GLASOVA anorama KRANJ, 23. JUNIJA 1962 — LETO II ŠTEVILKA 24 Turizem zbližuje ljudi vseh narodnosti Ljudje iščejo morje Prvi napad tujih turistov je zaustavljen na morju - Tujci ne potujejo v kočijah, zato se ustavljajo pred bencinskimi črpalkami - Zapornice v zraku Ne razpolagamo s točno naslonjačih in pri tem statistiko. kolikokrat dnevno dvignejo zapornice ba naših' obmejnih prehodih. Po zadnjih poročilih so zapornice kar precej v zraku. Tujce začnemo opažati pri nas najprej na- cestah prvega reda, zakaj v turističnih mesecih postajajo te cest preozke (za pijance so preozke že v najhujši zimi). V Kr. gori so našteli, da roma skoči ta turistični kraj dnevno okoli 1209 vozil (s prikolicami seveda). V Kranju do sedaj še nihče ni prišel na idejo, da bi preštet vozila, čeprav je med Kranjsko goro in Kranjem kar več važnih cestnih križišč. Avtomobili rdeee. sive in črne barve a šotori na strehah in s spalnicami kot prikolicami drvijo proti morju. Naše morje ima v tujini najmanj takšen sloves kot G a vri lovi čcve salame. Ce turiste opazujete več let zapored, na njih ne boste odkrili notranjih in zunanjih sprememb. Fasade turistov so stare. Žepi približno ena-ko globoki in pogledi z obrežnim: »I atn sorrv — Avtobusi s starkami in ga-tttntnimi gospodi parkirajo »red hoteli prvega razreda. Harke z naočniki dremajo v ujamejo še kakšno razlago vodičev. Na turistični borzi so zadnje dni računi odprti. Pred dne švedske skupine in bo traja lo, dokler bo vreme. Morje Gorenjska sicer nima morja, moramo pa zato izrabiti pot poti na morje gre skozi Go renjsko vi se je začelo s prihodom se ohladi šele v jeseni. — do morja. Sreča, da veliko i Uboj pod Šmarjetno goro Kranj. 20. junija — V torek popoldne ob pol šestih je Ladislav Jamnik v hiši šmarjetna gora št. 3 v Kranju do smrti zabodel Dušana Vučkovića. Ta dogodek je zelo presenetil, saj sta Jamnik in Vučković živela v dobrih sostanovavskih odnosih. Vučkovič je nekaj časa stanoval celo v Jamnikovi sobi, šele pred kratkim se je preselil v kletno sobico. Tragični dogodek se je pripetil po daljšem prepiru in ga lahko označimo predvsem za nesrečno naključje. Na oddelku za notranje zadeve pri OLO smo zvedeli za nekatere pod robnosti Dušan Vučković se je tega dne vrnil z dela kmalu po drugi uri popoldne. Zaposlen je bil kot strugar pri podjetju »Vodovod«. Ko sta 6e okoli 16. ure vrnila domov tudi zakonca Jamnik (Ladislav Jamnik je zaposlen v tovarni »Standard«, njegova žena pa v »Tekst ilindus«), je Vučković že močno vinjen praznil steklenico žganja. Na kozarček žganja je v svojo kletno sobico povabil tudi Jamnika. Zena nad tem povabilom ni bila navdušena in je zato nasprotovala, da bi se mu mož odzval. Vučković je tedaj začel očitati Jamniku, da je copata, ker pusti, da mu žena ukazuje in to celo žena, ki je prav malo vredna, češ da mu je 9. maja ukradla 10 tisoč dinarjev. Razumljivo, da -se je takoj nato vnel hud prepir. Jam-nikova žena je odšla v sobo, kjer je imel Vučković še nekaj svojih stvari in jih vrgla v vežo. Prijela je celo bur-kle in z njimi udarila Vučkovića. Ta jo je krepko uda- ril s pestjo. Med tem se je že zbralb nekaj ljudi, ki so ju skupaj z Jamnikom prosili, naj nehata s prepirom in se, če imata vzroke, Taje poravnata na sodišču. Jamnik je potem odšel v kuhinjo in vzel iz žepa nož, da bi si odrezal kruh. Med tem je Vučković vdrl v Jamniko-vo spalnico, Jamnikova žena Pa je šla za njim in ga skušala spraviti iz sobe. Tedaj