aniiar 1992, št. 4, cena 150,00 SLT INTERVJU IVAN MRAK NOVŠAK LJUBLJANA POLICIJSKI DOSJE PISMA LL TRAČI LEZBIČNO BRANJE PINK TABOR KRUZING__ BOLJŠI SEKS When yousayyes... wans are t&fitin ^outAšDS MIKROBIOLOŠKI INSTITUT ANONIM TEST ^061 103 042 inf .398 Foi more inlormatfon on Lcsbians and AI OS calt 926-1626 "Ro^&iid UUBUANA ®061 319 662 VARNEJŠI SEKS Roza obzorja SEDEM LET jc minilo, odkar je mrzlega decembrskega večera skupina ljudi ustano la MAGNUS, "si cijo za socializacijo 1 moseksualnosti" pri (tedanjem) ŠKUC-Fonimu. S "socializacijo" smo n islili vstop v družbo, v jidVno.^t. To HC JC vsekakor posrečilo, Nikoli prej ni bila slovenska (da ne rečem jugoslovanska) javnost prisi Ijena renaSati, da se pedri zavzemajo za svoje pravice, in sicer v trojni vlogi - kot ljudje, državljani in pedri. Še deset let pred ustanovitvijo sekcije Magnus (do 1974) ste bili lahko v Sloveniji zaradi homoseksualnega odnosa zaprli, V 6 bskem delu bivše Jugoslavije in BiH pa ste lahko še vedno. Nikoli prej ni bilo kakšne podobne diskusi kakor po avgustu 1986, ko je sekcija Magnus prvič predlagala uvrstitev 'Spolne usmerjenosti" v ustavni člen o človekovih pravicah. Leta 198S se je sekciji Magnus pri vj«li pobudah pridružila lezbiina sekcija IL Danes sc prcdlagar i člen glasi: "Vsi ljudje i uijn enake pravice, ne Rlede no narodnost, raso, spol, 'polno usmerjenost, jezik, ven,izpoved, poetično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so enaki pred zakonom." In kako je s to diskusijo zdaj? Pred kratkim smo lahko Delu brali vprašanje liberalnim demokratom: kaj je zdaj /. vsemi tistimi resolucijami in sklepi, da se bodo zavzemali za navedeno ustavno določilo? Odgovor je bif. da tega niso mogli, so pa dosegli, da seje spolna usmerjenost uvrstila v razlago (ki ni del ustave) izraza "draga osebna okoliščina". Kje seje zataknilo? Večina slovenskih političnih strank jc podprla peticijo, ki joje sprožil Roza klub, in liberalni demokrati so v skupščini zares predlagali uvrstitev spolne usmerjenosti v ustavo. Predlogu pa je ugovarjala poslanki socialnih demokratov (SDSS). To je bilo nekoliko nepričakovano, (a) ker so socialni demokrati ponavadi podpirali emancipatorične akcijc pedrov (v weimarski Nemčiji so bili celo edina parlamentarna stranka. J je asto. i pnbuc za odpravo paragrafa 175), (b) ker je SDSS podpisala peticijo Roza kluba in (c) ker je predsednik SDSS 3Že Pučnik tudi v osebnih izjavah podpiral predlog. Nepričakovano je bilo tudi, kako brez smisla je bil ugovc Angelca Žirovnik je namreč menila, da bi prepoved diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti pripustila tudi usmerjenost na "otroke, živali in kipe". Količkaj dosledna demokratska pamet bi tak ugovor zavmila s stališčem, da prepoved diskriminac 5 scvcd i velja za prav vse primere (celo če za trenutek pozabimo, d^ e je pojem spolna usme enost i eljavil prav v vezi s homoseksualnostjo), ker pač nikogar ni mogoče preganjati in nikomur odrekati pravic zgolj na podlagi kakšne USMERJENOSTI. Ljndi je mogoče preganjati le zaradi kaznivih DEJANJ, ki jih zagrešijo, se pr®¥i dejanj, prepovedanih z zakonom (npr. 7,aradi spolnega nasilja ali zlorabe itn.). Uveljaviti bi morali. enaKO sklepanje kakor za prepoved diskriminacije zaradi političnega prepričanja: nikogar ni mogoče preganjati :aradi PREPRIČANJA, čeprav jc lahko kaznivo DELOVANJE na njegovi osnovi (nasilno rušenje ustavnega sislfi a itn.). V naspnt. m primeru pa lahko oporekamo čisto vsem pravicam in svoboščinam, Še določbi o nedotak vosti stanovanja, ker lahko v njem zažigam ali morim ipd. Dvomim, da to preprosto sklepanje ni prišlo na misel nobenemu poslan« iz katere izmed strani, ki so podpisale peticijo Roza kluba, pa vendar se nihče ni uprl in tako je prevladala "logik, Angelce Žirovnik. Kako naj si to razlagam? Kaže, da so se poslanci kratko malo hote izognili diskusiji o temi, ki bi bila lahko morda kočljiva. In tako je v skupščini obveljal "argument", ki se nanaša zgolj na nekaj v fantaz tistih, ki so ga izumili. Ali ni misel, da imajo "otroci, živali in kipi" kaj skupnega, pravzaprav nadvse nenavadna? Zadregljivo sprenevedanje je najslabša možna strategija v javnem delovanju. Niti ne daje odveze za to, kar smo zastopali kdaj prej, niti seveda ne koristi, da bila stvar res opravljena. B.L. Ljublja 1, Kersnikova 4 PRISTOPNA IZJAVA Podpisani/a_izjavljam, da sprejmem statut skupine in se pridružujem njenemu članstvu, Rojen/a sem_v__ stanujem______■ _ Datum: Podpis: 3 VOJNA 4 TRACI, INVENTURA 91 PODLISTEK 6 INTERVJU, MOZETIČ 10 DOM IN SVET KOLUMEN, CERKEV - KOLUMEN, MOČNIK 14 DOSJE NEKEGA PRIMERA 16 CITALNICA, LEZBICNO BRANJE V SLOVENSKIH PREVODTH 18 ANKARAN, IZKUŠNJE IN DOŽIVETJA PINK TABORA 23 FOTO 1: MARKO RADOVAN 27 BRANJE: IVAN MRAK 32 FRANCE NO Vi AK 34 REFLEKS, PISMA LL 37 Hl FI, GLASBENA SCENA 40 FOTO 2: ELISABETH CARECCHIO 42 KULTI, FILM 44 KRUZING: TROPSKA NO IBIZA, VODTČ PO LJUBLJANI 46 ROZA DISKO 48 ANKETA MED LJUBLJANČANI naslovnica, foto: Elisabeth Carccchto ÉEI REVOLVER, revija za kulturna in politična vprašanja (revija s homoerotičnim nabojem). T Izh a četrtletno, ▼ Cena posamezne številke je 150slt. T Ustanovitelj in založnik: Rozaklub, Kersnikova 4. 61000 Ljubljana, T Odgovorni urednik: Brane Mozetič. ▼ Naslov uredništva: Revolver, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, tel. +38 61 319 662, ▼ Tehnično urejanje in postavitev: Edo Milavec. T Tisk: SET, Ljubljana. T © Revolver, 1992. Vse pravice pridržane. Ponatis cclotc ali posameznih delov revije je dovoljen samo s pismenim privoljenjem založi, ta ▼ Pri pevti v rev niso honornan , T To številko je souredil Bogdan Lešnik. V Zahvaljujemo se donatorjem in ŠKUCu. 2 Vojna TOTAUTARIZAM GAY NEPRIJATELJ no.1 Pre nešto više od godinu dana napisao sani tekst" Demokratski procesi i oslobadjanje ho-moseksnalnostr. Tadasamzaistabioubedjen daje totalitarizmu kod nas došao kraj. Medji -tim, umesto demokratije i slobodnog društva - dobili smo rat! Samim tim o oslobadjanju homoscksualnosti/homoseksualaca nema niti govora. Autoritarni režimi u ratom zahvače-noj Hrvatskoj i Srbiji, naravno i ne razmišlja-ju u kakvom su položaju njihovi homoseksualno usmereni gradjani i gradjanke. Jedan moj poznan ik u šali (?) kaže daje rat izmedju ovc dve republike/države izbio samo da se ne bi otvorili gay klubovi, diskoteke, barovi... Nacional-boljševički režim u Si. ji svojim gradjanima ne omogučuje ni mnogo elemcn-tamije slobode od seksualnih. Naravno, vla-dajuča (takozvana Socijalistička) partija ne usudjuje se da sama otvoreno krene u "lov na vcštice". Za progon neistomiSljeniku koristi usluge srpske pseudo-opozicije (Šešeljevi četnici, tzv. radikali i Srpska Narodna Obnova Mirka Joviea) koji čak i ne kriju svoje fašističko opredeljenje. Takodje, po oiat je i škandal koj i je napravilasrpska vlast, primivši (u Skupštini Srbije) delcgaciju fašističke MSI ('Julijanski socijalni pokret) Djant'ranka Fi-nija, koja se otvoreno zalaže za progon crna-ca, komunista i homo ksualaca. Jedan od najaktivnijih homofoba je slikar i likovni kri-tičar DragoS Kalajič (ideolog SNO), koji je do sada svoj fašizam i homofobiju prodavao kao "misticističko" slikarstvo i književnost, dok sada otvoreno propagira mržnju prema homoseksualeima, masonima, američkoj sub-kulturi i "nvvom svetskom pokretu, u kome bi čak i homoseksualci imali sva ljudska pravd' A ništa manje nije zapanjujuči ni slučaj po-znatog beoeradskog arhitekte Pedje Ristica, koji je u jednom mtervjuu izjavio da "pederi-ma treba oduieti pravo glasa", obrazlažuci taj stav rečima; "Ju sam Balkanac, pravosla-vac." U ovoj "pijanoj balkanskoj krčmi" homo-fobija je, poslednjih meseci, -'ista dostigla maksimum, što je samo još jedan od mnogob-rojnih dokaza da Srbija ponovo ulazi u totali-tarno/autoritarui mrak iz koga je, samo na kratko, izašia posle martovskih demonstra« ija opozicije i studenata u Beogradu. Ako se os vrnemo na taj period videčemo pol puno drugačiju sliku, jer je tada tolerancija prema istospolno usmerenim ženama i muškarcima bila više nego iz: žena, to je očigledno po-tvrdila jedna celonocna kontakt-emisija o homoseksualnosti, einilovana na radiuPaHČev«, dan nakon završetka sludentskih demonstracija. Naime, u ovu emisiju (koja je trajala pet sati) uključilo se trideselak slušalaea, koji su o oslobadjanju homoseksualnosti i gay pokretu iskazali frapantno pozitivan stav, dok jc samo jedan slušaoc iskazao potpuno negali-van :av po tim pitanji-na. A najzanimljivija je bila reakcija jednog mladiča koji je - kada je čuo proglas u kotne beogradska gay/lezbij-ska grupa Arkadija podržava devetomartov-ske demonstracije i ujedno protestuje zbog uzvikivanja parole "Siobo pederu" -uzvik-nuo: "Bravo Arkadija, svaka ini čast!". Bojim se da na ovom tiu s k oro necemo javno čuti takvu pohvalil Arkadiji. niti bilo kome ko se ne uklapa u balkansku, patrijar-halnu, ralničkti sliku današnje Srbije. BEOGRADSKI GAY JUBILEJ 28.9,1991. navršilo se godinu dana od prvog emitovanja emisije Dee Gay na lokalnem beogradskom radiju fi 92. Ova emisija se prvenstveno bavi gay i lezbijskom kultu-rom (tj.subkulturom), ali i mnogim drugim aspektima života homoseksualno ustnerenih žena i muškaraca. Dec Gay je na programu svakog petka od 19:30 do 20h, (U ovoin terminu se mogu javiti svi zainteresovani za aktivnosti beogradske lezbijske/gay grupe Arkadija, na telefon 011/347-677.) Medjutim, Dee (ray nije prva em..;ija na radiju B-92 koja obradjuje ovu lemu. Naime. pre rešto više od dve godine stanovala je emisijapod nazivom In Out, kojajc, izmedju ostalog, govorila o gay zabavi, muziei i si. U ovoj emisiji pokrenuta jc inicijativa za ot-varanje prvog klupskog gay okupljališta u Beogradu (to okupl jalište je, kao što je pozna-to. svakog četvrtka u diskoteci pozori^la Boško Bulia). ALTERNATIVA, PONOVO Radio Pančevo pored radija B-92, ncdc-Ijnika Vreme, tzv. Nezavisne televizije študija B i lista Borba - jedan je od retkih nerežimskih i nenacionalističkih medij a u Srbiji. Zato i nije za čudjenje što se na ovom radiju emiluje jedna omladinska emisija {Kontrabanda}, koja se uglavnom bavi alternativnim temama i subkulturom. Tako je u ovoj emisiji predstavljen Ireci broj revije Revolver, kao i mnogi drugi lezbijski i gay dogadjaji. Brad Davis t 1991 Dejan Nebrigič VABILO OPIŠITE IN POŠLJITE nam svoja mnenja, dileme, izkušnje (slabe i it dobre), kritike, probleme in spoznanja. Opišite situacije, ko ste se soočili l drugimi kot - uporabite svojo besedo - lezbijka, peder, gay, buteh, teta... Vsako tako poročilo bo dobrodošlo za boljše ra/umevanje okoliščin, v katerih se (lahko) /najdemo vsi. Podpišete se lahko, če želite. 162 Trači INVENTURA '91 - ali - TRIČ TRAČ POLKA V 3/4 TAKTU Po številnih ljubezenskih razmerjih, med katerimi ga je najbolj v zobe dajalo tisto s pomo zvezdnikom PAULOM BARRESl-JEM, je JOHN TRAVOLTA sporočil, da se je poročil. Srečno izvoljena je v njegov zakonski pristan priplula KELLY PRESTON... Ko se je RUDOLF NUREJEV na začetku svoje kariere znašel v Londonu, ni imel denarja, obvladal pa ni niti jezika. Za zaščitnika se mu je ponudil kritik NIGEL GOSLING in prav o njunem odnosu je slavni baletnik pripovedoval za dunajski Profil. "Ob koncu tedna je imel Gosling navado za svoje prijatelje prirejati filmske večere pri sebi doma. Iz državnega filmskega inštituta sije izposojal dragocenosti. Nekoč nam je pokazal Un chant d'amour JEANA GENETA. To je hil prvi pornografski film, ki sem ga videl. Vsi so bili goli, mastu-rbirali so in počeli nenavadne stvari. Sedel sem, užival, vendar si nisem upat dihati, da ne bi izdal svojega razbuijenja.".. Telesna naslada je greh, Cerkev to že od nekdaj uči. Po mnenju papeža Janeza Pavla II. naj bi zato vzdržno živeli tudi homoseksualci in lezb;ikc. Kajti homoseksualnost je, kot pravi "pisanje" vatikanske kongregacije za verski nauk, "razuzdano spolno nagnjenje", ki je v nasprotju s "stvaniikovo voljo božjo"... Natanko pred petdesetimi leti je ameriški tabloid Confidential objavil portret MARILYN MONROE in jo pri tem razkril kot lezbijko. Časnik so razgrabili, bralstvo je bilo seznanjeno s pikantnimi podrobnostmi, čez teden dni pa je seveda sledil preklic... Podobno opravičilo, skupaj z rekordno visoko odškodnino, pa je moral zdaj natisniti tabloidni tednik Globe. V njem so namreč nesporno namignili, dajeTOM SEL-LECK, popularni Magnum, homoseksualec... Nekaj že mora hiti na tem, kajti taistega zvezdnika je namreč na provokativ-nih plakatih pod oznako "absolutely queer", upodobilo tudi Društvo za zaščito pravic homoseksualcev v .New Yorku. Njihovo geslo se glasi: "Moramo živeti s svojo identiteto in jo priznati, ker si bomo le tako lahko omogočili Podlistek — v— VRTINCU R.S. Čutim, da moram odgovoriti na tvoj oglas. Naj povem na začetku, da nimam dobrih iz- boljšo prihodnost."., Revija Face pa je sporočila, da nameravajo britanski bojeviti homoseksualci s podobno plakatno akcijo svetu razgal iti JASONA DON O VANA. Ob tej priložnosti je popularna televizijska voditeljica Amanda De Cadenet izgubila posel, ker kljub ukazom od zgoraj Jasona ni hotela vprašati, če je res gay... Parade imajo Američani zelo radi, a tako zalomilo, kot se jin je na sloviti paradi sv. Patrika, irskega patrona, se jim ni še nikoli. Za nastop v povorki po newyorski Peti aveniji seje namreč prijavila tudi skupina irskih homoseksualcev in lezbijk, organizatorji pa so jo zavrnili, češ da je seznam nastopajočih prenatrpan. Zavrnjeni so hitro spregledali: "No, mislimo, da gre za nekaj dnigega. Organizatorjem, staremu redu Hi bemijccv, >k>h ne gre v glavo, da bi bili Irci in Irke lahko homoseksualci in lezbijke. Mislimo, da so bili organizatorji tako presenečeni, da sploh niso prišli do sape, ampak so na našo prošnjo samo nemo odkimali. A se ne bomo dali. Pritožili se bomo. Smo Irci in smo homoseksualni, in to je del naše dediščine. S sodelovanjem na paradi pa bi začeli podirati predsodke, ki vladajo v tej družbi, češ. lahko si Irec v New Yorku, lahko si homoseksualec v New Yorku, oboje pa ne smeš in ne moreš biti."... Francoski "medved"GERARDDE-PARDIEU bi bil raje igralka:" V bistvu vselej ko igram, igram s svojo žensko platjo. Veliko bolj sem odprt, ko razmišljam kot ženska, kot tedaj, ko razmišljam kot moški." Po drugi strani pa trdi, daje odnos med dvema igralcema veliko bolj seksualen kot med igralcem in igralko... MADONNA je povzročila nove družinske zdrahe, ko je v intervjuju za neko ameriško gay revijo razkrila, da ima njen 30-letni brat CHR 5TOPHER CICCIONE tudi raje lastni spol. Sama pa je šokirala javnost, ko se je iz platinaste dvojnicc MM prelevila v rjavolasko. Zgodilo se je to ob priliki premiere filma In Ded With Madonna na festivalu v Cannesu, na nov imidž pa naj bi jo nagovorila SANDRA BERN HARD, stara kuSenj s tem načinom spoznavanja in si pravzaprav ničesar ne obetam od tebe; k pisanju mc jc pritegnila tvoja šifra, "V vrtincu" Tudi sam sem objavljal oglase pod to Šifro, Si presenečen? Še bolj boš, ko .si boš s potencialnimi partnerji ogledal film. Sam tega filma nikoli nisem imel dovolj. V njein sem vedno znova naletel na nove in zanimive stvari in zmeraj me je na novo očaral. Ampak lega ti ne pišem, da bi li podajal svoje mnenje o filmu, pač pa, da bi te na nekaj opozoril m ti povedal, kaj se mi je zgodilo... Ponudb je bilo zmeraj na kupe. Platna takšna in drugačna. Od baročno prenasičenih rožnatih kuverl do navadnih modrih, s sporoči- prijateljica s katero je obnovila svojo razvpito lezbično zvezo... JOSEF WINKLER, leta 1953 na avstrijskem Koroškem rojeni pisatelj, se neprestano bori s stanji obupa, bolečine in skrajnega trpljenja. Vse lo ima vzrok v homoseksualnosti, ki jo odkrito priznava, hkrati pa ima zaradi nje tudi občutke sramu in krivde. Dogajanje njegovega'poslednjega romana, ki nosi naslov Pokopališče grenkih orani, je postavljeno v ital ijansko okolje, večinoma v Rim in njegove ulice okrog postaje Termini z vsemi njenimi nočnimi obiskovalci. Winkler nas vodi med transvestite in homoseksualce na Piazza dei Cinquecento, kjer zaudarja po urinu in človeškem blatu, do zadnje podrobnosti pa zvemo tudi o najrazličnejših oralnih in analnih homoseksualnih praktikah z mladimi afriškimi prostituiranci... Ko seje ELTON JOHN odpravil na osem tednov dolge počitnice v Kalifornijo, je s seboj vzel natanko 42 kovčkov. Vsebina vseh je vila označena, razen enega. V njem so bili kondomi. Na koncertu Roda Stewarta na Wembley u pa se je pojavil kot zanosna pl avo-laska v kratki čmi oblekici. Redarji so "jo" že hoteli odstraniti, takrat pa jo je Rod objel in ji zapel: "Ti si moje srce, ti si moja duša."... Argentinski javnosti, kiji je poleg nogometa moškost najpomembnejša stvar na svetu, je slavni nogometaš MARADONA pomendral njen nacionalni ponos. Fotografi so pridno beležili njegove transvestitske "izpade",.. Po hudi nesreči s helikopterjem je Kirk Douglas zaprosil zdravstveno osebje: "Želel bi videti sina Erica." Nič nenavadnega, če ERIC DOUGLAS, sicer tudi igralec, ne bi kot homoseksualec veljal za čmo ovco v družini. Po desetih letih molka so bile očetove besede ganljive: "Skoraj bi izgubil življenje, ne da bi ti dejal, da te imam rad." Kot v bollywo-odskem filmu... MARTINA NAVRATILOVA je odigrala svoj najtežji dvoboj. Partnerka ji je bila JUDY NELSON, nekdanja teksaška lepotica. Ker je sedmo leto ljubezni najbolj kritično, sta se še do pred kratkim neločljivi prijateljici razšli. Judy je od zahtevanih desetih dobila milijonček dolarjev odškodnine, Martina pa je v bližini Aspna zgradila novo ljubezensko gnezdeče. Vanj se je naselila ameriška smukačica CINDY NELSON... Celih devetindvajset milijonov do-1 arjev pa je kot odškodnino za strah in trpljenje zahteval MARC CHRISTIAN, zadnji ljubimec ROČKA HUDSON A, ki pa gaje v svoji oporoki povsem spregledal. lom na papirju, iztrganem iz belcžnicc, Potem sem poklical najboljšega prijatelja, s katerim sva delila najglobje skrivnosti, da sva se posvetovala. Po dolgi razpravi, kakršnih ne pozna niti naš parlaiiidiiL, svazmeraj izbrala le eno! No, potem je prišlo do srečanj, ki so, kot morda že veš, zelo banalna in bolna. Dogovoriti se je bilo treba za razpoznavni znak ali točno določen prostor in uro. Grozljivo! A to je že druga zgodba. Vsako fizično ali značajsko napako na začetku sprcgledas. Hote ali nehote, tega ti ne vem povedati, nekaj pa drži: oba sta zmedena in še najbolj podobna kokošim ob mraku, Po drugem, tretjem sestanku 4 Trači Po nekaj let trajajoči pravdi je Marc svojo teno znižal na skromnejših pet, potem pa privolil še v nekaj odstotni popust. Z vsemi lepimi milijončki v žepu pa spet obuja nežne spomine na pokojnika: "Kadar mi je najbolj hudo, odprem predal, v katerem hranim meni najljubšo Ročkovo fotografijo. Pogledam jo, in vsega me preplavi ta globoka nežnost in hvaležnost za vse lepe trenutke."... Igralec CORB1N BERNSEN, znani odvetnik za ločitve v pop ularni seriji Zakon v Los Angelesu, je do nedavnega slovel kot plavolasi seks simbol ameriških malih zaslonov. Pa seje oglasil njegov nekdanji prijatelj, zobozdravnik GLEN STR EES, in radovednim novinarjem razkril svoje ljubezensko razmerje s Corbi-nom. Po tem odkritju pa so se priglasili še številni drugi mladeniči, ki so vsi v en mah zatrjevali, da je zares izvrsten ljubimec, le rahlo nagnjen k sadomazohizmu... Princ EDWARl) je ostal brez dela. Londonska gledališka skupina, v kateri je deloval, namreč ni prejela državne finančne podpore. Windsor ji imajo "tople služabnike" sicer radi, ker so "spretnejši" in ne "ropočejo", vendar ne marajo homoseksualcev v lastni družini. Tako se za njegovo delovno mesto verjetno ne bodo posebej zavzeli, pa kaj, njegova apanaža znaša namreč kar sto tisoč funtov... BRET EASTON ELLÏS {Less Than Zero) je s svojim novim romanom American Psycho povzročil pravi škandal. Junak romana je brezobziren morilec, knjiga sama pa jc posula z gnusnimi podrobnostmi: odsekanimi glavami in okončinami, sesekljanimi jeziki, kuhanim drobov jem in s spolnim nasi Ijem v nepopisno sprevrženih in pretiranih oblikah... Kot da bi napisal scenarij za kanibalskega morilca JEF-FREYA DAHMERJA, v Milwaukeeju obtoženega za Številne grozljive umore fantov in mož... BILI,V PRESTON se je ponovno znašel v središču pozornosti. Tokrat sicer nc kot pevec in glasbenik, a vendarle. Neki šest-najstletnik ga je namreč obdolžil, da g; es pomočjo droge in pornografskih Fdmov napeljal k homoseksualnemu odnosu... THOMAS DU ANE, homoseksualni kandidat za newyorski mestni .svet, je oznanil, da je nt i-lee virusa aidsa. Pravijo, da je prvi med kandidati za kakšno pomembno funkcijo v ZDA, ki si je to upal povedati na glas... DAVID BOWIE seje moral ukloniti pretiram sramežljivosti ameriških malomeŠčanov. Razlog za lo je bila nezakrita moškost na ovitku nove plošče, ki predstavlja štiri antične tape. Genitalije so bile tako deležne "poslikave"... BOY GEORGE si je ob svoji 30-letnici privoščil sem organiziral, da sva si ogledala ta legendarni film. Prvi, ki sem ga povabi! v kino, jc bil Gtno. Temperamenten Italijan, ki od Življenja želel več kot le ženo, ki ga je potrpežljivo čakala doma. Čeprav je bi! vpoznih tridesetih, je imel več življenja kot vsak dvajsetletnik. S tem me je očara!. Potem se odloči va za kino... Po uri in pol je zasmrčal na svojem sedežu, ko pa so se ob koncu prižgale luči, meje, mislim, ker ne znam italijanščine, na moč nahrulil in domov sem se moral vrniti z tramvajem. N i sem omagal. Spet nov oglas in spet novo zasedanje 'komisije', nov razpoznavni znak, novo srečanje. Zamujal je petnajst minut! Bil veliko zabavo, ki sojo popestrili številni gostje, med njimi tudi GEORGE MICHAEL. N ič posebnega, če se ne bi pred štirimi leti oba neznansko sporekla, ker je Boy v nekem intervjuju oznanil, daje Michael gay. Glede na to, da sta se pobotala, je sklepati, da se zdaj z omenjeno trditvijo strinjata oba... EDITH CRESSON, francoska ministrska predsednica, nimadlake na jeziku. Kar zadeva Angleže, je "vsak četrti peder". Med Francozi je "ped-rov nekaj manj, takšna je pač latinska kultura, so pa kljub temu vredni prezira"... Za razliko od svoje kolegice pa je britanski premier JOHN MAJOR veliko bolj pripravljen poslušati mnenje združenja homoseksualcev .Igralec Sir IAN Mc KELLEN je za sprejem zaprosil, da bi ga seznanil ' z represijo, ki jo britanska družba izvaja nad homoseksualci". Po srečanju je izjavil, da je Major "simpatičen poslušalec"... Sin slovite Barbre Streisand, JASON EMANUEL po imenu, se je poročil. Nič nenavadnega, če ne bt v vlogi neveste nastopit DAVID KNIGHT, siccr znamenit model za moško perilo. Gospa mama, ki se ni nikoli navduševala nad homoseksualnimi nagnjenji svojega sina, je veselo svatbo seveda bojkotirala... Zelo hrupno je v zadnjem času izšlo nekaj biografij. V knjigi "MICHAEL JACKSON - Magija in norost" Randy Tara-borrelli razodeva Micbaclove številne homoseksualne zveze, predvsem s šefom gramofonske družbe DAVIDOM GEFFENOM. Njegova sestra La Toya pa je v avtobiografiji razkrila, da njen bratec porabi na stotisoče dolarjev, da se lahko nemoteno igra z izposojenimi otročički in sc pri tem oblači v ženska oblačila... V novi biografiji LAURENCA OLIV I ERA nam avtor Donald Spoto razkriva, daje imel veliki igralec razen z ženskami, ljubezenska razmerja tudi z moškimi, med njimi z ameriškim komikom DANNYJEM KAY EM. Afera naj bi se pričela koncem Štiridesetih let, vendar sta svoje razmeije ohranila kot skrivnost, znano samo najbolj zaupnim prijateljem... V biografiji igralke SHELLEY WINTERS njen avtor Richard Tage navaja, daje v njenem istospolnem seksualnem življenju igrala pomembno vlogo JANE FONDA, Vendar pripominja, da ni šlo za kakšen "spodrsljaj", temveč za dalj časa trajajoče redno razmerje, ki gaje Shelley opisala kot "veličastno seksualno doživetje"... Spomini igralca Karlheinza Rohma so na 130. strani več kot zgovorni: "Romy Schneider sem pozneje srečal samo se enkrat. To je bi!o leta 1960, v Parizu. Bila je v hudi duševni stiski, mislila je na smrt. Medtem ko sva je povprečen fant, s športnim avtomobilom, odlično službo in skrbno urejenim stanovanjem. Športnik, nekadilec, visok, razvit. Stene stanovanja pa kot galerija diplom in pri, iajij... Do tu vse lepo in prav. Tudi ?, njim greva v kino, tudi z njim si ogledava film. Približno tam, kjer Scarlet 0'Hara izgubi drugega moža, seje opravičil, da mora na toaleto. Po dvajsetih minutah sem se zavedel, da sem tudi jaz izgubil njega. Nikoli več ga nisem srečal... V tretje gre rado! (Ha, ha! ) Suh dolgolasec, študent, rojen na kmetih, skrbno urejen (potencirano), striktno spoštovanje bontona, in s hojo, ki me z,daj najbolj spominja na hojo srebala kavo, mi jc pripovedovala o svoji ljubezni do ALAIN A DELONA. Zaupala mi je, tla gaje zalotila v postelji - ne z drugo, ampak z drugim. V .se mi je povedala." Znano zveni... Izšla je "Encyclopedia of Homosexuality" in če bi radi o homoseksualnosti prebrali vse, a niste vedeli kje, potem boste na njenih 1500-tih straneh zagotovo prišli na svoj račun. Kot zanimivost, pod črko T je vanjo uvrščen tudi NIKOLA TESLA... Humor je lahko cm (Ali veste kako se imenuje skupina gay glasbenikov? Band AIDS!) aii pa "čm" (Ali seje bolje roditi kot črnec ali gay? Prva varianta je vsekakor prikladnejša, tega vam vsaj staršem potem ni potrebno razlagati.)... V "Delu" so zapisali: "V Sloveniji puritanstvo doživlja renesanso; poleg kljubovanja nihilisličnemu, v začetku preganjalskemu odnosu komunizma do tradicionalnih krščanskih vrlin in nazorov, ga spodbujajo številni dokazi pokvarjena 'i bivših rdečih despotov. Puritanstvo pa hkrati odpira pot pri nas doslej neznani iurnalistični zvrsti, h kateri se bo nujno zatekel" hobče. del tiska, > bo hotel preživeti. Prisiljen bo postati žoll v najbolj izvirnem smislu te besede, ki označuje brskanje po zasebnosti in pisanje o žgečkljivih podrobnostih iz intimne sfere popularneiev, javnih delavcev, izstopa jočihpolitikov, ugledncžev z brezhibno fasado itd. Ločitve, ljubezenske avanture, prešuštva, nezakonski otroci, kompromitira joče izjave bližnjih, pijanski incidenti, homoseksualna nagnjenja, zlorabe funkcije in podobni grehi v polpreteklosti niso niti rušili karier niti pretirano vznemirjali Slovencev, v prihodnje pa bi ravno zavoljo rastoče strogosti, sumničavosti in možnosti povratnega učinka "volilne baze" znali napredovati v samostojen žanr, vreden privoščljivega zanimanja množic."-Vprašanje, ki se ob tem samoumevno ponuja, zahteva vaš odgovor. Ali lahko ob letu osorej objavimo, zapišemo jih res lahko, podobne tračarije tudi z domače scene?... Da si ne nakopljein moralnega mačka, ker prav na prvonovetnbrski dan tako "nečastno paberku-jem", naj se oddolžim vsaj s priporočilom knjige Prijatelju, ki mi ni rešil življenja pariškega fotografa in pripovednika HERVEJA ¡GUIBERTA. V meditaciji o svoji smnni bolezni, aidsu, odkrije Guibert nekaj "sladkega in vznesenega v njeni grozljivosti"; počasno približevanje koncu, "dolgo stopnišče", katerega vsaka stopnica pomeni "enkratno uče nje", ki daje "čas za umiranje in smrti čas za življenje".,, (Gu-Le) manekenk... Ta je ostal v dvorani do konca, ves objokun, in še k sreči je. imela neka babica v prednji vrsti papirnate robčke, da se je laliko zašilo uredil. Takrat sva se videla žc četrtič in prvič sem ugotovil, da ima pegasto kožo. Plast pudra, ki si jo je bil skrbno nanesel, so mu odplaknile krokodilje solze... Tako, dragi moj neznanec! To so trije tipični tip Dolgo sem upal, da bom našel koga, ki bo sinteza vseh treh. Pa ga nisem. Tebi pa želim vso srečo! Joseph P.S. Zdaj živim, pomisli, s filmskim kritikom, ki u film prezira... 