GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM elan naša smučina LETNIK 16 ŠTEVILKA 1 15. JANUAR 1977 Ob novem letu Velike naloge, ki smo jih imeli v preteklem letu, so dajale videz, kot da je bilo to leto še krajše in je minulo, preden smo uspeli vse tisto narediti, kar bi morali. Neprestana skrb za uveljavitev Elanovega imena v svetu z akcijami na vseh področjih je pred nas postavila zahteve, večje kot so bili naši lastni načrti pa že ti so bili precej veliki. Ko smo pri zaposlenih ostali skoraj na enakem številu in so se odhodi ter prihodi umirili, smo ob že velikem skoku v preteklem letu tudi v letu 1976 uspeli povečati fizični obseg proizvodnje za dobro četrtino, prodajo pa kar za 40 odstotkov. Pretežni delež pri tem ima uspešen izvoz, ki smo ga povečali od lani za polovico. Seveda so tudi stroški naraščali, saj je večja proizvodnja zahtevala tudi več materiala, energije itd., občutno pa so narasle naše obveznosti, sklenjene s samoupravnimi skupnostmi, drugimi delovnimi organizacijami in širšo družbenopolitično skupnostjo. Tudi osebni dohodki niso mirovali, čeprav to radi pozabljamo, si najbrž nihče ne bi želel v decembru takšnega izplačila osebnega dohodka kot je bil npr. v januarju ali pa februarju. V poprečju so se osebni dohodki dvignili tudi skoraj za četrtino. Dosežki v letu 1976 kažejo na uspešnost celotnega kolektiva v vseh njegovih delih in tu- A mm di na pravilno usmerjenost in izvajano poslovno politiko. Pri tem smo dokončno uveljavili misel zaokroženih celot dejavnosti, ki jih bomo v naslednjem letu morali izgrajevati v samoupravnem oziru, da bi postale resnične temeljne organizacije združenega dela našega skupnega Elana. V resnici smo naredili v preteklem letu praktični preizkus bodočega delovanja TOZD-ov, saj smo že v pretečenem letu uspeli brez večjih pretresov uveljaviti osnovno misel na najbolj občutljivem področju, to je pri osebnih dohodkih, da naj bi delavci TOZD prejemali osebne dohodke v odvisnosti od svojih poslovnih rezultatov. Poslovni uspehi dejavnosti niso bili povsem enakomerni, ker je bil napredek različnih dejavnosti različen, vendarle pa povsod razveseljiv. Za takšne rezultate je potrebno pohvaliti poleg večine delavcev iz neposredne proizvodnje tudi delavce iz pripravljalnih in spremljajočih služb, saj bi sicer ne bilo mogoče ponoviti velikega skoka v poslovnih rezultatih, ki smo ga opravili že v letu 1975. Z veliko proizvodnjo in še večjo prodajo, ki pomeni delno likvidacijo problemov iz preteklih let, bomo, upajmo, tudi prebrodili že dolgoletno krizo, ki nas je trla. Ta je v velikih in deloma nekurantnih ter s tem prevrednotenih zalogah gotovih izdelkov, predvsem smuči. Vsi skupaj si moramo želeti, da bi nam bilo ob bilanci mogoče ta problem v kar se da največji meri odpraviti in s tem ustvariti solidni poslovni start v naslednja leta. Tako v prihodnjem letu ne bo potrebno v temeljih menjati naše proizvodne in prodajne usmeritve. Našo orientacijo bomo le morali prilagajati delnim tržnim spremembam. Sicer pa mora za nas ostati kot v preteklih dveh letih tudi v prihajajočem, deviza: še bolj umno gospodariti s še večjo delovno zavestjo in s še večjo pripadnostjo Elanu, če bomo znali in hoteli reagirati na tržne zahteve v svetu, bomo kljub težavam, ki nas čakajo in te niso majhne, tudi ob koncu prihodnjega leta zadovoljni kot sodelavci in upravljalci, enako tudi z krepitvijo Elana v svetu, kar nam bo dajalo osnovo nadaljnje eksisetence in hitrejšega rasta splošnega ter osebnega življenjskega standarda slehernega dobrega delavca. Ob teh željah si zaželimo tudi zdravje, družinsko varnost in srečo ter prizadevnost, da bi spoštovali vsakega dobrega člana kolektiva v družbeni skupnosti. Dolfe Vojsk Ingemar Stenmark je podelil nešteto avtogramov našim delavcem IngemDr Stenmark med nami Od leve: Dolfe Vojsk, Ingemar Stenmark, Stig Strand, Torsten Jakobsson, Mladen Delič (RTV Zagreb), Okviri gospodarskega načrta za leto 1977 DO Elan Nič posebnega ne povemo, če rečemo, da je gospodarski načrt instrument upravljanja in vodenja od najmanjše organizacijske enote preko temeljne organizacije združenega dela do celotne delovne organizacije in da izdelava načrtov postaja z leta v leto vse pomembnejša. Izhodišča za gospodarski načrt so temeljnega pomena, ker morajo izražati CILJE in poslovno politiko, s katero želimo oziroma moramo doseči postavljene cilje v poslovnem letu, zagotoviti nam morajo obstoj podejtja, njegovo normalno rast in v tem tudi sredstva za plačevanje obveznosti izven podjetja in v njem samem ter sredstva za obnavljanje in ne nazadnje tudi za družbeni standard. Doseči cilje je temeljna pravica in dolžnost vsakega člana delovne skupnosti v horizontalni, predvsem pa vertikalni smeri. Pri določanju izhodišč gospodarskega načrta za vsako temeljno organizacijo združenega dela, skupnih služb in spremljajočih služb ter celotno delovno organizacijo moramo izhajati iz naslednjih osnov: — smernic, ki jih določajo zvezni, republiški, regionalni in občinski družbeni načrti skupaj in po panogah, — srednjeročnega in dolgoročnega razvojnega načrta podjetja, — dosežkov iz preteklega obdobja in ocene tekočega leta, — potreb trga ter možnosti izdelave v določenem načrtovanem poslovnem letu. Težnjam, da obdržimo nivo kot ga ocenjujemo za leto 1976 oz. da vsesplošno zboljšamo notranje stanje DO Elan, je prirejen gospodarski načrt za leto 1977. Postavljeni so cilji in osnovna razmerja. Osnovni cilji: — Izboljšanje soodločanja zaposlenih pri ukrepih, odgovornostih in rezultatih. To pomeni povečati predvsem samoupravne dejavnosti z večjo decentralizacijo oz. določiti mesto, ki bo skladno s poslovno aktivnostjo. — Povečati proizvodnjo in prodajo z uskladitvijo proizvodnje s prodajnimi možnostmi. Pri tem pa je potrebno doseči tržno miselnost pri gospodarjenju v podjetju. RELATIVNE VREDNOSTI Zap. c . ,, Element 1. Prodaja proizvodovo in storitev 2. Trg. blago, material, odpadki 3. Interna realizacija 4. Prodaja skupaj 5. PRODAJA korigirana 6. Direktni stroški 7. Znesek pokritja 8. Indirektni stroški 9. Finačni rezultat 10. Stopnja pokritja 11. Prag rentabilnosti 12. Varnostna marža 13. Stopnja varnostne marže 14. Stopnja finančnega rezultata 15. PROIZVODNJA — DIS 16. Dejavnost smuči 17. Dejavnost telovadnega orodja 18. Dejavnost plastike 19. Ostalo 20. ZAPOSLENOST — Povečati je proizvodnjo, gospodarnost in donosnost. — Doseči tesnejšo povezavo med nagrajevanjem in poslovnimi rezultati. — Vsaka temeljna organizacija združenega dela (dejavnost) mora sama pokrivati svoje obveznosti. V tej zvezi je potrebno določiti poslovna razmerja med njimi samimi in v podjetju kot celoti. I n d e x 76/75 77/76 130 106 118 74 108 123 124 106 129 103 132 103 125 103 122 102 201 109 97 100 125 102 205 109 162 106 156 107 109 111 112 112 100 126 136 107 89 90 99 101 Postavljena predvidevanja slonijo na ekonomskih gibanjih doma in v svetu, izhajajoč iz pokazateljev preteklih treh let in tendence za načrtovano poslovno leto. Vsekakor lahko pričakujemo še vedno negativne zunanje odraze tudi v našem podjetju, katere pa bomo le s posluhom, elastičnostjo in skrajnimi napori ter odgovornostjo eliminirali ali pa vsaj ublažili. V tej zvezi je izdelan program ukrepov, ki bodo delovali pri doseganju postavljenih ciljev. Navedemo naj nekaj osnovnih ukrepov: — Materialne in ostale neposredne stroške proizvodnje je potrebno nadzirati in vpeljati stimulacijo za materialne prihranke. — Za posredne stroške je potrebno sprejeti proračun splošnih stroškov za kar so postavljene odgovorne osebe za realizacija posameznih vrst le-teh stroškov. — Povsod je dvigniti produktivnost dela na zaposlenega. To pa se bo doseglo z boljšim izkoriščanjem razpoložljivih strojnih kapacitet oz. vseh delovnih sredstev, z odpravo ozkih grl v celotnem delovnem procesu, z boljšim izkoriščanjem delovnega časa, z zboljšanjem strukture zaposlenih, s študijem in uvajanjem nove tehnologije, zboljšanje kvalitete dela in ne nazadnej z boljšim vključevanjem inovacijske dejavnosti. — Povečati je obračanje