List za obveščanje delavcev gorenje Tovarna gospodinjske opreme Promet Servis Interna banka Raziskave in razvoj DSSS Gorenje SOZD Številka 33 Leto XVIII. Titovo Velenje, 29. avgusta 1984 Razpravljamo o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo V javno razpravo sta dana osnutka samoupravnega sporazuma in pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Delavski sveti temeljnih organizacij, delovnih skupnosti in delovnih organizacij so v teh dneh dali v javno obravnavo osnutek samoupravnega sporazuma in osnutek pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Osnutek pravilnika morajo obravnavati delavci v vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, osnutek samoupravnega sporazuma pa bodo obravnavali le delavci tozdov in delovnih skupnosti delovnih organizacij Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema in Gorenje Procesna oprema. Vsebina posameznih poglavij in členov samoupravnega sporazuma in pravilnika je skoraj enaka, le da ima samoupravni sporazum dodano poglavje o enotnem organiziranju dela in oblikovanju razvida del in nalog. Osnutek bomo predstavili po posameznih poglavjih in to tako, da bomo podali tudi zaporedne številke členov v pravilniku, v oklepaju pa zaporedne številke ustreznih členov samoupravnega sporazuma. (Dalje na 2. strani) Gorenje prehitelo Krups Na Danskem, kjer so testirali mešalnike petih proizvajalcev, med njimi tudi Siemensa in Krupsa, so se najbolje odrezali mešalniki -izdelki tozda Gorenje Gospodinjski aparati MGA Nazarje. Delavci tega tozda so prejeli tudi pohvalni telegram s sporočilom o us- pešnosti njihovega proizvoda. Da gre za resnično kakovosten izdelek, priča tudi podatek, da imajo komaj 0,6 % popravil v reklamacijski dobi, medtem ko se pri drugih mešalnikih ta številka povzpne precej višje. Prva odprema drugemu proizvajalcu V tozdu Kondenzatorji Rogatec, ki je sestavni del delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati, so pred kolektivnim dopustom odpremili prvo pošiljko^ kondenzatorjev v LTH iz Škofje Loke! Tozd Kondenzatorji Rogatec, ki je začel s proizvodnjo 1976, da bi tako v Gorenju nadomestili uvoz z domačim izdelkom, je pred kratkim izvršil tudi prvo naročilo drugega pro- izvajalca. V LTH iz Škofje Loke so odpremili 700 kondenzatorjev, ki so jih v tej tovarni dosedaj uvažali, dogovarjajo pa se že za večja naročila. V Rogatcu pravijo, da bi lahko dnevno proizvodnjo 3000 do 4000 komadov z minimalnimi naložbami povečali, uvedli pa bi lahko tudi tretjo izmeno in tako popolnoma zadovoljili potrebe Gorenja in tudi drugih proizvajalcev. Izpolnjevanje proizvodnega načrta 1984 % APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER 100 95 GO OO 93% 93% -j . 94% 90 r" " — 85 80 21 delovnih dni 24 delovnih dni 24 delovnih dni 24 delovnikov 21 delovnih dni do 25. avgusta Razpravljamo o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (Nadaljevanje s 1. strani) I. TEMELJNE DOLOČBE - 1. do 6. člen pravilnika (1. do 6. člen samoupravnega sporazuma) V temeljnih določbah so opredeljeni osnovni cilji, ki jih hočemo doseči s samoupravnim sporazumom in pravilnikom o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Ti so predvsem: — v skladu z družbenimi usmeritvami in zakoni zagotoviti ustrezno delitev sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela, v skladu s prispevkom, ki ga je vsak delavec dal s svojim živim delom (količina, kakovost, gospodarnost, zahtevnost dela) in gospodarjenjem z minulim delom, — uresničiti načelo, za enako delo in rezultate dela enak osebni dohodek, — zagotoviti uresničitev načela vzajemnosti in solidarnosti med delavci. Poglavje Enotno organiziranje dela in oblikovanje razvida del oziroma nalog je le v osnutku samoupravnega sporazuma (7. do 23. člen). Na osnovi teh določb je bil postavljen Pravilnik o razvidu del in nalog. To poglavje opredeljuje načela organiziranja delovnega procesa in razvid del in nalog. Osnovni cilj pri organiziranju in delitvi dela je doseganje čimvečje