jo je močno udaril in Jamnik je z nožem v roki pritekel, da bi posredoval. Ko si je prizadeval, da bi ju ločil, je zabodel Vučkovića v prsi. Takoj nato sta z ženo odhitela rta postajo Ljudske milice povedati, kaj se je zgodilo. Jamnik je bil prepričan, da je Vučkovića le ne* koliko oprasnil, vendar je bil ta mrtev, še preden je prišla komisija. Jamnika so priprli, primer pa je prevzel preiskovalni sodnik. — M. S. Filmarji v Bohinju V sredo se je ustavila za 6 dni v Bohinju filmska ekipa »Piran-film« iz Munchna (prvi film je ta proizvodna EKIPA FILMARJEV PRI PRIPRAVAH ZA PRVE POSNETKE V BOHINJU hiša namreč posnela v piranskih ateljejih pred nekaj leti in od takrat se tako imenuje), ki ji nudi tehnične usluge ljubljanski »Filmser-vis« in bo posnela nekaj prizorov. Gre namreč za glasbeno komedijo, ki nosi še delovni naslov »Kolumbus«, ki jo režira Helmuth M. Ba-ckhaus, ki je sicer bolj poznan kot scenograf. V filmu igrajo Selma Karlovac, in Vivi Bach v glavnih ženskih vlogah ter Chris Howland, znan popevkar, v moški vlogi. Pri tem naj omenimo, da je scenograf v tem filmu lju-bljančan inž. Mirko Lipu-žič. Zgodba obravnava skupino mladih študentov, ki potujejo iz Alp na morje z denarjem, ki so ga dobili za nagrado v barih, kjer nagrajujejo neznane talente. Potujejo pa s starim avtobusom, ki jim med potjo da preglavice (na sliki), ko ga pripravljajo za snemanje. St.. S. VOJNE V LAOSU JE PO VSEJ VERJETNOSTI KONEC. 2ENE Z OTROCI NA HRBTU SE VRAČAJO NA SVOJE DOMOVE EVROPSKI KLJUČ Malo mednarodnih i:rob'.emov v povojni dobi je bilo tako slabo obrazloženih in glavar meni, da je nadnacio tako dolgu v razpravi koi ob'ika gospodarskega in političnega združevanja dežel Zahodne Evrope. Nastala je velika zmešnjava. Za to niso krivi samo tisti, ki jim je znano v čem je bistvo problema temveč tudi tisti, ki govorijo eno, delajo pa drugače. Evropsko združevanja v skupno i rž<šče ni niti evropsko niti skupno, saj se je že davno izrodilo v tabor skupine držav, k: je naperjen proti Evropi. Načelo združevanja se je v praksi spremenilo v nasprotje in zapostavljanje. KAKŠNA IN ČIGAVA '.ehničnega znanja in gospo- so Nemci pripisali na račun EVROPA carskimi zmogljivostmi, ki pretiranega nacionalizma. Na- Glede političnega združe- ne moremo primerjati z cionalizem ket največji in vanja obstajajo podob- ostalimi celinami in velesila- najbolj usodni kompleks ne zmešnjave Gospo- m ■ Razdrobljeno Evropo je nemške narodnosti je bil ne-darstva namreč več . »i mogo- treba združiti in iz nje na- varen, da Nemčija zopet nc če ločevati od politi} e. Skup- praviti" velesilo, ki bi bila zaide oo stari poti. V teh razno tržišče je spričo tega za- gospodovat; v svetu. merah so Nemci videli v nad-mišljeno ne kot cilj sam po To so sanje, ki v sedanjih nacionalnih idejah rešilno sebi, temveč kot temelj skup- političnih prilikah v Evropi bilko. Prijateljstvo med Nem-ne države. Toda zamisli zdru- m na svetu -skoraj niso ures- čijo in Francijo nikoli ni bilo zevanja najbolj razdvajajo ničevati resda v omejenem tako pristno kot sedaj. To skupino držav, ki se namera- krogu, saj se je za njo ogre- zbližanje ni neki znak prija-vajo združiti. Med šestorico »°, samo šest zahodnoevrop- teljstva, temveč strah obeh skih držav. To bi bila »Mala dežel, če bi šli vsaka po svoji Evropa«, ki pa bi sčasoma po- poti. V prijateljstvu vidita stala velesila, ki bi izravnala obe možnost zopet zagospo- tehtnico med Vzhodom in