sredstev od materiala, proizvodnje v teku, polizdelkov, gotovih izdelkov pa vse do obveznosti do dobaviteljev in kupcev. Gospodarski načrt je v celoti zasnovan na oceni, ki ga je možno realizirati ob veliki delovni pripravljenosti vseh zaposlenih. Predvideno je precejšnje povečanje prodaje, predvsem proizvodnje, kjer bodo za to potrebni veliki napori vseh in vsakogar od priprave, nabave, proizvodnje, prodaje in drugih za realizacijo nalog. Avgust Weithauser OPOMBA: Cene so nespremenjene iz leta 1976. SIS 1977 PROGRAMI DELA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI (SIS) V OBČINI RADOVLJICA V razpravi imamo gradivo, programe dela SIS in predlog njihovega financiranja, ki nam ga je poslal koordinacijski odbor za družbeno planiranje občine Radovljica. Po prvotnem načrtu bi morali nanje dati svoje pripombe, oz. bi naj jih sprejeli in potrdili že do srede meseca decembra preteklega leta. V začetku meseca decembra pa je bila ta akcija ustavljena z ugotovitvijo, da naj se razprava o teh sporazumih v združenem delu nadaljuje in naj se nanje zberejo pripombe, ki se bodo uporabile kot smernice za sestavo predlogov samoupravnih sporazumov, ki bi Jih predvidoma sprejeli sredi leta 1977. Začasno financiranje SIS bo do sprejema samoupravnih sporazumov o temeljih planov urejeval zakon. To velja za vse predloge sporazumov, razen: 1. Samoupravni sporazum o financiranju SIS za varstvo pred požari, 2. Samoupravni sporazum o izvrševanju nalog ljudske obrambe, 3._ Samoupravni sporazum (aneks) o finaficiranju krajevnih skupnosti, 4. Samoupravni sporazum o financiranju samoupravne stanovanjske skupnosti. Našteti sporazumi so neodložljivi in so prav ta čas v programu razprave in sprejetja tudi pri nas. V nadaljevanju želimo našim bralcem posredovati v naj razumnejši obliki programe dela SIS in pred- log njihovega financiranja, kar nam bo služilo pri našem odločanju. S tem želimo najširše poseči v razpirava irt izluščiti nanje koristne predloge in pripombe. Uvod Zajeten del srednjeročnih planskih dokumentov smo obravnavali in sprejeli že v polletju lanskega leta. Pred nami pa je zaključna faza srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1976—1980. Zaradi jasnosti in lažjega odločanja velja posebej poudariti, da prispevne stopnje in davčne obremenitve, ki so v dokumentih prikazane niso dokončne, le-te bomo vsako leto posebej potrjevali oziroma se o njih sporazumeli, pred seboj pa imamo samo povprečne stopnje in tako tudi obremenitve. Temeljna ugotovitev iz predloženih dokumentov je poleg programa, kaj nam bodo družbene dejavnosti v tem razdobju nudile, ali bolje, kaj bo narejenega iz tako zbranih sredstev ta, da se dajatve v letu 1977 povečujejo in sicer: — bruto osebni dohodki bodo obremenjeni za 0,54 °/o več, — dohodek pa bo obremenjen: — prispevki za bruto osebne dohodke za 0,53 °/o več, — davki in prispevki, ki jim je osnova davčna osnova se bodo povečali za 5,82 %, — nespremenjeni pa ostanejo prispevki, ki jim je osnova za obveznost poslovni sklad. Programi posameznih skupnosti in naše obveznosti 1. OTROŠKO VARSTVO Občinska skupnost otroškega varstva programira: — nove kapacitete in mesta za predšolsko vzgojo (Begunje, Kropa, Bled, Lesce, Podnart, Stara Fužina), tako bomo do leta 1980 omogočili 1000 otrokom od 3. do 7. leta starosti organizirano varstvo; — letovanja ob morju 600 otrokom, — razširjeni program predšolske vzgoje, — dodatno izobraževanje vzgojiteljic in varuhinj, — skupno praznovanje otroških praznikov tudi za otroke, ki niso deležni organiziranega varstva. Za uresničitev tega programa se načrtuje povprečna prispevna stopnja 3,44 %. Slika je Iz zadnjega zbora delavcev Ce to stopnjo uporabimo na planirane osebne dohodke, ki jih bomo dosegli v letošnjem letu, bo naša obveznost za te namene znašala letno ca. 2,352,960,00 din, sedaj znaša 3,79 % od bruto osebnih dohodkov ali 2,574.030,00 din. 2. IZOBRAŽEVANJE Osnovno Izobraževanje Program dela obsega: — redno delo osnovnih šol, — male šole po 120-urnem programu, — podaljšano bivanje, — celodnevno osnovno šolo, — prevoze učencev k rednemu pouku, ki so oddaljeni več kakor 4 km od šole, — osnovnošolsko izobraževanje odraslih, — kadrovske štipendije za pedagoške poklice, — stroški organov skupnosti in amortizacija, — financiranje glasbene šole, — sofinanciranje izobraževanja odraslih v okviru delavske univerze, — pospeševanje razvoja šolske prehrane učencev, — sofinanciranje učbenikov, ekskurzij, letovanja šolskih otrok, testiranje novincev, — vzgojno svetovanje, — izenačitev osebnih dohodkov pedagoških delavcev z osebnimi dohodki ostalih delavcev v občini, — vzdrževanje starih šol (Boh. Bela, Ljubno, Srednja vas, Mošnje, Koprivnik), — gradnja Posebne osnovne šole v Radovljici, Za ta program se načrtuje prispevna stopnja 6,00 °/o od bruto osebnih dohodkov, doslej je znašala 5,86%. Tako oblikovana sredstva bodo za Elan znašala: — za leto 1976 ca. 3,340.200,00 din, — za naslednja leta ca. 3,420.000,00 din skladno z rastjo osebnih dohodkov. Usmerjeno izobraževanje Program tega izobraževanja obsega raven republike in zajema: — dograditev ekonomske fakultete v Ljubljani, — pedagoške akademije v Mariboru, — biotehnične fakultete v Ljubljani, — visoke tehnične šole v Mariboru, — visoke šole za organizacijo dela v Kranju, — v občini Radovljica bomo v okviru Šolskega centra vključili 12 oddelkov usmerjenega izobraževanja v šol. 1. 1978/79. V te namene se načrtuje 13,50 °/o prispevek, doslej v letu 1976 8,20 %. Osnova temu prispevku je dohodek, ki ga izračunamo po posebnih kriterijih, ki veljajo za izračun davka na dohodek temeljnih organizacij združenega dela. Koliko bodo znašale naše obveznosti za te namene je točno dokaj težko izračunati, da bi bile kolikor toliko točne, ker omenjena davčna osnova ni prav nič istovetna s kategorijo dohodka, ampak je pogojena s posebnim izračunom, ki se glede na okoliščine tudi večkrat letno menja. Ob predpostavki, da bo osnova ostala ista kakor je bila ob letošnjem 9-mesečnem obračunu, bo naša obveznost iz tega naslova naslednja: — za leto 1976 po stopnji 8,20 °/o ca. — za leto 1977 po stopnji 13,50 % ca. 3. KULTURNE DEJAVNOSTI Občinska kulturna skupnost načrtuje: — posodobitev poslovanja v obstoječih knjižnicah, — ureditev družboslovnega in vojaško poljudnega oddelka v knjižnici Radovljica, — nakup 10.000 izvodov knjig t. j. 2.000 kom. letno, — povečati število naročnikov Prešernove družbe, — organizacija nastopov dramskih skupin, — pospeševanje glasbene dejavnosti, — organizacija likovnih in slikovnih razstav, — povečati folklorne skupine, — varstvo kulturne zapuščine (grad Kamen, Sivčeva hiša, Ajdovski gradeč, Ribčev laz, — vzdrževalna dela v muzeju Begunje, ponatis knjige »Mučeniške Begunje«, — posodobiti poslovanje Čebelarskega muzeja, — ureditev sobe mojstra Bertonclja, — urediti zbirko planšarstva in sirarstva v Stari Fužini, — organiziranje arhivskega varstva v občini itd. Za izpolnitev tega programa je načrtovana prispevna stopnja 0,82 odstotka, sedaj 0,90 % od bruto osebnih dohodkov, kar za Elan pomeni dosedaj 513,000,00 din, vnaprej pa ca. 467.400,00 din letno. 