5 Interu ii BRANE MOZETIČ Bogdan Lešnik T Pojasniva bralcem takoj na začetku, da je intervju s tabo moja ideja in da sein T>ri njej vztrajal, zato da ne bo kdo pomislit, da se hočeš sam promovirati v reviji, katere nepogrešljiv motor si. Verjetno ti kakšna posebna promocija niti ni potrebna, saj najbrž ni slovenskega gaya, ki še ni slišal zate, in najbrž si tudi drugod kar celebrity. (Ne zameri mi malce campovsbega stila, a to je priložnost, da se razvije nekaj zastav!) Kako to doživljaš? To je nekakšen pritisk. Velja tisto staro pravilo, da več ko delaš, bolj te imajo v zobeh. In potem hočeš to premagati, vse kievete, vse predsodke, cinizem, ter delaš še ved it še bolje, paje situacija še slabša. Nekakšen začaran krog. Bolj ko je kdo nesposoben, več ima za povedat o tehi. Na eni strani je to gay populacija, ki jc kot ameriška v peldese ti letib: ko seje za kakojavno osebo zvedelo, da je gay, jc prav tried gayi izgubila ves ugled, vso ceuo. Se pravi, zaničevanje prihaji z same gay populacije. Na drugi strani pa vsi ostali, zlasti tisti bolj izobraženi - če se greš nekakšen aktivizem, si zanje v prvi vrsti peder. Glede celebrity pa: večinatako imenovane homoseksualne populacije nima pojma ne o meni ne o aktivizmu, o Koza klubu, Revolverju... To jih ne/.anima, nad tem so vzvišt i ali pa se lega bojijo. ▼ V zadnjem času se mi zdiš nekako prizadet, za kar gotovo obstajajo dobri razlogi (vedno obstajajo). Domnevam, da si nezadovoljen tako z nekaterimi okoliščinami, v katerih si prisiljen delovali in živeti, kakor z nekaterimi posledicami svojega delovanja oz. L njihovo odsotnostjo. Je tako? Lahko poveš ki ij o tem? Kdor me pozna, ve, da sem skoraj vedno nezadovoljen, pa čemeren, pa p zadet. ..Tisoč razlogov je zato, ali pajih najdem, kot praviš. Najprej sem deloval samo na literarnem področju, kakih petnajst let je tega, kar sem se skušal prebiti v revije, priti do knjige Takrat je bilo to očitno težko, morda zato, ker ne izhajam iz meščanskih ali celo •, kulturni ških krogov oziroma nisem bil v takih krogih. Te stvari so v provinci, kot je Slovenija, strašno pomembne. Ko mije začelo uspevati, sem stvari takoj zajebal, ker sem začel pisal, ho-moerotične tekste. Moji točno določeni prevodi (Rimbaud, Genet) so seveda vse opozorili na to, da morajo biti sila previdni z ob ivami. Ko sem začel šc govoriti o homoseksualnosti ali pa o aidsu, namesto da bi govr-il o pesniškem poslanstvu, o narodu, o sprav itd., so bile stvari za njih jasne. Literarni pa tudi sploh intelektualni krogi so se mi nekako zaprli. Recimo nagrade Celovškega zvona(!), ki so mi jo dodelili, ne bi danes nikoli lohil. Pa verjetno tudi kake druge ne. Nc vem, danes imam velikokrat občutek, da jemljejo vse, kar počnem, kar počnemo, za nekaj iz drugega razreda - naj bo to ta ga, predstava, razstava, Revolver ati pa akcije na področju aidsa. Najhuje pa je, ko te skušajo nekakšni birokrati, kulturni, politični, Bolniški...jemati kot državljana drugega razreda. To me spravlja v bes in vse bolj mi je jasna uasilnost gay aktivizma, demonstracij na za hodu. Tu ne gre za prošnje, da te pustijo živeli, temveč /a zabteve, zahteve po enakopravnosti. Oni pa mislijo in se 1 udi obnašajo tako, kot da ti delajo uslugo, dati nekaj poklanjajo, kar ti sicer ne pripada. In hvaležen moraš biti, da sploh sodelujejo s tabo. V zadnjem času hočejo celo, da zanikaš svoje ime, delaš inkognito. Konkretno recimo, marsikdo želi, da se ob naših akcijah, ob našem delu nc pojavlja ime Roza kluba, Magnusa, LL ali celo moje ime - p naj gre za Republiko, Mesto Ljubljana, ŠOU, LDS, Cankarjev dom, stranke itd. itd. Potrebno seje skrivati, to pa postaja /,ame vse bolj nesprejemljivo. Tako b mstal na njihovo licemerje. T Res* je obupno, če si ničeta lahko p "voščijo, da te gledajo zvi£ka, ker s! samo peder... ne poslušajo tega, kar govoriš, ampak gledajo, kaj si - v njihovi lastni obsceni domišljiji. Občutiš jezo, ki žen« npr. današnjo newyorSko sceno (Lurry Kramer, David Wojnarowicz) in rodi kalne akci je na njej. Si si kdaj zamislil kakšne take akcije v Ljubljani? Pravzaprav ne. Morda le v Arajni faz obupa in besa, pa še takrat iia bolj nasilen način, kot da ni drugega urožja. Ko' zpad, škandal, akcijo, ki bi jo izvedla majhna skupina, čeprav nisem povsem prepričan, da bi se taka skupina sploh lahko formirala. Ker je notranja moč aktivistov premajhna ; suali prevelik. Poleg tega jc tudi rezultat zelo vprašljiv, verjetno bi se obrnil proti aktivizmu. 7 Intervju Kake večje demonstracije - enostavno, ljudje se bojijo ali se nočejo izpostavljati. Licemerje, hipokrizija je pač tudi na "naSi" strani. Vsi so sicer zadovoljni, če se kaj organizira, če kaj obstaja. Vendar ne bi za to nič naredili, še celo prišli ne bi na kako prireditev. Siccr si želijo, vsaj del popnlacije, revije, razstave, filme, lokale itd., vendar iz čiste težnje po konfor-mizmu niso "potrošniki" tovrstne ponudbe; ne želijo javnosti, srečevali bi se kje na skrivaj, gledali filme itd. Priti v nek javen disko, kupiti revijo, knjigo, imeti to doma, vse to j i je skrajno težko in neprijetno. Tako ži\ začaranem krožku, iz katerega ni pametnega izhoda. Organizirana scena pa prav tako, saj za svojo ponudbo (disko, Revolver, knjige, filme) nima dovolj "potrošnikov". ▼ V velikih mestih po svetu je veliko gay scen, ki se razlikujejo (kakor pač vse scene) po določenih preferencah, stilih... V Ljubljani je scena ena sama, pač pa je več razmeroma majhnih krogov, kar izvira Še iz časov, ko se je bilo bolje skrivati. (Popravi me, prosim, če se motim.) Bi lahko nekomu, ki te stvari samo približno pozna, orisal te kroge? In opisal njihov odnos do te edine javne scene, kamor sodi tudi Revolver? Verjetno bi zato potreboval več časa in več prostora. Tako imenovano sceno, vsaj en del scene, sem skušal predalčkati v prejšnjem Revolverju. Vsaka od tistih skupin (radovedneži, zaporniki, podganarji) se rahlodruži in ustvar ja svojo "sceno", svoj način življenja. Zdaj me to ne zanima. Osebno me zanimajo ustvarjalni in delovni ljudje - na eni strani za knjige, predstave, filme, raziskave..., se pravi zlasti za kulturo in na drugi za ustvarjanje profita (se pravi za zabavo), ki omogoča tisto prvo stran. Kvalitetna kultura in kvalitetna zabava bi verjetno le našla svoje potrošnike. Ti pa so vselej zelo kritični - nekako vselej prideš do tega, da moraš biti vedno vsaj dvakrat boljši od drugih, da straight populacija izdahne, da si kar v redu, potem pa končno to stori tudi gay populacija. ▼ To je staro pravilo. Ampak reci mi, kako najdeš ljudi, kakršni te zanimajo? Imaš tudi ti kakšen krog? Ga lahko opišeš? V nekakšen krog sem že prišel, In prihajali so novi in novi ljudje. Kerpa hočem predvsem kaj narediti, sem vse bolj sodeloval s tistimi, ki so sploh sposobni, jib spodbujal, jim mogoče tudi pomagal. Ob delu so nekateri tudi odpadli, ali pa žal odšli, ko so se "dovolj" naučili. Ker pa načrtujem vedno bolj različne dejavnosti, je treba vselej iskati nove ljudi. Sposobnih vselej manjka. Kakega svojega kroga nimam, v kolikor to ni ožji delov krog kluba. V tem se mešajo poslovni odnosi s prijateljskimi, kar vselej ustvarja določene probleme. Ne vem, /.ostalimi se nekako učim, kako ostati skupa j injlelati - ne nazadnje lahko računamo le drug na drugega. T Kako bi se morala po tvoje naša gay scena (malce zoprn izraz, a ne najdem boljšega) razvrati v prihodnje? Koliko pa se ti zdi, da ima za to realnih možnosti? Katere so najhujše ovire? Jaz vidim razvoj prav v tej smeri. Morda se seveda zelo motim, ampak ne vidim nikogar, ki bi mi to v praksi pokazal. Najhujše ovire? Najprej seveda privatne, ker je premalo ljudi, ki bi bili pripravljeni kaj storiti za to sceno. Mogoče jim bolj ustreza drobnjakarst-vo, majhni krožki, frakcije, v katerih kraljujejo, naredijo pa prav nič. Kot "aktivist" sem že alergičen na kritike, kijih dajejo tisti, ki oič ne naredijo. Možnosti za delo je ogromno, seveda pa je treba začeti iz nič, kot tudi "aktivisti" vselej znova počnemo. ▼ V gay svetu obstajata dve veliki tendenci, ki hi jima rekel "separacijska" (k relativni infrastrukturi in produkcijski samoorganiziranosti na temelju spolne usmerjenosti) in "integracijska" (k vključevanju v splošne družbene in kulturne produkcijske tokove brez posebnega poudarjanja spolne usmerjenosti). Po moje se sicer obe doktrini dopolnjujeta; navsezadnje mora biti neka identiteta že razvita, da lahko govorimo o njeni integraciji, po drugi strani pa je oblikovanje identitete čisto nemogoče brez mehanizmov njenega vključevanja v splošne tokove. Vendar je velika razlika v tem, da eni izhajajo iz tega, da so homoseksualci, drugim pa se to ne zdi pomembno pri njihovem samoopredel-jevanju. Se ti zdi, da se ta razcep pozna tudi pri nas? Kako se manifestira? Kdo so njegovi protagonisti? Mislim, daje vsakemu homoseksualcu, še posebej tistemu, ki se lastne homoseksualnosti zares zaveda, lastna usmerjenost zelo pomembna. Ker je že sama seksualnost ena . ključnih člov ekovih preokupaeij. S heterosek-sualnostjo je prežeta celotna družbena infrastruktura. Kamorkoli se homoseksualec obrne, trešči ob nekaj drugačnega. Zato pač potrebuje infrastrukturo, ki bo zadovoljevala njegove lastne potrebe. Mnogokrat sem poslušal, da posebni lokali, revije, festivali... niso potrebni, naj se gay populacija raje vkorporira v obstoječo infrastrukturo. To bi bile seveda tudi naše pobožne želje, da bi namreč sedanjo heterodružbo preželi tudi s homoseksualnostjo. Vendar se mi je vedno zdelo, da so bila taka mnenja vselej izražena bolj kot alibi za nepodpiranje, zavračanje ali prepovedi homoseksualne infrastrukture. Zato sem tu povsem pragmatičen. Skušam ustvarjati nekakšno infrastrukturo in se ne spuščam v filozofiranje - ne s straight ne z gay populacijo - o tem, ali je to dobro. Tovrstna modrovanja sem navadno poslušal iz ust raznih homofohov, naj so bili sami heterosek-sualci ali homoseksualci. Govorili so ali iz nevednosti, nepoznavanja stvari ali iz strahu. ▼ Rad bi tc vprašal veliko stvari, morda preveč, tako da je vprašanje, ali jc ta intervju zlezel iz najbolj splošnih okvirov. Pa saj tudi najbolj splošne stvari niso jasne. Kaj pa bi ti opredelil za svoj največji problem? In kako bi ga lahko rešil? Moj največji problem? Verjetno to, da ne znam delati z ljudmi, da sem prevelik indivi dualist. Pravijo tudi, da sem trmast. Čeprav se mi /.di, da se ne znam dovolj boriti. Pa mogoče, da imam vedno premalo časa in pojma nimam, kako bi to reševal. Pa seveda, da se lotevam preveč, po možnosti različnih stvari. ▼ Te lahko vprašam še nekaj osebnih stvari? Na primer, kako živiš? Si zadovoljen? Ce ne, zakaj ne? Tu lahko ponovim, daje dela veliko, časa malo in še manj denarja. Gay aktivizein pač ni nikakršen posel. Kultura pa tudi ni donosna, vkolikor mi je pot vanjo sploh še odprta. Nikoli si nisem predstavljal, da so lahko slovenski intelektualci, kulturniki, altemativci... tako homofobični. Da o institucijah sploh ne govorim. Gre pač za kleno patriarhalno podal-psko družbo. - Za osebno življenje je kaj malo časa. Sicer pa zdaj že nekaj časa živim s prijateljem in si tako želim še dolgo. ▼ Povej nam kaj več o svojem "prvotnem" delovanju. Izvedel sem, da pripravljaš zbirko, dvojezično. Kako si prišel do tega? Kako te ocenjujejo kritiki? Kaj misliš sam? Ne vem sicer, kaj misliš s "prvotnim" Verjetno, s čim sem se letos še ukvarjal - poleg Roza kluba, torej treh Revolverjev, Roza diska, tabora, filmskega cikla v CD, razstave v jannarju 92... Prevajal sem dve dram i: Ge-netove Črnce in Vitracovcga Viktorja. Iz svojih zadnjih dveh zbirk sem naredil izbor, jim dodal novejše pesmi ter jih s pomočjo francoskega pesnika Williama Cliffa prevedel v francoščino. Knjiga naj bi izšla pri Alcphu in pri neki manjši francoski založbi. Kakšen bo odziv, je težko reči. Na nek način je plod nagrade, ki sem jo dobil lani v Parizu. ▼ Že dolgo si znan tudi kot človek, ki se pri nas (verjetno kar v vsej bivši in sedanji Vzhodni Evropi) najholj intenzivno ukvarja s prevencijo na področju aidsa ■ bolj ko zdravniki in vsekakor bolj ko oblast. Kaj te vodi pri tem? Tu gotovo pretiraval. Mislim, da v zvezi z aidsom res nisem veliko naredil. Sicer pa, malokdo je pri nas kaj premaknil na lem področju. Nekoč mi je nekdo rekel, da se vedno ubadam s stvanni, s katerimi se nihče ne ukvarja ali pa se noče ukvarjati. Mogoče je kaj resnice na tem. Ja, pri homoseksualnosti je poleg identitete, kulture, aktivizma, tudi seksualnost in če je seks, je tudi aids. Prijateljev imam sicer malo, pa kar veliko tako imenovanih znancev, večinoma z gay scene, in čisto preprosto, mogoče malo patetično, rad bi, da bi ostali živi. ▼ Če bi se moral opredeliti, kateri "deskriptor" bi si pripisal na prvem mestu: gay, literat, organizator, urednik? (Navajam seveda samo nekaj možnih opisov tebe in tvojega delovanja.) Se ti zdi, da se katere od teh opredelitev med seboj izključujejo ali kako podpirajo? Težko bi kaj rekel: gay sein privatno, literat sem po profesiji, selektor, organizator in urednik. to pa je moja trenutna neplačana zaposlitev. Te stvari so se pač v nekem trenutku povezale, kar pa ne pomeni, da ne bi moglo biti dnigače. Ko bi se znal bolj boriti ild. itd. in bi bil obenem bolj konformističen, bi me že prej povabili drugam. Morda bi organiziral ali urejal nekaj povsem drugega. Pa ne, treba mi jc bilo, da sein sc pojal po cesti, zdaj pa je tako tudi ostalo. December 1991 © Revolver 8 Alen Kos Boštjan Lisec POGLED MC KEGA FOTO I AZSTAVA Marko Radovan GALERIJA ŠKUC 14.1.-28.1.92 Gorazd Majaron Mio Vesovič _Rozí ib in Galerija Škuc R02A KLUB je organizacija, ki skuša pokrivati široko področje homoseksualnosti - tako moške kot ženske. Vse informacije dobite na našem naslovu: Roza klub, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana (IV.nad.,soba 405) ali vsak delavnik po telefonu 061.319.662 (od 15.do 18.ure). Žiro račun za plačilo posameznih publikacij, članarine (500 sit za 1992) ali prostovoljnih prispevkov je: 50100-678-44343. Roza disko, K4, na Kersnikovi 4, vsako nedeljo od 22. do 3.ure. Revolver, revija s homoerotičnim nabojem, je revija Roza kluba. Roza val, na valu 202, je z jesenjo prešel v popolno pristojnost nacionalnega radia, kar pomeni, da Roza klub nima več_ nikakršnega vpliva ter se od oddaje v nadalje distancira. Naše informacije vam bodo zdaj doseyijive na frekvencah Radia Študent. Filmski dnevi, so potekali od 1.12. do 22 12. v Cankarjevem domu in Roza disku. Ogledali ste si lahko, tokrat 2e sedmo leto, —i prek deset tujih filmov. Aids akcije, plakat Z mano je varneje, v sodelovanju s ŠOU, Foto razstava, Galerija ŠKUC od 14 1. do 28.1.92. Pink tabor, bo tudi v 1992, konec poletja. Restavracija Flamingo, je prav tako prostor, ki ga poskušamo sooblikovati. Roza klub je član ILGA (Mednarodnega lezbičnega in gay združenja), član društva Mreža za Metelkovo ter sodeluje z mnogimi drugimi organizacijami (ŠKUC-FORUM, ŠOU, stranke, zdravstvene organizacije, CD, Univerza...). k" r Dom in svet KRISTJAN IN HOMOSEKSUALNOST V odnosu katoliške cerkve do homoseksu . ainosti obstaja logika in doslednost, ki Izhaja iz splošnega odnosa Cerkve do seksualnosti Ta logika postavlja verne homoseksualne ljudi pred ^mogočo izbiro naj se namreč odločijo rr.ed svoio seksualnostjo in vero. to pft je dilema Ktjl hoterosek&usioi r,-;so izpostavljeni. Ffi homoseksualnosti sicer ni kol nesprejemljiv vo opredeljeno samo nagnjenje za katero tudi cerkev ie ci^navs da ne q"9 za svobod'o človekovo izbiro, pač pa js'kol stanje greha op-ede^eno kakršnokoli zadovoljevanje tega nagnjenja. : Cetkev ¡e napcpuVJjiva tudi dc vseh obilk heieroseksualnih akil^bsit pred zakonom ali zunai zakona, rakn da ■:€ (»polna vzdržnost zahteva iuai od neporočenih r'eie'o$eksual cev, od homoseksualcov pa se pričakuje še veliko več, naj se namreč zavestno odrečejo vsaki Etfeialm aktivnosti ■io Konca živijenja, S čimer morejo s sočlovekom nikdar razvili nikakršnega resn^jšaifa HubezensKega odnosa, ki bi se dooeNi tudi v erotičnem smislu. : Homoseksualni ljudje-katoličani so torej : ;postavljeni pred nevzdržno dilemo, naj se odpovedo svojemu intimnemu:čtoveškemu dožl- : vljanju seksualnosti in s tem povezavi z ljubljeno osebo v medsebojnem spoznavanju in dopolnjevanju ali pa naj zavržejo vero, na katero : so globoko in čustveno vezani m se s tem izposwja občutkom krivde in duhovne praznine. ' . Najbolj absurdno pa je, da so v najslabšem položaju tisti homoseksualni katoličani, ki živijo v stabilni monogamni povezavi s ¿vojim part-neijemin setako ne morejo udeleževati zakramenta sprave in obhajila, sa. prebivajo v stanju "stalnega greha", medtem ko se tisti, ki se "boriA" proti svojemu "grehi? in le včasih zapadejo "stošn;aw alipaso morda celo poročeni in le občasna '.točijo če" plc z ¡stos:»' '.i ti partnerjem, lahko svojega greha spovedujejo in prejemajo obhajilo, ter so tako lahko aktivni člani kongregacijs. da bo sčasoma ctottf boli tolerantne -'azsežrio-sti. ki bodo posledica soiovit&jfc in manj trao- je k svetopisemskemu sporočilu Drišlopil- idi ameriški jezuit John MfcNelll v svoji knjigi . Cerkev ./t hcmoseksitfinosi, iz Katere je v tem prispevku navedeno nekaj misli, ki pa jih uradna Katoliška cerkev žal še ne sprejema Svete pismo je vrhovna avtoriteta, s pomočjo katere krščanske feotogije oblikujejo ™inos do sveta In seveda tudi od nos do človeka in njegovega obnašanja ter s tem tudi do razsežnosti človekove seksualnosti. Sveto »Ismo pa sestojr iz Stare m Nove zaveze, ki 'e polegštevMh drugih ¡aztik, precej razlikujeta tudi v pogledih na seksualnost. Bolj kot pri .: drugih vprašanjih se Cerkev v odnosu do sek-. : sualnosti sklicuje na Staro zavezo, kar še; posebej velja za homoseksualnost. Predvsem je. v razmerju Cerkve do homoseksualnost pomembno, da ji i za Cerkev bistven namen človekove seksualnosti pro-kreacija. torej porajanje novegaiivljenja. kar je ; iastvsna sporočilo Stare zaveza, Ko še omenja seksualnos:. Izjemni pomen prokreacije in: nestrpnost de vseh tistih oblik razsipavanja seksualne energije, ki ;i ni ciij potomstvo, je KONFERENCE ILGA XIII. letna konferenca ILGA {Mednarodno združenje lezbičnih in gay organizacij), ki bi morala biti letos v Guadalajari (Mehika), je bila zaradi protesta konservativnih krogov (grožnje z aretacijami in z zaprtjem hotelov, kar močno spominja na Ljubljano 1987) odpovedana. No, v zadnjem trenutku so jo le preložili v Acaputco. Udeležilo se je je lc kakih 150 predstavnikov iz 35 držav, kar je okrnilo njeno zmožnost odločanja. Zaplet okoli konference je prišel ravno v času, ko je (udi ILGA sama zabredla v precejšnje finančne probleme, saj ima že 13000 dolarjev minusa. Upati je, da bo konferenca, ki bo prihodnje leto v Parizu (od 12, do 18.7.) nakazala nove poti delovanja in reševanja finančne krize. Prej pa se bo odv naia še evropska konferenca ILGA, od 27. do 31.12.91 v Berlinu in to nikjer drugje kot v Reiehstagu. Eden zadnjih uspehov ILGA je odločitev Amnesty International (na konferenci od 1 do 7.9. v Yokohami), da bo ščitila tudi zapornike, ki so zaprti zaradi svoje homoseksualnosti. Teh pa ni tako malo, zlasti ne v SZ, Romuniji, Turčiji in na Kitajskem. Slovenski politiki, še bol pa ljubljanski, verjetno nimajo pojma, da je med pridruženimi Člani organizacije ILGA tudi mesto Haag (poleg Rotterdama in Amsterdama, samo na Nizozemskem). Na ka endar čaka gospod Marjan Vidmar? AIDS Letošnja svetovna konferenca o aidsu, kije bila v Torinu, p bila seveda uspešnejša od lanske v ZDA, povezane z bojkotom ter demonstracijami. Zapleti so sc zopet pojavili s konferenco v letu 1992, ki nai bi bita v Bostonu. Ker ameriška vlada še vedno ni spremenila rcsrnktivi iti zakonov o vstopu seropozitivnih oseb v državo, so sc organizatorji odločili, da konferenco odpovejo, Tako bo naslednje leto konferenca v Amsterdamu, začenši z 19.7. ESPERANTO Od 27.7. do 3.8. je bil v Bergenu na Norveškem 76. svetovni kongres esperanta. na katerem so sodelovali tudi člani skupine gay esperantistov. Ker je tudi v Sloveniji neka: jay esperar listov, upamo, da se bo kdo od njih udeležil konference naslednje leto na Dunaju. LONDONSKA KONFERENCA Od 11.-16. ■ :ptembra je bila v Uondonu peta mednarodna konferenca obolelih za aidsom ' i „eropozitivnih. Nosilna tema jc bila "virus H/V in človekove pravice". Konferenca s b .a rezervirana izključno za seropozitivne in obolele, kar je v skladu z idejo o "sainoorgani; ranju in samopomoči". ABSOLUTNI TOM Po New Yorku so to sezono v aranžmaju aktivistov ACT UP-a viseli posterji, i so svetu povedali, kdo je »Absolutely Queer« in kdo »Absolutely He t«: Drugo sta le Mel Gibson in Paula Abdul, vsi drugi s kolekcije pa so - prvo. Torej Tom Selleck, Jodie Foster, Whitney, Olivia Newton-John, Calvin Klein, Ron Reagan, pa še kdo. Ko so plakati izšli v časopisu Globe, jih je Selleck multimilijonsko tožil, končalo pa se je s pobotanjem in uredniškim opravičilom. 10 Dom in svet ŽIVELA OHCET Leíos mineva že drugo leto, odkar je na Danskem priznana homoseksualna poroka. Do sedaj je usodni "da" reklo že več kot 600 homoseksualnih parov - od tega je kar dve tretjini moških. Poroka je seveda civilna, zakonci pa imajo tele pravice in dolžnosti: pravteo dedovanja po zakoncu, pravico do pok ninc umrlega moža a žene, dolžnost vzdrževati zakonca... Edil a danska stranka, ki je močno nasprotovala pravici do homoseksualne poroke, jc Ljudska krščanska stranka, ki se bori za to, da bi imeli matičarji ob registraciji homoseksnalnega para pravico do ugovora vesti. Vendar pa homoseksualni pari nimajo pravice do posvojitve otrok. Slednje je predvsem velik prohlema za gaye, ki sami pač ne morejo roditi otrok Seveda sc najdejo ludi radikalni gayi In lezbijke. ki poroki nasprotujejo, saj menijo, da je lo oblika konformizma in da bo na ta način izginil revolucionarni polenuial homoseksualcev. Revolucionarno potezo pa sta si privoščili Nizozemki Janna van de Hocf in nj^na prijateljica Pauly van der Wildt, Iz protesta proti vladi, ki na Nizozemskem še vedno ni uzakonila homoseksualne poroke, sta se 5. junija poročili na občini mesta Deventer. To pa tudi prva (pol)uradna homoseksualna poroka v tej deželi. ZBOR Ljubitelji zborovskega pelja verjetno ne vedo, da v svetu obstajajo tudi gay in lezbični pevski zbori. Na sliki je gotovo najbolj znan tovrstni zbor New York City Gay Men's Chorus, ki šteje svojih liO pevcev in obstaja že 11 let. Po začetnih težavah ima zboT danes nastope po vsem svetu ter seveda izdaja tudi plošče. Tretji album, tudi cd, je izSel pri \ J in, 2 naslovom Love Lives On, posvečen pa je zaradi aidsa umrlim članom zbora. : fazumtSivai saj sa v Stari zavezi Božja volja prenaša iz roda v rad prek Judov, to je izvolje- ■ nega ljudstva, s katerim je Bog sklenil zavezo, torej so potomci, ki bodo razširjali vero v enega Boga, izjemno pomembni v sovražnem okolju ob {¿¡sedlih ljudstvih, s katerimi se inuia^ Judje boriti. Opazno ¡i« ludi. da se «tetiv S&i zavezi pri obsodb: homoseksualnih odnosov nanašajo predvsem namoško homossksoa-no it, saj gr»urt njaj za nepotrebno razsipavartje semena.' Sicer pa se v tistih Sterozavezriih' : ekstit ki so v povezavi s hemose^sjafnestje la-ta vedno pcjavfla v okoliščinah ritualne pra-stiiuclje, miikovaoja. pfonnskuitete, homoseksualnega posilstva ujetnikov i namenim pomevsnja, zapeljevanj? otrok iti kršitve gostoljubnosti, ff pi najti tekstov 'm' bi neodvisno od okoliščin jasno obsodili homoseksualno dejavnost kot taitr: Čeprav se tako v Stari zavezi daje glaven ■vimen seksualnosti kci -sredstvu firokrea$ij6-. pa se že takoj rts zaSeiku pojavi tudi človekova naravna potreba, po naklonjenosti ^ublienes» ■ bitja ;n s sera še ena dimenzijo*. človekove sel ■ : sualnosti. V Prvem poročilu o stvarjenju Bog zapoveduje prokreactjo (Gen: 1,28), v Drugem . poročilu pa še pred prokreacijo ugotavlja, da: "človeku nt dobro samemu bitf (Gen 2,18). : ■ V Novi zavezi, in sicer predvsem v Evangelijih ki so za kristjane mnogo pomembnejši kot: Stara zaveza, pa imaprokreaelia precej manjši:. pomen, mnogo več pa je govora o:¥seti otikali: medsebojne ljubezni. V Novi zavezi postane : aden bistvenih elementov obljuba o odrešenju in posmrtnem življenju, iz česat sledi, da je življenje posameznika nesmrtno, s tempaSta-rozavezna zanteva o razmnoževanju in posel-jevanjti Zemlje izgublja svojo vseobsegajočo -bvezo, f*. s" jr ustavljala Judom V Novi zavezi izvoljeno ljudstva tako zsmenja posameznik) kt mu je namenjen Kristusov nauk Ta nova raisezrast človekove nesmrtne duše pa te ¡zjsfiineaa pomena za hornoseksu-jlr® ljudi ker je močan argument proti homo : fobiji, saj ima le-ta korenine tudi v nezavednem; asociiran.iu homoseksualnosti s sterilnostjo in smrtjo. Nazmožrosti prokr^iji ^katerih ljudi pa. se dotika tudi eden ngrgla najbolj zanimivih odlomkov v Evangelijih kjer Kristus izrecno omenja, da se vsi ljudje ne bodo jjorbči: "Ne doumejo te besede vsi, temveč tisti, katerim je . dano. Nekateri so namreč že po rojstvu nesposobni za zakon, noksfae so lake naredili Ijudja m nekateri so se zakonu sami odpovedali zaradi -;ebešK?ga Kraljestva, komore mzu-rriiii'. naj ražuine." i Mt 19,11 -12} Pri tem odlomku jfe za izjemno novost v pogtedu ni funkcijo efevekeve seksualnosti i;, zakona, saj naj s* '.oter krščanska skupnost odpira tirdi tistim, ki sope rojstvu nesposobni zaz^Kon. ..-, . :: ■*::■:*::'*:;:: Ce iakioog^iiame. zgoc^vinska. okclscif»^ obsodbe bonit^Mj^nMi, ■ Iti: mu ns. Sveto pismo jaSrtp dtJšpjaMMeiT1 tistr homoseksualho aktivnost heteroseksual ■lih oseb a^fl nanen je poniževanji? sočlc vete, m&litoanje in zauavoljevanje golegate užitka ob ¿ieetšnji strog- starozavezm -ahlevi po prokreaciji Nova zaveza pa seteu Hisjcst Vključuje v odnoi jubezri (red ljudmi in ji tako daje čisto nov pomen. Pozitivni ideal ic> /e zdwz$glede seksualnost! pajescoroSIf Človeku, naj integrira svbjo seksualni.' šilu v rv^? osebnost in tako izgraj^e globe* odribs z ljubljeno osebo.: : {• t;:;-:ci':- '' Tomaž ■ 170 TISOČ IN ENA NOČ ČLOVEKOVIH PRAVIC Zahtevo; naj ustava zremo zagotovi, da so dižavljanke in državljani enaki 'ne glette rta spolno usmerjenost", je že spomladi 1988 postavil Plmúm družbenih gibanj, Mato orad tem je isto predlagala skupščina ŠKUCa; íakmt sem zahtevo med drugim utemeljil z zgledi nekaterih ameriških zvezrflh držav ki x tc določilo že imele v ustavah ali v zakonih, in s piwteri evropskih držav, kjer so o zadevi prav takrat razpravljali Plenom družbenih gibanj se je; če s« prav spomnim, sestev '3 dudar. zdruzeval je wa drjžtjana gibanja, ta so1 vs! osemdeseta Isla gonilo globoke družbene ureobritzbe, iz katere je izšla tudi večstrankarska demokracija Takrat smo res verjeli v noč civilne družbe m nam za strankarstvo ni bilo kaj dosd mai: seveda smo se zavzemali zA prr.,c demokracijo, h kateri sodi t jdi strankarski i ,r-lamenl.a ndstranu si itemo abetali posebne družbene inovativnosti. Takratna sjfjatarfci s; ra..prep>rm ala, da se zgodovinske spremem be dogajajo v civilni drazte, uveljavljajo pa jih družbena gibanja: gibanja so bila zadosti magna, di so v enostrankarsko državo ena fcaia pritisk civilne družbe, da 30 to drža*-> spreminjala tn io ..