Jože Toporišič L I K I S L O V E N S K I H T O N E M O V Predmet razpravl janja so relevantni elementi v akustični podobi ( = liku) slovenskih tonemov: akuta /'/ in cirkumfleksa / 7 T a problem se v lingvistiki in fonetiki ne rešuje dovolj uspešno že več kot eno stoletje. Med njegovimi raziskovalci so bili doslej najuglednejši slovenski lingvi- sti (in fonetiki) pa tudi veliko število tujcev, od katerih na j omenim samo Ekbloma, Brocha, Jakobsona, Trubeckoja, Isačenka. Enim je bila razlika med akutom in cirkumfleksom opozicija v izrazitosti prve in druge more naglašenih nosilcev tonemov (nekako oo = akut, oo = cir- kumfleks); pretežna večina si jo j e razlagala z različnim tonskim po- tekom nosilca tonema (akut = rastoči akcent, cirkumfleks = padajoči akcent, nekako tako: ); v zadnjem času pa je prevladalo (za ne- katere stavčnofonetične položaje sicer že davno pred tem izrečeno) mne- nje, da gre pri slovenskih tonemih za nasprotje nizki/visoki ( = akut/ cirkumfleks).1 Po mojem mnenju vprašanja slovenske tonemičnosti ni mogoče rešiti ob izoliranih besedah v čisto specifičnih stavčnofonetičnih položajih, ker ta vodi k neupravičenim posplošitvam in torej zamegljevanju problema, namesto k njegovi rešitvi. Zaradi tega sem se odločil, da to vprašanje obdelam stavčnofonetično. Opozici ja akut/cirkumfleks se namreč reali- zira bistveno različno glede na to, za kateri tip stavčne intonacije gre (tj. ali za povednega s kadenčnim zaključkom ali za vprašalnega z anti- kadenčnim zaključkom); prav tako je izredno važno, na katerem mestu v okviru intonacijskega segmenta je nosilec tonema. (Pri tem ločim ne- težiščne takte delim jih na predtežiščnc in potežiščnc — od težiščnih - tu ločim kadenčni, antikadenčni in polkadenčni takt.) Posebej je tre- ba upoštevati tudi razliko, ali je tonemska beseda baritonirana (npr. krava, o detelji, starček) ali oksitonirana (npr. tak, spät, zvečer). 1 Podrobneje o vsem tem glej v moji razpravi »Pojmovanje tonemičnosti slovenskegu jezika«, Slavist ična revija 1967. Glede na vse to upoštevamo pri raziskavi slovenske tonematike na- slednje faktorje: 1. absolutno tonsko realizacijo arse in teze (arsa = zlog, nosilec to- noma, teza naslednji nenaglašeni zlog(i)). in sicer v istovrstnem taktu, npr. 1. ali 2. itd., poudarjenem ali nepoudarjenem, v okviru vprašalne ali povedne intonacije (to zapisujem tako: 18/24 = arsa ima višino 18, teza je realizirana za 6 enot višje); 2 : razliko v višinski realizaciji arse akutirane oz. cirkumflektirane besede, prav tako v istovrstnem taktu. npr. 1. ali 2. itd., poudarjenem ali nepoudarjenem, v okviru vprašalne ali povedne intonacije (to zapi- sujem tako: 0/2 = akut ima višino x, cirkumfleks je realiziran za 2 enoti višje); 3. razliko v višinski realizaciji arse in teze bodisi akutirane bodisi cirkumflektirane besede (teza = nenaglašen(i) postonični zlog(i), pri oksitonib, ki jim ne sledi noben nenaglašen zlog naslednje besede, pa druga polovica arse); to pišem npr. /4.5 = arsa ima višino x, teza je re- alizirana višje za 4,5 enot; 4. razliko v višinski realizaciji zaporednih ars/tez danega segmenta (pisano npr. x/g -2 -2,5 = v 1. taktu slu arsa in teza realizirani na višini .v oz. y, v naslednjem taktu pa je arsa nižja za 2. teza pa za 2.5 enoti, oboje v primeri s predhodnim taktom); 5. obliko in naklonski kot tonskega poteka arse: oblika je konkavna —•, ravna —. vijugasta ~ ali konveksna , naklonski kot pa je pri- dvignjen j / f1 л, vodoraven w — ~ -—> u I i povešen-^ / л. ; 6. podaja parametre, tj. povprečne vrednosti. Ti podatki, dobljeni s fotografskih in elektroakustičnih mehaničnih zapisov slušne (akustične) oblike govorice diktorjev, so soočeni s slušno identifikacijo tonemov istili magnetofonskih posnetkov: pri tem so pre- poznavali tonemsko naravo 3 lingvisti in informator sam, tonsko pa muzikolog. Obdelavi strojnega zapisa govora sledi obdelava slušnih tonskih za- Diktorji so brali vzorčne opozicijske stavke. Diktorji za vzorčne stavke so Jan, Rig, Gol. Jaz in Hlej (= Janežič Marija, Rigler Jakob, Golob Marija, Jazbec Vika in Blejec Marijana). (Jan in Hlej govorita tudi strnjene tekste, poleg njiju še nekateri drugi.) pisov. — Z branim besedilom so se informatorji pred spikiranjem bežno se- znanili s posebnih listov, kjer so bili natisnjeni, kakor so vedeli in znali. Pri vzorčnih stavkih so bili opozorjeni na to, da je podčrtane besede treba posebej poudariti, ločilo na koncu stavka pa jih je samo opozar- jalo na to, da so izbrali ali kadenco ali antikadenco, tj. povedno ali vprašalno intonacijo. O raziskovalni nameri razen enega niso bili ob- veščeni, vedeli so samo — tega pač ni bilo mogoče prikriti — da bo njihovo spikiranje uporabljeno za fonetično proučevanje. Pri izbiri variant povedne ali vprašalne intonacije so bili informa- torji v,vsem svobodni, le eden (Jaz) je bil opozorjen na razliko med enim in drugim tipom. Poleg teli vzorčnih stavkov, ki olajšujejo študij tonemičnosti, so v razpravi upoštevani še večji strnjeni teksti; ti so ali brani (tako kot vzorčni stavki) ali prosto pripovedovani. Razprava proučuje vse realizacijske značilnosti tonemov, za katere je njen avtor domneval, da bi utegnile biti tonemsko razločevalne. Po- sebno pri prvem raziskovanem diktorju so zato prikazani tudi razisko- valni poizkusi v smeri, ki niso vodile k rešitvi problema, odgovarjajo pa na morebitne domneve, da bi bila morda v njih rešitev problema. Avtor je opisoval torej vse pojave, ki jim je mogoče predvidevati kakršnokoli načelo distribucije, četudi samo naključno. Problematika naše raziskovalne naloge je tako obširna, da so bile nujne metodološke poenostavitve. Prva taka poenostavitev je besedilo, ki je podlaga naših raziskav. Sestavil sem sintaktično kolikor mogoče enakovredne stavčne pare, ki pa se med seboj načelno ločijo po tem. da so v enem členu para akutirane besede (Krava se pàse po lépi tràoi), v drugem pa cirkumflektirane (Starček čaka zdrave pomladi). Opozicijski pari so enkrat sestavljeni iz baritoniranih besed (primer zgoraj), drugič iz oksitoniranih (Tak ju- nak se ne odti. — Z večer se dân konča). Pri tem je gledal, da je bilo število taktov (takt jc enota naglašenega samoglasnika in vseh nenagla- šenili do naslednjega naglašenega oz. do pavze, prištevam pa k njemu tudi prednaglasne zloge po pavzi) v vsakem stavčnem tipu obeh opozi- cijskih vzorcev enako; kolikor je le šlo, pa so tudi naglašeni samoglas- niki zmeraj isti (po možnosti največje odprtostne stopnje, tj. a). — Da bi poleg kadcncc lahko proučeval tudi polkadenco, je avtor prvotne sa- mostojne stavke spremenil v nekončnc segmente ter jim dodal po en (izjemoma dva) segmenta: krava se pase po lépi travi, konji pa v dé- te ji — Starček сака zdrave pomladi, šolar pa počitnic — Г à к junak se ne vda, ker vé, da bi bilô zastonj — Zvečer se dan konča in gremo spät. Da je mogoče proučevati razliko med posebno naglašenimi (tj. po- udarjenimi) in navadno naglašenimi (nepoudarjenimi) takti, se stavčni pari ponavljajo tolikokrat, kolikor je v njih taktov, npr.: Krava2 se pèse po lépi travi. Krâva se pase po lépi travi. Krâva se pase po lép i trâvi. Krava se pase po lépi t r a v i . Druga poenostavitev je ta, da si bomo ogledali govorne realizacije akuta in cirkumfleksa pri enem samem diktorju. Ta edini obdelani dik- tor govori knjižno slovenščino z dolenjskim prizvokom. (Kot znano, je dolenjščina poleg gorcnjščine eden glavnih slovenskih dialektov: toneni- sko pa se razen na teli dveh področjih govori le šc ob zgornji Soči. v slovenski Benečiji in v danes avstrijskem delu slovenske Koroške.) Na koncu razprave so slike tonskih potekov, razvrščene po zapored- nih številkah posameznih enot gradiva, in sicer od 542 612. 1'od zapi- som tonskega poteka je ustrezno besedilo. Znamenji ' in " nad samoglas- nikom zaznamujeta jezikovno pričakovani tonem, tj. akut ali cirkuni- fleks. V veliki večini je bil tudi realiziran; v primerih pa, ko ali ni bil realiziran ali pa je bil realiziran s posebnostmi, je naglušenemu samo- glasniku na desni zgoraj dodan križec (prim. 543,3). Tu križec opozarja, da je v pripombi na koncu slik treba pogledati, kaj je bilo dejansko izgovorjeno. Vprašaj (?) \ oklepaju namesto tonskega poteka kakšnega zloga (prim. 559) pomeni, da tonskega poteka iz posnetka ni bilo mo- goče razbrati, bi pa po vsej verjetnosti bil približno tam, kjer je sedaj vprašaj. Znak theta (t?) med zaznamovanimi tonskimi poteki dveh zlo- gov (prim. 556) pu pomeni, tla je na tistem mestu izpuščeno nekaj ča- sovne razdalje; to se je zgodilo zato, da je bilo mogoče posamezne into- nacijske segmente narisati v eni sami vrsti. Na vsaki strani risbe je čisto desno zgoraj ob vertikalni črti zarisano merilo v poltonih. Začetki oktave so zapisani s številkami 12 oz. 24, med posameznimi črticami pa je razdalja enega poltoua. . Спя je podan levo zgoraj na horizontalni črti : razmik med črticama pomeni 2 stotinki sekunde. * Razprto tiskano pomeni poudarjeno; tako tudi v primerih, ko so takti predstavljeni s številkami; na risbuh so poudarjene besede podčrtane. KNJIŽNI IZGOVOR Z D O L E N J S K O N A R E Č N O P O D L A G O Diktor: Marija Janežič (= Jan) I. Akut in c i rkumfleks v povedni realizaci j i A. Baritoni S t r o j n i z a p i s g o v o r a Analizirana besedila 546 Krâoe se pasejo po lépi trâvi, konji pa o detelji. 548 Starček čaka pomladi, šolar pa počitnic. 542 Krûoa se pase po lépi travi. 543 Starček cûka zdrjwe pomladi. 558 K r a v a se pase po travi. 559 S t u r č e k čaka zdrave pomladi. 563 Krâva se p lise po lépi trâvi. 562 Sturček čaka zdrave pomladi. 606 Krima se pase po lépi travi. 605 Starček čaka zdrave pomladi. 575 Krave se piïsejo na l é p i travi. 574 Starček čaka z d r a v e pomladi. 580 Krava se pâse nu lépi t r a v i . 581 Sturček čaka zdrave p o m l û d i . Pri izbiri parov iz naštevalne polkadcnce» je upoštevano nučelo glede na položaj v govorni verigi čim bliže izgovorjenih enot. 594 a/596 b travi/starček 598 c/598 a konji/čuka 595 a/5961) se pase!starček 599b/600b detelji/počitnic 596 a/597 a krava/pomladi 601 a/600 b gremo/počitnic 597 b/597 a zdrave/pomladi 601 a/602 a gremo/šolar * Naštevuhiu polkadcucu je dobljena tuko, da so diktorji brali posamezne besede (eventualno s prokliktiko pred sabo), ločene v pisavi med sabo z vejico. Slušna identifikacija tonemoo Z magnetofonskega zapisa je bila priznana pričakovana tonemska narava vseli besed razen spodaj navedenih (prva številka pomeni stavč- 110 enoto, za vejico j i sledi vrstno mesto takta, nato pričakovani tonem, na koncu identificirani; identifikatorji so zanamovani s črkami L (Tine Logar), R ( Jakob Rigler) in T (Jože Toporišič), medtem ko je diktor identifikator zaznamovan z D ( = diktor izgovorjenega besedila): 546,34 lépi: t - d l r ' 548,2 čaka: l ' d r t * 543,2 čaka: l ' d r t * 558,5 travi: r ' (čuden) a l t 559,2 čaka: l ' d r t a 559,3 zdrave: a r ' (čuden) l t 574,2 čaka: l ' r t * Pri 70 enotah obstoj i neenotna identi f ikaci ja v 7 primerih, kar znaša 1 0 % . Obdelana slikovnih Ionskih zapisov govora l. Absolutna številčna razmerja 546 19 /25 19 /22 14-и 17 /19 548 22" /26 2 Г T i 542 20,5/24,5 18 /23 18 /21 543 22 /25,5 20 /23 (18 /21)" 558 21 /26 18 /23 559 23,5/24,5 20 /20.5 (17 /19) 563 18 /24 18 /25 17 /17 562 22 /22 24 /24 (16,5/16,5) 606 19,5/25 18 /2? 20 /18 605 24 /24 2Г /26 (20 /17,7) 575 20 /24 20 /22 18 /23 574 22 /23 22 /21 (18 /22) 16'5/24' 19_/24 ' J - ^ x l i f ß t ' 2275/25 17 Д Т 17 /16 18 /13 16 /15 16 /13 15 /15 16 /15 15 /14 16,5/12 18 /18 18 /18 4 Beri: Stavek l>46,ï takt. pričakovano 11'pi. T se ne fnore odločiti za tip akcenta, D L R slišijo cirkumfleks; ali: Stavek ">58,3. takt, pričakovano trâoi, R sliši sicer tudi pričakovano, a se niti zdi realizacija čudna, posebna. 