4. TEMELJNA TELESNO KULTURNA SKUPNOST Program te skupnosti predvideva, da bo do leta 1980 vključenih v to dejavnost 25 °/o prebivalstva kot redna aktivnost, izredno pa 27 %. Season's (jreetinjs rMeilleur$ Voeivc ‘TelLces rFiestas ml' C HOBbIM fOAOM •Is rFroke ‘Testtage V. Tuji opazovalci pišejo: COLO M BO 1976 — dogodek preteklega leta »Največjo politično Konferenco leta« so izvedli »neuvrščeni« na vrhunskem srečanju 16. avgusta 1976 v Colombu. Do zdaj so bila tovrstna srečanja leta 1961 v Beogradu, 1963 v Kairu, 1970 v Ltisaki in 1973 v Alžiru. Ziirich, Samstag 2. Okt. 1976 Nr. 77 Seite 23 Finanz und Wirtschaft Na konferenci v Colombu je sodelovalo 84 drtav članic, 10 držav opazovalk in 4 drtave kot povabljeni gostje. Ne moremo zanikati velikosti te konference, saj predstavlja teh 84 držav 1,5 milijarde ljudi. Da vse te drtave uvrščamo med revne, kažejo podatki o majhnem pomenu, ki ga imajo na gospodarskem področju. Toda tudi revščina pomeni moč — glede na vpliv, ki ga imajo na svetovnih zasedanjih. Na konferenci Unctad-a, ki je bila nedavno v Nairobiju, je večina teh članic z odločnim ciljem prisilila industrijsko razvite države v umik. Prav gotovo imajo te države v Organizaciji združenih narodov premoč in lahko preglasujejo vsako drugo skupino držav. Neuvrščeni imajo v Organizaciji združenih narodov 107 od skupno 145 sedežev ali 74 %. V javnosti vzbujajo s svojimi problemi veliko pozornost, saj govorijo v imenu polovice človeštva. Med drugim je njihov glavni cilj, da bi omogočili dostojno življenje vsem prebivalcem sveta, čeprav imajo le 15 % delež v svetovnem gospodarstvu. To je namenjeno predvsem industrijsko razvitim zahodnim državam, ki imajo v Organizaciji združenih narodov le 24 sedežev, kar predstavlja 18 % svetovnega prebivalstva in obenem 63 % svetovnega gospodarskega potenciala. Od teh dveh svetov bogatih in revnih se ločijo še socialistične dežele, ki imajo v Organizaciji združenih narodov vsega le 14 sedežev in predstavljajo tretjino prebivalstva na svetu ter le 22 % svetovnega gospodarstva. obiski — obiski obiski obiski Poudarek bo dan na množičnosti, zagotovitve telesnokulturnega minimuma. V ta namen, bo potrebno izšolati 148 amaterskih strokovnih kadrov. Dogovorjene prednosti športne panoge, ki bodo še posebno finančno podprte so: atletika, košarka, smučanje in odbojka. Za te panoge moramo do leta 1980 organizirati sekcije v vseh šolah. Sredstva, ki so namenjena za telesno kulturo iz prispevka, pomenijo samo sofinanciranje telesnokul-turne dejavnosti, kar pomeni, da bo potrebno iskati še dodatne vire financiranja. Planirana sredstva se bodo formirala iz prispevka od bruto osebnega dohodka v odstotku 0,42 % in Je nespremenjen napram že doslej veljavnemu. Elanova obveznost znaša letno ca. 239.400,00 din. 5. SOCIALNO SKRBSTVO Program skupnosti socialnega skrbstva obsega: — družbeno denarno pomoč socialno šibkim občanom, (Nadaljevanje na 4. strani) 3. DECEMBRA 1976 Obisk iz SSSR Blohin Valentin Pavlovič, pomočnik generalnega direktorja GLAV-SPORTPROMA, (Ministrstvo za šport) Rogljev Nikolajev Josifovič, direktor tovarne smuči v Podkarpa-tih Zaharov Nikolaj Jakovljevič, direktor tovarne športne obutve v Moskvi Vitorovič Miloš, predstavnik Slovenijalesa v Moskvi Rott Jože, Slovenijales Ljubljana — referat izvoza športnih artiklov Den Norske Creditbank (Norveška kreditna banka) Oslo, 16. 12. 1976 Spoštovani tov. Vojsk! Ob vrnitvi z najinega potovanja po Jugoslaviji se vam želim zahvaliti, v imenu g. Walberga in v svojem imenu, za najprisrčnejši sprejem, ki ste nama ga pripravili. Zelo sva cenila pogovore z vami In vašimi kolegi. Tudi ogled vaše tovarne je bil za naju zelo zanimiv. 2elim vam vesele božične praznike in vse najboljše v prihajajočem letu in vas lepo pozdravljam. Dag Haus Iz Splita V četrtek 16. decembra je obiskal delovno organizacijo Elan predsednik Izvršnog viječa opčine Split in predsednik odbora za Mediteranske Igre tov. Ante SKATARETIKO, v spremstvu s tov. Mitjem Zupane-kom, pomočnikom direktorja splošnih poslov Ljubljanske banke. ZAHVALA Zahvaljujemo se vam za vse napore, ki ste jih vložili v pripravo in organizacijo obiska članov našega kolektiva v vaši tovarni dne 13. novembra 1976. Bili smo prijetno presenečeni nad uspehi vašega kolektiva ter tudi ponosni na ugled, ki ga kot eno izmed največjih podjetij v tej dejavnosti uživate v svetu. Želimo vam še nadaljnjih uspehov pri svojem delu in vsem članom kolektiva ob tej priliki čestitamo k uspehom tudi v letu 1977! Delavci GP Gorenjski tisk Kranj INDUSTRIE- LANDER SOZ1AUS LANDER ENTWICKLUI LANDER VEREINTE NATIONEN 1976 UN-SItze Welt- Weltwirtschafls- Bevolkerung leistung Anteile in Prozent SIS 1977 (Nadaljevanje s 3. strani) — varstvo v domovih tistim, ki zaradi bolezni in starosti to potrebujejo, — ustanovitev splošnega socialnega zavoda v Radovljici, — podpiranje rejništva, — sosedska pomoč otarelim, — skrb za mladoletne prestopnike, — itd. V te namene bomo prispevali letno 0,70 % od bruto osebnih dohodkov, doslej 0,64 % Elanov prispevek, tako izračunan znaša sedaj 364,800,00 din, po novi stopnji pa ca. din 399.000,00. 6. ZDRAVSTVENO VARSTVO Zdravstvena skupnost planira, da bo v tem srednjeročnem obdobju povečala: — za 13 % število pregledov v zdravstveni službi, — za 9 % število vseh specialističnih pregledov, — za 16,2 % število izdanih zdravil na recepte, — za 4,3 % število oskrbnih dni, — za 49,5 % število zobozdravstvenih storitev, V ta namen se bo povečalo število zapolenih zdravstvenih delavcev in sicer: 7 delavcev z visokostrokovno izobrazbo, 18 delavcev in delavk z višjo in srednješolsko izobrazbo. Zgradila se bo lekarna v Radovljici in nadzidava ZE v Bohinjski Bistrici ter adaptacija v Psihiatrični bolnici v Behunjah. Za te namene bomo prispevali: a) od osebnih dohodkov 8,11 %, doslej 7,64 %, b) na bruto osebne dohodke 1,76 odstotka doslej 1,65 %, to v absolutnem znesku pomeni za Elan letno ca. 4,622.700,00 din, obveznost za leto 1976 ca. 4,354.800,00. 7. POKOJNINSKA IN INVALIDSKA SKUPNOST Program te skupnosti izhaja iz ugotovitev, da bodo porasli starostni upokojenci — njih število za 3,2 % letno, družinski za 4 % letno, invalidski za 4,2% letno, denarne dajatve iz teh naslovov pa se bodo valorizirale za 3 % letno. Skupnost pa ima naslednje cilje: — dolgoročno stabilno financiranje skupnosti, — ohraniti realno vrednost pokojnin v razmerju do osebnih dohodkov zaposlenih, — pospeševati graditev domov in stanovanj za upokojence. Za te naloge in program bomo prispevali: a) od osebnih dohodkov 12,80 % sedaj 12,50 %, b) na bruto osebne doh. 1,36%, sedaj 0,80 %, c) od poslovnega sklada 1,27 %, sedaj 1,27%, č) od davčne osnove 0,62 %, sedaj 0,26 %. Tako izračunana Elanova obveznost za prihodnja leta (letna obveznost) znaša 7,296.000,00 din, letošnja obveznost bo znašala ca 7,125.000,00 din. 8. ZAPOSLOVANJE V srednjeročnem programu se planirajo naslednje naloge: — kratkoročno in srednjeročno planiranje kadrov, — zaposlovanje in posredovanje zaposlovanja, — poklicno usmerjanje in štipendiranje, — zavarovanje za primer brezposelnosti, — denarna nadomestila v primeru brezposelnosti, — strokovno usposabljanje in prekvalifikacije, Za te potrebe bomo prispevali od osebnih dohodkov po stopnji 0,29 odstotka, sedanja prispevna stopnja pa znaša 0,17 %. Prispevek v dinarjih na leto znaša sedaj 96,900,00 din, po novi stopnji pa bo letna obveznost znašala 165.300,00 din. 9. RAZISKOVANJE Raziskovalna dejavnost načrtuje cilje: — razvoj samoupravnega sistema, — racionalno obvladovanje prostora, — zagotavljanje energetskih in surovinskih virov, — racionalizacija zaposlovanja, — razvoj medicinskih znanosti. Potrebno sredstva za to dejavnost bomo zbrali Iz 2,12 % prispevka, ki mu je osnova davčna osnova za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, sedaj veljavna stopnja je 1,75% od iste osnove. 10. FINANCIRANJE POTREB KRAJEVNIH SKUPNOSTI Glede na že sprejeti samoupravni sporazum (obravnavali smo ga in tudi sprejeli v polletju 1976) predlaga zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Radovljica, da v letu 1977 prispevamo za te potrebe kakor letos 300,00 din na zaposlenega. Ta sredstva se direktno nakažejo na račun krajevnih skupnosti, kjer smo nastanjeni (stalno prebivamo). Naša obveznost iz tega naslova znaša glede na število zaposlenih din 255.000,00 in se financira iz sklada skupne porabe — osnovni del. 11. FINANCIRANJE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM To je nova obveznost, temelji pa na novem zakonu o varstvu pred požarom (Uradni list SRS št. 2/76). t. ! t T Y NA SVA P 0 SIL 3 K 1*0 STANI*. BROJ Jiao/giV____ Pri nas bo ta skupnost pričela delovati v letu 1977 in se poleg financiranja redne dejavnosti načrtuje nakup: — motorizacije, orodja in opreme, — cevi in delovnih oblek, lestve in druga oprema, — sovlaganje k obnavljanju gasilskih domov, — gradnja 9 vodnih bazenov. Naša obveznost se bo formirala iz 0,30 % prispevka, ki mu je osnova izplačani bruto osebni dohodek. Ta prispevek bo znašal ca. 171.000,00 din odvisno od gibanja osebnih dohodkov. 