-tposted !Udi odpra»ifa. F-av smo imeli, ko "d strankarstva nismoprífia o Pri ustavnih dopolnilih, ki jih je skupščina sp 'ejela septembra 1989, se nam te določb* ni posrečilo vnesti •nwftwo. Uveljavili smo nekatere pomembne zahteve ^enakost ne glede na: prepričanje odpravo smrtne kazni), zaenakost . ne glede na spánc i.i«*~ierjenoet pa ic ustavna Dom in svet LEZBIČNA MATI V New Yorkuje sodišče zavrnilo prošnjo za dodelitev starševskega "atusa (in s tem pravico do obiskovanja olroVa) lezbijki, ki je skupaj s svojo prijateljico vzgajala otroka. Gre za prvi sodni primer lezbičnega para z otrokom, pri katerem ni bil vmešan noben moški. Zgodba je preprosta: Virginia in Alice sta posvojili olroka. Ko sta se razšL, sla določil koledar obiskov. Po šestih letih pa je Virginia dogovor prekinila in Alice prepovedala obi skovat otroka, Alice je neuspešno iskala pravno pomot sodišče pač ni pokazalo razumevanja, še manj pa poznavan ja problematike homoseksualnih staršev HELLA VON SINNEN Vsak, ki spremlja nemško sa-tclilsko postajo RTL plus, verjetno pozna simpatično, debelušno voditeljico Hello von Sinnen. Na tej privatni poslaji Hella vodi dve oddaji. Prva je "Alles nichts ODER" (Vse. nič ALI), v kateri je največja atrakcija pravzaprav ona sama. V tej oddaji, s katero je debilirala na TV, je oblečena v povsem fantastične in nore kostume - tako je bila bogato obložena miza, newyoräki nebotičnik, teniško igrišče, gusarska ladja, morski pes... Letos pa je Hella začela z novo. lastno oddajo "Weiber von Sinnen'. Gledate jo lahko vsako prvo sredo v mesecu. Sam naslov oddaje je igra besed in bi lahko pomenil "Že ;ke z dobrim občutkom" oziroma "Čutne ženske", lahko pa pomeni tudi "Ženske Helle von Sinnen", V tej oddaji si Hella takorekoč privošči vse. Intervjuje dela v sla-čilnici nogometnega kluba, v bur-dclu ali pa v samostanu med nunami. V čast same voditeljice je v oddaji tudi kotiček "Moda za debeluške". Poslastica vsake oddaje pa je video spot, ki ga Hi;lla vedno "pozabi" najaviti, njegi a posebnosl pa je gol moški. S takšnimi video spoti napada kviz Tulti Frutti (prav laku na RTL plus), v katerem mrgoli striptiza - ženskega seveda. In zakaj pišemo o Helli von Sinnen? Ker je javno razkrila svojo lezbičnost in tega v sve jih oddajah ne skriva. Lahko si mislite, kako se je odzvala Nemčija, ko je Hella takole odgovoi la na neštete provokacije: "Ja ;em leibijka in zelo radafukam!" Novinarji so tudi izvrtali, daje bilaHellina ljubimka Cornelia Scheel, hči Walterja Scheela. bivšega predsednika ZRN. "Ni potrebno javno načenjati tem kot sta feminizem in lezbičnost v oddaji Weiber von Sinnen," pravi Hella o svoji politični angažiranosti na TV. "Že moja iO-minutna prisotnost na ekranu je dovolj, da stimuliram zavest in jezim moralisier 12 Dom in svet URA ZAMUJENA NE VRNE SE NOBENA. Torkove večere v klubu K4 sta začela konec marca prirejati SONJA IN BRIAN GOOD-FELLOW. Vsakič sta na novo oblikovala prostor z Brianovimi izdelki in organizirala vedno nov celovečerni performance. Sodelovala sta s skupino -mladih talentov, ki so obarvali program s tenkim čutom za erotiko in ne/no Zlasti erotičen je Ml prog ram za rojstni dai '.nanega človekoljub«. Po približno dveh mesecih šc vedno rti bilo dovolj j )iska. da bi zadovoljila upravo K4, zato sta bila prisiljena zapreti. Danes živita odmaknjeno v slovenski Tstri. (Fotografija s poslovilne predstave.) BYE BYE PEE WEE Ameriški komik Pee Wee Herman s pravim imenom Paul Rubenfeld je bil aretiran zaradi zganjanja javne nemorale v pomokinu v Sarasoti. S programa seje /ato neumestno umaknilo ponavljanje priljubljene dobre- komične serije »Pee Wee's Playhouse«. Kino-masturoiranje jc bilo razlog za podobne obtožbe in aretacijo že 1.1983. Pomoč je Pcc Wee poiskal kar v družini, ¿aj je njegova sestra A hhy Rubcnfeld od vetnica Združenja za pravno pomoč in izobraževanje Lambda, Kaj pa so imeli v kinu počeli najmanj trije policaji v civilu sredi popoldneva, je seveda drugo vprašanje. ustave. Dofočiboenakosti držav^artk in državljanov nanrofc varuje načelno enakost f» glede na katerokoli osebno lastnost; zna&tefr sti. ki so v ustavi Vendarle navedene (ra6a, narbdtiost spoh prsmožer^ko stanje ipd.}, so samo nekatere lastnosti, zaradi katerih bi lahko ni izčrper. to je očitno npr. i21 nadaljnjega bese idlia, ki pravi, da so "vsi pred zakonom enaki", kar pomeni ■ "vsi, ne glede 'na. kakršnakoli, osebno lastnost". Enakopravnost ne glede na »cmtlacij, četudi ra izrecno omejena % menita U6tayna KMFisifa »rtov načelu drži. Argument za to, da se določba o spolni maja iz tega, oa so rieteitere lastnosti, M ne smejo, biti potiiagazaneenakast, ventfartfira-vedene. četudi v načelu toni potrebno. Vstavi so namreč iztecrsj on ienjene tiste lastnosti, glede katerih obstaja nevarnost, da bi s precejšnjo verjetnostjo lahko bile povod za.neu-stevne razlikovanje. Po našem mnerpje && spolrta usmeneno;t -ska las^csi Glede nje obstaja:.: še imenom precejžnji predsodki s nosti pa se je bati, da bi se ti predsodki lahko začeti samodejno uveljavljati. Obtemveijaupo-števati, da se neustavno razlikovanje nikoli tie izvršuje neposredno in odkrito, temveč z raznimi pretvezami in prikrito: breme dokazoma i«1 zato na prizadetih posameznicah M posameznikih. To je le še taztog več, da jih vsaj v ustavi izrecno zavarujemo. Prav tako bi v ustavi namesto izraza "družim' veljalo povsod peljati z raz "OvljMjska skupnost'. Ob tem ne ttbfla odveč izrecna določba, da so vse oblike življenjske skupnosti po pravicah in dolžnostih ki iz njih .izhajajo, enakopravne z zakonsko zvežo. Tako dotoetlo bt na .eni stop» ustavno (y«na;o bogastvo razmerij ki dejansko obstajajo. in bi tako načela klasične demokracije uveljavilo na nafin, ki ustrezs sedanjemu zgodovinskemu položaju. Na drugi strani bi se s .takim določilom vsaj v ustavi zavarovali proti zastarelosti, ki v marsičem vse bolj preveva družbo; ideološki nestrpnosti, uveljavljanju preživelih vzorcev in vsiljevanju izključno?tnili nazorov s« v vsakdanjem življenju r^ tako in tnkn težko upirati. Naj vsai država na Qvo|cm področju, v ustavi (in poznaj* v zakonih), tujsieuveijavljenostppnpšlipnofiHiftkalfavo- sti sožitja ter pcisna dejansko stanje. 8dgaswo nicam in pripadnikom dtužbe > strpnem in ■odprta v sežrtjupa povzeta življenjsko kakovost mm V časih.kojesfiovtegabcgast-v-a VS9 manj, s»* rr.oran:c posebej pclniditt, da o'iran'm.. vsaj kulturno in ciyiz^ijsko bogastvo, ki smo*; ga ustvarili. Raetkii Mocnft : | ; : iT: j^.'V: il"":' "" : : . . . 13 LEIBOVITZ IN HARING Ob izidu retrospektivne zbirke slavne, za VIP specializirane fotografinje Annie eibovitz, k, je izšla pri Harperju, smo se spomnili na preminulega mojstra grafitov Keltha Haringa. Annie se » zgradila prek re j Rolling Stone in Vanity Fair, tole pa je nastalo, ko je Haringu predlagala, naj za podlago vzame kar samega sebe. RUSKA NESLOGA O sporih poročajo iz ostankov Sovjetske zveze. Lepo je sicer, daje do njih prišlo na t.i. »Gay pride« tednu, ki se je ob obilni ameriški pomoči godil že konec julija v I .eningradu. Pokazalo se je, da si nasproti stojijo aktivisti Fondacije /a kulturne inicijative in obrambo spolnii manjšin Čajkovski ler Moskovske zvezo Gaycv in iez bijk MGLL; na eni, in leningrajska skupina Bregovi Neve ter moskovsko Združenje za enakost gayev na drugi strani. Prvi so bolj militantno, drugi pa bolj reformistično naravnan' PLES D.V.8 Koreograf Loyd Newson in njegova skupina D.V.8 (deviate, se pravi devianten) so se na povečano angleško represijo odzvali na svojevrsten način - s predstavo Dead Dreams Of Monochrome Men. Lahko si ogledamo tudi video, ki gaje režira! David Hinton. D.V.8 je predvsem telesni teater, dokaj nasilen in militanten. Dead Dreams se dogajajo med štirimi moškimi v zaprtem prostoru "sadomazoh,-stičnega diska" ter vsebujejo poleg zelo krutih tudi erotične prizore. Gotovo vredno ogleda. Dosje ENAJSTA BOŽJA ZAPOVED Nenavaden primer policijske represije. Za dogodek smo izvedeli iz pogovora z zagrebško študentko Dragano Rajkovič. Zgodilo se je še v socializmu, vendar se ne slepimo, da se ne bi moglo tudi dandanes, ko brije okoli nas nekoliko bolj demokratičen veter. Tako pri nas kot v svetu lahko zasledimo veliko primerov nasilja nad g;iyi. le malo pa je slišati o nasilju nad lezbijkami. Mislimo seveda neposredno ogrožanje, zastraševanje, pretepanje in podobno. Ali to potneni, da tovrstnega nasilja ni ali pa gre še za en primer nevidnosti lezbijk? Obstaja več vzrokov za to, da ni poročil o neposredni represiji nad lezbij-katni. Prvič, praviloma ne obstajajo točno določeni predeli, ki bi bili nasilnežem /nani kot zbirališča lezbijk. Drugič, prav gotovo bi sc nasilje stopnjevalo s prodorom lezbiStva v javnost - podobno se dogaja gayein. Tretji, pomemben razlog, pa je ta, da lezb ce nc morejo vedno določiti, ali so bile nadlegovanc zaradi spolne prefercncc ali pa preprosto zato. ker so ženske - npr. posiljevalca prav gotovo ne zanima spolna usmerjenost žrtve. Nam znani primeri represije nad lczbijka-mi praviloma sodijo v okvire družine - starši hčeri prepovedo druženje s prijateljicai al pa jo pošljejo k psihiatru. Poznamo pa primer policijske represije, fc je - zanimivo - prav tako vzniknila preko familiamih zvez. Za dogodek smo izvedeli iz pogovora z zagrebško študentko Dragano Rajkovič. Zgodilo seje šc v socializmu, vendar se nc slepimo, da se ne h- moglo tudi dandanes, ko brije okrog nas nekoliko bolj demokratičen veter. ZAČELO SE JE S PISMI... Pa si iglejmo pobliže, kaj sc je pripetilo leta 1986, Takrat je Dragana stanovala v Študentskem domu v Zagrebu. Njena prijateljica Marija je živela v isti sobi kot "ilegalka", ker je izgubila pravico do bivanja v Študentskem domn. Težave so sc začele, ko je Marijinama odprla nekaj njunih pisem in ugotovila, za kakšno razmerje gre. Najprej je poskušala z grožnjami po telefonu. Avgusta je poklicala Dragano in zahtevala, da pusti njeno hčer Marijo pri iniru, ker ona žc ni lezbijka. Naslednji korak pa je bil materin obisk pri upravniku Študentskega doma. Povedala mu je, da živita Marija in Dragana v lezbičnem razmerju in zahtevala, da upravnik vrže Marijo i/, doma ter jo tako reši satanskega vpliva. Upravnik ji je povedal, da ji ne more prav nic pomagati. Potem je Marijina mati začela prihajati v njuno sobo v Študentskem domu, razbijala je pn vratih, zahtevala, da se Marija vrne domov in obtožila Dragano, da je satan, (ini/ila ju. da bo poslala Marijinega očeta z revolverjem ali pa bo šla k bratrancu Vujniivieu, ki je bil načelnik Sli P [Služba unutrasnjih poslova). Študentski dom, v katerem sta stanovali Dragana in Marija, je bil pod upravo SUP Trešnje-vka, katerega načelnik jc bil prav sorodnik Vujrovič. Načelnik Vujnovičjc takoj v začetku povedal: "O^to/rt deset bnzjih zapovedi. Enaplajc puh-; ci jska: Nikoli m laži policiji!" ¡4 Dosje NAČELNIK IN BRATRANEC VUJNOVIČ In tako seje začelo. Neke n lelje v novembru se je Dragana vrnila v Študentski dom okrog 23. ure. Njena uradna sostanovalka, profesorica s Pekinškega inštituta, ji je povedala, da jo je iskala policija. Marija se je takrat skrila v WC. Kitajka je Se povedala, da so bili obiskovalci zelo nevljudni. Ker jih ni hotela spustiti v sobo, jo je inšpektor Brajevič odrinil od vrat in stopil v sobo. Legitimiral je neko drugo študentko, misleč, da je Dragana. ■ Ni še minilo 15 minut, ko jc bil SUP ponovno na vratih. Možakar v uniformi je ostal pred vrati na hodniku, vstopil pa je Brajevic, inšpektor v civilu, in legitimiral Dragano. Zahteval je, da se takoj obleče in gre z njimi na policijsko postajo. Ko ga je vprašala, zakaj, ji je odvrnil, da bo žc izvedela. "Ko sem mu rekla, naj mi pokaže nalog, se mi je posmehnil, da preveč gledam ameriške filme," pripoveduje Dragana, "Kljub temu mi je pokazal svojo izkaznico - tako vem njegovo ime. Vztra jal je, naj trikrat glasno preberem njegove pravice, ki so bile tam zapisane. Med naštetimi pa ni bilo ničesar o tem, da sme koga odpeljati iz stanovanja. Potem je uprl roko v bok, tako da so se videle lisice na pasu in mi rekel: A ko neceš milom, mi moiemo i šilom. Ni mi preostalo nič: drugega, ko da se oblečeni in grem z njimi. Cimri pa sem naročila, naj pokliče starše, če me ne bo do jutra. Odpravili smo se do avta, v katerem je sedel še en policaj, in se odpeljali na policijsko postajo Trešnjevka. Privedli so me v pu trno z napi som NAČELNIK nad vrati. Takrat se je pojavil načelnik Vujnovič, ki me je zasliševal, Brajevic pa je pisal zapisnik, ki ga prav gotovo ni v arhivu." Inšpektor Vujnovič je takoj v začetku povedal: "Obstaja deset božjih zapovedi. Enajsta je policijska: Nikoli ne laži policiji!" Dragana je seveda vedela, da so grožnje, da ji bodo odprli kartoteko, in celotno zaslišanje bolj namenjeni zastraševanju, ni pa vedela, koliko si bodo privoščili. Brajevic je gotovo založil zapisnik, mi pa menimo, da je preveč dragocen, da bi ga kar tako pustili vnemar. Zato smo ga skušali rekonstruirati. ZAPISNIKAR BRAJEVIC Začelo se je rutinsko - popis podatkov z osebne izkaznice, kaj so starši po poklicu, kakšni so njiliovi OD in podobno. Ko je Dragana ponovno vprašala, čemu to zasliševanje, ji je Vujnovič povedal, da gre samo za rutinsko zasliševanje - tako namreč oni sodelujejo s študenti. Sklicevala se je na to, da je taka nasilna privedba na policijo grobo poseganje v njene državljanske, pravice. Ob tem se je načelnik posmehnil: "A se ti spoznaš na pravo? Pravo funkcionira na sodišču, mi pa nismo na sodišču. To je iforma-tivni pogovor, ki nima nobene zveze s sodnim procesom." Naslednja Vujnovičeva cvctka je bila: "Tvoja cimra Kitajka pa nima lepega mnenja oJugosla viji. Misli, da naš inšpektor Brajevič ne razume angleško, on pa govoi kar nekaj "Pravo fui tkdonira na sodi- šču, mi pa ni s mo na sodišču. To je samo injort nativnipogovor." j jezikov." (Ko je Brajevič Kitajko odrinil od vrat, je le-ta v angleščini rekla: "Oh, how strange in the stupid Yugoslavia") Sledil je kup vprašanj: kaj sploh dela Kitajka v Jugoslaviji, s kom je stanovala prej, kje jc zdaj njena bivša sostanovalka z Nizozemske, ali ima Dragana njen naslov, kolikokrat je Kitajka potovala v tujino, kdo jo obiskuje, ali ima stike z ambasado in podobno. "Potem me je Vujnovič začet privijati s politiko. Vprašal me je, če imam rada Jugoslavijo. Odgovoriš lahko samo neumno - Ja, seveda -ali pa se zajebeš, če skušaš biti preveč pameten.'" Tej podobno past ji je Vujnovič nastavljal tudi z drugimi vprašanji. PogI jmo, Vujnovič: Ali si članica kakšne politične organizacije? Dragana: Da. Vujnovič: Katere? Dragana: Sem članica ZSMJ in 7,KJ. Vujnovič: Ali imaš tam kakšne funkcije? Dragana: Sem v sekretariatu na faksu. Vujnovič: Zakaj pa nisi aktivistka v Študentskem domu ? Dragana: Kako da ne? Nedavno so me izbrali za delegatko štuka. Vujnovič: Kakšno je tvoje mnenje o mirovnem gibanju? Dragana: (najbolje seji je zdelo, če se dela neumno) Kakšno mirovno gibanje? Prvič slišim o tem. Vujnovič: Kako ne veš? Mirovno gibanje - to je vendar mladina, civilno služenje vojaškega roka., proti vojski, proti nuklearkam! Dragana: Kot študentka elektrotehnike načeloma nisem proti nuklearkam, ker manj onesnažujejo okolje v primerja vi s termoelektrarnami. Vujnovič: Kaj misliš o feminizmu? Dragana: Nič ne mislim o feminizmu. Vujnovič: Kako - nič ne veš? A nisi videla plakata v menzi Študentskega centra, ki obvešča o feminističnih srečanjih? Dragana: Nisem ga videla. Vujnovič: Ali si sodelovala v januarskih demonstracijah za izboljšanje študentskega standarda? Dragana: Nisem. Vnjnovič: Bomo preverili. Imamo podatke. - Dajmo odprel kune. Dragana: Vi jih odprite, jaz še vedno ne vem, zakaj sedim tukaj. Vujnovič: A ti ni prijetno? Sediš v usnjenem naslonjaču, se pogovarjaš, nisi v posebni sobi za zasliševanje. Si prebrala, kaj piše na vratih te pisarne ? Dragana: Sem, Vujnovič: In kaj piše? Dragana: Načelnik. Vujnovič: Navedi imena tistih, ki te obiskujejo. ' "Le: ore "71 -bišh-ores noinotetm ni kaznivo, če oseh/' " gre IJtuttt'icint. ■ ■ ■ ■ ■ ' ■■■....... Dragana: (našteva imena, med njimi tudi Marijo) Vujnovič: Kje je Marija? Mi vemo, da stanuje pri tebi. Ali veš, da jo njeni starši iščejo ? Dragana; Tu ni moj problem. Ne vem, kaj imam jaz pri tem. Saj je vendar polnoletna in odloča sama. Vujnovič: To ni čisto tako. Ona je absolventka, ki so se ji iztekle študentske pravice, zato nima več pravice do bivanja v Zagrebu. SUP iz njenega domačega kraja nam je spi ročil, naj jo takoj napotimo domov. Ker je sedaj brez dohodkov in. študentskih pravic, bi lahko kaj hitro krenila po poti narkomanije ali prostitucije - to je pa že naš posel. Ko je Brajevič za trenutek zapustil pisarno, je Vujnovič postal bolj odkrit; Marijina mati mi je pokazala pisma, ki si jih pisala Mariji. Dragana: Nekakšna diskretnost pisem bi vendarle lahko obstajala. Vujnovič: Lezbištvo res ni kaznivo, če gre za polnoletne osebe, moraš pa razumeti, da Marijino mamo skrl Ko seje Brajevič vrnil, jc načelnik pono\ no zavzel tršo držo, lezbištva pa ni več otne njai: Ali tvoji prijatelji vejo, kje je Marija? Lahko bi skupaj šli k njim. Dragana: Pozno je že. Nima smisla vznemirjati ljudi ob tej uri. Vujnovič: To gre na tvojo vejf. Dragana: Če ni moja odločitev, tudi ne more biti moja vest. Vujnovič: Koristneje bi bilo zate, če bi sodelovala.. Še nekaj časa boš živela v Zagrebu, kjer je veliko možnosti za srečanja z nami. Na ta način se lahko nategujemo do jutra. Zjutraj pa pride druga izmena. Ti fantje pa niso tako vljudni, vulgarni so in imajo povsem druge metode. ZADNJE OPOZORILO Po nešLetih grožnjah je celo načelnik Vujnovič odnehal in ob enih zjutraj končal z opozorilom: "Ko pride Marija, se obvezno oglasita pri meni, da ne bo kakšnih nevšečnosti - sicer ti lahko odpremo dosje." Dragano so odpeljali nazaj v Študentski dom, Brajevič pa je izročil poziv /¡i zaslišanje tudi Kitajki. Naslednji dan je morala odgovarjati na vprašanja o naravi njenega bivai ja v Jugoslaviji, zasliševalci pa niso bili isti. Marija in Dragana seveda nista nikoli ubi skali Vujnoviča na policijski postaji Trešnje-vka, pač pa je Dragana razmišljala o pritožbi na republiški SUP. Celo napisala ju je že. "Vendar sem jo poslala na napačen naslov. Morda je bilo tako bolje. Kasneje se mije vse skupaj zdelo nesmiselno. Nek drug inšpektor pa mije s vetoval.naj opustim, to jalovo početje - vrana vrani pač ne izkljuje oči." Suzana Tratnik 15 Čitalnica LEZBIČNO BRANJE V SLOVENSKIH PREVODIH Jamrati nad tem. koliko specializiranih ženskih knjigarn bi našli v zahodnem delu sveta (Nemčija, Nizozemska, Anglija, Belgija, Skandinavija, ZDA, Avstralija, Nova Zelandija), pri nas pa o čem podobnem niti sanjariti ne moremo, nima pomena. To tudi ni namen pričujočega prispevka. Poglejmo raje, kaj najdemo o lezhijkah v slovenskih prevodih (o izvirnih domačih delih pa kdaj drugič). Če Ste vsaj malo knjižni molji, boste med prevedenimi deli slej ko prej naletele tudi na lezbičnost. Seveda pa je lezbični odnos le redko v središču dogajanja, najpogosteje jc (prcccj) obrobnega pomena. Pa vendarle; ne zametujino tega, kar nam jc dano. LEZBIJKE "Prave" lezbične literature jc resda za ščepec. Takoj omenimo Liso Alther, sodobno ameriško lezbično pisateljico. Pri nas sta izšli pomislite dve njeni deli. Če ju boste vzele v roke, vam bo takoj jasno, da Altherjeva dobro ve, o čem piše. V Družinskem albumu vam podaja razgibano, gotovo prcccj avtobiografsko, pripoved o dekletu, ki izkusi vse po vrsti: mečkanje s fanti na zadnjem sedežu ameriških avtomobilov, uporniška leta na ko-lidžu. lezbično romanco, coming out pred profesorico, življenje v feministični komuni, ekologijo, mirovništvo, smrt prijateljice. Po tem burnem obdobju pa poroko, materinstvo, va-ranje moža, ločitev in na k"nctt materino smrt. Knjiga, ki se začne in konča z razmišljanjem o umiranju vsega. Altherjeva vas bo razveselila l ironično distanco do vsakršnega poslednjega prepričanja, zato boste junakinjo zgodbe zapustile samo, nedorečeno, takorekoč v praznem prostoru. Takoj sezite po drugi knjigi z zgovornim naslovom Drugačne ženske. Glavnajunakinja je lezbijka, vt dar ji to več ne predstavlja posebnega problema. Sedaj jo mučijo depresije, propadajoča lezbičnazveza, odvisnost od staršev, lačni v Indiji in vse krivice lega sveta. Ponovno naredi coming out, ki jc tokrat namenjen psihiatrinji. Skratka, Lisa Alther jc 'Lna liniji", če govorimo o tako imenovani lezbični literaturi. Če ste slučajno gledale Spielbergov film Nekaj vijoličastega (Colour Purple), ga takoj pozabite in sezite po istoimenski knjigi črnske pisateljice Alice Walker. Walkerjeva vam bo povedala vse, kar je Spielberg zamolčal. To knjigo vam polagamo v roke in na srcc. ŽENSKE V to kategorijo smo uvrstile dela, ki se posebej ukvarjajo s svetom žensk, seveda iz ženskega zornega kota, zato med njimi nikar ne iščite moških avtorjev. (Morda vam je že kdaj kdo omenil, da nekateri moški bolje poznajo ženske od njih samih, a ni treba vsega verjeti.) Temu lahko rečete tudi feministična literatura. Praviloma se loteva lezbičn ¡>ti kol nekakšnega integralnega dela ženskosti. V slovenščini najdemo delo Ženske (Women's Room) ameriške pisateljice Maril-.yn French. Kako postali ameri ško dekle? S re-čale boste pubertetnice, ki to ne želijo biti, navijačiee, lokalne lepotice,...ki se razi ejo v zanemarjene gospodinje, matere prcštcvil-nih Američanov, žrtve posilstva. Tudi feministke in le/bijke so ameriška dekleta. Berite tudi Druščino, uspešnico Ameri čanke Mary McCarthy. Tudi tokrat se prepletajo usode večih deklet od kolidža naprej. Edina, ki odpotuje v Evropo in se vrne v ZDA, da bi se udeležila pogreba nekdanie sošolke. je seveda lezbijka. Tudi tokrat se najde ogorčen moški, ki jo ozmerja. Ta prizor si velja ogledati tudi na platnu - film nosi isto ime. Priporočamo vam ^e delo z obetavnim naslovom Sramu ni več nizozemske pisateljice Anjc Mculenbelt. Mculcnheltova ji mana lezbijka in feministka, ki se ni sramovala niti aktivističnih tekstov. To je pomembna informacija. ker vas bo v Sramu popeljala od svojega prezgodnjega materinstva do feminizma (mimogrede se boste še poučile o ra/voju tega gibanja na Nizozemskem), postel jnega pometanja z moškimi in celo do lezbičnega odnosa z ženo enega izmed lju bitneev. Skratka, ob tej knjigi se krešejo iskre. Za nekatere je trash. za druge zgodovinski učbenik, za tretje pa feministična biblija. Čimprej preberite in se odločite. 16 Čitalnica CLAUDINE Morda se Se spomnite nadaljevanke Claudiac. ki so jo pred kakšnimi desetimi Icli rolali po ljubljanski TV, vam pa ni bilo jasno, kaj jim je. Zgodba po literarni predlogi pisateljice Sidonie-Gabriclle Colette govori o ra/posajcnki Claudine, ki zmeša glave vsem puncam v dekliški šoli. Ko pa zlomi srcc še učiteljici, jc lo že preveč, in za kazen se znajde v zakonskem stanu s starejšim gospodom. Kam bi deli Colette, ki ji izvedenke na področju lezbične literature očitajo, da je do lezbičnegaodnosa nepoštena, cclopomilovalna? Najhuje pa je, da ji jc knjige pomagal pisati m >. Me ne vemo. kaj naj vam rečemo, želimo vas le opozoriti, da je pred kratkim i/.šlo Colettino delo Ctaudinina vrnitev. Ker jc eiiismo zasledile v knjigarnah, branje prepuščamo vam. Mimogrede: na voljo je tudi prevod Colet-tine Potepinke. Če ste drobnjakarske sorte, najdete na straneh 189-190 naslednji odstavek: ".. .Zakaj se je obregnil ob mojo pripombo. da moja tovarlšica Amalia Barallyjeva ni marala za moške? Koi 'normalen' in povsem uravnotežen moški se je zaletel v mojo staro prijateljico in jo osmešil: rekel je pregreha nečemu, česar ne razume. Zakaj naj mu zdaj razlagam?...Dve objeti ženski mu bosta vedno spotakljiv pojav, ne pa otožna in pretresljiva podoba dveh slabotnih bitij, ki se zatekata druga k drugi, da se spočijeta v prijateljskem naročju iti izjočeta: obe bežita pred hudobnim moškim, kajti ni jima do užitka, poč pa do občutku bridke sreče, do občutka skupne in enake manjvrednosti in zavrženosti..." To pa je tudi vse. D. H. LAWRENCE Če sodite med zgora j omenjena slabotna in zasanjana bitja, se preizkusite šc z Lawrenco-vimi deli Lisjak in Mavrica. Nekaj o hudobnem moškem, ki vnese red in nekaj o zaljubljenih učiteljicah in učenkah. Vem, da ste brale Ljubimca Lady Chatterley, a ne pričakujte preveč od dobrega starega Lawrenca: le-ta vam bo vse lezbijke pomožil, v Lisjaku pa celo eno spravil pod drevo. To bridko srečo pa vam lahko pričara tudi ekranizacija obeh del: Lisjak v filmu in Mavrica v nadaljevanjih. sodite Agatho Christie. Preberite si Usodo (Nemesys), kjer se gospodična Marplova ubada z nadvse zapletenim primerom umora iz strasti. Vse se dogaja po. test um: truplo je že zakopano, Marplovo pa preganjajo preroške besede: Ljubezen je lahko grozljiva. In kdo je lezbijka'.' Tega vam ne smemo izdati, zagotovo pa ni gospodična Marplova. UŽITKI Vse ste že gledale Emanuelle, lahko pa jo tudi berete. Avtorica je seveda Emanuellle Arsan. Prvič ji ,,lnmi srce lezbijka, drugič gay- Sanjarite kdaj o nebrzdanih strasleh nekje daleč od civilizacije v plemenskih skupnostih? Pred spanjem preberite Anonymusovo Kruto Zelandijo - morda hoste imele srečo in sanjale odlomek o ženski hiši. Ne bi posebej omenjali dela, kolje recimo Juliette Justine Markiza de Sada in podobno, saj to itak sodi v obvezno branje. Pa tudi ne bi razpravljali oraznoraznih spolnih tehnikah na tem mestu. Povabilo... To je bi! nekakšen lezbični vodič po prevedeni literaturi, resda skromen, vendar z muko in večletnim vohljanjeill skup sestavljen. Tudi vas vabimo, da nam sporočite, če ste v slovenskih prevodih zasledilc(i) kaj o lezbištvu, Mogoče se vam je zdelo dobro, super, bebavo, razburljivo ali pa vam je šlo na živce. Pišite! Bojana Vesel MALOPRIDNICE Teh ni malo. Najprej so Spomini mal opri d -niče avtorice Dacie Maraioi. 7. vsemi žavba-mi namazana Teresa Numo se naseli pri bratu, čigar prijateljica jc lezbijka in lastnica bordela. Naslednja je razvpita Fc/nm1 Hill, ki smo jo vsi brali pod klopmi osnovne šole. Mala Fanny se uči najstarejše obrti na svetu, prva spolna izkušnja pa jc lezbična. Na koncu seveda ni prostitutka ne lezbijka, ampak poročena gospa. Ne pozabimo upornice, politične aktivistke in moralne izprijenke iz Notranjega življenja Alberta Moravie. Debela pubertetnica se razvije v prekrasno mladenko in leže v posteljo 7, mačeho. Drugače pa je to zahtevnejše branje. TRASH Tako. Zdaj pa k najljubšemu: tako imenovano pogrošno branje. Krajše mu bomo rekli trash. Lezbištva je v trashu več kot kjerkoli drugje. Ne ravno v enormnih količinah, a ima priznano mesto. Če ste na morju, še nc pomeni, da morate brati Victorio Holt, ki vam bo zagrenila do-pusi z neštetimi skrivnostnimi ljubimci. Raje berite ,lacquelineSusann. Gre za Dolino lutk Spel je tu Amerika in kruli zvezdniški sistem. Morda si boste po branju te tirade o usodah štirih žensk zapomnile vsaj tisto, ki je v Parizu imela afero - s kom drugim kot s slikarko. Čc ste že gledale istoimensko nadaljevanko, vas ne čaka nič novega. Se ena knjiga, ki vam jo toplo priporočamo v branje na plaži. Še enkrat J acuuel i ne Sušami, tokrat z Enkrat ni zadosti. Če jo preberete enkrat, bo zadosti. Morda sc dopoldne na smrt dolgočasite in gledate stare ČB filme, ki jih nenehno spušča avstrijska TV? V enem tal h je igrala Lili i Palmer. Njeno ime vam ni ostalo v spominu. Film siccr sploh ni važen. Važno je, da je omenjena gospa napisala Objem ima svoj čas. Tukaj je imela srečnejšo roko kot pn filmu: napisala je namreč dober trash. Berete jo lahko tudi ob zimskih večerih. Kam vas pripelje poljub z vonjem po tobaku, če vam ga da ženska, preoblečena v mornarja, stari ste pa dvanajst let? Kcrpa ima objem svoj ču: bosle v drugem delu brale oporoki, vojni, mrazu, pomanjkanju in pljučnem raku. Zalo drugi del preberite samo informativno, prvega pa vsaj trikrat. TRUPLA Če ste bolj trde sorte in ne marate ne Ijubavnih zgodbic ne osvešeanja lezbične identitete, prav gotovo berete krmi i nalke, V najbližji knjižnici si spo- 17 Ankaran . [ ste že dišali za Rosa Lilo Vilo na Dunaju (t?č se niste, sle lo pravkar /vaielii. kjer j m: i leJrf. dunajska organizacija gaye\ iti letbijk Že nekaj let se tam enkrat letno 'ijvija mednarodno delovno srečanje To nam je doto Idejo in vzbudilo želja, da bi sž kaj podobnega zgodilo tudi v && venskem prostoru. "od ¡^»krn'iteljstvoin (kjhpra za prnxtovi)Ijno delo je Rfitti klub letos organiziral tabor, v začetku septembra ■■ aukaranškerii študentskem domu. Zbiralo j mu je trideset cntuziastov iz raznih krajev SJ< -vetij,je Jp rridiii^iU «l» si- nam celo dva gaya s Hrvaške. JEiSbOr jc bil ziuriišljer ket mednarodni, vrnili je vojni. ustavila ude ležence iz -Inj gih držav Oy ««¡nuzaujij, Arkadija Iz Beograda pi n am k poslati pozdravni le legram in nam znžefc la uspešno dek>. ZarUrotvojebiis že začetno spw®«vi«jje, ti; sn nekateri i7 naših vrst igrali naključne goste in Seic kasneje, zvečer, zbrali pogum, se nam pridružili in povedala, da $u tudi oni prišli. na tabor, ne pa na kopanje v umazano morje in na vočeijo v počitniški doin iz stripii Alan Ford.: Upravitelj, natakar, kuhar in kuharica so nas spreje]i /ii//<:.