5 Ena resica ob številki desno zgoraj zaznamuje jedro navadne polkadcnce; za tem taktom se začenja nov segment. u Oklepaj opozarja na akut, besedo v cirkuinfl. stavčncni vzorcu in narobe. 580 20 /24,5 19,5/22 18 /21 581 22 /22 21,5/22 (18 /22) Povpreček: Akut NT 19,5/24,5 18,9/22,4 18 /19,2 T 21 /26 18 /26 18 /23 16' /24' С П . NT 22,3/23,8 20,9/21,7 (19,7/19,2) T 23,5/24,5 25,5/25 (18 /22) 19' /24' Naštevalne polkadence Akut 19 /24 22,5/25 17 /21,5 21,5/17 16,3/15,7 17 /21,5 16,9/14,5 21,5/17 594 a 595 a 596 a 597 b 19" /27"7 18" /26" 19" /24" 19" /25" 598 с 599 b 601 a 20" /25" 19" /25" 21" /26" Povpreček: 19,3"/25,4" Cfl. 596 b 597 a 598 a 600 b 602 a 2. Višinska razlika 546/548® 0/3 d realizaciji 0/2 opozicijs fci/i a rs 0/3' 0/3,5 542/543 0/1,5 0/2 /O/O/8 558/559 0/2,5 0/2 — 563/562 0/4 0/6 /0/0,5 / 606/605 0/4,5 0/9 /0/0/ 575/574 0/2 0/2 /0/0/ 580/581 0/2 0/2 /o/o/ Povpreček: NT 0/2,8 0/2 /0/0,1/ 0/3,5 T 0/2,5 0/7,5 /0/0/ 073' 23" /25" 23" /25,2" 24" /24,6" 26" /25,6" 25" /24" y Povpreček: 24,2"/24,9" 0/0 0/1 0 / 0 0/1 0/1,5 0 /0 0/4,5 0/0,6 0/4,5 7 Dve resici ob številki desno zgoraj zaznamujeta jedro naštevalne pol- kadence. B Pred ulomčno črto je akut, za njo cirkumfleks. Ulomčni oklepaj (prim. 542/543,3) pri parametru 2 opozarja na enako intonirana zloga; v tem primeru sta akutirana. 21 — Slav-lsttfria revija Iz preglednice se zelo nazorno vidi, da j e cirkumfleks v arsi reali- ziran viš je od akuta. (To pove, da j e tudi ogrodje stavčne intonaci je — s tem so mišl jeni naglašeni zlogi segmentov — pri akutu na niž jem registru kot pri cirkumfleksu.) T r e t j i takt j e nevtraliziran (z rahlimi osci laci jami navzgor in navzdol) zato, k e r sta tu v obeh vzorcih aku- tirani besedi (po lépi, zdrave). Poudarjene arse imajo glede na nepo- udarjene večji količnik, le 558/559,1 poudarjenosti ne kaže. Višjost rea- l izaci je c irkumfleksa j e posebno očitna v 1. taktu segmenta, v 2. j e nekoliko manjša, še manjša ali celo nevtralizirana pa j e v zadnjem, kadenčnem taktu: tu je pri 546/548, 558/559 in"575/574 sploh ni. Razlika j e velika tudi v polkadenci. Zanimivo j e pripomniti, da glede na povpreček posebne real izaci je pri identif ikator j ih vzbu ja jo pozornost: L pri 558/559,1 sliši starček, R pri 558/559,3 (kad.) pripominja, da je akut nekam čuden. Naštevalna polkadenca 594a/594b 0"/4" 595a/596b 0"/5" 596a/597a 0 7 4 " 597b/587a 0"/4" Povpreček 0"/4,6" 598c /598a 0"/4" 599b/600b 0"/7" 601a/600b 0 7 5 " 601a/602a 0"/4" Višinska razlika ars je torej zelo velika, več ja kot v 1. nepoudar- jenem taktu pri večtaktnih segmentih. Dejansko ustreza povprečku poudarjenih taktov. Polkadenca na koncu večtaktnega segmenta (546,4) znaša 3, torej j e dovolj blizu naštevalni. — V polkadenci j e torej arsa akuta realizirana nižje od cirkumfleksove, ta pa višje od akutove. To je v skladu s tem, da imamo cirkumfleks za visok ton, akut pa za nizkega. i 3. Tonski interval med arso in tezo Akut 546 /6 /3 12 542 /4 /5 /3 558 /5 /5 — 563 /6 17 /0 606 /5,5 19 1-2 575 /4 /2 /5 / 0 л 580 /4,5 /2,5 /3 Povpreček NT /5 /5,5 /1,2 - /5 / - 0 , 7 T /5 /8 /5 /8' /4,5 Cfl. 548 /4 /1 — /5' /2,5 / - 2 543 /5,5 /3 /3 / - 5 559 /1,5 /0,5 /2 / - 3 562 /o /o /o / - 1 605 /o / - 1 / - 2 , 3 / - 4 , 5 574 /1 / - 1 /4 /0 581 /0 /0,5 /4 / - 4 , 5 Povpreček NT /1,4 /0,8 /0,8 /2,5 / - 2 , 6 T /1,5 / - 0 , 5 /4 /5' / - 4 , 5 (j Tonski interval j e pri akutu izrazito pozitiven, razen v kadenčnem taktu, k j e r j e za «poznanje negativen. Poudarjeni takti imajo količnik arsa/teza izrazito povečan, pozitivnega tudi v kadenčnem taktu. Velik j e interval tudi v polkadenčnem taktu. V primeri z akutom j e cirkumfleksov količnik arsa/teza prav maj- hen: suče se okoli niičte točke, le v kadenei j e precej velik in nega- tiven. Tudi pri cirkumfleksu se manjša z leve na desno, t j . od prvega proti kadenčnemu taktu. Pri poudarjenosti takta j e rad negativen, v polkadenci pa j e seveda tudi cirkumfleksov količnik pozitiven, vendar v primeri z akutovim skoraj za polovico manjši. (Da je količnik pozi- tiven v 3. taktu z akutirano besedo, j e pričakovano in potr ju je pra- vilo.) Pri naštevalni polkadenci j e razmerje naslednje: Akut Cfl. 594a /8" 598c /5" 596b /2" 598a /0,6" 595a /8" 599b /6" 600b / - 0 , 4 " 596a /5" 601a /5" 597a /2,2" 597b /6" 602а /—1" Povpreček: /6" Povpreček: /0,7" Pri akutu j e teza za dobrih 5 enot več nad svojo arso kot pri cir- kumfleksu. To j e pričakovano. Pri cirkumfleksu so posebej zanimivi primeri, k j e r se kl jub polkadenci teza ni dvignila nad arso. Pozitivni količnik j e pri cirkumfleksu tak, da se potr juje vtis realizacije arse in teze na isti višini. Kakšne pa so vrednosti, če interval merimo od dna arse, t j . od njene najnižje točke. Akut 546 /6 /4 /2 /9' /5 /0 542 /5 /6 /3,5 /0.5 558 /4 /5 — / - 1 563 /7 /7,5 /1 /0 606 /4.6 /9 /2,3 /—1 575 /5 /4 /6 /1 580 /5 /2 /4 /5 Povpreček NT /5,4 /4,2 /2,6 /5 / - 0 , 1 T /4 (8,2 /6 /9' /5 Cfl. 548 /4 /0 — /4.5' /1 / - 2 543 /2.6 /3.6 (/3,5) « / - 3 559 /1,7 /0,8 (/2,2) / - 2 562 /0 /0 (/D / - 1 605 /0 /1 ( / -0 ,5) / - 2 574 /0 / - 1 (/4) / - 1 581 /0 /o (/4) / - 5 Povpreček NT /1.1 /0,7 (/2) /1 /—1.8 T /1,7 /0,5 (/4) /4,5' / - 5 Zakonitost v količniku arse in teze j e pri akutu v tem, da j e ta količnik v izglasju najmanjši , večj i v predzadnjem taktu, v prvih dveh pa največ j i . Glede odnosa 1. in 2. takta j e običajno tako, da j e pri 2. manjši, pri 1. večji , a so izjemni primeri, k j e r j e količnik v 2. taktu večji. — Količnik pri Л j e veliko manjši, v 1. in 2. taktu pogosto tudi 0, v zadnjem redoma pod ničlo. Razlika med akutom in cirkumfleksom, merjena od srede arse do najviš jega poarsnega zloga znaša torej : NT / - 4 , 4 /—3.9 ( / -0 ,1 ) / - 4 , 6 ' /—3.5 /—2,8 T / - 3 , 4 /—10,1 ( / -1 ,7 ) - 8 , 3 merjena od najnižje točke arse pa: NT / - 3 , 4 / - 3 , 5 ( / -0 ,6 ) / - 4 , 5 ' / - 4 / - 1 , 7 T / _ 2 , 3 /—7,8 (/—2) /—10 Med obema načinoma mer jen ja torej ni bistvene razlike. Zato ta- kega mer jen ja od dna arse več ne bo. Še ena možnost j e , da se ugotovi različnost med akutom in cirkum- fleksom v zadnjem taktu: mer jen je razdalje od sredine arse do zad- njega zloga teze. Ta način j с priporočljiv zalo, ker j e pri oksitonih drugi del arse v vlogi teze. Razmerje j e naslednje: Akut Cfl. Razlika 546 - 1 548 —1,8 —0,8 542 0,5 543 —4 - 4 , 5 558 -1 ,2 559 - 2 , 7 —1,5 563 0,2 562 1 —1,2 606 _2 605 1 + 0,5 575 0,4 574 —1 —0.6 580 4,6 581 - 3 , 6 - 8 , 2 Povpreče •k: NT —0,5 —U> 1,2 T 4,6 - 3 , 6 —8,2 (Pri 558/559 in 606/605 zadnjega ncnaglašenega zloga ni mogoče zanes- ljivo odčitati.) Če j e v poarsnem zložju, t j . v tezi, več zlogov, j e njihovo višinsko razmerje pri akutu naslednje: rastoče v prvem taktu (samo pri 558 ravno), v drugem taktu pa že pri vseh padajoče (le pri 558 zopet ravno), v 3. taktu j e v tezi samo en zlog. v izglasju pa j e poarsno zložje vodoravno. V pravkar odkritem dejstvu spoznavamo težnjo, da j e poarsno zložje prvega takta pridvignjeno (podobno kot pogosto obrisi arse), pozneje pa se povesi. Poarsna zložja (tj. teze) nezadnjih taktov so višja od arse; izjema j e 565,4 do 546,5 (nižji od arsne najviš je točke) — 606,3. Tudi za pred- arsne zloge velja, da imajo na začetku na jveč j i količnik, nato pa se proti koncu segmenta zmanjšuje. Velik vpliv imata na to diferenco kakor tudi na poarsno — poudarek in polkadenca. Mogoče j e sešteti količnika teza/arsa in arsa/teza, da se dobi količ- nik tonske poti od teze predhodnega takta do teze naslednjega: Akut 546 /6 /10 /5 /12,5' /13 /8 542 /7 /14 /'8,5 /5 558 /4 /12 — /7 563 /7 m /8 /3 606 /4,6 /16,9 /12,3 12 575 /5 / 9,5 /8,5 /8 580 /5 / 7 /7 Povpreček : NT /5,8 /10,5 /8,2 /13 /5,5 T /4 /15,5 /8,5 /12,5' /9 Iz primerov se vidi zgoraj omenjeno padanje količnika od prvega takta proti koncu kadenčnega segmenta. Ob poudarjenih arsah lahko naraste, tako da zmoti padanje. Glede števila enot tonskega poteka ni mogoče reči, da j e tonski potek nujno večji ob poudarjeni arsi kot ob nepoudarjeni, čeprav večkrat res imamo tak odnos (npr. 563,2 — 580,4). Če je količnik med arso in zložjem pred n jo in zu njo pozitiven, dobimo kotanjo, ki bi obdržala vodo, če j e samo na eni strani pozitiven, pa lik, ki vode ne bi obdržal. Sicer pa se to razume samo po sebi. 4. Tonski interval med dvema zaporednima arsama/tezama9 Akut f*ÜU 546 x/y 0 /—3 —2 /—3 - 1 7 5 ' 3/0 —2 / - 8 542 x / y —2,5/—1,5 0 1—2 —1 / - 5 558 x /y —3 /—3 — —2 / - 8 563 x /y 0 / i - 1 / - 8 —2 ,/—2 606 x / y - 1 , 5 / 2 ç s y _ 9 —5 / - 4 575 x / y V / — 2 - 2 /1 0 / - 5 580 x / y —0,5/—2 —1.5/—1 —1 /0.5 Povpreček: NT x /y —0,8/—2,1 —1.2/—2 —3 / - 4 , 7 PP1« —3 /—3 —1.5/—8,3 'З/'О10 0 / - 5 T x/y - 0 , 8 / 1 , 5 - 2 /1 - 1 7 5 ' —1.3/—4,5 Vsaka naslednja arsa j e načeloma realizirana nižje od predhodne (seveda v okviru istega segmenta, ker na začetku naslednjega segmenta j e vzglasna arsa viš ja od izglasne predhodnega segmenta). Vendar v nekaterih primerih te niž je real izaci je ni: 546,3, 543,3, 563,2, 606,3 575,2). Za poudarjene arse se ravno ne more reči, da bi bile v te j točki realizirane niž je od nepoudarjenih (prim. 542,2 in 606,2), pač pa j e razumljivo, da j e popoudarna arsa lahko realizirana više od poudarile (prim. 606,3), ker j o t j a zanese predhodna teza. Teze so v vsakem na- slednjem taktu realizirane nižje kot teze v predhodnem, v poudar je- nem taktu pu viš je (uli enako visoko). Bistveno drugačne slike ne dobimo, če se pri m e r j e n j u upošteva vsakokratna na jn iž ja točka arse: Akut 542 0/ - 3 , 5 / + 1 2 558 0/ - 3 / — 2 563 0/ 0 / 2 —i 0 Meri se spet na sredini arsnega obrisa; tu izmerjena višina arse je ni- čelna točka za drugo, druga za tretjo itd. Absolutno vrednost za x in y raz- bereš pri parametru 1. 10 P P pomeni »prvi potežiščnic, resica levo zgoraj pred številko pove, da gre za takt po polkadenci, prvi takt novega segmenta. 606 0/ - 1 / 0 —4 575 0/ - 1 / —1 — 1 Povpreček: NT x/ •1,8/ - 1 / - 2 , 3 / PP - 3 / - 1 / - 1 / T x/ - 0 , 5 / - 1 / - 2 / Ker to ne da drugačnih rezultatov, se odslej ne bo več obravnavalo. —2'/2' 3,5/1 —5,5/—10 0 / — 8 - 1 / - 6 —0,5/—2,5 — 4 / — 2 0 / _ 5 3,5/—5 (Cfl. V r 548 x/y - 1 / - 4 — 543 x/y —2 /—2,5 ( - 2 / - 2 ) 559 x/y —3,5/—4 ( - 3 /—1.5) 562 x/y 2 /1,5 (—7,5/—6.5) 605 x/y 3 /3 ( - 7 / - 7 ) 574 x/y — 1 /—2 ( - 4 /1) 581 x/y —0.5/0 (—3.5/0) Povpreček NT x/y — 1,1/—2.1 (—2.8/—1.2) PP — —3,5/—4 (—7,3/—6,8) T x/y 2,5/2,3 ( - 4 /1) —1,8/—3,5 '3,5/ 'Iй 0 /—5 —2'/2' —0,8/—7,7 Vsaka naslednja arsa je načeloma nižja od predhodne, le zadnja ne nujno. (Pri tem pa je ireba upoštevati, da je predhodni takt razen v 548 akutiran.) Če j e cirkumflektirani takt poudarjen, je njegova arsa nad predhodno. Akutirana arsa v cirkumflektiranem vzorcu pa je (pričakovano) tudi v tem primeru nižja od svoje predhodnice. Kako je s tezo, kaže preglednica. i Naštcvalna polkadenca Akut 594a 595a 596a 597a 598c 599b 60 la 0"/0" —17—1" 1"/—2" 0"/l" 170" — Г/0" 271" Povpreček: 0,3"/—0,1" 11 Resica pred številko levo zgoraj pomeni, kot rečeno, prvi tukt novega segmenta po polkadenci. Cfl. 596b 597a 598a 600b 602a 0 7 0 " 0"/0,2" 1"/—0,6" 2 "/0,8" —17—1,4" Povpreček: 0,4"/—0,2" Y naštevalni polkadenci zaporedne arse padajo k d a j samo prilož- nostno: naštevanje j e namreč dolgo in se tendenca navzdol lahko uvel javi samo začasno, nato pa se mora višina spet dvigniti. Odločno usmerjenost navzdol pa imamo čisto proti koncu naštevanja. — Konec naštevanja j e podoben koncu večtaktnega segmenta s polkadenco; v tem primeru tudi polkadenčni takt pade: pri akutu za 2,5 enot, pri c irkumfleksu za 1,5 enot. Tudi teze praktično ne padajo, t j . i m a j o malenkostni razsip okrog vrednosti 0. Y večtaktnih segmentih j e polkadenčna teza narasla zato, ker j e pred n jo nepolkadenčni takt, medtem ko imamo tu zmera j tudi pred dano polkadenco še eno polkadenco. (S tega stališča bo zanimiva analiza oksitonov, k j e r imamo v vzorcu za akut dve zaporedni pol- kadenci.) Sklep: baritona se v naštevalni polkadenci glede na razliko akut/ cirkumfleks v faktor ju 4 ne real izira jo opozici jsko. 5. Oblika arse in njen naklonski kot Akut Konk. Ravn. Vi jug. Konv. Pridv. Vodor. Poveš. 