Za- dariti v Evropi, Ce bosta šli hodom. Francija bi imela v po skupni poti. tej skupnosti vodilno vlogo. Italija je pr&v tako sprejela idejo zdmževanja, vendar NEMŠKI RAČUNI že bolj p: i z razmiš- nalna država norost. To pa ne pomeni, da je de Gaulle proti združevanju. Postaviti ga želi na novi princip, ki pa ni dovolj jasen. Jasno pa je kaj de Gaulle želi. Namesto nadnacionalne države ž^li zvezo združenih držav, v kateri bi je precej evropskih držav >kamaov spotike«. Ideje o evropskem združevanju je francoskega porekla. Izšla je iz občutka Francozov, da Francija ni več velesila in da ne more biti sama po sebi, temveč samo s pomočjo evropske skupnosti držav. Ideja-je nastala in razvijana v glavnem tako: Evropa je bila stoletja »popek sveta«. ahodni Nemci so se po^ lastiliifranaDske ideje ia se začeli za njo ogrevati. Na to jih silijo posebni Takšna kot je sedaj, je po- razlogi. Nemci imajo slabe iz stala kvečjemu »slepič«. Na- kušnje s svojim nacionaliz- iranjem. Italija ivina enakih ambicij v Evropi, kot jih gojita Pariz In Bonn. Za nadnacionalno državo se zavzemajo tudi tri naimanjše zahodnoevropske dežele: Belgija^ Ni- stala so nova, velika središča mom. NemSki nacionalizem nI zo^mska in Luksemburška, -svetovne politike. Evropa še privlačen za ostale evropske vedno razpolaga z velikimi za- narode. Poraze v dveh najree-logami političnih izkušenj, jih vojnah svetovne zgodovine « NOVA VERA V Melbournu se je začela nevsakdanja sodna obravnava. Nova verska sekta nam- Križem po svetu reč prepoveduje svojim ver-aikom kajenje, poslušanje radia in gledanje televizije. Razen tega uči vernike, da zapuščajo zakonee. Tožbo pred sodiščem je vložil neki mož, družinski oče, ki ga je pod vplivom nove vere zapustila žena z otroki. 0 SPREJEM ZA VOJVODO Na Sprejemu v časi moža britanske1 kraljice vojvoda Phiiipa je prišlo v glavnem mestu Uragvaja v Montevi-deo do zelo »vročih« prizorov. Ko se je vojvodi pribli-ger, ki je bil pred kratkim na žal sovjetski veleposlanik in obisku v Moskvi, se je s pred- ga pozdravil v angleščini, se sednikom Hruščevom pogo- . . „ .„ _ . _ __. , . XT _.... — T." je vojvoda začudil: »Kako da varjal tudi o Nemčiji. Pri tem * je Hruščev povedal, da Ber- govorite tako dobro anglešči-lin sicer ni najvažnejša točka no?« — »Bil sem šest let v svetovne politike, morali pa združenlh državah, vehčan-bi berlinsko krizo še letos CHARLES DE GAULLE: KAJ BO Z EVROPO- POPKOM SVETA« vsak odločal v sorazmerju z Tiskovni zastopnik predsednika Kennedvja, Pierre Salin- rešiti. Od devetnajstih poslank, kolikor jih je v ameriškem kongresu, je devet vdov, ki so poslanski sedež dobile po smrti svojih mož. Skupina vdov se bo v tem letu povečala še za dve ženi, ki se po-tegujeta<\za sedeže svojih prezgodaj umrlih mož. stvo,« je odgovoril Rus. Nato pa je dejal vojvoda z nasmehom: »Ja, ja, tam govorijo jezik, ki je našemu precej podoben.« £ NEW YORK ČUDNO MESTO 2e dolgo je znano, da v New Yorku živi več Italijanov kot v Rimu, več Zidov kot v Tel Avivu, več Ircev kot v Dublinu in več Porto-rikancev kot v glavnem mestu Pori ori c a. ki imajo dovolj razlogov, da jih je strah nemškega nacionalizma. Imajo pa tudi najmanj pogojev, da se pred njim ubranijo. Zdi se jim, da jim je združevanje najboljša obramba pred nemško nevarnostjo. ŠEST IDEJ IN ŠEST UGOVOROV ^od soglasja v taboru šestorice ni ostalo veliko. Stališča so se spreminjala in dopolnjevala. Nastale so splošne spremembe glede