-o/. Kuharje zaman poskušal prepričati eno izmed naSib lezbijk. naj se spreobrne. Hotel jo je položit in ji pokazat, da |«h! njim tudi; lezbijka postane heleroseksualna. 1 Jiliko si mislite, da naša vrla inačica ni podlegla kulmijevemu receptu čudežne preorien tac i je. Natakar je posebej za to priložnost - naš tabor priskrbel kondonte raznih barv in okusov, todi z okusom jagod, misleč, da se bodo prodajali kot za med. Postavi! jih je na vidno mesto na potici, med Bobi palčke in cigarete. Ko >nio že pr kondomih, opozarjam na njihovo previsoko ceno, saj jih bomo kmalu ■ prisiljeni fcvačkat ali pa izdelovati doma iz ; svinjskih crev, kur bo veliko ceneje - pa prosim brez zgražanja, to je samo štos. Ne bi razpredal o vsebini tabora, o de: lavnictih, o tem. kaj smo naredili in česa . nismo, važno jc. daje 1 «bor bil. Mi sinu sc zbrali, se spoznali, siknili nova prijateljstva, se dnižili in zabavali, nekateri pa celo /brali pogum za svojeommg out Jmorda pomislili, da le ni vse tako čmo v našem načinu življenja in v toj dolini •".entfiorjim : ■ Letošnji tabor z imenom PIKK je bi) ; samo generalka za prihodn jega v letu 1992. ko bomo. z malo sreče, obnavljali in urejal: naše klubske prosiore v bivši kasarni oa Metelkov i. ■ V: v.' ■: DEEUTE SEKSUALNI DELAVNICI GAYI Seksualn a del av niča je več i noina potekala na podlagi ankete o spolnem vedenju ter o odnosu do aidsa. Po odgovorih anketiranih bi lahko rekli, da se ima večina za homoseksualce, da pa njihova okolica v glavnem ne ve za njihova spolna nagnjenja. Največkrat vedo njihovi prijatelji, od sorodstva pa mama. Prve homoseksualne odn ;e so imeli okoli 15 leta, večina ima tudi heleroseksualne izkušnje. Velika večina je trenutno brez stalnega partnerja, v zadnjem letu so imeli od pet do deset partnerjev. Vsak je že bil v vezi, ki pa je bila kratkotrajna, v povprečju trajajo veze okoli mesec dni. Velik del zagotavlja, daje vezo prekinil drugi. Spolne prakse so v glavnem vzajemna masturba-cija. jralni in analni seks. tako aktivni kot pasivni. Pojav aidsa je vplival na spolno vedenje nekateri zarcul ;vc b lel pred pojavom aidsa še niso imeli spolnih odnosov. Pravijo, da so zlasti zmanjšali število partnerjev ler da praklicirajo varnejši seks. Vendar pogosto ne uporabljajo kondomov. Praviloma pazijo, da partnerjeva sperma ne pride v njih. Obenem prepuščajo partnerju, da odloča ali sprejme ali ne njihovo spermo. Večji det se je že testiral, ker je hotel vedeti za svoje stanje. Praviloma ne poznajo nikogar, ki bi bil pozitiven ali bolan. Vprimeru. da bi koga poznali, ga ne bi zavrgli. Ce bi bili sami pozitivni, bi povedali le malokomu. Skušali bi živeti naprej normalno. Radi bi poiskali partnerja med pozitivnimi. Mislijo, da pozitivna oseba (ali bolna) lahko prihaja na gay sccno d ima pravico do spolnosti. Vendar mora partnerja prej obvestiti ter prakticirati le "vame" tehnike. Tokom delavnice se je pokazalo, da vprašanje varnejšega seksa ni povsem jasno Kot da bi mislili, da praktieirajo varnejši i ks, v resnici pa ga ne povsem - zlasti neuporaba kondomov, pogostost oralnega in analnega seksa ler odsotnost drugih tehnik (slednje je morda v povezavi s kratkotrajnostjo slika, saj je v tem prime™ teže iznajdevati druge tehni-kcoziromajihprakticirali; tu jeludi vprašanje imidža in biti "normalen" gay). Pri aidsu smo naleteli tudi na nekakšno neetično obnašanje. Namreč večina misli, da ni okužena, bi pa lahko bil njihov pariner. Nekako se zavarujejo (vsaj mislijo tako) pred možno okužbo, nikakor pa ne zavarujejo svojega partnerja. Določen egocent :cra se je pokazal tudi ob ostalih vprašan^ i. Vsi si želijo sialnejšo zvezo. Zvezo nekako pričakujejo - od zunaj. Mislijo, da se jim bo kar zgodila, ne da bi bilo potrebno kaj storiti zanjo. Za neuspešnost na tem področju krivijo druge. Po srečanju ali seksu pričakujejo, da jim bo partner predlagal nadaljevanje. Kot smo videli, je tudi partner tisti, ki konča zvezo. Zelo podobni problemi sc kažejo ob navezovanju stikov oziroma pri osvajanju (kije bolj nerazvito). Zdi se, da je glavni vzrok strah -strah pred zavrnitvijo (pri osvajanju), strah, da bi izpadli smešni, nemočni, podrejeni, odvisni, čustveni... skratka ohraniti je treba imidž moškosti. Vzrok je verjetno nesamozavest - v povezavi z medijsko podobo življenjskega stila (mačo, fizis, zgolj seks, nevezanost) sedemdesetih let, ki je v nasprotju s prejšnjo podobo občutljivega, jokajočega, nemočnega, feminiziranega homoseksualca. Posebno pogoste so veze s tujci - na daljavo. Zakaj? - Ker omogočajo večjo svobodo doma, ker dvigujejo samozavest in iinid [po načelu tip iz Anglije je več vreden kot tip s Ptuja) ali ker ni bojazni, da bi kdo preveč zvedel (vprašanje coming outa). Sledenje medijski podobi je tudi vzrok za iskanje partnerjev po tej podobi oziroma zgolj po fizisu, ter verjetno tudi za zelo "teh' nično" spolno življenje oziroma spolnost. Partner je prej objekt za zadovoljitev lastne sle m fantazem. Zanimivo je, da težnja zadovoljiti spolnega partnerja ni tako zelo velika ali pomembna. Taka spolnost in obnašanje po eni 18 Ankaran strani otežkoča vzpostavljanje trajnejše veze po drugi pa nikogar čustveno ne zadovoljuje. Temu seveda sledi stalna nezadovoljnost. Začaran krog egocentrizma in gay imidža bi lahko presekali z zavestnim iskanjem in stopanjem v trajnejše veze (to bi po anketi zaenkrat storili le v primeru, ko bi bili pozitivni!!!). Seveda pa obstaja možnost, da jim do zvez ni tako zelo, saj morda prinašajo določen coming out, nujnost prilagajanja, naveličanost, istost, zvestobo itd. Potrebno bi bilo ugotoviti katera težnja je pravzaprav močne-j ša: želja po vezi ali želja po večno no vem. Kaj pravzaprav vodi prvo in kaj drugo, kako reševati neskladje med obema, kako ugotoviti katera je resničnejša, pametnejša ali tudi bolj praktična? bm LEZBIJKE Vsa vprašanja so se izoblikovala v toku pogovora. Težko je odgovoriti na vprašanje, koliko je spolnost pomembna za lezbijke. (Je to vpra- COMING OUT Uvod Ali je biti homoseksualec stvar izbire? Nič bolj m nič tnanj kakor biti heterosek-sualec. To je raven, kjer je težko govoriti o izbiri v vsakdanjem pomenu, kakor se na primer odločam, ali bom danes govedino ali svinjino. Če nisem vegetarijanec, ko je ta izbira akademska. Ali če nisem Jud ali musliman, ko nimam izbire. Izbira je torej že v kulinariki precej omejena reč. Kako bi se lahko torej odločal o svoji spolni usmerjenosti - o nečem, kar mi je morda delno celo prirojeno, kakor trdijo nekateri strokovnjaki? Ko o izbiri (v nasprotju s teorijo prirojeno-sti) govori psihoanaliza, to ni vsakdanja izbira v gornjem smislu, ampak nezavedna in razmeroma dokončna stvar, tako da se ne da več kaj dosti napraviti nili s samo psihoanalizo. Mogoče jc le analizirati nekatere okoliščine in se pripraviti na nekatere sekundarne izbire, npr. izbiro partnerja. Tu smo bliže vsakdanji rabi "izbire" - tu je res mogoče nekoliko izbirati (čeprav manj, kakor bi upali), saj se gibljemo na področju kulturnih in ne bioloških determinant. Zato pa je pomembno vprašanje, v kakšni obliki ali na kakšen način lahko izbiranje poteka. Je "coming out" stvar izbire? "Prili veil" se nanaša na frazo "in the closet", kar se nanaša na "closct queen", pedra s Lransvestitskimi nagnjenji, ki je sam v svoji garderobi, zdaj pa sc opogumi in pride "ven", v javnost. V slovenščini ga nimamo, imamo le "straniščnega pedra", kar pa ni isto, ker jc stranišče že "javen prostor", celo izrecno (gre seveda za "javni WC"). Zato "straniščni peder" ni dober prevod za "closet queen"; je bolj metafora za človeka, ki se skrije (ali vsaj umakne oči), ko je opažen - za človeka, ki se v javnosti počuti, kakor da pred vsemi opravlja potrebo. Ali pa za človeka, ki jemlje spolno sanje sploh smiselno?) Le redke spolnost postavljajo na zadnje mesto, večina pa meni, da je spolnost pomembna, vendar ni številka 1. Očitne so nekatere razlike med lezbično in gay spolnostjo. Večina lezbijk (žensk) si nc predstavlja povsem anon imnih spolnih stikov, tudi za avanture je potrebno vsaj minimalno zbližanje s partnerko. Ker jc lezbična scena pri nas slabo razvita oziroma je sploh ni, je medsebojno spoznavanje in nabiranje spolnih izkušenj za lezbijke veliko težje. Situacija je enostavnejša v najstniških letih - v srednjih šolah, internatih ipd. Takrat so spolni stiki med ženskami dokaj običajni, predvsem pa manj obremenjeni s predsodki. Kako je z lczbičnimi pari? Tudi v lezbični vezi začetna strast polagoma mineva, kar pa še ne pomeni, da je veza izgubila ves smisel. Potrebno se je potrudili in se poglabljati na drugačen način. V primerjavi s heteroseksual-nimi pari so lezbične veze manj stalne. Motiv za skupno življenje z žensko je namreč drugačen. Bistvo ni v tem, da si s tako zvezo pridobiš nekaj tretjega (avto, hišo, materialne dobrine, ekonomsko varnost, socialni status). življenje kot toaletno opravljanje potrebe in sočloveka kot WC školjko. Nočem nategovati metafor, toda zdi se mi očitno, da nihče ne ostane čisto skrit, kdor spolno živi (z drugimi ljudmi). In da hkrati vsak homoseksualec nenehno zadeva ob meje tolerancc. Vsako konfrontacijo v tem smislu pa prav lahko imenujemo "coming out". Saj seše premakniti nebi smel, kdor bi hoiel ostati prav zares skrit, zlasti če živi v provincialnem okolju. V tem smislu "coming out" prav gotovo ni izbira, ampak je usoda. In sicer usodapedrov, kot socialnih bitij. Pač pa jc izbira nekje drugje: zadeva držo, ki jo zavzamem v omenjeni konfrontaciji. Če vzamem za zgled skrajnosti, imam na eni strani držo že omenjenega straniščnega pedra, na drugi pa držo, ki jo opredeljuje dejanje izrekanja. Kaj je "dejanje izrekanja"? To je dejanje, ki ga opravim, ko - potisnjen v kot ali samoiniciativno, jecljaje ali samovšečno, na glas ali "selektivno", tako ali drugače - izrečem nekaj, kar sc da nedvoumno razumeti kot "jaz sem pedcr/lezbijka". To dejanje je treba razlikovati od kazanja - ko tega, da sem peder, ne izrečem, ampak tako ali drugače pokažem (oziroma, se to tako ali drugače pokaže). Prav to razlikovanje je bistveno. Kajti "kazanje" brez "izrekanja" omogoča samoumevno zatiranje, tj., zatiranje, ki sc mu še obrazložiti ni treba, tako "logično" je. Ne zoperstavljajo se mil nobeni argumenti, nobena organizacija, noben Revolver - čeprav seveda vse to tudi po izrekanju še ne pride samo od sebe, ampak šele po dodatnem razmisleku o svojem položaju. V nadaljevanju je nekaj osebnih poročil o situacijah, ki jih je zaznamovalo tako izrekanje, in nekaj samih takih izrekanj. Nastala so na ankaranski delavnici z naslovom "Coming Out". Večina je napisanih v dveh delih (eno v treh), razdeljenih s T ▼ ▼ , med katerima je bil kraj ši časovni razmak. Odločili smo se, da bodo vsa anonimna. Drugi pomembni vzrok pa je ta, daje z žensko praktično nemogoče blefirati spolno uživanje. Ali želja po spolnosti z leti upada? Večina meni, daje prej obratno. Želja po spolnosti se z leti krepi, le način izražanja je drugačen. V mlajših letih je veliko bolj prisotna želja po nabiranju spolnih izkušenj in tudi pogosto menjavanje partnerk. Z leti pa samo bežni spolni stiki ne zadostujejo več. Kako pristopiti k ženski? Nekatere pristopijo k ženski s točno določenim namenom: nagibi so ali prijateljski ali erotični. Tudi večina lezbijk ima težave, čc jim je kakšna ženska všeč. V njeni bližini so obremenjene, nesproščene, nesamozavestne. Zelo močan je strah pred zavrnitvijo ali posmehom - češ, kaj pa misliš, da si. Večina se strinja s trditvijo, da je možna tudi drugačna pot v stalno vezo, ki se ne začne s spolno privlačnostjo, temveč s prijateljstvom: če ti jc neka ženska zelo blizu kot prijateljica, te sčasoma lahko začne tudi telesno privlačiti. St A_ V študentski sobi sem stanoval s cimro, zelo dobro prijateljico, ki sc ji nisem mogel več izmišljati vzrokov in oseb in potekov mojih skrivnostnih zmenkov. Skratka, preveč sem se zapletel v svojih izmišljenih zgodbah, ki si jih je ona bolj zapomnila kot jaz. Zmeraj sem imel zanjo pripravljeno kakšno "cvetko" v smislu "loj, kaj se mi jc danes zgodilo!". In spet sem ji prodal zgodbico, vendar zelo previdno, ker sem se hal reakcije, škandala. Naložil sem ji zgodbico, kako me jc zapeljal moški v savni, ki me je opil in pokazal nekatere stvari in pomisli, bilo mi je celo všeč. Ker sva se oba držala načela, da je treba v študentskih letih vse poskusit, ji je bila vsa stvar neskončno zanimiva, ničesar ni obsojala. Postavljala je nova in nova vprašanja in vsakdan je izvedela več resnice. Po tem sva postala celo boljša prijatelja in sva skupaj hodila v' "lov". Nato sem povedal še drugi prijateljici, kasneje še tretji, nikdar pa kakšnemu betero-scksualnemu prijatelju. ▼ T ▼ Kasneje mi jc prišlo na misel, da je hil to moj "coming out" po sedmih letih življenja, ki sem ga uspešno skrival, v družbi celo veljal za žigola. Prijateljica še zmeraj misli, da sem gay od 21. leta in ne od 14., kot je v resnici. Doma in v službi nimam interesa naredit "coming out", ker ni potrebe - vsaj zaenkrat. B_ Jaz sem lezbijka. To je stavek, ki sem ga nekoč tako težko izustila. Svoje nagnjenje sem čutila oziroma sem se ga zavedala v zgodnji mladosti. Satna inisel na to, kaj sem, me je odbijala od tega, da bi sc splohkomu zaupala. Zakaj? Bala sem se reakcij okolja ah konkretne osebe. Moje prvo priznanje, da sem lezbijka, je bilo samo dejanje. Na srečo sem naletela na žensko, ki je bila mlajša od mene. Obe sva bili še v puberteti. Odziv na moj "napad" je bil pozitiven. 19 Ankaran Mogoče je bil prav to vzrok, da sedaj lažje priznavam, kaj sem. No, ne rečem, da sedaj razglašam na vse konce in kraje, kaj sem, vendar imam občutek, da se lahko zaupam večini, ki se nahajajo v moji bližini. ▼ ▼ ▼ Ko se odkrivaš, mislim, da igra glavno vlogo: - najti moraš pravi trenutek, - pred tem naj bi vsaj približno pripravil "teren" (kolikor se da, seveda). Ko pripravljaš "teren", približno veš, kakšna bo reakcija. Mislim, da bi bilo potem veliko manj razočaranj. c__ Na žalost do sedaj nisem intel prilike in gotovosti, da bi komu priznal, da sem gay. Sedaj po tem srečanju v taboru bom poskušal počasi navaditi domače in širši krog prijateljev. Do sedaj sem pač odlašal z besedo, da nisem oziroma sem homoseksualec. Kot prvo sem moral razčistiti sam s seboj, kam pravzaprav spadam. Ta pot je bila dolga, in čeprav sem na življenje gledal kot heteroseksualna oseba, sem v bistvu želel nekaj drugega. Sedanja inoja tuacija in moje hrepenenje po moškem me je prisilila, da sem se odločil, da postanem gay. In s tem bom zdaj poskušal iti v to življenje, čeprav se zavedam, da ne bo lahka pot. Želim, da bi me razumeli v moji drugačnosti. ▼ T T Trenutno nimam kaj dodati temu razlaganju, samo to, da če bi bil na več vaših sestankih, bi lahko pisal več. Dodam lahko, da je bilo v redu poslu šaLi to tematiko - Več takšnih taborov. - V različnih krajih Slovenije. - Poskušati pridobiti več istomišljenikov. č_ UPATI ali UPATI S! Zame je COMING OUT nasmeh, ki ne ugasne roka, ki se ne ustavi telo, ki ne preneha trepetati pogled, ki se ne izmika rte glede na okolico Zame je C.O, moja nemoč nad gledalci in poslušalci, ki bi radi svojo praznino in nepotešenost napolnili z mojo drugačnosti >. Zame je C.O. sestavljanje enkratne podobe za vsako ceno ▼ ▼ ▼ Včasih ne vem, ali je težja resnica ali blefiranje; zame je blefiranje umetnost, ki mi pomaga živeti; resnica pa je izziv, ki se mu izbrano odzivam; ki me čaka in zaenkrat redkokdaj rečem da. Ponoči so pri meni spali prijatelji. Ljudje, s katerimi sem se že dobro poznal, pa vseeno še nisem nikoli omenil (ali pokazal), da sem gay. Z eno od teh gostov sva se pogovarjala, ko so vsi že pospali. Ne spomnim se, kako sva prišla na to, ampak na lepem sein izjavil, da sem "biseksualen". To se mi je zdelo še vedno bolje (bolj imenitno) kot samo homoseksualen. Bil sern v strašni zadreg ki sem jo premagoval tako, da sem kar naprej govoril. Njen odziv je bil zainteresiran, naklonjen, pozneje le tu in tam nekoliko zbadljiv. T T T To je opis Čisto marginalnega dogodka, ki se mi zdi pomembnejši zato, ker sem s to žensko nekaj let pozneje ohladil odnos*- do ničle (ali še manj), pa la ohladitev ni imela zveze z mojo homoseksualnostjo. E Prvič sem to naravnost povedala prijateljici v Študentskem nase I ju. Se veda mi e 1 . I o ireba povedati. Takrat sem bila spet v eni svojih faz, v katerih vse stagnira, hotela pa sem naprej, četudi z enim samim naj m korakom. Ali sem hotela ali zahtevala razumevanje? Ne vem. Vedela sem, da ga ne bom dobila, prav gotovo ne s tako neposredno t-povedjo, ki je bila šok za mojo prijateljico. Moj uvod je bil tak -V mojem življenju obstaja še nekaj drugega, nekaj tako drugačnega, da ne morem govoriti o tem vsak dan. Ti si moja dobra prijateljica, pravico imaš, da zveš tudi to. Povedala sem ji o svojem nagnjenju do žensk. Odgovorila je, daje - "na žalost" - to že slišala od drugih. Svetovala mi je, naj pazim, kaj počnem in govorim, ker se trači o meni širijo. Naj tega ne obesam na veliki zvon. Seveda, bila sem besna, razočarana in ogorčena. Imela sem (končno?) vzrok za takšno počutje. Prijateljica mi je hotela pomagati, ponujala mi je nasvete in tolažbo, česar pa v tistem trenutku nisem potrebovala. Prepričevala meje, da ni res, da si samo močno domišljam nekatere stvari, tako močno, da bi znale postati resnične in nevarne. Dokazovala mi je. da sem pravzaprav normalna, saj sem imela kar nekaj moških. Krivo pa naj bi bilo le to, da z njimi nisem bila pripravljena graditi glo-bjih, toplejših odnosov. Ko sva končali to vse bolj mučno debato, seje zgodilo nekaj zame nezaslišanega: postalo me je strah. Strah, da vsi tako mislijo in da je to res. Imela sem občutke krivde: ali sem bila vsiljiva? Že res, da te pravi prijatelji sprejmejo ne glede na tvoje določene posebnosti. Toda vsak pameten izrek ima tudi drugo plat: ali imam pravico vsiljevati nekaj, za kar vem, da bo zhudilo pri 'iudeh neprijetne ohčutke? Delam to nalašč? Potem sem pobegnila od nje k drugi prijateljici, ki mi je rekla, da ni tako tragično. Vprašala pa me je, če sem že pomislila na to, kako bom s takim pečatom dobila službo. Pozneje, čez leta, je bilo vse drugače - isti ljudje so me sprejeli. Toda tisti zid, ki sem ga začutila ob prvi izpovedi, je ostal. Vedno znova se pojavlja. Pa ne gre le za spolno orientacijo. T T T Moj strah z leti narašča, čeprav nimam izrazito negativnih izkušenj. Morda je ironija v tem, da sem se z vstopom v gay/lezbiško skupil, ;t (poleg ostalih informacij) naučila tudi strahu. Prej me pravzaprav sploh ni bilo strah hrez posebnih težav sem povedala drugim o svojem nagnjenju. Toda ravno moj coming-out (v smislu neke rekonstrukcije preteklih izkušenj) oz. "izrekanje za" me je opomnilo, da je zadeva resna. Začela sem razglabljati in razmišljati. Moj coming-out je načelno moja stvar, moja izbira in pravica, ki pa se tiče tudi drugih, predvsem najbližjih - partnerke in staršev. Mislim, da nimam pravice, da bi to breme nalagala tudi njim. Druga stvar pa je, da vsi moji strahovi z leti naraščajo, ne samo strah pred pogromom a napadom zaradi moje homoseksualnosti. Veliko manj si upam, pri vsaki zadevi vedno tudi takoj vidim slabe plati, potencialno nevarnost - verjetno tudi v pretiranem obsegu. Tretja zadeva - v nobenem primeru ne maram biti izpostavljena observaci j i. In prav Le zadeve okoli izpostavljanja zaradi homoseksualnosti so praviloma povezane z opazovanjem, izpraševanjem (včasih prav nesramnim), grobim drezanjem v hitimo Kakor da bi ljudem vrgel kost, ki so jo že tako dolgo pričakovali, in jo do nezavesti glodajo. Groza me je še nečesa - povem, da sem lezhijka, in to je za nekatere bistvena, če ne celo edina komponenta moje osebnosti. Kakor nekakšen poklic - "lezbijka Jasmina". Jaz seveda vem, da to ni res, pa je v takih primerih vseeno težko obdržati, obnoviti, rehabilitirati osebnostno integriteto in celovitost. F Ko se začneš zavedati svoje drugačnosti ter želiš živeti v svetu sebi enakih, ni na prvem mestu nezrelost ljudi, da bi te razumeli, ampak strah v tebi, ki ti govori, da te ne bi razumeli ali bi te celo izločili. Če samo razmišljaš, tvoji problemi ne bodo razrešeni, ampak se moraš prebiti skozi steno lastne blokade strahu med svetom teme in na drugi strani mraka, ki je 20 Ankaran zmeraj svetlejši, svet pa se ti zdi zmeraj bolj prijazen. Dolgo sem skrival svoja čustva ter nosil v sebi misli, ki so se m: dele nesprejemljive za ljudi. Moral sem sc odločati o marsičem m ob sebi nisem imel nikogar, 1 bi mi pomagal, razumel. Ko nisem mogel več prenesti svojih težav, sem se zaupal pri jate Ij ici, ki jc v nasprotju z mojimi pričakovanji razumela in n ponudila več nasvelov, ki sein jih sprejel in jih poskušal uresničiti, kar je bilo večinoma pozitivno. Otrese! sein se misli, da mc nihče ne razume, in sem začel živeti svet, ki m: je i ičrtan. Prva prava preizkušnja je bila bolj a manj usodna, kot sem si pred leti razlagal, vendar sem bil v zmoti. Hotel sem najti pr l-telja, ki bi me raznmel in s katerim bi se lahko pogovarjal, zato sem se odločil za oglas, ki je bil zgrešen bolj, kot sem pričakoval, vsem jc šlo samo za spolno srečanje, nasploh zalo, da bi se nekje dobila ter končala v postelji, kar ni bilo v mojem interesu. Moja želja je bila poiskati nekoga z islimi interesi ali vsaj podobnimi in človeka, ki se je [ ipra-vljen povezati tudi v duhovnem smislu. Uspelo mi jc obdržati neko zvezo šest mesecev, a sem jo prekinil iz vzrokov, ki si jih šc do danes nisem razjasnil. Želim si nekaj, kar mi ne uspe zaradi lastne blokade,kimi prepoveduji: stopiti v svet, moj svet. Moja najsvetlejša luč jc še zmeraj pretemna, da bi jo ostali zaznali, čeprav jc vsak dan svetlejša. T ▼ T Ljudje okrog tebe vedo zate in za tvoja nagnjenja in so si pri sebi uslva ■ rili neko sliko o tebi, in zaveš se, da lebi samemu manjka še dosti, da boš tudi ti sam imel o sebi neko dokončno predstavo in trdno mnenje m pot, po kateri boš hodil. dolgčas, ali pa bi mc radi imeli pod nadzorom, da jim pač ne bi bilo treba več dvomiti in se spraševati o meni (če seveda se). Vsekakor pa ne bi rad delal coming out v družini. Raje vidim, da ostane, tako kot jc - nedorečeno. Mislim, da bi bili potem še '.olj obremenjeni, vsaj kolikor starše poznam. Čeprav bi morda le bilo dobro vsaj dolgoročno. H _ IZPOVED V OMAMI KISLEGA ZELJA Stara dobra gostilna se je dušila v cigaretnem dimu in vonju po kislem zelju. Pijani starci, beri gosti, so kričali drug čez dmgega in zavzeto pridigali sami sebi. Repertoar je zajemal vse od politike pa do seksa. V lej v izpoved vpijoči atmosferi sva s prijateljem Mojmirom sedela 11 eno od škripajočih miz "Reci kaj!" "Ha-ha-ba!" "Full si svinja!" ▼ T * "Ha-ha-ha!" "Nehaj!" "Ho-ho, apol, ho-ho, si... hoho." "S tabo se sploh ne da pogovarjat!" "Hc-he, ampak saj se mi je zdelo, da ga nenehno gledaš!" "To se ti je samo zdelo!" "Ne vem, ne veni! Ha-ha-ha!" "Povej mi, kaj naj naredim?" "A hočeš spat z njim?" "Ti pa res vse takoj pokvariš!" "Kaj bo pa tvoja punca rekla, ko bo zvedla, da seji hoče tip po... ha ha, pobuzerirat. He-he-he!" "Posluši, idiot. Jest nisem noben buzerant! Jasno?" "Ne vem, ne vem! Če moški ljubi moškega, potem je...!" "Ne filozofiraj. Ti tega sploh ne ra/umeš. Raje mi povej, kaj naj naredim!" "Povej mu!" "A si zmešan?!" "Več kot smejal se ti ne more." "Nikoli!" "Mu bom pa jest povedal." "Samo poskusi!" "Bom!" "Ubil te bom!" "Izvoli!" "Jajca ti bom odtrgal!" "Nikar!" "Moram na WC!" Tako se je končalo najino pijančevanje. Mojmir seveda svoje "prisege" ni držal m je novico pridno trosil okoli. Meni je vse to postalo popolnoma vseeno m je nisem r: dcmantiral. ▼ T Spremeniti a)/, t v Mojmir b) /.../v Jan c) /.../ v D.M. Pravega coming out še nisem naredil, /.ato reakcij ali drugih "posledic" tega dejanja ne poznam. Pri coming out (vstopu) na gay sceno paje stvar izpadla tako, da me tip ni ničesar vprašal ampak me preprosto jemal v tistem prostoru kot nekaj samo po sebi umevnega. Takoj sva se spustila v seks, to pa je bilo tudi vse. Ob prihodu v Ljubljano, mod gaye in lez-bijke, paje bil coming out samo prihod, tli pa bilo nobenih pojasnjevanj ipd. Samo doher občutek, da si med sebi podobnimi. ▼ T T Prej sein pozahil na ostale - družim se v večini z gay i in lezbijkam manj pa z ostalimi. Ti ostali večinoma vedo, kako živim in kaj sem, in lahko rečem, da imamo povsem dobre, "normalne" odnose. Glede staršev in ostalih sorodnikov pa ne vem. Slutijo gotovo, vsaj po tem, kar sem delal ipd., mislim pa, da 100% le niso prepričani - imajo me za malce čudnega ali čudaškega. Nikoli jim nisem ničesar o tem povedal, sami pa me verjetno ne upajo vprašati - torej se o tem ne pogovarjamo. Verjetno pa bi radi, da pridem nazaj domov. Morda me samo pogrešajo, ker se ne videvamo pogosto in jim je in pila Bog vedi katero p. to, zmešano 7. domačim sadjevcem. Pijano sva ugotavljala, da je vse to življenje full grozno in da nam preostane samo še pijača. V dobri veri sva naročila novo pivo in nov sadjevec, pa je ostarela natakarica ugotovila, da petnajstletni mulariji ne bo točila alkohola. Ker vztrajno prepričevanje, daje kaj takega mogoče samo v Jugi, ni zaleglo, sva pijančku iz sosednje mize plačala špricer in ga poslala tia šank po najino pijačo. Scansa se je naposled lahko nadaljevala. Nezavedno sem na škatlico vžigalic vpisoval ime Jan in risal pohabljene srčke okoli, kar je Mojmir seveda opaz; "V čem jc fora?" "Kakšna fora?" "To, da pišeš Jan na šibke!" "Kaj?! Aja?! Nič.kartko." "Kaj delajo srčki ob imenu?" "Makaj te briga, čečkampač!" "A kar brez pomena?" "Brez pomena!" "Freud je reku, da.. "Jebi Freuda!" "... se nobena izrečena..." "Briga me!" "Ne, saj ti ne mislim detektivirat. Če nočeš povedat, pač nočeš. "Ni nič za povedat." "O.K. Povetn ti, ampak če komu kaj zineš, ti odsekam tistega tvojega lulčka." "Molčal bom kot gora." "Ne me zajebavat!" "Tih bom kot miš." "Prisezi... na... mamo!" "Prisežem!" "Ja, ne vem kako naj ti povem. Sploh ne vem kako, ampak ne vem, imam občutek, da občutim določeno, hmm, čustvo, v bistvu ne čustvo, ampak...! Ma kaj kurac bom to tebi razlagal. Koji si mi ti faktor!" "Ne bodi pizda! Če si začel, bos tudi končal!" "O.K. Zaljubljen sem v lana.' 21 Ankaran Spominjam sc dogodka i?, srednje Sole, ko meje "prijatelj" nekako prisilil, da potrdim oz. priznam.da imam homoerotičnanagnjenja. In sicer se je to zgodilo v družbi heteroseksual-cev. Ta "prijatelj" je družbi, v kateri sem se takrat gibal, ponavadi razlagal stvari o met.' ko mene seveda ni bili zraven. In take e tudi sprožil pogovor o homoseksualnosti in dal za primer mene. Seveda so bili vsi začuden, n zgroženi, kar sem opazil, ko sem ponovno pri Sel z njimi v stik. Začelo seje spraševanje z dvoumnimi, ne-.onkretnimi vprašanji o mojem načinu življenja. Jaz sem takoj ugotovil, v čem je probl« m. Najprej sem se branil in nisem hotel govoriti o tem, a sem na koncu odgovoril z "da", ko rr je bilo postavljeno vprašanje, ali sem gay. Reakcije, ki sem jo pričakoval, ni bilo. Nekako je vse bolj obviselo v zraku. Šele kasneje, čez par dni mi je ena od prijateljic dala vedeti da me je sprejela popolnoma normalno - kot gaya - in se med nama odnos ni spremenil. Ostali so bili do tega zadržani in niso hoteli z menoj govoriti o gay življenju. Tudi takšni co bili, ki se od takrat dalje z menoj niso več hoteli družiti in so tudi drugim ljudem, ki me poznajo, govorili o meni - kot pedru S tem sem se sprijaznil, čeprav so bile situacije včasih zelo neprijetne. P.S. Ta "prijatelj", ki meje izdal, je sam gay. J_ Živim v manjšem kraju, zato sem dolgo prikrivala oziroma skušala prikrivati svojo pripadnost istemu spolu, in to tako širšemu krogli znancev kot tudi ožjim prijateljem. Moje intimno življenje je bilo samo mt e življenje. Vendar pa sem se nekoč (pi iližno 4 leta nazaj) zaupala prijateljici do katere nisem čutila nič več od prijateljstva, ter ji iskreno in brez ovinkarjenja povedala o svojem stanju. Mislila sem in si predstavljala, da bo to sprejela kot povsem normalno i/poved, no, posledice mojega pričakovanja pa so bile povsem drugačne. Prijateljica se me je začela izogibati, postopoma pa tudi prijatelji in prijateljice i j. takratne družbe. Z bolečino sem sprejemala razne izgovore, da nimajo časa, da so zaposleni ipd. Zaprla sem se vase, nekdaj družabno življenje sem zamenjala s ti mi in razmišljujočimi večeri, takrat sem pričela zahajati v Ljubljano (K4, LL). Naj zaključim, da so me v tem času pr: i-telji ponovno sprejeli medse in povsem normalno akceptirajo mojo drugačnost, K_ Primeri gay predstavitve v javnosti oz. pred heteroseksualno populacijo: 1. Predstavitev svoje usmerjenosti sošolcu Po nekaj letih druženja s sošolcem sem se odločil, da mu povem o svoji homoseksualni usmerjenosti. On se je veliko zanimal za le stvari in normalno s v a se pogo v arj ala o to vrst -nih zadevah. Veliko seje zanimal za življenje gaye v in lezbijk, spraševal me je, kje navezujemo stike, kje se družimo. Povedal mije, da sva kljub temu šc vedno /elo dobra prijatc i. Po določenem času se je odločil, da z mano Obišče in pogleda, kako izgledajo nedeljski večeri v K4. 