) M *##»**■ 1 M*>f; >L Največji slovenski dvotednik »g v Zedinjenih državah. JtJ ^ t # ^ || The Largest Semi-Weekly in 4« 5* the United States of America. Ouluth, Minn., Thursday, January 30,1913. — Četrtek, 30. januarja 1913. Volume il. — Letnik II. jYSK! NEMIM y RANK1N, tnih izgredih en delavec •f# OFASNO SANJEN1H. STAVKE NA VIDIKU. slelfe voje ufejood ^ p a . 29. jan- Vsled 1^^’pacla med štavkujo- r- :! j tvorn ic na Rankinu, , st eel & Wire druž- * #er zapriseglo večje število l jerifo.v P° d vodslvo,n ia Bniffa. oatrulirajo oboroženi po . li tovarn in stanovanj •ih delavcev. Sinoči je ^ed stražniki ter delavci * a spopada, streljalo se *V od obeh strani; pri tem delavec na mestu ubit, ; 0 eat opasno ranjenih. ^ ■ stavkajočih delavcev iz- L danes strog ukaz, naj o- " stavbarji doma v svojili l( odredba je padla na ro- 4 '”tla, ker tekom današnje- ' ^ bilo videti nienege fpja na planem. s se, da se ranjenci poču- ,es že bolje. jskemu načelniku Barnet- je naznanilo o čudnem begu nočnih stražnikov v oko- rarn. Nekateri sodijo, da s.o gnali v znak simpatije pri- jiavkarjev. ROJE STAVKUJOČE TO- 50.000 KROJAČEV V !AGI PRIPRAVLJENO 0STAVITI DELO. brinjevec : : na z žganja, ajbolj raza-, lajamo tlajs m'o vam «1 upite od .(Ijemalee k’ ivini že i postrežba. mo denar- •ej nepri 5 ^ i zadovcilj 110 * nrf 1 ptago, 111. 28. jan. Nad 50. [aanizovanih krojačev raz- 'k je pripravljeno zapusti- delavnice iz simpatije do štrajkujočih tovarišev v >rku. Velikanska krojaška ii' bo pričela tudi v Chica- se ne privoli zahtevam ajočih krojačev v Ne\v Yor- p jutri napovedan je velik Ri shod, kjer se ima dolo- l*rebne korake. Na tein šho- e tudi ukrenilo glede podpore prizadetim •® v iztočni metropoli, i hotelskih uslužbencev danes se neizpreme- ebel°i UjjjIgpTA °sno se sodi da ti ne bo- 0 kmalu započeli s stav 'SPLOŠNO stavko Eniških kurjačev. la ‘k’ N. 5 30. j an . Tu - konferenčni odborniki j 2elezi nškili družb na iz- ;-7 a ,da je Stavka or- ^ ur Jačev neizogibna. odst °tkov izmed skup- *nce V odobrava štrajk. j tv CDl od hor bode pred - l0 ° J P re tresovanje in , res J tev Posebnemu ne - iiiov ° FU ’ sestav ljenem N il 0dcl . anil1 glasovnic za se, Zakl 3ueilo že jutri 0 lz 'd takoj obeloda P ° V IŠAN, O., 30. PLAČE. -u a j , . i an - Danes se r tm- d 'i letna konvenci¬ ji 6 ' in, uslužbencev ' Po velikih jeze- ••v«r 0 °d i nju se i e dače in ® os P°darjev po- Kanit Ureditev delavne- ' P^voznih to - •v,; J J e vajo $120 me . '")o Sf '; adalei bl aga pa ehS® 01 delavnik. — WILLIAM J. BRIJ AN, DRŽAV¬ NI TAJNIK? Miamy, Fla., 30. jan. Znani vo¬ dja demokratov, in večkratni predsed. kandidat Wm J. Bryan, je imel te dni z raznimi uplivnimi političnimi vodji posvetovanje o sestavi kabineta nove demokrat¬ ske, — VVilsonove vlade. Napram časnikarskim poročevalcem se je Bryan izrazil, da mu je na ponud¬ bo mesto državnega tajnika v Wasbingtonu, in da bo to mesto zanesljivo prevzel. Bryan ostane tukaj na svojem letovišču do 3. marca; 4. marca se pa poda v Wašhington k slavno¬ stni inauguraciji novega predsed¬ nika. MEDENA HIŠA. Blizu Pueblo, Colo., prebiva v naselbini Rye farmer W. T. Hun- ter, ki se zamore menda edini po¬ našati z medeno hišo. Lansko po¬ letje ustanovilo se je na iztočni strani njegove koče med lesenim tramovjem več rojev bueel. Na¬ nesle so tjakaj toliko medu med tramovje, da ga farmer lahko jemlje, kar iz svoje izbe. Zaeno pa tudi trdi, da je bolje držati bučele pod streho kot druge Sta¬ novnike kajti za prodano strel ter vosek je dobil Hunter letpšnjo zi¬ mo že tudi lepo svoto. PREMOG V NORTH DAKOTI. Fargo, N. Dakota. 29. jan. Dr¬ žavni pomožni rudarski inženir Bliss poroča, da je premogarstvo v državi Dakoti še v povojih. Kar se ga je closedaj nakopalo, je bil še po večini “lignit” (lesni premog) vendar pa zadošča domačim po¬ trebam v onih krajih kjer ni goz- dovja. Skupni pridelek mehkega premoga ali lignita v lanskem le¬ tu znaša 545.090 ton; prideluje se "ga pa v'105 preinogoVnikih, kjer dela čez zimo do 1800 rudar¬ jev v jesenskem in poletnem času pa samo 400. Premogove žile dobi se. po nekateri krajih že od 3 do- 19 čevljev pod površjem; značil¬ no je tu, da se ne nahaja po north dak. premogovnikih strupenih plinov kakor v Pennsylvaniji. Inženir poroča konecno, da je skoraj polovici te države najti ogromne sklade lignita, kjer se ga nahaja približno 500 milijonov ton. $35,185.000 ČISTEGA PREBIT¬ KA. New Yorlt, 28. jan. Tekom zad¬ njega četrtljetja 1912 naredi jek¬ leni trust ali L T . S. jeklena korpo¬ racija nič manj kot $35,185.000 čistega prebitka. Od tega se ura¬ čuna $25,764.926 med redne pre¬ bitke $7,410.979 se bo pa dodelilo v rezervni sklad. GROZIL CELEM MESTU. Kansas Citv, Mo. 29. jan. Načel nik tuk. policije je prejel včeraj od bivšega mestnega delavca John Tailburga grozilno pismo, v katerem je zahteval takojšno iz¬ plačilo $100.000 od mesta, inače bode pokončal z dinamitom celo mesto Kansas Citv, Mo. in Kansas City, Kans. , Navedenee je delal lansko leto v mestni službi. Po njegovem za¬ trdilu se je pa med delom nekaj poškodoval na desno nogi, vsled česar zahteva sedaj toliko odškod VELIKA RAZSTRELBA V CLEVELANDU, 0. VSLED RAZSTRELBE MK030 DELAVCEV V SMRTNI NEVARNOSTI, ŠTIRI ŽRTVE OGNJA. Cleveland, O. 28. jan. V železo- livarni Lpson Nut, družbe je raz¬ neslo danes dva plavža. Vsled te¬ ga je eno poslopje tovarne popol¬ noma razdejano. Nad 20 delavcev je več ali manj nevarno ranjenih. Razstrelba je bila tako močna da je vrglo železne okvire oken polj milje daleč. Vsled te kata¬ strofe je bila poklicana na lice mesta skoro vsa požarna bramba iz dolenjega' dela mesta. Štiri osebe zgorele. Chicago, 111. 30. jan. Danes zju¬ traj nastal je v poslopju Iowa ho¬ tela na 330 North Clark Str. velik ogenj ki je zahteval 4 smrtne žr¬ tve, tri težko- ranjene in več lah¬ ko ranjenih. Voznačenem hotelu s 4. nad¬ stropji je prenočevalo običajno več delavcev vsled nizke stanari¬ ne. Lastnik hiše se ni dosti zani¬ mal za varnostne naprave pri po¬ slopju v slučaju ognja; tako je bilo danes zjutraj pri izbruhu og¬ nja stanovalcem nemogoče dospe¬ ti po kakih lest vah na varno; v- sled tega je našlo smrt v gorečem poslopju četvero oseh; ti so: 30 letni James O. Gara iz New Ha- ven Conn. 40 letni B. Benjanin, domovinska pristojnost nepozna¬ na ; 35 letni brivec Jh-fijes Love iz On k Parka, 111. in 27 Tet na Miss •Pearl Clark: 3 -osebe? ki so posli kale raz oken na tla so nevarno ranjene. Ko je došla na lice mesta bliž¬ nja požarna bramba, ji je bilo ne¬ mogoče rešiti vse zajete nesreč¬ neže, ker je že švigal plamen iz raznih meblovanih sob. Skupna škoda pri poslopju znaša približ¬ no $15.000. SLOVENSKE NOVICE. Z veseljem moralno zopet bilje- žiti vedno večje zanimanje za na¬ meravano Slovensko Zavetišče v Ameriki. Tekoči teden mudil se je na Elvu, Minn. znani gostilničar in hišni posestnik Mr. Mihael Klo- buchar iz Calumeta, Midi. ki je nadzornik J. S. K. J. Pri tej prili¬ ki je obljubil blagajniku odbora Slov. Zavetišča Mr. Geo L. Brozi- chu darovati A’ prid tega prepo¬ trebnega zaA'oda lepo svoto $500 (petsto dol.) Kakor hitro se prič¬ ne uredoA - anje S. Z. oblastveno potrjeno. G. Klobucliarju kličemo tem po tom: Bog ga živi'še mnogo leta! Dal Bog še mnogo takih sloven¬ skih mecenov! / Kakor čujemo so že vsi gla\mi uradniki izA-oljeni odbor Slov 7 .- Zavetišča pod varščino. Torej z združenimi močmi do cilja! OGNJEGASCI — POŽIGALCI. Chicago, UL, 30. jan. V pisarni državnega pravdnika se je danes izvedelo po neki priči skoraj ne¬ verjetno A 7 est, da spada več čla - n o a 7 chicaškega mestnega ognje - gasnega oddelka k takozvanem trustu požigalcev, Predbaciva se jim, da so navlašč zadrževali gad šenje pri kakem požaru samo radi tega, da je bila na ta način zava ¬ rovalna družba primorana plače¬ vati primerno povzročeno škodo. Ogenj so običajno zanetili člani požigalnega trust a, med katere je pripadalo tudi nekaj nastavljen - cev zavarovalnih družb. REŠITEV KITAJSKIH ŽRTEV. San Francisco, Cah, 30. jan. — Naselniška oblast i<- izvedela o , . , . . , Seno en, . . , . . neki skrivni r 4 —*" ""***•- •i ii-alk .£. klice v nemoralno švrho. Vsled tega je udrlo več; državnih nasel- niških nadzornikov v dotično skrivno kitajsko beznico. Da so dospeli do vjetih žensk, morali so razbiti sedem zagrajenih vrat, ter prodreti skozi štiri čevlje debelo zidano steno. Dekleta bodo brez- dvomno deportirana nazaj na j Ki¬ tajsko. NESREČA AVIJATIKA. Aachen, Nemčija. 27. jan. Zopet je zahte\ 7 alo moderno zrakoplov- stvo sa 7 o j o • žrtev a t osebi poznate- ga avijatika lluella. Ko se je hotel Huell dvigniti s SA 7 ojim letalnim strojem a 7 zrak, se je A-sled neprevidnosti zapletel med žice oh brzojavnih drozgo¬ vih. Pri tem se mu jo stroj preo¬ brnil, da je padel nesrečnež z 30 metrov A 7 isočine na tla, Vsled zlomljenega tilnika je obležal na mestu mrtev. FRANCIJA ZA FRANCIJO. Pariz, Francija. 28. jan. Novi francoski kolonijski minister Je¬ an Morel je izdal danes svoje na¬ črte' o reprociteti med Francijo in praznimi francoskimi kolonija¬ mi a- inozemstvu. Namerava se uA-esti prosti uvoz a 7 Francijo A 7 seh izdelkov iz francos¬ kih kolonij. Isto tako se ho odpra¬ vili carino na razno francosko blago, namenjeno v označene ko- nije. MAŠČEVANJE ODPUŠČENIH DELAVCEV. ’ Pariz, Francija. 27. jan. Blizu cerlrve sv, Sulpicija bivajoče ljud stv 7 o na južnem delu mesta je bilo sinoči o polnoči zelo preplašeno \ 7 sled neke razst.relbe. Proga po¬ cestne železnice je na onem mestu A r sled tega zelo poškodovana tako je dobi|a tudi neka večja hiša na prednji strani v 7 eliko razpoko. Policija je mnenja, da so raz¬ strelilo povzročili pred kratkim odpuščeni delav 7 ei podzemeljške železnice. BISANI UTRDBA RAZSTRELJENA. PO VEČURNEM BOJU S TURKI GRKI ZA¬ ŽGALI SMODNIŠNICO. VELIKE TURSKE IZGUBE. Beg ranjencev iz Čataldže. London, Anglija, 30. jan. Tu¬ kajšnjemu listu “Post” poroči carigrajski dopisnik o mnogošte¬ vilnem begu turških ranjencev iz trdnjave Čataldža, ki prihajajo vsak dan v velikih skupinah iz ob¬ legane trdnjave v carigrajsko mesto iskajoči pomoči ter za\ r etja. Neoficijozno se dalje tudi zatr¬ juje, da je nastala med turškimi četami blizu dardanelske ožine velika ustaja, Vojaštvo je kratko-' malo odpovedalo pokorščino raz- ^^ipižhi. ki je ženske voiUne praviee^et ^ poveljnikom. Tako so se .7 t l i| V "iD44Čp(rde properPr, s« upriz--*> n-d>a.,-e od Carivrada- " ' ' zovane sufragetke po vsih mestih V se cirkaške čete, hroječe 15.000 velike proti demonstracije. Samo OBSOJENE SUFRAGETKE. London, Anglija, 29. jan. Ker je kakor znano pri zadnjem zase¬ danju kongresa predloga glede Atena, Grška. 29. jan. Vsled nameravanega premirja zavdada- la je med Grki splošna nejev r olja. Ljudstvo želi, naj bi se nadalje¬ valo /< vojno toliko časa, dokler ne pade zadnja turška posest ae- gejskega otočja v 7 roke hrabrih Helenov. Uradno se poroča, da je napa¬ del včeraj grški prestolonasled¬ nik Konstantin s svojimi četami bisansko utrdbo blizu Janina. Kmalu po spopadu je grško vo¬ jaštvo pognalo v, zrak A 7 eliko- blizu Janine se nahajajočo zalogo smodnika, vsled česar je padlo na stotine turških A r ojakov. V tej, A 7 eeraj semkaj došli A r esti se tudi naznanja da je trajala bit¬ ka od ranega jutra do 12 ure po noči. “ de tudi na to, naj bi Če/ 6 " 1 dovolilo $3.00 NA NAJVEČJI I)V ° TED NIK V DRŽAV/ AH nme. Policija je spravila nevarnega Tailburga na varno. 'čuden slučaj nezgode. Benidji, Minn. ^8. jan. Vsled neprevidnosti pri peči vnela se je danes 12' letnemu Ho\vard Ghar- baku obleka na telesu. V groznih bolečinah je prosil zdravnika naj ga s strelom trpljenja. re tremi leti je tudi njegova mati našla smrt na enak nacm, Lei je zgorela vsled neprevidnega rav¬ nanja z ognjem pri peci. OBČUTNA KAZEN. Los Angeles, Cal. 28. jan. Pri današnji porotni obravnavi je bil obsojen v 201etno ječo Karol Rie- delbach iz Salt Lake Citv, Utah, ker je poslal na glavni tuk. poli¬ cijski stan lani meseca dec. pe¬ klenski stroj ■/■ namenom pokonča¬ ti policijskega načelnika in raz¬ rušiti policijsko poslopje. Pred sodnijo se je zagOA 7 arjal. da je menil z 'dinamitom izboljša¬ ti nekaj neprilik med policijo. ZA NOV PREDSEDNIŠKI termin. \V ashington, 30. jan. 5 senat - ski zbornici se je danes razprav - ljala točka glede premembe usta¬ ve tikajoče se dobe predsedniške¬ ga uradovanja. Nekaj senatorjev je odobravalo dveletno, triletno, štiriletno, pet- in šestletno izvoli- tev , predsednika Zedinjenih i- žav; tudi so odločno povdarjali, da ne sme biti npben predsednik več nego en termin v svojem ura¬ du. Predlog senatorja Bristoiva, o morebitnem odpoklicu pn s0 ‘- Lika pri vsakih navadnih volit¬ vah je bil odklonjen z 58 proti 10 glasovi; propadla je tudi senator Iloke Smithova predloga o samo enkratnem štiriletnem predsedni¬ škem terminu z ^ proti -o S asi vi; protipredlog je bil stavljen na šestletno enkratno uradovanje. Natančno se hode za ta predlog dasovalo tekom jutrišnjega zase¬ danja. Če bo ta nova postava odobre - na potem se ne bo smel veo poga¬ ni ati za predsedništvo bivši pred¬ sednik Roosevelt, sedanji pred¬ sednik Taft _ ali novoizvoljeni dsednik AVilson. PSI V SLAVNOSTNI PARADI. Washington, D. C.. 30. jan. — Med razne znamenitosti o priliki velike inauguracijske parade dne 4. marca prištevati je tudi skupi¬ no psov, ki bodo korakali v spre¬ vodu. To nepričakovano vest je posjieti po zatrdilu tozadevnega svečanostnega odbora. Čudno skupino bode vodil dr. Lester Jones iz Virginije, ki na¬ merava zbrati v vrste razne lov - ske klube iz rojstne države pred¬ sednika AVilsona. Tej skupini na čelu bode korakala godita, v dol¬ gih vrstah ho pa najti razne pse najbolj slovečih pasem. Velikim maršalom pasje skupine bode do - ločen naravno tudi — pes. KDAJ SE MORAMO ŽENITI? Pastor John W. Nicelv v Chi¬ cago je pred kratkim pridigoval svojim vernim ovčicam, kdaj je najbolj primerna Joba za moži¬ tve. Za moške je določil 25 leto, za neveste pa 22 leto. Trdil je, da niti ženin' niti nevesta nimata pred označeno doto pravih sku - šenj človeškega življenja. Nagla¬ sa! je tudi dalje, da mora imeti v zakonskem življenju vedno moški glavno in prvo be®do, kajti žena naj mu služi le kol spremljevalka in pomočnica. Zaies umestna že¬ lja, — a skoraj nefcpeljiva! OJ TE ŽENSKE ! Boston, Mass., 18. jan. Dijaki - nje znane Wellesby univerze ho¬ čejo prirediti v 7 kratkem splošno stavko, ee se ne ugodi njih zahte¬ vam. Poslale so fe ravnateljstvu resolucijo, naj se josamezniin raz¬ redom dovoli v prostih urah za - bave v družbi dijakov iz prijatelj¬ skih krogov. Raviateljstvo še do v Londonu je obsodila policija radi tega 30 vročekrvnih sobojev- nic iz višjih krogov. Voditeljica teh bojevitih žensk je “general” Mrs Drummond. Vsaka izmed teh bo morala sedeti po 14 dni v o- krajni ječi. Vse te obsojenke so pa zaprise¬ gle stopili v stradalno stavko, ker nočejo uživati ponujene jim hra¬ ne. Na ta način nameravajo dose¬ či zopet svobodo. Obsojenkam je bilo dano na razpolago plačati za prestopek nekaj denarne kazni; to so pa hladokrvno zavrnile. GENERAL PAPRIKOV O VOJNI. London. Anglija, General Pa- prikov izjavlja sledeče: Mi smo pripravljeni za nadaljevanje voj¬ ne. V Traciji imamo s Srbi sku¬ paj 280.000 mož. Od teh stoji 100. 000 mož pred Odrinom, 125.000 mož stoji pred Čataldžoru. kakih 60.000 mož stoji pod poveljstvom generala Kutinčeva na 15 km dol- moz. Prekinjeno premirje na Bolgar¬ skem. Dunaj, Avstrija. 29. jan. Bol¬ garski uradni list prinaša zanimi¬ vo vest o prekinjenem premirju s sledečimi vrsticami; “Vlada je izdala ukaz vsem glavnim voja¬ škim posadkam, naj se prekliče turško bolgarsko premirje z jutri šnjim dnem.” Sofija, Bolgarska, 29. jan. Vr¬ hovni poveljnik bolgarske arma¬ de general Savov je izdak danes na svoje vojaštvo sledeč oklic: Kakor razvidno iz dolgotrajnega mirovnega pogajanja, noče naš sovražnik tudi za pičico odstopili od onega ozemlja, katerega ste si vi slavno priborili. Turki hočejo samo z eno potezo peresa uničiti | vse to, za kar se je žrtvovalo toli- | koštevilno mojih hrabrih vojakov na bojnem polju. Ali se hoče te res slavne zmagovalce trdnjave Kirk Killiseh, Bunarhissarja, Lu- leburgasa in Čataldže oropati vsake časti in priznanja? Pripra beda; mnogo jih je že onemoglo vsled mraza, nalezljivih bolezni in slabega živeža. Z mirovne konference. — Zaseda¬ nje prekinjeno. London, Anglija. 29. jan. Da¬ nes so naznanili pooblaščeni za¬ stopniki balkanskih zveznih dr¬ žav načelniku turške delegacije Kechad pasatu, da nočejo več pri-f sostvovati mirovnim konferen¬ cam. Povod temu daje neprestana trmoglavost Turkov v zadevi pre¬ daje trdnjave Drinopolja v roke zmagavalcem. Nekateri optimisti so pa nav¬ zlic temu še vedno mnenja, da se bo na kak način rešilo sporno v- prašanje. Morda bodo Turki le dovolili kapitulacijo zahtevanih trdnjav .’ Ta velevažen odgovor se pričakuje že jutri od turške vlade. Turki popustljivi. Carigrad, Turčija. 30. jan. Ta¬ ko težko pričakovani odgovor Turkov je danes uročil veliki ve¬ zir Shefket paša avstrijskemu poslaniku v Carigradu, grofu Pal- laviciniju. Turčija zahteva, naj se ji še prepusti one pokrajine okoli Drinopolja, kjer se nahajajo važ¬ na turška svetišča. Zaeno je pa Turčija pripravljena prepustili sodbi velevlasti ozemlje na des- nom bregu reke Mariče, naj te ukrenejo - po svojem mišljenju glede njegove razdelitve. Turška vlada je pripravljena tudi zaeno opustiti ozir, razorožiti vse trd - njave tega mesta. Glede aegijjske- ga otočja, katerega zahteva Grči¬ ja ; si želi turška vlada pridržati le suvereniteto nad onimi otoki, ki so v neposredni bližini turške¬ ga suhega ozemlja; ostale pa pre¬ pušča v roke velesil, naj ukrenejo z njimi po svoji presodbi. V tem odfeoforu zahteva nadalje Tifrči- ja tudi ohranitev vseh posvečenih turških krajev v Drinopolju. gi črti med Marmarskim in Egej- se f 01 . e j novo maščevanje, skim morjem, da izolirajo Galipd- lis. Glavno taborišče oblegovalne balkanske armade — ker je treba postojanke pri Čataldži smatrati za oblegovalne — je v Lozengra- du. Poleg tega imamo 70.000 mož izurjenih rezerv in 15.000 mož ma¬ kedonskih četašev. Vsa ta naša vojska je najmodernejše izurjena in ima najmodernejše orožje, za¬ to si lahko mislite, da se ne boji¬ mo nadaljevanja vojne. Naša ar¬ mada je mnogo boljše pripravlje¬ na za vojno sedaj kakor v začet¬ ku vojne. Kljub temu smo zelo miroljubni. Premirje nas je stalo 3 milijone frankov na dan in ne verjamem, da bomo taka bremena za nove zmage. Pokažimo svetu, da zasluži naša ljubljena bolgar¬ ska domovina več časti ter pri¬ znanja, kakor se nam ga deli. Odgovor Turkov. Carigrad, Turčija. 