združevanja. Te so prišle močjo in velikostjo, posebno do izraza v deželi, Francoska zamisel je v na- , kjer je ideja evropskega zdru- sprotju z nemškim načrtom o zevanja nastala. Od prihoda popolnem združevanju. Ven-de Gaullea na oblast je fran- dar Bonn ne nastopa načelna coska ideja dobila povsem proti francoskim pobudam, drugačen videz. Francoski po- Najodločnejše so se postavile de Gaullovemu načrtu po robu tri državice: Belgija, Nizozemska in Luksemburška. Andre Spaak, vnet pobornik evropskega združevanja, je v jezi dejal, da prihodnost Evrope ne more biti odvisna od »duševnega obzorja dveh starcev, ki sta se zagledala v preteklost«. Ni več nobena skrivnost, da je Francija proti sprejetju Velike Britanije. De Gaulle pravi, da je Velika Britanija otok in da ni v pravem pomenu Evropa. Evropa bi s pristopom Velike Britanije zgubila svoj »pravi obraz«. Pristojnost Velike Britanije bi uničila njegove ambicije, da Francija zadrži vodilno mesto v tej zvezi. To še ni vse. Nasprotja med posameznimi deželami so vedno večja in očitnejša. Vse to vzbuja dvome, da takšno združevanje samo pospešuje razdruževanje. Medtem ko nekateri opozarjajo, da »Evrona. mora naiti« se- be, drugi že razoračano odgovarjajo, da »Evropa ne bo nikoli našla sebe« s sredstvi, ki se jih sedaj poslužuje. 'Prisil-en sem, da spre ' minam Belo hiso v restavracijo za umetnike, ker me umetniki nihali nc pr-vabijo na dom v goste.* Jaha Kenncdv, I predsednik ZDA »Nič mi bolj n&prip • kot srečanje prepotentneg.; človeka 2 drugim prep~>- ' tentnim človekom.* Lord Hume. britanski zunanji minister »Povprečna dolžina življenja je vedno daljiu, tisto pa, kar lahko od življenja pričakujemo, postaja vedno manjše.* Hans Habe, nemški književnik »Osnovno pravilo v vojnih učbenikih bi moralo biti: Ne korakaj proti Moskvi.* Lord Montgomerr, britanski feldmaršal »Britanska drž. ijprava ima precej podobnosti i Rolls Roycem: vemo, de .« najboljši stroj na svetu, toda ne vemo, ka-j lahko z njo začnemo.* Richard Butier, britanski vorranji n:tnrTter KONRAD ADENAUER: SKRIVAM SE ZA DE GAUL-LOVIM NOSOM ZamifluvttSii # POLET NA MESEC 1 CEZ PET LET Pred kratkim je bil na obisku v Tokiu na Ja^on^em Sovjetski kozmenavt Jurij Gagarin. Novinarjem 5c povedal, da v Sovjetski meti vsemirske raziskave hitro napredujejo, tako da bo do poleta na Mesec prišlo prej kot ljudje pričakujejo. Verjetno bo človeška noga stopila na Mesec čez pet let. i. * GLOBINA SREDOZEMSKEGA 1; MORJA Sovjetski znanstveniki so izmerili, da največja globina Sredozemskega morja ni 5.013 metrov, temveč 5.120 metrov. Ta globina je izmerjena na višini srednje Grčije. Po «>«.-'«-r«. i i KO V lil »|MHIM'1U4UV. stuo si v pristaništu oglodali sr spomenik potopljenim ladjam. V krimski vojni so Rusi ob vhodu v pristanišče potopili svoje ladjevje in s tem zaprli pot sovražnim ladjam, da niso msle v pristanišče, in od tam obstreljevali mesto. V spomin na to so v zalivu postavili mogočen spomenik. Posebni del pristanišča imenujejo »Grofovsko pristanišče«, vanj prideš skozi mogočen por talni vhod. Tam so nekdanji velikaši imeli svoje pristanišče. V mestu imajo na več krajih napravljene koledarje iz cvetja, tako da datum menjajo vsak dan. V parkih in zelenicah pa imajo iz cvetja napravljene razne živali, npr. mačke, labode in druge živali. Ob vračanju iz Sevastopo-la smo se ustavili na Sapun gori. Sapun gora je bila prizorišče največjih borb na Krimu v drugi svetovni vojni. Največji in