2. Predstavitev svoje usmerjenosti trem prijateljem Ko smo se s prijatelji začeli pogovarja o življenju homoseksualcev, so odločno povedali, da niso za takšne stvari, da jih to Moli ne zanima in da je to grdo. 3. Ob predstavitvi homoseksualne usmei jenosti svoji hivši učiteljici in zdajšnji nanki je ona dejala, da takšni ljudje niso povsem normalni in da so psihično bolni. 22 Foto 1 Foto 1 Foto 1 Foto 1 Branje IVAN MRAK MED MITOM OSEBE IN FENOMENOM BESEDE Zimske urice nudijo čas za branje, Ivan Mrak prihaja tako s svojim romanom - življenjepisom, Ivan O. naslovljenim, prav kot naročen. Prihaja v našo zavest s še vedno neomajnim upanjem, da ga bo bralstvo končno odkrilo, da se bo v njem prebudilo zanimanje zanj. ga končno veljavno sprejelo in si ga prav tudi razlagalo. Kot devetnajstleten je pisal to svoje prvo in, poleg nekaj novel in esejev, edino prozno delo. Prav v času, ko je v vznesenem bibličnem jeziku snoval Obločnico, si je v svoj dnevnik na povsem enostaven, vsem razumljiv in prav nič eksperimentalen jezik, beležil svojo komaj dobro pričeto življenjsko pol, svoja ravnanja, mišljenja in čustvovanja Neverjetno iskren pa tudi kritičen in strog je, ko popisuje svoja otroška leta. Pretežno nesrečni otrok, včasih celo izgubljen in zmeden, pa je vendarle povsem vase zagledan, narcisoiden celo, in povsem zavestno prepričan, da bo s svojo umetnostjo ustvaril nekaj svetovno pomembnega, enakovrednega največjim. Kot otrok krade in poneverja denar, goljufa, se predstavlja kot knez, a svojih grehov ne opravičuje. Samokritično in z di.stanco do sebe jih popisuje, saj so vsi odrešljivi z eno samo željo po uspehu. Tej, njemu povsem samoumevni želji se ni odrekel nikoli. To je bila njegova vera, brez trohice dvoma kdajkoli, ki ga radikalno. zopermeščanskega in bohemskega, kot večnega upornika zoper vsakršno danost, ni nikoli zapustila. Mrak Ivana O. ni hotel dati iz rok pred smrtjo, je v spremni besedi zapisal Taras Kermaurter: "izdal" bi ga. Ni si moč predstavljati, kako bi bil sprejet v času nastanka, saj v njem krši najbolj trde tabuje. Priznanje ho-moerotizma in celo homoseksualnosti je bilo za tisti čas nekaj nezaslišanega, ne sicer nerazumljivega. pač pa nerazumljivo nesramnega. "Slupim v tisti čarobni kot, žal ni prazen, tisti sloki fant, dve leti je menda starejši od mene. Pokliče me, tako moški je. Čakaj, ti bom nekaj pokazal. Ves sem rdeč od sramu. Od sile je okreten —. Naenkrat i mani občutek čisto novih s vetov, novih spoznanj okoli sebe, zdi se mi, kot da imam peruti, poletel bi—. Z začudenjem in strahom gledam tisti beli, tako spontani curek! Nečesa moreče ga, potla-čujočega sem rešen, kot da sem zaživel mtvo, še neznano življenje! Kot da sem sploh prvič svobodno zadihal. Presrečen sem ta trenutek, vw svet bi objel!" Kot tla je usoda z outsidersko pozicijo Ivana Mraka na veke vekov zaznamovala. A če njemu ni bilo težko odigrali vloge kulturniškega oponenta in notranjega emigranta, ki mu je bila s tem dodel jena, potem tudi nam ne bi smelo biti tež >, da iz čistega veselja, dobre volje, iz spoštovanja pa tudi iz ljubezni, poskrbimo za vstajenje njegove besede. Sprehodimo se zatorej, za začetek vsaj, skozi njegovo obsežno bibliografijo. - Številna njegova zgodnja dela so že davno izgubljena, drame KRALJ SAMO, ŠKOF HREN,' VALENTIN VODNIK in NAPOLEON se v njegovi zapuščini žal niso našle. Nekaj "biografij" pa je le ohranjenih: JOSEFIN/ BAKER, KARAD-JORDJE in PRE7JDENT ABRAHAM LINCOLN se nahajajo v rokopisu, HEINRICH PLEMENITI KLEIST in ANTON AŠKERC pa sta izšli v revialnem tisku. Ljubezen, ki jo je doživljal v Pragi s češkim kiparjem Stariloho, jc našla odsev v šopu liričnih pesmi, ki so vse homocrotičnega značaja in so njegova edina "stranpot" v svet lirične poezije. Opus je neverjetno obsežen in še čaka knjižno oheloda-njenje. Leta 1929 je izdal svojo prvo knjigo himno Obraz Karle Bulovčove I.del, SLEPI PREROK, ki je vzbudila v Ljubljani vsesplošen odpor, kajti ni bil še pozabljen škandal ob uprizoritvi OBLOČNICE (glej REVOLVER 3!). Zaradi te knjižice so se počutile prizadete vse narodne dame in naša buržoazija nasploh, Govekar pa je v Slovenskem narodu celo zahteval, da ga izženo iz Ljubljane. Knjiga, ki obračunava z likovno srenjo, med drugim z Rihardom Jakopičem in Francetom Favlov-eem, ki sta nekaj časa tvorila ljubezenski par, pa je doživela uspeh, saj je bilo v dveh dneh razprodanih šeststo izvodov. Leto zatem je izdal himno M ON A GABRIJELA, ki je bila deležna podobnega sprejema; v Slovenskem narodu so jo označili za najhujšo pornografijo, ki je sploh kdaj izšla v slovenščini. Katoliški študentje pa so celo zahtevali, dajo knjigarnarji vzamejo iz izložb, sicer jim bodo razbili okna. Da se izogne škandalu, pobegne na Dunaj. Pariz, Praga, Beograd so njegove naslednje življenjske posluje, leta 1936 pa v Mariboru dokonča EMIGRANTSKO TRAGEDIJO. Ko je ustanovil svojo gledališko skupino, je kot prvo uprizoril tragedijo ČAJKOVSKI (1938), in sicer najprej v Celju, nato v Ljubljani. Skupino so sestavljali povečini amaterji na popolnoma brezzahtevni podlagi. Poleg Elektre so ostali repertoar obsegale izključno njegove drame: ob omenjenem CAJKOV-SKEM šc dva dela iz irilogije "Rimljanovi-na", za katero je snov zajel iz preteklosti domače družine. STARI RIMUAN je bil uprizorjen 1939., SINOVI STAREGA RIMU ANA leta 1941, zadnji del POSLEDNJI RIMLJAN ali RAZSU LO RIMU ANO VINE (založba Obzorja, 1974) pa je bil napisan šele leta 1945. ko so njegovo gledališče že zdavnaj prepovedali. Prepovedani pa sta bili tudi tragediji IVAN GROHAR in RDEČI LOGAN. Slednjo je nato pod nemško okupacijo ponudil ljubljanski Drami, ki je delo sprejela v svoj repertoar, a je ta drama, ki sojo navdihnili obrambni boji severnoameriških Indijancev, svoj krst doživela šele leta 1951, ko jo je v okviru KUD Ivan Rob režiral Milan Skrbinšek in je Mrak sam nastopil v glavni vlogi. Po enoletnem uprizarjanju po raznih krajih Slovenije so napravili neke vrste sodno razpravo, kjer so ga obsodili kot dekadenta in mistika in za krono vsega, kot kolaboralorja, gledališče in društvo Ivan Rob pa politično likvidirali. In to pri tem, da je skušal uprizorili med okupacijo očitno anlinacistično tragedijo, najbrž prvo slovensko uporniško dramo zoper okupatorja, ki so jo kol takšno spregledali in prepovedali lako Italijani kol Nemci. Po več kot štiridesetih letih nastanka je RDEČI LOGAN doživel natis v Reviji 2000, IVAN GROHAR pa kol SLOVENSKA TRAGEDIJA v Loških razgledih, 1967. Loški oder pa lela 1982 pripravi tudi njeno gledališko udejanjenje. Sporočilo MARATA se mu je zdelo tako pomembno, da ga je leta 1944 tiskal in s tem kršil kulturni molk. Odveč je pripomniti, da so mu tudi Lo gesto po vojni neizmerno zamerili. V Re volucijsko leiralogijo (MK, 1970) pa sodijo še ANDRE CHENIER, MIRABEAU in ROBESPIERRE. Slednji dve deli je večkrat zapored recitiral v dvorani KUD Ivan Rob, in kljub temu, da so javna občila te avtorske recitacije bojkotirala, jc bila odročna dvorana v Hrenovi ulici ob vsaki predstavitvi nabito polna. S himnično tragedijo RDEČA MAŠA, ki jo je napisal v ietu 1944 in jo v bojazni pred hišno preiskavo zazidal pod kuhinjski štedilnik, je po GROHARJU nadaljeval slovensko tetralo-gijt Precej nesrečno potovanje RDEČE MASE se je končalo s tem, da jo je izdala založba Obzorja v uredništvu pesnika Hermana Vogla (1972). Izvedli so jo tudi na Radiu Trsi, kjer je Jože Peterlin omogočil predstavitev tudi številnih drugih njegovih del, na oder pa sojo postavili le škofjeloški amaterji. Slovensko tetralogijo sestavljajo še TALCI (Slovenski knjižni zavod, 1947) in himnična tragedija BLAGOR PREMAGANCEV (založba Ob/.orja, 1978), ki pa jc bila v režiji Talala I ladij a deležna tudi televizijske upodobitve. Okrog leta 1954, ko se je seznanil z, Jarie-znm Janžekovičem in po njem šc s Stankom Cajnkarjeiri, je naneslo, da stamuprav ta dva z nasveti in mnogo literature omogočila uresničiti temeljno željo: PROCES proti Jezusu. To njegovo svetopisemsko trilogijo sestavlja jo: ČLOVEK 17. KARIOTA, VELIKI DUHOV- 27 Branje NI K KAJ F A in PROKURATOR PONCU PILAT. PROCES jc uprizorilo SSG Trsi v sezoni 1980/81 in ga poneslo po vsem Tržaškem, Goriškem, Benečiji, Koroški pa tudi v Ljubljano. V italijanščino ga je prevedla Jolka Milic in je izšel v reviji Most{ 198 3/84), v slovenščini pa najprej v hi o vi poti leta 1956, nato pa še s tragedijami APOSTOL PETER (1958), JANEZ EVANGELIST (1960) in HEROD ES MAGNUS (1964) v založbi Mohorjeve družbe Celje leta 1985. Himnično tragedijo MARIJA TUDOR, ki jo je že leta 1950 sam recitiral, so v sezoni 1966/67 uprizorili na odru ljubljanske Drame. Največ zaslug za to uprizoritev sta imela Branko Miklavc in Mirko Mahnič, ki sta se zanjo z vso silo zavzela. Odločujoči korak pa je ivegal direktor Bojan Stih. Kolikor je bilo to odvisno od igralcev in režiserja, so opravili svoje delo nadvse uspešno. K temu jc največ I ipomogla genialna igralka Duša Počkaje-va, ki je stil njegovega dela s svojo intuicijo do" la prav do korenin. Zdelo seje, daje s tem zapostavljanja njegovega dela konec, toda "neznane" sile so dosegle, daje prišlo do nove uprizoritve enega njegovih del, MJRA-BEAUJA, komaj leta 1971. Pri publiki je imelo velik odmev, pri kritiki pa popoln polom. Homoerotizem, ki je v njegovih delih večno prisoten, nastopa ludi kot osrednja tema nekaterih dram. BEG IZ PEKLA (založha Obzorja, 1984) izpričuje odnos med pesnikoma Verlainom in Rimbaudom, zasnovanem na principu starogrškega odnosa med erastom in eromanom. Podobno vel ja tudi za odnos med slikarjema Van Goghom in Gauguinom v drami VAN GOGIIOV VIDOV PLES (založba Obzorja, 1978). Odnos med Prešernom, Čopom in Smoletom v dTami SPOVED LUČ-NIM URALOM (založba Bogomila Velikonjc, 1972) pa je zasnovan na poduhovljeni, kristalno Čisti nadnaravni ljubezni. Mrak sam se z izkušnjami svojih intenzivnih homoerotičnih odnosov trudi, da ga hornocrotizcin, pop.so-van v dramah, ne bi zapeljal v demonizem. To še zlasti in predvsem velja za njegovo osred nje homoerotično delo CHR¥SIPPOS, ki je skupaj še z nekaterimi drugimi deli izšlo v izboru Igre sveta, ki ga jc leta 1977 za MK uredi! Josip Vidmar. Malo pred smrtjo, v letu 1986, pripravi za objavo svoj prvenec OB LOČNICA, KI SE ROJEVA. S tem "pohujšljivim, anarhičnim in nevarnim" delom, kije temeljno delo slovenske gledališke avantgarde, si je zavestno prisil na en rokav rumeno zvezdo, na drugi pa rožnati trikotnik i2ločenstva. Tistega usodnega večera, 4. junija 1925, ko je svojo pramolitev prvič izpovedal, je postal slaba vest slovenske kulturniške srenje in je (o ostal še dandanašnji. Mrakov ustvarjalni opus, samo dram jc napisal preko štirideset, je i/jemno obsežen in bogat, tu so zgolj fragmentarno zabeležena poglavitnejša dela. Njegovemu življenju in osebnosti sami pase bomo posvetili v prihodnje, nemara že v naslednji številki. Ali pa počakali na MRAKIJADE, na več kot deset dnevniških zvezkov, v katere si je pisatelj Vladimir Bartol od srede 20-tih let p; koraj do smrti zapisoval vse o Mraku; njune pogovore in vse, kar je o njeni slišal. Na avtorjevo željo naj bi izšli trideset let po njegovi smrti in so tako zaenkrat še nedostopni javnosti. Za sklep pa šc opozorilo na Mrakovo novo knjigo IZKORENINJENCL naslovljeni po alternativnem naslovu za EMIGRANTSKO TRAGEDIJO, ki bo v njej tudi prvič objavljena. V njej bodo našle prostor tudi nekatere novele, med njimi JOUJOU, ki pa jo Revolver prvič obclodanja javnosti. Tri arestanlske noči je Ivan Mrak preživel v Celju, v Pragi in Parizu. Povsod po eno. Pričujoča novela jc nekakšen povzetek vseh treh. Gusti Leben JOUJOU L_ LuksemburŠki park, vse je veselo, vse razposajeno, samo Milan - sanjar je sam vase zamišljen. Pa se mu približa mali razposajeni Joujou, ki sklepa v svoji lahkotni duši približno takole: to je barbarski robavs, radi k Lino/i [ele ves strgan pa zanemarjen, toda - po njegovi samozavestni hoji sodeč - dobro živi in ga skrb za sleherni ccnlirn, ki jo Joujou tako bridko okuša — Joujou je majhne postave, toda gracijozen. ljubek šestnajstletni čmolas, ima predpisani klasično-francoski profil, pa oči se mu pod bledim, skoro prozornim čelom kljubovalno bleste — Dober dan, gospod - prebudi Milana s svo-m deško čistim glasom. Milan jc prijetno iznenaden otl le ljubke francoske prikazni in kaj kmalu je med njima živ pomenek. Milan, kije barbarsko naiven: Tako sem si predstavljal Provansalca! Joujou, ki je francosko zvit: Pa jaz sem iz Provanse doma! Poetično: O, Provansa! Napihnjeno: Stanujem v hotelu Monsier le Prince, La rue de Boetie, sem tu le par dni. Milan se spomni, da je že poldne, da ga žena v reslauranlu čaka: Gospod, zelo ste mi všeč, rad bi govoril še z vami, zvečer se tu v parku dobiva. Joujou je prepričan, da se "bogati barbar" izgovarja in mu hoče uteči: Gospod, dobro, zvečer lu v tem parku, na tej klopi, oh Medi čejski fontani - velja! Joujou - beseda zamira: — toda par frankov za revno ubogo kosilo? No, dva dni že nisem nič jedci — sc zlaže prostodušno. Milan ima v žepu deset frankov; in to je ludi vse, kar ima; šest je pripravljenih zafran-kiranje važnega pisma, ki mora še danes od tu, štiije ostanejo za cigarctc. Nimam niti centima — žalibog — Ta "žalibog" spremlja res igni rana gesta. Joujou čuti, daje uvertura odigrana in da je položaj toli dozorel, da započne drama: Gospod, jaz nikakor ne kradem časa! Ogorčeno: Jaz sem šc mladoleten, vi ste mc na večer povabili v Luksemburg — Nesramno: — poznamo taka povabila, vemo, kaj vse se za njimi skriva — Milan s pesniškim inslinklom ugane, da se jc drama započela in ve, da mora igrali človeka - neomajnega karakterja. Joujou z izrazom modrega in uvidevnega človeka: Gospod, jaz sem normalen, toda varujte se me — V zavesti svoje visoke naloge: Jaz neno malne sledim in jih policiji razkrivam, če mladostne zavajajo — Milana to razodetje ne spravi iz ra vnotežj a Pojdiva, na Saint-Miehelu se obrnem na stražnika. Joujou se čuti zadet v svoji rasni samozavesti. da bi ga takle barbar okoli prinesel; Pojdiva, jaz sam mu vse povem. Oba gresta molče in kujeta maščevalne plane — Joujou naenkrat zmanjšuje korake m se poroga: Jaz nisem nikakršen Provansalec. dragi gospod, ampak pošten in gladen Pari-žan — tako z desetimi franki, bi to zadevo spravila s sveta — Ponižneje: za kosilo jih rabim. Milan je grozno užaljen nad "tonom", pa je vedno bolj odločen iti do skrajnosti: Tam je stražnik! Joujou je še vedno uverjen o neizmernih denarjih barbara in je silno razljučen nad tem "stiskaštvom". Slepo hiti v svojo lastno pogubo; Dobro — dobro — Zopet gresta oba par korakov molče, oba polna maščevalnih misli, no, pa zopet Joujou v koraku pojema: Kaj čc hi sc s cigarctami odkupili? Milan presliši "ton" pa de dobrohotno: Pet vam jih lahko dam — Joujou hlastno seže po cigaretah, a se ob tej mizeriji zopet zave svojega dostojanstva. Mogočno si prižge cigareto, kot je pač takemu fantku mogoče, položi svojo nežno ročico z izrazom medvedove šape na Milanova ramena in svoj glasek spremeni v bobnenje visoke- 28 Branje ¿a protektorja: Moj dragi, s petimi mizernitni cigaretami mislile, da se boste odkupili, pah -kaj vam v glavo ne pade! Pljunem na 10! Sedaj ste v mojih rokah, sedaj vas ne izpustim več, sedaj vas boni spremljal brez prestanka, kjer boste vi obstali, bom obstal jaz, kamor boste vi šli, bom šel jaz, dragi moj, sedaj je konec vaše svobode. Midva bova poslej ncrazloče-na, dokler za onečaščenega mladoletnika ne sledi poštena odkupnina! Milan je tako zapadel igralskemu talentu "onečaščenega mladoletnika", da sc mu zd nežna ročica na ramenih medvedja in glas fantov, moj Bog! Joujou V glasu, izrazu, hoji in gesti triuni-tira in zaseže Milanov pogled: Opozarjam v; gospod, da sc ne umikate, imam za elektriko in metro, če hočete taksi - za vse imam denar! Goreče: Da veste! Milan ne vidi dru/.ega izhoda rešil sebi svojih "tako dragocenih deset frankov", da reče z odločnostjo samomorilca: Tam je stražnik! Obaohstaneta pred smehljajočim sc likom francoskega policaja, ki roke ob bok upre in ju ljubeznivo pogleda. Milan skoro s tresočim glasom - pomislite., važnost trenutka, gre za deset dragocenih frankov - : Gospod stražnik, ta človek me obtožuje pa denar od mene hoče. Stražniku se zasvetijo oči: Tako — tako— Joujou tako samosebi umevno, da Milanu zapre sapo: Gospod stražnik, ta človek mi je dolžan deset frankov. Stražnik prijazno pomigne s pen drekom: Č: ste mu dolžni, vrnite mu jih. Milan odločno: Jaz mu nisem ničesar dolžen — Joujou pogleda milo sprani nebu: Saj veste, gospod stražnik, no. saj vidite, saj razumete, ta gospod tu - mi je pravkar mojo nedolžnost vzel — A jaz, jaz rabim za kosilo! Descl frankov - to je vendar bagatela - v primeru s — Stražnik je ljubeznivo ganjen in toplo sve tuje Milanu: Dajte mu deset frankov, to je zares bagatela — če pomislite — Milan ne verjame lastnim ušesom in neumno gledajoč obstane. Stražnik se očetovsko skloni k Milanu: Jaz bi mu dal teh deset frankov; za tako uslugo -je to prekleto malo denarja. Milan gleda vedno bolj neverjetno in vedno manj razume. Joujou gotov svojega uspeha: Deset frankov sem tn cela zadeva je pozabljena! Milan se znova zave podvojene nevarnosti, ki grozi njegovim desetim frankom: Ne! Nei Ne! Milo obličje francoskega straž nika se nevarno stemni: Gospoda, prosim vaju, da sc trenotno dogovorita, če ne bomo šli do komisar ta. Opozarjam vaju, da stvar ne bo brez posledic, zato se raje mimo porav-najta. Vi gospod ste mi čudna prikazen in ti Joujou, se ne bojiš, da te obsodijo radi izsiljevanja denarja? Joujou s trmoglavostjo otroka: lojih deset frankov! Milan z odločnostjo samomorilca a" če želite - 7 doslednostjo tragičnega junaka: Do komisarijata! Stražnik spozna končno, da ima pred sabo dvoje kriminalnih tipov: Naprej! Molče gre trojica čez reko pariškega življenja, Joujou čuti, da se bližajo komisarijatu, korak mu pojema, prešine ga neobičajno plemenita misel, ki si jo pa stražnik očividno napačno razlaga: Gospod stražnik, kar spustite tega skopuha, tistih deset frankov me res ne briga. Stražniku je pa prijetna misel, da bo imel urico mir od ccstnega hrupa - zato je postal naenkrat hudo moralnih principov: Vidva sta mi čedna ptička, naprej, pa brez obotavljanja! Komisarijat Saiiit-Germainski - mračna trdnjava. Vstopijo. Stražnik razloži, pikantno; vsi se muza jo — Komisar in oba pisarja sc dregajo. V predsobi sc grohočejo policaji. Stražnik potisne naprej Joujouja: Ta fant vam razloži vse. Joujou se izzivalno postavi pred komisarja, / ljubko gesto pocestnega fanta: Noja. saj vedo, gospod komisar, kako take stvari gredo — Najpreje, saj razumete, no, sc e mnzal okoli mene pa mi sladko govoril, pa čc na to prislanein, mi jc deset frankov obljubil— S patetičnostjo Hugojevega potomca: Gla dujoče pariško dete sem, pristal sem, se žrtvoval— V sobi in predsobi - vsesplošna vcselosl. Joujou tragično konstatira: Toda zasluženih deset frankov mi nc da. Komisar se /.amrači v imenu naroda in vsevidne Pravice: Oba v arcsl! Milan sc z grozo zave usodnosti svojega koraka, tragikomike svojega položaja, šel je obtoževat - a se je znašel obtožen. _H._ Milan sc je občutil sam v svoji celici silno nesrečnega, ni mogel razumeti grobosti pt li-cije, da ženi nič ne sporoči. Kaj si bo ona mislila, kako bo trpela, kje povsod ga bo iskala — In peljal je ž njo v mislih lale ljubeznivi dialog: _ On: Če sem te kdaj užalil — Ona: Milan, Milan, samo pridi žc, saj vem, On: Kajne, odslej bova le sončne dni imela i.t.d. T T T Ob tretji uri so se odprla vrata Milanove ccle in ključar gaje z grobo gesto ven pozval, saj veste, zeleni avtomobil — obenem z Milanom je vstopil vanj Joujou — Vsa zabava enakomerne vožnje - refren Joujouja: Ko pridem iz Kriminala, ti razbijem gobec! Mali elegantni čraolas se je naenkrat spremenil v ogavnega prostaka - Ubogi Joujou! Kako razočaran je bil od policijskega pregledovanja, ki je dognalo, da ima eksotični barbar borih deset frankov pri sebi. Nad tem dejstvom sc je Joujou globoko zamislil, vsa njegova "poklicna samozavest" se je v temelju zamajala. Saj je dnevno ponavljal svojim kamaradom, da zna očarati vsakogar na sto metrov razdalje - in danes, danes — T T T Zeleni avto se jc ustavil pred policijskim ravnateljstvom. Milan in Joujou sla se brez težav znašla med družbo dvaindvajsetih zanimivih kriminalnih tipov — _III._ Joujou je vstopil samozavestno, kot se pač vstopa v dobro nam znane in mile proslore. Vrgel je okoli sebe naveličan pogled, pokimal milostno par znanim. Milan je vstopil, kot boste vi dragi zemlja ni vstopali enkrat v peklo, kajti pri svojem hoemskem načinu življenja je bil toli pošten buržoa, daje prvi hip občutil, kakšna grozna propast je med svetom "izvoljenih", iz katerega prihaja, in med svetom "zavrženih", v katerega vstopa. Ker so bili že mrzli oktoberski dnevi, je občutil naravnost bolestno razliko med tem temnim, smrdečim brlogom ter prijetno-toplo knjižnico doma - spomnil se je tudi, o groza, da v jutro ne bo pil toplega kakava z nežnim pecivom in to je napolnilo njegovo srce z obupom. Naslonil seje na zid in topo strmel sam pred sebe, njemu nasproti pa je na trdi prični križem-kražem sedelo, se objemalo, govorilo, ležalo - dvaindvajset "kameradov iz kriminala", ki so z nezaupanjem opazovali "eksotičnega barbara" oziroma "neumnega civilista", ki gaje vprav "Chaplinska neumnost" pognala v to - zanj tako tujo krajino. Divji Bepo, fant porcelanasto nežnega obličja, z dekliško odločnim - krutim izrazom, seje priplazil k Joujouju in ga nežno pobožal po glavi. Pigalskt Ester, nežen fant s prefi-njenim trpečim izrazom, ki je suženjski visel na Divjem Bcpu, je izzival no gledajoč Bepa tudi sam laskavo pogladi I Joujouja. Joujou je bil očividno globoko zamišljen, vendar se je energično otre-sel laskavosti " ne raz ločljive prijateljske dvojice", ki si je bila zvesta pri "delu" kot v kriminalu: Pustimo neumnosti, nisem prišel zato sem — Poglejte si tega idiota ob steni! Meni se zdi zelo lep fant - gaje prekinil Divji Bepo z vzdihom. Pigalski Ester je pogledal razlju-čeno na Bepa, vendar je tudi sam zavzdihnil, ko je opazoval "idiota". da sem bila hudobna, pa da sem te jezila — 29 Branje Joujou seje razljutil: Sta fanta ali mevže! Ta človek me je pripeljal v kriminal raili mi zemih deset frankov. Ampak lak idiot - je pristavil zaničljivo - ne samo mene tudi sebe je pripeljal — Sicer je pa prav, če se 7.atreskata vanj - meni je namreč danes oficijalno vzel mojo nedolžnost — Divji Bepo in Pigalski Ester sta se pri tem zasmejala — Joujou i njima, s smehom pokvarjenih otrok. Joujou resno nadaljuje: Treba jc sedaj dokazati, kaj je ta ptič, tu pred uradi, pred poli cijo jc to treba, me razumela? P:^:alski Ester je pogledal z ljubečim pogledom "idiota" in zavzdihnil: Žrtvujem se! Divji Bepo ga je grobo s smehom prekinil: Ni treba, da se žrtvuješ, jaz to z veseljem opravim, tisti prstan na njegovi roki — dragu-'ji - Se zamakne: — in tisti zlati — poročni prstan — Joujou prekine sladka razmišljanja Bepova o prstanih: Sedaj moram proč, ni dobro, če nas ta idiot vkupe vidi, bi 5e kaj slutil — Da vesta, vidva me ne poznata — sta razumela? Divji Bepo se skoro glasno poroga: Veš Joujou, ti večno zapeljana devica, ki sc pete-liniš pred mano - saj bi le v tvojo sladko ril sunil, ampak naj bo, naj bo — Joujou se je medtem žc splazil v kot -"delati spečega". Ester se je ovil Bepu okoli vratu: Bepo? Bepo se je nervozno izmaknil: Veš, ta "idiot" bo spal med nama. Ester skoro histerično: To je prava beseda! T ▼ ▼ V brlogu jc žc skoro popolnoma temno, ob steni blizu zamreženega, ozkega okna je stal kitajec Cin-Cao m jc neumorno na belo steno - z vžigalicami - praskal francoskc besede, ki somu jih kričali kamaradje. Cin-Cao, pedesetletnik, izgleda po vseh pravilih svoje rase - nedoločene starosti, v kriminalu ga ne zanima nobena oseba, menda jc prišel sem, da bi se francoski naučil, kajii s smehljajem - čudne nam ne dostopne modrosti - sam pred sabo ponavlja svoje: je suis — je suis — Milan je stal nepremično kot je prišel -menda že tri ure — Ko je vstopil dobrodušno povedajoči policaj razdeljevat večerjo, je sklenil Milan sam pri sc bi heroično: dokler ne dobim o svoji ženi sporočila, se ne dotaknem jedi, niti vode ne pokusim — Medtem se je nežni Pigalski Ester dvignil in se približal Milanu; pogladi ga po laseh: Ti si poprve tu — se vidi. Nič se ne sramuj, ko smo bili mi poprve tu, smo bili ravno taki — toda danes se tu odpočijemo, si povemo, kar smo doživeli — no - in potem zopet na delo! — Ubogi moj fant, mraz ti je tu, pa neprijazno je, pa prične so trde, nič se ne boj, k meni pri sedeš, se obrne nasloniš, pa jaz te bom grel — Divji Bepo seje iz teme odzval z melodičnim glasom: Kakšen lep blesteč prstan imaš — so to diamanti? Milan je dvignil gla vo, čutil je, da ga ta glas tako omamlja, da bi prstan kar dal — Ne dajaj mu prstana, požrl bi ga, pa bi ga izsral, toda ti bi ga več ne videl, ne dajaj mu prstana - je nežno svaril Ester, A Divji Bepo je spet pel: Daj mi prstan — pokaži mi prstan, da vidim, če je to pravo ziato — V tem zagori električna žamica - tako di skretna, kot so ti "zavrženi" med seboj. Milan je opazil sredi pričen med dvaindvajset drugimi Divjega Bepa — videl jc pravzaprav samo njegovo pol ležečo ob dlan naslonjeno glavo, par pramenov las je uhajalo na čelo, toda izraz! Bepov pogled se je srečal z Milanovim: Ti si poprve lu - a7 Oh, kaj bi, vsi smo sc poprve cmerali, pa veš, da se človek kriminala kaj hitro navadi, pa ga potlej pogreša še — Medtem seje eden s pesmijo oglasil, ostali so mu sledili — Bepo sc jc dvignil raz pričen in počel begati — Kot tiger v kletki - je spreletelo Milana — Bepo ni hodil, Bepo je divjal - in kdor je sledil njegovim korakom, seje moral bati, da sc ta nežna gla va nc zaleti z vso silo ob železna vrata, da ne poizkusi raz.valili zidovja ječe — naenkral se ustavi pred Milanom izzivalno: Sem lep, povej mi sem lep? Milan sc jc nasmehnil: Lep si, zelo si lep — Ester se ; oglasil: Ne hvali ga, ne laskaj mu -— Grozeče seje zastavil Bepo pred Milanom Vidiš, fant je ljubosumen — ha, ha, povej še njemu, da je lep — Zastavil seje in se zagledal v Estera navdušeno: Kaj ni to krasen fant? Ni čakal Milanovega odgovora, ampak po-smcjal sc jc sam svojim mislim in mu rekel: Ali ni to krasno ime - Ester? Ali veš, da sva z Esterom že deset let prijatelja, a jaz Še danes ne vem njegovega "pravega imena". Tisto ime je za polici jo, veš, med nami so naša imena. Če boš prašal na Monlmariru po Gauthieru -nihče ti o njem nič ne ve, to je moje navadno ime, če pa poprašaš po Divjem Bepu ■ o, kamarad! Zopet se je oglasila pesem, Divji Bepo je pel — Ester je pel — Bepo se zopet zastavi pred Milanom: Po-čemu ti ne poješ, tu ne smeš biti žalosten, tu -moraš biti vesel. No, daj da te pobožam — pojdi, pojdi, kakšen bojazljiv fant si ti! Milan se mu je izmaknil in je sedel na rob prične. Cigaret je pričelo primanjkovati - Ester je zbiral čike po tleh in končno