29. jan. Od¬ govor turške vlade na stavljeno ji noto oz. zahtevo evropskih ve¬ levlasti se ima uročiti jutri av¬ strijskem poslaniku. V višjih di¬ plomatskih krogih se je zvedelo samo to. da bode zavzemal odgo¬ vor Turkov ali konečni poraz, ali pa nadaljevanje z vojno. Turki postali hi poraženi na vsi črti, ako bodo ugodili vsem zahtevam vzdržali dolgo. Če sc premirje od- j ev r°P s kih_ velesil v prilog balkan- pove, bo to naznanil general Sa¬ vov turškemu vrhovnemu povelj- prec danes ni rešilo ega kočljivega pa so turške čete na vprašanja. Galipolis. r.ištvu. Odpovedni rek traja od 7. zvečer na, dan izročitve odpovedi skozi 4 dni. Turške čete pri Čatal- dži štejejo k več jen u prav malo več kakor 100.000 mož. Res je. da je izvrstno reorganizirana, toda o organizaciji naših čet niii no¬ čem govoriti. Manj organizirane po'otoku skih zaveznikov Vlada se bode pri tem men - da ozirala na neprestane nemire med turškim ljudstvom. Pristaši umorjenega ministra Nazim paša- ta so uprizorili zadnje dni med političnimi nasprotniki Mladotur- ki v okolici mesta ter trdnjave Čataldža pravo ljudsko klanje. Vsled tega prihaja vedno dosti ranjencev iz teh okrajev v mesto. Med vojaštvom vlada skrajna POLOŽAJ V ODRINU. Belgrad, Srbija. “Politika” poroča, da se je zednje dni števjlo beguncev iz Odrina znatno po¬ množilo. Ker se je izvedelo, da Turki prebivalce nalašč iz mesta izpuščajo, da bi imela garnizija več hrane, so oblegovalei izdali povelje, da morajo vse begunce zavrniti. V mestu se vrše spopadi med prebivalci in vojaki. Hrane v mestu primanjkuje, vendar se še vedno dele majhne porcije. POVRATEK SRBSKIH ČET PREKO REKE. Dunaj, Avstrija. V nekateri;.! krogih zatrjujejo, da se bodo srb¬ ske čete iz Drača, ko ga zapusv.-, na avstrijskih ladjah prepeljalo na Reko, od koder se vrnejo po železnici v Srbijo. To pot morajo baje zato voliti, ker so albanski predeli tako zasneženi, da Srbi m- morejo domov, dasi je tudi takr : snežilo, ko so se v Drač podali. ZAKAJ HOČEJO RUMUNI BULGARSKO SILISTRIJO? Dunaj, Avstrija. V ‘Neue Freie Presse” razmotriva nek vojaški strokovnjak strategiški pome.: bulgarskega ozemlja Silistrij::- Kavarna za Rumunijo, ki ga sled nja za uspešnejše ofenzivno ake - jo proti Bulgariji nujno rabi. S daj bi morali Rumuni v slučaj;; ofenzivne vojne svojo armad > najprej prepeljati čez Donavi . kar bi pa bil zelo težaven posel, ker je reka ponekod celo do 2 km široka in so poleg tega tudi obre¬ žni kraji daleč na okoli zamočvi; - jeni. Silistrija bi pa bila naravne vrata ruinunske ofenzive proti se¬ verni Bulgariji. Z bulgarskim e zemljem povečana Dobrudža bi s • tudi dala dobro porabiti za moč¬ no krilno akcijo, za kar pa dos, - nja Dobrudža ne more priti v p; štev. Da so tudi Iiumunom ti’ • momenti merodajni, dokazuje.■ - njihove teritorialne zahteve, k- naj bi kar le moč zavarovale i>j f - hove pozicije v Silistriji. I Minnesotske vesti. duluth. Iz Los Angeles, Cal. dohaja semkaj brzojavna vest, da je u- mrl ondi splošnoznani in najsta¬ rejši rudarski kapitan z Mesaba Range A. P. Wood v 74 letu svoje starosti; v Cal. je živel približno 8 let v pokoju. Kapitana A. P. Wooda sme se prištevati pijonirjem našega že¬ leznega okraja; kajti pod njego¬ vim nadzorstvom poslalo se je pi¬ vo “karo” železne, rude z .Mesa¬ ba Range v Duluth. Pokojni kapitan Wood je bil mojster v svojem poklicu. Izšolal se je na neki iztočni rudarski uni¬ verzi. Njegova najprva služba je bila 1. 1873 v Marquette bakre¬ nem okraju drž . Midi. L. 1888 se je pa preselil semkaj v Minne¬ soto, kjer je pričel z raziskava- njem znanega rudnika "Section 30” blizu Elya; kasneje je postal superintendent Mountain Iron rova, kjer je ostal toliko časa, da ni prešlo podjetje v Rockefeller¬ jeve roke, ali v roke jeklenega trusta. Ravno med tem časom je kapitan Wood poslal z železnega okraja v Duluth prvo tovorno karo rude. Delal je kasneje tudi pri znani Minnesota Iron družbi in je izsle¬ dil mnogo izdatnih 'žil rude po raznih okrajih našega železnega okrožja; izmed teh je najbolj znamenit rov “Iron Chief”. V Duluthu zapušča vdovo, ter dva sina. Njegovo truplo prepe¬ ljejo tekom prih. tedna semkaj. — Včeraj obhajali smo 70-let- ni rojstni dan pok. mučeniškega predsednika McKinleya. Rojen je bil namreč dne 29. jan 1843 v Niles, okraj Trumbull, drž. Ohio. Kakor znano, ga je umoril anar¬ hist Ozolgosz dne 14. sept. 1901 v Buffalo, N. Y. o priliki ondotne razstave. \ V spomin na njegovo rojstno obletnico je bilo videti včeraj med domoljubnimi čestilci več onih, ki so nosili MeKinleyevo najljubšo cvetko, bele in rudeče klinčke. Tuk. cvetličarji so nare¬ dili vsled. tega lepo kupčijo, ker so bile označene cvetke že tekom dopoldneva vse razprodane. — Mestni komisar javnih del poroča, da je potrošilo lansko leto mesto Duluth $675.786 za razna javna dela. Za izboljšanje cest se je izdalo $234.708; za vodovode $19,011.54; za preostalo pa $25. 234.22. Leta 1911 izdalo se je za te naprave samo $230.245. —Sklenilo se je, naj se letos ne škropi več cest z vodo; temveč s posebnim oljem, ki je po zatrdilu veščakov bolj prikladno za praš¬ ne ceste kot voda. Stroški škrop¬ ljenja z oljem znašajo samo 4 in pol centa na štirjaški čevelj. — V našem uredništvu so se zglasili rojak Jakob Bučar in ro¬ jakinja Marija Bavdek iz Pine- ville, Minn; Frank Rojar iz, Au- rore in Geo Glad iz Hibbinga. Frank Rojar se je mudil na tuk. okrožnem sodišču glede pridobit¬ ve prvega državljanskega papir¬ ja. CHISHOLM. Dne 25. tm. se je ponesrečil pri streljanju rude med delom rojak Anton Lavrič. Ko je deval smod¬ nik v plasti rude, se mu je iz ne- poznatega vzroka smodnik vnel, kar je povzročilo veliko razstrel¬ ilo. Poškodovalo ga je na prsih, na glavi in na rokah. Enako je tudi vsled razstrelile ranjenih n j ek a j njegovih tovarišev, a ven¬ dar ne tako nevarno. Ponesrečeni Lavrič spada k društvu “Slovenski rudar” št 110 S. N. P. J. Poročil se je zadnji ponede- Ijak rojak George Zameje z gdč. Julijo Terdak. Želimo jima mno¬ go sreče in blagoslova v novem stanu! — V znani prahami ali Dupont smodnišnici so pričeli letos izde¬ lovati novo vrsto dinamita, ki bo posebno pripraven za razstrelilo drevesnih korenin na posekanih zemljiščih. — Glasom nove določbe S. N. P. J. se bode pri prihodnji seji društva “Slov. Rudar”, spadajo¬ če k ti Jednoti sprejemalo tudi otroke v to Jednoto in sicer zava¬ rovani za slučaj smrti do 16 leta. — Naša splošno priljubljena domača slovenska godba bode pri redila dne 1. febr. t. 1. to je v so¬ boto pred pustno nedeljo v svoji dvorani veliko zabavno veselico. (Maškerado s plesom). Za izvr¬ stno zabavo se jamči vsakemu gostu osobito ker bo ta dana na¬ stopila godba z najlepšimi narod¬ nimi skladbami. Čisti prebitek veselice je name¬ njen za nabavo društvene unifor¬ me, katero si mislijo godci naro¬ čiti prihodnjo spomlad. Pričakovati je ytorej vsestran¬ ske udeležbe. Podpirajmo kaj ra¬ di naša domača društva, osobito ona, ki so nam vedno naklonjena, in 1o zasluži v prvi vrsti Sloven¬ ska godba na Chisholmu. — Vsled nove postave, tikajoče se prodaje tobaka nedoraslim, sta bila teokči teden aretovana Pet. Miskoski in A. W. Brist, oba last¬ nika prodajaln tobaka. Dasirav- no sta se pred sodnijo izgovarjala da jima ni bila nova postava pov¬ sem znana, sta morala plačati oba primerno denarno globo. Strogo se tudi pazi na last - nike gostiln pri prodaji opojnih pijač dečkom v starosti izpod 16 leta. — Naš občinski svet je sklenil zasaditi na spomlad ob vseh več¬ jih'cestah nad tisoč mladih dre¬ ves, ki bodo delala čez nekaj let kras in udobnost mestu. Pričaku¬ je se da bodo sedaj zasajena dre¬ vesa dorastla do svoje normalne velikosti že v 25 letih. — Upravnik Doric Tlieatre nam javlja, da se v njegovem gledali¬ šču predstavljajo najbolj izbrane premikajoče slike in druge pred¬ stave, katere so podučne in za¬ bavne. Zatorej se priporoča cenj. Slovencem v obilen poset. Obilo zabave po trudapolnein delu je vsakemu priporočljivo. ELY. — Naša dobroznana in dolgo- kljuna štorklja je imela zadnje dni na Elyu precej posla. Obisko¬ vala je najbolj gotove slovenske družine po tukajšnjih ‘ lokf^etib.’. Tako se je zadnji 'teden ..šila pri družini rojaka Ludovik Peruš ka; pustila mu je krepko nežno hčerko, Nežico, od tam je šla celo miljo daleč do “Savoy” Locati- on, ker je imela opravek pri dru¬ žini Louis Pogorelca; temu je pa pustila sinčka. Rojak Pogorelc je lahko ponosen, ker ima sedaj že pet sinov. Od tam se je podala v “Zenitli” okolico, kjer je podari¬ la rojaku Josip Koščaku zalo hčerko Josipino. Vsem srečnim starišem iskrene čestitke, novorojencem pa srečo in zdravje! — V tukajšni bolnišnici se na¬ haja v bolestnem stanju rojaki¬ nja Frančiška Ščurk. — Na bolniško postelj je vrgla bolezen rojakinjo Katarino Bu¬ kovi« ; boleha na obistih. — 13 letna hčerka rojaka Ste¬ fan Banovca, Marija Banovec bo¬ de te dni v bolnišnici operirana na vratu. — V soboto, dne 1. febr. mislita stopiti v zakonski stan: Josip No¬ vak in gdč. Ana Skala. Nevesta je hči dpbroznanega tuk. trgovca, in založnika “Pabst” piva g Ska- lata. Do sedaj je bila uslužbena za knjigovodkinjo pri tvrdki Slo- gar bratje. Ženin in nevesta sta zelo poznana ter priljubljena v tuk. naselbini. Mnogo sreče in za¬ dovoljnosti v nove mStanu! — V raznih tuk. političnih kro¬ gih pričelo se je zanimanje za prili. občinske volitve, vršeče se letos meseca aprila. Med kandi¬ dati za župansko mesto prijavili so se dosedaj že trije. Kakor se čuje bode zopet kandidiral dose¬ danji župan Weinzerl, ki je ka¬ kor znano zmagal pri zadnji izvo¬ litvi s pomočjo zanj oddanih gla¬ sov naših slovenskih volilcev. EVELETH. — V torek dne 28. tm. vršil se je pogreb, tako na tragičen način umrle 4 letne hčerke rojaka John Paukoviča. Ko se je mudila označena hčer¬ ka zadnji petek pop. sama v ku¬ hinji, je hotela zakuriti peč. Mati se je pa med tem časom nahajala po opravku na dvorišču. Po jako nevarnem načinu in izgledu od- raščenih je nesrečna deklica poli¬ la drva v peči s petrolejem; pri tem se je nagloma vnela tudi po¬ soda te gorljive tvarine, tako, da je bila neprevidna deklica v ne¬ kaj trenotkih vsa v plamenu. Borila se je s smrtjo več ur v neznosnih bolečinah. O takih ne - srečah se večkrat čuje; vsled tega je potreba pri peči največje po¬ zornosti ; nespametno je tudi puš¬ čati male otroke v kuhinjah blizu gorečih peči. HIBBING. — Zadnjo nedeljo pripetila se je tukaj velika nesreča ki je za¬ htevala 22 letno gdč. Lydijo O- man za svojo žrtev. Ko so označeno ta dan peljali v ambulančnem vozu iz Chisholma v tuk. bolnišnico, so se je splašili dobro miljo oddaljeno iz Chishol¬ ma konji ambulančnega voza. V- sled prizadete poškodbe pri pad¬ cu je gdč. Omanumrla takoj dru¬ gi dan. Njene ostanke prepeljajo v mesto New York, York Mills, kjer ima svoje stariše. — Dne 26. tm. pripetila' bi se bila kmalu vel. nesreča v tri milje od tukaj oddaljeni naselbini Em- met Siding poleg Great Northern železnice. v V štirih lesenih tovornih vozo¬ vih spalo je isto noč nad 40 itali¬ janskih delavcev. Vsled neprevid¬ nega ravnanja s pečjo je pa na¬ stal ogenj v nekem vozu, ki je v kratkem času upepelil še preosta¬ le tri. Delavci so se še pravočasno rešili na varno. VIRGINIA. — Sorodniki lansko leto pone¬ srečenega rudarja John Mattsona iz Chisholma uložili so pri tuk. okrožnem sodišču naprarn lastni¬ kom Shenango rova tožbo za od¬ škodnino $7500. -— Krivdo nesreče se pripisuje družbi ker ga je povozila tovorna kara ko se je Mattson vračal zve¬ čer z dela domov preko odprtega rova. — Dne 27. tm. je obsodil sod¬ nik Carev Henrika Manesa v pla¬ čil” $115.— - vsled nepostavnega d..; ja. p je. Iz naselbine pri Kabetogoma Lake je prihajalo oblastim zadnji čas več pritožb čez ondotne “Blind piggerje”. Ta slučaj naj bode v svarilen iz- gled vsem onim, ki točijo pijačo brez dovoljenja. — Zadnjo soboto je tuk. okraj¬ na sodnija privolila ločitev zako¬ na Zofiji Gudevič od svojega so¬ proga Anton Gudeviča. Navedeni je ravnal ž njo jako surovo, poleg tega je vedno pijančeval in ni ho¬ tel skrbeti za preživež. dospela z lučjo prejKzu lese¬ nega tramovja. Smrad se je je kmalu širiti iz rova venkaj na po¬ vršje. Nam se ni zdela stvar tako nevarna, vsled tega smo se podali na svoja mesta v rovu; konecno smo pa začuli rešilni glas m / le¬ žali okoli 10 ure na varno iz rdu- nika, št. 2, 3, 4, in 5. . V spremstvu kapitana, m delo¬ vodje se je podalo kasneje ne¬ kaj mož v rov, katerim se je po napornem trudu posrečilo o- kalizirati ogenj. Ob pol drugi uri čez polnoč bili smo zopet vsi na naših mestih. Pri gašenju se je pet mož one¬ svestilo, katere je pa došli zdrav¬ nik kmalu spravil k zavesti. Se¬ daj se pri nas dela zopet kot preje. Mike Muhvich, poročevalec. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Vse one cenj. naročnike, kateri morda he dobivajo redno lista prosimo, naj nam blagovolijo to nenudoma naznaniti po dopisnici. Skušali bomo takoj popravit vsak morebitni nedostatek. Upravništvo “NARODNEGA VESTNIKA” Iz severnega Michigana! CALUMET. — Dne 23. tm. zjutraj ponesre¬ čil se je v South Hecla rudniku rojak John Obradovič star 39 let. Padla je nanj večja plast rude in ga tako poškodovala, da je po pre¬ teku nekaj ur umrl. Pok. je bil doma s Podgrada pri Novem me¬ stu na Dolenjskem. Semkaj v Ameriko je prišel že tretjič, to pa zadnjič pred kakimi petimi me¬ seci. V starem kraju zapušča že¬ no in pet nedoletnih otročičev. Društvo sv. Barbare št. 31 spa¬ dajoče v Forest City, Pa. mu je preredilo lep pogreb. P. v. m! — Hudo sta zbolela na revma¬ tizmu rojak Frank Plautz in Jos. Rom. Želimo jima, da bi kmalu okrevala! — G. Pavel Schneller, preds K. S. K. J., se je odpeljal zadnjo ne¬ deljo proti Jolietu, kjer se vrši letna seja glavnih uradnikov te Jednote; g. Mihael Klobučar sc je pa zopet vrnil v sredo zjutraj iz Elya, kjer se je mudil kot nad¬ zornik v glavnem uradu J. S. K. J. pri pregledavanju letnega ra¬ čuna. SOUTH RANGE. Že dolgo časa se nisem oglasil iz našega rudarskega okraja. Da¬ nes imam poročati novico, katera se je pripetila zadnji ponedeljek, ali dne 2 1 . tm. v tule rudniku Baltic Mine. št. 2, predor 12. Iz dosedaj še nepoznatega vzro¬ ka je nastal ogenj, vsled malo¬ marnosti in neprevidnosti dveji delavcev. Popravljala sta namreč oboke, pri tem sta pa najbrže NAZNANILO. — Iz urada dr. Friderik Bara¬ ga št, 93. K. S. K. J. se naznanja, da je društvo dne 12. januarja na svoji redni mesečni seji, sklenilo da se pristopnina zniža na $3.25c. za dobo treh mesecev; Vsi na no¬ vo pristopli člani plačajo sedaj samo $3.25c. pristopnine. Zatoraj priporočam pristop vsem onim tukaj v Chisholmu stanujočim rojakom, kateri ne spadate še v nobeno društvo, v zvezi s K. S. K. Jednoto. Zdaj imate priložnost z malimi prispevki postati članom društva in Jednote, katera prav po materino skrbi za svoje člane; bodisi v slučaju smrti ali bolezni ali v poškodbi če je član zavaro¬ van proti temu. Naj se torej vsak zaveden rojak brez odlašanja po- žuri da postane član društva in Jednote. Iz urada ^zgoraj imeno¬ vanega. jdru ' , jaznanja vsem članom sdarffijuč&tTbia "Chisholmu, da se naj polno številno udeleže seje dne 9. februarja 1913. Tem potom tudi prosim člane goriome- njenega društva, da bi se na dru¬ štvenih sejah obnašali kakor se spodobi dobrim društv. bratom, ki gledajo za korist in uspeh dru¬ štva, ne na društvenih sejah do- prinašati take stvari, ki k druš¬ tvu ne spadajo, kakor se je godilo to na zadnjih sejah; da bode vsaj mogel dr. predsednik malo reda držati. Ker to je jako žalostno, če se ne vrši seja mirnim potom. Glejte: Člani in bratje se imenu¬ jemo ! Pa mesto ljubezni in sloge ki bi morala biti med nami, je so¬ vraštvo in zakaj? Zato, ker ako ima eden ali drugi kako stranko, pa pri društveni seji dela ž njo prepir.Bodinio združeni in deluj¬ mo vsi skupaj za korist in blagor društva in njegovih članov; ne pa v propast! Vedni prepiri in nov društveni odbor, to se rado ponavlja kjer ni sloge, ker se čla¬ ni ne zavedajo društvenega cilja. Oh koncu pozdravljam vse člane in članice slavne K. S. K. J. po¬ sebno pa dr. Friderik Baraga, št. 93. Jifob Petrich, tajnik. KAM PA DANES? —- Kaj me vprašuješ, saj veš kje je dobiti najboljšo kapljico? j —Kje pa, Pepe? — Jurče, ali res ne veš za go- j stilno Charleta Zgonca na Lake j St. v Chisholmu. On prodaja pri¬ stno domačo kaplpjieo iz neivvor- škega grozdja. Hajd z menoj, da se prepričaš. Prepričan sem, da ga boš nesel še ženi en bokal, da bosta bolj na roke. Pri Chas. Zgoncu je dobiti ve¬ dno friško pivo in drugovrstne pijače najboljše vrste ter tudi fi¬ ne smodke. Pri njemu so vedno na razpolago tudi prenočišča in rojaki, ki pridejo v Chisholm, so vedno dobro došli. Ti, Pepe, kaj pa bo za prigri¬ zek? ■— Ha, ha, ha, — pečen krom¬ pir ! Na proda] je 120 akrov zemljišča, dve milje odda¬ ljeno od Nashwauk, Minn.; zemljišče se nahaja v Section 18, Town 57, R 22 in sicer: Lot 3, N. E. 14 of S. W. 14 in N. W. 14 of S. E. 14 . Dalje 160 akrov zemljišča severno od Buhi, Minn., katero leži Sec. 27, Town 59, Rang 91 in sice>r: N. W. 14 of S. E. 14 , S. E. 14 of S. W. 14 , N. 14 of S. W. 14 . Za cene in podrobnosti obrnite se na lastnika JACOB STUBLER, 108 East Second St., Duluth, Minn. OPOMIN. Podpisana opozorjam rojaka Luka Ribič-a v Bhvabiku, stanu¬ joč na Cass Ijocation, da naj pu¬ sti za lansko jeto za košnjo prev¬ zeti vrt v taiem stališču, kakor ga je prevzel od Matt Bandeka. Jaz moram plačevati od zemljišča davek ali pristojbino. O tem pla¬ čilu imam po;rdila v rokah. Za lansko leto kupil je saipo mrvo a zemlja je pa vsled najemnine moja. Toliko nu v ravnanje. Marija Bavdek, Bivvabik, Minn. — Za vseli no oglasov tujih tvrdk ni odgovorno ne uredništvo ne upravništv* našega lista. Ven¬ dar pa prosino cenj. odjemalce, ki kupujejo o:l tvrdk priobčenih v našem listu, naj nam izvolijo vsako morebitio nerednost ali ne¬ poštenost pr kadet o na ta način naznaniti. Mi skušamo priobče¬ vati samo debre oglase; slahib tvrdk ne bomo nikakor priporo¬ čali rojakom, ti bi jim morda u- tegnile škodomti. Uprava “N. V.” PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Gilbert in ! okolici se priporočam za poprav- i ljanje ur in naznanjam, da imam j v zalogi vsakovrstno zlatnino, j Pridite in kupite, da se prepri¬ čate o solidnem blagu in cenah. Za vsako popravo ur jamčim’, ta¬ ko tudi za dobro, trpežno novo blago. Podpirajte svojega tu ži¬ večega rojaka, ne pa tujca, ki pride ter zopet gre. Svoji k svo¬ jim! JOSIP ČIMŽAR, Broadway St., Gilbert, Minn. NOVA BRIVNICA. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v novi hiši rojaka Anton Geržina lepo urejeno brivnico. Priporo¬ čam se bratom Slovencem za. obilen po¬ set. — Milan Gavrich, brivec, Chie - holm, Minn. 27-1-27-2 FIRST STATE PRVA DRŽAVNA BANKA ELY, ^ Tem potom se naznanja vsem rojakom v »1 nesota, in okolici, da je nova banka že opravi^ 1 ^ jemati in izplačevati vloge, rojaka Poslovanje se vrši ^ GEO. L. BROZICH. dokler ne bode naše lastno poslopje dograjeno, Naša zveza z večjimi bankami v Duluth Minneapolis, Minn., Chicago, 111., in New York vam jamči absolutno solidnost v poslovanju. OD ULOG PLAČAMO PO 3° 0 OB A »■! Rojaki, poslužite se naše banke in izročite hranke nam v pohrano. vaše Pii. DENAR V STARO pošiljamo hitro, točno in po najnižji ceni, kar nam gočuje zveza z najboljšimi bankami tu in v uozen^ THE FIRST STATE OF ELY, MINN. M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH, IŠČE SE MARIJA GOLOBICH, rojena Skala, 1 1 doma iz vasi Kal pri Semiču, okraj Metlika na Dolenjskem. Pred dvajseti¬ mi loti je bivala v Leadville, Colo. — Prosim cenjene vojake, če kdo ve ga, njen naslov, naj ga blagovoli sporočiti meni, njeni sestri. Neža Novak, P. O. Greaney, Minn. 1-27-2-3 ' | PRIPOROČILO. Rojaki Slovenci in bratje Hrvati v Buhi, Miun., in okolici ter oni, ki se pripeljete od daleč po novi poulični že¬ leznici semkaj, vstavite in zglasite se v moji na novo otvorjeni edini sloven¬ ski GOSTILNI. Poulična kara se vsta¬ vi ravno pred mojim podjetjem. Točim vedno sveže pivo in vsakovrstne druge fine pijače, v zalogi imam tudi dobre j j smodke. Potujočim je na razpolago pri j meni čedno in ceno prenočišče. — Za 1 1 obilen poset se vljudno priporoča Fran I Arko, po domače Cvarin, lastnik go - stilne, Buhi, Minn., (glavna cesta). VELIKA RAZPRODAJ I v A. M. Murnikovi trpin Najlepša prilika za nakup raznovrstnega blaga $50.000 vredne zalogo l’ri vsaki stvari, kupljeni sedaj pri nas. si lahko prihranite y ;i> 14. in celo več, radi izjemno znižanih cen. Še nikdar se Vam ni nudilo preje tako ugodna prilika. Pridete torej in proprieajte se o naših sedanjih cenah, dokler, traja raz¬ prodaja. Ia s ' fVji' P M . V u , 1 1 ‘ fll)^ %}fV« rS< IrO Jh, stal - Bela 10 .je lneg a £&*** p-javna P° posiovat sestnik mh ,7 nori med ! je bilo ulom , trgovino. P< lomilci odne 500 kron. judouiacii milno oro i f polic drža 1 ju!, deloma otjo P a linico tako, V vasi j( 1 storilci, to< izpostavlja :rija ne pri s«wti-fld le ifedea nob< 1 v nočeh pi filae znosili Mtevali cel 1 h. Natakaric ® ti polije p 'prišli do de Ni na skri ■ jih je Savino, že %i od teh k nj * rif “> jim i) j Pol eg r ■Nja še . T r okha. n atan. : 18 da sel,, Walter H. Radermacher odvetnik in pravni zastopnik PISARNA: H D0WUNG BLOCK, BR0ADWAY STREET GILBER?, MINN. Zastopam več najboljših in najsta¬ rejših zavarovalnih družb proti ognju na življenje in proti ponesreeenju. (Pre¬ skrbujem tudi varnostne (Surety) bon- de. Ves ta oddelek bo zanaprej vodil gosp. Louis Vessel. Posebno pozornost dajem pri tožbah | in v vseh pravnih zadevah. Razprodaja je pričela v B deljek, 20. januarja ob 9. uri. poldne, zaključi se pa V SOl)OtO l* |f tir nar ja ob 10. uri zvečer. *aLi , .. Se “a ?dao ilCIl * Prepričajte se o istinitosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado- ! voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lati, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. ►I" * * JOSIP scharabon BLIZU UNION POSTAJE. . 415 West Michigan Sl., DULUTH, KADAR PRIDETE V DULUTH, POSETlT® ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVRSTNO P°; : : STREŽBO V MOJI GOSTILNI. : ' Pošiljam denar y staro doH*° v PO SVETOVNO ZNANI BANKI KNA^ : : : NAGHOD & KUEHNE. ^ : , j( || Prodajam parobrodne in železnišfc e Priporočilo. !r Dobro izkušeni brivec se priporoča cenj. občinstvu za obilen poset. Briv - nieo imam nastanjeno v prostorih po- znatega saloona št. Praprotnika, kjer izvršujem brivsko obrt , kar najbolj vestno. Govorim angleško in nemško. Pridite enkrat k meni in prepričajte se o postrežbi in delu. A. ZASTRW l BRIVEC LAKE ST., CHISHOLM, MINN. NAROČITE SE NA “NARODNI VESTNIK”. Kdor hoče deta naj * se nemudoma naroči na najnovejšo angleško kni ° v,, “VELIKI SLOVENSKO-ANfiLEŠKI INN Ja se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angl es _ c n 1 ” ff0 vt ll | ■ Ht 11 O h 3°, & 1 iiiLio urez učitelja ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-ang! . škfii ,f "i° P 08 ^ 1 ? 0 ’ navodilo za angl. pisavo,j^ijan angl>* (nad 43» potreDo, navodilo za angl. pisa\ s m pisem in kako se postane anrerikanski e ga nna knjiga dozdaj največjislov.-angl. i n trdo in okusno v platnu vezana stane $ 2 . 00 , in se dobi pri: V. J. KUBEI.KA, 538 W. 145th STREET, NEVV I edino in največje založništvo slovensko - anglei 1 slovenskih knjig..— pišite po ceni X e v ; Hs j i z stare domovine. || ^s^s^~^ 8 aa«s« 8 ai ! Kranjs Ko. . „ 0S pa Fam Seumg roj. ,rfl*. |e V, trstovca g. Karola ", i nur°r’‘ 2(j let. Zapušča stara Radovljici v noči od kaviarja t. ' ^rla je' 'jLe tobačne tovarne t,lk J zvestega pnstasa S. v visoki starosti i2 a IlU j J l ; e bil eden redkili lk0;l z bojnega uol.ia leta V nalni : zaloge nas. si več. vatli ■eje tako opricajte •aja raz' ;k<> %{ 1. soproga Fr. in odborni¬ ci 1 ' 1 hranilnice” gospa / Megušar v starosti 67 rodbini nase sožalje ! »gSsodno 10. jan. usluz- PckoP au . . tokaj £;» Aleša h umrl je P ° k fz bojnega polja 1 gg0_ V priznanje njego- ‘‘1 i: ! " j e pokojniku izkazala !a3 ‘!l t vojaška godba 27. peš- " J ”k ” je udeležil slavne bit- peversee, v kateri se je po- ' ,r odlikoval. Prša pokojnega ^ e krasilo pet svetinj : dve * ju, tri zaslužne. _ \ j e g t. m. zjutraj visnje- Ep-gi župan m trgovec Anton j-o star komaj 62 le . Lil ^ je na Rovih učitelj vhje z gdeno. Franjo Gril, : ; ^o najemnika Kolezije. 'Iva Dne 11. tm. se poročila ,S kandidat dr. M. Šubic, triadnega svetnika I. Šubica in L gela Kavčnik, hčerka viš- ^ deželnega sodnega svetnika jl£3 ra n Kaveuika. Državna policija v Ljubljani jfc poslovati dne 1. aprila. Qd lestnik policijskih stražnikov "vzame država okolu 40 mož. Tlom. Iz Šmartnega pri Litiji: 'noči med 26. in 27. decembrom i je bilo ulomljeno v Razborško- | trgovino. Poleg drugih stvari ilci odnesli baje tudi goto- bt 500'kron. Da so vlomilci no- in domačini, dokazuje to, da jHomilno orodje, katero so do- čini-kovači spoznali za svojo deloma pozabili v trgovini, zakopali v Jančetovo ko- o tako, da je soseda to opa- V vasi je vsak prepričan, kdo utorilci, toda javno se nihče no- npostavljati, dokler jih žendar- Brija ne prime. Štirje fantalini v fer-sti od 16. do 20.Hefa, ftdterjfe »len nobenega denarja nima, v nočeh po vlomu od neke go- :lf znosili tri Štefane vina in stevali cel kuhan želodec, in kru ^Natakarica je takoj izpoznala, i pobje po poštenem potu ni- Nfislido denarja, in če bi, bi ne *il> na skrivaj vina iz gostilne, [*iib je pa bala, jim je pro- J.. 1 ™- želodec je pa utajila. F*®. od teh se je celo hvalil, da ^ n -jim za praznike neki ,, j® jim podaril kar celili 500 °leg navedenega ima žen- ^-'i.ja še veliko drugih doka- rokha. Zahtevamo v imenu P 1 * natančno preiskavo o vlo- L a se ^ivci primejo in kaz- ! *anj E ko vino. Iz Radoviče anjsko vino ni tako kislo, .- Seaiu j' J e obetalo. Le neka- v, 0 ^1° je bilo lani za lih . aj jrhogradov bogato ob- se ne z lepa tako, takoj Cl .^ a n ^j za kebel grozdja, ni *n žvepljali, pa .« i,J L , P orna g a l°. Upanja pa L ° Ublmo ' Nekateri zdaj še X ' f^menje, da bodo še ti bol - 01 . Sa nain lle odpre i Ltos 1 , Vlri doh °dkov. Pa ljic. a ' , se dobi prav dobra lat j. proda L le pridite po- 1 Jako ? T k ’ tudp dragi ni- ’■ Itcnj, ak ° r je P ra v.. Torej l r ‘^f£ala P ° Šte '' Za P ° Št ' "hcijai K lmenovan f^f^če. lAne 27. t. j - 8 dclovo • ani ° ^ letnico 11'ščin ' n ' !a na slovenskem Ji.Cg,, v Radovljici. Jani. S g ° b er > odvetnik v f Pisa rn . ' Pre k mesecih s Preseli v Radov- Se^ov' ajo * Radovljica a ! pri speva° VeŽan kolodvor. ,.\ a f' a meni Hov , 50 ’. 000 K- P° sl an ee E "'^an . le res bilo so na Gorenj- velikanski spre- menda 150.000 Tako na- g. vi- ti , 1 vacific . snom- ■ ' železnica, ko imamo ium » ; ln la velikanskega sko zaradi zemlje. Ljudje st >o lundra, ki so ga napravili kleri¬ kalci lansko leto, ko je ameriška železniška družba vpeljala raz- predne vozove na državni železni¬ ci. Amerikancem skern napravili jem, sam dr. Šušteršič se jim je klanjal do tal, dr. Krisper mu je pa ministriral. Pozdravi — zas ta- ve — narodne noše — petje _ muzika — šopki — “Slovenec” kar nimogel popisati te glorije. Mi smo že takrat povedali, da je vse to skupaj humbug in da gre ameriškim špekulantom le za to, da bi nalovili izseljence za Kana¬ do. In zdaj se je izkazalo, da smo uganili resnico. Te dni so nemški listi poročali, da lioče Canadian- Pacihe-Railway v velikem obse¬ gu organizirati izseljevanje iz Avstrije v Kanado. Lovili bodo v prvi vrsti Slovence in Poljake, Maloruse, Hrvate itd. Naj bo slo¬ venska javnost posvarjena, zakaj Kanada ni pripravna za izselje¬ vanje, najipan jpa za naše ljudi, ki ne gredo v Ameriko, da bi v pragozdih zmrzovali, nego hočejo v industriji kaj zaslužiti. Svari¬ mo naše ljudi odločno pred temi kanadskimi špekulanti, četudi se bodo gotovo sklicevali na kompli¬ mente, ki jim ih je delal lani ta naš kratkovidni dr. Šušteršič. Zapiranje trgovin v Ljubljani. Dne IT. tm. je sklicalo “Druš¬ tvo slovenskih trgovskih sotrud¬ nikov'' k Perlesu shod, da skle¬ pa o nadaljnih korakih v boju za zgodnejše zapiranje trgovin; zbrani trgovski sotruclniki so skle nili pozvati delegacijo, da urgira na deželni vladi izvršitev zahtev, predloženih v spomenici. Shod je bil prav zanimiv, ker je pokazal, da je vse besedičenje o složnem nastopanju šefov in sotrudnikov lažnjivo in škodljivo za sotrudni- ke. Na shodu so padale jako pi¬ kre besede na adreso posameznih trgovcev, ki prav nesramno izko¬ riščajo svoje osobje. Pri nekem trgovcu, da omenjamo le en zgled ki ima več trgovin in nad tride¬ set službencev, še danes nimajo trgovski sotrudniki poldrugour- nega, • opoldanskega; .>,d%liba, ki 'jlnrfre pd' ŽSk6mif i p'^. zapuš¬ čajo trgovino in ob 1. so že zopet na tlaki. Tudi glede na večerno Zapiranje so se cule pritožbe in še vedno se dobe v Ljubljani tr¬ govci, ki bi svoje uslužbence dr¬ žali najraje do polnoči v proda¬ jalni. Sodnikom-lajikom z naslovom “cesarski svetnik” so vsled raz¬ glasa c. kr. pravosodnega mini¬ strstva v sporazumu z ministr¬ stvom za trgovino pri c. kr. okrož nem sodišču v Rudolfovem za do¬ bo treh let zopet imenovani tr¬ govci gg: Karol Barborič, Urban Horvat, Jurij Picek in Franc Seidl, vsi v Novem, mestu. Nova občina na Dolenjskem. Cesar je potrdil sklep deželnega zbora, po katerem postane Polje v občini Toplice na Dolenjskem samostojna občina. Policijski pes v Novem mestu. Kakor poroča “Slevenec” je do¬ bila orožniška postaja v Novem mestu policajskega psa. Živina se kolje — davka pro¬ sto. Do sedaj je moral vsak last¬ nik živineeta, ako ga je moral za¬ klati, oziroma pobiti v sili. plačati užitnino, Z novim letom pa je stopil v veljavo zakon, po kate¬ rem bo lastnik živino, ki jo mora vsled bolezni ali nezgode doma zaklati, oproščen užitnine in^ do¬ klad, četudi bo meso prodal. Živi¬ no mu bo smel zaklati ali pobiti tudi mesar, meso pa bo smel pro¬ dajati samo lastnik živine. V Novem mestu je v letu 1912 umrlo 82 oseb, od teh v ženski bolnici 49, v mestu 33, rojenih je bilo 54 otrok, med temi v ženski bolnici 21, v mestu 33. je bilo 6. Sekuaarijem ženske bolnice v Novem mestu, je imenovan dr. Božidar Kuessel. Škrlatinka se je pojavila v Kandiji pri Novem mestu. Nazna¬ njenih je že več slučajev iz obeh krajev, smrtnega slučaja pa doso¬ dil j še ni bilo. Sankcijoniran zakon. Cesar je sankcijoniral zakon kranjskega deželnega zbora glede preložitve okrajne ceste Trojan a - žagarje, v delni progi pri Zagorju Iz Mirne na Dolenjskem se nam piše: Kakor na Balkanu, ta¬ ko imamo tudi v Mirni večno voj .pijejo za male kose'zemlje ali za ! lastninske pravice na tuji zemlji. 1 ravda sledi pravdi; odvetniki! nnajo v Mirni dobre čase, Skoro o sak, kdor se kaj tožari, vzame I odvetnika. Tuja zemlja našim lju dem preveč diši, posebno zemlja j pred pragom. Na sodni dan se! Al mencanje ne bodo mogli prito-1 zevati, da ni so zavžili dovolj i pravd v svojem življenju. _ _i župnik A. Kocjančič je 6. ,t. m. i naznanil, da bo šplomadi birma. ! 01) enem je po škofovem ukazu j naznanil, da ne more biti ne za krstnega, ne za birmskega botra,! kdor napredne časopise bere ali je manje naročen. Tacega, je obe¬ tal, bom jaz pri birmanju vsake¬ ga vprašal kaj takega, da ne bo ! znal in ga bom s tem osramotil, i Ako takega botra pri krstu vpra- j šain, ali se otrok odpove hudiču? in boter odgovori, da, nadalje, ali se odpove vsem hudodobnim du¬ hovom in njih zapeljavanju? in boter zopet reče, da — mu pore¬ čem : Kako moreš tako odgovar¬ jati, ko imaš doma Luciferja in ga bereš z najboljšo slastjo? — Dh, gospod župnik Kocjančič, kako se nam vi mislite! Kaj vam res ne pride nič pametnega na misel, da morate take čenče kla¬ titi. Hudiči in hudobni duhovi in njih zapeljavanje — to je dobro za pastirčke v kakih hribih na Hrvaškem, naši ljudje se vam smejejo, če jim take pravite. Ve¬ dite, da si ne damo od nikoga ukazovati, kaj bomo brali. — Pre megokop dobro napreduje in je za Mirno važna pridobitev. Želez¬ nica je provzročila, da Mirna lepo napreduje, manjka le prijatelj¬ stva in medsebojnega sporazuma. Srečno pot! Dne 10. tm. je neki odposlanec novega rudniškega podjetja v Karvinu na šlešl^em prišel v Ljubljano nabirat delav¬ ce in jih tudi dobil 20 po številu. Pa kake moči so vam to f Mož se je namreč podal kot neznanec tu¬ kajšnjih razmer v žganjarije, kjer je imel srečo. Ker je ljudem obljubil dobro eksistenco, so se mu ljubi žganjarčki radevolje po¬ nudili. Večinoma so vsi znani pri¬ jatelji Mestnega loga. Počasi so prikorakali proti kolodvoru in se Kislih obrazov zaprli v skupen voz. Pri odhodu vlaka se je zaeu- la “krasna” melodija “Oh zdaj gremo..." in odšli so. Eden oči¬ vidcev, M je bil pri prizoru na kolodvoru, se je na glas zasmejal in vzkliknil: “No, po teh pa poli¬ ciji ne bo žal.” Nesreča. Te dni je posestnik Iv. Wolf v Podpreski pri Dragi imel opraviti s hlodi, pri čemer mu je eden padel na levo nogo in mu jo zdrobil. Prepeljal so ga v deželno bolnišnico. Tatinski pomočniki. Josip Go¬ lubič iz Piljenice, Mirko Rajhovič iz Oreha in Blagoje Storič iz Lud- brega pri Varaždinu so bili zapo¬ sleni kot slastičarski pomočniki pri Oroslavu Dolencu v Ljubljani. Tekom svojega službovanja so mn vzeli iz delavnice v Veliki Čol narski ulici več voska. Dne 13. decembra leta 1912. so oddali 59 kg. voska kot prtljago na južnem kolodvoru. S to prtljago se je pe¬ ljal Golubič, kateri je imel še par kilogramov voska v žepu, v Za¬ greb. Tam je ukradno blago od¬ dal svojemu bratu, ki je vosek razpeeal in mu po pošti poslal 140 kron. Od tega denarja je dal Golubič 60 K Blagoji Skoriču, dočim Rajkovič ni ničesar dobil. Po aretaciji obdolžencev je našel pomočnik Albin Ziegler na^ pod¬ strešju nad skladiščem še 78 kg voska skritega. Obdolženci, ki svoj čin priznavajo, so bili^ vsi kaznovani, in sicer Golubič na pet, Skorič na štiri in Rajkovič na tri mesece, vsi trije težke ječe. Pomagati si je znal. Ignacij Cunder je bil zavarovalni agent pri banki “Slaviji”. Kot tak je dobival 40 od stot. od ciste zava¬ rovalnine, potem pa še .od vsake¬ ga zavarovanca poseboj - kroni. Ker je pa dandanes na tem polju za potovalne agente vsled preve¬ like konkurence jako malo opra¬ vila, torej malo zaslužka, je pogo¬ dil obdolženec drugo. Fmgiral je sam zavarovance, podpisal na po¬ nudbah njih imena, za kar mu je zavarovalnica provizijo »Pacala. Na ta način je banko ‘ Slavijo oškodoval za znesek 2/o K 73 'in. ki ničesar ue taji, ato šest tednov v črke, cel znak kron. orel z razpro-1 Občinska kriza v Komnu. Od strtimi peruti. Znak podeli vojno | 34 starešin v Komnu je poslalo 19 ministrstvo na predlog poveljni- starešin županu pismeno izjavo, ka zrakoplovnega oddelka vsem ; da odlagajo svoje mandate in se Obdolženec, bode sedel z Vojno pilotski znak. Cesar je uvedel vojnopilotski znak. ki se bo nosil na desnih prsih. Znan ob- stoia iz lavorjevega venca s kro¬ no, spodaj so začetne cesarjeve tistim osebam aktivne in neaktiv¬ ne armade, ki zadoste prdepisom. Avstro -'Ogrska banka je na¬ pravila leta 1912 — 40,079.628 Iv čistega dobička. Dividenda se je določila delničarjem 8.571 odstot¬ kov, 120 K za akcijo; lani je zna¬ šala dividenda za akcijo 104 K 40 h. Štajersko. V Ameriko pobegnil je posest¬ nik in gostilničar Jožef Praznik iz Zabukovcev. Pregnali so ga dol govi. Veleindustrijcu Petru Maj¬ diču je odnesel 40.000 kron. Aretirali so bivšega tajnika ob¬ čine Teharje Mihaela Feguša, ker je obdolžen, da je sleparil pri za¬ varovalnimi neke hiše, ki je bila na njegovo ime zavarovana, a je pogorela. Sumijo, da je sam zaž¬ gal. Iz zdravniške službe. Zdravnik v ,Braslovčah,g. dr. Červinka, je imenovan za distriktnega zdrav¬ nika za okrožje Braslovče — Pol¬ zela. — Dr. Skaza je imenovan za distriktnega zdravnika v Rušah. Celjske novice. Ljudsko giba¬ nje. V naši župniji je leta 1912. umrlo 452 osel), rojene pa so bile 403 osebe; poročenih je bilo 118 parov. — Pravico javnosti je po¬ delilo naučno ministrstvo dvoraz- redni trgovski šoli za deklice tudi za leto 1912. do 13. — V Celju morami tudi Slovenci dobiti tr¬ govsko šolo. Slovenska zmaga. V slovenjebi¬ striškem okraju je štajercijan- stvo v dveh občinah doživelo liud poraz pri občinskih volitvah. V Šmartnem na Pohorju in v Novi vasi. V obeh občinah so zmagali Slovenci. Roparski umor. Iz Gmuenda poročajo: V Zehenthofu so našli 52 letnega trgovca z živino, Fran¬ ca Cchoena, blizu njegove hiše mrtvega. Imel je razklano črepi¬ njo. Policijski pes “Blitz” okr. sodnika v Schremsu je našel mo- rilno orodje, okrvavljeno sekiro za sekanje sladkorja. Čez dva dni je orožništvo zasledilo morilca. 26 letnega trgovca Jožefa Ruppa, očeta dveh otrok. Morilec je pri¬ znal, da je Schoena umoril ter ga oropal za 1200 K. Umorjeni je za¬ pustil sina^im lt|er. ki se je hotela v nedeljo poročiti. Drobne novice. Konkurzi v Gradcu. V konkurz je prišel An¬ ton Kuhar, trgovec z usnjem v Gradcu, Radetckistrasse 19; zača¬ sni upravitelj konkurzne mase je razglašen konkurz nad zapuščino Alfonza Engelhoferja, hišnega po sestnika v Mariengasse 31. Začas¬ ni konkurzni upravitlj je odvet¬ nik dr. Miha Seidnitzer. Ta kon¬ kurz je v zvezi s polonom “Alpen laendisehe Eskomptgesellschaft’’. — Y Celju je umrl inženir Ed- mund Unger-Ullmann, 49 let star. Bil je lastnik opekarne. — Iz Te¬ harja poročajo, da se je sedemlet¬ na šolarica Terezija Skale v Bu¬ kovem žlaku nevarno opekla. Da¬ la si je ob nenavzočnosti staršev opravka pri ognjišču; vnela se ji je obleka in je deklica tako po¬ škodovana, da so jo morali spra¬ viti v bolnišnico. — Zgorela je v strici se je ustanovil poseben na- novskega graščinskega uslužben - ca Štefana Babiča. — Nečloveška mati. V Dravi sta našla blizu Po- breža pod Ptujem dva kmečka fanta papirnato škatljo v kateri se je nahajali v'robec zavito mrt¬ vo telesce novorojenega fanta. O nečloveški materi še ni sedaj no¬ benega sledu. — V Slovenski Bi¬ strici se je ustanovil poseban na- seljevalni odsek “Suedmarke”. ki bo razširil svoj delokrog tudi na Pragersko in Poljčane. — V Bistrici nad Mariborom se je ho¬ tel z revolverjem ustreliti delavec Franc Jurančič. Ni se mu pa čisto posrečilo, temveč se je samo težko ranil. Jurančič je vdovec in oče treh nepreskrbljenih otrok. — Iz Maribora. “Marb. Zeitung” po¬ roča, d aje dež. posl. Neger, ki se je vsled padca v kazini zelo po¬ škodoval, že okreval. — Lepa sta¬ rost. Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. je umrla prevžitkariea Jera Mar¬ kuš, stara 90 let- Primorsko. Razpust občinskega sveta. Iz ! Zadra poročajo, da je namestni- j štvo razpustilo sporazumno z de- zahvaljujejo za čast, ki so jim jo podelili njihovi volilci. Naslednik dr. Flappa. Kot re¬ sen naslednik poreško puljskega škofa dr. Flappa se imenuje v do¬ bro informiranih političnih kro¬ gih stolni prošt v Gorici in dežel¬ ni poslanec dr. Faidutti. Protestanski agitatori na delu. Po Goriškem hodijo še vedno o- krog protestanski agitatorji, ki prav usiljivo priporočajo svoje sveto pismo, ki je izšlo v založbi Kleinmayer & Bamberg v Ljub¬ ljani. Opozarjamo ljudi, da so te brošure od katoliške cerkve pre¬ povedane. Vlom v vilo v Solkanu. V vilo Lydie Nordis v Solkanu so vlomi¬ li tatovi in odnesli veliko zalogo perila in obleke. Škoda znaša čez 10000 kron. Policija je baje vlo¬ milcem že na sledu in so enega izmed vlomilcev že aretirali. Kot osumljenca za napad na zlatarja Anese v Trstu so aretira¬ li 39 letnega krošnjarja Jerneja Morisa. Moris je šel mimo Anese- jeve trgovine in Anese ga je spoznal kot napadalca. Osumlje¬ nec je dokazal deloma alibi, de¬ loma pa je začel tudi Anese dvo¬ miti ali je to pravi ali ne. Morisa so po preiskavi izpustili na pro¬ sto. Smrt 88 let starega fanta. Te dni je umrl na Ravnah pri Črni¬ cah najstarejši mož cele župnije Josip Peršič, star 88 let. Pokojni je bil jako priljubljen večletnih prednik tretjega reda in povsod spoštovan. Koroško. Kranjec-Američan napaden na Koroškem. Pri Beljaku je brezpo¬ selni dninar Popotnik napadel in pobil na tla 46 let starega Fran¬ ceta. Petriča, doma iz Cerknice na Kranjskem, ki se je vrnil iz Ame¬ rike in je kazal Popotniku prihra njen dnear in hranilno knjižico za 7000 K. Popotnik je Petriču vzel ves denar, namesto hranilne knjižice pa je zgrabil in odnesel Petričevo delavsko knjižico. Po¬ potnika so kmalu nato aretirali. Dobili so pri njem še 6000 K. več otrok za ošpicami. Zaprli so Ošpice. V Volšperku je obolelo že en razred šole. Tudi dva učite¬ lja sta vsled bolezni kontumaci- rana. Okrajna bolniška blagajna v Celovcu je zahtevala od podjet¬ nika Josipa Husa, ko je ta odzna- nil svoje delavce, za čas do izkaza prijave delavcev pri Splošni bol¬ niški podporni blagajni doplačilo 148 kron zavarovalnine, češ, da je okrajna bolniška blagajna upra¬ vičena pobirati prispevke do tis¬ tega časa, dokler se ne izkaže, da so delavci prijavljeni pri drugi blagajni. Proti tej zahtevi se je Hus pritožil hi deželno sodišče je njegovi pritožbi ugodilo, čez da prenehajo pravice bolniške bla¬ gajne že z dnevom odznanitve, ne pa šele takrat, ko še izkaže pri¬ stop k drugi blagajni. To odločbo je potrdilo tudi notranje ministr¬ stvo in končno na pritožbo okraj¬ ne bolniške blagajne tudi uprav ni sodni dvor na Dunaju. Cena živil. Na vseh krajih, po¬ sebno pa na Zgornjem Koroškem .so se letošnji tujci močno prito¬ ževali, da so jih stiskali s preti¬ ranimi cenami. Največ pritožb je došlo c. kr. okrajnemu glavarstvu v špitalu. Na prošnjo društva za promet tujcev v Celovcu je prisi¬ lilo omenjeno okrajno glavarstvo zadruge trgovcev- v špitalskem glavarstvu, da naj podajo natan¬ čne tarife za vsa živila. Po dalj¬ šem obotavljanju in pogajanju so podali sledeče tarife: za kilo surovega masla 3 K 40 vin. do 4 K; jajce 8 do 12 vin; krompir kila po 8 vin.; pšenična moka po 46 d o48 vin.; rženi kruh kila po 35 viu; polentna moka po 34 do 36 vin; stročje (fižal i dr.) po 36 do 80 vin; sladkor po 88 do 92 vin petrolej po 36 do 40 vin.; liter mleka po 24 vin. Glede cene mesa se pogajanja še vrše. — Naši kmetje in naši trgovci naj se tudi po teh, prav primernih cenah rav najo; sicer bodo oškodovani vsled konkurence. Nemalo trpimo vsled pomanjkljivega trgovskega duha. SPOMINJAJTE SE OB RAZ- želnim odborom občinski zastop v Muču iu izročilo začasno vod-, stvoobčine okrajnemu komisarju NIH PRILIKA H SLOVENSKE- Miners National Bank, EVELETH, MINN. »ti a Kapital, preostanek In delniška odgovornost S74.000.00 ti -3 -3 denar in prodajamo parobrodne iiste na vse strani sveta, Mi »as zavarujemo»zanesljivih družbah. Poselite nas. Rojaki na Ely, Minn. Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI, ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnite se na JOHN DINSMORE LIVERY TELEFON ŠT. 55 kateri ima na razpolago dobre konje in vozo¬ ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako drugo delo. Vprašajte za cene pri nas, kadarkaj . potrebujete! JOHN DINSMORE, lastnik. ■ e m :m i KOVALL & SOM, ely, minn. GROCERIJSKA IN MANUFAKTSJRNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo v zalogi veliko izbero GROCERIJ - SKEGA in MANUFAKTURNEGA blaga, ter se priporočamo cenj. odjemalcem za blago - hotno naklonjenost. Za sveže in dobro blago jamčimo. Cene nizke. Poskusite in se prepričajte o resničnosti. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN, m m Sfi Hi Hi Hi m Svoji k svojim! Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim Hi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- MSj Hi jeno in bogato založeno s grocerljsko trgovino. I V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- Hi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Ml Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- ^ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Hi m Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Za mnogobrojcn poset In naklonjenost se tiljtidno priporočat M A T H. V 1 D A S, slovenska trgovina Ifi BIWABIK, MINN. Telefon 63. i£ Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi tfi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HFi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Si Hi m Brewing & Mailing Co. Duluili, Minn, Vari najboljšo in rojakom dobro znano piv v steklenicah pod imenom „REX“ kakor • • • • tudi pivo v sodčkih. FRANK TRAMPUŠU, upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Mino dr. Karlu Borcu. V zroki razpusta še niso znani. GA SIROTIŠČA V AMERIKI. I A. IVI. MURNIK j Grant Avenue Eveleth, Minn. , Največja zaloga t MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANI« E, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU- H GIH DOMAŽIH POTREBauIN. | i Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! ! Sl PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PSE- 1 PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. 1 “Naročim Vestnik National HeraAti. Slovenlc Sami-Weekly. 99 Owned and publlshed by the Slovenian Prlntin« & Publishlng Company a Corporation. Opo L, Brozich, President ?os°ph' Geržin, Vice Pres.dent John Zupan, Secretary & Editor Joseph Koshak, Treasurer Joseph Mantel, Director Plače ol Business: Dututh, Minnesota, 405 W. Michigan Street. | iu ose se koneeno snižajo tudi cene raznih živil | — Bode tudi marsikak farmer veliko ložje ! sha jal, ker mu ne bo morda potreba plačevati tako drago živi jenske potrebščine zase ali za j svoje delavce. National Herald issued every Monday and Thursda/; suhscription yearly $2.00 The best Sdvertlsing medli m among Slovenians in the Northvrest. Rates on application ..Entered as second-class matter May 11.1811 at the post Office Ouiuth, Minn., under the Act March 3,1879.“ »NARODNI VESTNIK« Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. Izhaja vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za ccio leto . . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street Duluth, Minn. Spominjajte se ob raznih prilikah SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. FARMERJI IN POLITIKA. V več državah je najti med raznimi poli - ličnimi strankami tudi takozvane “agrarne” stranke. Beseda “agraren” izvira iz latinšči¬ ne: “agricola”, kmet ali poljedelec. Tako je zelo močna agrarna stranka v avstrijskem,, nemškem, belgijskem in drugih državnih zbornicah. Zadnja leta^ izginila je pa ta stranka skoraj do cela s površja na Angle¬ škem, to pa radi tega, ker še ondotno ljudstvo noče dosti več pečati s kmetijstvom. Kako politično vlogo pa igra ravno far - in er v Zedinjenih državah, razvideli bomo v kratkem, Dasiravno stopamo z duhom na - predka dalje, pogrešamo še močne agrarne politične stranke naših farmerjev, kajti ravno farmer ji tvorijo največjo vrednost vseh pri ¬ delkov. Dokazano je, da se je splošno narod¬ no bogastvo v Zedinjenih državah zadnja leta podvojilo, in to vse vsled pridnih rok raznih farmerjev, ki spreminjajo velike planjave ali zemljišča v rodovitne farme. Do sedaj je stara republikanska stranka tunela na spreten način voditi težnje delavca in poljedelca vse pod enim dežnikom. A na¬ stalo je v današnjem političnem življenju va¬ žno vprašanje, glede zaščite ameriškega far - morja. Jz raznih okrajev po deželi preselilo se je zadnja leta mnogo ljudi v mesta. Število ne- producentov postalo je približno številu pro¬ ducentov. Težko je rešiti na ta način pereče vprašanje o. živi jenski draginji. Kmetu pri¬ manjkuje namreč delavnih moči, svoje pri - delke mora dajati na trgu bogatim prekupo - valeem za slepo ceno, tako se pripeti cesto - krat, da se kmetič muči leto in dan zastonj na svojem .zemljišču, osobito, če r ga zadene še sla¬ ba letina. Veliko vpliva v tem slučaju nespa¬ metno urejena ameriška carinska tabelica. •— Ena stranka želi doklado pri uvozu znižati, druga pa celo zvišati. Sedaj na krmilu obstoječa demokratska stranka je pred vsem započela akcijo za zijfe žanje surovih pridelkov; to naj bi vplivalo za dobrobit celokupnega ameriškega trga? O tem piše znano glasilo demokratske stranke “Suny v New Torku: Dosedaj nain je prinesla dolgotrajna bor ¬ ba napram trustom samo moralno zadoščenje. Ako bi se tudi vse bogate truste razpustilo, bi 1 ° ne vplivalo dosti na posameznika, kmeta, meščana ali delavca. Demokratska stranka 'deluje v prvi vrsti na znižanje cene pri surovih izdelkih, potreb - nih vsakomur za vsakdanje življenje. Hrano ali živež se mora prištevati med glavne fak- 1 °rje prizadete države, da ljudstvo iste ne plačuje previsoko. Kjer je ljudstvo zadovolj¬ no s tržnimi cenami, tam vlada mir in blago - stanje naroda. 'Pako se pa n. pr. v Zedinjenih državah godi v tem pogledu velika krivica. Pridelke se izvaža v preveliki meri v inozemstvo, in konečno mora trpeti tozadevne posledice ljud¬ stvo samo. Čemu hi res ljudstvu sedaj naklo¬ njena demokratska stranka ne storila potreb¬ nih korakov za odpravo carine pri uvozu ži - vine iz Kanade, Mehike ter Južne Amerike"? ' Ta važna vprašanja naj bi se na vsak na¬ čin rešilo pri prihodnjem zasedanju kongresa; Ako se posreči ta izpeljava sedanji vodilni politični stranki, potem jo bomo smeli imeno¬ vati tudi novo “agrarno” stranko. Znižanje' carine pri uvozu živine iz sosednih naših dr - žav ne bo dosti vplivalo na dnevne tržne cene ; saj imajo glavno besedo v tem pogledu samo bogati mesarski baroni, s svojimi sto tisoč glavami broječimi čredami, daleč tamkaj na zapadli Farmer bo lahko prodal svojo živino vseeno brez kake izgube že na domačem trgu, V POMOČ NASELJENCEM. Znano je, da lahko prinese vsak ameriški 'državljan, Če se vrača iz inozemstva za $100 vrednosti raznega blaga popolnoma carine prosto. Ta odredba pa ne, velja za naseljence ali pedržavljane. , ,, Carinska oblast; na Ellis Islandu rada odvza trie naseljencu po 45, 100 in celo do 150 odst. vrednosti od njegovih stvari, prinesenih seboj iz starega kraja. Od raznih kosov nove oble¬ ke plačati morajo do 100 odstotkov in celo od najpotrebnejših novih oblek se zahteva ca - rino. Tako n. pr. se mora plačati tu carine skoraj več kot je bilo blago samo ob sebi vre¬ dno v starem kraju. Od volnenih izdelkov se računa pri funtu 44c ter 55 odstotkov od vrednosti, od volnene obleke, ki je n. pr. ve - ljala zunaj 20 kron ali $4.00, pride skupnih carinskih stroškov K 33 ali $6.60. Naravno, da se ne računa na izdelke, rab¬ ljene že leto dni, — nič carine. Vsakemu naseljencu je pa dana prilika re¬ šiti morda zaplenjeno mu blago tekom 12 me¬ secev, če pošlje med tem časom zahtevano ca¬ rino. Koliko je pa slučajev, da se prizadete stranke vsled nezpanja predpisov ali angle - ščine nočejo zanimati več za zaplenjene pred¬ mete. Raje trpe škodo vsled tega. Leta 1911 je priporočal novi carinski ko¬ misar, Wm. Loeb, ml., predlogo, naj se določi za vsakega novodošleea za $100 vrednosti bla¬ ga prosto carine; to naj bi se oziralo na držav¬ ljane, tako tudi na nedržavljane. Upošteti.so pri tern privatni efekti ter razne gospodinjske potrebščine. Pred kratkim uročil je poslanec Jefferson Levy v kongresni zbornici svojo predlogo, naj se dovoli vsem potnikom do $300 vrednosti blaga colnine prosto. Za to predlogo se zani¬ majo celo višji uradniki carinske oblasti. Kri¬ vična je postava, ki dovoljuje n. pr. milijo - narki pri njenih 20 zabojih dragocenega bla - ga $100 popusta, reven in priprost naseljenec mora pa plačati od vseli svojih predmetov ta¬ ko visoko carino; če bi se pa branil zadostiti tej postavi, mu naš stric Sam celo dotične stvari zapleni. PO STARI METODI, Pomoči iščejo na dveh straneh, pomoči iščejo pri Slovanih, ki so jih doslej ali prega¬ njali ali vsaj,prepuščali njihovi usodi. Nemška politika si prizadeva pa vso moč, da bi dosegla spravo med Poljaki in med Ma- lorusi. Če bi se dosegla in bi poleg Poljakov stopili še Malorusi na stran vlade in njenih nemških zaveznikov, bi bilo nemštvo mogočno podprto in ojačeno za boj proti Jugoslova¬ nom. Pa še ve c. Nemci vabijo tudi Čehe, naj stopijo na njihovo stran in naj pomagajo ohraniti dualizem ter izolirati Jugoslovane. Najprej so Čehom grozili — zdaj jih pa že kli¬ čejo na pomoč in jim na flavto c. kr. vlade pi¬ skajo vabljive melodije. Stara metoda. Kadar Nemci sami niso do¬ sti močni, da bi ižvojevali svoje cilje, pa se j skušajo poravnati z nekaterimi nasprotniki, da hi se z njih podporo lotili drugih. Toda Nemci pozabljajo, da je že štirideset let poteklo, kar so to svojo metodo z uspehom prakticirali in kraje bilo mogoče takrat do¬ seči s Poljaki in z Madžari, to bo dandanes morda težje doseči s Čehi in z Malorusi ali pa celo ne. Tekom teh štiridesetih let se je marsi¬ kaj temeljito izpremenilo in zato nas navdaja trdno upanje, da se bodo nemški načrti to pot izjalovili in da se njih stara metoda ne bo ob¬ nesla; a to naše upanje je toliko trdnejše, ker poznamo tudi moč Jugoslovanstva in vemo, da bi si znalo Jugoslovanstvo izvojevati svoje pravice tudi z lastnimi silami. i, A* VOJAŠKA MOČ TURČIJE IN BALKAN¬ SKIH DRŽAV PRI ČATALDŽI. Veliki dogodki na Balkanu so med sovraž¬ niki slovanskih narodov v habsburški monar¬ hiji vzbudili veliko paniko. Velik strah je pred Srbijo, še večji je pa strah pred avstro- ogrskimi Jugoslovani. S temi so doslej raz¬ lične vlade, pa Nemci in Madžari,delali -kar so hoteli — eksploatifali so jih in uničevali in zastavljali vse moči, da napravijo iz njih hlapce madžarskega, in nemškega imperij ali-, zrna. Zdaj so balkanske premembe povz.ro - čile, da so Jugoslovani postali mogočen, fak¬ tor v avsto-ogrski monarhiji in to je spravilo na noge vse, katerim groze Jugoslovani zme¬ šati račune. Vse se pripravlja na velik boj zoper Jugo¬ slovane. Najprej so si segli v roke Nemci in Madžari in se zvezali za ohranitev dualizma, ki je na Ogrskem dal vso moč Madžarom, v Avstriji pa Nemcem. Madžari in Nemci pa čutijo, da sami niso dovolj močni, da bi potla¬ čili Jugoslovanstvo pod nemško - madžarski podplat in zato iščejo zaveznikov. Stare metode, ki so jo vspešno prakticirali Nemci že večkrat, so se zdaj zopet oprijeli tako Nemci kakor tudi Madžari. Časih so bili Nemci edini gospodarji v šir¬ ni habsburški 'monarhiji in so tlačili vse dru¬ ge narodnosti. Odpor, ki ga je to izzvalo, je bil tako velik, da je prišlo nemško gospodstvo v nevarnost. Tedaj pa so si Nemci pomagali s tebi, da so se z enim tlačenih narodov pora - zurneli in pobotali ter potem z njegovo pomo - čjjo nadaljevali svoje početje. Ko Madžarov niso mogli ukrotiti in ugnati, so -se ž njimi po¬ ravnali in si bratsko razdelili gospodstvo: Madžari boste vladali Translitvansko, Nemci pa Cislitvansko, v obeh državnih polovicah pa proti Slovanom. Ko Nemci niso bili več kos združenim Slovanom, so ponudili spravo Po¬ ljakom: izročili -so jim Gališko in si s tem za¬ gotovili zavezništvo Poljakov. Zdaj lomi strah pred Jugoslovani Nemcem in Madžarom kosti. In zopet so segli po stari metodi in bi radi po njej utrdili svojo moč in dosegli popolno izoliranje Jugoslovanov. Madžari iščejo sporazumljenje z Romuni. Ti so bili doslej na Ogrskem preganjani in za¬ tirani kakor Slovaki ali kakor so. Slovenci v Avstriji. Madžari so to lahko delali, zakaj v Bukareštu nosi hohenzollerski princ kraljeve! krono in ta je že znal skrbeti, čta se romunski -narod v svobodni Romuniji ni zanimal za svo¬ je krvne brate na Madžarskem. Toda v zad - njem času se je začela v Romuniji pojavljati velika nevolja proti Ogrski in zato se skušajo M'adžari sporazumeti z Romuni,in doseči ž nji¬ mi spravo, ki naj poveča njihove moči za boj proti Slovanom. Očividno je, da 'bi Nemci radi z Madžari in Romuni napravili mogočno živo gorovje med severnimi in južnimi Slova¬ ni od Pasava pa do Črnega morja. Pri tem pa pozabljajo, da je vmes že na četrtino češki Dunaj in da je vmes Budimpe - šla, kjer prebiva 400,000 Slovanov in. kjer stoji kraljevski grad sredi srbskega okraja tega navidezno madžarskega mesta. ... Nemci uvidevajo, da vse to še ne zadostu¬ je za vresničenje njihovih želja in da jim ne da še dovolj moči za boj zoper Jugoslovane. Ker ni izključeno, da se balkanska vojska nadaljuje, se tu zdaj premotriva vojaški po¬ ložaj po sklenjenem premirju. Vojaški stro¬ kovni listi ga na podlagi točnih informacij precenjujejo tako le: Pri Čataldži stoji pod poveljstvom generala Ahmed Abuk Paše 1 ., 2 . in 3. armadni ter 1. in 2 . redifni zbor, li katerim se je početkom decembra pritegnila še 30. nizamska divizija iz Erzinghiana, skupno 120.000 1119 Ž, 350 to¬ pov (40 lahkih in okoli 25 težkih) in 1500 ko¬ njenice. Na poluotoku Gallipoli in ob Dardanelah stoje pod poveljstvom Faliri Paše reditne di¬ vizije Kala Sultanie in Edremit, 3. redifni zbor in še ena redivna divizija, skupno 50 do 60 bataljonov, to je 35 do 4,0.000 mož. V Carigradu Stoje dozdaj le še nadomest¬ ne čete, katere tukaj iztirjajo. Na aziatski, strani pri ITaidar paši in Ismidu se nahajajo deli neke kombinirane sirske nizamske divi¬ zije. Pričakujejo tudi še 28. in 31. nizamsko divizijo (Erzerum in Brzinghiam) in redifsko divizijo Sivas, tako da bi so moglo tu zbrati okoli 40.000'mbž infariferijČT Sirških redifskih divizij še niso odposlali, h ker so popolnoma neizvežbane, imajo v prostoru Adana-Mersina pripravljenih 50 redilnih bataljonov, to je okoli 350.000 mož. Vsega skupaj imajo torej Turki v Evropi (Čataldža-Gbllipoli) okoli 170.000 mož, na¬ sproti Carigradu na azijski obali je priprav¬ ljenih okoli 40.000, 35,000 v Srbiji pa pride šele veliko pozneje v poštev, tako da znaša vsa vojna moč, Turčije, ako bi napela vse sile, okoli 250.000 mož. Moč balkanskih držav se da veliko težje preračunati, ker ne pride tu veliko v javnost. Na vsak način so Bulgari pri Čataldži naj¬ manj tako močni kakor Turki, a’tudi pri Ro- dostu so pripravljene bolgarske in grške di¬ vizije za napad na Gallipoli in Dardanele v približno isti moči kakor Turki. Srbi so veza¬ ni samo v Albaniji, kjer bo, vštevši Skader, stalo okoli 20.000 mož, in pred Odrinom, kjer bo 30.000 Srbov. Sicer so pa Srbi prosti, Grki so vezani v Epiru, kjer stojita Zeliki- in, Er- sadpaša z okoli 40.000 močni, ostala grška moč se lahko razvije na Gallipolju. E ta E3 □ 0 K SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA » I? # ,, 1 ' p 11 J 9 0 ■ ufft VESTNIK 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. 99 Izdaja največji slovenski dvotednik NARODNI VESTNIK” Naročnina za Ameriko: > J 1 V® s t »V o P 1 ,.cV ! k> *’> v ' >?. V 2 I- Za če!© leto - - za pol leta - - - $2.00 1.03 Za Evropo In Canado: Za celo leto ------ 13.00 za pol leta - -. 1.50 V. n h □ o □ mmmm f Josip F Kbil » ika ’ V §tefa L v Osi «« 111 Karoa dm - jružbo, { in jedla ki i lK i vzrok«; . 