnoznani župan, ki pravi, Cesta iz Prevoj čez Moravce do Kanderš se vzdr-da vse nadloge domače dežele pozná, da je dober Slo- žuje v stanu, kakor postave tirjajo, zakaj bi se pa na- venec, in Bog zná j kaj se vse ) Je zagrizen nem- prej v kandrški občini ne? Kako strgani in nevarni so mostovi! kako strgana je cesta in ozka, koliko težkih voz se more v taki veliki nevarnosti peljati, in nic se ne popravi! Cestni odbor ne stori nič, politiška go-sposka pa menda spi ali nič ne vidi, akoravno ima pravico in dolžnost čuti nad tem, da se občne ceste vzdržujejo v stanu, kakor ga postave tirjajo, in da te ceste vsak brez zapreke rabiti more (§. 25. postav IX. od cest in potov 14. aprila 1864). Velika sila je, da bi se ta cesta, od vode raztrgana popravila. Sploh so li-tijske ceste grde. Prosimo pomoci, vsaj imamo pravico pomoci tirjati. Iz vipare 18. dec.*) — V„Slov. Nar." štev. 143. je od tukaj o veselici, ki jo je bil napravil vipavski „Sokol" v spomin Preširnu, posebno zanimivvo bilo brati to-le: „da se je neka oseba na besedah: „Sem mislil študirat itd." tako spotikala, da je s tako oliko, ka-koršno imajo prav stari korporali pri vojacih, pevce vstaviti hotela. Ko zavpije „holt", češ, da je pesmica pohujšljiva, zagrmi občinstvo; pěvci naprej! in toliko časa ponavlja, da je moral mož zapustiti dvorano". — Ker je „Sokol" si v čast štel, ta „š kan dal." po „Nar." razglasiti, mislim, da mu mora vstreženo biti, ako se ta skandal bolj pojasni. Tišti „stari korporal" sem bil jaz podpisani 30 let stari vipavski kaplan. Ako sem im el prav ali ne, naj sodi svet. S tem se odgovarja ob enem na moralično brco v „Soči" in „Tagblatt-u" na „Greuter II." — Vipavski Sokol se je rodil 1870. leta o času našega tabora, in pri prvi njegovi „besedi" je sam vipavski gosp. dekan Jurij Grabrijan ustanovljenje te sokolovské družbe kakor lep zavod za omiko in oliko vanj e našega priprostega ljudstva, posebno pa odra-šcene mladine z vsem potisom pozdravljal in vipavska duhovščina, vabljena v to, je za razne potrebe ustanovljenja svoje doneske žrtovala. Da so se pa dramatične igre začeti mogle, bila je spet duhovščina, kajti čulo se je : „daj, povej, pomagaj, govori gosp. dekan"! ! Sokol ni mogel od začetka koraka stopiti, da mu ne bi bila duhovščina pota kazala, kar mu ni bilo zameriti, niti se mu rado očita, kajti vsak začetek je težek. In zdaj, ko je, skoraj bi rekel, v duhovskem naročji nekaj izrastel, začel je duhovŠčino s „starimi korporali" pitati, in jo iz svoje srede izploskavati. In zakaj ? Ubogi Sokol je padel pod nadzorništvo ali prav za prav pod stisko nekega tukajšnjega paše, po Čegar piščalki moralo bi vse plesati. Temu pa ni hotel po njegovem brizganji plesati več pevovodja, in ker „beseda" se je hotela imeti, peti se je moralo, moral se je toraj pevovodja imeti, in dobil se je, kakor se je mogel ravno najti. Ta je storil, kar je znal. In privzel je tisto po-nočnjaško: „Sopek narodnih pesem", ktera se v krčmi med količkanj olikanimi zbog njene surovosti nerada sliši in ktero je skladatelj venca Josip Kocijančič za predstavo v kanalski čitalnici sam tako skrajšano tiskati dal, da je ovo izpustil, s čemur bi utegnil nazoče občinstvo razne vrste žaliti. — Na „besedo" povabljena, da ljubega mirú ne kaliva, sva šla z gosp. dekanom, kajti nama še v sanjah ni bilo na misel prišlo, da nama mislijo „eno" zagosti. Ko pevci na odru se oglasijo s pijansko: „Sem rajtal študirať, sem rajtal bit' far", me nehoté silna nevolja prešine, da zakličem: „halt! pfui, pfui!" Ko se za ta moj oglas nikdo ne zmeni, privr-ženci paše na njegov