potegnil iz žepa kos časopisnega papirja ter zvil cigareto, moleč jo Bepu — Divji Bepo je ves srečen srkal in zopet izpušča! sladki tobakov dim: Veš, Ester ni zmirom tako blagega srca, ta sakramenski poba me zunaj goljufa kar more, atnpak v kriminalu je ves mehak — — v tem je ponudil Esteru ostanek cigarete, ta pa jo je dal Milanu z nežno pripombo: Veš, končni požirek pa meni — _ Vstopil je policijski inšpektor in klica! imena, ne tatov, prevarantov, razbojnikov in morilcev, v glasu inšpektorja je bilo nekaj, ko da kliče imena prijateljev. In kamaradje so se odzivali kot - otroci. Ko je inšpektor poklical ime Bepovo je bilo v tonu čutiti noto spoštovanja, pri Esteru pa očetovsko nežnost, le Milanovo ime jc spregovoril mrzlo, nevtralno in Milan je občutil, daje v tej družbi tuj element. Vsi so že po prični pospali, samo Divji Bepo jc divjal sem in tja neupokojen — Ester je hranil pol sedeč, pol ležeč prostor za njega ji za Milana na svojem plašču - a Milan se je stiskal na koncu prične ob zid Ln čutil, kako sc na drugem koncu prične Joujou sili "delati spečega". Bepo se je zastavil pred Milanom: Kaj si pravzaprav ti? Od naše branže nisi, to vemo. ampak fejst fant si, čeprav danes, ko je po-prvo, malo jokav — - Pisatelj. Ester sc jc dvigni 1, v očeh sc m u jc zaleske talo: Pisatelj! Če bi ti vedel, kaj sem jaz dal skozi popivanj, pretepanj, vlomov pa drugih takih stvari! Bratec, (o bi bil roman! Če hočeš, pišiva skupaj, jaz ti bom pripovedoval, ti boš pisal, boš videl, kaj vse bo še iz tega — Počemu ne? Se je nasmehnil na to gorečnost Milan. Vidiš, je nadaljeval Ester in svoje pripovedovanje znazomjeval z igro gest in izraza, pride v Pariz takle gospodič s kmetov, pa ga vjameš na Gare Saint-Lazare - brž potegneš pedeset frankov pa prašaš: gospod, mi morete zmenjati? On - ti ves srečen izmenja,a ti pri tem mimo ošacaš, koliko je poba težak. Se malo motaš okoli njega, češ: jaz vem za izbrano vino. Poba se popraska za ušesi, pa neče nič dosti slišat o tem, jaz ga prijazno na svoje stroške povabim, kaj mc to stane - stotak. Ko prideva pa v jutro iz igralnice - imam jaz dva lisoč frankov v žepu, on revež - je brez centi-rna. To je življenje - a? Bepo je ponosno pogledal Pigalskega Estera: To ti je kurba, a! Pa pobu še ni dosti čez dvajset let! A Ester; Ah kaj, ko jc pa denar za nas brez vsake ccnc, zvečer imaš tisoč, čez noč jih s kameradi zabiješ, a v julro ves Pariz prebežim, da bi tistih par centimov za kavo pa žemijo spravil — Divjemu Bepu so se ob teh spominih va-banque življenja zaiskrile oči; Veš, jaz se pa najraje prismolim k takim natrkanim dedkom, seveda, le če vem, da so kaj prida težki, pa poslušam njihne oslarije, pa me nič glava ne boli, na prstane mislim, ki se jim na roki blešče, pa zlate ure, bratcc! Sedaj se je tudi Bepo razognjil in svojo razlago z močnimi gestami spremljal: Kadar gre svinja scat, ščijern jaz ž njo, pa jo za ritjo podpiram, da ne pade, veš, tam ima pa denar, ko pa to izmaknem, pa že pravočasno izginem — Lani sem ujel na Rue de Rivoli enega težkega Angleža, kar pripopal sem se nanj, sem mislil, da se bo zame zanimal, no, pa spočetka nič ni kazalo, kar naenkrat se pa spomni pa mi sredi Rue de Madeleine tja med noge pokaže, če bi ti videl te oči, pa ta ogavni smeh - prasec! je mislil da se prodajam. No, jaz sem pa čakal le tega - počel sem glasno kričat na njega, da je svinja in vrag ve kaj še vse, Stari je bil ves bled, ves se je tresel - kar smilil se mi je, toda kaj hočeš — N o - m tako sva šla do njegovega hotela, tu sem mu rekel pred portirjem, naj mi vrne dolžni tisočak -sem mislil, da ga bo kap zadela - no, pa je le naročil portirju, da mi ga izplača, sam je pa izginil kol kafra — ha, ha — 30 Branje i m jo takole ljudje, ampak ai: pa drugi — - «¿»hali 10 naslonil oh dlan 2joal: Da. da, kadar si pri l imen srva. saj so vsi ti ljudje S — > časih mi ie kar težko — ¿orna vse kar hočem, pa Se .Lirje bilo- bi lahko šel nazaj, >k izhoda, pa tudi, kdo "naših" Ipv-r^-i : jO prij.no življenje drugih t ga nekaj podilo, da bi I Bepo je zamahnil z roko: Kaj mati, mern sta oče in mati že kot dve-irci umrla, stara mati mc je pa že cišiK učila — Ko sem hodil v šolo, , « si «olje uči . učiteljev sin je od mene aK^fci'.aJ. jaz sem hil na pankita jezen, ■ teTL da >em ga v gozd povabil pa sem ei l ¡ji! usta!. Potem some v prisilno šolo Tn»Jarme ni imelnihče rad, pa naj bi ime! gpK jc zmsih obzira —! Vidiš, kadar pridem j sr tnm;nala, nobeden tne ne čaka, nikogar K ac^an — Var>i i ^ je obrnil k Esteru in ga pobožal: k ¡emu fantu sc še upam nasloniti in nt n da mc ima nekdo rad. Pr.biižal se je k Milanu in ga hotel pobo-5. ne boj se, nočeš z mano ležat, veš, ti: iko ti ho mraz — lian ga je začuden pogledal, da je Bepo zjdregi vzkliknil: Veš, meni se zdi, da si ti v kriminal prišel, da boš o nas nekaj c .risal — V. Vsi so že spali, celo Joujou je zaspal videč, da je njegov maščevalni načrt neizpeljiv -Milan pa je hodil enakomerno in neutrudno in zmirom težje mu je bilo: Kaj je z ženo? Sakramenske stenice, je poskočil iz spanja Divji Bepo, a hip nato pozabil nanje, ko je ugleda! Milana: Veš, pravzaprav ti mora biti hudo, ki imaš ženo — glej, midva s tem pobom sva zmirom skupaj: pri delu, kot v kriminalu. Pa je že Bepo zaspal v naročju Eslera, ki gaje v spanju nežno objemal. Ko se je Milan oziral po vseh teh spečih ljudeh, se je sam pri sebi začudil, da je ta "Divji Bepo" od vseh tu najnežnejši, najbolj ljubezni potreben — Kaj je l ieno? Saj z ženo sta slabo živela, toda preko vsega trpljenja in pomanjkanja ju je veza! neizrečeni čut prijateljstva. Oziral se je tja gori k oknu, pa noč je bila še zmirom neusmiljeno čma, tihoto jc motilo le hropenje spečih ljudi, sem in tjasoseozvale kletve policajev in vskriki vlačug — Pa je bilo spet vse tiho, tako da je slišal korake stražnika na hodniku, ki jc sem in tja pogledal skozi okence na vratih v eclo. Milan je počel misliti na samomor. Kaj če je žena prišla na policijo, se tu dozvedela Joujoujeve historije? Kaj če vseinu temu verjame? Kaj potem? Kravato pa ovratnik so mu lopov.ski policaji vzeti - obesit se ne morem - gaje sprele-telo. Z glavo se zaletim ob vrata - se je odločil. Okence ob vratih se je zopet odprlo - nekdo je pregovoril k Milanu. Milan ni razumel, ni odgovoril, topo je gledal na vrata. V tem tragičnem trenotku se vrata odpro in na pragu zažari dobrosrčno debeli francoski policaj: Počemu ne spite? Ne morem — Spite, pa pozabile - svetuje očetovsko toplo policaj in odide. Še so ljudje, tudi tam so ljudje - je planil Milan pokoncu; in moja žena me tudi kar tako ne bo zapustila, saj ve, saj dobro ve, kako jo imam rad, kaj eden drugemu pomeniva — iz kota se je oglasil suh, jetični kašelj, Milan seje zgrozil - ko je videl, kako se nežni Joujou v kašlju zvija in neizrečen žal ga je prevzel. Joujou pLji opazil, da Milan še zmirom ne spi ir hudo sc mu jc storilo zanj — ▼ ▼ ▼ Iz okna doli se je valil v celo meglen deževni dan, kamaradje so se polagoma prebu jah — Joujou se je pravkar umil in počesal ter se zaljubljeno ogledoval, ko da mu je iti na promenado - v žepu je našel še dvoje čikov, enega si je srečen ves hilro pnžgal m se samozavestno sprehajal, v kotu ob oknu je ugledal sedeti Milana, sklonil se je knjemn in vprašal: Hočeš, čifc imam še? Milan je vzel in kadil - spogledala sta sc brez sovraštva. Ivan Mrak ARTHUR RIMBAUD PREKLETI PESNIK leti se odreče poeziji, ki jo je ustvarjal listi nekdo drug v njem, da bi lastni jaz izživel kot vojak, trgovcc z orožjem, nemara celo s sužnji. Rak na nogi jc vzrok njegove smrti 10. novembra 1891. Verlame ustvarja naprej, a večina poezije je le še plod izrabljenega talenta, z vse bolj redkimi iskricami navdiha. Vse do smrti njegovo življenje izpolnjujejo le še alkohol, blodnje, kavarne, prostitutke, homoseksualci, arest, bolnice in pomanjkanje. Ni dvoma, Rimbaud in Vcrlaine sta bila usodno povezana. Njuna čudovita medseboj-nost zaznamuje lako njuno ustvarjanje kot življenje. Ko pa se privlačnost sprevrže v odbojnost, se rodi pekel. Ivan Mrak podoživlja njuno poslednjo, dokončno ločitev: Beg iz pekla. Trudi sc, da ga njun homoerotizem ne bi zapeljal v demonizem, a vprašanje: Rimbaud hudič ali angel, ostaja odprto. Odgovor tudi ni po-nemben, njegov pesniški genij jc izpričan. Na lepih in iskrenih besed polnem nedeljskem večeru v Koza disku, prav na stoto obletnico smrti, so igralci Rimsk e: ceste (Karel Brišnik. Matjaž ViSnar in Vojko Zidar), s sodelovanjem Roza kluba, pričarali njegovo umetnost m življenje: spričo zvezd in ne: končnost!. foto: Jasna K. Gusti Leben Že Francozi so ga spoznali prepoznu, Slo-enci pa smo v lastni zavesti, čustvovanju, mišljenju in predvsem občutenju Rimbaudo-ve poezije, kot vselej, še bolj zaostajali. Daje s svojimi Iluminaci jami, Obdob jem v peklu in Zadnjimi verzi, ki so bili zadnji zares, kot upornik v boju zoper neko kulturo, neko družbo in njeno ideologijo, zarezal prelomnico v dotedanje literarno ustvarjanje, smo sc ozave-ščali počasi. Najprej dolga leta skozi revialni tisk, dokler ni leta 1984 izbor njegove poezije, v prevodu in s spremno besedo Braneta Mozetiča, končno izšel tudi v knjigi, Kot scdcmnajstletnik je Riinbaud potrkal na vrata Paula Verlaina. In srce. Odprlo se mu je. Duhovna zveza je bil a najprej to, spočeta v dolgih sprehodih in brezkončnih pogovorih, da bi se na koncu vse skupaj v zanosu končalo v homoseksualnem odnosu. Burno obdobje sta preživela skupaj: od razhrzdanosti, norosti, nasilja in greha, do mo- litve in kesanja ju je vodil njun pijani čoln strasti, dokler ni nasedel v reki življenja. Poskus umora ju zaznamuje, nista si bila več podobna, V Rimbaudovem življenj u Verlaina zamenja Germain Nouveau, v Verlainovem Rimbauda nadomesti Lucien, a nista več vedela prav, Rimbaud postavi piko na i svojemu ustvarjanju in se odpravi svoj pravi jaz iskat v avantur polno življenje. Z enaindvajsetimi 31 Branje In memoriam FRANCE NOVŠAK (1916-1991) Navsezadnje sta bila Nam in Zdenko sama. Casteiii je z žarečim pogledom odprl paketa, kiju je dobil. Prvi je hil poln slaščic in sadja, v drugem je bilo perilo. -Pojdiva v spalnico, da spravim vse na mesto! Zdenko je stal pri svoji postelji. -Ali bi ne pomeril, kako se mi poda srajca? -Da, kar pomerijo! Zdenko se jc slačil! Najprej je vrgel na posteljo suknjič, nato telovnik, naramnice. Papali ga je prvič videl golega do pasu. Zdel se niu je vse lepši. -Kako je njegovemu telesu vse pristajalo! Ali jc Zdenko čutil njegov pogled, ki gaje božal? Je! Kajti tako gol seje privil k njemu in mu dejal: -Nani, prosim te, stisni me z vso močjo k sebi! Ohjemi me z obema rokama! Tako. Zdaj pa šc jaz. Zdenko je bil spet oblečen. Šla sta skozi umivalnico. Ustavila sta se. -Dragi Nani, moj dečko! Nisi me Se pol jubil, - jc spregovoril nenadoma. -Če me imaš res rad, poglej, iu ni nikogar! Položil mu je roke na ramena. Iz oči v oči je zaplamenelo. Papaliju so se ponujale ustnice lepega Zdenka Caslellija, plemenito urezanc in tople. Bile so ustnice dečka, sicer lepega, toda kljub vsemu le - dečka. Ali jih je vredno sprejeti? Telesi slabili pri/eti drugo k drugemu. Val toplote je prehajal iz enega v drugo. Papali ni hotel več misliti. Saj sta res sama! Prvič je poljubil dečka več ko prijateljsko. Pritisni! je ustnice k njegovim. Zdenko se mu je odzval drgelaje, Bilje lep kakor deklica in vdan kakor otrok. Nani seje zaman upiral opojnosti, ki jo je pil iz njega. Nani je ljubil! Nani Papali je ves bolan in telesno shiran, rešen večne Želje po lepoti in ljubezni, umrl v letu 1936, star komaj dobrih dvajset let, FRANCE NOVŠAK mu jc ob smrtni postelji obljubil, da bo razodel skrivnost, ki ga je tako pekla, ker je ni mogel zaupati nikomur. Iz vsebine ie porumenelih listov dnevnika je dve leti zatem bralstvu pripravil presenečenje -roman DEČKI. Dvignil je obilico prahu in pozabiti ali vsaj zamolčati ga so se mnogi trudili zaman. Ljubezensko razmerje med dijakom Nanijem Papalijem in Zdenkam Castc-llijem so poskušali strogo umestili le i erotično sfero odnosa, niti slučajno pa ne tudi v seksualno, saj bi bilo potem mogoče govoriti o "homoerotični abnormalnosti kot o zgrešenem, zablodelem, nepopolnem kontaktu" in avtorju ne bi bilo nobeno opravičevanje v pomoč. Nani in Zdenko nista storila greha "ne v mislih ne v besedah ne v dejanju'', storil ga je avtor, ki je njun intimni svet fantovskih simpatij prenesel na papir. Plačal gaje s tem, da je bilo njegovo delo ocenjeno kot pisanje po zgledih in v slogu srednjeevropskih me- ščanskih zabavnih pripovednikov, vse do dandanes pa ni bi! deležen nikakršnega razumevanja, kaj šele priznanja. Sam sem ga odkril povsem slučajno, v predzadnjem letu osemletke. Listajoč po Slodnjakovem "Slovenskem slovstvu", sem naletel na njegov "prikaz nenaravnih ljubezenskih pojavov v dijaškem internatu". Zdelo se mi je obetavno, utrgal sem "prepovedani" sad. Kot včeraj se spominjam noči. dolga zimska je bila. r kateri sem hlastal po novoodpirajočih se mi svetovih, poistovetil sem se z Zdenkam, drhtel in medlel skupaj z njim. Solze sočutja, ganotja, pa sreče in žalosti, so mi oblivale obraz. Kot da seje skupaj z njim pričeli/ prebujati tudi moje telo. kol da sem skupaj z njim tudi jaz prvič ljubil. Samo mojega Nanija takrat še ni bilo na obzorju. Moj bog, kako sem mu ga zavidal!... Konec me je streznil, iz devetih nebes prestavil spet na trda tla. Nisem Še verjel, doumel; življenje samo me. je kasneje izučilo in potrdilo, daje kot tak tudi edino možen. Zgodaj spomladi smo se v uredništvu Revolverja domenili, da bomo Franceta NovŠa-ka poprosili za intervju. Bolezen ga je onemogočila. Čakajoč na ozdravljenje smo dočakali - smrt. Minljivi smo, z vsako smrtjo nas je manj. In večni, z vsakim dečkom nas je več. Gusti L. Sla sta po dolgem, ravnem hodniku z mnogimi okni, na katera so udarjale posamezne kaplje, mimo lesenega kipa svetega in nesrečnega klerika, še po nekem stranskem hodniku, ter prispela do vrat, nad katerimi jc bil pritrjen skromen, toda osvežujoč napis: Kopalnica. -No, le dobro se okoplji,- je dejal Papali, ko sla stala pred vrati in jih je Zdenko odklc-pal. -Kaj ne pojdeš z menoj? -Ne, sem se že okopal. -Čeprav, saj to je vseeno. Če se še enkrat okoplješ, ti ne bo nič Škodovalo. Sicer pa moraš upoSlevati, da je danes sohola in torej ne moreš imeli toliko dela. Zvok Zdenkovih besed je bil tako čuden, da se inu Papali ni mogel upirati. Se preden sc je tnogel odločiti, ali naj ostane ali odide, jc stal z njim v kopalnici za zaklenjenimi vrati. Voda je bila še zadosti topla, da je hilo kopanje mogoče. Casteiii je začel metati s sebe obleko in je stopil v kabino, Papali pa k pipam, da uravna vodo. Zdenko je začutil slap prijetno tople vode in globoko dihnil. -Sijajno! Daj, sleci se še ti in pusti vodo kar tako, kot j «laj, Pojdi v kabino! Papali se ni dolgo obotavljal, storil je ¡r> Zdcnkovem nasvetu, ki se je glasil kot povelje, in stopil je v najbližjo kabino zraven Zdenka. Pustil je nekaj časa, da so mu tekli po (elesu curki, in razmišljal o tem, kako jc vendar voda nekaj prijetnega, Če je topla. Zmotil gaje Casteiii. -Kaj pa počneš, da molčiš? -ga je ogovoril. -Nič. Mislim na to, da je takšnole kopanje prav prijetno. -Posebno ko veš, da ti i klerika zraven, namesto njega pa je pri tebi lisii, ki i ga želiš. To jc rekel Casteiii, čigar tresoči glas je opozoril Nanija Papal ija, da bo moral govoriti o resnejših rečeh, in sicer na prostoru, kije po mnenju gospoda katebeta hudičeva zanka, s katero hoče omajati čistim dušam ljubezen do boga. -Stopi k meni, -je dejal Zdenko. Prvi hip je Papali mislil, da se njegov mladi ljuhljenec šali, loda ko se je glas ponovil, se jc odločil, da pogleda. Odprl jc vrata v kabino in zaklieal: -No, kaj pa jc spet? Pri teh besedah je skušal zavarovati svoj ugled, a Že je vso njegovo postavo objel žareč pogled mladega boga, ki je stal v vsej goli lepoti, v vsem ponosu pred njim. Njegovo gladko telo seje zdelo zaradi vode, ki je tekla po njem, še glajše in lepše, podobno čudovitemu marmorju iz devete dežele, ki ga Zagreb ni poznal. Pri še I je trenit tek, ko bi mogla vsaka neprevidna kretnja raniti obe duši. Oba sta se malce zmedla. Ko bi bil videl ta prizor prečastili ali kdo izmed njegovih zaupnikov, bi bile posledice tega pogleda na n jegovem organizmu gotovo strašne, sirašne. Toda í'an I a sta bila sama. vdana svetlobi, v kateri se je sprehajal božanski Amor in se smejal revščini človeške ljubezni. Te pa se nista toliko zavedala, saj je bila njuna ljubezen bolj podobna otroškemu prijateljstvu, čeprav je zbujala v njima prave življenjske nagone. Casteiii je namreč objel s pogledom Papa-lije vo postavo in mu zaklieal od navdušenja: -Res je lepo biti mlad! Hkrati je pogledal sebe in prva znamenja zrelosti na svojem telesu. Nato je premeril Nanijcvo postavo. N juna pogleda stasc srečala, a vesela obraza je ožaril Zdenko v zadržani, nikdar prej videni smehljaj. Nenadoma se je Zdenko spomni I, da bi bilo dobro pretrgali molk. ki vlada, zato je objel prijateljaz rokami okrog vratu in se v veselem, srebrnem smehu obesil nanj z vso močjo svojega telesa. Tako sla stala objeta kakor kipa antičnih, dovršeno lepih bogov in nista vedela tisti trenutek za noben problem in nobeno žalost. Po vsem telesu ju je oblivala voda, ki je postajala vse hladnejša, tako da sta bol j in bolj čutila toploto svojih teles. 32 RADIO ŠTUDENT, UKV stereo 89,3 in 104,3 MHz Ud LJUBLJANA LJUBLJANSKI MNEH4TCGCÀFI Kraljevl^ribič Arty komedija nravi Terryja G lliama Robin Williams & Jeff Bridges ribarita v kinu Komuna LJUBLJANSKI IINLUV1 CGRATI Refleksija PISMA Z BLEDO ROŽNATO PISAVO Teče že pete ;to od ustanovitve Lezbične sekcije LL pri SKUCu. Razmišljale smo, da bi ob tej priložnosti napisale, kaj vse se je in se ni zgodilo v preteklih letih, kaj smo in česa še dolgo ne bomo naredile. Skratka, želele smo narediti nekakšno bilanco, ki bi jo zaključile z obveznimi (retoričnimi) vprašanji, zakaj še vedno nismo načele zarote molka, zakaj sekcija LL ostaja pozabljena, nepomembna v raznih bilancah tako "naše" kot "njihove" alter scene. Morda jc kriva nevednost. Ta ima svoje dobre plati - lahko se ji nasmejemo. Teže pa se nasmejemo represiji tolcrancc, kije zanka vseh zank in pra\ 'aprav najbolj ciničcn posmeh za tako marginalno skupino, kakršna smo me. Res je; deležne smo tolikšne tolerance, da se nas pozablja razumeti. Bog žensk )ač nikoli ni prepovedal leči k ženski kakor k moškemu. Ker ni bila vredna. Tako ostaja lezbičnost nekaj znosnega, vendar tudi meglenega in nejasnega, nekaj, kar se lahko definira samo negativno: tiste, ki ne marajo moških, ali: tiste, ki bi želele biti moški. Dolgo sem premišljevala, kako bi se dalo to najbolje ponazoriti. Pa mi je moj prijatelj (gay) čisto nevede podal slikovit primer negativne definicije. O tem, daje bilo v začetku 20. stoletja v Berlinu čez 60 privatnih lezbičnih klubov, je povedal tole: "Ja, seveda, ko pa je bila takrat vojna in so bili moški na fronti!" Očitno sc Bcrlinčani (pa tudi Londončani, Amsterdamčani, Newyorcani, ...) še niso vmili s fronte - v njihovih mestih je namreč še vedno veliko lezbičnih klubov. Pustimo razlage in pozitivne definicije ob strani. Naj bo enkrat drugače. Reflektirajo naj pisma, ki so prihajala na LL v vsth teh kislih letih. Preberimo pisma, ki smo si jih pisale, da bi nekdo razumel. S.T. Zdravo! Moram priznati, da doslej še nisem zasledila naslova, kjer bi se lahko vključila v skupino, ki del a moškemu svetu tolikšne preglavice. Sedaj imam priliko, da se vam pridružim, če je to tudi vaš interes. Sicer moram priznati, da v tem življenju občasno igram biseksualno vlogo, vendar so stvari, pri katerih se tehtn ica prevesi precej na homoseksualno stran, Jc pač tako in tudi prijetno mi je, da sem postala samostojna, neodvisna in svobodna. Ničesar ne obžalujem. Življenje je pač takšno, da zahteva od posameznika, da živi v skladu s samim seboj in se tako izogne depresijam in krizam. Pozdravljene! Že davno sem se odločila, da vam pišem, a nisem vedela pravega naslova, dokler ga nisem zasledila v časopisu. Vesela sem, da obstaja sekcija, v katero moški nimajc. vstopa. Pa naj sc vam predstavim. Stara sem 23 let, zaposlena, poročena "že" dve leli in i nam otrok. Že pred šestimi leti sem opazila, da me moška družba ne privlači preveč, predvsem zaradi poniževanja, izkoriščanja in puhlosti. Večina te hoče le zvabiti v posteljo; ko to izkoristi, pa tc pusti in si najde novo žrtev Tudi v postelji so egoisti. Gledajo le na svoje užitke, partnerico pa pustijo nepotešeno. Nič ni lepšega kol prijateljstvo, odkritost, zaupanje in nežnost med dvema ženskama. Le ženska labko nudi ženski tisto, kar si sama najbolj želi, kar občuti... Težko mi je pisati, saj pravzaprav ne vem, kako naj vam pišem. Želim le povedati, da Čutim z vami, da sem zelo osamljena, saj prijateljic z enakimi nazori ne najdem. Na nek način se bojim svoje drugačnosti... Mi sploh lahko kd o pomaga...! ? Moram vam priznati. Če bi imela možnost in če naša družba ne bi bila tako zavrta, bi veliko raje živela z žensko kot z moškim. A saj nimam niti možnosti izbire.., Me obsojate Želim vam srečno in uspešno novo leto! Za vas sem zvedela iz Mladine, zato se oglašam. Rada bi vas spoznala. Pozdravljene! V začetku tega pisemca vam naj zaželim mnogo uspehov pri delu v skupini in v osebnem življenju za novo leto 1988! Mene pa zanima, kako priti v stik z vami, kakšne so obveznosti, vaši cilji... Upam, da sc mi boste oglasile. Zaradi svoje drugačnosti in deloma osamljenosti želim aktivno sodelovati v vaši skupini. Sem samostojna ženska srednjih let. P0N0TRANJENA H0M0F0BIJA Alison Bechdel: More Dykes To Watch Out For Firebrand Books, 141 The Commons, Ithaca, New York J4850, USA. JL>I9&£, BY ALIS&m SE.CHPE11_ EÍTELL£ i ¡flj tí SI (MM LBiMjUA I J^j po I flu /Jf Vlblíj ÍE ÍKMJUI 51 ikftljí'li' 2 Í/H0S7W0, 70M W=WČHO J M] M f "MKO 0<>V£ÍC£HP - Vtfiu£ TOLIKO IZBIÜHHE nsri ÍOPBHI|TFCNI ^lasek ¡ r ^ ÍEVElfl woyi LEtfblCW lil;HTl7íTfl UP KOUcv \jsiwo imyi,.. í/l IMWÍlJl edaj nisem imela možnosti za uresničitev ■ovojih želja. Razen ožjega kroga prijateljev, okolica ne ve za mojo drugačnost, kajti živim v manjšem kraju, kjer je še zelo prisotna ma- lomeščanska miselnost. Zaradi tega bi se rada vključila v vašo skupino. Zdravo! V Anteni sem prebrala vaš oglas in sem se odločila, da vam pišem. Stara sem 21 let, imam fanta, vendar sem nekako prazna. Pred leti sem po naključju prespala pri kolegici in me je zelo vznemirjala njena bližina. Od takrat si v sebi želim ljubezni z žensko, vendar zaradi sramežljivosti ne morem narediti prvega koraka. Zato vam pišem v upanju, da bom mogoče le našla mojo, že od nekdaj neizpolnjeno, željo. Govorila sem tudi s fantom m se popolnoma strinja, da si najdem svojo srečo. Zdravo! Kako naj začnem'.' Najbolje, da od začetka. Sem 20-letno dekle, bol j športen tip. Zatakne pa se pri tem, da so mi bolj všeč ženske. Do moških čutim samo prijateljstvo in nič več. Nagnjenje do žensk sem opazila že v sedmem razredu in od takrat je čedalje huje. Saj sem poskusila tudi z moškim, samo moram priznati, da pri tem nisem nič čutila. Kadar sem s kolegico pa mc v/,buri že, če jo ljubkujem in božam po prsih. Toda problem je v tem, da ona "ljubi" tudi moške. Večkrat sem že hotela prekiniti z njo, toda ne morem, ker jo preveč ljubim. Samo tako tudi ne more iti naprej. Jaz si želim, da hi mi vračala ljubezen . Hv al a, da ste prehrale pismo. Ve I i ko lažje mi je, da sem vsaj nekomu lahko zaupala to težavo. Pozdravljene! Pravzaprav sploh ne vem, zakaj vam pišem. Pričakujem rešitev? Mogoče! Stara sem 18 let in že hodim v službo. Včasih se sprašujem, kaj je z mano. Kaj se dogaja? Neštetokrat sanjam, in še večkrat sa- ■ijnrim, kako se pogovarjam z neznano žensko, se ljubim z njo. Kako naj si pomagam? Kje naj spoznam žensko, ki ji ni le do užitka, ampak tudi do odkritega prijateljskega pogovora? Doma se nimam s kom pogovoriti. Bojim se. Bojim se razočaranj mojih staršev, prijateljic, prijateljev, pa tudi same sebe se bojim - a sem res jaz ta oseba? Pa sem. Hočem biti. Če gledam npr. kakšen film, kjer se ženske ljubijo, uživam ob tem. Tudi jaz bi rada to počela, se ljubila, in ne samo to. Kako naj najdem pot? Pa ne ven iz tega!!! Se globjs. vedno globje, do konca... Pišite mi, večno vam bom hvaležna. Drage cure! Javljam vam sc iz Zagreba. Jako sam sretna Sto ste osnovali takvu skupi-nu, jer mislim daje ona vrlo potrebna ženama koje se tako osječaju, kada se zna da društvo smatra ljude koji vole svoj spol nastrani n, manje vrijednim, poremečenim itd. Ja sam dosta pum dolazila u nezgodne situacije, jer sam branila tc ljude što znaČi i ebe. Jednoin sam se posvadala s protesoricom iz marksizma,zboj njenog mišljenja daje lo neprirodno i da takvi ljudi nisu sasvim normalni. Sada mc gotovo pola cura iz razreda glupo gleda, iako mi to i ne smeta baš mnogo. Mislim da ima žena koje te probleme teže rešavaju itego ito to ja činiin. Drage prijateljice, prošle nedelje sam pj mio prvi broj biltena LESBOZINf!. Hvala. Čestitam Vam na gradanskoj i ljudsko) hra hrosti! Svaka Vam časi! Iako sam muškarac, nišam muška šovinistička svinja i smatram da svako ima pravo na svoje lično seksualno opredeljenje. Zalo pozdravljam Vašu ii a-tivu i želim da uspete u svojim nastojanjima. fiUA \blg}> METO]) MTO.tfl SE HOHOFO&i&JEV1 ^> KOUPtOtJTftajfl,_____' ¿>5 vetuo unfAš Le t VEUBHUO ¿UJEČU 0%TJC," 35 Refleksija Ja sam masohista i do nedavno sam imao jedrni gospodaricu (Ljubljaflčanku, pa mi slovenščina nije strana!). Rado bih se dopisivao s nekom damom koja je nastrojena biseksual-no i u smislu SM radi raztnene iskustava. Hvala unapred! S spoštovanjem. Zvedela sem za Vaš kluh in bi sc rada vključila. Sem srednjih let In obožujem nadnaravno silo. Prosim za odgovor. Bom odkrita in poštena. Nisem sigurna v svojo lezbiško identiteto, ker nisem imela možnosti, da se spoznam v intimnem odnosu z drugo žensko. V puberteti sem imela intimni stik s prijateljico, a mislim, da to ni doka/. Ali se bojim? Res je, da raje gledam ženske, sanjarim, kako božam prsi, pas. boke lepe dolgolase ženske. A nc vem, če sem res spolno usmerjena k ženskam. Rada bi sc spoznala, ■.vedela, kako čutijo druge, kakšne konkretne fantazije, občutke imajo, kako doživljajo moške in kako ženske. Prav fenomenološko. Upam, da me razumete, mislim, da me, saj domnevam, da ste iMta;.: imele podobne konflikte s seboj pri BjjgjH&ti prepoznavanju sebe kot lezbijke m BSK Zgoraj podpisana sem prikupna, vitka, 28-letna študentka. Oglašam se vam zaradi moje drugačnosti in vas obenem prosim za pomoč. Z vašo pomočjo bi rada spoznala dekle, ženo, staro do 45 let, vitko, prikupno, inlelegenlno... s svojim stanovanjem za skupno prijateljstvo in intim na srečanja. Prosila bi, če bi sc mi pismeno oglasila v najkrajšem času. Vendar sem kljub vsemu še vedno sama. Moje težave so še toliko večje, ker živim s starši. .Še zmeraj se nista sprijaznila s tem, da nikoli ne bom takšna, kot sta želela. Je pač, kakor je. Vedno mi ostaneta onadva in dom, ki smo ga zgradili skupaj. Imam pa še eno težavo, in sicer mi v 26 letih ni uspelo najti trajnejše zveze. Človek bi lahko rekel, da sem že skoraj obupala, Skoraj, pravim, a še ne popolnoma. Sc iščem, odpisujem na oglase, včasih ga dam tudi sama. Tako mi včasih pride prav tudi vaše vabilo, da pobegnem iz tega vsakdanjega, praznega in utrujajoče.-ea dneva. Zelo sem se razveselila članka v reviji Jana o Lezbiški sekciji. Vendar mi ni znano, kako bi se tudi sama lahko vključila v sekcijo. Znano nii je samo to, d.