produktivnosti dela ter ekonomičnosti ter rentabilnosti v poslovanju. Opredeljena so načela oblikovanja oziroma členitve del in nalog, odgovornosti organizacijske enote, definicija naloge. Dela in naloge, opredeljena v razvidu del in nalog, so osnova za uveljavitev delitve po delu. (19. do 23. člen) Razvid del in nalog služi za organiziranje in planiranje dela, razporejanje in kadrovanje delavcev, ugotavljanje zahtevnosti in ciljev posameznih del in nalog, planiranje izobraževanja in štipendiranja ter za načrtovanje na področju varstva pri delu. V tem poglavju je opredeljeno tudi, katere podatke mora vsebovati opis del in nalog. Razvid del in nalog (RDN) mora določati tudi dela in naloge, za katere se izvaja predhodni preizkus delovne sposobnosti, kjer je možno delo s skrajšanim delovnim časom, kjer se opravlja preizkusno delo in dela, na katera se lahko prerazporedijo delavci, mlajši od 18 let. Delavci z zmanjšanimi delovnimi zmožnostmi (invalidi) se bodo razporejali na dela in naloge v skladu z njihovimi preostalimi delovnimi zmožnostmi. II. OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE - 7. do 115. člen (23. do 132. člen) 1. Osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi živega dela — 9. do 67. člen (25. do 83. člen) Določen prispevek na osnovi živega dela ugotavljamo na podlagi: — zahtevnosti del in nalog (grupa dela) — delovne uspešnosti (osebni prispevek) a) Ugotavljanje zahtevnosti del in nalog — 10. do 24. člen (26. do 40. člen) Z ugotavljanjem oziroma vrednotenjem zahtevnosti del in nalog ugotavljamo relativna razmerja med deli in nalogami. Osnova je analitična ocena del in nalog (AODN). Metoda analitične ocene del in nalog (AODN) ima 18 elementov, ki so razvrščeni v 4 skupine. Skupno število točk je 1000, teža posameznih skupnih elementov pa je naslednja: A znanja in sposobnosti 6 elementov 45,4 % B odgovornosti 4 elementi 24,3 % C napori 5 elementov 21,1 % D vpliv okolja 3 elementi 9,2 % Zahtevnost dela bodo ugotavljali strokovna služba in komisije na osnovi opisa del in nalog, definicij in vrednosti elementov ter stopenj AODN in ocenitev za primerjalna dela in naloge. Primerjalna dela in naloge bodo služila kot obvezna strokovna podlaga pri vrednotenju del in nalog. Na osnovi točk, izračunanih na podlagi AODN, izračunamo koeficient zahtevnosti dela (KZ) tako, da določena dela in naloge delimo s številom točk za najmanj zahtevna dela in naloge. Hkrati opravimo linearno korekturo, ki izhaja iz dogovorjenega razmerja med najbolj in najmanj zahtevnim delom. Kot najmanj zahtevno delo so opredeljena dela čiščenje pisarniških prostorov in opreme. Koeficient zahtevnosti dela (KZ) za ta dela in naloge je 1,00. Kot najbolj zahtevna dela so opredeljena dela in naloge poslovodnega organa v Organizacij združenega dela. Za predsednika poslovodnega odbora Gorenje Gospodinjski aparati je KZ 6,00. Na osnovi koeficienta zahtevnosti dela se bodo dela razvrščala v grupe dela. Grupe dela so oblikovane tako, da je vrednost vsake grupe 5 % višja od predhodne grupe dela. Tako je postavljenih 38 grup dela: za 1. GD je KZ = 1,00 in za 38. GD je KZ = 6,00. Vrstni red grup dela je torej drugačen kot doslej. Res pa je, da je takšen vrstni red (najmanj zahtevna dela v GD 1) bolj običajen in ga uporabljajo v večini delovnih organizacij. Ocene zahtevnosti del in nalog (oziroma razvrstitev del in nalog v grupe dela) bo sprejemal delavski svet. Vendar pa bo moral biti predlog predhodno usklajen na nivoju delovne organizacije (komisija za OD), zagotoviti pa bo treba tudi usklajenost med vsemi delovnimi organizacijami Gorenja v Titovem Velenju. Predlog ocene zahtevnosti dela bosta pripravila komisija tozda in strokovna služba na osnovi opisa del in nalog. Postopek za ugotavljanje zahtevnosti dela se bo lahko začel na osnovi sklepa delavskega sveta tozdov oziroma delovnih skupnosti. b) Ugotavljanje uspešnosti dela — 25. do 48. člen (41. do 64. člen) Osebni prispevek delavca se bo ugotavljal na osnovi: — količine dela — kakovosti dela — gospodarnosti dela Merila, na osnovi katerih se bo ugotavljala uspešnost dela, se bodo določala glede na cilje dela posameznih skupin delavcev. Seveda morajo biti ti cilji dela v skladu s planskimi cilji TOZD oziroma DSSS in cilji delovne organizacije. Merila bodo torej različna za različne delovne skupine (organizacijska enota za ugotavljanje osebnega prispevka ali organizacijska enota OP). Merila bodo imela tudi različno težo glede na pomembnost posameznih ciljev za organizacijsko enoto OP in TOZD v celoti. Pri določanju teže merila se bo upoštevala tudi možnost delavčevega vpliva na posamezne cilje oziroma merila, natančnost in vpliv merila na nastajanje stroškov. V samoupravnem sporazumu oziroma pravilniku bomo določili možna merila za posamezno OZD. Delavski svet tozda oziroma delovne skupnosti pa bo potem izmed teh meril s sklepom potrdil organizacijske enote OP in konkretna merila za posamezne organizacijske enote OP. Potrdil bo tudi ponderje in organizacijski predpis za izračun posameznega merila. Za vsako organizacijsko enoto OP oziroma za vsakega delavca bodo načaloma določena tri merila. Seštevek količnikov osebnega prispevka po posameznem merilu bo dal skupni količnik osebnega prispevka — Kgp. S tem količnikom se bo potem pomnožil koeficient zahtevnosti dela in število delovnih ur. Količnik osebnega prispevka se bo gibal v mejah ± 15 % oziroma od 0,85 do 1,15. V kolikor bo šlo za res izredne delovne rezultate, bo količnik lahko tudi višji od 1,15. Količina dela se bo ugotavljala na osnovi izkustvenih in tehničnih norm. Kakovost dela na osnovi kvalitetne norme oziroma pričakovane kakovosti dela. Gospodarnost se bo ugotavljala na osnovi prihranka materiala, surovine in časa. V obravnavi sta tudi predloga metodologije osebne ocene in objektiviziranja analitičnega vrednotenja ustvarjalnosti pri strokovnih nalogah. Na osnovi javne obravnave bosta tudi ta dva postopka ugotavljanja osebnega prispevka na ustrezen način vključena v samoupravni sporazum oziroma pravilnik. c) Zajamčeni osebni dohodek — 49. in 50. člen (65. in 66. člen) Določen je minimalni zajamčeni osebni dohodek in obveznost solidarnostnega pokrivanja razlike do minimalnega zajamčenega osebnega dohodka. Ta določila bo treba uskladiti z določili zakona o minimalnem zajamčenem osebnem dohodku. d) Osebni dohodki po načelu solidarnosti -- 51. in 52. člen (67. in 68. člen) Delavcem, ki se jim z leti, zaradi vplivov dela in delovnih pogojev zmanjšajo delovne zmožnosti in so zato razporejeni na manj zahtevna dela in naloge, bo zagotovljen osebni dohodek kot bi ga prejemali na prejšnjih delih in nalogah. Seveda pa bo treba čimprej v okviru Pravilnika o delovnih razmerjih določiti pogoje in postopke, na osnovi katerih se bo ugotavljala upravičenost delavcev do izplačila razlike v osebnem dohodku. e) Osebni dohodki ob razporeditvah — 53. do 58. člen (64. do 74. člen) V teh členih se določa, da je delavec lahko razporejen k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljenim delovnim zmožnostim. V primeru, da trajno ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, je lahko razporejen na dela, ki zahtevajo nižjo strokovno izobrazbo kot jo delavec ima. Začasno je lahko delavec razporejen tudi na naloge, ki zahtevajo višjo strokovno izobrazbo kot jo delavec ima, če je delavec za te naloge usposobljen. V vseh teh primerih pripada delavcu OD po osnovah in merilih, ki veljajo za dela in naloge,na katere je razporejen oziroma jih opravlja. f) Dodatki - 59. do 67. člen (75. do 83. člen) Dodatek na težje pogoje dela se določa na osnovi metodologije Republiškega inštituta za medicino dela. Vrednosti dodatka za težje pogoje dela so postavljene tako, da imajo skoraj enako težo kot doslej. Razlika je le v tem, da dodatek izražamo v obliki enote enostavnega dela. Dodatek pripada delavcu na ure, ko dejansko dela v težjih pogojih dela. Dodatek za nočno in nadurno delo bo 50 %. Dodatek za delo v Popoldanski izmeni bi