izgled plosk in krik : „Naprej, naprej !" ob enem povzdignejo. Spoznavši, pri čem da sva, nama ni drugace kazalo, nego da mahoma zapu-stiva dvorano. Poslušalci, ki jih je bilo olikanega stanu in v večem številu iz priprostega ljudstva, so strměli, ker večidel niso vedeli, za kaj da gré. Dopisnik „Nar.",• po čegar besedah je „vse občinstvo" temu škandalu ..... ■■■ 11 11 ■ » ■ ■ ■ ■ „ *) Zarad obilih dopisov o volitvah zakasnjeno. Vred. priploskavalo, se je varoval poročati, kakošnega mnenja je bilo to in tudi drugo občinstvo potem, ko je pozvěděl o, za kaj je šlo, in ni naznanil splošne nevolje nad tem^ do take omike dospelim društvom, kajti Vi-pavec je poštenjak, razume „maniro" in ve, da to, kar pojó ponočnjaki, se ne spodobi na očitnemu odru društva. Prav žal mi je, da našega Sokola tako slabo tukaj ča-stitati moram, kajti toliko poštenjakov je med njim, da se drznem naravnost reci, da velika većina družbenikov tega škandala ni zahtevala. Zato mu svetujem, naj se ne dá pod noge metati člověku, ki po tacem posto-anji le delà na to, da bi pokopal Sokolovo društvo, akor je pokopal čitalnico in starodavno našo vipavsko slogo podrl. Kdor pa misli, da surovi „Gassenhauerji", ki se čujejo vknajpah, se spo dobij o na javnem odru,, naj se ne grozi, ako omikarii ljudjé njega dej arije so-dijo s „pfuj". Pa tudi ni vse národno, kar je krožil kdaj kak nerodnež! Ivan Tomažič, duh. pom. Vipava 30. dec. — Včeraj okoli 8. ure zvečer ste iz neznanega vzroka na Lozica h (vas med Št. Vidom nad Vipavo in Razdrtem) pogoreli 2 hiši z enim hle-vom vred. Sreča to, da je bilo tiho; še danes se kadi. Ljudjé so hitro přivřeli, da so obvarovali še večo nesrećo, ker je več hiš blizo skupaj. Ubogi pogorelci so usmiljenja vredni. Iz Ljubljane. — Sopet je eno leto pri kraji. Ža- lostno se more imenovati po britkih skušnjah, ktere smo doživeli o državnih zadevah. Poravnava državna, sprava med narodi, srečno pričeta po ministru Hohen-wartu in skoro že dognana, mahoma seje razdrla! Edino, kar iz naše dežele moramo zapisati v zlate bukve zgodovine naše, je sijajni izid volite v naših v deželni zbor, ki jih je ukazalo ministerstvo Auerspergovo. Narod naš, od 1867. leta že 4krat s kuš an v volitvah, je slavno přestal to skušnjo in ministerstvu je pokazal, da možje, ki si jih je že večkrat izvolil za svoje zastop-nike, so možje njegovega zaupanja, s tem pa je neza-upnico dal ministerstvu sedanjemu. Volitve tedaj solani edina svitla zvezda bile na temnem političnem obnebji. Nadjati se je bilo, da, če bode sreča mila državnopravni opoziciji v različnih deželah, mesec gruden pogrudi dunaj-ski državni zbor, — al to se ni zgodilo. Siloviti pri-tisek vladni pri volitvah predrugačil je na Moravském in v gornji Avstriji većino federalistično v deželnih zborih, in še tam, kjer je ta stranka v većini ostala, zgodilo se je, kar se nikakor ni pričakovalo: Tir o Ici, Vorarlberžani, Dalmatinci, Goričani, Istri- j ani in Trž ač ani šli so v državni zbor, in celo med veternjaki Poljaki je edini značajni federalist Smolka tretji dan prilezel v državni zbor. Le kranjskih Slovencev ni še tam. Ni sicer resnica, da bi se bili v Pragi lani zbrani federalisti zavezali v strogo skupno postopanje; al po vsem, kar se je tudi pozneje bralo v časnikih, pričakovati seje smelo solidarno postopanje o tem, da v državni zbor, kteremu „sprava narodov" ni načelo, ne gredó poslanci federalistične stranke. Zdaj pa — razun pogumnih Č e h o v , ki od svojega zgodovinskega prava ne za crtico ne odstopijo, so spet vsi zunaj, razen naših 5 narodnih poslancev. Nemški grof