12. SKUPNE NALOGE LJUDSKE OBRAMBE Zakon o ljudski obrambi, ki je bil objavljen in velja od 11. oktobra lani določa poleg dosedanjih obveznosti financiranja tudi nove obveznosti, kot so nadomestila osebnih dohodkov delavcev, ki so bili zaradi pouka ali vaj odsotni z dela. Da se tako programirano financiranje izvede je predlagano, da sprejmemo naslednji način financiranja: a) za potrebe programa ljudske obrambe krajevnih skupnosti po 38,77 din na zaposlenega, b) za potrebe programa ljudske obrambe v občini po din 26,31 na zaposlenega, c) za potrebe solidarnostnega pokrivanja nadomestil osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela po din 88,33 na zaposlenega. Skupna obveznost na zaposlenega za leto 1977 bi tako znašala 153,41 din ali 130.399,00 din. Obveznost v letu 1976 je znašala 100,00 din na zaposlenega. Ta sredstva se oblikujejo iz sredstev sklada skupne porabe — osnovni del. 13. POVZETEK PROGRAMA IN SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O FINANCIRANJU SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI Dosedanji 4 letni samoupravni sporazum je potekel. Za novo srednjeročno obdobje se pripravlja nov sporazum, ki bo prilagojen sedanjim potrebam kreditiranja stanovanjske izgradnje (glej program). V Elanu smo zdaj odvajali 9 % od bruto OD v stanovanjski sklad, kar naj bi ostalo tudi vnaprej. To je v skladu s Sindikalno listo, ki priporoča od 6—9 %. Z novim sporazumom sc želi le vskladiti notranja delitev združenih sredstev za stanovanjsko izgradnjo in sicer: Obvezno Elan Za družbeno gradnjo Za solidarnostni sklad Sredstva, ki ostanejo za delitev v podjetju Za gradnjo domov učencev in študentov Sedaj 6% 9% 1 % 2,2 % 5,800 % Po novem predlogu 6,5 % 9% 1,655% 1,655 % 5,345 % 0,345 % turistkomtrc-iagrvb Novi predlog povečuje stopnjo združevanja sredstev za družbeno-usmerjeno gradnjo (zbor vlagateljev) iz 1% na 1,655% z utemeljitvijo, da bi se z novimi 0,655 % sredstev kreditiralo sekundarno opremljanje stavbnih zemljišč, kar bi razbremenilo stroške v ceni stanovanj in preskrbo stanovanjskih sosesk. Sredstva bi se vračala na 25 let z 2 % obrestno mero. Iz teh sredstev bodo tudi v bodoče dobivali posojila tudi člani našega kolektiva, bodisi za individualno gradnjo ali za nakup stanovanja v etažni lastnini zaposlenim, za družbeno stanovanjske objekte (bloke, samske domove ipd.), za komunalno ureditev naselij itd. Istočasno pa novi predlog znižuje sredstva za solidarnostni sklad iz 2,2 % na 1,655%, ker je bila v preteklem obdobju že rešena večina najnujnejših problemov solidarnostnih stanovaj. Od tega bi se izločilo 0,155 % sredstev za kreditiranje gradenj in rekonstrukcij stanovaj za udeležence NOV. Novo je v predlogu 0,345 % predvidenih sredstev za izgradnjo domov za učence in študente, kar je zelo pereče stanovanjsko vprašanje današnjega časa. Iz tega sklada se bodo tudi vnaprej reševala solidarnostna stanovanja med drugim tudi naših delavcev, ki so socialno šibki in ne zmorejo rešiti stanovanjskega problema v drugačni obliki, kot so krediti, individualna gradnja, varčevanje ali drugače. S temi stopnjami bi ostalo na razpolago še vedno 5,345 % sredstev za delitev v okviru podjetja od dosedanjih 5,800 %. To pa so tista sredstva, ki se vsako leto dodeljujejo kot krediti v delovni organizaciji sami novograditeljem, za adaptacije, odkupe in slično. ZAKLJUČEK Načelno velja ugotoviti dvoje: — nesporno in nam vsem je jasno, da to kar prispevamo iz oseb- nih dohodkov ali iz dohodka, da prispevamo za koristne in splošno družbene potrebe in dejavnosti, katerih koristniki smo. Za kvalitetno šolo, za humano zdravstvo, socialno skrbstvo, prepotrebno telesno-kultumo itd. je vsak dinar dobro in bogato naložen; — varčevanje in premišljeno trošenje sredstev, ki je nenehno prisotno v gospodarstvu pa bo skoraj moralo priti v vsakdanjo rabo tudi v negospodarski sferi, ker v nedogled in obratno sorazmerno z rastjo akumulativnosti gospodarstva ni mogoče povečevati potreb negospodarstva pa tudi vrhnje nadstavbe. Pavel Koder Slavko Knafelj Edini posnetek iz Kranjske gore: Ingemar Stenmark med vrati Enkratni posnetek: Ingemar Stenmark se je fotografiral v naši trgovini s prodajalci Stenmark - Križaj - Zeman - Kuzmanova Daša Kuzmanova zadovoljna z odllč- Ingemar Stenmark med njegovimi nim 3. mestom v St. Moritzu dragocenostmi Sc en avtogram »velikega asa« vodji proizvodnje smuči in kontrolorju Zelo pester posnetek Iz St. Moritza: Stenmark in Zeman po konkurenčnem nastopu Veliki trije, od leve: Zeman, Križaj in Stenmark so tudi prijatelji Start Daše Kuzmanove v St. Marltzu pred osvojitvijo 3. mesta Naš »servisman« Jurij Vogelnik je tudi letos stalni spremljevalec svetovnega prvaka Ingemarja Stenmarka Se en posnetek »velikih treh«, ki vozijo na Elanovih smučeh Odlične Elanove smuči na nogah odUčne smučarke Daše Kuzmanove — zagarantlran uspehi Sestri Kuzmanovi: Daša in Sonja, obe sta odlični smučarki Letni obračun športne dejavnosti v občini Elan drugi! — Na sindikalnih športnih igrah v letu 1976 je sodelovalo preko 4000 učencev osnovnih šol in l.y00 delavcev — športnikov iz 96 delovnih organizacij v enajstih športnih panogah. — Elan z 11. pokali v skupni uvrstitvi drugi. V festivalni dvorani na Bledu je bila 18. decembra zvečer sklepna slovesnost ob zaključnih tekmovanjih v letu 1976 v radovljiški občini. Na tej prireditvi so podelili spominske pokale najboljšim ekipam na občinskih prvenstvih telesnokultumih organizacij, sindikata in šolskih športnih društev ter priznanja najboljšim športnikom leta radovljiške občine in najboljšim organizatorjem sindikalne rekreacije. Rezultati naših tekmovalcev 1. Smučanje veleslalom Kobla 13. marca 1976 452 nastopajočih iz 71 OOS EKIPNO MOŠKI: 1. mesto EKIPNO ZENSKE: 2. mesto ŽENSKE POSAMEZNO: od 35 do 40 let PODLIPEC Amalija 1. mesto do 27 leta: ORAZEM Ljudmila 2. mesto MOŠKI POSAMEZNO: nad 45 let: KRIŽAJ Zdravko 1. mesto CVENKELJ Franc 2. mesto MENCINGER Oto 4. mesto od 40 do 45 let: BOHINC Janez 1. mesto od 35 do 40 let: SVETINA Alojz 3. mesto od 27 do 35 let: PETERNEL Janez 5. mesto do 27 leta: MULEJ Tine 3. mesto KRIVIC Janez 4. mesto MIKIC Lado 5. mesto 2. ŠAH Radovljica 24. aprila 1976 48 nastopajočih iz 27 OOS EKIPNO MOŠKI: 1. mesto Kategorizirani igralci VREČKO Maks 4. mesto Nekategorizirani igralci DRAGAN Milan 1. mesto 3. MALI NOGOMET Radovljica 19. junija 1976 nastopajočih 160 iz 32 OOS KONČNI VRSTNI RED: ELAN Begunje 3. mesto 4. STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO Podnart 26. junij 1976 138 nastopajočih iz 28 OOS EKIPNO ŽENSKE: 3. mesto EKIPNO MOŠKI: 2. mesto EKIPNO SKUPAJ: 2. mesto MOŠKI POSAMEZNO: KOKALJ Rudi 2. mesto 5. PLAVANJE Radovljica 27. avgust 1976 123 nastopajočih iz 42 OOS 50 metrov crawl — moški od 25 do 35 let MILATOVIC Ivan 2. mesto 50 m prsno — moški od 25 do 35 let SEKOVANIC Janez 3. mesto 50 m hrbtno — moški od 25 do 35 let MILATOVIC Ivan 3. mesto 6. AVTO RALLY Radovljica, 5. septembra 1976 100 nastopajočih iz 25 OOS ZENSKE DVOJICE: BULOVEC Ivanka — KAPUS Stanka 2. mesto EKIPNO: 4. mesto 7. NAMIZNI TENIS EKIPNO MOŠKI: 1. mesto MOŠKI POSAMEZNO: do 30 let POTOČNIK Zvone 1. mesto PRAPROTNIK Filip 3. mesto MOŠKI POSAMEZNO nad 30 let URH Jože 1. mesto 8. BALINANJE EKIPNO SKUPAJ: Elan II. Begunje 4. mesto VRSTNI RED EKIPNO MOŠKI: 1 mesto SKUPNA UVRSTITEV NA DELAVSKIH ŠPORTNIH IGRAH RADOVLJIŠKIH SINDIKATOV V LETU 1976: ELAN Begunje 2. mesto — Med najboljšimi organizatorji športne rekreacije v temeljnih organizacijah združenega dela, ki so prejeli priznanja je bil tudi naš dosedanji predsednik SSD Elan tov. Slavko Knafelj. Čestitamo! Ob dnevu LA - Don SLO Poverjeniki Komunista pied pomembnimi nalogami v 1.1077 i Pred praznikom Dneva JLA 22. decembrom so nas obiskali vojaki iz Pokljuke. Ogledali so proizvodnjo smuči in trgovino. 