546 1,2,3,4',5,6 1,2,3,4',5,6 542 1,2,3,4 1,3 2,4 558 1,2 3 1 2,3 563 1,2,3,4 1,2,3,4 606 1,2,3,4 1,2,3,4 575 1,4 2,3 1,2,3,4 580 1,2,3,4 1 2,3,4 Skupa j : NT 21 2 0 0 0 3 20 T 4,1' 1 1 4,1' Konkavne so — razen treh — vse arse akutiranega vzorca, obrisi ars pa v 25 primerih povešeni, le v štirih vodoravni. To bi govorilo za to, da ima akut konkavne arse, k i se redko zravnajo ; hkrat i so povešene in le redko vzravnane do vodoravnosti. T a sklep pa vel ja , na to po- sebej opozar jam, za povedno stavčno intonaci jo. Cfl. Konk. Ravn. Vi jug. Konv. Pridv. Vodor. Poveš 548 1,2,3' 4,5 1,3' 2,4,5 545 2,(3) 1,4 1,(3) 2,4 559 1,2,(3),4 1,(3) 2,4 562 1.(3),4 2 1,2 (3),4 605 (3),4 1,2 1,2 4 (3) 574 1,2,(3) 4 1 (3) 2,4 581 1,(3) 2 4 1,4 2 (3) Skupa j : NT 10 (6) 6 1 6 (2) 2 10(3) T 2,1/ i 2 4,1' (D Na prvi pogled smo dezorentirani: medtem, ko je pri akutiranih arsah veljala konkavna oblika ali povešena ravna, tu nikakor ne pre- vladuje konveksna, kakor bi morda pričakovali po načelu nasprotja. Večina ars je torej tudi pri oirkumfleksu konkavna. (Pri tem je seveda samo ob sebi razumljivo, da je konkaven tretji takt, tj. besede zdrave; prav zato je ta v preglednici podajan v oklepaju.) Važno je vendarle poudariti, da so poudarjene oblike ars (razen v 1. taktu) konveksne (pri 574,5 gre za akut) ali vsaj vijugaste (pri 562,2). Od vseh ars j ih j e '/< ravnih, več kot polovica pa konkavnih. Iz vsega se podaja sklep, da oblika arse ne more biti odločilno važna, kakor tudi sicer ostaja dejstvo, da je konkavnih več pri akutu in da je v poudarjenih taktih izdelana opozicija konkavno/konveksno za akut/ cirkumfleks. — Konkavnost ars 1. taktu v vzorcu za cirkumfleks je v glavnem stavčnofonetično dejstvo. Tudi položaj arsnega obrisa se kaže kot razmeroma pomemben: v nasprotju z akutom so pri cirkumfleksu desno pridvignjeni prvi takti, drugi pa le takrat, če so poudarjeni (562.2, 605,2 (559,1), 581,4), v pol- kadenci (548,3) pa — čudno — tudi za akutirano besedo cirkumflek- tiranega vzorca. Naklonski kot arsnih oblik je pri akutu večinoma negativen, pri cirkumfleksu pa do polovice primerov pozitiven. Navidezno paradok- salnost pojasnjuje oblika arse, ki je pri akutu v izteku zaokrenjena navzgor. Pri naštevalni polkadenci je pri akutu 5 ars konkavnih (601 a je konkavna le v zadnjih 3Л), vse pa povešene. Prav tako je v polkadenci iz 546. Pri cirkumfleksu so konkavne 3, 602a je ravna, 600b pa kon- veksna (verjetni vpliv zapornikov z obeh strani samoglasnika); pri- dvignjene so 4, 602a pa je vodoravna. 6. Preglednica parametrov 1. Akut NT 21 /26 18 /26 18 /23 16 /24' 17 /21,5 T 19725,4" NP12 19,5/24,5 18,9/22,4 18 /19,2 19 /24 16,3/15,7 Cfl. NT 22,3/23,8 20,9/21,7 (19,7/19.2) 22,5/25 16,9/14,5 T 23,5/24,5 25,5/25 (18 /22) 19'/24' 21,5/17 NP 24,2724,9" i — 2. A k u t / C f i r . ~ ' NT 0/2,8 0/2 /0/0,1/ — 0/3,5 0/0,6 T 0/2,5 0/7,5 /0/0/ 0/3' — 0'4,5 NP 074.6" 3. Akut NT /5 /3,5 /1,2 - /5 / - 0 , 7 T /5 /8 /5 /8' - /4,5 NP /6" Cfl. NT /1,4 /0,8 (/0,8) - /2,5 / - 2 , 6 T /1,5 /—0,5 (/4) /5' —4,5 NP /0,9" ti NP = naštcvalna polkadenco. 4. Akut N T x/y -0,8/—2,1 P P _ 3 / — 3 T x/y —0,8/1,5 NP x " / y " - 1 . 2 / — 2 -0,5/—8,5 - 2 /1 - V /5' 0 ,37—0,1" - 3 / - 4 , 7 '3 /'0 0 1—5 —1,3/—4,5 Cfl. NT x / y —1,1/—2,1 P P —3,5/—4 T x/y 2,5/2,3 NP x"/y " ( — 2 , 8 / — 1 , 2 ) (—7,3/—6,8) ( - 4 / - 1 ) - 2 ' / - 2 ' 0,4"/—0,2" —1,8/—3,5 '3,5/'1 0 / - 5 —0,8/—7,7 5. Akut Cfl . Konkavna: NT 21 10 (6) T (S 1', 5" 2, 1', 3" Ravna : NT 2 6 T 1 0, 1" Vi jugasta : NT 0 0 T 0. 1" 1 Konveksna: NT 0 0 T 0 2. Г Pr idvign jena : NT 0 6. (2) T 0 4, 1', 4" Vodoravna: NT 3 2 T 1 (1). 1- Povešena: NT 20 10, (3) T 4, 1'. 7" 0 V Skladnost tonematične percepcije in akustičnih parametrov 546,3 tëpi: 1. 17/19 4. —2/—3 N T 2. 0/0 5. konk., poveš. 3. /2 V'lisa akuta ne moti pravzaprav nié, le primerjava я cirkumflckeom manjka . Ore gotovo za akut. T 548,2 čaka: 1. 21/22^ 4. —1/—4 NT 2. 0/2 5. konk., poveš. 3. /i Pr imer java s parametri kaže odločno na cirkumfleks. Identi f ikator ja j e zmotila morda oblika arse in n jen naklonski kot. •Л T — ' /T 543.2 čaka: 1. 20/23 4. —2/—2,5 NT 2. 5. konk., poveš. 3. /3 Za cfl. govori na pol 1 in 2, le deloma tudi 3, sa j je 3 blizu parametru akuta, ki znaša /3,5. L-ovo identifikacijo dela razumljivo predvsem fak- tor 3. Oblika je torej med akutom in cirkumfleksom. 558.3 travi: 1. 16/15 4. —2/—8 NT 2. 0/0 5. ravn., poveš. 3. / - 1 Faktor 1 je v arsi b l iž j i akutu kot cirkumfleksu. v tezi pa cirkum- fleksu, faktor 2 j e nevtraliziran, pač pa se pribl ižuje parametru akuta 3. Za akut gre na podlagi našib faktor jev samo tedaj , če priznamo več jo vrednost faktor ju 3 in manjšo faktor ju 2; to j e upravičeno. Gre torej prej za akut kot za cirkumfleks. 559,2 čaka: 1. 20/20,5 4. —3,5/—4 P P 2. 0/2 5. konk., poveš. 3. /0,5 Faktor 1 v arsi bliže cirkumfleksu kot akutu, v tezi cirkumfleksu. Za c irkumfleks govori jo šc 1, 2 in 3. Velik količnik 4 j e posledica poudarjenoeti predhodne arse. G r e torej za cirkumfleks. L-ovo identi- f ikac i jo j c ver je tno povzročil faktor 1 (arsa) in kol ikor toliko 3. 559,3 zdrave: 1. 17/19 4. —3/—1,5 NT 2. — 5. konk., poveš. 3. /2 Faktor 1 govori za akut; za faktor 2 tu ni možnosti, vidi se pu po pri- mer javi z drugimi stavki, du j e akutni . Za akut govori 3, nepričako- vano j e prido. v 5. Gre torej za akut. 374,2 čaka: 1. 22/21 4. —1/ - -2 NT 2. № 5. konk., poveš. 3 /—1 / а y Gre brez dvoma za cirkumfleks. Na L-ovo identif ikaci jo bi bil mogel vplivati kveč jemu 5, zelo ver je tno pa gre za njegove težave pri per- cepci j i dolen jskih tonemov. U s p e š n i z a p i s g o v o r a Analizirana besedila 346 Krave se pasejo po lépi travi, konji ра o detelji. 548 Starček čaka pomladi, šolar pa počitnic. 542 Krâva se pase po lépi trâoi. 543 Starček čaka zdrave pomladi. 598c (l.)1 3 konji 598a (1.) čaka 599b (1.) v detelji (2.) čaka (2.) o detelji 600b počitnic 60 la grémo 602a šolar Slušna identifikacija tonemoo 546.3 lépi : T — D L R ' 548,2 čaka : L ' D R T A 543,2 čaka : L ' D R T A Obdelaoa ušesnih tonskih zapisov govora I. Absolutna številčna razmerju 546 17 /22 18 /18,5 15/17 12'/20.5' 15/21 15 /11 548 20 /22 18 /18 — 15'/20,5' , 19/21 15 /12 542 20 /21 16 /21 15/17,5 12 /16 543 23 /22 17,5/18,5 (15/19) 15 /12 Povpreček: Akut N T 18,5/21,5 17 /19,8 15/17,3 15/21 13,5/13.5 T 12720,5' " Številka v oklepaju pomeni zapovrstno identifikacijo, tj. prvo (1) in dru- go (2). Cfl. N T 21,5/22 T 17,8/18,3 (15/19) 15'/20,5' 19/21 15 /12 Naštevalna polkadenca: Akut 598c 598c 599b 599b 601 a Povpreček: 16" /18" 15" /20" 17" /21" 15" /20,5" 15" /21" 15,6720,1" Cfl. 598a 598a 600b 602a Povpreček: 2. Višinska razlika o realizaciji opozicijskih ars - 0 ' / 3 ' 546/548 542/543 0/3 0/1 Povpreček: N T 0/2 T 0 / 0 0/1,5 0/0,8 /0/0/ /0/0/ 21" /20" 23" /22" 21" /20" 21,5720" 21,6720,5" 0/4 0/4 0 /0 0/3 0/1,5 0/3' Naštevalna polkadenca: 598c/598a 5" /2" 599b/600b 6" /—0,5" 598c /598a 8" /2" 601a/602a 6,5"/—1" 599b/600b 4" /—1" Povpreček: 5,9"/0,3" 3. Tonski interval med arso in tezo Akut 546 542 /5 /0,5 /2 /2,5 /1 /4 Povpreček: NT /3 /2,3 /2,3 /8,5' /6 / - 4 / - 4 /8,5' /6 / - 4 Cfl. 548 543 /2 /O / - 1 /1 /5,5' /2 /—3 (/4) Povpreček: N T /0,5 /0,5 (/4) / - 3 /2 / — 3 /5,5' Naštevalna polkadenca: Akut Cfl . 598c /2" 598a 598c /5" 598a 599b /4" 6001) 599b /5,5" 602a 601 a /6" Povpreček: Povpreček: /4,5" / - 1 / - 1 / - 1 / - 1 / - 1 5" 4. Tonski interval med doema zaporednima arsama/tezama Akut 1 / - 3 , 5 - 3 / - 1 , 5 - 3 7 3 , 5 ' '3/'0,5 —1 / - 3 , 5 '3/'0,5 -3'/3,5' -3 /2,5' '4/'0,5 546 x/y 542 x/y —4 /0 Povpreček: N T x/y —1,5/—1,8 —2 /—2,5 P P — T — Cfl . 548 x/y —2 /—4 543 x /y —5,5/—3,5 (—2,5/0,5) Povpreček: NT x/y P P T -3,8/—3,8 (—2,5/0,5) 0 / — 1 0 - 3 / - 1 , 5 —1,5/—5,8 — 4 / — 4 0 / — 7 — 2 / — 8 '4/'0,5 —3 /2,5' 5. Oblika arse in njen naklonski kot V vzorčnih stavkih je samo pri 543/1 zaznamovana pridvignjenost, pri naštevalni polkadenci pa je stanje naslednje: Akut Cfl. 598c — 598a 598e poveš. 598a 599b — 600b 599b poveš. 602a 60 la poveš. Tore j j e arsa pri akutu povešena, če je izgovorjena zelo razločno, pri cirkumfleksu pa je ali brez oznake ali pridvignjena. 6. Preglednica parametrov 1. Akut : NT 18,5/21,5 17 /19,8 15/17,3 15/21 13,5/13.5 T 12'/20,5' Cfl . : NT 21,5/22 17,8/18,3 (15/19) 19/21 15 /12 'Г 15'/20,5' 2. N T 0/2 0/0,8 /0/0/ 0/4 0/1,5 T 0'/3' 3. Akut: NT /3 /2,3 /2,3 /6 /—4 T /8,5' C f l . : NT /0,5 /0,5 /(4) /2 ,/—3 T /5,5' 4. Akut : N T x/y —1.5/—1,8 —2 /—2,5 —1,5/—5,8 P P '3/'0,5 T - 3 /3' C f l . : NT x/y —3,8/—3,8 ( - 2 , 5 / 0,5) - 2 / - 8 P P '4./'0,5 T —3'/2,5' 22 — Slavlstièna revija 2 3 ?. Skladnost tonemične percepcije in slušnih tonskih identifikacij 546,3 lépi : 1. 15/17 4. —3/—1,5 2. — 5. — 3. /2 Primerjave s parametri (1 = 15/17,3, 2 = 0/0, 3 = /2,3, 4 = —2/—2,5) kaže na akut. 548,2 cika : 1. 18/18 4. —2/—4 2. 0/0 5. — 3. /0 Primerjave s parametri (1 = 17,8/18,3, 2 = 0/0,8, 3 = /2,3, 4 = —3,8/—3,8) kaže na cirkumfleks, le faktor 2 in 3 daje misliti na akut. 543,2 čaka : 1. 17,5/18,5 4. —5,5/—3,5 2. 0/1,5 5. — 3. /1 Primerjava s parametri (1 = 17,8/18,3, 2 = 0/0,8, 3 = /0,5, 4 = —3,8/—3,8) kaže na cirkumfleks. Primerjava strojnih in ušesnih parametrov Oglejmo si to ob parametrih: 1. Akut Stro j : 19,5/ 24,5 18,9/ 22,4 18/ 19,2 16'/ 24' 19/ 24 16,3/ 15,7 Uho: 18,5/ 21,5 17 / 19,8 15/ 17,3 12'/ 20,5' 19/ 21 15 / 12 Razl ika: —1 /—3 —1,9/—2,6 —3/—1,9 —4'/—3,5' 0/—3 —1,3/—3,7 Človeško uho torej akut percipira nižje, in sicer v arsi načeloma manj kot v tezi. Cfl . Stro j : 22,3/ 23,8 20,9/ 21,7 ( 19,7/ 19,2) 19'/ 24' 22,5/ 25 16,9/14,5 Uho: 21,5/ 22 17,8/ 18,3 ( 15 / 19 ) 15'/ 20,5' 19 / 21 15 /12 l lazl. : —0,8/—1,8 —5,1/—3,4 ( -4 ,7 /—0,2 ) —4'/—3,5' — 3,5/—4 —1,9/ 2,5 Tudi cirkumfleks je percipiran nižje z ušesom kot identificiran s stro- jem. Najbol j zanimivo bo primerjati faktor 2. Stro j : 0/2,8 0/2 (0/0,1) 0'/3' 0/3,5 0/0,6 Uho: 0/2 0/0,8 (0/0) О'/З' 0/4 0/1,5 Ušesna percepci ja relativne višine med arsami akuta in cirkumfleksa je zelo blizu strojni. 3. Akut Stro j : /5 /3,5 /1,2 /8' /5 / - 0 , 7 Uho: /3 /2,3 /2,5 /8,5' /6 / - 4 Cfl . Stroj : /1,4 /0,8 (/0,8) /5' /2,5 / - 2 , 6 Uho: /0,5 /0,5 (/4) /5,5' /2 /—3 l u razlike med strojem in ušesom niso velike, vendar večje kot pri 2. Vidi se pa tudi iz tonske percepcije, da je interval arsa/teza pri akutu izrazit, pri cirkumlleksu pa majhen oz. manjši , kadar gre za + , in večji, kadar gre za —. Čudna je nizka tonska identifikaci ja v zadnjem taktu akutovega stavčnega vzorca; ali j e to zaradi slabe intenzitete? B. O K S 1 T O N I Analizirana besedila 549 Так jundk se ne odd, ker vé, da bi bilo zastonj. 547 Zvečer se dan konča in grémo spat. 545 Тик jundk se ne vdd. 544 Zvečer se ddn končd. 561 T d k jundk se ne vdd. 560 Zvečer se ddn končd. 564 Tdk j un d k se ne vdd. 565 Zvečer se ddn končd. 607 Tdk jundk se ne vdd. 608 Zvečer se ddn končd. 578 Tdk jundk se ne v d d. 579 Zvečer se dân ne konča. 