1 . poteptala Rezala Srbe L jComanovf zahtevala PC B - ; fnntov odk nora ^•bi so mori d® Ja so se ( ^ '297. Arze: L avgusta Fl¬ isi. DemoliraL Frank Sakser Glavni urad : 82 Cortlandt St. N£W YORK, N. Y. Pošilja DENARJE Podružnica : 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja | PAROBRODNE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. LISTKE za vse prekmurske i ja odnesli vs 0turških i u ijjj brezvsj Izmed oskrui aj našle š' 1-Cerfccv [a 1907. storil Vrbovai Inikf. so mi 'ffla vrata slikami okra tja in loči. N 'kvene s odnesli vso -''dimke. 1 * Samost 1908 iške s č e to ; na /Prazr\ * sa| ao.šta *« inndir i oboroženi], .' p ° s amos Zl “»Pravil S K parobrodne družbe po izvirnih rZal) “ ^ Velik, cenah. )rio bČim 0 “rajev. LISTNICA UREDNIŠTVA. K. P., Chicago. Takozvana “Nickel Plate” železniška proga,ki vodi iz New Yorlia proti Cbicagi je stara že več let. Svoječasno je bila vsled slabega prometa na prodaj, in znanem kralju železnic Jay Gouldu na ponudbo. Med Gouldom in lastniki te proge vršila so se dol¬ go časa pogajanja. Ko je konečno ponudil Gould gotovo svoto za odkup se je izrazil, da ne da centa več, tudi če bi bila ta proga oblo¬ žena s samimi niklji; vsled tega jo še danes nazivajo “Nickel Plat?” železnico. Slovenski farmer v Kanadi. Vaša država ali Kanada je kakih 500.000 štirjašltih milj večja kakor pa Z. D, brez Alaske in ameriš¬ kega otočja. Njena skupna površina znaša namreč 3,500.000 št-irjaških milj; Z. D. merijo samo 3,000.000 Napram ogromnem ozemlju je naseljenih v Kanadi jako malo ljudi, nekaj več, kakor šteje naše mesto Ne\v York, približno 5 mili¬ jonov duš. Zadnji čas se pa seli v Kanado ve¬ liko ljudstva iz raznih delov sveta in tudi iz Z. D. Pri prihodnjem ljudskem štetju 1 1920 se pričakuje torej ondi dosti naraščaja. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi* im -* a 'Ye h r . u liojaki! Podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo v našem listu! Dajte raje tem prednost pri nakupovanju, kakor pa onim ki ne podpirajo domačih na¬ rodnih podjetij. Slovenski trgovci so odvisni od slovenskega delavca ali od slovenskih od¬ jemalcev. Jti morata oba drug drugemu na roke. Svoji k svojim 1 TELEFON 120 GEORGE L. BROZICH ELY, MlISSNESOTA PRVA SLOVENSKA ZAVAROVALNA AGENCIJA V MINNESU 1 \ am pKsLi bi popolnoma zanesljivo zavarovalnino proti požaru i« na življenje pri najboljiških ameriških in evropskih družbah : = : POŠILJA DENAR v staro domovino hitro, točno in zanes ■sr:;« Ijivo, kar omogočuje zveza z najboljšimi bankami. PRODAJA VOŽNJE LISTKE za vse prekomorske parobrodne družbe po najnižjih cenah. IZDELUJE VSA NOTARSKA BEU' • • A iro domovino m ie prošnje, posreduje p PRODAJA ZEIVIL* za staro domovino in Amerik^^j vojaške prošnje, posreduje P 1 ’ 1 .ji** Rojaki naj bodo pri nakupu zen ^ oS ti zni ter naj se za cene in P odr ° naU ie, ne j o pismeno ali ustmeno izdal (F ni «l< dulm,;- Se Pt it. ■; k h '.Ha 'ul o t ,, k ^ i 0 k hi h _ Nla 1 ' k., h 'p,, Zakaj bi nodpirali tuje trgovce, ko Vas domačin postreže boljše, cenejše in z istim blagom. -K* P# li ™i h bri s";, 1 "*. % bl fda.t ' -V "< itf** 0 ** 1 v r si ;> IIL •C* ’is Kosareva, ' 1,l0 ,‘ Jovanovič iz g*.;« s« Mi “*- \0- in ^"'Storilca Nure in po M* ' ila Radovana l,t» tri najlepše ko- da ga ustre- sl -• Nure.se je pri¬ tožil- r.Joiianico. m tam ‘ J> '.L Na poti je sre- Kukoviča. Pr- "" * , drugega je od- na A koravno je gro- il še druge Srbe, Pelivanovic ;rfl° v J, po® 01 ’ 1 jj ganila- JaTi* Zaopotoka, o- decembra 1910. i» reU ' , T hic. Ismael vsto- . . ISU nLagl° ma v hiŠ ° Ma " P B ltse lOO turških fun- r #t ,.iu in mnogo drago- k Josip Cvetanovic Lu- 1911 Storilci . r .. lauuarja • iz okolice- Josip je o- Lja s sadjem, ki ga je jivKičevu. Na potu 1 štirje muzulmani, mu ie in konja. Na to ga in neusmiljeno bičajo m napol mrtvega ležati na Josip je napravil ovadbo, iil mkakega zadoščenja. Štefan Milenkovič, žu- „ in pet drugih Srbov. 1912. Storilca Dostan jn. Naletela sta na srb- jbo, ko je ta počivala ob jedla kruli. Napadla sta vzroka, vrgla kruli na tla .teptala z nogami. Na to p]a Srbe ter sta jih gnala umanovemu. Med potjo ovala po pet do šest tur- stov odkupnine, da jie pe- naravnost pred sodni- j so morali zložiti ves svoj so se oprostili. Arzen Mitrovič, Peč, sta 191.2. Storilci muzul- ;moliraii so mu prodaj al- Idnesli vso robo v vrednosti ih funtov. Pritožba pri brezvspešna. oskrunitev svetišč nave¬ dli naslednja dva slučaja: -> ertev v Vrbovcu, 6. ju- r .Rpi. storilci muzejmani. Pri- Ivlrbovac, da iščejo srbske ■c- so muzelmani razrušili vrata, podrli ikonostas okrašeno .steno, ki ob- n loči Najsvetejše), raztr- kvene knjige in 'oblačila- Ni yso srebrnino, kelihe hib. d -Samostan Beljakovac, 8. •krs 1908, storilec mudir iz ir s Četo muželmanov. Ko -praznik rojstva Device a| hoštan poln občinstva, !1 udir v n j ega in se je s prošenih muželmanov spre- B° sara °stanskffl prostorih. a !'pt svil čavš iz Algune v ,J nu Zabelskehi.' 1 v Velikega števila nasil- . ,t!1 ino naj le par značil - rajev : kadislav Bojovie. Pri - ^ jubja 1901, .storilca •! e * lrem - Trpinčila sta ji'. 8 -’ f) * i2 dal svoje ro- . m «k je izgubil pamet, Jih ni. o' 1 deklici iz Lazarjeve- iar ^Ptembra 1901, stori- i t j 'risilil jih je, pre- :;2 ^amedafiski veri. la, fm' la bazarja Miletiča, U ^ a J903, storilci i aščuvani od svo¬ je na turški otroci metali *'"■ v t,...? 1 ’ 1 ? so -i° slednjič Ul - Zena je bila no- V"'- dei J [ lhajla Kuzli je, Sm u ! i bra 1905 > stori¬ la gn n ° ež Prisiliti očeta, P las lrov, začel ie , Peči. J S 2 a iz »v. Petka, 19. h S. st °ri®a vojaška 'St jo rS 80 napadli t0 že- prišli sr ' ruuit ?' Na njeno " vni na pomoč. S' “ W" -®eli It j 4 T' w : ki P< ’ hišah i e1 , nike - so na - okolu cerkve: Tu j^ !i Ljudi, po- so ze rkev xei’ k ° 21 ‘ri dni svoje go- se nobena ženska ni upala stopiti v er.o teh hiš in nikdo se ni upal v cerkev. Št. 65. Štiri starčki iz v.a.si Kli¬ no vac, 8. marca 1906, storilci tur¬ ški v ojaki. Posadka, ki je imela nalogo skrbeti za javno varnost, prijela jo te štiri starčke in jih v svojo zabavo kruto bičala. Sled - njie jih je prisilila, da so se stavili v ledeno-mrzlo vodo. Št, 78. Metodi j e iz Sušice pri Gostivarju, 15. avgusta 1908, sto¬ rilci turški otroci iz Gostivarja in luladoturški odbor. Turšk'i otroci so dražili Metodi j a in mu metali pesek v oči, hoteč ga potem pre ¬ tepati. Metodi je sunil enega iz¬ med otrok nazaj. Mladoturški od¬ bor mu je nato prisodil ba st od a do 25 udarcev, češ, da se je giaur os- melil dotakniti turškega otroka. Št, 118. Veličko Miliinski, Pe- linče pri Kumanovem, 21. maja 1909, storilci muzelmani. Vdrli so ponoči v Vrličkovo hišo, ga napa¬ dli z noži, zahtevajoč denarja in mn grozili, da ga takoj ustrele, če bi jih naznanil, Št. 138. Lazar Cecevič, učitelj v Kololeeu in 15 prebivalcev te va¬ si. Kraj zločinstva Gnilane, 30. maja 1910. Oblast je od Lazarja in navedenih prebivalcev zalite - vala izročitev pušk. Ker jih niso imeli in torej tudi niso mogli iz¬ ročiti, so jih zaprli in v zaporu podvrgli strašnim mukam in tor - turam. Iz med požigov navedemo ne - kaj slučajev: Št. 9. Vaš Zubovac, 5. šeptem - bra 1901, storilec Muharem. Pri¬ žgal je vas na treh koncih. Št, 35. Sreta Trifunovič, Danilo in Sofronje brata Izailpvič. Že¬ lezna Reka, 20. junija 1907, stori¬ lec Roman Azis Vil v družbi z drugimi. Roman zahteval je od vasi Železna Reka odkupnino 40 turških funtov denarja. Ker pre¬ bivalci niso imeli s čim plačati, prižgal je hiše Srete, Danila in Sofronja ter je grozil, da prižge tudi ostale hiše. Žrtve tega grozo¬ dejstva morale so dalj časa pre - noeevati na goli zemlji. Št, 40. Prebivalci vasi Celopek pri Kumanovem, 21. avgusta 1909 storilci muzelmani iz Sušice in iz Mutilova, * Muzelmani so napadli to vas in zažgali eno gospodarsko poslopje. Ko so prebivalci pribi - teli, da bi gasili in varovali ostale hiše, so jim muzelmani to branili in so streljali nanje. Isto noč so streljali na menihe v Mutilovem. Št. 56. Nodin in Grlov Trnčevič iz Gornje Djakovice, 30. novem - bra 1911, storilci muzelmani iz vasi Zavach. Vas Djakovica ob - stoji iz Gornje Djakovice, kjer je 30 srbskih hiš in iz Spodnje Dja¬ kovice, kjer stanujejo muzelmani. Zločinci so napadli vas in zažgali gospodarska poslopja in na to hi¬ ši imenovanih dveh posestnikdv. Ko so hoteli ti z družinami mteči iz gorečih poslopij, so' narije stre¬ ljali. Rešiti so se šele mogli, ko je prišla pomoč iz obeh delov vasi in po pravi fiziladi. Pogoreli sta obe hiši z opravo, gospodarska po¬ slopja z živino in 14 voz živil, last nekega Janiča. Št, 60. Šola v Skrečrii, 24. julija 1912, storilec ArnavtAzvi Kučero- vič iz Grobnice. Šolo so neznanci ponoči zažgali. Sum leti na Azvi Kučeroviča alias Muktarja iz Grobnice. . * Št, 662. Šola v Stranjam, 23. ju¬ nija 1913, storilec Azvi Kučerovič Škoda znaša 200 turških rfnntnv denarja. Požiga so se udeležili še Ahmed Kučerovič, Raliid Krivo - yratie, Jusuf Removič in Mriktar Osman (Arnavti). Izmed spolskih posilstev ,in os¬ krunitev priobčujemo naslednje slučaje: ‘ Št. 4. Hčerka Rista Deniča, Pa- ralovo,, 20. julija 1901/ oskruni- telj Raliid Ramič. Odpeljal je mlado deklico, jo oskrunil in pri¬ silil, da je prestopila v izlafri. Št. 5. Aleksa Trifunovič, d*'kh- ca 10 let, Tetovo, 20. avgusta 1901. Oskrunil je dekletce v svo¬ jem mlinu. Držal ji je nabasan revolver pred usta, da bi ne vpila na pomoč. Št. 7. Risimka, žena Marinko Kroševiča, # Jablanica, 2. februar¬ ja 1903, oskrunitelji turški voja¬ ki. Sedem vojakov to ženo, na kar so jo Št, 13. Cveta, žena Vasilka N, Lapi j e selo, 5. avgusta 1906, sto¬ rilci turški vojaki. Napadli so to ženo z namenom, jo posiliti. Ona ji m je sicer utekla, a je iz strahu izgubila pamet, Št. 16. Deklica 16 let, M o dr iste, 22. avgusta 1909, storilec Oskrunil je deklico je kaznovalo. „ !st - 1 ’ i7 - Klerik samostana Milo ¬ ševo meseca avgusta 1909, stori¬ lec Malut. Oauh Lioutsa. Poskusil je oskruniti klerka, a ni zapadel mkaki kazni. Š,. 21. Hčerka Srebre Dimove, 12 let stara, Sarajsko Oricare me¬ seca avgusta 1909, storilec Sarin, lastnik čiri uka. Oskrunil je hčer¬ ko svoje dekle. Kljub tožbi ni ob¬ last ničesar ukrenila. Št. 23. Žene iz Paralova, meseca avgusta 1909, osknmitelj Naziv Strba. V predrzni nesramnosti sel je tako daleč, da je posilil že¬ ne iz Paralova pred očmi njenih mož. št. 28. Dve srbski ženi, Vojnov- ci, 18. septem. 1910, storilci tur¬ ški vojaki. Ko so prebivalstvu po¬ brali orožje, postali so turški vo - jaki prave zveri. Razven mnogih drugih zločinov so ta dan posilili dve srbski ženi, katerih ena je vs- led muk in poškodb umrla. Št, 29. Štiri dečki iz Gosti var a, Čelnikovci, 18. junija 1911, storil¬ ci Sulejman Ibrahim in Seliman Smais. Dečki so se iz Tetova vra¬ čali v Gosti var. Na potu jih do - ideta dva Turka, ki sta si izbrala najmlajšega in sta ga grozeč mu s smrtjo, oskrunila. Kako so Turki postopali s srb¬ skim prebivalstvom nam kažejo še naslednji slučaji: Št. 19. Mica, sestra Stanoje Pe¬ riča, Ajnovac, 15. avgusta 1902, storilec Zeinel Ukič. Odpeljal je deklico m jo je za 400 grošev pro¬ dal nekemu Albancu. (Konec prih.) ODKOD IMA ŠIŠKA 'SVOJE IME. je odpeljalo oskrunili. Gotovo ga ni izobreženega Slo¬ venca, ki ne bi poznal Šiške, so¬ sedne vasi ljubljanske in rojstve- nega kraja prvega slovenskega pesnika Valentin Vodnika; ako je ni videl na svoje oči, znana mu je gotovo vsaj iz Erjavčevega.hu- moristiškega potopisa “Potoval nje iz Ljubljane do šiške.” Ljub- Ijančanje sami pa itak vedo, ka¬ ko zanimiva in mikavna je šiška. Malo pa bode takih, ki so že pre¬ mišljali, kaj to ime pravo za pra¬ vo pomenja. Šiška je že jako star kraj — morda nič mlajši nego Ljubljana sama — in njeno ime ima v lokal¬ ni zgodovini prav častno mesto. Da, celo svetovno imenitni dogo¬ dek ,se je zvršil nekdaj v šiški: sklenjen je bil namreč tu leta 1370. mir med avstrijskima voj¬ vodama Albertom ih Leopoldom ter med Benečani zaradi Trsta. Benečanje so izkušali namreč na vso moč pridobiti si Trst, da bi jim ne delal konkurencije v trgo¬ vini s slovenskimi deželami. Trža- čanje pa so se, kakor je naravno, na vse kriplje temu upirali in is¬ kali pomoči zoper Benečane celo pri cesarji Karlu IV. in pri ogr¬ skem kralju Ludoviliu Velikem. Končno se udajo (prvikrat) dne 31. velikega srpana 1369. leta brezpogojno omenjen, habsbur¬ škima vojvodoma. To pa je Bene¬ čane tako speklo, da zbero močno vojsko in si pribore Trst dne 18. listopada 1369. leta navzlic izdat¬ ni .pomoči,, katero sta habsburška nadvojvodi poslala Trstu. Po tej zmagi hite Benečanje vojvodi po- mirovat in jima Trst odkupovat. Ponudili so jima 75.000 dukatov, t. j. velikansko svoto za tisti čas. ki je bila skoro tolika kakor pol milijona goldinarjev našega de¬ narja. (Patrijarhu oglejskemu so obešali Benečani leta 1420. za vso vojvodino furlansko samo 40.000 lir!) Vojvodi sta vzprejela ponud bo in sklenila mir in prijateljstvo z Benečani pred cerkvijo s\. Jer¬ neja v šiški dne 12. listopada 1370. leta. t “Acta smrt hec et firmata a- pud Oppidum Labaei, in \ila ve¬ čata inferior Keisach in theutom- co, sed in Selavoriico apellatur Chissehia, ante Ecclesiam Sanoti Bartolomei diete Vlile, presenti- bus Johanne de Dietreichatok, ma gistro foreste Austrie, Chonrado de Austria notario ducis Alberti su- Severov Almanah in Zdravoslov- ji? za Slovence za 1913 lahko do¬ bite zastonj. Dobite ga od Vaše¬ ga lekarnarja. Nihče ni brez tistih razdražljivih glavo¬ bole- ki včasih pridejo, ko jih najmanj pričakujete. Ni Vam treba trpeti, ako rabite Severoy j Preske zoper glavobol (Severa’s Wafers for Headache and Neuralga) Cene. 25 centov škatljicr Severov Balzam za pljuča (Severa’s Balsani for Langa) se priporoča radi nejgoHb učin¬ kov pri zdravljenju kašlja, Ju j. jiavosti, davj/ee,' vnetje »ajiuika rn veliko drugih neprilik dihal¬ nega ustroja, posebno pa tir lili sjnemljenili z kašljom. Cena 25 in 50 centov. Severov Zlvlj nskl Balzam - (Severa’s Balzam of Life) je bil popolnoma preizkušen v veliko slučajih. Poskusite ga in so prepričajte. Priporočan je zoper zapeko, neprebavo, težko prebavo, otrpla jetra, izpehavanje, napihovanje, in veliko drugih neprilik želod¬ ca, jeter in črev. Cena 75 centov. Kadar rabite zdravila, — vpra¬ šajte Vašega lekarnarja za Se- verova. On jih prodaja. Zavrnite nadomestitve. Ako jih nima v zalogi, pišite k nam za zdravila in zdravniški svet. Priporočilo. Cenjenim rojakom v Eveleth in I okolici se priporoča za razna i stavbena dela bodisi pri novih! gradbah ali popravah. Dela izvr- | šujem solidno ter po nizkih ce- 1 ah. Josip Intihar slovenski zidar 206 Monroe St. Eveleth, Minn. tlelo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku" (Anchor Bar) na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. Jo&m Povslta, lastnik. Frank Veranth ELY,Imn.=Fhone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! BH BflflBBB Bflfl BBB HB1IHH11III KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. Turek, Sodišče ga Schoennaiver eamere domini praseripti, Mathia Plebano mPer chtolczdorf, Pelegirno de V uld- einstorf, Jaeobo Zancham con- dam Johannis de Veneens, Mareo Buzolini de Monte Alba- Venečiarum, Ottone Con- ondam Nicolai bahitatore et Conforto Mareschal- Radulffi de Rodigio. Torvisii, et al-ibus 1 te- condam no, cive 1 areno c Veneciis go condam liabitatore stibns notis. voeatis, adhibitis spe cialiter et rogatis. — Ego Jnhan- nes Ortholffy de Znoyma, publi- eus auetoritate Imperiali notari- us et curie dietorum dominorum ducum Austrie seriba, praedictis omnibus et singulis preasens fui et rogatus hoc instrumentum seri psi meoque solito signo signavo.” (Izvirnik v dvornem arhivu na Dunaji: Kandler, Codiče diploma- tico II. 12. nov. 1370. leta.) Teško, da so Šišenci kdaj prej videli toliko odlične gospode zbra ne v svoji vasi. Čudno je, da so skoro sredi zime podpisovali listi¬ ne pred cerkvijo, t. j. v cerkveni lopi. .Skoro gotovo so morali av¬ strijski vojvode takrat v Šiški imeti grad, kamor so šle po skle¬ njeni pogodbi priče in se okrep¬ čale. , Osemdeset let pozneje (leta 1453.) nahajamo šiško imenovano v urbariji Lueggerjev z imenom Geyss, Keys, Klieis, Gheis. Da je to naša šiška, spozna.se iz pristav ka “in sannd Veytts Pharr gele- gen” in iz predlogov “ober, vn- ter”. Čudno pa je, da kranjski zgodovinar Avgust Dimitz, ki je objavil ta urbar (Mittheilungen des Musealvereins fuer Krain, I.) ni imel niti pojma, kako se to ime dandanašnji glasi, ker v pristav¬ ljenem 'repertoriji “Ortsnamen ugiblje, da “Klieis” pomenja — Zgornje Koseze, okraj Brdo. Iz teli zgodovinskih podatkov bode vsakomur jasno, da “Kais- saeli” in Klieis” ni nič drugega! nogo Kajža, v Ivajžah (Keushe) in torej prav tisto kar hiška’ (hišica), ali kakor izgovarjajo v ljubljanski okolici, “šiška” (šiša mesto hiša.) AUSTRO-AMERIGANA PAROBRGDNA DRUŽBA. Direktna črta med New Vorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobra kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil se obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agenfs, 2 V/ashington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi. 1 SLOVENSKA TISKOVNA DSiLiA “Narodni Vestnik" 31 EAST MICHIGAN GT. DULUTH, (V?! N N. □ a 13 TISKAI1MA “NARODNI VESTNIK” IZVRŠUJE VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA: DRUŠTVENA PRAVILA, VABI¬ LA, TRGOVSKE POSETNICE, PISMEN PAPIR, ZALEPKE itd. ZMERNE CENE, DELO OKUSNO, : TOČNA POSTREŽBA : • • * ^ ^ * El EDINA SLOVENSKA STROKOVNO El MODERNO UREJENA TISKARNA. 0 1_L Fitger Brevving Co. Duluth - Mina. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. American Exchange ==Bank=^ VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mesto. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo volne liste. 3 c |o obresti od vlog. r POZOR ROJAKI! Sledeče tri pijače so pristne, importirane, tako tudi zelišča za grenko vino, ki je prirejeno za človeško krepost in zdravje. In te'so: Kranjski brinjevec, Slivovec, Tropinovec, High Life Bitters, A. Horwatovo Grenko vino. Katere prodaja samo na debelo A. HORWAT, Joliet, III. POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI! Shranite ta moj naslov in pišite po cenik, ki bode v Vašo lastno korist. — Ako k naročilom priložite denar, Vam dam veliko več popusta, ker prihranim s tem zamudo časa, vozne stroške itd., kadar se podam na pot, da obiščem rojake in prodajam ter kolektiram denar, to si lahko prihranite ako naročite direktno in priložite denar, ter imate od tega sami dobiček. Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki importira žganje naravnost s Kranjskega. Prodajam tudi ceneje, ker nimam toliko stroškov z drago plačanimi agenti. [A. HORVVATV 600 N. CHICAGO SL, JOLIET, ILL. Ma Or Or o, Or Or 'c -c *i» »i> 'i' V $ FIRST NATIONAL BANk| i>4 V * m & S $ Chisholm - - Minn. JK Wf o*. V * V il4 V i’4 V V V S » i<4 ¥ 5 S Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3° Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! 