Thurn je sicer zunaj; al ne besedice se o njem ne sliši, noben časnik ga ne imenuje, kakor da bi ga zunaj ne bilo. Našim narodnim poslancem so tedaj njih nekdanji federalistični tovarši napravili neko „Zwangslage" in jih spravili v hudo politično stisko, da do njih resno vprašanje nastopi: kaj pa zdaj? — {Iz seje dezelnega odbora 29. decembra.) Po dopisu deželnega odbora Koroškega se je tudi v Ce-lovcu zdaj oskrbništvo deželne bolnišnice ločilo od vodstva bolnišničnega. — Županijam Ribniške fare namreč: Ribnici, Danam, Jurjevicam, Sušji in soseski Nemška vas se je dovolilo pobiranje po 25% přiklade za šolsko zidanje na zemljiščine in hišne razredne davke za 1872. leto in v občini Poljanski po 84% přiklade, za ktero bode pa treba še najvišega potrjenja. — Zu- Eaniji Hrenoviški je deželni odbor dovolil 25°/0 pri-lado na vžitnino za občinske potrebe leta 1872. — Deželni zbor kranjski je 30. septembra lanskega leta sklenil postavo, po kteri bi imele županije pravico braniti ženitev takovim ljudém, ki nimajo nic lastnega premoženja in tudi ne gotovega zaslužka. Ta postava pa še ni zadobila Najvišega potrjenja; zato tako dolgo, da predložena postava ni p o t r j e n a, deželni odbor, kakor bi rad, ne more zadostiti prošnji županije Hre-noviške. — Na vlogo več Vrhniških obcanov je deželni zbor sklenil, da naj se voli za Vrhniško županijo nov občinski odbor, in sicer po 3 volilnih raz-redih, ker so sedanji odborniki vže celih 5 let zoper postavo v občinskem zastopu. — Ker je zadnji deželni zbor čez predlog deželnega odbora zarad oddaje služeb primar jev v deželni bolnišnici prestopil na dnevni red, je deželni odbor z većino glasov sklenil, da se dotični službi zdaj še ne oddadó in ta zadeva predloži prihodnjemu deželnemu zboru vprincipielno resi t e v. i . Z novim letom so pri deželnih uradih izpraznjene službe nastopili sledeči uradniki : Matevž Krec je tajnik, Jožef P f eif e r koncipist in Ferd. P f e i f er 3. oficijal pri pomoćni pisarni deželnega odbora; — v deželni bolnišnici je upravnik Andrej Kremžar, adjunkt Gabriel U r b a s , oficijal pa Janez Flore; — pri de-želnem računovodstvu je 1. oficijal Viktor Hofman, 2. oficijal Anton Prelesnik, 3. oficijal Albin P e-ternel, 4. oficijal France Trt nik, ingrosist pa je Ferd. Omejec. — Jožef Podmilšak, Herman Toman in Ivan S el an, ki je tudi v stenografiji precej izurjen, so dobili prazni mesti praktikantov. — (Crtica iz poslednjega deželnega zbora.) Poslanec Kro mer, kteri se, kakor drugi njegovi tovarši, najraji sprehaja v osebnih napadih, je v 'poslednjem zboru očital dr. Cos ti, da je kot zastopnik deželni za pravdo o bolnišničnih stroških, ki jih ima ljubljansko mesto pla-čati, deželnemu zakladu zaracunil 708 gold. V tem znesku so zapopadena vsa pravdna pisma, stroški za prepiše, obili koleki, potovanje na Dunaj, bivanje skozi 8 dni na Dunaji in ustmeni zagovor dežele pri konečni obravnavi v najviši državni sodniji. In dr. Costa je to pravdo na korist dežele dognal. Zakaj pa poslanec K r o m e r tega ni povedal, da je ljubljanski magistrat na Dunaji bivajočemu dr. pl. Wiedenfeldu samo za konečni zagovor (brez tožbinih pišem, brez kolekov, brez popotnine) plaçai 500 gld. ? Ali po takem tak i napadi niso preočitna hudobija?! — {Iz deželnega Šolskega sveta 28. dec.) Gospod Matija Majar je ministerstvu nauka 4 svojih slovenskih knjig, ki jih je spisal pred več leti („Pravila", „Spisovnik" itd.) předložil s prošnjo, naj bi se vpeljale v sole. V soglasji z vprašanimi ravnatelji je deželni svèt izrekel, da te knjige so dobro blago za šolske knjigarne, al