593 Tak junâk se ne v d a. 592 Zvečer se dân ne k on č â. 598b/594b se vdâ!koncâ 598b/595b se vdâ/dân 598b/596c se vdâ/zvecêr 599a/596c tak/zvečer 599c/600a junâk/spâi 601b/601c. ve/noč 602b/602c zastonj/začne 602b/603a zastonj! oblak Slušna identifikacija tonemov Pričakovana ionemska narava je bila priznana enodušno vsem bese- dam razen spodaj navedenim: 549,3 4 6 545,3 561,3 564.2 578.3 593,1 vda : vé : zastonj: vdâ : vdâ : junâk: vdâ : Tâk : D R D T T L T D L L L T L T L R D D R R (bolj kot *) L R ' (?) R ' (nejasen) (poseben) T ' (podoben koncâ) (blizu emf. *) D T * D R T ' (poseben) D L R ' Tu je sorazmerno precej spornih identifikaci j ; večinoma v zadnjem taktu segmenta. Kot kaže naslednja preglednica, j e lahko tudi v našte- valni polkadenci. 594b koncâ : L 595b dân : L T 596c zvečer: L 603a oblak : D D R T D R , D R T (nejasen), L*RT Omahovanja je bilo tudi v percepciji edinega kadcnčnega primera: 603b kovâc : T \ D ' (nejasen), L R 549 547 Obdelava slikovnih tonskih zapisov govora 1. Absolutna številčna razmerja 23 /25 20,7/21,5 20,5'/24' 21'/23' (19,5/19,5) 26 /22 21 /18 22' /24' (18 /20) 18 /17 17 /15,5 543 20 /24 19 /22 18,5/16,5 544 24 /21 18 /17 18 /16 561 19,5/26,4 24 /22,5 15,5/14,5 560 25,5/23 17 /15,3 15 /11 564 20,5/22,5 20 /25,5 16,3/15 565 25 /20 21 /22 15 /12 607 22 /23 19 /26 17 /14 608 26,3/19 23 /18,5 14,5/12 578 19,5/21,7 18,5/22 18 /20,5 579 25 /22 21 /22 22 /20 595 20 /23 18,5/22,5 13 /17,5 592 25,5/22 20,5/23 22,5/21 Povpreček: Akut NT 20,8/23,2 20,1/22,1 (19,5/19,5) ' JLZJ/15,4 T 19,5/26,4 19,5/25,8 20,5'/24' 2i '/23' 1 6 5 / 1 9 . Cfl . NT 25,3/21 19,5/19,1 (18 /20) 15,9/13,3 T 25,5/23 22 /20,3 22' /24' 22,3/20,5 f T ^ Naštevalna polkadenca: Akut Cfl . 598b 18,5"/20" 594b 20" /24" 599a 18,5721" 595b 20" /22" 599c 18,5721" 596c 23,5"/24,5' 601b 22" /24" ()00a 23,5"/24,2' 602b 18" /20" 601 с 24" /25" Povpreček: 19,1 "/21,2" 602c 24,5"/25" 603a 20" /21" Povpreček: 22,2"/23,7 2. Višinska razlika v realizaciji opozicijskih ars 549/547 0/3 0/0,3 071.5' — 0/1.5 0 / - 1 545/544 0/4 0 / - 1 0/—( 561/560 0 / 6 -л с 0/—7 0 / - I 564/565 0/4,5 0/1 607/608 0/4,3 0/4 578/579 0/5,5 0/2,5 593/592 0/5,5 0/2 0/—1,3 0/—2,5 0/4 0/7,5 Povpreček: NT T 0/4,5 0/—0,8 0/6 0/2,5 0/1,5' 0/1,5 0/—1,2 0/5,8 Tudi pri oksitonih je torej cirkumfleks dostikrat realiziran višje kot akut: to velja za 1. takt, za poudarjene in za predpoudarjene. Sicer je sredina arse akutiranili taktov višja od cirkuinflektirane. Posebno očitno je to v kadenčnem taktu, k jer imamo povpreček —1,5, v 2. taktu pa tedaj, če je poudarjen (561/560). Y 2. taktu razen pri poudarjenosti ne bi pričakovali negativnega količnika niti v 545/544 (kjer pa je res tudi komaj negativen). To rahlo negativnost je lahko povzročila sintaktična nesimetričnost vzorčnih stavkov: v akutovem vzorcu je druga beseda osnova izhodišča, v cir- kumfleksu pa samo prehod od izhodišča k jedru. Y 560/561 je razlika negativna zato, ker je poudarek 1. takta pognal tezo tako zelo visoko, da je arsa 2. takta to morala upoštevali. Če izvzamemo poudarjene končne takte, ki imajo vsi pozitivni ko- ličnik arsne realizacije, ugotovimo v zadnjem taktu zanimiv preboj sicer nižjega akuta nad cirkumfleks. Ta preboj jc posledica dejstva, da ni fonemalična (vsaj v kadenci gotovo ne) samo nižja ali višja reali- zacijska višina arse, temveč tudi teze. Kakor je pri baritonih v kadenci teza akutirane arse prebijala tonično linijo cirkumfleksovega vzorca navzgor (cirkumfleksova pa linijo akutovega navzdol), tako pri oksi- tonih nahajamo nekaj podobnega: cirkumfleksov 'iztek arse je nižji, bolj navzdol usmerjen kot akutov (lahko pa na začetku višji), akutov pa višje ležeč, načeloma manj strm (pri poudarjenosti usmerjen navzgor, cirkumfleks pa navzdol). (Pri 545/544 le razlike ni, zato jc res treba verjeti večinski percepciji, da gre za * v obeh primerih. Pravkar ugo- tovljeno govori za to, da prevzame drugi del arse pri oksitonih pred pavzo ali pred drugo arso vlogo leze baritoniranih besed. Pri naštevalni polkadenci j e razmerje naslednje: 59Sb/594b 598b/595b 598b/596c 599a/596c 0 7 l , 5 " - 0 ' 7 l " 1 4 0 7 1 , 5 " - 0 7 2 " 0"/5" ~ 0 " / 5 " 0"/5" - 0 " / 6 " 599c/600a 601b/601c 602b/602c 602b/603a Povpreček: 0"/5" ~ 0 " / 5 " 0"/2" ~ 0 " / 5 " 0" /6 ,5"~0" /5 ,5" 0"/2" ~ 0 " / l " 0" /3 ,6"~0" /3 ,8" Arsa cirkumfleksa je torej realizirana za 3,6 enot višje kot pri akutu. Če vzamemo za osnovo vseh izračunavanj povpreček realizacijske višine vseh akutiranih ars (tj . 16 enot = 0), dobimo za realizacije neka j dru- gačne vrednosti. To pa nam pove, da je konča (594b) realiziran tako nizko, da ga je mogoče zamenjati z akutom; tako še oblak (603a) in verjetno tudi dan. (595b), sa j j e korigirani povpreček 3,8, pri konča, oblâk in dân pa je realizacija komaj za polovico toliko višja. 3. Tonski interval med arso in tezo15 Akut 549 /2 /0,8 /3,5' /2' (/0) /—1 545 /4 /3 / - 2 561 /6,9 / - 1 , 5 / - 1 564 /2 /5,5 / - 1 , 3 607 /1 /7 / - 3 578 /2,2 /3,5 /2.5 593 /3 /4 /2,5 Povpreček: NT /2,4 /2 (/0) / - 1 , 7 /6,9 /6,3 /3,5' /2' /2,5 У 1. in 2. taktu je pri nepoudarjenih razlika pozitivna po priča- kovanju , glede na to, kar smo ugotovili v predhodni točki i, pa j e pričakovan tudi negativni količnik končnega takta. Pri poudarjenosti j e razlika zmeraj pozitivna. Pozornost zbujujoči 561,2 j e v zvezi s popoudurjenosl jo, ki j e zanesla ta takt tako zelo visoko, da j e zaradi stavčne intonaci je teza morala navzdol. 14 Za ~ je podana razlika glede na povpreček vseli 16 akutiranih ars. 15 Končni takt merjen, kol v uvodu povedano, od sredine arse do sredine njene druge polovice. Cfl. 547 / - 4 / - 3 /2' (/2) / - 1 , 5 544 / - 3 / - 1 / - 2 560 / - 2 , 5 / - 1 , 7 / - 4 565 / - 5 /1 / - 3 608 / - 7 , 6 / - 4 , 5 /—2,5 579 / - 3 1 /—2 592 / - 3 , 5 / - 1 , 5 Povpreček: NT / - 4 , 4 /—0,4 (/2) / - 2 , 6 T / - 2 , 5 / - 2 , 8 /2' / - 1 , 8 Pri nepoudarjenih taktih je teza dosledno negativna v 1. in končnem taktu, medtem ko so v 2. nekatere posebnosti. Pozitivna ali nevtralizi- rana je namreč razlika v predpoudarnem predzadnjem taktu, kar je v zvezi z očitno višjo realizacijo cirkumfleksovih ars na tem mestu (gl. 579,2 in 592,2). Prvi zlog teze pri teh pridvignjenih arsah je visoko, naslednji pa že močno nizko. Če človek pogleda na sliko tonskih potekov, takoj ugotovi v večini primerov, da o naravi tonema ne more biti dvoma, če se upošteva iztek tonskega poteka arse in prvi zlog njegove teze. Ta orientacija le redko odpove pri akutu, namreč tedaj, ko ima tezo v višini zgornjega dela arse ali v njeni sredini. V poudarjenih taktih je teza negativna, le v 565,3 je pozitivna. To si razlagam pač s pomanjkljivostjo mojega merjenja v sredini arse, kadar se pod poudarkom tonski potek cfl. arse močno vzpne. Celotna tonska podoba takta pa jasno kaže na cfl. Ce primerjamo količnik arsa/teza pri akutu in cirkumfleksu, ugoto- vimo zadovoljivo razliko med enim in drugim tudi v tem faktorju, najsi gre za nepoudarjene, še posebej pa za poudarjene takte. Ce seštejemo vrednosti, za katere je teza pri akutu nad arso, pri cjrkumfleksu pa pod njo, dobimo vrednosti, ki kažejo, za koliko enot so si arse akuta in cirkumfleksu oddaljene tudi v primeru, če vzamemo, da bi bile arse realizirane na isti višini (kar pa kot vemo, ni res, zato je ta razlika dejansko samo še večja): Nepoudarjeni takti: /6,8 /2,4 /2 /0,9 Poudarjeni takti: /9,4 /9,1 /1,5' /4,3 Edina šibka točka v tem količniku je kadenčni takt, ki je pri akutu le malo manjši kot pri cirkumfleksu. Od tod izhajajo percepcijske težave. Pri naštevalni polkadenci imamo naslednje vrednosti: Akut Cfl. 598b /1,5" 601 b /2" 594b /4" 601c /1" 599a /2,5" 602b /3" 595b /2" 602c /0,5 599c /2,5" 596c /1" 603a /1" Povpreček: 2,3" 600a /0,7" Povpreček: 1,5" Tudi količnik arsa/teza kaže na razliko med akutom in cirkum- fleksom: pri akutu je za eno enoto večji kot pri cirkumfleksu. Če pa pri cirkumfleksu odštejemo dvoumni 594b, dobimo povpreček 1; s tem pa je količnik akuta večj i za poldrugo enoto. V normalnem segmentu je polkadenčni količnik za cfl. /2 (547,3), torej zelo blizu naštevalnemu polkadenčncmu povprečku, podobno je pri akutu (549) ta količnik tudi zelo približan našemu naštevalnemu polkadenčnemu količniku (3,5' oz. 2'). Oboje potrjuje realnost naših vrednosti. 4. Tonski interval med dvema zaporednima arsama/tezama Akut 549 x/y —2,3/—3,5 —0,2'/2,5' 0,57—1' (--1,5/—3,5) —1,5/—2,5 545 x/y - 1 / - 2 —0,5/—5,5 561 x/y —3,9 —83/—8 564 x /y —0,5/3 —3,7/—10,5 607 x / y —3 /3 —2 /—12 578 x/y - 1 /0,3 —0,5/—1,5 593 x /y —1,5/—0,5 —3,5/—5 Povpreček: NT x / y —1,5/—1,9 —3,5/—5,3 PP — 4,5/—3,9 ( ' - -1,5/'—3,5) —2,9/—11,3 T x/y —1,8/3 —0,2'/2,5' 0.5'/—Г - 2 / - 3 , 3 V okviru istega segmenta j e v povprečku vsaka naslednja arsa realizirana načeloma nižje od svoje predhodnice. To vel ja enako za nepoudarjene kot za poudarjene takte. Izjema j e 561,2, ki j e realizi- rana višje od svoje predhodnice zaradi tega, ker j e takt pred n jo poudarjen, sama pa ni kadenčna. V kadenčnein taktu sta dva primera blizu nevtralizaciji. Tudi teze so v sledečih si taktih realizirane vedno niže. Izjema so samo teze v nezadnjem poudarjenem taktu: te so višje od svojih predhodnic, v izglasju pa morda ne tako nizke, kot bi bile sicer. Cfl. 547 x/y —5 /—4 t'/6' (—4/—4) —1 /—4,5 544 x/y —6 /—4 0 / - 1 560 x/y —8,5/—7,7 - 2 / - 4 , 3 565 x/y —4 / 2 - 6 / - 1 0 608 x/y —3,3/—0,5 —8,5/—6,5 579 x/y —4 /0 1 1-2 592 x/y - 5 /1 2 1—2 Povpreček: NT x/y - 5 / - 2 , 9 - 1 / - 3 , 3 PP — —8,5/—7,7 '—4/'—4 —7,3/—-8,3 T x/y —3,7/—0,8 m —1,5/—2 Vsaka naslednja arsa j e v povprečku nižja od svoje predhodnice, naj si bo nepoudarjena ali poudarjena (polkadenčni takt ni upoštevan). Drugače je lahko le v zadnjem taktu, k jer je pri 544,3 količnik 0. Nad predhodno arso je realizirana poudarjena 592,3. Pri poudarjanju, ko gre za cirkumfleks, to ni nič posebnega. V povprečku je poudarjena arsa v primeri s svojo predhodnico realizirana le malo višje od nepoudarjene, tj . bliže višini predhodne arse (le izjemoma nad njo). Taka pridvignjena realizacija je razumljiva. Tudi teze se v vsakem naslednjem taktu realizirajo niže od ne- posredno predhodnih. Ce pa so poudarjene, se lahko realizirajo ali enako visoko kot prednica ali celo višje od nje. To je pri cirkumfleksu razumljivo: če je njegova značilnost visokost, bo (a pri poudarjenosti t lahko tako velika, da preseže predhodni takt. Pri cirkumfleksu arse padajo veliko močneje. Drugače je le v pol- kadenci. Prim, parametre poudarjenih ars: Akut x —1,8 —2 Cfl. y —3,7 —1,5 Razlika se kaže v zadnjem taktu in j e logična: v primeri s cfl. gre akut pri poudarjenosti nekoliko niže (razlika 0,5 enot), cirkumfleks pa višje. Primerjava med poudarjenimi in nepoudarjenimi arsami nam pove, da pri akutu poudarjeni takti bolj padajo od nepoudarjenih, pri cir- kumfleksu pa je ravno narobe: bolj padajo nepoudarjeni kot poudar- jeni. — Opozicija med enimi in drugimi je torej ohranjena tudi v tem. Sploh je v zaporednostni višinski realizaciji ars več možnosti za razli- kovanje akuta od cirkumfleksa. Kako pa je z zaporedjem tez? — V nepoudarjenih taktih padajo v povprečku tako pri akutu kot pri cirkumfleksu. To velja tudi za vse posamezne primere, le v 544,3 je višinska razlika do predhodnega takta nevtralizirana. Razumljivo je stanje tudi pri poudarjenih taktih: v ne- končnem taktu je pri akutiranem vzorcu teza višja kot v predhodnem taktu (požene jo pač navzgor), pri cirkumfleksu pa nevtralizirana, torej tudi prestavljena navzgor, vendar iz drugega razloga: tu je pozi- tivni količnik zato, ker kadenca nima repa, tj. za mersko točko se jemlje sredina druge polovice arse; in ker je ta pač pridvignjena zaradi po- udarjenosti, potem enostavno ne more pasti tako nizko, kot pri drugih taktih zložna teza. Pri naštevalni polkadenci je razmerje naslednje: Cfl. Akut 598b 599a 599c 601 b 602b 0 7 0 " 1 7 1 " - 0 , 5 " / — 1" 3 ,573" - 4 " / — 4 " Povpreček: 0"/—0,2" 5941» 595b 596c 600a 601 с 602c 603a 0"/0" 1 7 — 1 " 472,7" 17—0,7" 0"/0" 0,5"Д)" —4.57 Povpreček: 0"/—0,4" V povprečku se vsaka naslednja arsa ne realizira nič viš je in nič niž je od svoje predhodnice. Neusmerjen razsip j e samo okrog ničte točke. Le čisto na koncu naštevanja se uvel javi stavčnofonetično spu- ščanje (prim. 602b in 603a). Majhen padec tez ni, kot se vidi, konstanten, temveč pol juben, razen kol ikor ne gre za 603a, ki j e predzadnji takt naštevanja. 