5 4'4 S * m 9 _ Chlsholm, Minn. Cenjeni mi urednik: Blagovo¬ lite sprejeti imena darovacev^ ki so zopet prispevali skupaj $25.79 za Slovensko Zavetišče; to svoto sem nabral pri zadnji naši seji. Darovali so sledeči: Društvo sv. Jožefa št. 30. Jugo S K J. iz društvene blagajne $15. Darovali so po $1.00 Anton -Mah¬ ne, Jos Lani, po 50 cent. Karol Zgonc, Frank Medved, Dolinar John, Gregor Prijatelj, po 25 cet. Johan Marolt, Tanko Johan, Ge¬ sel Matija, Turk Peter, Rupareič Louis« Sli kul Karol, Tiren Irank, Orešek Frank, Perko Johan, Pe¬ niš Johan, Jakše Edvard, Globo¬ kar Johann, Peter Seinich, Frank Severinski, Frank Petrušich, Ste- blaj Frank, Grahek Matija, Ko- vach Lovrenc, Kožar Luka, Čam¬ pa Frank, po 20 cent,; Milavec Johan, po 15 cent. Kraljič Mar¬ tin, Klun Johan, Verant Jerni, Lavrich Jerni. po 10 cent: Tanko Johan, Sterle Johan, Rade Peter, Matija Knaus, Neimenovani 59 centi. Skupaj .$25.79 Svoto sem odposlal blagajniku odbora Slovenskega Zavetišča, Mr. Geo. L. Brozichu, v Ely, -Milin. Nadalje naznanjam vsem čla¬ nom in članicam društva sv. Jo¬ žefa št. 30 J. S. K. J. da se je pri zadnji mesečni seji odpovedal svo j emu uradu naš bivši društveni blagajnik, brat Frank Medved; to pa radi tega, ker mu njegova trgovina ne pripušča hoditi k me-' sl enim sejam. Na njegovo mesto je bil enoglasno izvoljen društve¬ nim blagajnikom brat Matija 'Je¬ st!. Upamo da nam bode naš novi blagajnik lepo varoval društveno premoženje, in mu želimo pri tem vedno dosti dohodkov, brez ka¬ kih izdatkov. Naše društvo ima sedaj čistega premoženja v blagajni $1380.89. Vse one rojake in rojakinje, ki morda še niso pri nikakem pod¬ pornem društvu vabimo s tem v- ljudno, da naj se pridružijo v naš podporni krog. Zavarujete se lahko za slučaj bolezni, poškodbe in smrti. Nadalje tudi prosim vse zaved¬ ne Slovence in Slovenke, naj ne pozabijo prekoristnega Slovenske ga Zavetišča. Vsak mali dar je dobrodošel. Dovršimo delo, kate¬ rega smo se lotili. Držimo se ge¬ sla : V slogi je moč! — na ta na¬ čin nam bode uspeh zagotovljen, Na koncu pozdravljam vse ce¬ njene člane in članice J. S. K. J. posebno pa člane društva sv. Jo¬ žefa št. 30. Jacob Petrich, tajnik. Chisholm, Minn. Cenjeno uredništvo: Ivolite priobčiti v prih. izdaji Vašega cenjenega lista sledeče moje vrstice: Vest mi ne dopušča, da ne bi omenil par besedi o splošnem na¬ predku našega naroda. Z zado¬ voljnostjo ter veseljem z zasledu¬ jemo lahko naše ljudstvo, kako stopa vedno korak za korakom naprej do napredka. Imamo po raznih naselbinah že lepo. število raznih podpornih društev pri¬ padajočih k tej ali oni Jedno- ti; veseli smemo biti, da se je štel vilo teh društev v zadnji hletih tako pomnožilo. Jaz mislim, čim več društev, tim bolje zanaše ro¬ jake. Napredovali bi pa gotovo lahko še bolj, ee bi vladala med nami pravo bratska slovenska sloga. O slogi se piše dandanes daleč naokoli, in morda bodo te besede upijočih v puščavi enkrat padle le na rodovitna tla, da si bomo čez čas vsi enaki po jeziku, mišljenju, delih in naših načrtih. Pohvalno se moram izraziti tudi o naših minnesotskih naselbinah. Ljudstvo so prebuja, zaveda in kaže na ta način drugim lep iz- gled. Žal, da se vedno čuje o nepre¬ stanih nesrečah po naših rudnikih globoko pod zemljo. Vsled tega se naši rojaki kaj radi zavarujejo pri raznih podp. društvih. Kakor znano, zavarovani so tudi skoraj vsi rudarji pid svoji družbi, kjer delajo, in vplačujejo za to od 35 c do $1.— v takozvani “Klub” na mesec. Kako so te družbe iz¬ plačevale podporo prizadetim, to tahko pove dotični, ki je že ti skusil. Kakor vidimo rudarji velike in znane Oliver Iron and Mining. Co. je prenehala ta sedaj pobirati sklad za to podporo na podlagi novo nameravane odškodninske J postave. Jz tega izprevidimo, da nam tudi ne bodo delili v potrebi ali bolezni več podpore za kako morebitno poškodbo. Kaj Bo ukre nila družba s preostalim ^denar¬ jem, si lahko vsakdo sam misli. Mi smo ga nakopčili skupaj; bo¬ gata družba ga bo pa spravila le¬ po v svoj žep. Nikdar nam niso dali čistega računa o tem poslo¬ vanju. Dragi mi rojaki delavci. Ume¬ stno bi bilo, da si mi rudarji usta¬ novimo sedaj svoj lasten klub, kateri naj bi plačeval prizadetim podporo v slučaju poškodbe. Po¬ slovanje takega društva moralo bi se voditi v našem slovenskem jeziku; vsakomur naj bi bila da¬ na prilika prepričati se o njego¬ vem delovanju. Mesečna pristoj¬ bina naj bi ne presegala 50 e za uda. Uverjen sem, da bode dosti Slovencev in naših bratov Hrva¬ tov rado pristopili k tem klubu. Ako bomo delovali složno roko v roki, nam je zagotovljen uspeh ter napredek. Tozadevni ustanovni zbor ali seja se vrši v nedeljo dne 2. feb¬ ruarja 1913 dopoldne ob 9 uri v L. Kovačevi dvorani. Tu se bo po¬ svetovalo o novem, klubu, ter iz¬ volilo začasni pripravljalni odbor. Upam, da se bo tega shoda ude¬ ležilo mnogo naših slovenskih ru¬ darjev; dobrodošli so nam tudi skušeni možje, da nam kaj pripo¬ morejo s tem ali onim dobrim na- evetom. Pridite torej v obilnem številu. Na tem zborovanju vršilo se bo le posvetovanje glede začet¬ ka ali ustanovitve; radi bi vedeli, kakega mišljenja bode večina na¬ ših rojakov. Konečno prosim še list “N. V.” za tozadevne umestne nasvete. Martin Zallar, sklicatelj. Pripomba uredništva. Idejo gori označenega rojaka je vsekako pozdravljati. Vsako podporno društvo ima svojo vred¬ nost ter korist napram svojim članom. Če se bo sploh ustanovil nov slovenski poškodninski ali podporni delavski klub, mu želi¬ mo kar največ uspeha. Pomisliti je pa potreba pri tem na finančno stališče. Samo eno podp. društvo ne more nikakor dajati toliko podpore v raznih slučajih, kakor pa morebiti naše večje in že stare Jednote. Naša odkrita misel je, naj bi pristopili vsi dotičniki raje h kakemu podpornemu društvu te ali one Jednote. Za to je naj¬ bolj priporočati našo domačo ve¬ liko podporno organizacijo Jugo¬ slovansko Kat. Podp. Jednoto. V vsakej slovenski naselbini je naj¬ ti kako krajevno društvo za pri¬ stop. To naj velja v prvi vrsti za one, ki ne pripadaoj še k nikakem društvu; preostali naj bi pa pri¬ stopili še k drugem društvu, da bi dobivali na ta način od dveh strani podporo. POTOPISNE ČRTICE. Piše F. Gram. SPOR MED RUSIJO IN AV¬ STRIJO RADI ALBANIJE. Petrograd, Rusija, 29. jan. Po¬ ložaj med Avstrijo in Rusijo po¬ staja radi obmejnih točk nove Albanije vedno bolj opasen. Vsled tega kličejo obe države svoje vo¬ jaštvo pod orožje. V slučaju voj¬ ne bi poslali lahko obe ti državi nad 1,600.000 vojaštva v ofenzivo. Darovi ZA VSESLOVENSKO ZAVETIŠČE V AMERIKI. XV. izkaz. Nabiralna pola Pavel Bartel-na v Waukegam, 111. Darovali s« po $1.00 Frank Jerina, Frank Mu¬ sič in John Hrovatin; Frank O.- sredkar 50c; Math Kerzich 30c; po 25c: John Križaj, Josip Draš¬ ler, Jerry Slana, Jos. Ogrin, Ma¬ rija Zmrzlikar in Valburg aNo- vak; po lOe : John Jelovšek, Ant Lukančič, Ant, Kržič, Ant. Kobal in Fr. Mivšek. Skupaj $5.80c. Zadnji izkaz v št. 97 “N. V.” $619.70c. današnji izkaz $5.80c. Skupaj $625.50e. živeli darovalci in njih nasledniki! Uredništvo in upravništvo “NARODNI VESTNIK” Po onih malih 10 akerskih far- i mah okoli Denverja sem konečno izvedel, da so ondi farmerji že zadovoljni, če si s tem napravijo samo dobro življenje. Tudi so mi pravili vsi ondotni kmetje, kako dober trg je Denver. Jaz sem pa čisto druzega mišljenja; da je on¬ di morda vrtnarstvo še v povojih ali so pa' kmetje z vsem zadovolj¬ ni ‘1 Jagoda plača od $250 do $400 na aker na zemlji, katera stane 1000 tol. Jaz garantiram vsake¬ mu, da ista rastlina plačuje pri nas toliko ali več na zemlji, kate¬ ra' stane samo 50 tol., aker in to | absolutno čista; brez rabe vode. j Izvrstna dežela za krompir je za- j hodno in severno od Denverja; kjer raste do popolnosti kakor j malokje na svetu. Južna Colora- da sploh ne pridela krompirja, kjer raste dobro a ne prinese sa¬ du. Splošna moja sodba od cele Colorade in kmetijstva različnih strok je prav slaba. Država ka¬ kor taka in družbe plačajo za oglase na miljone in prodajajo izhodnim nevednežem čist zrak dobro vodo po 50 kratnili višjih cenah, kakor je zemlja v resnici vredna. Colorado je visoka pla¬ njava štiri petine velikanskih hribov; ima jako zdravo podneb- 1 je in to je vse kar sem jaz ondi dobil. Oglasi bogatstva sadja in kmetijstva pa je navaden in to pravi amerikanski ‘ 1 1 mmbug ’ ’; izjema nekaj oskih dolin, katere pa v celosti ne štejejo. Iz Denver sem se podal V Sugar in Garden City na mejo Colo. in Kansas in tukaj moram pripoznati da je krasna dežela. Tu se pridela lu¬ cerne kakor šne še nisem videl na svetu, isto tako tudi precej slad¬ korne pese Zemlja je vsa irigiranh in stane od 150—250 tol. aker. Edino kakor skoro povsod v za- padu. zemlja ima po vsebini pre¬ več alkalija. V celosti je pa naj¬ lepša dežela kar sem jih videl na potovanju. Od Garden Citv proti iztoku vsled premalo dežja je ce¬ la dežela na sto in sto milj prazna in brez vse vrednosti; le Buffalo in Praire; trava in še ta jako rev¬ na, pokriva neizmerne planjave. Vidi se nebroj koč novih “home steadov” kako ljudje tu napravi¬ jo življenje je meni uganjka, in kar je bilo meni rečeno, istega tudi nobeden ne napravi; ljudje vzamejo zemljo z zavestjo da imajo svoj dom, drugi da se ta dom pozneje obesi kakemu “ze¬ lenemu” iz vzhoda in tretji se to¬ lažijo, da padanje dežja se bode povečalo in zopet zadnji da v ča¬ su bode vse irigirano. Osebno že¬ lim zadnjim uspeli, a jako dvoum no da bi bila ona zemlja irigirana v prihodnjih 200 letih, jednostav- no kjer ni vode za napeljavo. Ako bi dobil jaz 1000 akrov in bi bil primoran živeti 3 leta na pustih planjavah, jih ne bi hotel vzeti kajti dežela, kjer ne rastejo dre¬ vesa ni po mojem okusu. Vlak je odpeljal hitro dalje in preje ko sem se nasanjal minulega kralja teh krajev “bivola”, upii je črni sprevodnik “Wichita”. Zadnji o- kraj je lep, z dobro in kmetij¬ stvom v okolici. Že po eni uri vsto pil sem zopet v vlak in “Lukov Matija’" je pihal proti Pittsbur- Kan. Po 4 urni vožnji bil sem na cilju. Pokrajina od "VVichita do Pittsburg je jako lepa in deloma zemlja, soditi iz vlaka precej do¬ bra. Pittsburg je lepo majhno mesto in jako živahno, rudarstva bi ona pokrajina ne imela nobene vrednosti. Zemlja površno za po¬ gledati ni slaba, a pravi Amerika- nec jo je uničil z svojo večino ko¬ ruzo, ako bi se pa zemlja zagno¬ jila in sadilo različne pridelke se bi popravila v 5 letih za 200 od¬ stotkov. Obiskal sem nekega ro¬ jaka, kateri ima zemljo tukaj, da jo kupim od njega. Ko sva ono zgotovila sem šel nekoliko okrog. Prokleta prohibicija kanzaških farizejev! Jaz sem že videl pija¬ čo, a nikoli enacega. Smelo trdim kar okraj Pittsburg po nepotreb¬ nem zavžije zanikernega fuzelna in nič vrednega piva “jaz trdim preveč” in nc zmerno z onim de¬ narjem, jaz vdružujem vse bolne in onemogle Slovence in v 3 letih postavim poslopje ponos dežele kjer bi stalo. Jaz mislim da pro¬ hibicija tako deluje na živce, ali smo Slovenci res tako.vi prijatelji alkohola? Odgovor prepustim drugim. Prosim pa. oproščenja, ako je kedo razžaljen vsled tega ; moj namen ni nikoga žaliti tem- , v ■ v.„cni ('0 Kamor človek vec pisati resnice. ^ .. . lt .. ondi pride prvo je PD 111 P 1J ' in” še “pij” PD aSa tece d0 be ' sedno ko voda. . Drugi dan sem jo odkunl v Cartage Mo. najlepse mesto ena¬ ke velikosti kar šem jih jaz videl v Ameriki. Iz onega mesta sem vzel progo na Nevport, Ark. del one države, katere še nisem videl. Železnica veže največje hribe Ozarks in danes se ne čudim, ako so jabolka iz teh krajev najbolj znana ha svetu. Divji romantični hribi pokriti z krevljastim drev¬ jem, prava podoba hribov Colo¬ rade, le cla so hribi manji a v go¬ tovem pogledu bolj romantični, ko v Coloradi. Jabolko teh krajev je najbolj popolno v Ameriki, le da se tako ne oglaša in hvali ko na zapadu. Tukaj je na miljone akrov zemlje, katera potrpežljivo čaka pijonirja da jo bode obdelal ali vsaj zahteval, zemljo od vlade. Gotovo da ni za druzega ko sadje in trtje za pravo kmetijstvo je prerevna. Le sem in tje se vidi lepa polja v nižavah ob reki Ar- kansas. V večeru sem dospel v New Port in od tam takoj domov. Hrvaško.- Umrl je v Zagrebu vpokojeni 73 letni domobranski polkovnik J Kuzman Buclimirovič. Obhajal je i pravoslavni božični večer v kro- | gu svoje rodbine, ko mu je nena- j doma postalo slabo ter se je zadet jod srčne kapi mrtev zgrudil. Najdene bombe. V Brčki so te ; dni potegnili iz Save zaboj, v ka- ; tereni so našli 16 ročnihbomb. Vojaki umorili deklico. V za- j grebški okolici so te dni ponoči ; umorili vojaki-topniearji deklico, j ki je ž njimi prej celo popoldne i popivala po gostilnah. Umorjena j je stara 18 do 20 let. Zabodel jo i je topničar Ivan Štefanac, kate- j rega so kasneje že prijeli. Prijeli j so tudi sokrivce, ki so s Štefan- cem deklico napadli, kasneje je : došlo dodatno poročilo, da je u- j m or j ena Roza Kunce iz Boltana in da je bila stara — petnajst let. Tridesetletnica avstrijske pošt¬ ne hranilnice. Dne 12. t. m. je preteklo 30 let, ko se je ustanovi¬ la avstrijska poštna hranilnica, ki je postala važen činitelj v na¬ šem starokrajskem narodnem go¬ spodarskem življenju in ki se je tudi prebivalstvu jako priljubila. Vprašanje o ustanovitvi pošt¬ ne hranilnice je izprožil spomladi leta 1871. takratni trgovinski mi¬ nister dr. Albert Schoefle, ki je izposloval cesarjevo dovoljenje, da je neki uradnik trgovinskega ministrstva odpotoval na Angleš- j ko, kjer je proučil po slavnem | Gladstonu ustanovljeno poštno hranilnico na Angleškem: Slabe | gospodarske razmere v Avstriji ! so ustanovitev poštne hranilnice ; v Avstriji zavlekle; šele meseca | novembra leta 1879. je poslanec | Lene zadevo sprožil v poslanski zbornici. Zbornici je nato predložil trgo¬ vinski minister Pino zakonski na¬ črt, o ustanoviti poštne hranilnice ! ki ga je z malimi izpremembami j državni zbor tudi odobril. Poštna hranilnica je pričela poslovati 12. januarja 1883. Prvo letp je bilo vloženih nad 8 milijonov kron. Že 28. oktobra 1883 so uvedli ne¬ kak čekovni promet, ki so ga pa že leta 1887. izpolnili. V 30 letih je poskočilo število vlagateljev poštne hranilnice na 2% milijona. Čekovni promet, ki je znašal leta 1902 šele 3700 mili¬ jonov kron, je znašal leta 1912, 9100 milijonov kron, clearinski promet, ki je znašal leta 1902 še¬ le 2500 milijonov kron, je posko¬ čil leta 1912 na 7400 milijonov kron. Čekovni in žiro račun pri poštni hranilnici ima nad 116.000 strank. Državne blagajne se čimdalje bolj poslužujejo poštne hranilni¬ ce, ki je stopila v zvezo tudi z o- grsko in z bosensko-hercegovsko poštno hranilnico. Poštna hranil¬ nica je tudi v žiro-prometu s po¬ štnimi čekovnimi uradi v Nemčiji Italiji, Franciji, Belgiji, Nizozem¬ ski in Švici. Po izgledu te hranil¬ nice, uvedla jo je lansko leto tudi poštna uprava Zedinjenih držav. BULGARSKE IZGUBE. Dunaj, Avstrija. Glasom zanes¬ ljivih računov so Bulgari v bal¬ kanski vojski izgubili 15.000 mrt¬ vih in 35.000 ranjencev. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. \ \ $ NAŠI ZASTOPNIKI, f. \ v Za Bivabik, Minn.: Jac-ob Delak. Sa Ely, Minn.: Matli. L. Kapsh. Za Eveleth, Minn.: Maks Volčanšek. — G. Kotze. Za Chisholm, Minn.: Anton Maline. Za Gilbert in. okolico: Louis Vessel. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horvat tich. Za Auroro, Minn.: Louis Petelin. Za Rauch, Minn.: Geo. Brozieh. ža Crosby, Minn.: Tonv Prosen. Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar. Za Rice, Minn.: Vouk & Oman. Sa Calumet in Lauriiun, Mich.: Frank Plautz. Za Mohawk, Mich., in okolico: Anton Sclnveigor. Za So. Range, Mich.: Mike Muhvich. Za La Salle, 111.: Frank Krule. Za Chicago in Joliet, 111.: Jos. Blisch, Za So. Chicago, 111.: Anthonj Motz. Za VVaukegan in North Chicago, 111.: Math. Ogrin. Za De Pue, 111.: Joseph Omerza. Za Gary, Ind.: N. M. Vuksiničh. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml. Za Fairchild in V/illard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A. Germ. Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj. Sa Conemaugh, Pa., in okolico: Jelin Brezovce. Za Arona, Pa.: Anton Klanehar. Za Garrett, Pa.: Jos. Tamc. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich. Za Marianna, Pa.: IIenry Lamuth. Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬ rol Bauzon. Za Barberton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O.: Frank Guna. Za Lorain, O.: Martin Kodelja. Za Leadville, Jaektorvn, Stringtovrn, Bocktown in So. Chicago, Colo.: F. "W. žužek. Za Leadville, Colo.: John Janežič. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. Za Sornerset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Za Vale, Klaus.: John Homec. Sa East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Sa Oregon City, Oreg.: Josip Kostnar. Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Tauchar. Za Milwaukee, Wis.: John Wodovnik. Za Diamondville, Wyo.: John Globoch- nik. Za Black Diamond, Wash.: 7 G. J. Po - renta. Upravništvo “NARODNEGA VESTNIKA” NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom naznanja mo, da smo izročili glavno poto - valno zastopstvo g. LOUIS VESSELU iz Gilbert i. Minn., ko jega slika je priobčena tu zgoraj. Mr. Vessel nastopil je svojo po¬ tovanje začetkom devembra. Ob¬ iskal bo cenjene rojake po Minne¬ soti in ostalih državah. Opravičen je sprejemati naročnino za list, oglase in tiskovino. Rojakom ga najtopleje priporočamo, da bi mu šli blagohotno na roke. Upravništvo in uredništvo “NARODNEGA VESTNIKA” 405 West Michigan Street, Duluth, Minn. Pozor prijatelj! Kam boš šel kupit svoje pohi¬ štvo?— Ne vem. — Jaz vem, kje dobiš najboljše pohištvo in ku - hinjsko posodo. — Pojdi k Juretu Mesberg, ki trguje že 16 let na Evelethu in postreže svojim odjemalcem ve - dno pošteno. ČE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš EIy Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poueljive in tudi zabavne. •—- Menjava¬ mo jili vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. SLOVENSKO ZAVETI! V AMERIKI (Se ima inkorporirati v državi H^. NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SL0VFw c NAROD V AMERIKI. URADNIKI; Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St v Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St.,’ Cah,, '' Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave q Blagajnik: Geo. L. Brozieh, Box 424, Ely, NADZORNIKI; Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Av e Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic tv ' !; boj, vsi v Chicago, 111. ’ m nad* po i DIREKTORIJ obstoji iz vseli zgoraj navedenih uradnikov kov ter še sledečih rojakov: John A. Germ, Braddock, Pa. Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Frontenae, Kansas. Matija Pogorelc, Chicago, 111. Loujs J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, 111. E. J'. Mencinger, Pueblo, Colorado. Vsaka slovenska organizacija, ki šteje več društev, je opravičena do enega člana v jp.f.u Vsak'slovenski list v Ameriki je opravičen do ' ga mesta v direktoriju. Vsa ostala samostojna društva so opravi?, enega zastopnika v direktoriju. Rojaki! Agitirajte za Slovensko Zavetišče v u riki, ki naj bode spomenik skupnega narodnem Ji _. f . . t tU ga •ega °? DJ Pjjlitij« i da i e ml ' lau« in °^ . , 0 gla k a 7da3 sei n tvoje ® ..pa bi P° snega P» ; ni se. P roS ' l 0 mesto in oj otrokom' Sato se i e | proti nj in podrla. •■Želel bi, c [arodu!" tnal v ogei ako je uir Xook Out! Ybii’d bette: take čare of Ifouraelf ” Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slabe žleza iu drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih po¬ sledic, če bodete rabili « Zopet je Mi saonkrat odp nje je pril Dr. Richter Faifi“Expei i po predpisih, ki so natisnjen omotu. 