20. decembra smo na slavnostni seji DS DO Elan počastili dan JLA in praznik dneva splošne ljudske obrambe. Kratko vsebino govora in pozdravno brzojavko, ki smo jo po- slali vrhovnemu poveljstvu JLA objavljamo v nadaljevanju. Na dan JLA 22. decembrom pa so naši predstavniki obiskali graničar-sko karavlo v Mostah in se tam udeležili proslave. Tudi letos so vojakom ob njihovem prazniku izročili praktična darila. DS DO Elan ob 35-letnici JLA Dan ustanovitve JLA obeležujemo z ustanovitvijo prve proletarske brigade v vasi RUDO 22. XII. 1941. Ta dan je zapisan v naši zgodovini z rdečimi črkami, ki obeležujejo rojstvo nove ljudske armade, ki je z golimi rokami, vendar polna intuzi-jazma stopila v neenak boj z moderno opremljenimi in izvežbanimi vojskami fašističnih osvajalcev. Že v nekaj letih se je razvila v organizirano narodno osvobodilno armado, ki je na Balkanu vezala številne sovražnikove divizije in jim zadajala smrtne udarce do dokončne zmage. Vsa leta po vojni se je naša ljudska armada izpopolnjevala in je danes najmodernejše opremljena večidel z najsodobnejšim orožjem domače proizvodnje. Največjo udarno moč, ki je koncentrirana le v obrambne namene, ohraniti težko pridobljene sadove narodno osvobodilne vojne in revolucije, v njej predstavlja moralno politična zavest in pripadnost interesov naše samoupravne socialistične skupnosti in neuvrščeni politiki, ki osvaja svet. Poleg njenih vojaških uspehov JLA v teh 35 letih slavi nešteto delovnih zmag na področju graditve in izgraditve naše domovine. Izgradnja nekaj tisoč km cest na težkih in nedostopnih terenih, pogozdovanje terenov, izgradnja mostov, predorov, stanovanjska izgradnja in komunalne ureditve, pomoč pri pospravljanju kmetijskih pridelkov, pomoč pri elementarnih nesrečah, poplavah, potresih in drugih je bila prestižnega pomena. Poleg tega je JLA vzgojila in usposobila na 10 in 10 tisoče pripadnikov za poznejše poklice v našem gospodarstvu ter še in še. Pojem splošne ljudske obrambe prerašča danes okvire JLA in vključuje vse dejavnike od teritorialnih enot, civilne zaščite, družbene zaščite vseh struktur državljanov. Zato letos prvič ob dnevu JLA proslavljamo praznik dneva splošne ljudske obrambe v kateri so družbenopolitične in družbene organizacije, ki jih povezuje SZDL v minulem obdobju razvile široko dejavnost na področju obrambnih priprav kot sestavnem delu družbene aktivnosti, ki se je razmahnila na podlagi ustavnih določil in idejnopolitičnih izhodišč 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS. Današnja slavnostna seja DS DO Elan je le ena od nekaterih oblik praznovanja tega praznika iz vrst naših delovnih ljudi, s katere bomo poslali tudi brzojavne čestitke načelniku generalnega štaba JLA in z njo seveda neposredno tudi vrhovnemu poveljniku maršalu Titu. Naj živi JLA! Naj živi SLO! Naj živi maršal Tito! NAČELNIKU GENERAL ŠTABA JLA BEOGRAD Delegati DS DO ELAN Begunje, zbrani na slavnostni seji v počastitev Dneva JLA in Dneva splošne ljudske obrambe, vam pošiljamo brzojavne čestitke k temu skupnemu prazniku z Željo, da bi tudi v bodoče uspešno razvijali naloge v izpolnjevanju bojne pripravljenosti na področju ljudske obrambe, ki je integralni del in sestavina našega samoupravnega družbenega sistema. Obljubljamo vam, da bomo vložili v skupne napore ljudske obrambe, ki je vtkana v naš samoupravni proces svoj delež za ohranitev dosežkov revolucije, nadaljnje afirmacije politike neuvrščenosti in krepitve obrambne moči samoupravne socialistične Jugoslavije. delavci Elana ELfKN Aktiv poverjenikov Komunista radovljiške občine je sklenil leto s poglobljeno oceno dela, ki ga je opravil na področju idejnopolitičnega usposabljanja, informiranja in širjenja marksistične in druge družboslovne pisane besede v 1976. letu. Na seji aktiva, ki je bila 16. decembra v Radovljici je o neposrednih nalogah poverjenikov spregovoril glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje časopisa Komunist Vlaj-ko Krivokapič, ki je sklicujoč se na stališča 5. seje CK ZKS podal obširen pregled funkcij in področij dela poverjenikov s posebnim poudarkom na širjenju znanstvene in teoretične marksistične misli med članstvom ZK in članov drugih družbenopolitičnih organizacij pri oblikovanju razredne zavesti, k spodbujanju in motiviranju za uspešnejše delo v bazi. Na aktivu so bile razsvetljene marsikatere nejasnosti v delu poverjenikov, ki so jih spremljale v iskanju najprimernejših oblik dela, kar se je odražalo v enostranskem razumevanju njihovih nalog, marsikje pa je začetni zagon že skorajda splahnel. Napotki so bili velika spodbuda za nadaljnje delo, ki bo brez dvoma uspešnejše in učinkovitejše. Okvirni program aktiva, ki so ga sprejeli že upošteva te smernice. O vsebini, ki temelji predvsem na preučevanju, usklajevanju in usmer- janju idejnopolitičnega usposabljanja, informiranosti, dopisništva in širjenju glasila Komunist ter drugih marksističnih in družboslovnih publikacij, se bodo izrekle tudi vse osnovne organizacije ZK, ki jim je gradivo že posredovano v razpravo. Poverjeniki so potrdili tudi obvezni osnovni program za usposabljanje članstva ZK, ki obsega devet tematskih področij iz temeljev marksizma, pregleda revolucionarnega gibanja, družbenopolitična in ekonomska vprašanja naše samoupravne skupnosti, področja mednarodnih odnosov, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter organizacijsko kadrovske in metodološke razprave. Razen rednim intenzivnim oblikam usposabljanja (partijske, mladinske in druge politične šole, tečaji in seminarji), bodo posebno skrb posvetili individualnemu študiju članstva, ustanavljanju priročnih knjižnic v delovnih organizacijah ter širjenju knjižnega fonda v obstoječih knjižnicah. Najpomembnejša naloga aktiva poverjenikov pa bo tudi v 1977. letu — kontinuirana akcija Človek, delo, kultura, ki jo bodo letos posvetili predvsem 40-letnici prihoda na čelo naše partije, tovariša Tita in jubilejne 40-letnice ustanovitve KP Slovenije. Rolc jQ#t Podelitev Linhartove plakete Linhartova proslava v počastitev rojstnega dne prvega slovenskega dramatika in narodnega prosvetite-lja Antona Tomaža Linharta, je bila v soboto, 11. decembra, v festivalni dvorani na Bledu. Letošnja proslava je bila še posebno slovesna, ker je bila posvečena 220-letnici rojstva velikega radovljiškega rojaka. drugih republik, zaposlenih v radovljiški občini, ki so jim to prireditev namenili v okviru kulturne akcije. JR Novice O pomenu in zaslugah A. T. Linharta in njegovih literarnih delih je na slovesnosti spregovoril književnik Matej Bor, ki je svoja izvajanja povezal tudi z današnjimi kulturnimi dogajanji in problemi na Slovenskem. Kot vsako leto ob kulturnem prazniku Radovljice, so najvišje priznanje Kulturne skupnosti Radovljica — plaketo A. T. Linharta prejeli RKUD Sloboda — VIS Varaždin za 10-letno uspešno prijateljsko sodelovanje s kulturnimi društvi in ZKPO občine Radovljica, DPD Svoboda Bohinjska Bela za 30-letne ustvarjalne uspehe na področju amaterske gledališke, zborovske in literarne dejavnosti ter za požrtvovalna prizadevanja članov društva pri obno- vi kulturnega doma, Zdenku Cundu, predsedniku DPD Svoboda Bohinjska Bela za dolgoletno požrtvovalno vodenje društva in zasluge na področju dramske dejavnosti, v kateri se je uspešno uveljavil kot režiser in igralec ter za vsestransko organizatorsko delo v društvu in pri obno- vi kulturnega doma. Razen moškega pevskega zbora KUD Bled in folklorne skupine KUD Triglav Srednja vas v Bohinju, so v pestrem kulturnem programu na proslavi nastopili tudi člani mešanega zbora, tamburaškega orkestra in folklorne skupine RKUD Sloboda — Vis Varaždin. Njihov program s prikazom pesmi in plesov jugoslovanskih narodov je zlasti pritegnil udeležence proslave iz vrst delavcev iz ŠPORT + MODE, 1976/10 V testu 23 tipov otroških smuči je 1 tip prejel oceno »manj zadovoljivo«, 7 tipov »zadovoljivo« in 15 tipov »dobro«, med temi je tudi Elanov J-702. ŠPORT, Zurich, 12.11.1976 Mednarodno združenje športnih novinarjev je letošnje priznanje »Zlatega smučarja« prisodilo Rosi Mittermaier. Dosedanji dobitniki so: 1963 Zimmerman, 1963 Marielle in Christine Goitschel, 1965 Killy, 1966 Schranz, 1967 