5. Oblika arse in njen naklonski kot Akut Konk. Ravn. Vijug. Konv. Pridv. Vodor. 549 1,2,3',6 4' (5) 1,3',4',(5) 545 1,2 3 1,2 561 1,2 3 564 1,2 3 1,2 607 1,2 3 1,2 578 1,2 3 3 593 1,2,3 1,3 Skupa j NT 12 4 (D 6,(1) 4,1' 1,1' 4,2' Poveš. 2,6 3 1,2,3 3 3 1,2 10 1 Arse akutiranih oksitonov so konkavne, le v kadenčneui taktu rav- ne. K vi juga vosti seveda inkl inira jo v polkadenci. Vi jugasta 578,3 j e do % dolžine konkavna, le na koncu se za vi juga. Naklonski kot j e gle- de na to, kar o n jem vemo od baritonov, pričakovan: pridvignjene so arse predvsem v 1. taktu, v polkadenci in pri poudarjenosti (pri poud. izjema 561,1). Naklonski kot j e v veliki meri stavčnofonetična zadeva. Cfl. Konk. Ravn. Vijug. Konv. Pridv. Vodor. Poveš. 547 3'(4) 5 2 1 1,2,3', (4) 5 544 2 3 1 1,2 3 560 2 3 1 1 2,3 565 2,3 1 2 1 3 608 3 2 1 2 1 3 579 592 1,2,3 2 1,3 1,2 1,2 3 3 S k u p a j : N T 2(1) 4 T Г 9 3 3 8(1) 3,1' 2 6 2 Obrisi ars so pretežno konveksni, v kadenčnem taktu radi ravni, v polkadenčnem pa konkavni. Vse to j e zelo razumljivo. Slabo razum- l j iva pa j e konkavnost v 2. taktu pri 544 in 560. Moram pa pripomniti, da sta obe te arsi v prvem delu (ki j u dela konkavna) nekako prizadeti na posnetku iz Br , na posnetku iz H pa j e 560 ravna. T a k j e pač tudi akustični vtis. Nepojasnjen ostane potem samo obris arse 544,2. Naklonski kot ars j e v 1. in 2. taktu pridvignjen { iz jemoma v 1 vo- doraven), povešen pa v kadenčnem taktu. Tudi to kaže na stavčno fonetiko. Pri nastevalni polkadenci pa imamo: Pri akutu so vse arse (5 j ih j e ) konkavne in pridvignjene. V nena- števalni polkadenci (549) j e prva prav tako konkavna, druga pa vi ju- gasta, medtem ko sta pridvignjeni obe. Pri cirkumfleksu je stanje v obliki arse malo bolj pisano: od 7 ars so 4 konkavne, po 1 pa ravna, vijugasta in konveksna (601c, 596c, 602c). Tudi cirkumfleksove arse pa so vse pridvignjene. — Nenaštevalna pol- kadenca (547,3) j e konkavna in pridvignjena. Glede konkavnosti : pri akutu j e vglobljenost konkavne oblike več- j a kot pri cirkumfleksu. 6. Preglednica parametrov 1. Aku-t: NT 20,8/23,2 T 19,5/26,4 NP 20,1/22,1 19,5/25,8 20,5' /24' 21'/23' 19,1"/21,2" (19,5/19,5) 17,1/15,4 16,5/19 Cfl . : NT 25,3/21 T 25,5/23 NP 19,5/19,1 22 /20,3 22' /24' 22,2"/23,7" (18 /20) 15,9/13,3 22,3/20,5 NT 0/4,5 0/—0,8 0/1,5 T 0/6 0/2,5 0' /1,5' NP 0"/3,6" 3. Akut : NT /2,4 /2 (/0) T /6,9 /6,3 /3,5' /2' NP /2,3" Cfl . NT /—4,4 /—0,4 (/2) T / - 2 , 5 / - 2 , 8 /2' NP /1,5" 4. Akut : NT x/y —1,5/—1,9 C—1,5/'—3,5) PP 4,5/—3,9 T x /y - 1 , 8 / 3 -0,2' /2,5' 0,5'/—1' NP 0"/—0,2 Cfl. NT x/y —5/—2,9 '—4/'—4 PP —8,5/—7,7 T х / У —3,7/—0,8 1 / 6 ' NP 0"/—0,4" 5. Akut Cfl. Konkavna: NT 12 2,(1) T 4,1',5" l ' ,4" Ravna: NT 4 4 T 0 , 1" Vijugasta : NT 0 3 T 1. 1' 2, 1" Konveksna: NT (D 7 T 0 • 3, 1" Prid vignj ena: NT 6,(1) 8,(1) T 4,2',5" 3.1',7 0 / — 1 , 2 0/5,8 / - 1 , 7 /2,5 / - 2 , 6 /1,8 -3,5/—5,3 2,9/—11,3 — 2 / — 5 , 3 —1/—3,3 -7,3/—8,3 -1,5/—2 Vodoravna: NT 0 2 T O o Povešena: NT 10 6 T 1 2 Skladnost tonematične percepcije in akustičnih parametrov 549,3' vda: 1. 20,5724' 4. —0,272,5' 2. 0'./l,5' 5. konk., pridv. 3. /3,5' Ker je en sam primer, primerjava s parametri od- pade. Primerjava s cfl. parom pa kaže na akut. 549,4' vé: 1. 21'/23' 4. 0,5'/—1' 2. — 5. vijug., pridv. 3. /2' Primerjava s cfl. kaže, da gre za akut. 549,6 zastonj: 1. 18/17 4. —1,5/—2,5 2. 0/—1,2 5. konk., poveš. 3. / - 1 1 akut, 2 akut, 3 akut: gre za akut. 545,3 vda: 1. 20,5'/24' 4. —0,5/—5,5 2. 0/—0,5 5. ravn., poveš. 3. ./—2 1. bliže ' kot 2 bliže akutu, 3 bliže ' : torej bo pač akut. 561,3 vdâ: 1. 15,5/14,5 4. —8,5/—8 2. 0/—1 5. ravn., poveš. 3. / - 1 1 bliže 2 bliže \ 3 bliže akutu: to bo cirkumfleks. 564,2 junak: 1. 20/25,5 4. —0,5/3 2. 0/ i 5. konk., pridv. 3. /5,5 1 bliže akutu, 2 bliže akutu, 3 čisto akut : to j e akut. 37 578,3 vdâ: i. 18,5/22 4. —0,5/—1,5 2. 0/4 5. vi jug. , pridv. 3. /3,5 1 akut, 2 bliže akutu, 3 akut: gre za akut. 593,1 tak: 1. 20/25 4. — 2. 0/5 5. konkav., pridv. 3. 0/3 I akut, 2 akut, 3 akut: gotovo akut. 594b" konča: 1. 20"/24" 4. 0"/0" 2. 0" / l ,5" 5. konkavna, pridv. 5. /4" 1 arsa bliže ', teza bliže *, 2 bliže ', 3 pravi ' : pač pre j ' kot 595b" dan: 1. 20"/22" 4. 1"/—1" 2. 0"/2" 5. konkavna, pridv. 3. /2" 1 bliže 2 bliže \ 3 bliže ' : prej ' kot \ 596c" zoečpr-. 1. 23,5"/24,2" 4. 4/2" 2. 0 7 5 " 5. ravna, pridv. 3. /0,7" 1 pravi \ 2 pravi ", 3 bliže *: gotovo gre za *. 603a" oblak: t. 20"/21" 4. - 4 , 5 " / — 4 " 2. 0"/2" 5. konkavna, pridv. 3. /1" 1 bliže 2 bliže 3 bliže ' : gre za U š e s n i z a p i s g o v o r a ( Analizirana besedila 545 Tak junak se ne oda. 544 Zvečer se dan končd. 578 Так junak se ne v d a. 579 Zvečer se dân konča. 598b se odâ 599a tdk 599c junak 60lb vé 602b zastonj 600a spät 6 0 l e noč 602c začne Slušna identifikacija tonemoo 545,5 odd: L T D (?) R ' (nejasen) 578.5 vda : L ' D R T ' (poseben) Obdelava ušesnih Ionskih zapisov govora 1. Absolutna številčna razmerja Vzorčni stavki : 545 22 /20 18/17 15 /0 544 23 /22 20/18 21 /0 578 18,5/20 18/17 20 /0 579 20 /17 19/17 19,8/0 Povpreček: Akut NT 19,3/20 18/17 15 /0 T 20 /0 Cfl. NT 21,5/18,5 19,5/17,5 21 /0 T 19,8/0 Naštevalna polkadenca Akut Cfl. 598b 20,5"/0" 599c 20" /0" 600a 598b 20" /0" 599c 20" /0" 600a 23" /0" 22,5"/0" 23 — Slavistična rovdja 39 599a 599a 20.8", O" 20" O" Povpreček: 601 b 20.5"/0" 602b 17,570" 19.9",0" 601c 602c 2 1 " 2 0 " Povpreček: 21,6"/0" 2. Višinska razlika o realizaciji opozicijskih ars Vzorčni stavki 545/ 544 0/1 0/2 0/6 578/579 0/1,5 0/1 0 — 0 . Povpreček : N T 0/1,3 0/1,5 0/6 T 0 — 0 , Naštevalna polkadenca: 598b/600a 0/2,5 601b/601c 599a/600a 0/2,4 602b/602c 599c '600a 0/3 Povpreček: ( 3. Tonski interval med arso in tezo Vzorčni stavki 545 / - 2 / — 1 / — 578 /1.5 /—1 / - Povpreček: / - 0 . 3 / - 1 j Cil . 544 / - 1 / - 2 / / 579 / - 3 / - 2 / — Povpreček: / - 2 / - 2 / - 0/0.5 0/2.5 1" /o o" Naštevalna polkadenca ni identificirana. 4. Tonski interval med dvema zaporednima arsama/tezama Akut 545 x/y —4 /—3 578 xy/ —0.5/—5 — 3 / — o/ Povpreček: N T x/y —2,3/—3 — 3/— T 2/— Cfl. 544 x /y —3/—4 1/— 579 x /y —1/0 0,8 — Povpreček: NT x /y —2/—2 0,9/— T 0,8/— Naštevalna polkadenca Akut 598b 599a 599c 601 b 602b x / — 0,1/— 0,4/— 0,5/— — 3/— Cfl . 600a 601с 602c x / — — 1 , 8 / — —1 / — 5. Oblika arse in njen naklonski kot Akut 599a(2)" pridv. Cfl. 545,1 pridv. 599c" pridv. 600a(l )" pridv. 598b(l)" pridv. 601b" pridv. 600a(2)" pridv. 598b(2)" pridv. 602b" pridv. 601 c" pridv. 599a ( 1 ) " pridv. S k u p a j : 8" Skupa j : 3" \ vzorčnih stavkih je identifikator zaznamoval naklonski kot samo pri eni arsi (545,1). pač pa ga je skoraj pri vseli naštevalnih polkaden- cah; zmeraj je pridvignjen. 6. Preglednica parametrov 1. Akut : NT 19,3/20 1 8 / 1 7 1 5 / 0 T 20 /0 NP 19,9"/0" Cfl . : NT 21,5/18,5 19,5/17,5 21 /O T 19,8/0 NP 21,6 "/O" NT 0/1,3 0/1,5 0/6 T O/—0,2 NP 0 7 2 , 2 " 3. Akut : NT / - 0 , 3 / - 1 / - Cfl . : NT /—2 /—2 / — 4. Akut : NT x/y —2,3/—3 —3/— T 2 / - Cfl . : NT x / y —21—2 0,9/— T 0,8/— 5. Vse identificirane arse so pr.idvignjene, oblika ni identificirana. Skladnost tonemične percepcije in slušne tonske identifikacije 545.5 oc/a: 1. 15/— 4. —3/— 2. 0/6 5. — 3. / - Faktor 1 in 2 govorita za akut, drugega pa tako ni: torej je akut. 578,3 u d a : 1. 20/— 4. ' 2 /— 2. 0/—0,2 5. —/— 3. / - F a k t o r 1 nenaveden, 2 praktično nevtraliziran, 3 lie obstoj i : mord res cirkumfleks. Isti rezultat je dala tudi raziskava na podlagi parametrov slikovnega gradiva. 8. Primerjava strojnih in ušesnih parametrov Ušesna tonska identifikaci ja daje nižje vrednosti kot strojna. Po- sebnost je le faktor 2, zadnji takt, ki je visoko pozitiven pri ušesni identifikaciji , pri strojni pa je parameter celo negativen. Vendar je tu primerjava s parametrom oporečna, ker imam ušesno identificiran en sam stavek. Tu je slušna identifikaci ja pač napačna. A K U T IN C I R K U M F L E K S V V P R A S A L N I R E A L I Z A C I J I S t r o j n i z a p i s g o л о г а A. BARITONI Analizirane so naslednje enote 554 Krava se pase po lépi trävi, konji p a v detelji? 556 Starček čaka zdrave pomladi, šolar pa počitnic? 587 Krave se pasejo o travi, konji pav detelji? 586 Starček čaka zdrave pomladi, šolar po počitnic? 552 Krâva se pase po lépi travi? 551 Starček čaka zdrave pomladi? 569 K r à v a se pase po lépi tràvi? 566 Starček čaka zdrave pomladi? 571 Krave se p d s e j o na lépi travi? 570 Starček čaka zdrave pomladi? 577 Krava se pase na l é p i travi? 576 Sldrček čaka zdrave pomladi? 584 Krava se pdse v lépi travi? 585 Starček čaka zdrave pomladi? Slušna identifikacija Omahovanja v identifikaciji so v naslednjih primerih: 556,2 čaka: L ' R * (čuden) D T * 586,2 čuka: L ' D R T * 6 počitnic: L ' D R ' (verjetno) 1 551,1 starček: T ' D 2 čuka: L ' D R T 552,3 lépi: T i D L R 566,2 čaka: L ' D R T 4 pomladi: LR ' DI- 576.2 cûka: L ' R T 585,2 čaka: L ' D R T Od 10 problematičnih identifikacij ( = l4°/o) gre 6-krat za čaka, po 1-krat pa za starček, pomlûdi in počitnic. Enkrat samkrat je dvomen primer za akut (po lépi). — Če upoštevam kar številčno sorazmerje iden- tifikatorjev, so dejansko problematični le: 566.4 pomlûdi in 586.6 počit- nic, morda še 551.1 starček in 556,2 čaka. Obdelava slikovnega gradiva 1. Absolutna številčna razmerja 554 556 587 586 552 551 569 566 571 570 577 576 584 585 19 /23 18,5/20 22 /22 (19 /20,5) 20 /21,5 22 /22,5 (20 /20,5) 20 /22,5 21 /24 22 /26 20 /25 22,5/23 20 /24 24 /27 24 /24 20 /26,5 25 /24,5 23 /25.5 21 /24 20 /22 19 /25 22 /22.5 19 /24 C 20 /22.5 20.5/21.5 21.6/22 21,5/22.5 20 /24 20 /22 21,5/22 21 /21,5 (19 /20) 19 /21 (21 /20) 22 /22 (20 /20) 23 /22 (25 /24,7) 18 /24 /24) /19 (18 19 Povpreček: Akut P T 20,2/23.6 20 /22,1 18,8/20 P P 25 /24,5 23 /22 16,5'/23' 18' /24' 17' 19' /26' /24' 19 /19 21,5/23 19 /21.5 21,5/22 ((25/25))15 23 /21,5 19 /24 ((25/25)) 19 /20,3 22 19 /20 /26 17 /23,5 18 /24 20 /20 18 /24 19 /18,5 20,5/20.5 22 /21,7 22,5/22,5 17 /24 18 /25 22,3 21.6 15 V dvojnem oklepaju je vrednost jezikovno nenaglašene besede, ki je pa stavčno poudarjena iu seveda vpliva tudi na realizacijo tonemov. OP 22 /22 19,5/19,5 T 20 /26,5 19 ,25 18 /24 16,8724,5' ((24/24, 17Ј//23,5 Cfl. PT 22,4/24 21,9/22,8 (19,7/20) 21,5/22,5 PP (25 /24,7) 22,5/22,5 OP 20,5/20,5 T 19 24 (18 24) 18,5'/24' 18,4/Ј25 2. Višinska razlika v realizaciji opozicijskih ars 554/556 0/1 0/3 (0/0,5) 071,5' 0/ 2,5 ((0/0) 0/—4 587/586 0/2,5 0/2 0/2 ' 0 2.5 ((0/0) 0 / - 3 552/551 0/4 0/4 (0/2) 0/1 569/566 0 3 0/4 ( 0 - 2 ) 0/—2 571,570 0/2 0/0 (0/2) 0/1,5 577/576 0/1,6 0 1 (0/0) 0/0,5 584/585 0/1,5 0/1 (0/0) 0/1 Povpreče k : P T 0/2, 1 0/2, 2 0 1,3 ( V 2,5 PP 0/4 0/2 0/0,5 - 0 OP1« 0/—2 0 / - -0,3 T 0/3 0/0 0/0 071,8' ((0/0) 0/1 Splošno so akutirane arse tudi pri vprašalni intonaeiji realizirane nižje od cirkumflekti ranih, cirkumflektirane pa višje od akutira- nih. To vel ja za vse takte. Nizko realizirane arse cirkumflektiranih končnih taktov 566.4 in 586,6 so bile slušno identificirane kot akut. Tako ostane nepojasnjen negativni količnik na koncu 554/556. Do njega j e (kot pri 587/586) prišlo zaradi visokega pa. — Glede na prav- kar omenjene popravke, j e treba spremeniti količnik nepoudarjenih zadnjih taktov: dejansko j e 0.5. ne —0.5. S tem pa j e ta količnik čisto normaliziran. Posebno zanimiv j e pri vprašalni intonaeiji poudarjeni takt v 571 570 in 577/576, k j e r j e nevtralizirana razlika med akutem in cir- kunifleksom (skoraj prav tako v zadnjem taktu 584/585). Ker percep- 111 Ostali potežiščni, tj. neprvi potežiščni takti. c i j sk ih težav tu ni bilo, se postavl ja vprašanje , k a j varu je tonemsko opozicijo. Tudi ua podlagi zapisa H se vidi, da cfl. arsa vendarle za- stavi više od akutove, pa tudi akutova teza ima za 1 enoto več j i inter- val. Nevarnost nevtral izaci je pri 584/585 j e nevtralizirana s potekom arse: pri akutu j e arsa povešena, pri cirkumfleksu pa pridvignjena. (Po zapisu H pa j e akutova arsa sploh realizirana občutno niž je kot oirkumfleksova.) 