za učni nauk v šoli niso primerne. — Ponudba šolskega nadzornika gosp. A. K1 o d i č a, da ga je volja spisati slovensko-grško slovnico, se je odobrila, ako pisatelj jo osnuje po Curtiusovi nemško-grški. — Naznanilo ljubljanskega magistrata, da zavoljo pomanjkanja denarja ne more zidati poslopja za ljudsko solo, je rešil šolski svèt s tem, da se zaukaže magistratu, ki še nobenega šolskega poslopja nima, da letos mora zidati šolo po tistih pomočkih, kakor se sole zidajo drugej po deželi, kajti potreba je tem silniša, ker glavno mesto Ljubljana — v slab izgled kmečkim občinam — okoli 600 otrok šteje, ki nobene šole ne obiskujejo! — Ker se v Koprivniku v Radoljškem okraji ne more napraviti pravilna ljudska šola , se je obljubilo 110 gold, povračila gospodu , ki prevzame vsaj šolstvo za silo. — Nacrt slovenskega ber il a za 4. razred ljudskih sol, ki so ga po naročilu šolskega sveta izdelali gospodje Praprotnik, Moćnik in Tomšič, je bil v vseh 4 razdelkih odobren ter se bode priporočil ministerstvu v potrjenje. — Da je deželni odbor v svoje gospodarstvo vzel normalni šolski zaklad in da je namesti rajncega Podrekarja imenoval g. Janeza Murnik Si Zcl okraj nega šolskega svetovalca v Kamniku, je deželni šolski svèt v vednost vzel. — ( Volilcem ljubljanskega mesta!) Podpisani odbor, ki vsled črke f) postavnih svojih pravil ima pravico, ozirati se na volitve v mestni in deželni zbor, je po tem, kar je v kratkem času zarad zadnje volitve dveh deželnih poslancev izvedeti mogel o napcnem imeniku volilcev, protest napovedal volilni komisiji ljubljanski in potem deželnemu odboru. V 3. seji minulega deželnega zbora ni bila potrjena volitev dr. Župana in pl. dr. Kalteneggerja, ampak deželnemu odboru seje ukazalo, naj on natanko pretrese volilnik, ki ga je sestavil mestni magistrat, in potem prihodnjemu deželnemu zboru poroca: ali se morete te dve volitvi potrditi ali ne. Da podpisani odbor more svoj protest z djanskimi dokazi utemeljiti, so naprošeni vsi naši mestjani, kterim gre pravica voliti, naj mu naznanijo : 1) ali so, ce brez přiklad plačujejo 10 gold, davka, vpisani bili v imenik volilcev ali ne? in 2) ali so přejeli iz kaz ni co (Legitimations- karte) za volitev ali ne? Stvar je važna ne le za to volitev, temuč tudi za prihodnje mestne volitve, kajti pravica volitev je ena najimenitniših pravic državljanskih. V Ljubljani 23. decembra 1871. Odbor društva „Slovenije". — (Tukajsnjega ključar skega moj str a Janeza Dol-Jiarja) moremo po mnozih skušnjah živo priporočati vsacemu, kdor potřebuje železnih plehastih samostojećih peči in hranilnih ognjišč (sparherd) vsake vrste. Dolhar prodaja dobro blago, je nagel v postrežbi in tudi v n i z k i ceni ga nihče ne prekosi. — (Kmetijska nemska časnika) „Wiener landwirth. illustňrte Zeitung" s 6 gold, za celo leto, 3 gold, za pol leta, za četrt leta 1 gold. 50 kr. in pa „Praktische illustrirte Landwirth", ki za celo leto veljá 2 gold., se po kratki poti moreta tudi naročiti po gosp. Miiller-u, vredniku „Laib. Zeitung", ki ima agencijo za ta dva časnika. v ^ — Časnikom „Zukunft" in „Vaterland", ki na Dunaji v vsakdanjih listih zastopata federalizem v Avstriji, je zacel z novim letom pomagati nov časnik „Ost unđ West", ki ga priporočamo bralcem, ki nemški list beró. ; — {Dramatično društvo) jev poslednjih dveh pred-stavah preteklega leta, v kterih na drobno poročati nam je prostora zmanjkalo, si utrdilo dobro imé tako, da more v novem letu pogumno nadaljevati svoje delo-vanje. Ker ima zdaj že mnogo dobrih moči in nekterih izvrstnih, naj ravnateljstvo le gleda na