naj bil 15 %. Ta dodatek je namenjen le za redno delo v popoldanski izmeni, ne pa za nadurno delo. Na osnovi razporeditve delovnega časa je postavljen tudi dodatek za delo v deljenem delovnem času. Ta pride v poštev predvsem v maloprodajnih trgovinah Gorenja Commerce in naj bi znašal 4 oziroma 8 % povprečnegaOD v gospodarstvu SRS v prvih devetih mesecih preteklega leta. 3. Osebni dohodki na podlagi minulega dela — oblikovanje sredstev, 68. in 69. člen (84. in 85. člen) Sredstva za osebne dohodke na podlagi minulega dela se bodo oblikovala na podlagi pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka. Namen novega načina oblikovanja in delitve OD na podlagi gospodarjenja z minulim delom je: — uskladiti delitev OD s prispevkom delavca k oblikovanju minulega dela in gospodarjenja z minulim delom — spodbuditi k čimbolj učinkovitemu gospodarjenju z minulim delom in vlaganju v razširjanje materialne osnove dela. 4. Osnove in merila za delitev sredstev za OD na podlagi minulega dela, 70. do 90. člen (86. do 106. člen) a) Osnove in merila na podlagi uspešnosti gospodarjenja z minulim delom, 70,— 81. člen (86. do 97. člen) Pri delitvi sredstev za OD in podlagi gospodarjenja z minulim delom bomo izhajali iz naslednjega dejstva: k oblikovanju in gospodarjenju z minulim delom je več prispeval delavec, ki je opravljal bolj zahtevno delo in je dosegal boljše rezultate dela ter delavec, ki dela že daljši čas. Prispevek na osnovi zahtevnosti in uspešnosti dela bomo ugotavljali na osnovi koeficienta osebnega dohodka Kqq. Ta se bo izračunal na osnovi delavčevih osebnih dohodkov za 5 let nazaj. Doslej smo upoštevali le zahtevnost dela (GD), uspešnosti dela pa ne. Če delavec še nima 5 let delovne dobe v Gorenju, se pri izračunu KQDuporabi korekcijski faktor. Prispevek na osnovi dolžine dobe, ko je delavec sodeloval pri oblikovanju in gospodarjenju z minulim delom, bomo ugotavljali na podlagi delovne dobe v Gorenju in skupne delovne dobe. Na osnovi delovne dobe bo za vsakega delavca izračunan koeficient delovne dobe. Pri tem bo imela delovna doba v Gorenju 2/3 vpliva, skupna delovna doba pa 1/3. Vsako leto se bo koeficient delovne dobe nekoliko povečal. Znašal bo 1,00 za 1 leto delovne dobe in 8,00 za 39 let delovne dobe. Nov način oblikovanja in delitve sredstev za OD na podlagi minulega dela (ODMp,) zahteva tudi izračunavanje vrednosti enote minulega dela. Enkrat letno se bo za vsakega delavca določil koeficient osebnega dohodka in koeficient delovne dobe. Ko se bo s tem pomnožila vrednost enote minulega dela, bomo dobili OD|^q. Vrednost enote minulega dela se bo določala ob tromesečju oziroma po vsakem periodičnem računu poslovanja. b) Osnove in merila za OD™^ na podlagi uspešnosti investicije in vlaganj v druge OZD — 82. do 90. člen (98. do 107. člen) Poleg ODi^r) na podlagi uspešnosti gospodarjenja bi naj oblikovali ODjvid na osnov' rezultatov investicij oz. vlaganj v lasten tozd in v druge OZD. Masa sredstev bi se oblikovala na osnovi povečanega dohodka v primerjavi z vloženimi sredstvi, delitev pa bi izvedli na osnovi koeficienta osebnega dohodka in koeficienta delovne dobe v času akumulacije sredstev. Seveda pa pride ta del ODj^qV poštev šele takrat, ko bomo imeli v Gorenju večje investicije in ko bodo te začele dajati določene rezultate. 5. Nadomestila osebnih dohodkov — 91. do 115. člen (108. do 132. člen) Določena so nadomestila za čas bolniškega in porodniškega dopusta, in to v skladu s samoupravnim sporazumom o zdarv-stvenem in socialnem zavarovanju. Nadomestilo na čas rednega, študijskega in izrednega plačanega dopusta bo kot doslej znašalo 100 % povprečnega OD delavca v zadnjih treh mesecih. V primeru, ko delavec ne more delati zaradi elementarne nesreče, prekinitve dobave energije, v drugih primerih višje sile in ko ni mogoče prerazporediti delovni čas, pripada delavcu nadomestilo 80 % osebnega dohodka na osnovi GD. Določena so tudi nadomestila ob začasni prerazporeditvi, če ne dela, ker niso zagotovljeni