Killy, 1968 Nancy Greene, 1969 Schranz, 1970 Schranz, 1971 Proll, 1972 Russi, 1973 Thoni, 1974 Thoni, 1975 Klammer. Rosi Mittermaier zna vnovčiti svojo slavo. Poleg ostalih reklamnih podvigov bo izdala tudi long play ploščo, kjer s svojo sestro Evi prepevata »pravo, nepotvorjeno folkloro«. ŠPORT, Zurich, 6.12.1976 Za švicarskega športnika leta je bil izvoljen olimpijski zmagovalec Heini Hemmi, med športnicami pa je zasedla drugo mesto Lise-Maric Morerod, četrto pa Bemardette Zur-bringen. »Zeman je presenečenje St. Moritza. Ne samo s 3. mestom v para-lelnom slalomu, tudi z agresivno vožnjo, s kakršno bo predstavljal nevarnega nasprotnika tudi v običajnih slalomih in veleslalomih. Srečanje upokojencev SSD ELAN: 4. redni občni zbor Od 468 registriranih članov sekcij SSD Elan jih je bilo navzočih 32 in to predvsem vodje sekcij in njihovi namestniki. Od vabljenih gostov je prisostvoval predsednik Partizan-a iz Begunj tov. Cvenkelj Franc in predsednik KOOS tov. Triplat Pavel. IZ POROČILA PREDSEDNIKA SSD ELAN Z ustanovnim občnim zborom v začetku leta 1965 so bili postavljeni osnovni temelji SSD Elan, ki pa se je takrat imenoval še Športni klub Elan. S tem so bile zadoščene želje po organiziranem športnem udejstvovanju naših delavcev. Takrat je športni klub združeval le štiri sekcije: — smučarsko-sankaško — brodarsko — nogometno — šahovsko Najdaljše tradicije ima vsekakor šahovska sekcija, ki je že vrsto let prej nosila barve podjetja in že takrat žela odlične uspehe. Na drugem občnem zboru Športnega kluba Elan 15. 1. 1971, se je število sekcij že povečalo še na strelsko in odbojkarsko. Na tem občnem zboru se je močneje pokazala potreba po organiziranem delu in sredstvih za treninge in skupne nastope, saj je bila leta 1970 že prva Lesariada v Novem mestu, kjer je Elan nastopil v treh disciplinah. V skupni razvrstitvi je dosegel 6 mesto od 24 nastopajočih. V letu 1971, na drugi letni Lesa-riadi v Celju je Elan v skupni razvrstitvi od 22 ekip dosegel že odlično 3. mesto. Leta 1972 na tretji Le-sariadi v Cerknici pa od 33 podjetij še boljše 2. mesto. Leta 1973 na četrti Lesariadi v No- vi Gorici od 43 podjetij ponovno 3. mesto. Tretji občni zbor Sindikalnega športnega društva Elan je bil 5. oktobra 1973. Takrat se je klub preimenoval v Sindikalno športno društvo SSD, ki je vključevalo še: planinsko, nogometno, kegljaško in balinarsko sekcijo. Skupno torej 10 sekcij. Bivšo vodno-smučarsko sekcijo, ki se je osamosvojila v Klub VSK Elan, je nadomestila nova brodarska sekcija. Na tem občnem zboru je bilo izvoljeno dosedanje vodstvo SSD Elan in vodje sekcij, katerim se je zaupalo mnogo več dolžnosti in tudi pravic na svojem območju dela in so postali člani odbora. V tem času se je članstvo v sekcijah hitro povišalo, v večini sekcijah se je pristopilo k sistematičnim treningom in številnim prijateljskim ter drugim tekmovanjem v občinskem merilu, kjer so naši športniki dosegali najvidnejša mesta, da ne omenjamo samo zimskih in letnih Lesariad. Iz sklada skupne porabe se je izločalo precej sredstev za te namene, tudi v kriznih letih, vsaj toliko, kolikor je bilo nujno potrebno za obvezna treniranja in tekmovanja. Nabavili so se dresi za nastope na letnih prireditvah s soudeležbo članov, puloverji in kape za smučarje, vsaka sekcija pa je zase nabavila iz dosedanjih sredstev potrebne tekmovalne drese in orodje (žoge, puške, šahe ipd.). Brodarski sekciji pa so bili dodeljeni brezplačno številni čolni in smučarjem smuči. Na 5. letni Lesariadi leta 1974 v Cerknici je Elan dosegel 2. mesto od skupno 35 ekip. Na 6. letni Lesariadi na Kodeljevem leta 1975 v Ljubljani 3. mesto od 38 nastopajočih. Na 7. letni Lesariadi na Kodeljevem leta 1976 v Ljubljani pa 6. mesto od 44 nastopajočih. Še pregled Elanovih uspehov iz zimskih Lesariad — tekmovanj lesarjev, gozdarjev, lovcev 1973 — POHORJE III. mesto od 44 ekip 1974 — SORSKA PLANINA IV. mesto od 25 ekip 1975 — KANIN III. mesto od 53 ekip 1976 - SLOVENJ GRADEC I. mesto od 43 ekip Organizacijsko se je SSD Elan močno krepilo. Sredstva, ki nam jih daje kolektiv se delijo po sekcijah na osnovi postavljenih kriterijev, pomembnosti za Elah, številčnosti članstva, uspehih na tekmovanjih itd. Zaradi svojih dolgoletnih izkušenj na tekmovanjih ima SSD že v svojih vrstah prave strokovnjake tudi za organizacijo, vodenje in sojenje tovrstnih prireditev. To se je izkazalo junija letos, ko so opremo, organizacijo, sojenje in vodenje XI. Športnih iger bolnikov psihiatričnih ustanov Jugoslavije v Begunjah »JUKO« prevzeli v okviru Elanovega pokroviteljstva izbrani člani sekcij našega SSD. Svoje delo so opravili vzorno. Isto velja tudi za organizacijo številnih smučarskih tekmovanj. Izven okvira dela sekcij so naši člani sodelovali tudi pri organizaciji in nastopih v okviru tekmovanj Sindikata, vsakoletna prvenstva Elana v alpskem smučanju, tekih in zdaj že tudi v skokih, poleti pa na vsakoletnih krosih. V razpravi je bilo dosti govora o težavah pri delu nekaterih sekcij, ker niso imele svojih prostorov za treninge (strelci, kegljači, balinarji), zaradi česar je bilo zanimanje članov majhno. Odpirajo se v bodoče vse nove možnosti za izboljšanje pogojev dela sekcij s souporabo telovadnice v novi šoli v Begunjah s predvidenimi novimi igrišči v podjetju itd. Z javnim glasovanjem je bil izvoljen novi predsednik tov. LADO HEGEDIC, ki bo obenem tudi tajnik in njegov namestnik tov. KOZINC BORIS. NOVO IZVOLJENI UPRAVNI ODBOR: 1. MENCINGER OTO — član, vodja alpske smučarske sekcije Namestnik: BOHINC JANEZ 2. KOZINC BORIS — član, vodja tekaške smučarske sekcije Namestnik: HROVAT JANEZ 3. GAŠPERIN JANEZ — član, vodja kegljaške sekcije Namestnik: PAPLER PAVLA 4. MILATOVIC IVAN — član, vodja brodarske sekcije Namestnik: GLOBEVNIK DARKO 5. VREČKO MAKS — član, vodja šahovske sekcije Namestnik: LEGAT Franc 6. PETRICEK PETER — član, vodja odboj kaške sekcije Namestnik: KOZAMERNIK STANE 7. KOKALJ RUDI - član, vodja strelske sekcije Namestnik: HROVAT JOŽE 8. DEŽMAN JOŽE — član, vodja nogometne sekcije Namestnik: CERAR JANEZ 9. KOLMAN JANEZ — član, vodja balinarske sekcije Namestnik: KAURIN STEFAN 10. POTOČNIK ZVONE — član, vodja namiznoteniške sekcije Namestnik: PRAPROTNIK FILIP 11. HANŽIČ JANEZ — član, vodja planinske sekcije, Namestnik: HORVAT MARIČKA 12. KOŠIR TANJA — član, blagajnik NADZORNI ODBOR: 1. KNAFELJ SLAVKO — predsednik 2. KELIH NATAŠA — član 3. BRCAR IVANKA — član Občni zbor je soglasno sprejel predlagane kriterije za dodeljevanje sredstev sekcijam. Pod razno so bili sprejeti sledeči sklepi: a) Vsak član katerekoli sekcije SSD Elan mora biti registriran in mora plačati članarino letno din 10,00. Vsaka sekcija pa lahko sporazumno poviša članarino. b) Loči naj se iz alpske smučarske sekcije tekaška smučarska sekcija, ki s tem postane samostojna. c) Ustanovi naj se nova skakaška smučarska podsekcija, ki naj bo v sestavi alpske smučarske sekcije. Za vodja te podsekcije se imenuje tov. LEGAT Marjana, za njegovega namestnika pa tov. KLINAR Marjana. d) Strelska sekcija naj se dogovori s strelsko sekcijo Begunje za souporabo prostorov za treninge, ker se v novi šoli v Begunjah prostor za strelce ne da urediti. e) Balinarska sekcija naj se poveže s Krpinom, kjer bo v kratkem izdelano novo balinišče, ki pa bo v doglednem času prav gotovo tudi pokrito. f) Po sindikalni liniji naj se zbere interesente smučarje, ki bodo lahko za teden dni po ugodni ceni smučali v Franciji. Predlog pripravi tov. Jože Balant. g) Pri souporabi telovadnice v šoli v Begunjah naj se striktno nastopa le v copatah. Tudi ključe je treba odajati in prejemati tako, kot je predpisano. Kot vsako leto, so se tudi letos 14. decembra srečali naši upokojenci v obratu družbene prehrane. Elan ima v teh 31 letih obstoja kar 37 starostno in 31 invalidsko upokojenih delavcev. Od skupno 68 se jih je ta dan zbralo 45, pretežna večina, ostali se zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov srečanja niso mogli udeležiti. Pozdravil jih je predsednik KOOS tov. Pavel Triplat ter jim je zaželel prijeten