zaključni boji so se začeli tam 7. maja SEVASTOPOL, ZNANA CRNOMORSKA UTRDBA IZ MNOGIH VOJN V ZGODOVINI. VOZADJU CVETLIČNI KCLLDAl grobnica narodnih Zapiski s poti po Sovjetski zvezi HEROJEV W F s- * me v zraka Okoli muzeja je razstavljeno terko orožje, ki so ga uporabljali Rusi, 1944. Za spomin na ta dan so med njimi tudi tako imeno- na vrhu gore postavili mu- vane »Stalinove orgle«. Ob zej, v njem pa, po vzorcu opisovanju teh bojev nam je »Panorame« iz Sevastopola, vodnica pripovedovala: »7. drugih držav, se je namreč Bosnu? Vjerovatno Gagarin naredili »Diaramo«. Menim, maja so Rusi zabeli z ofen- razvezal jezik. Pred konča- nikad ne bi bio leozmonavt, da slehernemu obiskovavcu živo na Sapun gori, 9. maja nim banketom je vsak izmed da voli zemlju kao ja«, tega muzeja zastaja dih, ko eo osvobodili Sevastoool in nas dobil v dar spominski „.p020r 1>ozor i-,Pll6t:te čr iz tako neposredne bližine 12. maja 1944 je bil dokončno album »Južna obala Krima« 'nalivnih oeres Za- gleda ži*"* zole vojne, več deset ko, kijev^poikroguopetana roje.* na«. opozarjal nežen glasek, sreno, imaa občutek, da sto- Diarrmo, spomenik veliko Drug0 jutro emo £C kopali prav takrat> ko jfi ^ tcko_ jis sredi utrjenih acmških grobnico in lepo urejeno še boIj zg(xlaj kot po nava_ ^m trrku na5a prtljaga že po;o^ajev, ki jih iz v«seh okolico obišče dnavno več slo di Kolikokrat sem tisto ju- drsela v trup letala, strani v jurišu napadaj turistov. Poleg svo^e zgodo- tro oagovoril na vprašanje rdečearmejci. Vodnica nam vine je Sapun gora turistič- ^kdaj odpotujete«, res n« Na posebnem avtomobilu je razlagala: »Poglejte, to je no privlačna zaradi lepega vem> v~m le to da se je pred so bile nameščene stopnice, borec ... iz Moskve, ki se je razgleda in - kar je tudi je^in^o ko smo z zajtrkom po katerih smo se povzpeli vrgel čez žične ovire, da je važno, lahko je dostopna. končali, kar trlo ljudi. Me- v letalo. Prijazne, v svetlo lahko čezenj njegov vod pro- Dnevi, odmerjeni za biva- nj3Va ' naslovov, darovanje sive uniforme oblečene ste- drl v nemške rove, tamle pa Bje v Kurpatih in za izlete 6pominčkov in stiskanje rok! vvardeese, so nam odkazale je seržant... iz Harkova, ki po Krimu, so se naglo bli- Nešteto parov rok nam je prostore; dobil sem ga prav je s svojimi prsmi zakril gajj h koncu. Jezika smo se mahalo v slovo, ko nas je nad krili, pod kater:mi so nemški bunker, da so ga ta- že toliko privadili, da nismo uy *l**.\«mio v nrltiv Čilski predsednik izgubil štiri klobuke Zlati pokal Julesa Rimeta spet pri Brazilcih f Nas je poraz s Cehoslovaško tako razočaral, da štejemo 4. mesto Jugoslavije za neuspeh £ Jugoslovanski nogometaši so v 6 tekmah dosegli toliko golov kot Italija, Argentina, Španija, Švica in Bolgarija skupaj v 15 tekmah Q Elektronski možgani nam ne bodo napovedovali prihodnosti 4| Najmočnejša skupina v Vini del Mar t$ Klobuki predsednika Čila in prognoza predsednika Brazilije # 1:3 za Južno Ameriko in 7,7 : 8,2 za Evropo Sedmo svetovno nagometno prvenstvo, ki se je po 19 dneh napetega pričakovanja končalo v glavnem čilskem mestu Santiagu, je spet prineslo zmago »južnoameriškega temperamenta-« nad »evropskim znanjem«. To je bil menda zadnji obračun mojstrov nogomeane žoge stare Evrope in Južne Amerike, zakaj strokovnjaki napovedujejo čez 4 leta v Angliji, kjer bo 8. prvenstvo, že tro- aH če-tveroboj kontinentov, saj azijski in afriški narodi v nogometu nezadržno napredujejo. Na dosedanjih