pogoji za varno delo, če je odsoten zaradi opravljanja nalog SLO ali družbenih funkcij, če je odsoten z dela zaradi izobraževanja, če je začasno odstranjen z dela, če je v priporu ali preiskovalnem zaporu. Nadomestilo OD na dan praznika znaša 100 % povprečnega OD delavca za tekoči mesec. III. SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV SREDSTEV ZA SKUPNO PORABO -116. do 149. člen(133. do 166. člen) 1. Oblikovanje sredstev sklada skupne porabe — 116. do 120. člen (133. do 137. člen) Opredeljena so sredstva skupne porabe in osnovni nameni. Sredstva sklada skupne porabe bi za določene namene združevali na nivoju delovne organizacije. 2. Delitev sredstev skupne porabe — 121. do 149. člen (138. do 166. člen) V teh členih je opredeljena možnost združevanja sredstev skupne porabe tudi v Gorenju SOZD in z dohodkovno povezanimi DO v okviru družbenopolitične skupnosti. Opredeljena je prednost porabe po posameznih namenih: topel obrok med delom, solidarnostne pomoči, sredstva za letni dopust, sofinanciranje stroškov zdravljenja in preventivno zdravstvenega varstva, pogrebni stroški, odpravnine ob upokojitvi, rekreativna in kulturna dejavnost, jubilejne nagrade. a) Organiziran obrok hrane med delom Regres za prehrano je lahko do višine 10 % povprečnega OD v SRS v devetih mesecih preteklega leta in ga ni mogoče izplačevati v gotovini. Delavec je do regresa za prehrano upravičen le za tiste dni, ko dela. b) Solidarnostne pomoči Dodelijo se lahko kot enkratne pomoči v primeru poslabšanja delavčevega materialnega položaja zaradi daljše bolezni, smrti, elementarne nezgode ipd. Pogoje in kriterije za dodelitev pomoči bo treba podrobneje opredeliti v posebnem pravilniku. c) Sredstva za letni dopust Uporabljajo se za regresiranje letnega dopusta, preventivno rekreativnih odmorov delavcev in gradnjo ali nakup počitniških objektov. Z letnim načrtom bi podrobneje določili sredstva po posameznih namenih. Povprečna sredstva za regres za letni dopust bodo lahko največ 45 % povprečnega neto OD v SRS v prvih devetih mesecih preteklega leta. Pri delitvi sredstev regresa pa bi upoštevali višino delavčevega OD in število otrok. d) Stroški zdravljenja in preventivno zdravstvenega varstva Višina sofinanciranja pri zdraviliškem zdravljenju bi se po teh določilih določala na osnovi OD delavca in njegovega socialnega položaja. e) Pogrebni stroški Tu se ureja vprašanje denarne pomoči družini umrlega delavca v primeru, ko je delavec umrl pri opravljanju del in nalog ali pa izven dela, vendar zaradi posledic poškodb na delu. f) Odpravnine ob upokojitvi Odpravnine so določene glede na dolžino delovne dobe pred upokojitvijo in znašajo največ 3 povprečne mesečne OD v republiki. g) Rekreativna in kulturna dejavnost Sredstva za rekreativno in kulturno dejavnost se določijo vsako leto z letnim planom. h) Jubilejne nagrade Kot doslej bodo jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let dela v Gorenju, znašala pa bo 60 %, 90 % in 120 % povprečnega mesečnega OD v republiki v devetih mesecih preteklega leta. IV. IZPLAČILA, KI BREMENIJO DOHODEK -150. do 154. člen (167. do 171. člen) V teh členih so opredeljena izplačila po pogodbah o delu, nagrade učencem in študentom na praksi, nagrade mentorjem in zunanjim članom izpitne komisije ob poteku pripravništva ter nagrade delavcem, ki izvajajo proizvodno delo in delovno prakso. Na koncu, v 155. do 160. členu (172. do 177. členu) so podana še formalna določila glede razporejanja na delo, pravici do OD ter o obračunavanju in izplačevanju OD. Osnutek pravilnika in samoupravnega sporazuma se nato zaključuje s prehodnimi in končnimi določbami. Ponovni razpis šolnin za šolsko leto 1984/85 DO GORENJE GOSPODINJSKI APARATI TOZD Štedilniki Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka VI 3 Program poslovno-finančna dejavnost — blagovni manipulant III 5 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V 2 — preoblikovalec kovin IV 11 TOZD Pralno—pomivalna