3. Tonski interval med arso in tezo Akut 554 /3 .4 /1,5 /6.5' /6 ((/0)) / - 1 , 5 587 /5 /1.5 /9' /2,5 ((/0)) / - 2 552 /4 /2.5 •'2 /6.5 569 6,5 / - 0 , 5 /o /0 571 /2 /6,5 / - 1 / - 0 , 5 577 /2.5 /1 /6 /—0.3 584 /4 /2 /0 /7 Povpreček: P T /3,4 ''2 2 /1,2 /4.3 P P —0,5 / - 1 / - 1 , 3 O P /o / - 0 . 3 T 6,5 /6,5 /6 /7,8' ((/0)) /6,8 Količnik jc pozitiven; zmanjšuje se od začetka takta do predjedr- nega oz. od poudarjenega do končnega v okviru istega segmenta. (Pol- kadenčni količnik je velik kot pri poudarku, poudarjeni polkadenčni količnik pa še večji (587,3). Ker jc količnik v težišču liepoudarjene antikadence približan količniku poudarjenih zlogov (ki so seveda prav tako težišče antikadence), jc treba povpreček na zadnji takt izračunati brez 552,4 in v tem primeru znaša —/0,9. — Ostane pa vprašanje, zakaj je v 554 in 587 količnik zadnjega takta tako majhen. Gre za vcčzložno tezo takta, ki ga je silno visoko dvignil pred njim stoječi pa; za težišče antikadence je treba tu imeti ta pu, od katerega sc potem vsi naslednji takti istega segmenta realizirajo z majhnim količnikom. (Prim, majhen količnik v popouduirnih taktih enot 569, 571 in 577.) Cfl. 556 /4 /0 (/1,5) /6' /1-5 /5 586 /0.5 /0.5 (/0.5) /6' /0.5 ' n 551 /3 /0 ( / - D /6 566 /2.5 /3 (/0) /6 570 /0.5 /5 ( / - 0 , 3 ) /0 576 /0.4 /1 (/6) /0 585 /0,5 /0,5 C/i) /7 Povpreček: P T /1,6 /0,8 (/0,3) /1 P P ( / - 0 , 3 ) /0 O P ( / - 0 , 4 ) /o T /5 (/6) /6' /6,2 Količnik c irkumflcksa j e v primeri z akutom majhen, pač pa ni velike razlike pri poudarjenosti . Akut ima torej več j i količnik, kar j e pričakovano. Vendar v neka- terih taktih (prim, polkadenca in kadenca) vsekakor ni velika in si išče (bi morala iskati) razločevalne pomoči v drugih prvinah tonemskega lika: v polkadenci očitno v kol ičniku arsa/teza. Pr i poudarjenih taktih j e zadovol j iva razlika med akutom in cir- kumfleksom v 1. taktu im v 2., ni j e pa v kadenčnem. Tudi tu, se zdi, tonemičnost rešu je jo druge prvine l ika : konkretno usmerjenost ton- skega poteka pri akutu v arsi navzdol, pri c irkumfleksu navzgor. 4. Tonski interval med dvema г Akut 554 x / y 0 / - 1 —0,5/—3 587 x /y 0 / - 3 , 5 552 x / y 0 /—1.5 — 1 / - 1 , 5 569 x/y 5 7 - 2 _ 3 / - 2 , 5 571 x /y —1 /3 4 / - 3 577 x/y 0, 5/—1 —2,5/2,5 584 x / y 0 / - 2 — 1 / - 3 rednima arsama/texama —273' 2,5/—4 ((6 6)) —2/—4,5 —3'/4,5' 2 / - 4 , 5 ((4/1,5)) - 1 / - 3 —2/2,5 2/ 2 —4/—3,5 4/—2,3 - 2 / 5 Povpreček: NT x/y —0,3/—1,8 —1,4/—2,6 /—4,3 —2,2/—3,1 PP 5/ 4/ 2,3/ 4/ T x./y - 1 /3 — 2,5/2,5 -2 ,5 ' /3 ,8 ' ((5/3,8)) - 2 / 3 , 8 \ Povpreček j e pri netežiščnih arsa h izračunan tako, da j e prvi po- težiščni takt izvzet (kot težišče se računa tudi polkadenčni takt). Vsaka naslednja arsa j e torej realizirana niže od predhodne ali (individualno) vsaj na isti višini. Skoki navzgor v potežiščnih arsah so naslednji (v povprečku): x/ 5/ 4/ 2,3/ 4/ (Teze^ v primeri s svojimi predhodnicami padajo, le v težiščnem taktu se dvignejo nad svojo predhodnico, od n je naprej pa spet padajo. Cfl. 556 x/y 0 / - 4 ( - 3 /--1,5) —1'/3,5' 3,5/--1 —2,5/ 1 586 x/v —0,5./—0,5 ( - 2 /-- 2 ) —174,5' 2,5/-- 3 —2,5/ 4 551 x/y 0 /—3 ( - 3 /-- 4 ) —3 / 4 566 x/y —2 /—1,5 ( - 1 /-- 4 ) —2 / 4 570 x/y - 3 / 1,5 ( 6 / 0,7) —4,5./—4,2 576 x/y —0,1/ 0,5 ( - 3 , 5 / 1,5) 4,5/—1,5 585 x/y —0,5/—0,5 ( - 2 /--1.5) - 1 / 5 Povpreček : NT x/y —0,5/—1,5 ( - 2 , 2 / --2,1) / - _2 2 9/ 2 7 PP 6/ 3/ 4,5/ T x/y —3 / 1,5 ( - 3 , 5 / 1,5) - P / 4 ' - 1 / 3,2 Tudi tu j e povpreček za arse dobljen na isti način kot pri akutu. (Лгче йе tudi tu spuščajo od ^a£elka takta do vkl jučno težiščnega, po- tem pa spet od prvega potežiščnega, le da j e tu in tam nevtraliziran. Skoki navzgor v potežiščnih arsah: x 6/ ( 3/ 4,5/ Teze pa padajo od začetka takta do vključno predtežiščnega. 1 e- žiščna teza j e višja od svoje predhodnice, nasledn je pa spet padajo. V čem pa j e razlika v zaporcdnostni realizaciji teze akuta in cir- kumfleksu? Težiščna teza j e pri akutu realizirana od svoje predhod- nice višje kot pri cirkumfleksu : 571,2/570,2 577,3/576,3 584,4/585,4 5 1.5 2.5/1 8 /6,5 554,4'/556,4' 587,3'/586,4' 6/5 8/6.5 Iz jema j e le končna 552,4 (proti 551,4 in 566,4), k j e r j e razmer je 2,5/4, t j . c irkumfleksa, teza j e nad akutovo pač zato, ker j e v cirkumflekso- vem vzoren v predhodnem taktu akutova teza realizirana nizko. 5. Oblika arse in njen naklonski kot Akut Konk. Vij . Konv. Ravn. 554 1,2,3,4',5 ((6)).7 587 2,3',4 6 l .«5)) 552 1.2,3,4 569 1,4 2,3 571 1.2.4 3 577 1.2 3,4 584 4 1,2,3 Sk upaj NT 14 0 1 8 T1 7 3.1,2' U ( 2 ) ) Pridv. Vodor. Poveš. 7 1,2,3,4',5,((6)) 6 1,2,3',4,((5)) 1,2,3,4 1,2,3,4 1.2.3.4 1,2,3,4 1,2,3,4 NT 1 1 22 T 4.1.((2)),2' Arse so večinoma konkavne. Mi j e ravnih, 1 sama pa konveksna. S k o r a j vse pa so povešene. O ravnih nima smisla izgubl jati besede; konveksna j e v bistvu tudi ravna, le da j e zaradi soglasnika z vsake strani arsnega samoglasnika postala konveksna. Го rej neintencionalno: C f l . 556 586 Konk. Vi j . Konv. Ravn. 1,2,3,4'.5 6 1.3,5,6 2.4' Pridv. \ odor. Poveš. 1,4' 2,3,5.6 1,4' 2,3.5,6 17 Pri Г so navedeni najprej poudarjeni primeri (polkrepek tisk), nato ne- poudarjeni iz antikadenčnega jedra, v dvojnem oklepaju pa jezikovno ne- iiaglašeni, vendar stavčno poudarjeni primeri. Tako je tudi pri cfl. 364 Jože Toporišič 551 1,2,4 3 1.4 2,3 566 1,2 3.4 1 o 3,4 570 1.2,3,4 1 2,3,4 576 1,2,3,4 t 2.4 3 585 1.2,3.4 4 I 2.3 Skupaj NT 22 4 NT 3 6 14 T 4.1,1' t 1' Г 2.2' 1 2,2 Tudi pri cirkumfleksu je veliko konkavnih oblik, več kot pri akutu, močno različen pa je naklonski kol: ena četrtina primerov j e pridvig- njenih, druga vodoravnih, le nekaj nad polovico pa jih je povešenih. Relativno važen je torej tudi naklonski kot, še bolj pa bi to moralo veljati za oksitone. 6. Preglednica parametrov 1. Akut P T 20,2/23,6 20 /22.1 18,8/20 PP 2*5 /24,5 23 /22 OP 22 /22 T 20 26,5 19 25 18 24 Cfl . : P T 22,4 24 21.4,22.8 (19,7/20) PP (25 / 2 4 " ) OP T 19 /24 (18 /24) 2 P T 0/2,1 0/2,2 (0/1,3) PP 0/4 (0/2) OP (0/—2) T 0/3 0/в (0/0) 3. Akut : PT /3.4 /2.2 /1.2 PP /—0,5 /—i OP /0 T /6.5 /6,5 /6 Cfl . : PT /1.6 /0,8 (/0,3) PP (./—0,3) 19 /20,3 22,3/21.6 19,5/19.3 16.8724.5' ((24'24)) 17 /23,5 21.5/22,5 22,5/22,5 20,5/20,5 18.5724' 18.4/25 0'2.5 0 0,5 ~ 0/—3,5 0/—0.3 071.8' (I0'0)) 0/1 /4.3 / - 1 . 3 / - 0 . 3 /7.8' ((./0)) /6,8 « P ( / - 0 , 4 ) ,0 T /5 (/6) /6' /6,2 4. Akut : NT x /y —0,5/—1,8 —1,4/—2,6 /—4,3 / —2,2/—5.1 P P 5/ 4/ 2,3/ 4/ T x / y —1 /3 —2,5,2,5 —2.575,8' ((5/3,8)) —2 /3,8 Cfl . : NT x /y —0,5/—1,5 (—2,2/—2,1) —2 —2,9/—2,7 I'P (6/) 5 / 4.5/ T x / y —3 /1,5 (—3,5/1,5) —1' /4' —1 /3,2 5. Akut Konk. Vij. Konv. Ravn. Pridv. Vodor. Poveš. N T 14 — 1 8 1 1 22 , (2 ) T 3,1,2' 1 i , ((2)) 4.1, ( (2)) ,2 ' Cfl. NT 22 — 4 3 6 14 T 4 ,1 ,1 ' 1 Г 2 ,2 ' 1 2,2 ?. Skluclnost tonemične percepcije in akustičnih /.upisoo Za neenotno identificirane toneme daje analiza akustičnih zapisov naslednje podatke: 556,2 čaka: 1. 22/22 4. 0 /—4 2. 0/3 5. konk., poveš. 3. /0 1'aktor I kaže na cirkumfleks, enako 2, 3: gre torej za cirkumfleks. 586,2 čuka: 1. 22/22,5 4. —0,5/—0,5 2. 0/2 5. ravn., poveš. 3. /0,5 1'aktor 1 blizu cfl., 2 govori za cfl., 3. prav tako za cfl : to je cfl. 586,7 počitnic: 1. 19/26 4. —2,5/4 2. 0/—3 5. konk., poveš. 3. /7 1'aktor 1 govori za cfl., 2 pač za akut, 3 bliže akutu: verjetno akut. 551Л starček: 1. 24/27 4. 2. 0 4 5. konk., vodor. 5. /3 Faktor ja 1 in 2 kažeta na *, faktor 3 pa na gre za \ 551.2 c'âAa: 1. 24/24 4. 0/—3 2. 0 4 5. konk., poveš. 3. /0 Faktor j i 1, 2 in 3 odločno kažejo na cfl . ; torej cirkumfleks. 552.3 lépi: 1. 19/21 4. —1—1.5 2. (0/2) 5. konk., poveš. 3. /2 Faktor 1 kaže na akut, 2 enako, prav tako 3: akut. 566,2 čaka: 1. 21 24 4. —2/—1,5 2. 0/4 5. konk., vodor. 3. /3 Faktor 1 bliže cfl., 2. prav lako, faktor 3 pa kaže na akut: verjetno le cfl. 566.4 pomladi: 1. 18/24 4. —2/4 2. 0/—2 5. ravn., poveš. 3. /6 Faktor 1 bliže cfl., 2 morda bliže akutu, 3 bliže cfl. : morda akut. 576.2 čaka: I. 21,5/22,5 4. —0.1/5 2. 0/1 5. konk., vodor. 3. /1 F a k t o r 1 bliže cfl., enako 2 in 3: to j e cfl. 585.2 čaka: I. 21/21,5 4. - 0 , 5 / - 0,5 2. 0/1 5. konk., poveš. 3. /0,5 Fuktor 1 med akutoin in eir k u m f 1 ek som, 2 bliže ('П.: gre za cfl. Faktor 2 kaže pri večini besed, ki bi jezikovno morale biti cir- kumflektirane (a so bile različno identificirane), na cirkumfleks; vred- nost faktor ja j e navadno celo nad parametrom (ki znaša za I. takt 0/2.1, za 2. pa 0/2,2). Nekaj slabši količnik od parametra imata 576,2 in 585,2, popolnoma pa faktor 2 odpove pri 566,4 in 586,6 in tore j p o t r j u j e identifikatorske dvome o oirkumflektiranosti . Tudi faktor 3 kaže pri večini na cirkumfleks (parameter za 1. takt je /1,6, za 2. pa 0.8). Pač pa imata preveliko vrednost 551,1 in 566,2 (nam- reč /4 oz. /3), kar podpira vtis akuta in zmanjšu je vrednost fak tor ja 2. Ce torej identifikator razpoznava predvsem na podlagi faktor ja 2, sliši cirkumfleks, na podlagi f a k t o r j a 3 pa akut. V težiščnem zadnjem zlogu j e faktor 2 skoraj nevtraliziran. Faktor 4 je pod vrednostjo parametra pri 566,2, 566,4 in 576,2; faktor 4 (in sicer naklonski kot) bi za cirkumfleks bil lahko relevanten v 551,1, 566,2 in 576,2. Akut namesto cirkumfleksa bi tore j v resnici bil realiziran le v 566.4 in 586,6. L-ovo identi f ikaci jo c irkumfleksa kot akuta tore j pod- pira faktor 3. Edina dvoinna percepci ja akuta (T 552,3) se opira na faktor 2, saj j e akut v cirkumflektiranem vzorcu izgovorjen viš je kot v akutiranem. U š e s n i z a p i s g o v o r a Slušno j e identificiran ton naslednjih enot: 552 Krava se pâse po lepi trâvi? 551(1) Starček čaka /.draoe pomlûdi? (2) Stûrcek cûka zdrave pomlûdi? Slušna identifikacija tonemov Neenotno so bili identificirani: 552,3 lépi 551.1 starček 2 čaka I. Absolutna številčna razmerja 552 20 /25 20 /20,5 19 /18 12 /20 551 (1) 20 /23 20 /18 (17 /15) 13 /20 (2) 23 /24 21 /19 (18 /16) 14 /21 Povpreček: Akut : NT 20 /23 20 /20,5 19 /18 T 12 /20 Cf l : NT 21,5/23,5 20,5/18,5 (17,5/15,5) T 15,5/20,5 Akut je v arsi nižji kot v cfl., v tezi pa niti ne. 2. Višinska razlika v realizaciji opozicijskih ars 552/551 (1) 0/0 0/0 (0/—2) 0/1 552/551 (2) 0/3 0/1 (0/—1) 0/2 Povpreček: NT 0/1,5 0/0,5 (0/—1,5) T 0/1,5 Cirkumflektirani vzorec je v arsi višji od akutiranega, pač pa je nižje realizirana akutirana beseda v cirkumflektiranem kot v akutira- nem stavku. Pri strojni identifikaciji j e narobe. Značilno dejstvo je druga, »pravilnejšac identifikacija. 