to, da vsako nalogo izroči pravim rokam. — {Citalnica) je na Silvestrov večer sklenila vrsto lanskih zabav na tako občno zadovoljstvo, da to veselico po pravici prištevamo njenim najlepšim in da je enoglasno bila pohvala odseku, ki jej je sestavil program. Lepa deklamacija g. S mi da, — zanimivi komični prizor gospodičine Podkrajšekove, — neiz-rekljivo šaljivi komični tercrt učitelja in dveh njegovih učencev, ki tudi naj čmernejšega hipohondra mora v smeh pripraviti, — pikantni kouplet g. N o 1 i j a, našega postave, ki ima za vselej odvrniti zlo rabo ustavnega p o-s lan st va. Nestroy-a, ki je izvrstno dobro ščipal marsiktero na- Í)ako in posebno one „národně" mestne učitelje, ki so slan st va. — V posebno skrb priporočam šolstvo etos prav n ero dno volili, — krasni pevski zbor: resno in brezobzirno izvrševanje postave o ljudskih vse to je delalo toliko veselja občinstvu, ki se je ta šolah in vredba vseučilišč bode ena izmed najvažniših nalog 7 večer zbralo od blizo in daíeč, da so ure minule kakor sekunde. Cez vse to pa v se dr. Zarnikov govor moje vlade, (konkordata) Razveza pogodbe sklen jene s papežem zahteva novih postav o razmerah med o rodoljubji". Kakor njegovega govora v Sokolovem katoliško cerkvijo in državo. Vlada bode skrbela za 7f\J WUV/lJUk/Jl . ivtvivvi "JVbV\Vb" ^V/TVX^V , ^ P^V^VIV T V1U *** večeru Preširnu na spomin nikakor nismo mogli nacrte dotičnih postav. Moji vladi bode skrb, da se odobriti (privatno Preširnovo življenje in narodnopravno nadaljujejo in dovršé delà za civilno in kázeňsko ter njegovo mišljenje pustite slavnému pesniku na ljubo pri pravo, vredijo sodnije in državne pravdnije miru!), tako živo moremo hvaliti Zarnikov današnji ustanovi u p r a v n a sodnija. — Da se povzdigne v o j n a " V J V"-«^ * ~ ---- — *----- -------* ------"J govor, v kterem nam je ljubezen do domovine vseh ve- moč ? napeti bode treba duševne in materijalne sile ter likih narodov markantno pred oči stavil z zgovorno in deželno bramb.o postaviti na tako stojališče, da bode lahko umevno svojo besedo in raz vil veliko zgodovinsko karkoli moč podpiralo stojno vojno Mnogoteri na znanstvo in znanstvo jezikovo. Navdušena pohvala mu črti postav se predložé za povzdigo národnega gospo je po pravici donela od vseh straní. Konec veselici, darstva, obČil, trgovstva, brambe in pospeševanja delà. ktero je slajšala vojaška godba in K h am ova postrežba ter veselo povzdignil telegrafičen pozdrav prijazne sestrice R o i a n s k e Tagblatt , je bila loterija z lepimi dobitki. " bode brž ko ne divjal nad tem dva gospoda sta si za svojo dolžnost spoznala, přetekle praznike s prižnice grajati brezkončno obrekovanje ka- Predmet posebnepazljivostibode denarni stan urad- nikov, njim kakor tudi niži duhovščini treba zvi-šati plačo. — Britko obžalujem, da en del državljanov noče nas topiti edini pot, na kterem je moč porazu-meti se. toliških cerkvenih obredov nego nesramnega „ da vsak, kdor Tagblatta" ki Ker po ustavném običaji je prestolni govor izraz odgovornega ministerstva; tedaj je to njegov še ni pre- program. Jedro tega programa je „svoboda po sili". res ne zasluži druzega, stopil v novoêrno poganstvo, v ogenj vrže tak list. Sploh se čudijo ljudje, da c. k. državno pravdništvo križema primanjkovalo 50 milijonov in 781.074 gld. 7 roke drži, ako brez ozira na §. 