tehnika Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — elektronika VI 1 Program energetike — elektrikar energetik IV 4 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V 4 — preoblikovalec kovin IV 5 TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — elektronika VI 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka VI 2 Program energetike — elektrikar energetik IV 3 Program poslovno-finančna dejavnost — blagovni manipulant lil 3 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V 2 — preoblikovalec kovin IV 3 — oblikovalec kovin SKR II 3 TOZD MGA Nazarje Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — elektronika vil 1 Program energetike — elektrotehnik energetik V i — elektrikar energetik IV ^ Program kovinar-strojnik — preoblikovalec kovin IV 1 TOZD Galvana Prrogram kemije — kemijski tehnik V 1 Program kovinar-strojnik — oblikovalec kovin IV 1 — obdelovalec kovin II 6 DSSS Gorenje Gospodinjski aparati Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka vi 2 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovna informatike VII 1 — organizacija OZD VI 1 VŠOD — organizacijsko-proizvodna VI 1 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik v 1 — preoblikovalec in spajal ec kovin IV 1 Program kemije — kemijski tehnik V 1 DO GORENJE NOTRANJA OPREMA TOZD Pohištvo Program lesarstvo — lesar-obdelovalec II 30 TOZD Gradbeni elementi Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka vi 1 DSSS Gorenje Notranja oprema Biotehniška fakulteta — lesarstvo vi 1 DO GORENJE PROCESNA OPREMA TOZD Tehnološka oprema Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — elektronika VII 1 — elektronika VI 3 — energetika vil 1 — energetika VI 2 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — energetika VII 1 — energetika VI 3 Program energetike — elektrotehnik energetik V 3 Program elektronike — elektrotehnik elektronik V 5 Program kovinar — strojnik — strojni tehnik V 10 TOZD Poslovna oprema Ptuj Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka VI 1 Program elektronike — elektrotehnik elektronik V 2 Program računalništva — programerski tehnik V 1 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V 2 DSSS Procesna oprema Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ VII 1 — elektronika Fakulteta za strojništvo ali VTŠ VII 2 — konstrukcija DO GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA TOZD Elektronika Velenje Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — elektronika VII 3 — elektronika VI 1 — računalništvo in informatika VII 2 - računalništvo in informatika VI 5 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ - tehnološka VI 2 Program elektroenergetike Elektrotehnik energetik V 8 Program računalništva — računalniški tehnik V 8 — programerski tehnik V 2 Program poslovno-finančna dejavnost — ekonomski tehnik V 1 — blagovni manipulant III 3 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V 4 DO GORENJE COMMERCE TOZD Promet Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — notranja trgovina PDŠ Vlil 1 — notranja trgovina VII 1 — notranja trgovina VI 7 — zunanja trgovina PDŠ Vlil 1 — zunanja trgovina VII 10 — zunanja trgovina VI 2 Program poslovno-finančna dejavnost — ekonomski tehnik V 19 DO GORENJE SERVIS Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — industrijska elektrotehnika VI 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovne finance VII 1 — notranja trgovina VI 2 — zunanja trgovina VI 1 Program elektroenergetik — elektrotehnik energetik V 1 Program poslovno-finančna dejavnost — ekonomski tehnik V 1 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V 1 Program trgovinska dejavnost - komercialni tehnik V 2 DO GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — industrijska elektrotehnika VI 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — konstrukcija PDŠ Vlil 1 — industrijsko oblikovanje PDŠ Vlil 1 INTERNA BANKA Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — bančništvo-finance VII 1 — bančništvo-finance VI 1 Program