3. Tonski interval med. arso in tezo Akut: 552 /3 /0,5 /—I /8 Povpreček: P T /3 /0,5 /—1 T /'8 Cf l . : 551 (1) /3 1-2 ( / - 2 ) /7 551 (2) /1 1-2 ( / - 2 ) /7 Povpreček: P T /2 1-2 ( / - 2 ) • t /7 Če odštejemo nenavadni 551 (1), 1, je faktor 3 (interval arsa/teza) kar v redu. Posebnost je negativni interval pri akutirani besedi v 551. Vendar tudi stroj kaže enako. 4. Tonski interval med dvema zaporednima arsama/tezama Akut 552 NT x/y 0/—2,5 — 1/—2,5 T -7 /2 To je hkrati parameter. Cfl. 551 (1) x/y 0/—5 —3/—3 —4/5 551 (2) x/y —2,/—5 —3/—3 —4/5 Povpreček: NT x/y - 1 / - 5 - 3 / - 3 T -4/5 5. Oblika arse in njen naklonski kot Naklonski kol je zabeležen samo pri 552.4 (trâvi): pridvignjen. 6. Preglednica parametrov 1. Akut: PT 20 /23 20 /20,5 19 /18 T 12/20 Cfl.: PT 21,5/25,5 20,5/18,5 (17,5/15,5) T 13,5/20,5 2. NT 0/1,5 0/0,5 (0/—1,5) T 0/1,5 3. Akut: PT /3 /0,5 /—1 T /8 Cfl.: PT /2 1—2 (/—2) T /7 24 — Slavistična revija 55 4. Akut: NT x y 0/—2,5 — 1/—2,5 T —7/2 C f l : N T x / y — 1 / — 5 — 3 / — 3 T -4 /5 5. Samo 552,4 pridvignjen, sicer potek tona ni zaznamovan. Skladnost tonematične percepcije in slušnih tonskih indentifikacij 552 3 Primerjava s cfl. ni mogoča, ker ga na tem mestu ni. Na pod- lagi teli vrednosti bi lahko šlo tudi za cirkumfleks. 551.1 Na podlagi parametrov se vendar kaže cfl. 2 Kaže na cfl. Primerjana strojnih in ušesnih parametrov PT takti so posebno v arsi — močno blizu, naj gre za strojno ali slušno identifikacijo. Težiščne takte pa je uho slišalo precej nižje kot stroj. Zato pa je faktor 2 zelo enak pri obeh percepcijskih načinih, le da je pri stroju za pol do ena in pol enote večji; tako je tudi pri fak- torju 5. Faktor 5 pa se izkaže kot popolnoma nepomemben, saj ga slušni identifikator praktično nikoli ne registrira. Iz tega se vidi. da je njegova fonološka razločevalnost nična. Sicer je pa ta faktor tudi pri stroju v vprašalni intonaeiji nevtraliziran. Zaključek Kadar identifikatorjevo uho ne odpove, identificira višinska raz- merja posameznih zlogov podobno kot stroj. tj., kar je višje ali nižje pri stroju, je glede na glasovno najbližjo soseščino višje ali nižje tudi za uho. Posebno pomembno je dejstvo, da se strojna in ušesna tonska identifikacija še najbolj približata v faktorju 3. B. Oksitoni S t r o j n i z a p i s g o v o r a Analizirana besedila 557 Tak junâk se ne vdâ, jâz bi se pa? 555 Zvečer se dân koncâ, noč pa začne? 553 Tâk junak se ne oda? 550 Zvečer se dân ne koncâ? 568 T а k junâk se ne vdâ? 567 Z v e č e r se dân koncâ? 572 Так j un â к se ne vda? 573 Zvečer se dân koncâ? 582 Tâk junâk se ne vdâ? 585 Zvečer se dân ne koncâ? Slušna identifikacija tonemoo Pri identificiranju po sluhu so bila omahovanja v naslednjih pri- merili: 553,5 vdâ : DR (neizrazit) T ' (mal lo visok) L 550.1 zvečer: D — LR T * 2 dân : R (nejasen) DLT * 3 koncâ: DLR T A 567,1 zvečer-. L D ' ( ? ) T ? 2 dân : L DRT * 575,2 dân: L RT A 585.3 koncâ: L ' ( ? ) T A ( ? ) DR A Razen 533,3 gre v vseh drugih primerih za dvome o realizaciji cir- kumfleksa. Ze to dejstvo nam nakazuje važnost količnika arsa/tcza, ki je zaradi vprašalme intonacije ogrožen pri * (približuje ее namreč ko- ličniku akuta v povedni stavčni intonaciji), medtem ko je pri povedni staven i intonaciji zaradi težnje navzdol ogrožen ravno akut. Nesigurnu identifikacija cirkumfleksu je razporejena enakomerno na vse takte: dvakrat 1. takt (zvečer), trikrat 2. takt (dân), dvakrat 3. takt (koncâ). Obdelava slikovnih tonskih zapisov govora 1. Absolutna številčna razmerja 557 20 /2,5,5 22/22,5 20725' (21/21) ((18 /21,5)) 555 26 /24 20,5/18 20723.5' 22/22,5 21 /23,5 555 19,7/24 19,7/22 18 /21 550 26,5/23 20 /22 17 /22 568 20,8/26 25,3/24,7 20 /20 567 21,8/26,7 25 /25 22 /22 3 572 20 /21,5 18 /25 20 /20,4 575 23 /21 18 /25 22 /22 5 582 21 /23 20 /21 18 /'22 583 23 /22,5 20,5/21,2 18 /21 Povpreček: Akut PT 20,2/23,5 20,6/21,8 (21/21) PP 25,3/24,7 20 /20,4 OP 20 /20 T 20,8/26 18 /25 20'/23' 18 /21,5 ((18/21,5))'® Cfl. PT PP OP T 24.6/22,5 20,3/20,4 25 /25 21,8/26,7 18 /25 22'/23,5' 22/22,5 22 /22,5 22 /22,3 18,5/22 Ker identifikacija na podlagi parametrov kaže, da je 530,3, ki je jezikovno cfl. (prav tako tudi 573,2 in 583,3), bil govorno realiziran kot akut, je treba korigirati parametre, kot sledi: ' a) Ker je 573,2 akut, za poudarjeni 2. takt cirkumflekiiraiiega vzor- cu dejansko ni podatkov, parameter za akutirani vzorec pa zaradi iste vrednosti obeli primerov, namreč 18/25, ostane nespremenjen. Jezikovno nenaglašeni, a stavčno poudarjeni takt. b) Parametre je seveda treba korigirati tudi zaradi končnih 550,3 in 585,3: težiščna vrednost za cfl. je dejansko 21/23,5. In ker je ta dva takta treba prišteti k akutu, je treba, čeprav neznatno, korigirati tudi ta para- meter: namesto 18/21,5 znaša 17,8/21,5. To so seveda tudi dokončne vrednosti za preglednico parametrov. 2. Višinska razlika o realizaciji opozicijskih a rs 557/555 0/6 0/—1,5 2'/0,5' / i/1,5/« /((0/5))/ 553/550 0/6,8 0/0,3 0/—1 568/567 0/1 0/0,7 0/2 572/573 0/3 0/0 0/2 582/583 0/2 0/0,5 0/0 Povpreček: PT 0/4,5 0/—0,2 /1/1,5/ PP — 0/0,7 0/2 OP — — 0/2 T 0/1 0/0 2'/0,5' ' 0/—0,5 /((0/3))/ Cirkumflektirana arsa je realizirana načeloma višje od akutirane; tako, kakor kažejo povprečki. Negativna razlika v PT 2. takta je po- sledica poudarjenosti akutovega stavka in nepoudarjenosti cirkum- fleksovega v predhodnem, tj. prvem stavku. Kadar sta poudarjena oba člena opozicije istega takta, je razlika ali nevtralizirana ali pa blizu nevtralizaciji. Glede na že omenjeno dejstvo, da so 550,3, 573,2 in 583,3 izgovorjeni akutirano, je treba korigirati tudi te parametre: za 2. te- žiščni takt je potemtakem vrednost /0/0/, za zadnji težiščni takt pa je /0/0,3/ namesto 0/—0,5. Ugotoviti je treba, da so bili ravno težiščni eirkumflektirani oksitoni redoma predmet identifikacijskih dvomov. To velja tudi za 568/567,1, ki smo ga tu na podlagi parametrov nekako le spoznali za kolikor toliko normalnega. 111 Ulomčni oklepaj pri p a r a m e t r u 2 kaže na višinsko razliko zlogov z istim tonemom; v tem primeru cirkmnfleksom. 3. Tonski interval med arso in tezo Akut 557 /'5,5 /0.5 /3' (/0) ((/3,5)) 555 /4,3 /2,3 /3 568 5,2 /0,4 /'0 572 /1.5 /7 /0,4 582 /o 1 /4 Povpreček: PT 3.3 1,3 (/О) PP — /0,4 /0,4 OP — /0 T 5,2 /7-/7 /3' /3,5 ((/3,5)) V stavkih brez poudarjenega takta je količnik velik in konstanten. (Vendar upoštevaj, da je 553,3 verjetno cirkumfleks.) V stavkih s po- udarjenim taktom se količnik po težišču antikadence zelo zmanjša ali celo izgine; to je podobno kot pri baritonih. Zelo velik je količnik v poudarjenih taktih. Če odštejemo dvomili 555,5 (ki je ciirkuniflektiran), upoštevamo pa 550,3 (ki je dejansko akutiran), se količnik končnega poudarjenega takta poveča na 4,1: ta je tudi zapisan v preglednici parametrov za znakom Cfl. 555 / - 2 /-2.5 /1,5' /0.5 /2,5 550 /-3,5 /2 /5 567 /4,9 /0 /0,3 573 / - 2 /0,5 583 /0,5 /0,7 /3 Povpr« 2Ček: 1 PT /-1 ,8 0 /0.5 PP /0 /0,5 OP . /0,3 T /4,9 /7, /1,5' /3,5 Količnik arsa teza je zelo neenak. Negativen je le v prvih nepou- darnih taktih; kot pri akutu pa je po težišču antikadence zelo majhen. Posebnost je 550,2, ker ima sorazmerno velik pozitivni količnik (R je tu slišal akut). Poudarjeni takti imajo, kot pri akutu, velik pozitivni količnik; ker pa so 550,3, 573,2 in 583,3 izgovorjeni akutirano, za 2. te- žiščni takt dejansko ni vrednosti, za zadnjega pa velja vrednost 2,5 namesto j3,5. S tem pa se korigira tudi ležiščni zadnji takt akuta: znaša , 3,7 namesto /3,5. Kot se iz prikaza vidi, je zadovoljiva razlika le pri predtežiščnih taktih, pri težiščnih pa le v polkadenci in kadenci: le tu je količnik arsa teza pri akutu večji kot pri cirkumfleksu, drugje tj. v potežiščnih in težiščnih taktih pa se nevtralizira, tj. se razsipa okoli točke 0. lam, kjer ni razlike, se mora fonematičnost ohranjati pač le z višino real i- zacije arse. 4. Tonski interval med dvema zaporednima arsamajtezama Akut 557 X y 2 /—3 —2/0,5' (1/—0,1) ( ( 2 I J l --3)) 553 x/y 0 /—2 —1,7/- 1 568 x/y 4,5/—13 -4,7 572 X y - 2 3,5 -4,6 582 X y - 1 / - 2 —2 /1 Povpreč ek: NT x/y 0,3/—2,3 /-0,1) •—5,3/— -4,7 PP 4,5/ (1/ 2 / T x/y —2 /3,5 —2'i0,5' —1,9/0 Vsaka naslednja arsa je realizirana nižje od svoje predhodnice, izjema so samo neposredno potežišone arse, ki so višje od svojih pred- hodnic. Podobno kot arse padajo navzdol tudi teze; razlika je le ta, da imamo skoke navzgor tu že v težiščnem taktu, in sicer takole: visoki položaj arse 557.5 nasproti predhodni je lahko posledica dejstva, da je 557.5 pač cfl. Cfl. 555 x/y —4,5/— -6 1,5/5,5' 0/—1 - 1 /1 550 x/y 0 / --1 —1,7/0 567 x/y 3,2/--1,7 - 3 /-2,7 573 x/y —5 /4 4 /—2,5 583 x/y - 2 , 5 / - 1,3 —2,5/—0,2 Povpreček: NT x/y - 2 , 3 / - -2,6 / - 1 —3 /—2,6 PP 3,2/ o/ 4 / T x/y - 5 /4 1,5/5,5' -1,7/0,5 ~~ - 1 / 1 Tudi pri cirkumfleksu je vsaka naslednja arsa nižja od predhodne. Izjema je polkadenčni takt. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da se s potežiščno arso, ki je pričakovano visoka, začne novo merjenje. — Skoki navzgor potežiščne arse: 2. takt 3,2, zadnji takt 4, prvi p o pol- kadenčni takt 0. Po ~ je navedena vrednost, ki jo dobimo, če imamo v skladu s tonematično percepoijo 550.3 in 583,3 za akut. Ta vrednost je v preglednici parametrov. Podobno kot z ars ami je tudi s tezami; padajo od začetka do konca, treba je upoštevati le dvig v težiščnem zlogu: 555,3' za 5,5 enot, 573,2 za 4 enote. V antikadenčneni jedrnem taktu je skok navzgor blizu 0: 555,5 1. 550,3 — 0. 583,3 — 0,2. 5. Oblika arse in njen naklonski kot Akut Konk. Vij. Konv. Ravn. Pridv. Vodor. Poveš. 557 1,2,3'(4,5) 3'(4,5) 1,2 553 1,2,3 3 1,2 568 1,2,3 1,2,3 572 1,2,3 2 1.3 582 1,2,3 P o v p r e č e k : NT 10 (1) T2« 3,1,(1),!' NT T 1,3 2 (1) 1,1,(1) 1 9 1 20 Pri T so najprej navedeni poudarjeni primeri (polkrepek tisk), nato ne- pondarjeni iz antikadenčnega jedra (v oklepaju primer za cfl. v akutiranem vzorcu), z resico ob desni pa je seveda polkadenčni primer. Tako je tudi pri cfl. Arse so pri akutu vse konkavne ,vendar Уз ni povešenih. Pridvig- njene so — razumljivo — težiščne. Netežiščni nepovešeni sta dejansko samo 2. C f l . 555 550 567 573 585 Konk. Vij. Konv. Ravn. 2,3',5 1 1 1,3 2 1,3 2 2,3 1 1,2,3 Povpreček: NT 6 T 3,2,1' Pridv. Vodor. Poveš. 1,2,3',4,5 1,2,3 1 1 1 NT T 7 1 , 2 , 1 ' 2 2 2 2 1 3 3 3 2 1 Nekaj ars je v primeri z akutovimi nekonkavnih. Zanimivo razliko ugotavljamo v naklonskem kotu arsnili obrisov: pri akutu sta 2/з po- vešenih, pri cirkumfleksu le dobra Ve. Zato je pri akutu zelo malo pridvignjenih, pri cirkumfleksu pa je večina pridvignjema. (Pri tem niso upoštevane napačno izgovorjene intonacije (555,5 in 550,3).) Na splošno je mogoče reči, da je v vprašalni stavčni intonaeiji veliko nagnjenje k nevtralizaciji. To ima deloma generativni pomen za nastanek akutiranega tonema: kakor je v povedni stavčni intonaeiji v zadnjem taktu možnost za prehod akuta v cirkumfleks, tako imamo pri vprašalni intonaeiji možnost (težnjo) za prehod ciirkumfleksa v akut. 6. Preglednica parametrov 1. Akut: PT 20,2/23,5 20,6/21,8 (21/21) PP 25,3/24,7 20 /20,4 OP 20 /20 T 20,8/26 18 /25 20'/23' 17,8/21,5 ((18/21,5)) Cfl.: PT 24,6 22,5 20,5/20,4 22/22,5 PP 25 /25 22 22,5 OP 22 /22,3 T 21,8/26,7 22723,5' 21 /23,5 2_ NT 0/4,5 0/—0,2 (1/1,5) PP / 0/0,7 0/2 OP 0/2 T 0/1 /0/0/ 2'/0,5' 0/0,3 /((0/3/ 3. Akut: PT /3,3 /1,3 (/0) PP /0,4 /0,4 OP /0 T /5,2 /7 /3' /3,5 - /4,1 Cfl.: PT /—1,8 /0 /0,5 P Pa /0,5 OP /0.3 T /4,9 / /—1,5' /3,5 ~ /2,5 4. Akut: NT x/y 0,3/—2,3 /—0,1) —5,3/—4,7 PP 4,5/ (1/ .2 / '1' x/y - 2 /3,5 —2'/0,5' -1,9/0 ((2/—3) ( Cfl.: NT x/y —2,3/—2,6 /—1) —3 /—2,6 PPa 3,2/ (0/ 4 / T x/y —5 /4 l,5'/5,5' —1,7/0,3 - —l/J Akut: Konk. Vij. NT 10 (1) T 3,1,(1),!' K o n v . R a v n . NT T Pridv. Vodor. Poveš. 