< hočem tako živeti. Prosim za kakšno informacijo. Sem srednješolka, stara 17 let. V Jani sem prebrala članek o slovenskih lezbijkah, kjer tudi piše, da se lahko z dodatnimi vprašanji obrnemo na vas. V žensko sem bila zaljubljena trikrat (seveda tega nihče ne ve, tudi tiste ne, v kateTe sem bila zaljubljena) in prav tolikokrat, v fanta. Sama še nisem siguma, kako je z mano, a sem lezbijka ali ne, zanima pa me nekaj. Kako imata ženski spolni odnos?! Odgovora na to vprašanje nisem zasledila v nobeni reviji- Že kakšno leto odlašam s pisanjem tega pisma, vendar mi je zadnji sestavek v Jani dal dokončno potrditev, da moram pisati. Pravzaprav bi hotela pomagati, sodelovati, če se le da, na tem področju imam preccj izkušenj. Lepili (s prijateljicami) in slabih (z okoljem, družino). Ja, šele sedaj, ko nisem odvisna od nikogar, mislim, da lahko javno povem marsikaj. Moram pa priznati tudi, da me marsikdaj prijemljejo dvomi in niti sama ne vem, kaj sem. To dvojno življenje prav ubija, predvsem (i predsodki, ki jih skoz poslušaš. V časopisu Jana sem prebrala članek o tej holezni, pa sem se odločila, da vam tudi jaz napišem, ker imam lake težave že vse življenje in Vas vljudno prosim, da se mi oglasite. Sem 54-letna upokojenka. To se mi je začelo dogajati, ko mi je bilo dobrih šest let. Namesto, da bi se igrala skupaj z drugimi otroki, sem po cele ure stala pred irgovino, Gledala sem neko odraslo žensko, kije hodila vsak dan nakupovat. Bila je čudovito oblečena. Približati seji nisem upala. Ko sem hodila v prvi razTed, sem se ponovno zaljubila v učiteljico. Vedno sem imela v življenju nagnjenje do ■ da tako rečem - višjih ljudi oziroma že k, ki so bile lepše oblečene in so sploh izgledale drugače kot navadne ženske. Potem ko sem bila že v službi, sem bila zaljubljena v francosko filmsko igralko Michelle Morgan. Zaradi nje sem večkrat šla gledat isti film, celo v drug kraj. Se sedaj imam dve njeni fotografiji s podpisom, saj sem ji takrat pisala v Pariz. Ljubezen do le igralke je trajala najdlje časa. Takrat nisem razen nje opazila nobene druge zanimive stvari. Se danes imam nekaj njenih fotografij, ki so bile takrat v prodaji. Moram povedati, tla sem bila vedno zmedena ob ženski, v katero sem bila zaljubljena, nisem ji upala pogledati v obraz in sem zmedeno govorila. Nikoli v življenju pa se nobene nisem dotaknila. (Za moje nagnjenje ni izvedel nihče.) Drugače živim vse življenje sama. Zelo kratek čas sem živela le z očetom moje hčerke. Tudi moja hčerka kaže podobna nagnjenja, V materini familiji so skoro vsi sami, nihče se ni poročil. To je na kmetih velika skrivnost. Neka starejša ženska mi je dala sliko moje mame. Mama ji jo je dala za spomin, ko sta hodili skupaj v šole. Potem pa je ta ženska vzkliknila: Ojoj,ojoj, kaka sva se imeli radi. To je ponovila parkrat. Tako jaz mislim, da imam to podedovano. Vprašala sem jo, če je kdaj imela njena teta, stara 78 let, kdaj fanta, ko je bila mlada. Odgovorila mi je, da nikoli, in da ji zato še nikoli ni bilo žal. Zelo sem bita vesela članka v Jani o razkritju slovenskih lezbijk, saj mi takšni člank dajejo moč in pogum, da vztrajam pri svojem nagnjenju do žensk. To nagnjenje obstaja pri meni že od 14.1cta. V tem času se mi je zgodilo marsikaj lepega, pa tudi slabega. Pred vsem sem se dolgo borila sama s sabo, včasih sem bila h čisto obupana. Nisem vedela, ali naj ostanem pri svojih željah ali naj jih zatrem in grem normalno pot. Najhuje je, če si sam in nimaš nikogar, ki je podobnih misli. Vse moraš skrivati v sebi, sploh pa pred javnostjo. Saj ne veš, ali te bo raztrgala ali pomilovala. Poskušala sem z moškimi, vendar se mi ni nikoli obneslo. Nobene želje nisem čutila do njih, že ob toplem ženskem pogledu, ali pa rahlem dotiku pa meje streslo, kot bi skozi moje telo spustili elektriko. Sama sem in ne vem, ali mi bo uspelo najti žensko, ki bi mi vračala ljubezen. Saj to je edino, kar si želim. Sem lezbijka, in vem, da bom to tudi ostala, pa čeprav bo s tem moje življenje zavoženo. Draga dekleta! Vljudno vas pro-s'm'ne pošiljajte mi več gradiva, ker bi -■-S imela težave doma! Ste zelo simpatična skupina, ker si upate nekaj več kot me ostale, toda vseeno ne želim sodelovati. Končno sem samo sebe prepričala, da bom naredila pravilno, če se vam oglasim. Sem 16-letno dekle. Rada bi spoznala dekle z lez-bičnimi nagoni za intimna, erotična srečanja. Teh si že dolgo močno želim, ampak zelo težko je najti lezbijko. To jaz nisem v pravem pomenu besede, samo želim si stika - spolnega - z ženo, Saj sem že imela stike z moškimi, ampak to ni zame. Rada bi spoznala lezbijko iz bližine mojega kraja, z enakim mišljenjem, kol je moje. Nič ne moti, če je starejša. Sem rada v družbi, kar pa mi ne pomaga, da bi našla sorodno dušo. 36 hi-fi TRN V PETI ROKNROLA To, kar je bil v Parizu petdesetih in Šestdesetih eksistencializem, je v svetu osemdesetih rock'n'roll. V sredini osemdesetih sf 'e zgodila mini rock'n'roll revolucija v "od boga pozabljenih" provineialnih amerišk mestecih in rock'n'roll postavila tja. kamor pravzaprav sodi - na pločnike, med obupance in odštekance, ki svoj konflikt z življenjem, svetom in seboj rešujejo živeč na skrajnem robu družbe, onstran spodobnosti m morale, daleč proč od ponorelega sveta uglajenih in utečenih socializiranih množic. Rock'n'roll postane krik iz umazanih, siromašnih in kaotičnih delavskih slumov urbanih sredin, krik zoper omejenost in nesvobodo, ki jo prinašajo vsiljene družbene norme. Pri tem se zdi ženska verzija rock'n'roll odpadništva še kompleksnejša od moške, saj ob zaostreni kritičnosti in zavračanju družbe, kakršna pač je, vsebuje še eno bistveno komponento - problematiziranje lastne seksualnosti. To pa ni slučajno, če se samo spomnimo, kakšen tabuje predstavljala ženska seksualnost skozi vso donedavno zgodov ,o, sai je bila ves ta čas malone zanikana, najmanj pa cinično uvrščena v nedoločljiv, imaginaren prostor, strpana med stereotipne like, ki so jih pripisovali ženski - med svetnict in materjo na eni ter čarovnico (bogoklctnico) in kurbo na drugi strani, V življenju ženske to vsekakor je problem in zato ne preseneča, daje žensko rj i 'n' roll odpadništvo pogosto usmerjeno k nekakšni androgenosti, k imidžu brezspolnega bit Naj vidnej Še rock'n ' ro! I heroine osemdesetih in začetka devetdesetih. Michelle Shocked, Phranc, Suzanne Vega, Sylvia Juncosa, K.D. Lang, Sinead O Connor..., vse po vrsti skrivajo svoje ženske atribute izza debelih volnenih puloverjev ali za ohlapnimi bombažnimi oblačili, skoraj brez izjeme so po deško postrižene, nekatere (Sylvia Juncosa) si s tetoviranjem uničujejo prislovično "mehkobo in lepoto" ženske kože, z ekstremno suhostjo želijo izničiti ženske obline (Syd Straw, Lucinda Williams) ali pa, pomislite, brez kančka sramu kar naravnost koketirajo z javnim priznanjem svoje lezbičnosti (pri tem je prav gotovo najbolj radikalna in brezkompromisna Phranc). Težak notranji spopad med kulturolo.ško vsiljeno podobo ženske in hormonsko definirano ženskostjo ter potrebo, da se a determ-niranost odvrže, je nekakšno gonilo rokerske inspiracije. Omejila se bom zgoij na heroine, ki se ne)posredno deklarirajo kot lezbijke. The Indigo Girls, Phranc, Tracy Chapman, Laurie Anderson, Melissa Etherid-gc. Two Nice Girls, K.D. Lang, Michelle Shocked... sodijo v t.i. skupino "lahko bi bile .ezbijke". Za nekatere med njimi, ki so ïe naredile coming out, to ni več zgolj domneva. Tako Phranc ("odkrita") zase pravi, daje "po-• sem preprosta m normalna židovska lezbij-ka", Michelle Shocked pogosto nastopa na ezbičnih festivalih, Anna Palm (sodi v t,' i mtgardo) je odkrita lezb ična aktivistka. Povsem drug primer pa je K.D. Lang, saj se njen menežer na vse kriplje trudi prikrili njeno homoseksualnost. Kljub temu je sodelovala pri projektu Red, Hot tfe Blue. Podobno je z Laurie Anderson in Tracy Chapman, V svoje lezbičnosti sicer ne skrivata, vendar navkljub svoji visoki politični osveščenosti še nikdar nista nastopili izključno za lezbično publiko. Je pa Laurie Anderson lani dala eks-kluzivni intervju zafrancoski lezbič časopis Lesbia (odlomki so objavljeni v Revolverju št.3), kar je boljše kot nič. Znana je tudi po javno izrečenih feminističnih stališčih. O Tracy Chapman pa še to: njena glasba se v marsičem naslanja na glasbo Joan Arma-trading, ki je blestela v sedemdesetih in je, kakšno naključje, prav tako črnka in prav tako lezbijka. Mirno lahko ugotovimo, da new age rock'n'roll heroine svojo polnost povsem sprejemajo, le dajo v skladu s časom, v katerem živijo, in s svobodo, ki so si j< izbor redefinirajo. Njihovo dojemanje ženske in njene vloge v družbi je seveda milje oddaljeno od klasičnega meščanskega razumevanja, po katerem doživi ženska svojo potno afirmacijo šele v senci svojega moža. Michelle Shocked, Phranc, Laurie Anderson... so Jeanne Moreau in Juliette Greco današnjih di Pa si jih oglejmo pohliže. PHRANC Kak Fassbinderjev film bi bil pravšnji ambient za Phranc. Angel dekadence, z obrazom Ivana Lendla in frizuro ameriškega marinca, ima zanimiv, samoironičen odnos do svoje sporočilnosti. Njen imidž je naravnan izrazito buteh (saj poznate že izpeto in na straneh starih številk Revolverja večkrat premleto zgodbo o hutch &femme lezbijkah - tis a, I igrajo moško in žensko vlogo). Sarkazem in cinizem sta njeni glavni karakteristiki. Zajedljiva je tako do pojavov neonacizma (Take Off Your Swastika), kot do rasistov (Bloodbath) in do nežnih, brhkih ženskic, ki grulijo kva-ziprotestne pcsmice, obenem pa spretno tre: petajo z očmi in lovijo bogate možičke ter ugodne pogodbe (Folksinger). Jedkost in grenkoba sta značilni za album z ironičnim naslovom I Enjoy Being A Ciri (Rada sem dekle). V tem čednem svetu javno in smelo nosi breme svoje lezbičnosti. "Usodna perver-tiranost" ji ne bo ravno olajšala poti do visokih naklad, kar pa zagotovo ne bo zmanjšal o njene reputacije samozavestne, svojske ženske, ki se popolnoma zaveda same sebe in ne beži od tega. Njen drugi album je eklektična mešanica različnih stilov. Pesem z naslovom M-A-R-T-I-N-Ajc posvetila, komu drugemu kot slavni teniški zvezdi Navratilovi. Pa šc to - pogodho ima pri Island Records. Na najnovejšem albumu z naslovom Po tively Phranc pa najdemo še več angažiranih pesmi. Eno je posvetila jazz glasbeniku ! lly Tiptonu, čigar smrt je leta 1989 v ZDA povzročila senzacijo. Izkazalo se je namreč, da je bil Billy v resnici ženska, ki seje kar 50 let oblačila v moška oblačila, se poročila in posvojila otroke - le tako si je namreč lahko privoščila kariero, ki bi ji bila kot ženski onemogočena. Umrla jc zaradi čira na želodcu -bala se je obiska pri zdra vniku, ki bi seveda odkril njeno spolno identiteto. "Da hi lahko počela, kar sije zares želela - muzicirala - je morala zatreti svojo identiteto," pripoveduje Phranc. "Kako tragično, da jo je ubila njena skrivnost." Na zadnjem albumu se je Phranc spomnila še ene znane lezbijke - pisateljice Gertrude Stein. V pesmi Outta Here pa obuja spomine na Keitha Haringa in Roberta Mappletho-rpa, govori o nemih prostorih, ki jih pušča za sabo epidemija aidsa. "Odhajanje in umiranje - s to pesmijo sem želela zaključiti album. Nekoč mi je prišlo na misel, kako moji starši večkrat gledajo stare posnetke iz svoje mladosti. Prešinilo me je, da jaz v starosti ne bom mogla gledati starih posnetkov skupaj s svojimi prijatelji - ker mnogih zaradi aidsa ne bo več." MICHELLE SHOCKED Osrednji moto njenega glasbenega ustvarjanja je prav gotovo odkritost. Doslej je izdala tri, po glasbenem stilu povsem različne plošče. Lahko bi rekli, da se ji je uresničil ameriški se» - i 7. popolne anonimnosti se povzpela do neba. Njen vzpon seje začel tisti trenutek, ko jo je prekaljeni maček Pete Lawrence, neodvisni distributer in lastnik založbe Cookin Vynil, nekega večera na Kervil Folk Festivalu slučajno slišal prepevati ob tabornem ognju. Posnel jo je na walkman in - od tu naprej je zgodba znana - zvezda je bila rojena. Naključje? Sreča? Presodite sami. Je pač bila na pravem mestu ob pravem času s prav i talentom, seveda. Lawrence pač ne bi bil to, kar je, če v njenem muziciranju ne bi pri priči prepoznal avtentičnega rockerskega izraza. V obdobju zgodnje adolescence ' boreč ■se za svojo individualnost, prišla v konflikt s 37 HIP-HOP FEMINISTK BWP Mačistična raperska skupina tee Cube prepeva A Bitch is a bitch is a bitch-Kuzla je kuzla je Hužla. Baiperki Lyndah in . Michelle pa sta zadevo obrniti po svoje in se poimenovali BYTCHES {Beautiful Young ■ Thing College Honeys en Shift With Pro-: blems (BWP) - Kuzle s težavami. : In žeiske imajo težave Se posebej v sveti i ■ rapa imajo na voljo samo tri vloge - kuzle, i kurbe ali matere. Tega se ne da odpraviti z molkom. Tako nas pač imenujejo " pravi i .yndah. ¡oda m&latmo te žaljivke obrnemo po svoje. Smo močne ženske, delamo, kaf : hočemo. Če smo zato kuzle, nam ni prav nič mar" V resnici stvari niso tako preproste. Veinaffloš^naRireČ pfavniŽne cere takšne odkritosti. Še celo Russell Simons, šef založbe, za katero snemajo BWP, jih preganja zaradi določenih besedil. Moško orientirani ameriški giasbem tisk prav tako :skuša utišati hip-hop feministke: kritiki bode pisali tudi c : tako psihopatsko seksističnih skupinah, kot so Geto Boy9, ne bodo pa niti omenili BWP. BWP počnejo, kar hočejo. To pomeni, c^ so povsem neodvisne - moške postavljajo tja. kamor sodijo. Na prvem albumu BWP (izšel pri CB&'Def Jan?) najdemo veliko maščevalnih : fantazij - prekliniajo nezveste fante (te The Pussy StšGood?!, moške, ki nakladajo o svoji . možatosti {Two Minute Brother), obtožujejo cenene moške (Money): seksisfifine šefe in žaljive policiste, Glavna pesem njihovega za: oavljivega načrta pa je prav gotovo Fuck A Man - Pofukaj moškega. ; .. "Toliko časa porabimo - če denarja niti ne menjam - da bi ugajate moškimi" pravi Michelle. "Kupujemo si drage obleke, urejam jričeske :n podobno. Tipi pa ¡uidejo takšni, kol so. Me pa se potem dneve in dneve žremo. ali : /e kaj narobe z našimi' frizurami, ail smo se; začele, rediti.. Toda zakaj te? Da te lahko ponovno pohodijo? Naj se jebejo. Jaz jih ne potrebujem: > V razvpitem komadu Is The Pussy Still Good? Lyndah opisuje srečanje z bivšim fantom. Ko se znajdeta v postelji, ga pripravi . do tega, dajo zadovolji, potem pa ga vrže ven Sk pred njegovim vrhuncem. Zadnji verz: - frasci ;r> žf>\ves čas pz&ne 'p o kuztomi," N" preseneča, daje ravno ta štikl na^olj popula-m "Večinižrnkje všeč ta komad, saj gre zz mm 'antazp; pravi Michelle. "Katera ženska - bela. črna, bogata, revna ■ ne sanja, da bi isto naredila s kakšnim nesramneiem? . Toliko mošk/h je v zvezah zares pritegnjenih' SSSp ' -.-O."': ifeH: :/: ■- HWA HWfl Ženska skup'ma Chicago's Hoes Wft Attitude (HWA) pa je p^noma Opustila sleherno misel na poštene odnose.: Nimajo . nobenih težav več, hvalijo se s svojimi osvajalskimi uspehi in se progiašajo za kurbe. Za .: razliko od BWP, ki nosijo vsakdanjo garderobo : : velite boij urejene. "Oblačim se šik, kerje to simbolično. Rade imamo svoje teta, vem, da . . fantje hočejo prav to. Vemo, da nam bodo rekli, hi-fi starši, policijo in družbo. V nekem trenutku se je celo znašla na robu norosti, saj se je njena tenkočutna narava težko upirala vsakovrstnim družbenim pritiskom, ki jim je bila izpostavljena (pri teh težavah je gotovo igralo pomembno vlogo soočenje s svojo lezbično identiteto), Pomoč je poiskala pri psihotera-pevtki Isabelle Piercc. To obdobj je zelo pomembno pri oblikovanju njene politične zavesti. Piercova ji je poleg terapevtske pomoči dala tudi lekcije iz antipsihiatrije in radikalne kriminologije. Pojasnila ji je mehanizem, s katerim dražba iz plemenitih odpadni kov producirá duševne bolnike m kriminalce ter jih s takšnim etiketiranjem ekskomunicira. Nc sekirajte se, če ste ob tem slučajno prepoznali tudi del svoje usode. Pesem 5 a.m. In Amsterdam z njene prve plošče je posvečena Isabelle Pierce. Z občutljivim očesom mlade upornice in prevejane potepuhi nje je Michelle opazovala svet okoli sebe in odkrivala družbene krivice ter njihove politične konotacije. Z notranjim ušesom je prisluškovala glasbi svojega otroštva - teksaškim trubadurjem, kot sta Guy Clark in Terry Allen. Drugi album Short Sharp Shocked je posvečen Guyu Clarku. Prva alhuina Campfire Tapes in Short Sharp Shocked govorita predvsem o nenavadnih civilizacijskih in političnih konotacijah v bizarnih izkušnjah mladih z osemdesetih. Zadnji album Captain Swing pa je nekaj povsem drugega. Michclic se nam predstavlja kot vrhunska interpretka rock'n'rolls. Gre za sintezo bluesa, dixielanda, cool jazza in western swinga. Predvsem je ta plošča namenjena žuru. Je optimistična in špasna ("Ko bom odrasla, bom stara ženska/ ko bom odrasla, bom imela 2000 otrok..") ler zelo občutena. V pesmih, ki so jazzovsko obarvane, je vendarle čutiti politično ozadje, čeprav je bil njen zadnji album deležen kritik - češ daje njena politična ost nekoliko otopela. Seveda jc pa še več takih, ki jih živcira njena politična angažiranost. ANNA PALM Anna ima klasično glasbeno izobrazbo, kalila pa se je na alternativni angleški sceni. Štiri leta je igrala v alternativnem gledališču. Želja po samostojnem pcrformancu pa jo je vrnila k violini, instrumentu, ki gaje igrala že od osmega leta. Začela je raziskovati nove možnosti povezave violine in vokala. Evoka-tivna in poglobljena be idila se prepletajo z zvokom violine, ki izraža užitek in bolečino. Poseben stil. poln energije, združuje elemente folklorne in eksperimentalne glasbe. Sodelovala je z mnogimi: Morris Dance Band iz Gloucesterja, plesno-glasbcni duet The Un, duel Nyah Fearties, ki je spremljal skupino The Pogues v Glasgowu, teater Red Wedge Womens Show, Death Can Dance, ženska skupina The Reenes in jazz pianistka Caroline Field. V uglednih glasbenih časopisih je požela ugodne kritike in dočakala prvo LP ploščo. Anna je znana tudi po svoji aktivni vlogi v lezbičnem in gay gibanju. Pogosto nastopa za lezbično publiko. Med drugim je pred tremi leti k idelovala na evropski turneji, ki je bila del protestne kampanje proti zloglasni klavzuli 28, zakonu, ki diskriminira gaye in lezbijke v Ang'J ji. V omenjerp kampar" je bil aktiven tudi Boy George - vsi že poznamo njegov hit No Clause 28. K.D. LANG Na njen glasbeni izraz so vplivale predvsem pevke sentimentalnih ljubezenskih pesmi - na primer Peggy Lee in Carmen McCrae ter romantično obdobje teksaškega countryja iz šestdesetih. Leta 1989 jo je ameriški glasbeni časopisi?oiling Stone proglasil za najboljšo vokalno interpretko. Hot Wire, ameriški ženski glasbeni časopis, pa jo je poimenoval"skrili srčni utrip vsake Irzbijke**. Tako, to so torej glavne predstavnice new age svetovne in obenem lezbične glasbene scene. Težko je napisati zaključek k tekstu, čigar sporočilo ni namenjeno zgolj predstavitvi zgoraj omenjenih glasbenic, pač pa predvsem možnosti, da se delno same najdemo v življenjskih zgodbah in občutjih div sodobne glasbe. Včasih identifikacija z usodo nanih ljudi pomaga, predvsem v začetnem obdobju soočenja z resnico o sebi, ko se pojavi ccl kup odvečnih strahov v zvezi z lastno homoseksualnostjo. Človeku je vseeno lažje pri duši ob spoznanju, da si tako grozno odstopanje od normale privoščijo celo tisti, v katere je uprt milijonski avditorij zvedavih oči in tega sploh ne skrivajo. Glasbenim sladokuscem pa bi priporočila sledeče naslove plošč: LAURIE ANDERSON: Mr. Heartbreak, 1983 Strange Angels. 1989 MELIS V El [ERIDGE: Melissa Etheridge, 1988 Brave and Crazy, 1989 THE INDIGO GIRLS: Blood and Fire, 1989 TWO NICE GIRLS: Two Nice Girls, 1989 K.D. LANG: Angel With A Lariat, 1987 Shadowland, 1988 Absolutely Torch and Twang. 1989 MICHELLE SHOCKED: The Texas Campfire Tapes, 1986 Short Sharp Shocked, 1988 Captain Swing. 1989 PHRANC: I Enjoy Being A Girl, 1989 Positively Phranc, 1990 Nataša S. Vegan 3tS hi-fi TEGA NISEM REKLA! Disco pevka Donna Summer je I. oktobra ietos oznanila, da bo tožila New York Magazine in zahtevala 30 milijonov dolarjev odškoanine, ker je časopis obelodanil njeno izjavo, da je aids božja kazen za homoseksualnost. Tako je Summerjeva komentirala a ds let 11983, ko je na dveh koncertih v ZDA govorila o svojem krščanskem prepričanju. Zaradi te izjave je v osemdesetih mnogo homoseksualcev sojko* alo njene koncerte in plošče. Donna se sedaj skuša oprati, češ da takrat še ni natančno vedela, za ^akšno bolezen gre. Prav tako trdi, da n1 nikoli izjavila, da je homoseksualnost greh. Na tiskovni konferenci, kjer je objavila tožbo, je izjavila nekaj oovsem drugega: "Moja vera me uči, da ljubim vse ljudi brez izjem. Nimam pravice soditi katerikoli skupini ljudi.'' PHRANC IN MOZ Razvpita lezbična pevka Phranc in Morrissey, Oscar Wilde pojočih gayev, sta se prvič srečala leta ' 986 na ameriški turneji skupine The Smiths. Letos poleti pa je Moz povabil Phranc na skupno turnejo po angleških mestih. Zakaj je Moz tako očaran nad njeno glasbo? " Tega mi ni natančno povedal," pravi Phranc. "Vsekakor ga zelo spoštujem in očitno tudi on mene. Njegova publika je inteligentna, zato so bili najini skupni nastopi zelo uspešni" kutbe Tudi prav Tako, kol si črnci rečejc čmuhi." HWA vedo/ da se seks dobro prodaja. "Žertskalelesaprodaiajo ree .o(javt$rmsMov n nikogar drugega. Z ognjäm se borimo proti ognjv," ; Prvi album skupine. HWA. z naslove*1 Livin' in a Hoe Hovse {Drive - By Record^ je precej neumen. Manj se trudijo obtožiti moške, rajejih-spolno ponižujejo Komad Tight go>Ljn c najbolj tipičnih moških aanifl.li - tesni vagni F^ate ¿ga 3ibuma pa ie pesem titilé Dick na melodijo Mr. Big Stoff. ;.:; Moje sporočito ženskam je, na/' ne mvok ¡o. da bi jim moški zbili samospoštovanje," pravi Kfm, "Nočemo se iti vojne. Pripoveduje mo !êho. kotje. Ce m loe Cube inBazy-O ítê Toô Short hväijo s svojim Hči. oklfcupfi zs zvodnike in gpvarip ^silne stvari ù isnsKat. ja vse. O.K. Če pa ženska ornant besedo "(Ma" ali reče "potöi mijo" sa odpre pekel. So/vend« ne prodajamo mami, ikomurne Škodujemo.'- KWAso vsaj načelne ■• svojo zabŽboime-ru;ejo "2voaniki". ta' nova pokvarjena dekleta se mkoS ne šikaniralo med seboj. Držijo skupaj in mattia je v tem nsjve^ pjžnja za seksiste. . raziikcodSalt-n-Peppa, ki prepevajo tyevze-la ft bom fanta", me nikoli ne bi prevzele nobenega ianta" pravi Kim. "Če ,ma ena ženska slabe dni, jih preživljamo vsa.' ;; : YO-YO Ženske univerzalne obtožbe in muke slišimo tudi na plošč: Make My Way For The Motherlode ißast Westmantic} solo raperke v>Yo Komad skupme Ice Cube z nastovon It'sA Mans IVorirffToje moški svet), ki govori C ženskem' porazu, je Yo-Yo prikrojila in fj.hove ¡ekSisÜrm© tintó® poniešala: z zmerjanjem moških. Zveni kot modema Angela Davis. Svojoicieafno državo pa ¿ma losa«* leska raperka imenuje Saterland (Dežela sester). ;' .. 'Negovotim o materini zetrtfi, ker nisem iz Afrike. Nisem nikakršna plemenska krajca, temveč inteligentna črna ženska, zato sem tudi umm'ils intelligent Black Womwa Coalition ■ Koalicija intaûçantnlb črnk, To povzroča moškim preglavice: tako s« je Yo-Yo razni/fia nad. mnogimi črnimi raperji. ki pojejo polffene pesmi o rasni diskriminaciji, orralovažtijejo pa ženske, ki «j črr,ci sveta. Skupni imenovalec vseh raperk pa je, da bi postale imune ra seksizem, delale, kar hočejo in si razvile debelo kožo. -Delaj, kar ti paše. dokler si fer," pravi Kim iz HWA "Ate** zadnja beseda vsem hipokritom. ki imajo radi nasilje nadžeoakami, meriipapmipnprnaà-racs. je., ..................................... IN MEM0RIAM Freddie Mercury - mega gay rock zvezdnik in vodilni pevec ter skladatelj skupine Queen. Umrl je v nedeljo, 24. novembra 1991 na svojem domu v Kensingtonu O njegovem stanju se je po kuloarjih šušljalo že dlje časa, toda Freddie je šele dan pred prezgodnjo, tragično smrtjo javno oznanil, da je zbolel za aidsom, kot bi slutil svoj skorajšnji konec. Spominjali se ga bomo kot ekstravagantnega, vendar nesporno nadarjenega glasbenika. Uspehov je bilo toliko, da bi jih težko vse našteii. Omenimo vsaj prvi single Bohemian Rhapsody, ki je prijetno presenetil kot nenavadna zn 3s ročka in Freddiejevega opernega glasu Tu so še We are the Champions, The Great Pretender... in seveda zadnji LP Innuendo, prav tako uspešen. Pa pesem Barcelona, ki jo je leta 1988 posnel skupaj z operno zvezdo Monserat Caballe in je izbrana za himno Olimpijskih Iger leta 1992 ...IN OSTALI Izgleda, da je ponovno nastopilo zlato obdobje gay uspešnic gay izvajalcev - tukaj e najnovejši hit skupine Simply Red Something Got Me Started in kar dva hita skupine Erasure ■ Jhorus in Love to Hate You, novi singl Marca Almonda Jackieter Run From Love Jimmyja Somervllla. Gayi so torej devetdeseta vzeli smrtno zares. Foto 2 Kulti TRINAJST NAJ GAY FILMOV ANOTHER COUNTRY (Druga dežela) VB, 1984 režija: Marek Kanievska vloge. Rupert bverett (Guy Bennett), Colin Firth (Tommy Judd). Carv Elwes (Harcourtj KISS OF THE SPIDER WOMAN (Poljub ženske pajka) ZD A/Brazilija, 1985 režija: Hector Babenco vloge: William Hurt (Molina), Raul Julia (Valentin) > SUNDAY, BLOODY SUNDAY (Nedelja, prekleta nedelja) VH 1971 režija:.John Schlesinger vlogo: Peter Finch (Camel), Murray Head (Bob) «MAURICE VB, 1987 režija: James Ivory vloge James Wiiby (Maurice), Hugh Grant (Clive), Rupert Graves (Alec) MY BEAUTIFUL LAUNDRETTE (Moja čudovita pralnica) VB, 1985 režija: Stephen Frears vloge: Daniel Day Lewis (Johnny), Gordon Warnecke (Omar) MORTE A VENEZIA (Smrt v Benetkah) Italija, 1970 režija: Luchino Visconti vloge: Dirk Bogarde (Aschenbach), Bjorn Andre- sen (Tadzio) «- SUDDENLY LAST SUMMER (Nenadoma, lansko poletje) ZDA, .959 režija: Joseph L. Mankiewicz vloge: Montgomery Clift (Sebastian), Elizabeth Taylor (Catherine) VICTIM (Žrtev) VR 196- režija: Basil Dearden vloge; Dirk Bogarde (Melville Farr), Peter McEnry (mladenič) MALA NOCHE ZDA <985 režija: Gus ^an Sant vloye1 Tim Streeter (Walt Curtis), Doug Cooeyate (Johnny), Ray Mange (Pepper) THE DRESSER (Garderober) VB, 19°T režija: Peter Yates vloge. Tom Courtenay (Norman), Albert Finney (Sir) TAXI ZUM KLO (Taksi na stran) režija: Frank Ripploh vloge' Frank Ripploh (Frank), Bernd Broaderup (Bernd) LA LEY DEL DESEO (Zakon želje) Španija 1986 režija: Pedro Almodovar vloge: Eusebio Poncela (Pablo), Antonio Banderas (Antonio), Miguel Molina (Juan) DOG DAY AFTERNOON (Pasje popoldne) ZDA, 1975 režija: Sidney Lumel vloge: A) Pacino, Chris Sanandon (Leon) 42 Kulti GOSPE IZ GOREČEGA PARIZA Preoblačenje pomeni nekaterim veliko, fcostumirani sc počutijo dohro, ali vsaj bolje. Po nekaj skromnih naložbah je to morda celo najboljši obliž na ranjeni Ego, kar jih zmore preskrbeti denar. V grobo-zmato posnetem in realistično delujočem dokumentarcu »Paris is Burning«, avtorica Jennie Livingston glcdalca popelje v zakulisje vogue-subkulture, pokaže mu črnsko-latinske travestitske plese, kakršne gosti Harlem. Ti niso nikakršna novost, kot posebne, koreografirane družabne slovesnosti segajo tja v vesela (!) dvajseta leta. Oseba, ki se gre vogue, dopolnjuje gibanje manekenov z inovativnimi akrobatskimi gibi, ki so stvar individualne domišl e in sposobnosti. Ponavadi se pri tem naslanja na egipčanske hieroglife in Dantomimo. Pri tem udeleženec vo-gue-a odigra kratko dramo ali prikaže zgodbo k z uporabo telesnih udov. Zadnji val vogue gibanja su sprožili new-yoriki klubi, ulice in parki. Ko so se udeleženci začeli pogosteje srečevati, so oblikovali svoja združenja, ki drugo z drugim tekmujejo. Veliko se jih je priključilo klubom ali t.i. hišam. Imena hiš pogosto prevzamejo od modnih krealorjev, npr. »House of Chanel«, »House of Saint Laurent« ali pa »House of Ninja«. Člani teh hiš med seboj tekmujejo, tako zaradi zabave, kot tudi zaradi nagrad. To jc povedal vogue plesalec Willie Ninja, ki mu je delo z dokumentarcem ponudilo širšo perspektivo lastnega življenjskega stila: »Kar se tiče gay načina življenja, sem se ga začet bolj zavedati. Preden sem začel z uspehi na vogue sceni, sem bil odločen, da me politika ne bo zanimala. Po jtlmu pa sem začel sodelovati t' raznih intervjujih, talk-showih in podobno, kjer se moraš do nekaterih vprašanj pač oj redeliti. Sedaj vidim, da sem že stopil v tisti di I gay življenja, ki sem se mu najprej izogibal«, pove 30-leini veteran vogue scene, ki jo pomaga gradili že enajsto leto. Willie je hvaležen režiserki Livingstonovi predvsem zato, ker mu jc odprla oči, kar se tiče lastnega položaja. Film je pometel z ne jasnostmi okoli izvorov gibanja, okoli vprašanj kdo in kaj so njegovi člani. Willie meni, daje to pomembno: »Sit sem že predsodkov in stereotipov. Dovolj mi je tistih, ki se opredeljujejo proti nečemu, ne da bi se prej s komerkoli srečali. Film je dobitnik Nagrade losangeleških filmskih kritikov .:a najboljši dokumentarec ter Velik0 nagrade žirije za najboljši dokumentarec na Sundance filmskem festivalu. »Paris is Burning« irria veliko zaslug za mojo politično usmerjenost.