poslovno-finančna dejavnost — ekonomski tehnik V 2 DSSS GORENJE SOZD DS Splošni posli Pravna fakulteta ali VPŠ — gospodarsko—pravna VII 1 Prijavi se lahko delavec ali delavka Gorenja, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da je vpisan v šolo oziroma izpolnjuje pogoje za vpis izbrane smeri — da je v Gorenju zaposlen najmanj 1 leto — da je smer in stopnja šolanja, za katero se prijavlja, razpisana — da ni kandidat na stroške podjetja že obiskoval šolo iste stopnje — moški kandidati morajo imeti odslužen vojašKi rok Se pred obravnavo vlog morajo kandidati za šolnine opraviti psihološki test. Prednost pri dodelitvi šolnin bodo imeli delavci, ki: — so uspešno opravili psihološki test — se posebno odlikujejo pri opravljanju del in nalog, za katere so zadolženi (oceno uspešnosti poda pristojni vodja) — so izbrali študijsko usmeritev skladno z deli in nalogami, ki jih opravljajo — ob izenačenih ostalih pogojih imajo daljši delovni staž v Gorenju. Kandidati za šolnino morajo izpolniti poseben obrazec, ki ga dobijo v Izobraževalnem centru (tozd Plastika, drugo nadstropje, pri tovarišici Podhovnikovi), kjer izpolnjeno prijavo tudi oddajo. Rok za prijavo je 15 dni po objavi v Informatorju. Delavci, ki se že izobražujejo, morajo k prijavi priložiti tudi potrdilo o vpisu in opravljenih izpitih za tekoče šolsko leto. Z rezultati razpisa bomo kandidate seznanili najkasneje do 30. septembra 1984. Izbrani kandidati bodo v Izobraževalnem centru s tozdom oziroma DSSS, ki je razpisal šolnino, sklenili pogodbo o medsebojnih obveznostih v času šolanja. Valorizacija štipendij Na temelju sklepa skupščine delegatov udeležencev SS o štipendiranju SR Slovenije z dne 16. 7. 1984 se s 1. 9. 1984 Poveča vrednost točke za kadrovske štipendije od dosedanjih 6,41 din na 8,65 din. Za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju znaša štipendija: Po uspehu Število točk Din zadosten 400 3.460,00 dober 480 4.152,00 Prav dober 590 5.104,00 odličen 720 6.228,00 Za študente višjih in visokih šol znaša štipendija: Po uspehu Št. točk Din 6,0- 6,5 600 5.190,00 6,6 - 7,2 650 5.623,00 7,3 - 7,9 720 6.228,00 8,0- 8,6 800 6.920,00 8,7 - 9,3 900 7.785,00 9,4- 10,0 1080 9.342,00 Enotna kadrovska štipendija: — za učence v I. letniku srednjega izobraževanja (ne glede na prejšnji uspeh) je 480 točk ali 4.152,00 din — za študente v I. letniku višjih in visokih šol (ne glede na prejšnji uspeh) je 650 točk ali 5.623,00 din. TOZD MALI GOSPODINJSKI APARATI Prodor na nova tržišča Delavci v proizvodnih tozdih, ki jim pomagajo tudi strokovni in administrativni delavci, so letos dosegli že lepe uspehe. Do konca leta so še polni štirje meseci! Ali bo dovolj za dosego vseh načrtov? Zakaj tako? V tozdu delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati MGA Nazarje načrtujejo letos proizvodnjo več kot milijon izdelkov, od tega bodo polovico izvozili! V MGA Nazarje so ob polletju izvozili 171 tisoč malih gospodinjskih aparatov ali 40 % letnega plana na konvertibilni trg. Tako naj bi od celotne letne proizvodnje izvozili polovico na tuja, predvsem za-padna tržišča. Velja zapisati, da imajo tudi v vzhodne države, razen v ČSSSR, dolarski izvoz. Sicer po številu zaposlenih majhen tozd, je tako s svojimi izdelki prisoten v vseh državah Zahodne Evrope, izdelke pa izvažajo tudi v Ameriko, Kanado ter Avstralijo, kamor so junija odposlali prve pošiljke mešalnikov. V Nazar-jih predvidevajo, da se bo povpraševanje po tovrstnih aparatih v drugi polovici leta še povečalo, zato naj bi do "POKAL GORENJA" PRVENSTVO V ŠAHU Prvenstvo v šahu bo v četrtek, 30. avgusta, ob 17. uri v jedilnici A. Tekmovanje bo potekalo po hitropoteznih pravilih SZS, prijave 15 min. pred pričetkom tekmovanja. konca leta proizvajali le za izvoz. Takšna usmeritev pa terja od vseh zaposlenih seveda precej truda, saj so tuja tržišča, predvsem avstralsko in angleško izredno zahtevna ter se lahko uveljavi le proizvajalec z res kakovostnimi izdelki. Že za naslednje leto načrtujejo