25c. in 50c. steklenico Čuvajte se ponaredb in pr! sidro in naše ime. 74-fO VVASHINGTON STREET, IM«, *' Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšaj- (25o. ali 50c.) Jl! padanj v Grahovi n *lin<:o, sr , i, '®li poldni teh j 'Pednje s ^ 1 okvirj na j ‘iz neke j je m l»rt mfnik ie ■anskeo.; 2^? besedo f a *° na] J IS Plem e ,,v no nru f oko ^ NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE DA JE Mestna hranilnica Ijiliansf v LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranj* največja in najvarnejša slovenska hranilni 03 - Prometa koncem leta 1911 f? J il.5 milijon 0 '’ ^ Stanje hranilnih .vlog 42 milijonov kB®- Rezervni zaklad hranilnice J,300,000 ' l0 obrestuje po 4 1 |2 °|o brez odbito Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice ® stna občina ljubljanska z vsem svojim P^ :1 U, njem in z vso davčno močjo v vrednosti sf) jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. Kr. vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesli'' 1 Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam P 0R gk';.] i •,,, na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubija® kako drugo man j varno “šparkaso”. Nam_P a ta ‘ D; "j* P. 0 kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj nas° ■ ! " site razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacija in izguba v '°*' denarja. „ Pa2 Pel F, '»eg, L** bi] ( • fci Poki. First National Ba 11 ^ EVELETH, MINN. f Na|stare|ša narodna banka na Me sa ^ a kapital in preostane" $ 122 . 000.00 | Pošilfarao denar v Avstrijo po L P^robrodni Sistš za vse Plačamo obresti po 3 od | S, & Hi: H St » pekle z biseri n ; g al S. B. Haggart. — Prevel J. M. -lesko SP 1B *> Av, •ve. lc > Pi -, C(ii ■fatjj'; in io. opravičen, r etišee dnega 01 driij 'ejo. (Dalje-) t za vedla, je bil dan in iznad kupo pepela, ki je bil jv J" Z ° P teinpeij in najsijajnejše poslopje celega sveta, se je gerod° v j. .jj-nega dima.. Dvor Izraelov je bil tako gosto ^ jjgo jili morali vojaki metati v goreče se razvaline i Na oltarju, ki je stal na Skali Darovaija, je plapo- l’° j z razprostrtimi perut 1 . Rimljani so skazovali čast ,“ m na starodavnem oltarju izraelskega Boga! Med ki ga vojaki na tem mestu pozdravijo kot svojega lili še ni popolnoma pojenjal, kajti na strehah neka- ' ,H ' J je zbralo nekaj najbolj obupnih Judov, ki so ostali S - uiaikali proti vratom Nikanorjevim, ki so ostala še '^Tieua. Rimljani so jim siti pobijanja klicali, da naj J e podajo, toda oni niso hoteli. In ko se je Miri jam ® )li Hala ta prizor, je na svojo grozo spoznala, da je bil r 'ih njen stari oče Benoni. Ker se niso hoteli podatj, so ^ n |' a |i nanje s pušicami, tako da so kmalu vsi popadali ‘ornja k ftterega se ’ kakor se i e zdelo > nobena pušica ni . • , s streljanjem,” nekdo zakliče, “in prinesite lestvo. ! ' S)t je pogumen in eden izmed Sanhedrima. Vjemite ga , *ku so prinesli lestvo, jo naslonili na zidovje blizu vrat in nekaj Rimljanov je splezalo po njej. Benoni se je umikal, dokler ni končno stal na robu pred žrelom pro- ‘‘f ‘ irll j a . Tedaj se je obrnil in se ustavil. Pri tem je tudi Nirijain ležečo ob vznožju stebra na strehi vrat, in ker je v mrtva, je vil svoje roke in si pulil brado. Ona je ugani- ' žalost, vendar je bila tako slabotna in je imela tako suho j m0 glejte! zavpije eden izmed vojakov, “deklica nosi isere m celo zelo lepe. Ali vam je drago, da jih odrežem?” i e, pusti jih pri miru,” odgovori častnik. “Ne ona, ne njeni biseri niso za nas. Odklenite verigo In z velikim naporom so zlomili verigo. Ali moreš stati, gospica?” jo vpraša stotnik. Poskusila je, a m mogla. Zmajala je z rameni. Potem te moramo nesti,” in priklonil se je in jo vzdignil s svojimi čvrstimi rokami, kakor da bi bila otrok, vojakom pa je ukazal odpeljati seboj Juda Simeona; nato pa so počasi odšli po stopnicah navzdol. Kedo je to, ki ga nosiš na svojih rokah, stotnik?” vpraša Tit častnika, ki se mu je približal. Ona deklica, cezar,” je odgovoril, “ki je bila zvezana gori na strehi vrat in katero si ukazal rešiti.” “Ali je še živa?” “Da še — toda nezavestna.” “Kako je prišla tjekaj?” “Ta pisava pove vse, cezar.” In Tit je prebral napis. “Oh!” je rekel. “Nazarenka. Hudobna verska družba, celo še hujša, kakor ti Judje, ali vsaj tako je mislil ran j ki nebeški Neron. In izdajalka tudi. No, deklica je morala zaslu¬ žiti svojo kazen. Toda kaj pa to?”.je obsojena da umre vpričo svojih prijateljev Rimljanov.” Rad bi vedel, kako so Rimljani njeni prijatelji. Deklica, ako moreš govoriti, povej mi,,kdo te je obsodil?” Mirijam dvigne svojo črno glavo raz stotnikove rame, na kateri je počivala, in pokaže s prstom na Juda Simeona. “Ali je res to, človek?” vpraša cezar. “Govori resnico, kajti jaz jo hočem vedeti; ako pa bodeš lagal, umrješ.” “Obsojena je bila od Sanhedrima, med katerim je bil tudi njen lastni stari oče Benoni; tukaj na napisu se nahaja njegov pod¬ pis'skupaj z ostalimi,” odgovori Simeon mrko. “Zakaj?” “Ker je pomagala nekemu rimskemu vojaku pobegniti,” pri¬ stavi divje, “in za to njeno dejanje naj gori njena duša v Geheni na veke vekov.” “Kako je bilo onemu rimskemu vojaku ime?” vpraša Tit. “Tega se ne spominjam,” odgovori Simeon. “Dobro,” je rekel cezar, “sicer ni mnogo na tem, kajti on je ali na varnem ali pa mrtev. Tvoja oblačila pa pričajo, da si tudi ti eden izmed članov Sanhedrima. Ali ni res tako?” (Dalje prihodnjič.) John Povsha javni notar HIBBING-MINN. IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA. POIŠČITE ME NA 311—3rd Ave. VHIage Llvery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE I Eveletii Plfotograph Studio 417 JONES ST., EVELETH Lastnik A„ CARLSON. Izdeluje lepe slike za vse prilike; v zalogi ima tudi krasne okvirje Z vsakim naročilom poročnih slik dam brezplačno sliko v velikosti 16 x20 palcev. Navadne ali manjše slike tudi po večujem v vsaki Velikosti. SLOVENSKE TRGOVINE katere se priporočalo cenjenim rojakom v j | blagohotno vpoštevamje. j j M. Pogorelc trgovina zlatnine in znakov vsih slovenskih Jednot in Zvez po primernih cenah. 29. E. Madison Street Room 1114. Chicago, Hi. Zaeno naznanjam, da nimam ni- kakih zastopnikov in agentov, temveč obiskujem sam cenjene ro¬ jake po raznih naselbinah. iterj« pl i Datisnjffl stekleni« ib in P~ : lan Miseria (Janez Nevolja) Španski spisal P. L. Colama. Prevel E. T. i ;m iee.J pilule olajšaj* e.): (graflr jon° v U« 1 1 , 30 i;ri: ’ lil pre< iV$ ^ k ' išu rif (Dalje.) ri, ‘ a je s ,; oje stanovanje okrašeno s potrato, ki .je nekaj p*.v bnega. Vrata, ki so držala iz velike izbe Sl ’ '"D zakrita z belimi zavesami; ob steni je bilo razvr- Poldrug tucat stolov, stene so bile pa videti, kakor da se je '•J 1 ' 'Ha ploha podob, velikih in malih, grdih in čednih. Na ,|n Je stene je bila podoba Matere Božje, komolec visoka in ;p ,r i em VL mahagonijevega lesa; na desni je bil naslikan ■ n>i levi pa mogočen možak na konju, neki sloveč general. U ^»kega kraljestva in različni sloveči ljudje iz vseli ča- Hirala Salamanka po dražbah in na starinah. Hudo - 11 ' ,le v 'l>tel nož, kakor da hoče prebosti soseda sv. Kranči- 8 e Sa. ki se je opiral z obema rokama na palico in gledal Haii* 0 l .'i ubezer1 '’, napisano med žarki iz pozlačenega pa- ^->> naprej je Ferdinand VII., kralj španski, nekako prestra- pV' 1 " SV0 'l tga ,le majhnega nosu. Diego Corrientes, sloveči ^ P ''"lenitega srca, je bil skrit v kotu za pajčevino, ki mu je skrivališče, in je meril s svojo puško v Napoleo- M;, 0 5"-’ n ! 0,)raz s« muhe onesnažile z umazanimi pegami; tr- , 80 oi kar nič zmenil za svetnico zraven, ki je imela ua čelu-po trn, tolik in tak, kakor eno debelo kore - 11 ,llla hotela krvoločneža potolažiti in ga odvrniti od hu- t Ja l|| io j,j|j ' eeli sobi najbolj vidno za vsakogar, ki je notri sto- rist JS ,U U * ^ on ® en i posnetki onih podob, ki jih nosi bratov - i,pok r y ,11 ' ra 'l 0 ® ega v procesiji na Veliki petek zvečer. Na 6 V j d 1 ! 8 Pisanim papirjem, je stal Kristus, na križu razpet, :s koi> U P L a bila M »ti Božja; njen obraz je bil približno to ^"‘V^a, na njem sta bili videti dve solzi, debeli kakor ” 81 hh je pa z robcem, ki je bil za take solze primeren, iz Ja nez v eni roki palmo, ki je bila prav umetno iz - ■■'izniu jf lne tlišča, kazalec druge roke pa je držal, kakor da i Kristusom je gorela v čaši z odlomljenim roča- _ krog teh treh podob je bila pa cela povodenj sa- in loučkov, napolnjenih s cvetlicami, ki jih je pri- H '■■'iik dan nove na čast Kristusu, čegar mogočnemu Piiporočala svoje bolnike. k ji e sam poznal to osebo in je priča za sledečo J Plla Prav res potrebna Kristusove pomoči. Reven de- ••H dv st “Pnjie in si je zlomil roko; Salamanka mu jo je hi- !" pov *- 1Ia P av i deščici, ki jih je odlomila od zaboja za ro- ' ;:ps kinTr a sec ^ em komolcev tanke vrvi; vseskupaj je nama- apul ir ‘I® 10 ®- navrliu pa je z rmenim trakom privezala Kn- in j . t-ez trideset dni je bila roka popolnoma zdrava m Kivi; J< ' a klavcu ta-le račun : p vie 0 j, 0 v ®arjev. ni(. jjp mar >i ev - ■ipnlij. ! A a 3 e dal Joahim Blanko zastonj, nj { j . J c ’ ker je bil na posodo. hovv„, a 8 '°.jih računov ij, ^ ala ®anka. ‘"ihila ves kruh, ko je stopil na dvorišče dolg, oko - ren fant, oblečen v ohlapno, zamazano suknjo-; -iz žepa mu -je- gledal časopis. Njegov brezizrazen in bedasti obraz je bil pokrit s tistim klobukom z visoko štulo in širokimi kraji, ki mu pravijo garibaldinec. Ta: človek je bil Lopezjnek. V kratkem času se je silno izpremenil. Nedavno je pustil službo pri cerkvi, ker so se mu zdeli taki opravki prenizki zanj. Sedaj ni imel drugega posla, kakor da je po ulicah po¬ staval in ogie podpiral ter pojedal očetove prihranke in čakal ugodne prilike, da se izkažejo sijajni darovi njegovega uma, ki je mislil, da ga je ž njim obdarila narava; kakor slaven rimski vladar se je tudi on jokal, da ni z dvaindvajsetim letom še nič slavnega naredil. Prvo priliko so mu dali neki izgredi. Ljudje v tem mestu so bili še dobri in pametni. Slabi, razdirajoči nauki, ki so se že nekaj časa širili, jim še niso spridili srca in glave zmešali. A z želodcem se je godilo slabše. Ljudstvo je bilo lačno in je zahtevalo krulia. “Kruha nam dajte!” ta glas se je razlegal med gosto množico, ki je zasedla veliki trg pred mestno hišo. Bila je drugače čisto mirna. Lopezinlui se je zazdelo, da je zdaj prišla njegova ura, da pokaže svoje govorniške zmožnosti. Hitro jo ubere na trg, da bi ljudstvo na¬ govoril in zleze na kamenifo klop; ta klop bi mu imela biti prvi klin na lestvici do prihodnje slave. “Častito ljudstvo!” zavpije in maha z rokama okrog sebe kakor s prelil jama. “Krulia nam dajte!” je zarjula množica, da je v tem silnem kri¬ čanju govornikov glas kar zamrl; in ravno v te mprileti kos opeke, ki jo je zagnal hrezdvomno kak ubijalec svobode, in ga zadene na levo ramo, da je kar omahnil s svojega zasilnega odra in siknil; “ Drvihal zabita!” In zav K se 3 e tesno v suknjo, da je lažje tekel in io ie jadrno ubral proti očetovemu domu. Ko se je po ti prvi svoji slavi naspal je čakal nove in bolj ugodne prilike, da pokaže svetu da¬ rove svojega duha. Za to priliko se je pripravljal z različnim bra ¬ njem, ki ga pa ni mogel prebaviti in razumeti; postal je samo se bolj zmešan. Ko se ie pripravljal politični prevrat, ki bi imel po njegovi pa - meti za večno pokopati mračnjaštvo in nasilje ter razviti slavno za - stavo svobode, enakosti in bratstva si je dal Prejsnj! Cerkvenik m prihodnji oče domovine opravka s tem, da se je prdi/.oial Marijan,, pa ne ravno z najlepšimi nameni. “Bo- Vas živi joV “Vidiš ljubi moj, ni vecjeg aslepca, kakor tisti, ki m mara m v +• v«-,k večer ko zvoni Ave Manjo, kramljam pri tvojem očetu, pa nikdar ne vidim od tebe še sence ne. Je že tako! Zmeraj so bili revni in bogati! “Revni tako natanko, pa tudi nihče tako i 10£r ati!” vzklikne Lopezinek in se zaničljivo na- L. „„ ,r,n te besede dobro dele. “Kmalu bosta bogatin ljudi! Odkar smehne, čeprav so bogatin revežu stregel.' ‘ n ! «* “T” ai0 .. •• T + «e eni v kočijah vozijo, drugi pa v cokljah garajo. _ stoji svet sc em J figta ura: in čas j e že. da izginejo ti j Hkfki so že toliko časa slepili ljudstvo, to ljudstvo, ki je samo predsodki, ki so potrebn j e nad sabo. Prihodnjemu sebi gospodar i od zadovoljnosti kar svetil; nikoli m pozabil državniku sn b6instvom poskušati svoje govorniške sile, samo ce pred dobiotn ugat - .« Vsi ljudje so po naravi enaki ; ce j,h je ga je hotel n P . j niž j f .. bosta vendar napredek in omi- (Dalje prihodnjič.) vsi bomo enaki...” SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phcne 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. AURORA. . .Gostilne: Josip Viranth, G. Kovač, John Kostel«, Anton Skubie, M. Turk. Mesnice; Geršič-Grahek; Tony Smol- čič. — Obleka in čevlji: Josip Sekula. BUHL. Gostilne: John Spolar, Fr Perhaj, Frank Arko. Mesnica in- grocerija: Kajfeš & Co. CHISHOLM. Gostilne: Fr. Medved, Chas. Zgonc, John Lamuth, John Bradač, J. Chara- pa, St. Praprotnik, A. M. Ger/.in. Grocerije: John Bartelj, Jos. Jakša. Mesnice: Peter Staudoiiar, Joseph Loushin & Co. Slaščičarna: Frank Jurekovič. DULTJTH. Gostilne: Jos. Scharabon, Elija Rat- kovič, Marko Daneulovich. NEW DULUTH. Gostilna: Protner & Skala. ELY. Gostilne: Frank Virant, John Gouze, Jos. Seliškar, Jos. Skala, G. Medved, Martin Skala, Agnich bratje, M. Kapš, Anton Hrast. Zaloga piva: Josip Geržin. Grocerije: Slogar bratjej J. Koval in sin. Manufakturna trgovina: Pet. Bezek. Trgovina z mešanim blagom in mes¬ nica: Math. Kapscli. Brivec: Frank Cerček. Krojači: Jos. Schweigor, John Te - ran, Math. Spreitzer. Kav.a in čaj: Frank-Ereul. čevlji in obuvala: John Grahek, John Zalar. EVELETH. Gostilne: Geo. Kotze, Frank Stebalj, Jos. Francelj, Math. Miroslavi«, Math. Priinozieh, John Agnich, Jakob Ahčin, Vnton Fritz. Mesnice in grocerije: Geo. Brine, Pe¬ ter Junke, Frank šebat, A. C. Nema¬ nič h. Brivec: Frank Lošin. Krojač: Jakob Ambrozich. Manufakturna trgovina: A. Murnik. Zavarovalna agencija: Maks Vol- čanšek. Fotograf: I. Fugina. GILBERT. Gostilne: John Francelj, John Praz¬ nik, Jos. Brula, Tony Zalokar, Tony Arehul, Tony Indihar, John Mustar, Marko Matekovich. železnina: Kultar & Mantel. Mesnice: Lapp Bros., Ivan F. Babich. Slaščice: Tony Brodnik. Uro in zlatnina: Jos. čim žar. Knjige: Jos. Sclimalz. Zavarovalnina, zemljišča in zastop - ništvo listov: Louis Vessel. HIBBING. Gostilne: John Povsha, Anton Kro¬ mar. MEADOWS. Gostilna: Marolt & Kochevar. PRISTOPAJTE K PODPOR NIM DRUŠTVAM IN JEDNO- TAM! McKINLEV. Gostilna: Tony škoda. BIWABIK. Grocerija in trgovina s krmo: Math. Vidas. PINEVILLE. železnina in grocerija: Mart. Sever. TOWER. Gostilne: Jak. Skala, Mat. Mihelič, čevljar: John Meierle. Krojač: Jos. Stonič. KINNEY. Mesnica: Math Pluth & Co. VIRGINIA. Gostilne: Jos. Spreitzer, Fr. Tram- push. CHICAGO, ILL. Gostilne: Frank Vrečko, John Ko- šiček, Narodna Dvorana, Martin Po¬ tokar, Maks Smiljanič, John žefran, Jos. Perko, Avgust Poglajen, Anton Mladič, John Cernovič. Grocerije: Frank Jurjovec, Frank Banič. Mesnica in grocerija: Alois Stritar. Stavbeni podjetnik (kontraktor): Brata Lukežič. Izdelovatelj smodk: John Volker. Izdelovatelj kož za bobne: Mike Žumer. JOLIET, ILL. Gostilne: Jos. Božič, Luka Weis, Frank Božič, John Grahek, Mih. Bo¬ žič, Jerry Lavrič, Mat. štefanič, Jos. štefanič, Mih. Kočevar, Anton Do¬ vnik, Logan & Petrič. Groserije in mesarije: Geo. Stonič, Anton Pezdirc. Grocerije: Mih. Kopatz. 1 Trgovina z likerji‘in grenkim vi¬ nom: A. Horvat. JOLIET-ROCKDALE. Gostilne: Martin žagar, Ana Ma¬ rentič, Anton Anzek. EIco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9 . uri. — Za sobote in nedglje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik CENTRALNA LEGA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik VOGAL ŠESTE ZAPADKE A VEHE IN SUPERIOfl STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. - Daposit you * in our i NAGROBNE KRIZE IN SPOMENIKE izklesane iz raznovrstnega kamenja ima v zalogi po nizkih cenah F. N. Peterson Granite Co., i 230 EAST SUPERI0R ST., DILITH, MINN* Križe in spominke postat - ljamo brezplačno na gro - bove. — Na razpolago več pohval od Slovencev. Prodajam Concord vino sodček po $20.00 Catabie ..30.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali_poštno nakaznico. Umestno je na- iočati blago sedaj, predno ne nasto¬ pi huda zima. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, vogal Holmes & St. Clalr Ave., CLEVELAND, OHIO. NASA BANKA NAJ BO VAsA BANKA. Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po - jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo na nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu po¬ sameznih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKE. Miners State Bank cnishoim. Minn. Pisma i Boulevarda. Predpustno premišljevanje. j a j a , v torek bomo pa zopet praznovali god vseh veseljakov, dan visoko in blagonerodnega g. Pusta pl. Kurenta. Zapustil bo ta dan našo revno dolino solz m se preselil v Kurentova nebesa. Le¬ tos bi ga lahko obsojali v pekel, ker je tako malo časa lovil mlade parčke na limanice zakonskega stanu. Marsikdo ki je morda sko¬ čil v njegovo gajbico šele pred nekaj tedni, ■— se morda ze kesa tega usodnega koraka, ce ga n. pr žena vsled prevelike ljubezni jasnin tepe. Mislim, da se je izmed naših Ione manov v Žuletu največ zvezalo letos v zakonski jarem, ker so predzadnji teden sam g. editor med lokalnimi novicami vabili kandidate v zakonski stan, ki je po njih misli menda tako sladak in prijeten? Vsak po svoje samo da več nese! Ker imamo torej le še nekaj dni te preblažene predpustne dobe, je treba da se's pustom bolj natan¬ čno seznanimo. Kdor je do sedaj zamudil priliko, vlekel bo “ploh” kajti za ženitev je že pre¬ pozno, tudi če bi ga 30 krat za enkrat vrgli z prižnice! Beseda “Pust”, izvira po mojih mislih iz debla pustim, ker ljudje v tem času zapuščajo samski stan. Marsikakemu paru je pa morda že kmalu po pustu novi stan “pust”, to sem že preje omenil. Torej ima “Pust-” kar dva pomena, to pa vsled tega, ker se obira na pustni dan ali torek kaj rado kure če so rokah. Besedo “pust” se lahko pretvori v “past”. Ja, ja že zopet moram omeniti, da je nekarteni- kom zakon prava past: v njo se jih kaj dosti vjame premaglo, ali pa morda prepozno. Najbližnja sorodna beseda za pustom je “post.”' Takoj drugi dan, ko po¬ kopljejo g. Kurenta na kakem dvorišču na gnoju ali ga pa neu- smiljeneži sežgo, — nastopi post¬ na doba. Treba je moliti in se po¬ stiti; ta prememba črka je torej velikega pomena. Ako se spremeni v besedu pust črko u v “e” na¬ stane “pest”. In res, če se človek o pustu ženi, treba mu je, da ima polno pest cvenka; osobito pri nas v Minnesoti. Kupovati mora po $8.75 tono premoga, če hoče da ga ne zebe doma pri peci. Pest igra, kakor sem že opetovano o- menil tudi pri nekaterih zakon¬ skih parčkih važno ulogo, ee pada iz ljubezni po tem ali onem hrbtu; za to pa dobi vsak v kaki “špeh- kamri” zasluženo nagrado vvsled uepostavnega “fajtanja”. Tako sem ob kratkim očrtal pomenlji¬ vo besedo “Pusta” z vsemi nje¬ nimi sorodnimi izrazi. Zadnjič sem čital, da je zbežal od neke ro¬ jakinje nekje v državi In. dej Ana njen mož. Iskala in klicala ga je nazaj po listih kar 14 dni skupaj da lahko pride domov po 'dnevi. Kaj pa če bi revček došel z vlakom šele po noči? Moral bi zmrzovati v tej zimi zunaj pred kamrico! Nazadnje bi se še lahko prehladil ter — oj jemnasta, — umrl. Če je že prišel, kedaj, in kako se ne vem; mislim, da se mu ne bo posebno dobro godilo, ker 1)0 mogel najeti kak fojnie rum za prenočevanje. Morda je dotična žena že vse postelje' prodala ali pa celo zastavila?! Tudi sem čital o neki 105 letni junkferci, kateri se je gotovo zmešalo kolesovje v možganih. Poročila se je letošnji predpust z nekim 80 letnim svithartajem. Mnogo sreče in zabave v novem stanu! Pa pravijo, da ne živimo v dobi pros per rij tete! Najbolj me je pa zanimal pred kratkim priobčen advertajzelc v Slov Na¬ rodu v Iblani. Tam je iskal nekdo “amo” za leto dni, ali pa kar za vedno. Plača po dogovoru! Aj bee ju, če bo morala ta revica dojiti dotičnega otroka celih 15 let, ta si bo pridojila že na tem svetu za¬ služeno plačilo. Iz Iblane jo je v Spicburk pri- mahal te dni moj konj kure nenik Krjavelj. Seboj je pripeljal lepo kozico ali kozla katero preganja po Butel štritu. Pisal mu bom za enega kozlička če bo kaj prireje na spomlad. 