večer. Za uvod jim je v daljšem govoru predstavil Elan direktor tov. Dolfe Vojsk. Predočil jim je delo v letu 1976, uspehe in težave, v imenu upokojencev pa se je zahvalil za povabilo in prijetno srečanje tov. Kavčič Ivan. Upokojenci so v znak zahvale za minulo delo prejeli tudi lepa novoletna, praktična darila. Naše vrle kuharice pa so jih postregle z izbrano večerjo. Na kraju pa so se celo malo zavrteli ob zvokih narodne glasbe. K. S. Program dela m leto 1977 v občini h) Za letošnje leto naj ostanejo v veljavi obstoječi kriteriji za najboljšega športnika leta. Za bodoče naj novi upravni odbor preveri različne nove predloge in naj uzakoni najboljšega. i) Za najboljšega športnika leta naj se pripravi prehodni pokal, ki preide v trajno last v primeru 3-kratne zaporedne zmage ali v primeru 5-kratne zmage v presledkih. j) Za vsakoletne zmagovalce naj se pripravi manjše pokale, diplome in priznanja. k) Občni zbor SSD Elan naj bo redno vsaki 2 leti. Na zaključku so se udeleženci zbora zahvalili dosedanjemu predsedniku tov. Knafelj Slavku za požrtvovalno in uspešno delo. Novi predsednik tov. Hegedič se je vsem zahvalil za zaupanje ob izvolitvi in je poudaril samostojnost dela posameznih sekcij. Kot predsednik bo le kreator in koordinator dela. Novemu odboru se obeta poleg dosedanjega, še nova kvaliteta dela, množičnost udejstvovanja v športu tudi znotraj podjetja v prostem času malic ali popoldne. V tovarni bodo postavljena razna igrišča in naprave. Posebna pridobitev pa je že zdaj — možna souporaba telovadnice v novi Osnovni šoli v Begunjah 2-krat tedensko. Novi odbor bo imel polne roke odgovornega dela in le s pomočjo dobrega vodstva in širokega sodelovanja bo uspeh zagotovljen. RESUME! Ce lahko razdelimo delo SSD Elan od ustanovitve do danes, bi obdobje od leta 1965 — 1973 imenovali začetniško v iskanju oblik in dela na področju športa in rekreacije. Obdobje od leta 1973 — 1976 pa organizacijsko in materialno izpopolnjevanje s poudarkom na samostojnost dela sekcij, vendar še vedno v tekmovalnem duhu in pretežnega trošenja sredstev za letne in zimske lesariade in druga tekmovanja in tretje obdobje od zdaj naprej, kjer bo nastala povsem nova kvaliteta dela, telesno kulturo in rekreacijo približati delovnim ljudem. Vsebino in obliko dela prilagoditi vsem slojem zaposlenih. Z rastjo športne rekreativnosti skrbeti za usposabljanje in izobraževanje kadrov za vodenje te dejavnosti — rekreatorje. Poskrbeti za športna igrišča povsod, kjer je to mogoče, tudi znotraj delovnih organizacij za možnost aktivnega odmora med samim delovnim procesom in izdelati tozadevne programe. Vzporedno s tem tudi zagotoviti iz širokih vrst delavcev boljši izbor tekmovalcev in zanje zagotoviti smotrnejše in strokovnejše priprave. Novi odbor tako čaka dosti dela in naporov, ki pa jih bo v dobri sestavi prav gotovo obvladal in dal športu in rekreaciji v Elanu tisto mesto, ki ji pripada, delovnim ljudem pa vse možnosti sodelovanja, za koristna porabo prostega časa. UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj Temeljne smernice programa so: — raznovrstnost vsebine, oblik in metod dela, — dostopnost in prilagodljivost potrebam, željam in interesom vseh kategorij prebivalstva, ki nimajo vrhunskih športno-tekmovalnih ambicij, — specifični pogoij dela in možnosti organiziranja v naši občini, — ekonomska upravičenost posameznih športnih akcij, — upoštevanje tradicij na področju telesne kulture v naši občini. Na programu množičnih sindikalnih občinskih športnih prvenstev bo v letu 1977 dvanajst disciplin: 1. Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu Organizator: Smučarski klub Bohinj Kraj prireditve: Kobla ali Vogel Datum prireditve: sobota 26. fe- bruar ali sobata 12. marc 1977 2. Občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih Organizator: Smučarski klub Gorje Kraj prireditve: Gorje Datum prireditve: nedelja 27. februarja ali nedelja 6. marca 1977 3. Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju — borbene partije — ekipno Organizator: Komisija za šport in rekreacijo pri OSZS Radovljica Kraj prireditve: Radovljica Datum prireditve: od 19. do 27. marca 1977 4. Občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju Organizator: Balinarski klub Lesce Kraj prireditve: Lesce Datum prireditve: sobota 23. april 1977 5. Občinsko sindikalno prvenstvo v šahu Organizator: Šahovsko društvo Radovljica Kraj prireditve: Radovljica Datum prireditve: nedelja 22. maj 1977 6. Občinsko sindikalno prvenstvo v malem nagometu (turnirska oblika) Organizator: Komisija za mali nogomet pri ZTKO Radovljica Kraj prireditve: Radovljica Datum prireditve: sobota 18. junij 1977 7. Občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško Organizator: Strelska družina »Stane Žagar« Podnart Kraj prireditve: Podnart — telovadnica Datum prireditve: sobota 13. avgust 1977 8. Občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju Organizator: Plavalni klub Radovljica Kraj prireditve: Radovljica Datum prireditve: petek 19. avgust 1977 9. Občinsko sindikalno prvenstvo v avtorallyu Organizator: AMD Radovljica Kraj prireditve: področje občine Radovljica Datum prireditve: nedelja 4. september 1977 10. Občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu Organizator: Namiznoteniški klub Lesce Kraj prireditve: Lescu Datum prireditve: sobota 17. september 1977 11. Občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki (turnirska oblika) Organizator: Komisija za odbojko pri ZTKO Radovljica Kraj prireditve: Radovljica Datum prireditve: sobota 15. oktober 1977 12. Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju — ekipno in posamezno Organizator: Komisija Občinskega sveta ZSS in KK Bled Kraj prireditve: Bled Datum prireditve: od 13. do 21. novembra 1977 13. Občinska sindikalna liga v kegljanju Organizator: ZTKO Radovljica 14. Občinska sindikalna liga v odbojki Organizator: ZTPO Radovljica V kolikor bo prišlo do lige tekmovanj v odbojki in kegljanju, odpade turnirska oblika prvenstva v odbojki in ekipni del tekmovanja v kegljanju v jesenskem terminu. Predvideni datumi posameznih tekmovanj so le okvirni, vendar bomo skušali doseči, da se bodo organizatorji določenih datumov čimbolj držali. MNOŽIČNE TRIM AKCIJE Množične trim akcije, ki jih bosta skupno organizirali komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu ZSS in ZTKO Radovljica: 1. Kolesarjenje »Vsi na kolo za zdravo telo« Rok izvedbe: maj in september 1977 Kraj prireditve: Radovljica, Bled, Kropa in Bohinj 2. Plavanje »Za vitko postavo Je plavanje pravo« Rok izvedbe: julij in avgust 1977 Kraj prireditve: Radovljica, Bled in Kropa 3. Vadba splošne telesne vzgoje Rok izvedbe: skozi vse leto Kraj prireditev: v telovadnicah osnovnih šol v občini 4. Treningi za posamezne športne panoge za delavce TOZD in OZD Rok izvedbe: skozi vse leto Kraj prireditev: v telovadnicah in drugih športnih objektih v občini ŠOLANJE KADROV Iz TOZD in OZD v občini v letu 1977 usposobiti 6 kandidatov za organizatorje rekreacije. V ta namen Zveza sindikatov Slovenije prireja ustrezne tečaje. POSPEŠEVANJE ŠPORTNIH DEJAVNOSTI V OZD Na sestankih in posvetih v referenti za rekreacijo in šport okrepiti športno dejavnost. Najboljše ekipe občinskih prvenstev bodo prejele diplome in pokale, najboljši posamezniki medalje, udeleženci množičnih TRIM akcij pa posebne TRIM značke. Komisija za šport in rekreacijo Mladici iz Železarne Jesenice so bili zelo pozorni pri ogledu proizvodnje smuči ' " izboljšave Izumi in tehnične izboljšave, nagrajene na 13. seji Upravnega odbora Vloga št. 158, avtor Ravnik Janez: »Sitotisk zgornje obloge«. Izplačilo odškodnine v višini 2.500.— din. Vloga št. 175, avtor Mertelj Marjan: »Princip nastavka za podajanje na stroju za koničenje palic«. Izplačilo odškodnine v višini 1.000.— din. Vloga št. 202, avtor Pretnar Franc: »Brušenje krivin za sanke s pomočjo podajalnega strojčka«. Izplačilo odškodnine v višini 500.— din. Vloga št. 203, avtor Kosmač Milan: »Obdelava plošče pri košu za košarko«. Izplačilo odškodnine v višini 500.