2,(1) 1 9 1.1.(1) 1 Cfl.: NT T 6 3.2.1' N T 1.2. Skladnost tonematične percepcije in akustičnih zapisov 333,3 vdâ: 1. 18/21 4. —1,7/—1 2. 0/—1 5. konk., pridv. 3. / 3 Ce priznamo, da je 550.3 akut, potem je akut tudi to, le v arsi je visok, faktor 5 pa je pridvignjen zaradi težiščnega položaja; ker so tu para- metri nevtralizirani, malo prispevajo k identifikaciji: to je akut. 550.1 zoečcr: I. 26,5/23 4. — 2. 0 /6,8 5. konv., pridv. 3. /—5,5 /a cirkumfleks govore vsi trije prvi parametri, 4 pa sploh ne pride v poštev; oblika arse je tu itak nevtralizirana in v težiščnem zlogu tudi naklonski kol. Torej brez dvoma cirkumfleks. 550.2 dân: 1. 20/22 4. ()/—1 2. 0/0,3 5. konk., pridv. 3. /2 Za cirkumfleks govori le parameter 2, za akut pa 1,3 in tudi 4. Lahko bi bil prej akut kot cirkumfleks. 550,5 konča: 1. 17/22 4. —1,7/0 2. 0/—1 5. konk., pridv. 5. /5 Parametri 1—5 govorijo za akut. Gre torej za akut. 567.1 zvečer: 1. 21,8/26,7 4. — 2. 0 / i 5. konk., pridv. 3. /4,9 Parametra 1 in 2 kažeta na cirkumfleks, 3 pa na akut. Je komaj cir- kumfleks. 567.2 dan: 1. 25/25 4. 3,2/—1,7 2. 0/0,7 5. konk., pridv. 3. /0 Parameter 1 nevtraliziran, 2 in 3 pa govorita za cirkumfleks. Ker gre za potežiščni takt, so seveda vse vrednosti zelo majhne. Je pa to cir- kumfleks. 575,2 d a n : 1. 18/25 4. —5/4 2. 0/0 5. konk., vodor. 3. /7 Parametri govorijo za akut, torej je akut; na akut v cirkumfleksovem vzorcu kaže tudi faktor 4. 583,3 konča: 1. 18/21 4. —2.5/—0,2 2. 0/0 5. konk., pridv. 3. /3 I Vsi parametri govore le za akut. Škoda, da ni mogoča primerjava s cir- kumfleksom. Tonemska percepcija se torej v glavnem krije z akustičnimi para- metri; kjer je večina identifikatorjev za določen tonem, kažejo nanj tudi akustični parametri. Od tega sta izvzeta le 550,2 in 573,2. U š e s n i za j) is g o v o r a Analizirana besedila 555 Tâk junak se ne vdâ? 550 Zvečer se dân ne koncâ? Slušna identifikacija tonemoo Dvome so vzbujali skoraj vsi: 553,3 vdâ: DR (neizrazit) " T ' (malo visok) L 550,1 zvečer: D LRT A 2 dân: R ' (nejasen) DLT î 3 konča: DLR T 4 Obdelava slušnih tonskih zapisov 1. Absolutna številčna razmerja 1. 553 21/20 22/20 22,8/23 550 23/21 18/22 22,8/23 2. 0 /2 0 / — 4 0 /0 3. Akut PT / - 1 1-2 T /0,2 Cfl. PT 1-2 /4 T /0,2 4. Akut PT X y 1/0 T 0,8/3 Cfl. PT XV —5/1 T 4,8/1 5. 550.3 je pridvignjeno, 553,1 konkavno pridvignjeno in 553,3 pridvig- njeno. 2. Preglednica parametrov Podane vrednosti so hkrati »parametrične«, ker zaradi enkratne danosti ni mogoče računati povprečkov. Skladnost tonemične percepcije in akustičnih parametrov I udi slušno se jasno razlikuje le 1. takt, težiščni pa je nevtraliziran v korist akuta. Po sluhu je tudi 550,2 akut, 555,2 pa nejasen. Slušni tonski identifikator torej potrjuje toneniskega, ki je v tem primeru R. Primerjava strojnih in ušesnih parametrov I ti je seveda mogoče primerjati le vrednosti para 555/550. Pri fak- torju 1 je akutova arsa določena višje kot strojna, v težiščnem taktu je višji tudi cirkumfleks; faktor 2 v težiščnem taktu pa je slušno čisto nevtraliziran in tako tudi 3. V težiščnem taktu je torej ušesni tonski identifikator potrdil mojo lastno ugotovitev, da je pri drsnem tonu mogoče slišati to ali ono višino v okviru drsaja. Kakšnih posebnih sklepov pa ne gre izvajati, ker je identifikacij premalo. 21. + v konkretnem primeru pomeni: 545.2: oblika med akutoiu in ef 545,3: pač akut. 550.2: prej akut kot cfl. 550.3: akut. 558.3: prej akut kot cfl. 561.5: to bo cfl. 566,2: verjetno le cfl. 566.4: morda akut. 567,1 : je komaj cfl. 573.2: akut. 585.3: akut. 586,6: verjetno akut. 5941) : prej akut kot cfl. 5951) : prej akni kot cfl. \ s >4 \ / / У / 549 T â k j и n â k s e n e v d a , v. •s N k e r v e , d a b L b L 1 0 z a s t О n j . \ S ô l a r p a p o č T / n i e . •ц- .1iz \ 550 Z v e č ê r s e r f d' nn e k o n e 8 * ? — v — Г 551 S t a г č e к с а к a za г d v e p o m I 3 d L ? "N 552 К г a v a s e p a s e pol e p l t r a v i ? 55J Г 6 k j и n d k s e n e v d d ? \ \ 554 К г d v a s e p â s e p o / e p i t r a v i , x ^ - 4 _ / к о ni L pt a yd e t e !j i ? I I T r I I I I M I \ Ј-Ч-. 555 Zve с ê r s e d â nt: б n č â , n о с p a z a č n ê P " X " Л 4 556 S / a r с e к с a k a z d г â v e p o ml â d i, \ s ô I a rp a po ČL t n L с ? 557 T o k j и n g k s e n e v d X j 5 z b L s e p o ? \ \ 558 / f r à уд s e p a s e p o t r a" v l - s 559 f ? ) S t a r Č e k e a k a z d r â v e p o m I d d L ^ \ 560 V \ Z v e č ê r s e d o n k o n č * 25 — ülaviiälilüna revija 561 Т а к j и n о к s e n e v d à V 24- 11- 562 S t о г б e k č d к a z d г â v e p о m I TT d L Г "N 563 K r à y a s e p â se n a I e p i t r a vi \ 564 565 Г â k j и n â к s e n e v d d \ X \ Z v e č e r s e d a n к о п е а * л fi / 566 Si S r č e k č a* k dr a v e p o m I â * d i ? 567 Z v e č e " r s e d a n k o n e a ?__ 56 8 — —- — — — — — — — — T a k j u^ n 6 k s e n e v d a ? \ 569 K r â v a s e p â s e p o l é p i . t r d v i ? 14— 570 .12-Z S t a г с e к с 8 к a z d r a v e p о, m / a d i ? 571 К r a v с s e p о .se n а I ç p i. t r â v i ? S 72 Г о k j и n d k s e n e v d a 573 Z v e ( ê г s e d o* n k o n č ђ ? \ ч 574 S t â r c e k i a k a z d г â v e p o m I a d i. 575 /f г o v e s e p d s e j on a l é p i t r d v i . 576 ~sT~3~ 7 1 ~ё ~k~ с 5 /Г~ о г d r a ve p o m I ~a d i ? ^ "N V «. 577 Kr â v a s e p d s e n a I T P i t r d v i ? / 578 Г о k j и n d k s e n e v d o". ч 579 Z v e с ê г s e d a nn e к о п с d . 580 K r o v a se p â s e n a I e p l t r d v i 581 St a r с e к с a k a z dr 6 ve p o m I a d i 532 T a k j a n d k s e n e v d d P_ 583 Z v e č e r s e d a nn e k o n £ a * ? 5 84 K r a v a s e p d s e v I e p i t r d v i ? V 5 85 S t S г с e kč d k a zd r â v e p o m I 3 d i ? N 586 S t â r č e k č a k a zd r a ve po ml a d l \ s о I а г p a p o č 1 t n i с ? I I Г r I r I r I I 587 К г à v e s e p d s e j o v fr d v i. , k 6 nji p_a v d e t e I j L \ ih J 588 К г d v a s e p d s e v I é p i . t r a v i ? 589 S t a г с e k č S k a z d г d v e p o m I a d L ? \ S 90 S t â г č e k c a k a z d г d v e p o m I б d i , \ о I a r pa p o ( ( t n i. с ? \ \ 5 91 К г a v e s e p a s e j o v t r o v i , k o n j i p a v d e t e I j i ? ž ' \ V 592 Z v ç с e г s e d a nn e o n jj_ X "X 593 T â k j и n d k s e n e vd â 24— 594 a P o t г d 594 b v i , k o n č Л \ 595 0 s e p â 595 b 595 с s e, d g * n, p o / e P <- , 596 a /r r â 596 û 596 с t- a, s t а r с e k ^ z v e с e r 597a p o ml 597 b z d r- â v e a d i 59в a 598 b 59в с с a k a , s e v d o_J k o n j l t / \ ^ y 599 0 599 b t a k , и d é t e ! j i , 599c j и n â k 600 a 600b - , _L _ . s p a t, p a с l t n L c , 601 a 601 b — — T v e .6 01 с л X/ Л 2 g г é m о , 392 Jože Toporišič 1 1 1 II ^ M 1 4 it-ž 611 Т а к / u п а k s e n e v d â ? 11 : X X 4 \ •4 •ч _____ 612 К г а у е s e p à s e j o p o 1 é p ' t г a v i ? SUMMARY The paper deals with the problem of relevant elements in the acoustic picture ( = image) of Slovene tonemes: of the acute accent / 7 and of the circumflex / 7 . The research workers have been unsuccessfully examining this problem in the linguistics and phonetics for more tham hundred years. Some take the contrast between the acute accent and the circumflex to be the contrast in the expressiveness between the second and the first mora of the stressed vowels (and in general of the bearers of tonemes). According to this theory the acute accent could be illustrated with со the circumflex with oo The majority of the research workers until now have explained this contrast by means of different tonic movement of the bearer of a toneme: the acute accent is a rising toneme, the circumflex is a falling toneme. An opinion has prevailed recently which is for some positions an already established one, that there is a contrast in the Slovene tonemes between low and high, i.e. the contrast between the acute accent and the circumflex. (See more about this in the author's study "The Concept of Tonemicity of Slovene language", Slavistična revija, 1967.) According to the opinion of the author the probleme of Slovene tonemes cannot be solved in connection with isolated words (as it has been done in most cases until now), but only within sentence phonetics. The contrast bet- ween acute stress and the circumflex is namely realized in an essentially different way with the references to different types of sentence intonation (statement or interrogative sentence), it depends as well upon the place of the bearer of a toneme within the intonation segment (the measure /accent unit/ without being the head of the stress, i.e. before and after the head of the stress or at the head of the stress, i.e. eadenced, anti-cadenced and haif- cadenced), and apart front this whether the tonemic word is a baritone (krava, starček, počitnic, detelji) or oxytone one (junâk, spät). Within the mentioned frame the following elements of tonemes are being discussed : 1. the absolute tonic values; naitten e.g. 22/26 = the arsis is at the height 22, the thesis at the height 26 semitone. 2. the difference in the realized height of the arsis (i.e. the syllable of the bearer of a toneme) of the acute or the circumflex q!" the same kind of measure; written e.g. 0/2 = the acute stress at the height x, the circumflex is for two units higher; 5. the difference between the realized height of the arsis and the thesis (the thesis is the unaccented post tonic syllable (i); with oxytones, not followed by an unstressed syllable, the second part of the arsis); this can be written e.g. /—2 — the arsis on the height of x, the thesis is for two units lower); 4. the difference in the realized height of the successive arses or theses of the given segment; written e.g. 0/0 — 2 — I — in the first measure the arsis and the theis O, in the second the arsis is for two units lower, the thesis for one unit lower than its precedent; 5. the shape and the inclination of the tonic shape of the bearer of t lie toneme: the shape is concave w . flat —. serpentine or convex r \ , whereas, its inclination is r a i s i n g ^ / h o r i z o n t a l s — ~ or falling \ \ Л. . These data, which have been obtained by photographic notes of electro- acoustic realization of man's speech, arc then confronted with identification of tonemes by hearing (3 identifiers are linguists the fourth one is an informant whose language is being examined), occasionally with the tonic identification by hearing (identifier is a musicologist). A general result of the study: The main relevant element of the opposition between the acute accent and the circumflex is the difference in the realized height of the arsis, which is especially s i g n i f i c a n t in the first measure of a segemcnt and generally in the measures under the sentence stress. When this part fails, it can be replaced by the quotient arsis/thesis; when the latter is also neutralized the question of toneniioity is preserved (differently according to different measures, and especially according to sentence intonation) also by the inclination of the shape of the arsis, whereas the weakest distinctive force is given to the shape of the tonic movement of the arsis. Special problems arise in connection with the neutralization of tonemes, that are in most cases caused by mistakes in the realization of speech, distri- buted in a condensed form in some typical places of sentence intonation. The details are evident from the study.