v MGA Nazarje tudi povečanje proizvodnje mešalnikov iz 1300 na 2000 dnevno. Pričeli so tudi z obnavljanjem resnično iztrošenega strojnega parka. Tako so nabavili nov stroj za brušenje gredi pri balansiranju rotorja, ki bo nadomestil dva stara stroja, namesto treh pa bo delal en delavec. Takšno posodabljanje je predvideno tudi v sanacijskem programu. V Nazarjih se namreč zavedajo, da bodo svoje mesto na tržišču obdržali le z nenehnim osvajanjem novih proizvodov ter izpopolnjevanjem starih izdelkov ter seveda z resnično kakovostno proizvodnjo. PRVENSTVO V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO Pričetek tekmovanja bo v torek, 4. septembra ob 15. uri na strelišču SD Mrož v Titovem Velenju ob Tomšičevi cesti, nadaljevanja pa bodo še 5. in 10. septembra. Prijave do 30. avgusta 1984. POROČILO DISCIPLINSKE KOMISIJE ZA PRVO POLLETJE 1984 Disciplinska komisija GORENJE TGO se je v prvem polletju leta 1984 sestala osem-najstkrat. Skupno je evidentirano v prvem polletju 331 zahtevkov za vodenje disciplinskih postopkov. Komisija je obravnavala 317 primerov kršitev delovnih obveznosti in izrekla 306 disciplinskih ukrepov, v 11 primerih je delavec bil oproščen krivde. Število obravnavanih primerov po TOZD in DSSS: Zamrzovalna tehnika 73, Hla-Idilna tehnika 46, Štedilniki 45, Pralna tehnika 35, Galva-na 27, Orodjarna 10, Vzdrževanje 9, Elektronika Ptuj 9, Gradbeni elementi 9, Kuhalni aparati 7, Avtopark 7, Kondenzatorji Rogatec 6, Pohištvo 5, DSSS Gorenje TGO 3, TOZD Elektronika 4, Plastika 2, MGA Nazarje 1, Kompresorji Črnomelj 1 (skupaj 306) ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV PO TEŽI IZREKA: Opomin 85 (27 %), javni opomin 106 (36 %), prerazporeditev na druga dela oz. naloge 1 (0,3 %), prenehanje delovnega razmerja pogojno za 6 mesecev 22 (7 %), prenehanje delovnega razmerja pogojno za 1 leto 36 (11 %), prenehanje delovnega razmerja 56 (18%). MED NAJBOLJ POGOSTIMI KRŠITVAMI DELOVNIH OBVEZNOSTI SO: Neopravičeno izostajanje z dela 119, zapuščanje opravljanja dela med delovnim časom 46, odklonitve opravljanja del. nalog 27, vnašanje alkohola v varovano območje in vinjenost 21, Protizakonito prisvajanje premoženja 19, malomarno-nevestno opravljanje del. nalog 13, neprimeren odnos do sodelavcev 12, vselitev v stanovanje brez sklepa pristojnega organa 7, opuščanje kontrole dela drugih delavcev 6, povzročitev manjše materialne škode iz malomarnosti 6, pretep v varovanem območju 6, odklanjanje obveznega strokovnega usposabljanja 6... OTROŠKI DODATEK Obveščamo vse zaposlene, ki so upravičeni do denarne pomoči (otroškega dodatka), da morajo predložiti potrdila o šolanju za šolsko leto 1984/85 za vse otroke, ki so že dopolnili, ali pa bodo v tem šolskem letu dopolnili 15 let starosti. Potrdila morate predložiti do 15. septembra 1984! Prosimo vse upravičence, da navedeni rok upoštevjo, ker jim bo sicer izplačilo denarne pomoči s 1. 9. 1984 ukinjeno. Potrdila oddajte v obratnih pisarnah ali pa jih prinesite v kadrovski sektor, soba 5, tovarišici Go-tovnik. Sektor kadrovskih zadev INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Gorenje Promet Servis, Gorenje Interna banka, Gorenje Raziskave in razvoj, DSSS Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet - predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka. Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974 Prejeli smo... Podpisani vam z veseljem sporočam, da mi je TV sprejemnik vaše proizvod nje znamke „Safir„ doslej že pet let odlično deloval brez najmanjše okvare ter da sem z njim zelo zadovoljen. Sprejemnik je še vedno zapečaten kot ob nakupu leta 1979. Smatram, da sem vam dolžan izreči priznanje za takšno kvaliteto vašega izdelka ter vam ob tem izreči tudi čestitke. Želim, da bi tudi v bodoče dosegali vaši proizvodi takšno kvalitetno raven. Prav tako želim, da bi se vaša združena delovna organizacija čimprej uspešno otresla težav, ki vas sedaj pestijo. Želim uspešen razvoj vaši delovni organizaciji! Ludvik Es, MOZIRJE