'Saj bi se lahko mor¬ da ono -kozo sparilo s kakim ko- ,štrunom ali psom? Poskusiti je treba. Konj trafec v listu se mi zelo dopade; tudi jaz bom stopil enkrat sedaj v. Eve let da si omis¬ lim nov. pik čer... Znanemu Trboveevem Tonetu pa kar zavidam, ker je zadel zad¬ njič na neki tomboli v državi va- ^ja Minka,.tako terno. Putko s kur likom vred in pa flanelasto jopeo. Ce bi bil morda naš Tone zadel še :wto kar paše v “jopeo”, bil bi gotovo bolj zadovoljen; tako bo in oral pa revež še do velike noči prenašati težave peelarskega živ- j"nja. Never majnd. Če pride ;opet semkaj v našo “toplo?” Minnesoto, jaz mu bom že pripo¬ mogel, da ga spravimo v^naš ja¬ rem, ker imam že več 'tuk milijo¬ nark zanj na “piki’’. Sedaj pa želim vsem skupaj prav veselega “Pusta”, dosti pi¬ jače, “špehovke” /a usta, saj ne- k.aj dolarčkov denarnega “tru¬ di”, inače nedelja ta vsem bo prav pusta; če miza je prazna, te- žkp.se kaj hrusta. Zavidam na j>le-j ni vesele vse pare, imejte se do¬ bro, želi vam Vaš Mikec Cegare. P. S. Pozdrav do vseh članov kluba “Kar Kadi Svojo Fajfo”, ali K. K. S. F. v Rock Springs, Wyo! ŽRTEV Slika iz koroških gor. Ondi, kjer je stala koča zapuš¬ čenega kamnoseka, je- bila dolina ozka in neprijazna. Uborna Koliba je eopela prav tik ceste, da se je moglo iz preprečenih oken mimo¬ idoče dobro videti. Krvavo-rdeči soj zahajajočega solnca se je odbijal od postelje, v kateri je spal otrok, očividno bo¬ lan. Kraj nje je čepel mož, razora nega lica, motnih, rdeče obroblje¬ nih oči j. ’ Mrak je vstal iz kotov. Zaspano je raztegnil in postajal vedno večji. Kamnosek je vstal, poljubil o- troka, se splazil k luči in jo upih¬ nil. Nato je izginil skozi duri. Noe je padla n azemljo in mrzla jesenska sapa je brila. Na nebu so migljale zvezde. Svetli mesec, skoraj poln, je priveslal nad go¬ ro, preko ceste so legle črne sence in zabliskal se je kos stekla na cesti. . . “Mora biti!” je mrmral kam¬ nosek in s težkimi koraki je kora¬ kal za hišo. V majhnem hleveu je nepotrpežljivo meketala koza. “Saj grem, saj grem,” je dejal z votlini glasom i njo gladil po hrbtu. Odvezal jo je od jasli ter jo peljal na prosto. “Ne tako hitro, ne tako hitro!” je rekel in pridržaval kozico, ki je silila na.bližnji pašnik — prav tik ceste; a ta pašnik ni bil njegova last, ampak občinska. Prišedši na cesto, je postal kam¬ nosek, sklonil glavo in se zamislil. Kozice ni hotel še izpustiti, kakor da se boji. . . . Bilo je pred leti. Občina je bilg, takrat še vsa v slovenskih rokah. On je bil ugleden župan ter uži¬ val splošno spoštovanje. A prišlo je nekega dne od seve¬ ra sem ndkaj ljudi z vozovi, in go¬ vorili so njemu tuj jezik. Naselili so se v vasi. Imeli so mnogo de¬ narja in kmalu so začeli trgovati. Spočetka so bili naši ljudje neza- upani in jezni. Tujci so ustanovili svojo'solo, v katero so zvabili ve- čilio 1 sinov in hčera slovenskih mater. . Zastonj je zaklinjal župnik do¬ mačine, naj puste tujce ter jim pravil o domovini — zastonj ! Po¬ smehovali so se mu. In tujci so jih klicali v gostilne in jih navduše¬ vali za svoje nazore in svoje — koristi. A prišlo je še slabše. Njega so primorali odložiti županovanje, ker ni bil njihovega naziranja, nji hovih načel. Ostal je Slovenec z dušo in telesom. In zato so ga so¬ vražili vsi. . . Končno so ga pri¬ pravili na beraško palico ter mu ponudili službo vaškega kamno¬ seka. Kaj je ,hotel? Moral jo je spre¬ jeti, da je preživel sebe, ženo in otroka! Toda že itak slabotna žena ni mogla preboleti tega udarca. Dol¬ go je bolehala in nekega dne je umrla. Odslej morala koza rediti njegovo dete. Od začetka se ni no¬ beden zmenil, da je pasel na ob¬ činskih tleh. Nekega dne mu je občinski taj¬ nik prepovedal pasti. Kani naj gre z ubogo živalico? Moj Bog, saj ni bilo daleč okoli nobenega pašnika! Kje naj vzame krmo ? Neka posebno trmoglavost ga je obšla. Ali niso pasli kmetje ce¬ lih čred koz visoko gori na plani¬ ni? In njemu je prepovedano pa¬ sti na golih, pustih pobočjih nje¬ govo edino žival ?..., Ne, zase ni toliko potreboval mleka, a dete, dveletno bolno de¬ te ga je potrebovalo. In pognal je vkljub prepovedi kozo zopet na pašo. Ali dolgo to ni ostalo skrito. Bil je kaznovan. Zadnje, krvavo pri¬ dobljene denarje so mu vzeli. A ker to ni zadoščalo, so mu odtrgali še od mesečne plače. U Menda si zapomniš, kaj se pra¬ vi prepovedi prelamljati,” je re¬ kel z osornim glasom župan, ko mu je odtrgal od plače. “Moj otrok — moj bolni otrok potrebuje mleka,” mu je odgovo¬ ril z jokajočim glasom kamnosek. Kar meni mar ? Naj ti pomaga¬ jo tvoji ljudje! Saj si pravil, da so tako dobri,” je s posmehom odvrnil župan. Kamnoseku se je zbudilo sovra¬ štvo do tega potujeenega človeka, da je siknil: “Izdajica!” Od tega časa ni več pasel... In sedaj je zopet, tu... Obotavljaje je izpustil kozico in gledal, kako je vesela skakala po obraščenili skalah. 8e je zrl nekaj časa za njo, na¬ posled je šel po cesti gori in doji da bi videl, ali ni nihče*, zapazil njegovega početja. - Noč je tiho plula nad spavajo- eimi gorami. Svečan mir je vladal v naravi. Le potok je skrivnostno pel svojo pesem v dolini. . . Ko je prišel kamnosek do koče, se je-zopet ustavil, stopil k hlevu in na široko odprl vrata. Vedel je, da se bo koza podvizala ter sama prišla v hlev. Naposled je šel v kočo. Vrgel se je v kot, kjer je bilo malo slame na tleh in hotel spati. A strah, da bo zasledovan, nin je preganjal spanje. Končno je zaspal.. . Ali dolgo ni maral spati, kar ga je nekaj strelu podobnega prebu¬ dilo. Skloni! se je na postelji in po¬ slušal. Bilo je zopet vse mirno. Radovednost ga je gnala vun. Hi¬ tro se je oblekel ter šel gledat v hlev. Toda bil je prazen. Razno je motril bližnja pobočja, da bi za¬ gledal kozo, a ni je bilo. “Morda je zdrknila kaka skala v dolino,” si je mislil; verjeti te¬ ga pa ni hotel. Prišedši zopet v kočo, se je vr¬ gel oblečen na slamo. Nekak ne¬ mir se ga je polastil in buljil je z očmi v strop. Nakrat se mu je zdelo, da sliši korake ua cesti. Sklonil se je in poslušal. — Čuj — koraki so se bližali — še bližje — ustavili so se pred njegovo ko¬ čo. . . Trda pest je udarila na du¬ ri. V skoku je bil pri vratih. “Kdo je zunaj?” je vprašal o- botavljaje se s tihim glasom, da ne bi zbudil mirno spečega otroka ‘‘Odpri!” mu je odgovoril zu¬ naj stoječi s hripavim glasom. In zdrznil se je kamnosek in čutil, da lini je izginila vsa krv iz obra¬ za.. . Bil je to glas občinskega tajni¬ ka, ki se ga je najbolj bal in ga sovražil. Kamnosekova roka se je tresla, ko je prijela kluč, da bi odprla. A zakaj naj bi se bal? Ali je mar hudodelec? Morda je zapazil kozo? Iti tudi če jo je — ali je to hndodelsivo ? Ne, ne, in stokrat ni, storil je, kar je moral kot oče | storit i! Odprl .je... V srebrnem luninem svitu je stal pred njim tajnik s puško na rami, kakor pošast. “Bog s teboj,” je rekel tajnik z osornim glasom, “ne smčš še je¬ ziti, da sem ti naredil podoknico, kakor svoji ljubici.” Obmolknil je in gledal izzivajo¬ če v kamnosekov obraz. “Kaj,hočeš” je vprašal kamno¬ sek nakratko. “Hotel sem ti le reči, da bo tvoji ubogi kozichgori pri studen¬ cu premrzlo, ako ne greš hitro ponjo.” Medtem je potegnil puš¬ kino cev tako k sebi, da se je v mesečini grozeče zabliskala. In zdrznil se je kamnosek in ti¬ ho izustil kletvico. “Hvala lepa za trud,” je odvr¬ nil in lovil sapo. Zastonj si je,pri- zadeval. da bi dal glasu tisto za¬ ničevanje in posmehovanje, ki ga je zapazil pri nasprotniku. “Lahko še malo počakaš —• saj sem kozico pokril z vejicami”, je nadaljeval nočni obiskovalec. “Kaj naj pomeni to?” je siknil kamnosek, ker ni tajnika dobro razumel. Da, da, moj dragi — to je ne¬ ka posebna zgodbica: najprej sem tvojo žival ustrelil in nato z veji¬ cami pokril”. In surovo se je zasmejal. “Ti si ustrelil mojo kozo?" je izbruhnil kamnosek, težko sopi¬ hajoč. ... “Ha. ha, seveda! ' je potrdil tajnik, “prepovedano ti je bilo pasti na te mpašniku.’ Zamolkel krik se je izvil iz prsij nesrečnega kamnoseka. “Ustrelil si jo? — — Mojo kozo si ustrelil?” je izustil ječaje in s trudom; njegove pesti so se stis¬ nile in vzdignile, i “Pomiri se!” je odgovoril taj¬ nik s poudarkom in medtem še- tesneje stisnil puško. “Nesramni tat — ti!., ti!..^, je kričal kamnosek besneč, ‘ l i — tat — morilec — izdajica !. . . “Tat? Morilec? Ha, ha. Zaradi teh imen se boš še zagovarjal! mu je odvrnil tajnik in žvižgaje samozavestno odšel. — Kakor pijan se je opotekal kam¬ nosek proti postelji, kjer je spal bolni otrok, sedel jč na rob borne¬ ga ležišča. Dolgo je sedel kamnosek: uro za uro. Povesil je glavo na prsi in sklonil roke. Nobene besede; nobenega vzdihljaja ni bilo slišati iz njegovih ust. Daniti se je začelo... Vstal je, sel v kuhinjo in prinesel v skledici malo mleka, ki ga je dal zbujene¬ mu otroku. Potem so je splazil ne¬ srečnež skozi vrata na prosto. Za hišo je stal mal voziček, na katerega je spravil vse svoje stva¬ ri. Ko .je naredil med dvema vre¬ čama. izbočen prostor, je položil vanj sena, šel po otroka in ga dejal na to čudno posteljo. Zopet je izginil v hišo. Ko je ele po dolgem času prišel vun, je prijel za voziček ter ga peljal do cestnega ovinka, odkoder je bilo še lahko videti kočo. Solnee je pravkar vzhajalo — okna vaških hiš so se lesketala v zlatem blesku. Kamnosek je obstal in mračno, prezirljivo gledal proti koči, ki jo je pred leti postavil zMastuiini ra o črno. Tu glej. — iz koče se je začel dvigati dim vedno višje in višje... kmalu so začeli sikati ognjeni je¬ ziki z vseh strani koče. In stisnil'je kamnosek pest in jo visoko dvignil: “Ha, prišli ste v vas in skalili mir in složnost, ki je vladala v nji. Preslepili ste moje ljudi z denar¬ jem in> z zvijačami, da so postali izdajiee: .In, ker nisem soglašal z vašimi načeli in nazori, ste me potisnili v nesrečo, da moram kot berač ostaviti rojstno vas. . . ! Meč ni mogel. Zapustile so ga moči. In plameni so švigali vedno viš¬ je in višje, kakor da bi zahtevali od neba maščevanja. . . Kamnosek je prijel zopet za vo¬ ziček. Kolesa so zaškripala, in iz¬ ginil je ze ovinkom. . . Svet je velik — beda in skrb nimata domov ja. . . Broštae Prvo Slovensko Eorštnarsko podporno društvo Sv. Frančiška št. 1027. (Catliolic Order of Forestcrs) Ely, Minn. Vsakateri, ki mu razmere dopušča jo, da zainore poleg slovenskih Jodnot vzdrževati še eno Jednoto, bi^ moral p>o- stati elan našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Boršti)arska društva imajo lep obrednik, po kate - rem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak nauči lepe dostojnosti pri društvenih sejah. — Društvo sv Frančiška obreduje popolnoma v slo venskem jeziku tako, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas so lahko za¬ varuje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za smrtnino za $500.00, $1000.00 ali $2000.00. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Glea- son dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za na- daljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovich, C. E.; Joseph Schweiger, V. C. E.; John Matkovich, E. S.; Jacob Skala, F. S.; John Gouze, T. K.; John Tomsich, S. C. DOU Društvo sv. Cirila in Metoda št. 1, J. S. K. Jednote na Eiy, Minn. Je najstarejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jed¬ note v Eiy, Minn. — Redne seje dru - štva se vršijo vsako prvo nedeljo v me¬ secu v Jos. Skalatovi dvorani, ob 2. uri popoldne. •— Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolno podporo do $420.00, za izgubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, zo izgubo enega očesa $200.G in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za po - polno onemoglost vsled kakoršnekoli ponesrečbe. Društvo sprejema moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Rojaki, ■olišega društva si ne morete misliti, ki bi vam plačalo toliko podpor; dru - štvo je združeno z J. S. K- Jednoto, ki posluje po popolnoma varnem, sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko po¬ polnoma zanesete. — Za nadaljna po¬ jasnila se je obrniti na sledeče odbor - nike: Joseph Spreitzer, Box 974, pred¬ sednik; Jos. J. Peshell, Box 165, ta j - nik; Chas. Merhar, Bon 819, blagajnik; John Matkovich, Box 77, zastopnik. Društvo sv. Srca Jezusa št. 2, J. S. K. Jednote v Ely, Minn. Odbor za leto 1913: John Hutar, predsednik, Box 960; Ant. Knop, pod- | predsednik; John Koshak, prvi tajnik, Box 395; Alojzij Champa, podtajnik; Anton Golobič, blagajnik, Box 902; John Marhar, zastopnik, Box 95. Go¬ spodarski odbor: Josip Kolenc, Matija Oberstar, Jakob Mulec. Zastavonoše: John Kaplan, John Debelak, Jos. Tan¬ ko. Redarja: Frank Perušek, Frank Mrak. Vratar: Ignac Cimerman. — člane društva Srce Jezus št. 2 opozar¬ jamo na premembo dneva naše seje, ki se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, namesto vsako nedeljo po 20tim, ka¬ kor je bilo dosedaj. Važna je tudi pre- memeba glede bolnikov, kateri se mo¬ rajo od sedaj naprej zglaševati edinole pri tajniku društva, bratu John Ko- shaku, Box 395, Ely, Minn. — Nadalje se priporočamo za obilen pristop; dru¬ štvo obstoji v najboljšem redu in pla¬ čuje točno vse svoje obveznosti. — Odbor. KLOBUK pred Duluth Universal rriok Spomin isa kakovost te moke ostati dolgo pri človeku ze potem, ko naS„ s * Radi tega kupujte vsikdar, vedno 1«?°' vsod moko, katero izdeluje 11 Po. Duluth Universal mlinarska družba LAINi HARDWARE Cfi ELY - Mirin. Železnina, Pohištvo in Pogrehiski Zavod. Skušajte naše barve. NAJBOLJŠE BLAGO IN MIŽJE GENE, Vaš rojak Marko -Bluth vam je vedi na razpolago. Društvo sv. Petra, št. 20, S. H. Zveze, Eveleth, Minn. POZOR! POZOR! Kdor želi dobrega, naravnega ohij- skecra vina, obrne naj se na spodnji naslov. Razpošiljam vino v sodčkih po 25, 50 in več galon. Sodček 50 galon rde¬ čega vina stane $20.00, rumenega $25.00 in belega $35.00. la pristnost vina in točno postrežbo jamčim. Mrs. Frances Lanske, 6121 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO. Frank Gouže favni notar OIISHGLM - MINN. Opravlja vsa notarska dela. Do¬ bite me pri Miners State banki POZOR, ROJAKI! Dobil sem iz Washingtona za svoja zdravila se- rialno številko, ki jamči, da so zdra¬ vila prava in ko¬ ristna. Po dolgem ča - su se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti iz¬ padanju in za rast las, kakoršne še dosedaj ni bi¬ lo na svetu, od katere moškim in ženskam gosti in dolgi lasje resni¬ čno popolno zra¬ stejo, ne bodo več izpadali in ne osi¬ veli. — Ravno ta¬ ko zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8. dneli popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIČ, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. To društvo spada pod Slovensko - Hrvatsko Zvezo v Calumetu, Midi. — Redne seje društva se vršijo vsako če¬ trto nedeljo v mesecu v Maks Stipeti- čevi dvorani, ob 2. uri popoldne. Dru¬ štvo vabi za pristop vse' Slovence in Hrvate. — SIovensko-Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800 smrtnine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300; za izgubo ene no¬ ge pod členkom $300; za ono oko $150; za izgubo polovico stopala na eni negi $150; za izgubo treh prstov do tretje¬ ga členka na eni roki $150; za izgubo obeh rok $800; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800. Društvo plačuje $20 bolniške podpo¬ re na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo pol leta po $20 na mesec. — Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slov.-Hrvatski Zvezi, kajti sigurni ste, da vam društvo, ka - kor tudi Zveza, natanko izplača podpo¬ ro ob času bolezni in v slučaju smrti smrtnino vašim dedičem. Odborniki : Frank Kochevar,, pred¬ sednik; Frank Penv, podpredsednik; Frank Lenich, L tajnik; Frank Pre- bele, IT. tajnik; Frank Bozich, blagaj¬ nik. Bolniški obiskovalci: za mesto in Adams Seetion John Shute; za Spruee j Location John Lukane; za Fayal Lo - j cation Frank Jarc. — Za natančnejša I pojasnila se obrnite na tajnika: Frank j Lenich, 420 Grant Ave., Eveleth, Minn. ! Slov. podp. društvo sv. Janeza Krst. ■ št. 112 v Meadov/s (Hibbing), Minn. vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Chernugelna, Meadov/s. Minn., ob 2. uri popoldne. Pri zadnji seji je sklenilo društvo, da plačuje čla¬ nom, opravičenim do podpore, 80c ha dan ali $24 na mesec. . Odborniki : Frank Gornik, predsed¬ nik; Andro Divjak, podpredsednik; Martin Chernugel, Box 509, I. tajnik; Mihael Skrbenc, H. tajnik; Marko Ma¬ jerle, blagajnik; Andro Ožanič, zastop¬ nik. Gospodarski odbor: John Vider¬ gar, načelnik, Frank Kozliear in John Mohor. Bolniški odbgr: Blaž Gorše, na- j čelnik, Jožef Mihelčič; Dane Smolčič. ! redar. - —• Odbor. FIRST NATIONAL DULUTH - MINN. Glavnica. Preostanek in nerazdelji dobiček-$ 1 , 550 .« V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. itorjA Costah f ' ,;i,zaW e1 ^ imetij 1 -U*. kjer s ' p ogr° mn ? jb lastni kl *kiiu trust Steel korp ako bi P jg, tovarišf 'se v borbi; islužbenci ali železi okrožju. Ja v mo. iem ozi uprizoril Pri včeraj®; stovoljno j ssj 'bi brat (totem n »r stavk mil tudi lavni urai LvUIine' " a pomoč ; 1 odgovor, t pomagati s 1 zveza finar loo in fizi »stavkajoči 9 organizato ‘oilo jutri - , rji zveze A f Labor y< r v korist st < ^ zahtev /Hie krvav predbo dela Nog stav) kfojaČe ^ni n N#: č. ]e P* —^umgB MMBiaaa Največji sovražnik v kuhinji je nedvomilo SLABA PEČ. O tem je P r *P^ -s- J dobra gospodinja. — Ako ti morda tvoja peč ne ug „ > ] ANDREVV ROiNE, nasproti P© ste tam je dobiti peči, ki so vsem gospodinjam po v 0 ! 1, STEEL CORAL RANGE najboljšega' izdelka, jameena za dvajset let. — P ANDREVV ROIN& trgovina železnine C H1S H O L IVI - S" Ser .Sn .aSa jji i v ° Ule« ? Por ho e lu 1 % 'Je Slovenci iz Ranga mudivsi se v Duluthu, prenočujte v La Salle hotelu 12—14 LAKE AVE., DULUTH, blizu mostu na levo ob Superior cesti. Snažne sobe, cene zmerne in sicer od 50c do $1.50 na dan od sobe. j I M. F. SKALA, agent# 1 “Pabst 81 Milvvaukeef i “Peoples 88 Duluth P lV ' m i m Fina zaloga domačih in importiranib { ffi vrste, srnodke in vse kar spada v gostiln^ 0 , . „ 0 iak o13 Se uljudno priporoča vsem cenjenim m m m m m ELY, MINN. Telephone No 52. c 10 Z , 0) tv> »M? Ha i V S N,.’