« Film sani nima izrazite zgodbe ali zapleta, uspe pa mu predstaviti vogue subkulturo, skozi katero gledalca popelje z očarljivo neposrednostjo. Med celotno dolžino filma so nametani intervjuji z legendarnimi udeležene i scene, ki so si nadeli imena kot npr. Dorian Corey ali Pepper Lebeija. Transve-stitski plesi, »Drag balls«, so na prvi pogled takšni kot modne revije, razdeljeni so na ka- stilom in kreativnostjo.« Tako nadaljuje 29-letna avtorica, za katero je bil »Paris is Bumi-ng« poleg vsega ostalega tudi sredstvo Coming outa. Filma sama ne razvršča ali opredeljuje, večina gledalcev pa v njem vidi svežino, nov pristop k temi. Med snemanjem ni šlo brez težav, ki so bi le v prvi vrsti denarne. Drugih večjih težav Jenny ni imela. Ni obiskovala filmskih šol in tega, kako se film posname, se je učila med snemanjem. »Ko sem delata film, nisem trčila ob svoje (Livingstonova je Židinja) rasne, temveč prej ob razredne predsodke. Po kolid-žu sem včasih hodila z vnaprej pripravljeno oceno o tem, koliko je kdo artikuliran. Zato med filmom včasih nisem dojela ljudi, ki k so imeli moje vrste izobrazbe. Ampak, človek, oni so Ameriko poznali bolje od mojih profesorjev, iz izkušenj. Veliko sodelavcev pri tem projektu ni imelo formalne izobrazbe. Ta predsodek je povezan s soseskami: ker imam šolo, ne morem prihajati iz Harlema - neumnost, vam pravim! V Harlemu je takor kot povsod, ima dobre in grozne predele.Ko sem ..ji; i»¡*.:: tegorije ali poglavja z naslovi, kot npr. »Mesto in podeželje", »Obetavna le polička« in podobno. Prisotne so tudi bolj običajne razdelitve na kopalno, večerno in špoitno garderobo. Prirejajo jih ponavadi vsak mesec. Tudi v Harlemu, kjer so večinoma posneli film. Zaradi naraščajoče popularnosti pojava, so se plesi že začeli seliti na spodnji del Manhattna, v center. Filme na lo temo so že snemali, a medtem ko se Tongues Untied, Live From Off-Cenier in Voguing The Message posvečajo samo izvajalcem, se je ,lenny Livingston s svojim filmom lotila sveta transvestitskih plesov v njihovi celotni podobi. »Za dober film ni potrebno dobro sporočilo. Moje delo govori o zapletenih ljudeh v zapletenem položaju«, pravi. »Mislim, da v filmu ni sporočila, ki bi ga ta prenašal gledalcem. Čepa že zberemo vse skupaj, potem gre za opis skupine ljudi, ki se je morala srečati z veliko predsodki in kije nanje odgovorila s snemala, sem Uvela v East Villageu. Ljudje so me spraševali, če se kaj bojim, ko delam v Harlemu. Jaz pa sem jim odgovarjala, da sem zadovoljna, ker lahko zginem iz svoje sose skc.« Medtem, ko veliko moških, žensk in vču sih tudi otrok, ki sodelujejo na travestitskih plesih, le-te jemlje zelo resno, Willie Ninja dodaja, daje to le en vidik njihovih sanj in želja. Če svojih ciljev ne morejo izpolniti, jim ta subkultura ponuja vsaj zelo sprejemljiv na domeslek. »Mi se moramo zaradi barve polti in naše spolne usmt rje no.iti za svoje, cilje boriti še bolj kot drugi. Ni. vidite, zelo veliko temnopoltih gaye v, ki bi imeli politično moč ali superzvezdniški status«. Zato Jenny Livingston upa, da bo »Paris i; Burning« gledalcu vdihnil upanje in solidarnost. Tine ŽnidarSic 43 ROZA Kruzing TROPSKA NOC Kako organiziraš tropsko noč v naših hladnih krajih? Najprej moraš imet. azcn in ljudi dohre volje, ki to izpeljejo, in seveda veseljake, ki na party tudi pridejo. Bilje petek zvečer in s frendom sva bila dobro razpoložena ter trdno prepričana, da bova ponoči zažunrala, pa če bodo okrog naju same kisle limone. Sedeva v turbo spačka in prah sc dvigne za nama v smeri Postojne, konje ustaviva šele pred hotelom Jama. Vesela roža druščina se že zbira, nato skok v bermude ali kopalke in vstop v drugi svet. Zastekljen bazen, španska glasba, palme, ležalniki, ogromna miza, obložena z vsemi vrstami sadja. Tipi v bermudah ponujajo coetaile. Ja, fant, k j še hočeš boljšega? Manjka le tropska vročina, vendar smo se kmalu ogreli v vab ;iv„ topli vodi, kjer smo se namakali m uprizorili ples na vodi v ritmu de la noehe. Organizirali smo tudi zanimivo tekmovanje. Vas zanima, kako gayi pojedo polovico ogromne lubenice brez rok? Ha, ha, škoda, da vas ni bilo. Zmagal je tisti z največjimi usti. Sledil je preizku plavanja in raznih spretnosti v vodi ob spre mljavi kričečega navijanja gledalccv. Bazen je tekmovalce bogato nagradil in ustekleničene nagrade smo seveda takoj spili. Palme so se tresle od smeha, coctaili so tekli p i grlu, sadje je vidno kopnelo, gayi in lezbijke so se zabavali, kar je bil tudi namen. Če niste bili tam, seveda nimate pojma, kaj ste zamudili. Noč je bila prekratka in naenkrat je bila ura 6 zjutraj. Ko so se oglasili petelini, smo se končno spravili iz vode. Noč je zgubila svojo moč, še zadnji pogled na tropsko vzdušje in pozdrav prijateljem: "Adijo, pa pazi se. Se vidimo na roža grški noči." Pridi tudi ti. D EE LITE MŠJ i IBIZA Avgusta sva s prijateljem napraskala denar, sedla na letalo in poletela na dopust daleč od ponorelega sveta, kjer Živiva. Priletela pa sva v drug ekstrem - v nori svet, kjer se žurira sto na uro. Ibiza - otok ob španski obali vabi gaye / vsega sveta! Cene niso primerne za naš žep, ampak, saj veste, da vsak gay reskira zadnji tolar za dopust. Gay plaža je, kot povsod drugje, na koncu vseh plaž, tako, da jo odkriješ šele, ko si že skuhan in se vržeš v valove Sredozemskega PO j. del Z osamosvojitvijo SI ovenije moramo tud t gayi ugotoviti, da je na celotnem ozemlju naše države le bore malo štrikpldcov oziroma zbirališč;kjer bi se spoznavali. Žal je tako, da bo ostala v veljavi še naprej trditev, da smo Slovenci hladni kot špricer in to velja tudi za gaye. CVj pa ne bi toliko dajali na lažno moralo, bi lahko bito veliko bolje, saj nam je vsem znano, da se gayi samo pritožujejo in kritizirajo, ne naredijo pa prav ničesar, zato se raje obiskujejo po domovih in s tem je zadeva končana. Ne zavedajo pa se, da s tem zapirajo vrata pred tistimi, ki bi sc radi vključili v gay življenje rta novo. pa še ne poznajo ljudi okoli sebe, npr, študenti in dijaki, ki pridejo, v nov kraj na študij. Če imajo srečo, da so v Ljubljani , jim ostane vsaj. •■'O/A m S KO ob nedeljah od 22. do 3. ure zjutraj, kjer si lahko ogledajo pisani svet ietk, sester in morda peščico gayev. Nato pa odločijo oziroin t pustijo napadalnim, da jih od-vlečejo. Lahko pa gredo .tudi v park za ben- cinsko črpalkoPetrolna C. VIL korpusa, kar jc lahko včasih nevaren izlet. Odvisno, koliko intas sreče-iti hitre noge. če te dubi tolpa homolobikov. Ob deževju pa tja ne hodijo ta fine tetke, ker bi si /.ama/ale štiklc in toaleto •: Ä:se zato raje. preselijo čez železniški most riši asfMtiXi9'parkiriič&firedpokritim baze-norn 'Livoli in pred \ hodom v sam park Tis o. Ii. Vendar sc vse to dogaja oh večernih urah. Tiste malo manj izbirčne sestre böste lahko našli na železniški postaji ali pa po javnih WC {v socializmu so imele visoko cenjeni naziv "sekretarke"). 'v ..... ■ Drugi,, prav tako zloglasni WC pa je v Plečnikovem podhodu, katerega so krätili za 44 Kruzing moija. Vroča mivka, alge in pomanjkanje sence, vse to je postranska zadeva. Ko se ohladiš, se zagrebcš za ležalnik in natoopazu-ješ zadnje modele kopalk, ki se sprehajajo aii sončijo okoli tebe. Pisane kopalke Annani in enodelne v stilu tridesetih. Vohaš parfume, kj jih ni na naš policah, in ugibaš, kdo je Itali jan. Francos, Američan, Anglež ali Španec -in cediš sline ob vsej tej ponudbi ir seveda konkurenci. To naj bi sicer bila nudistična plaža, toda nekje je treba pokazati nove kopalke, pa tudi sicer nudizem ni več v modi. Najine kopalke so bile totalno out of fashion, zato sva bila raje kar gola ter sončila adnjice, seveda zaščitene s Copertonom faktor l Na plaži sva počakala sončni zahod, nato pa z mopedi nazaj v mesto. Vožnja 7. mopedom je pač prijetnejša od vročine v polnih avtobusih. V hotelu sva se nabasala z raznimi solatami in specialitctami, se stuširala s slano vodo ter očistila mivko iz vseh telesnih lukenj. Nastane problem oblačenja - kaj obleči, da mi ne bo vroče in da ne bom nag. Ko pa dojamem, tla je smisel obiskovanja barov in sprehodov po mestu gledali m hiti gledan, se odločim za nekaj lahkega in opaznega. Odšte-k: ni Italijani hodijo naokoli v črnem ali prozornem polivinilu, prozornih srajcah ali pa kar v kopalkah - privošči si, česar si doma ne moreš. Vsekakor se zame jeans še najbolj obnese in vžge, bolj ?.e, kot tesen kostum iz rdečega usnja. Ko se ozračje ohladi, vendar samo ozračje, se začnemo sprehajati po ozkih ulicah meti stojnicami z raznoraznim kičem in trgovinicami z. izbrano garderobo. Zavijeva v prvi gay bar, da bi pogasila žejo. Sezonski natakarji plešejo pred vrati in vabijo v lokal, kjer vrešči divja glasba. Nacejava se z različnimi pijačami in upravljava mimoidoče: mmm, odlično, pet... Ogledovanje, ugibanje, klasične fraze: od kod si, kako ti je ime... Vsa čutila sprejemajo dražljaje iz okolice s polnimi kapacitetami - gledaš, vohaš, poslušaš, okušaš in tudi otipavaš, roba se ponuja. Vsi smo še trezni in spodob"'. Ozračje se polagoma nabija s pohoto in seksapilnostjo. Vsi nekaj iščejo, pardon, iščemo, vsi vemo, kaj. Noč seje šele začela. Za vsakim vogalom ti ponujajo baši i ali še kaj tršega tega na otoku pač ne manjka. Obrcdeva vse trgovine, obiščeva Ji Ji bar, Gay levijo, Theater, Inkognito. Angelo. La M ur alia, saj je vsak bar nekaj posebnega. Crisco bar za l jubitelje črnega usnja kosmatih brkačev... Ob treh zjutraj se scena nadaljuje v diskoteki Anfora. V primerjavi z njo je naš R02 di.sko pravi samostan. Vstopnina H(X) pezet (cea600 SLT), vsaka pijača 500 pezet, poppers za 2000 pezet. Fantje sc zabavajo, pravi! ni, dovoljeno je vse, razen prostitucije. Prepotena telesa norijo v vsesplošni evforiji, pomo filmi na videu, tipi sc gledajo in vabijo v dark room, ah po nase v temnico, kjer tavaš v temi, otipavaš, ščipljcš, izzivaš, seksaž in kradeš. Kdor ima visoke norme in moralne zadržke, naj ne hodi v dark room. Tam fantje eksajo stoje drug ob drugem. Tu si zadovoljijo mesene strasti, največkrat niti ne vedo, s kom. Zane-sete se lahko samo na -¿voj otip. Da ne boste presenečeni, če bo kdo prižgal vžigalnik in boste ob sebi zagledali tipa. ki ne ustreza vasi predstavi! Na j vas ne zagrabi panika, ko boste nasebizačutilipet ali Sest rok, ki vas otipavajo z vseh strani! Se nekaj: v dark room nikoli z denarnico ali dokumenti. Veliko je žeparjev in narkomanov, k tako pridejo do dena.ja za heroin ali koko. Mene je stalo 1000 pezet. Tipi zaman iščejo po tleh svoje vžigalnike, kreditne kartice - ostanejo le prazne denarnice. Pravila igre v dark roomu so preprosta in jih joste kmalu dojeli Dark room, al i bolje fuck room. je poln, dokler jc odprta diskoteka, torej do Šestih zjutraj. Seksaj, kolikor hočeš, vendar pazi nase in drugega, kajti tukaj se zberejo tipi z vsega sveta, pozitivni in negativni. Zdanilo se je in če t .enidovolj, lahko zaviješ v disko Space, ki je odprl od 6. do 12. ure dopoldne. To je zbirališče neu trudnih dopust-nikov,kijimnido spanja. Nepoteše ni lahko zavijejo tudi na trdnjavo, kjer sc štrika 24 ur na dan non stop. Kot vidite, časa za spanje primanjkuje, saj je opoldne že nevzdi" ta vročina. Spite lahko doma. Začel se je namreč že nov ciklus z odhodom na plažo. Če vas kopanje ne mika ali pa se dolgočasite, lahko štrikatc tudi v grmovju nad plažo, čeprav vas bo kaj hitro minila volja do seksa pri 40 stopinjah. Ker so vsi izbirčni - tudi vi - je malo možnosli, da bi se kaj zgodilo, zato je bolje, da se zatečete v scnco palm v restavraciji, kjer vam bodo gay natakarji postregli sangrio, Spel boste uživali ob glasbi in pogledu na lepe fante, morje in jahte, na katere lovijo bogati in stari - ne dajte se ujeti. Z veliko reče boste doživeli tudi kako romanco in skupno lajanje v luno ter jamranje - zakaj si z drugega konca sveta. V glavnem pa je Ibiza kraj za avanture. Na eni od razglednic piše: Najdi ga, poj".... ga, pozabi ga. Dan je enak dnevu in ko se znorite, nasek-satein izpraznite denarnico, se ludi naveličate celotne ponudbe - zato .sedite na letalo in nazaj v vsakdanjost. Ostali bodo spomini. DEELITE lfi| šili! Schwulwaldklinik. Na žalost pa so ta edini ¿ay grafit zdaj zamenjali z reklamo Papirus. Na vTsto pridejo ludi. tisti, ki ljubijo vročo savno in mrzel bazen. Tam najbolj počutijo ti, ki kot kameleoni spreminjajo barvo v okolju po potrebi. Drugače pa se ta savna imenuje ZLATI KLUB in jc v Tivoliju. Je tudi edini kraj, kjer si lahko ogledate svojo žrtev v Adamovem kostumu. Poleti pn je prava gay plaža na naši preljubi in "kristalno čisti" Savi, Pri črnuškem mostu, pri gostilni Žagar zavijete levo proti rečnemu bregu in gozdna pofvas bo pripeljala do kraja r. Če d j boste tja hodile pc;, pazite na petke kaj-., pot je makadamska >n včasih tnijeva. Vendar vam ;ne priporočam da svoje ljubezenske potrebe. Opravljate pc bližnjem grmovju, saj sc nikoli ne ve, kdaj vas bodo zalotili. Lahko pa e legantnoštrikate in se za sestanek zmenite kje drugje. Če želite klepet ob kavi ali kaki drugi pijači, se noratc napotil v našo lepo staro I ,jnbljano in prišli boste pred Me.stno galerijo. Poleti lahko posedate tudi na vrtu, kjer bnsie imeli čudovit pregled nad mimoidočimi in več ko preveč snovi za opravljanje. Malo ni?e v stranski ulici boste prišli do prijetnega lokala, imenovanega Miklavž, in morda boste tudi tam našli koga iz naših vesl. Seveda pa boste tu morali hiti zelo previdni pri opravljanju, saj jc lokal majhen in mize !:, tudi kar precej; skupaj, zatn boste toliko bolj na očeh ostalih obiskovalcev.; . Toliko za zdaj, saj tudi sami vidite, da izbira'hi preveč pestra. Če pa se bodo naši; preljubi prijatelji gay i le zbudili iz sna iti začeli sodelovati pri spreminjanju sveta, se morda obeta tudi kaj prijetnejše v gay »vije-nju' Zato si, aragi prijatelji, žapomn ¡te tole: L,e v slogi je moč. Oilvr/.ite krinko morale, ki jc največkrat sploh ni. Naslednjič pa se bomo sprehodili: še po drugih mestih naše deželice. Grofica A. 45 Roza disko USPEŠNICE V ROZA DISKU ROZA SIVO Novo lelo je takorekoč pred vrati in So je običajno čas za vsakovrstne bilance, preglede, lestvice... Težko je narediti glasbeno lestvico Raza diska za lelo 1991, saj je v igri kar nekaj zvezd stalnic, ki vedno znova poženejo adrenalin po žilah in ogrejejo podplate. Še vedno je nesporno prva dama gay diska Madonna in predvsem njen Vogue (zanemariti pa ne smemo tudi Justify My Love in starejše uspešnice). V disku smo jo imeli priložnost slišati in videti na video sereenu z njenimi najuspešnejšimi spoti, poskrbeli pa smo tudi za tiha hrepenenja marsikatere obiskovalke ter polešili radovednost nemajhnega števila gayev, ko smo jo razgalili v filmu In Bed With Madonna. Med moškimi posamezniki pa je zdaleč najbolj prepričljiv Jimmy Somerville t vrsto uspešnic: trenutno najpopularnejša Run From Love, pa J Feel Love, You Make Me Feel (Mighty Real), To Love Somebody... Nič manj uspešna nista The Pet Shop Boys komaj smo z gramofonov sneli hit So Hard, že je bil tukaj Where The Streets Have K4 ob nedeljah. Roza disko. Kdo od mlajših straight Ljubljančanov, ki kaj da na sodobne tolerančne trende, tudi če je zasebno zaprisežen hotnofob, še ni bil v nedeljo spodaj. Sploh pa, kaj bi človek počel ob poznih nedeljskih večerih, ko se zapro redki ljubljanjki lokali. Torej: cinizem namesto odgovora na vprašanje. ali ima Ljubljana gay disko. Da in ne. Tisti, ki po popotovanjih po tujini radi pripovedujemo o fenomenu, da mesto z manj kot 300.000 prebivalci premore tudi to zvrst gay zabave, smo v zadregi, če morda ne govorimo resnice. Pošteno bi bilo, da pojasnimo sogovornikom tudi splet holj in manj prijetnih okoliščin. Pojdimo po vrsti: Prostih, ki je nedavno solidno prenovljen, je ' last" Študentske organizacije Univerze in je namenjen kulturno-za-bavnemu "delovanju", gostinski servis pa je v najemu zasennika. Druge dneve, tudi atraktivna petek in soboto, zasedajo tako imenovane "interesne dejavnosti mladih". Vsaj v načelu naj hi bilo tako. Takšna organiziranost v tem prostoru traja že več let, 7 nekaj prekinitvami ter spremembami, in je s stališča omogočanja razno vrslnosti interesnih skupin mladih nedvomno pozitivna. Problematično pa je, daje tudi SOU del politike, ki je, čeprav : sliši nekoliko paradoksalno, v splošnem bol konzervativna kot tista iz časov propadajočega socializma. Da stvar ni iz trte zvita kaže primer, ko tudi zapriseženo alternativne (subkul-turne?) skupine ne kažejo zanimanja za sodelovanje z Roza klubom (in socializacijo homoseksualcev nasploh). Ne vem, kako t hovo držo drugače označili kot hipokrizijo navideznih borcev za mir in človekove pravice, Odveč je govoriti o etablirani strankarski politiki. Ta je na primeru (ne)zavzemanja za vnos teksta o pravici do enakosti spolnih praks pred zakonom v novo slovensko ustavo naznanila, da trenutno na slovenski politični sccni ni stranke (niti v opoziciji), ki bi prakti- No Name in takoj za njim DJ Culture. Za slednjo uspešnico sem prepričana, da jo bomo vrteli še v letu 1992. Med gay izvajalci velja omeniti še zimzelene Frankie Goes To Hollywood s hitom Relax. Konkurira jim Marc Almond s Tainted Love. Ker smo kolikor toliko osveščeni ( ^aj delamo se tako), smo sklenili malo na hladno postaviti Donno Summer - tako priljubljeno med gay populacijo - zaradi njenih slrupenih izjav v zvezi z aidsom. Zadnje čase pa se nekam zagrizeno posipava pepelom, zato ji vseeno prerokujemo povratek v naslednjem letu. Med bendi so nesporno številka 1 The KLF z vsem, kar naredijo: najprej je bil to hit What Time Is Love, potem 3 a.m. Eternal v vseh možnih variacijah na temo, pa trenutno najbolj vroč komad Roza diska sploh Last Train To Trancentral. Skozi zvočnike je pred kratkim zahrumel tudi njihov Megamix, prihaja pa že najnovejši hit - ta naj ostane zaenkrat še skrivnosi. Morda smo se prenaglil: ■ oceno o najbolj vročem hitu lukaj so še Gipsy Kings, ki so razvneli tudi naj bolj trdovratne neplesalce s hitom Baila Me, prebija pa se tudi njihova druga uspešnica Sin Ella. Vroče latino scene s tem še ni konec, saj sla tu prav tako večno ze-lenaBandido in Ritma de la Noche, v zadnjem času vse bolj tudi Zobi La Mouche francoske skupine Les Negresses Vertes. Na lestvica bi prav gotovo lahko u vrstili še Princea (Get Off in Cream), Quadrophonio, Seala (Crazy, The Beginning), O M I) (Sailing On 'The Seven Seas), Simply Red (Something Got Me Started), Salt'n'Peppa (Let's Talk About Sex), Massive (Unfinished Sympathy, Safe From Harm), pa še zmeraj dr. Albana, DeLa Suul, C&C Music Factory, Nomad... Nasploh lahko rečemo, da se je v letošnjem letu zgodilo sledeče nekoč tako priljubljen house je praktično mrtev, pravega nadomestka zanj v t islu energije in ritma pa trenutno ni videli. Čeprav v leh krajih nismo ravno najbolj vneti plesalci, za leto 1 992 predlagam sledeče: poskusimo dati priložnost funky in techno ritmom. Let's give dance a chance!! DJ Nataša Anja Rupel in Svetlana Makarovič, folo Maja V. Vita Mavric, loto Jasna K. slikano v Roza disku 46 Roza disko cirala svojo deklarativno liberalno in demokratično držo. Toda zakaj politizacija v godbi o dogajanju v Roza disku? Razlog je preprost, utegne pa povzročiti posledice, o katerih večina tistih gayev, ki jim nedeljski večeri v K4 pomenijo prvovrstno zabavo in morebiti edini stik s svojo realnostjo, sploh ne razmišlja. Jutri se namreč lahko zgodi, da kdo pod svojo streho ne bo več hotel gostiti "pedrov". Ironija je, da je verjetno najzanesljivejši varovalni mehanizem, da do tega ne pride, interes gostinca, ki ga spričo dobrega standarda nedeljske klicntclc ne moti niti dejstvo, da so homoseksualci. Samo po sebi se seveda postavlja vpraša nje, zakaj se ne najde kakšen podjeten posa-iTiezi k, ki bi z odprtjem kakršnegakoli lipa lokala dobro služil. Nekateri se namreč še spominjamo nekaj tovrstnih poizkusov. Ame-rtkanec, Stara cerkev, Žagar. Vse je propadlo, večinoma zaradi bojazni lastnikov, da bodo ob dober glas. 1 ps H • . -v.;...:, ■i i SÉSEsB' jv■ ■ft 1 MImL^ JS8 1 1 Pustimo zdaj zakulisje in pojdimo na sceno. Na kratko. Obiskovalec, neobremenjen z ozadjem, se na sceni dobro počuti, približno tako kot kjerkoli v tujini. Morda ga moti nekoliko manj gay dekorja in glamouroznosti. Gostom "od daleč", na primer Italijanom, se zdi morda nenavadna odsotnost številnih ogledal, germanskim pa denimo manjka "back room", našli pa bi še kakšno pomanjkljivo malenkost za imidž gay diskoteke, kot je sorazmerno majhna in redka drznost v zvezi z zunanjo gay identiteto. Tako skoraj ni opaziti transvestitov, redki so "usnjaši", razkazovanja muskulalure ni na pretek, tudi modni trendi oprijetih sintetičnih kosov oblačil a la Jean Paul Gaultier in Callugi e Ganelli še niso utrjeni. Pač pa je velika izbira vonjav, hkrati pa je res. da gre izbranim okusom v nus prevlada Egoistov, Toda tu končujemo. S psihologijo se bomo ukvarjali kdaj drugič, politike pa je tudi dovolj. MARJAN foto: Siniša Lopojda in Miha Fras konta k t HORVATHIMRE H-SZOMB/ "HFI.Y Hunyadi u 50.11/10 JNGARY Star 38 let. 184 cm visok, pasiven, zaposlen v banki. Njegi konjički so potovanja, fotografiranje, glasba ipop In klasična) in vide Rad bi spozna! moške, ki prav take radi potujejo ali imajo podobne interese. Lahko ga tudi obiščete. Prednost imajo mišičasti in poraščeni Poklic, barva las in gmotno stanje niso pomembni. Pišite v nemščini ali madžarščini. sHARON WHITE Box 11C Maple Shade. NY 08052, USA Zeli si dopisovati z lezbijkami. Stara je 32 let, neodvisna, spontana, atraktivna, duhovita in čustvena. Rada ima zlete v naravi, branje, zabavo in druženje. Pišite v angleščini. ~HAR JAMIE LA VELLE 929 E.Ave. 010 Palmdale 9355L DA USA Rada bi spoznala iskreno prijateljico Stara je 35 let, i dijansko-franccK .ga porekla, modrih oči in rjavih las Živi sama v lastni hiš' !aposlena je kot socialna delavka v zaporu za mladoletnice. ..onjički: špen, poeziia, ples, risanje, iotografiranje Pišite v angleščini FRANCOIS-J. SOUDRA1N 4 Square de la Muande 93200 Saint-Denis l-RANCE Star je 27 let, želi spoznati Siovenoe iarn 905-4741 USA Star je 36 let (*i86'80)J ima rjave 'ase in modre oč' povprečno grajen, po poki ;u pravnik. Interesi: potovanja, n.esarjenje, fotografié, filmi, knjige, glasba, tuji jezik in kulture aktualni dogodki, umetnost in dopisovanje. Pišite mu v angleščini. NOEL BRIE Residence Neptune 8, Avenue de Valmy 51000Chalons/Mame Ff.ANCE Zanima ga "asa dežela, zalo mu pišite (v angleščini ali pa francoščini) JOACHIM SCHARECK Blooiimannstrassel3 Q-Dresden8010 DEU "SCHL/. MD Trije (Vzhodni) Nemci iščejo gay prijatelje, ki se zanimajo Zg zgodovlnr., politiko, literaturo, gfasbo, šport in gav film l-odatki: Al IM, 35 let, 170/66, svetli lasje F- ANi 1,0 let, 176/72, črni lasje, prevajalec SIEGFRIED, 44 let, 175,74, temni lasje, šofer Pišite jim v angleščini ali nemščini! MR,SERGEY "FRIEI DSHP CLUB P.O.Box 6595 Kishinev 277050 SOV" INIOI Če želite imeti prijatelje v SZ. pišite v ruščini ali angleščini SREČKO L. p,p, 24 69252 RADENCI Fant pri 28-ih želi navezati stike z mladimi gayi, ljubiteljem gay fotografije pa požiral 47 Anketa LJUBLJANČANI O HOMOSEKSUALNOSTI -Ah, bejžte no mal!- Gayi sami se vsaj približno zavedajo, kakšno mnenje vlada o njih v širši heteroseksualni srenji. Vseeno pa si preberite, kakšne so bile reakcijc in odgovori naključno izbranih anketirancev. Ankeio smo opravili v začetku oktobra 1991. Zavrteli smo trideset naključno izbranih telefonskih številk in postavili nekaj kratkih vprašanj, če so seveda bi I i pripravljeni odgovarjati. Poklicano bi lahko razvrstili v tri skupine. Prvi so bili tisti, ki sploh niso bili pripravljeni odgovarjati. Teh je bilo največ - kar 14. Zavrnili so nas s povsem banalnimi, a zelo zgovornimi argumenti. Dva sta odložila slušalko žc pri omembi homoseksualnosti, nekateri pa "o tem raje ne bi govorili" í\i pa o tem nimajo nobenega mnenja. Nekateri niso imeli časa, starejša ženska pa je izjavila, daje ona "generacija, kise s tem ne ukvarja". Nek anketiranec jc globoko zavzdihni!; "Ah, bejžte no mal." Sem bi lahko prišteli tudi izrazito odklonilno stališče starejšega moškega, ki paje kljub vsemu odgovarjal. V drugo skupino smo uvrstili vse, ki so bili pripravljeni odgovarjati, pa čeprav iz gole vljudnosti ali iz občutka dolžnosti poštenih državljanov. Odgovarjali so s premori in z zadrego, nekateri pa so kar naprej spraševali; "Ali je še veliko vprašanj? A bo kmalu konec?'' Za tretjo skupino sta ostala le še dva, ki sta se z veseljem pogovarjala, njuni odgovori pa so povsem odstopali od prevladujočih kvazi-tolcrantnih in odklonilnih stališč. Anketirancem je bilo najtežje odgovoriti na prvo vprašanje KAJ VAM POMENI IZRAZ HOMOSEKSUALNOST? Znašli so se v veliki zadregi, nastala je mučna tišina, nekateri pa so se celo posvetovali. Večina meni. da je to "ljubezen med dvema moškima". le redki so odgovorili, da je to "nagnjenje do istega spola". Preostali pa so odgovarjali v obliki konfuznih monologov: "Ah, to je nei . ne vem, no neprimerno... D va moška, ne vem, kaj bi na to odgovorii(a), nisem razmi-šljal(a)..." Na drugo vprašanje KAKŠEN JE VAŠ ODNOS DO GAYEV IN POGLED NA POJAV HOMOSEKSUALNOSTI V NAŠEM OKOLJU? so odgovarjali že bolj sproščeno. Odgovore smo razdelili v tri skupine: 1. odklonilen, negativen odnos; 2 tolcranca ali neopredeljenost; 3. navidezno sprejemanje. V prvo skupino izrazito odklonilnih stališč sodijo naslednji primeri: "to jaz sovražim, gnusi sc mi - to bi morali preganjati", "to ni normalno", "to so reveži, ki bi jim morali pomagati". Najbolj "aktualno" mnenje paje podal mlad moški : "To je tabu ; iz tega nastane aids" Gaye bi nekateri anketiranci najraje preganjali, nekaj bi jih skušalo razumeti, dve vljudni ženski pa bi jih kar preusmerili. Klasični vzorec druge, tolerantne skupine se glasi: "če jim paše, zaka j pa ne","vsak ima svoje", "nikogar ne obsojam". Ob stiku s homoseksualci reagirajo normalno ali pa to vsaj poskušajo. Večina nima stikov z gayi, ali pa tega ne ve. Neka ženska je povedala: "Na žalost jih ne poznam. Tega sem kar vesela, saj ne vem, kako bi reagira/a. V glavnem nimam nobenih zadržkov, lahko hi imela celo normalen stik z njimi, sicer verjetno bolj površen, mogoče pa hi lahko bili celo prijatelji." To je prav odličen odraz trenutnegajavnega mnenj o tej marginalni skupini. n ■■-'■■v: ■ '.-. ;■■■. i« Za tretjo skupino je ostalo lc še mnenje . prijazne ženske, ki je izjavila: "To so odlični, inteligentni in prijazni ljudje. Na žalost pa trpijo in so obremenjeni zaradi družbenih pritiskov." Podobno meni mladi moški, ki ima do homoseksualcev povsem svoboden odnos in ga tudi pri prijateljih to ne bi motilo. Večina anketirancev je poznala izraz "peder", le eden seje spomnil šc izrazov "top! i bratci" in "buzerant". Vsem pa so šle te besede iz ust z veliko tnero nesproščeoosti. O homoseksualnosti in gay skupnosti so govori i nedoločeno: tega, to, tisti. Zanimivo jc tudi, da prav nihče ni poznal izraza gay. V družinskem in širšem okolju pogovor le redkokdaj nanese na homoseksualnost. To se največkrat zgodi ob pomanjkanju aktualnih ekonomsko-političnih tem, in še takrat v obliki atrakcije in tračev. Starši se o tem z otroki nikoli ne pogovarjajo - tudi zato ostajajo spolnost in spolne prakse na področju vzgoje in socializacije tabu. Na vprašanje KAJ BI STORILI, ČE BI BIL VAŠ OTROK IIOMOSEK-SUALEN? so vsi odgovarjali z. veliko mero neodobravanja. Nikomur ne bi bi lo "čisto vseeno", večina bi bila "zeloprizadeta". Le redki bi skušali otroka razumeti, vsi pa bi ga skušali spremeniti, mu pomagali najti pravo pot in razložiti. • • . - "-v . .J