— din. Vloga št. 208, avtor Kunšič Jože: »Pomični valj pri verižnem rezkanju«. Izplačilo odškodnine v višini 500.— din. Vloga št. 210, avtor Potočnik Vinko: »Način obešanja mornarskih lestev na konstrukcije«. Izplačilo odškodnine 2.886,84 din. Vloga št. 226, avtorji: Berce Jože, Robič Andrej, Mertelj Marjan: »Polietilenske vrečke za tekaške smuči«. Avtorjem se je izplačala odškodnina v višini 4.595,40 din, oziroma vsakemu po 1.531,80 din. Vloga št. 225, avtorji Berce Jože, Robič Andrej, Mertelj Marjan: »Pro-filne obloge za tekaške smuči«. Avtorjem se je izplačala odškodnina v višini 3.000.— din, oziroma vsakemu po 1.000.— din. Vloga št. 229, avtor Potočnik Zvone: »Označevanje montaže okove pri skakalnih smučeh«. Izplačilo odškodnine 500.— din. Vloga št. 230, avtorja Peterman Franc in Krmpotic Nevenka: »Naprava za točno določanje vezilnosti premazov na podlago«. Avtorjema se je izplačala odškodnina v višini 2.000.— din, oz. vsakemu po 1.000,— dinarjev. Vlogi št. 232 in 234, avtor Peterman Franc: »Naprava za merjenje trdote konic smuči in vzdržljivosti do zloma« in »Priprava za testiranje elastičnosti laka na smučeh pri različnih temperaturah«. Izplačilo odškodnine v višini 1.000.— din za obe vlogi. Dopisujte v »Našo smučino« Prihod delavcev v mesecu novembru in decembru: 1. Bogataj Milan, NK delavec, na delovnem mestu sestavljalec čolnov v obratu čolnov 2. Čučnik Milem, ekonomist, na delovnem mestu organizator poslovanja 3. Debeljak Milan, lesni tehnik, kot pripravnik, vrnil iz JLA Lastnost delavca so v mesecu novembru in decembru izgubili naslednji delavci: 1. Križaj Bojan, PK delavec, sporazumno 2. Kosmač Frančiška, PK delavka, sprejeta za določeno dobo 3. Petrovič Radojka, PK delavka, sprejeta za določeno dobo 4. Zaševa Eleonora, PK delavka, sprejeta za določeno dobo 5. Jesenovec Janja, PK delavka, sprejeta za določeno dobo 6. Leskovec Rajko, PK delavec, invalidska upokojitev SKI RACING, 1976/6 Po seznamu FIS točk, ki ga je FIS izdala 1. novembra, je Bojan Križaj v veleslalomu z 12,59 točkami na 57. mestu, v slalomu pa ima 17,47 točk in je na 70. mestu. BOOTE, 1976/12 Hitrostni jadralni rekord je letos izboljšal katamaran Crossbovv II. Dosegel je hitrost 31,8 vozlov (= 58,9 km/h). ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame KATARINE AVSENEK se iskreno zahvaljujem sodelavcem metalne delavnice, kakor tudi gasilcem za denarno pomoč namesto venca na grob in vsem tistim, ki ste mi izrekli sožalja ter jo spremili k njenemu zadnjemu počitku. 2alujoča hčerka Anka Avsenek Št. Priimek in imt 1 2 3 4 5 6 7 6 9 10 11 12 I15 14 15 T f M 1. Jerala Vinko 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 12 1 2. 2. Resman Prane 0 v\S 1 1 0 1 1 1 1 0 i 1 1 0 4 !5*6 3. Kokalj Rudi 0 0 1 0 1 0 1 1 7 1 1 7 0 0 0 5 i lo. 4. Reaman Andrej 0 0 0 \N 1 7 1 0 1 0 1 1 2 1 1 0 6 '7-9 5. Dragan Milan 0 1 1 1 7 s> 1 0 1 1 7 1 1 7 1 1 0 8? 5-6 6. Hanžič Janez 0 0 0 0 0 $ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14. 7. Potočnik Zvone 0 0 1 1 1 1 1 i 1 0 1 1 0 1 5~6. 8. Hrovat Branko 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 3 12. 9. Langus Mirjan 0 0 \ 1 i 1 i 1 1 1 1 1 0 1 82 5-6. 10. Praprotnik Filip 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 1 0 4 11. 11. ‘‘•ajc Bojan 0 i i i i 1 1 1 0 0 s\N 0 1 0 6 7-9. 12. Blažič Valentin 0 0 l 0 0 1 0 1 0 1 1 1 0 6 7-9. 15. Toman Slavko 0 0 l 0 0 i 0 0 0 0 0 0 0 2 19. 14. Vrečko Maks 1 1 l 1 1 i 1 1 1 1 1 1 > tt;. 15. - ... _ $ "i Nevv York: Iz medicinskega sveta Alkohol proti možganom Vsak požirek alkohola uniči več tisoč možganskih celic NEW YORK, novembra — Zdaj so tudi eksperimentalno — z laboratorijsko analizo vsega procesa dokazali tisto, kar je bilo že dolgo znano: da ima konzumacija alkohola daljnosežne posledice na človeški organizem. Ugotovili so, da vsak požirek alkohola, ki ga človek tudi v čisto nedolžnih okoliščinah vnese v organizem, uniči na tisoče možganskih celic. Alkohol neugodno deluje tudi na druge človeške organe, vendar je njegova rušilna moč, kakor so zdaj ugotovili, usmerjena predvsem proti možganom. Doktor Melvin Knisely z medicinske fakultete v Charlstonu v Južni Karolini je ugotovil, da je neposredni razlog poškodbe možganov dejstvo, da alkohol blokira priliv kisika v možganske celice in povzroči s tem njihovo smrt. V tem procesu poškodbe možganskih celic s konzumacijo alkohola ni razlike med pijancem in človekom, ki pije samo izjemoma — razen v intenzivnosti. NI možno, tako trdi, da bi se pri nealkoholiku, ko ne pije več, poškodovane celice regenerirale. Izgubljene so za večno. Po tistem, kar izhaja iz njegovih ugotovitev, ustrezajo posledice pri osebah, ki pijejo samo ob izrednih priložnostih — na sprejemih ali na zasebnih proslavah, nekako posledicam, ki jih zapušča na človekovih možganih staranje: pojavlja se pozabljivost, zmedenost, neodločnost, pomanjkanje koordinacije. Pri kroničnih pijancih so možgani že tako poškodovani, da so na primer neuporabni pri egzaktnem pouku medicine. Iz možganov nekega kroničnega pijanca se študenti nikoli ne bi mogli naučiti, kakšni so v resnici človekovi možgani — takšna je namreč stopnja poškodbe. Po besedah dr. Kniselyja povzroča alkohol strjevanje krvi, s čimer zavira dotok kisika v možgane. Kri, ki je zaradi alkohola gostejša kot sicer, je blokirana pri pretoku skozi možganske celice, zaradi česar ostanejo nekatere celice brez nujno potrebnega kisika. Odmro v 3 do 20 minutah. V eni »rundi«, zaradi katere je človek »srečen«, so njegovi možgani morda izgubili tudi do 100.000 celic, pri tem pa je poškodba trajna. Možganske celice se ne reproducirajo, ni jih mogoče zamenjati. »Edina pot, da alkohol ne bo poškodoval vaših možganov,« pravi dr. Knlsely, »je, da čisto hladnokrvno prenehate piti.« Znano je mnenje, da človeški odstotek. Cez čas, ko so jim alko- možgani zaradi bolezni in iz drugih hol odvzeli, je kri kazala »tendenco razlogov, končno pa tudi zaradi sta- normaliziranja«. Ko pa so eksperi- ranja, izgubijo vsako leto nekaj celic mentalno umetno vbrizgali alkohol v in da konzumacija alkohola zadeve kri, se je zadrževal v njej precej bistveno ne spreminja. Dr. Knisely dlje kakor sicer, tudi po nekaj dni. priznava to dejstvo in pravi: »Alko- Dr. Knisely pravi, da so možgani hol rapidno pospešuje ta naravni sestavljeni iz 10 do 18 milijard celic, proces. Celo osebe, ki menijo, da so zato je lahko izguba nekaj deset svoj organizem »navadile« na alko- tisoč celic pri vsaki konzumaciji hol, da ga že zelo dobro »prenaša- alkohola v daljšem obdobju skrajno jo«, se motijo, kajti ni organizma, daljnosežna. Alkohol škodljivo de- pravi znanstvenik, ki bi lahko kiju- luje tudi na zdrave organizme, pri boval pomanjkanju kisika. bolnih osebah pa je katastrofalen. _ „ . , ... .. Seveda, za zdaj še niso ugotovili na- Knlsely gradi svoje ugotovitve tančnega števila celic, ki jih uniči na raziskavah, ki jih je financiralo vsak kozarec alkoholne pijače, ven- amenško ministrstvo za socialno ,jar pa jma nekaj činiteljev vseka- skrbstvo. Neposredno je proučeval kor odločilno vlogo — med drugim 30 alkoholikov m pri tem prišel do tudi telesna konstrukcija tistega, ki kapitalnih ugotovitev. pije. Vendar, alkohol škodljivo de- »V 17 mesecih je bilo 30 pacientov luje tudi na mišično tkivo. — 13 žensk in 17 moških — pod ne- Kljub svojim ugotovitvam pa prestanim medicinskim nadzor- dr. Knisely pogosti prijatelje, ki ga stvom. Vsi so imeli preteklost alko- obiščejo s pijačo. Takole pravi: »Ka- holikov — nekateri med njimi so dar moram svojim gostom ponuditi pili samo včasih, v posameznih pijačo, je to vedno izbira: ali bom obdobjih svojega življenja, bili so ubil vsaj 10.000 njihovih možganskih dovolj premožni, da so si lahko pri- celic, ali pa njihovo prijateljstvo, voščili najkvalitetnejše pijače. Z Prepuščam jim izbiro. Odločijo se analizo so ugotovili, da je bila pred za pijačo.« vstopom na kliniko kri pri vseh teh Sam dr. Knisely popije včasih pacientih gostejša, kot je naravni malo piva. Anton Benedičič SINDIKALNO PRVENSTVO ELANa sa lato 1976