302. kaz. zakonika bere žalostném stanji denarstva, da bode konec leta spet proti ni splošni navadi ne duha ne sluha v programu Vsi take pamflete ! Potem pa kličejo judovski časnikarji po- centralistični časniki poskakujejo na videz veselja o licijo na pomoč, ako đuhoven stori svojo dolžnost in prestolnici in o govoru kneza Karlosa Auersperga, pol- očitno graja očitna sacrilegia! To niso nobene poli- nem praznih liberalnih fraz tične pridige, to so bramba katoliške vere ! UVylU l^iaZiUlU JU YJ v/JL «.ixixiA xxcbíi, — in prav ta zadovoljnost centralistov je znamenje, kako deleč smo spet od toliko ta Program čitalničnih veselic za letošnji pust je zaželjene poravnave, čeravno sedanja parlamentarična da prihodnjo nedeljo so plesalnevaje, potem vsako nedeljo ples, v nedeljo 4. svečana velika Vodnikova beseda. Pustni torek je velika „maškarada". vlada, která Novicar lz Dunaj a*. decembra. domaćih in ptiijih dežel. Državni zbor se je zacel 27. samo njim 29 privržencev proti 111 nasprotnih po slancev šteje, ni prava parlamentarična vlada, ki bi se mogla delj časa zdržati. Čudno je pa vsakojako to, da skor vsi poslanci in tudi Tirolci so prišli v zbor razen Čehov in kranjskih Slovencev. Pol jaki so v zbornico pritirali svoj o resolucijo, da bi se njim t zbornico poslancev je prvi dan prišlo posebna pogača pekla. Spet smo tedaj 120 poslancev (203 bi jih moralo biti) in 29. decembra Avstrija prav tam, kjer smo bili pred Hohenwartom. Uboga v se 17 poslancev, da jih je sku- potem, ko je pristopilo — o.. , paj bilo 137, ki so ministerstvu dovolili, s u š c a pobira davke po sedanji razmeri Časnik „Vaterland" je našteval v enem svojih da do konca zadnjih listov državne poslance, razdelivši jih v dve vrsti: v vrsto ustavovercev in vrsto federa- se o u o Ks <* jjuuua uavivc; u u ocuauji la^xucxx , oc je ziuui u v c violi, v ví po voljenih nekterih oaborih spet razšel brez določbe, listov, tako-le: zbor kd se po praznikih spet začne. Za predsednika iz doljne Avstrije 18 ustavovercev zbornici gospôski je izvoljen Karlos Auersperg, knez kočevski, za predsednika zbornice poslancev pa Hopfen. } federalistov iz gornje Avstrije iz iz Stajarskega Drugi dan (28. dec.) je presvitli cesar sam pred iz Salcburškega 11 ■ svoj prestol pozval zastopnike zbornice poslancev in zbornice gosposke. Obširni prestolni govor, kterega po ustavném običaji osnova ministerstvo, je med drugim obsegal sledeče točke: Moji vladi loga Je rekel utrditi ustavo in skrbeti za to ) da j e prva naše nepogojna Eokorščina ukazuje postavi v vsem javnem življenji. >elala bode na to, da se vkorenini ustava ter v ved-nem napredovanji rodi obilo sadů. — Kolikor razmere polj skega kralj es tva zahtevajo posebnega posta-vodavstva in uprave, rada bode vlada pomagala, da iz Tirolskega iz Vorarlberškega iz Kranj skega iz Primorskega iz Dalmacije iz Galicije iz Bukovine iz ezije iz Moravskega se iz tem željam na ustavném potu vstreže, kolikor bode pripustila edinost in moč vesoljne države, in tako ko- _ _ v v* j 1 "l^v v 1 j Českega 19 17 77 77 77 77 77 77 77 77 7) 7) 77 77 77 77 10 38 37 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 Listuica vredništva. Gosp. Lor. S. y Primi»: 20 soldor nečno reši ta zadeva. Državnemu zboru se mora manjka. da se samo- « popolno neodvisnost zagotoviti s tem, stojno voli državni zaštop. Moja vlada bode takemu avstrijskemu državnemu vzoru gladila pot , da se vres- imajo pra- Loterijne srećke: ki niči o pravém času z ozirom na koristi "ivi \j vin v^cvom. ju vuiiv/iu na xvuiiou J xvx imaj vj c\t vico zastopanim biti. Pred vsem se bode předložil náčrt y Gradcu na Dunaji 30. dec. 1871: ïï. 84 51. 79 90. 40. 76. 37 55 33 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 13. januarija « Odgovorni vrednik : JaDez Murnik. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.