svetovnih prvenstvih so doslej trikrat zmagale evropske reprezentance, z nedeljsko finalno zmago Brazilije nad Cehoslovaško pa so južnoameriška moštva pospravila svoj četrti pokal Julesa Rimeta, tako da je sedaj stanje »dvoboja« 4:3 za Južno Ameriko. Kako so reprezentance po vrsti osvajale svetovna prvenstva: leta 1930 v Urugvaju — Urugvaj 1934 v Italiji - Italija 1938 v Franciji - Italija 1950 v Braziliji — Urugvaj 1954 v Švici — Nemčija 1958 na Švedskem — Brazilija 1962 v Cilu — Brazilija 1966 v Angliji - ? Ce se bo zgodovina »aritmetično ponovila«, mora čez štiri leta Nemčija osvojiti najvišji naslov . ..?! Iz prvih štirih prvenstev namreč vidimo, da Urugvaj oklepa dvakratno zmago Italije, v drugih štirih pa naj bi Nemčija oklepala dvakratno zaporedno zmago Brazilije. CEHI SO PRESENETILI Na prejšnjih prvenstvih je reprezentanca Cehoslo-vaške nekako nazadovala, saj je z 2. mesta leta 1934 zddnsnila na 5,-8. leta 1938 ter 9.-12. leta 1954 in 1958. Tudi letos ji v skupini z Brazilijo in Španijo niso pripisovali uspeha, pa je vendar prišla do finala in spet >svojila pomembno drugo mesto. Ko so Cehi v četrtfinalu premagali Madžare z 1:0, Jugoslovani pa Zahodne Nemce z enakim rezultatom, so bili naši optimistično razpoloženi. Šekula-rac je dejal: prvi bomo! Priča smo bili, da ni šlo po sreči. Tedaj je Cehe prevzel optimizem in trener Vvtlačil je dejal: naredili bomo največjo senzacijo prvenstva — premagali bomo Brazilce! Vendar tudi Brazilci niso pozabili, da so nepremagljivi. Poškodovani Pele je izjavil: ste videli Amarilda; prepričan sem, da bo Brazilija prva na cilju. Kljub porazu v finalu, so Cehi vse močno presenetili. Edini se tudi lahko pohvali- jo, da so pri Brazilcih iztržili neodločen rezultat (v predlekmovanju), kar ni uspelo nobeni drugi reprezentanci, čeprav so igrali še s štirimi drugimi. — Četrto mesto tudi za Jugoslavijo ni neuspeh, seveda pa se strinjamo, da bi z več sreče proti Cehoslovaški ali Cilu, prav lahko dosegli več. MREŽE SO VZDRŽALE Skupno so igravci v Cilu »zabili« 89 golov na 32 tekmah, kar je nekaj manj kot povprečno 3 na eni tekmi. Največ jih je padlo v srečanju Sovjetska zveza : Kolumbija — osem, kar štiri tekme pa so se končale brez zadetkov. Največ golov so dali Brazilci (14), takoj za njimi pa Jugoslovani in Cilenci (po 10). Uspeh jugoslovanskih napadavcev je s tem dosti velik, saj so v 3 tekmah prav tolikokrat zatresli nasprotnikom mrežo, kot Italijani, Argentinci, Španci, Švicarji in Bolgari skupaj v 15 tekmah. Najmanj golov so prejeli Nemci in Italijani (po 2), največkrat zadeto mrežo pa imajo Kolumbijci — 11-krat. BOLJE ZA EVROPO Napravili smo zanimiv poskus. Vse reprezentance smo ocenili s točkami po njihovi uvrstitvi, tako da je prvoplasirana Brazilija dobila 16, Cehoslovaška 15 točk itd. Ko smo seštli ocene za Evropska moštva in seštevek delili z 10 (toliko evropskih reprezentanc je na prvenstvu sodelovalo), smo dobili število 8,7, medtem ko smo za Južnoameri-čane dobili le 8,2 — torej so nogometaši »starega kontinenta« v Cilu želi večji uspeh. Po istem načinu smo tudi ugotovili, da je bila začetna skupina najmočnejša v Vini del Mar (Brazilija, Cehoslo-vaška, Španija. Mehika - 42 točk), sledi Santiago (Cile, Nemčija, Italija, Švica — 34 točk), šele nato pa Arica (Jugoslavija, Sovjetska zveza, Urugvaj, Kolumbija — 30 točk) in Rancagua (Madžarska, Anglija, Argentina, Bolgarija — 30 točk). »URAL 2« SE MOTI Moskovski elektronski možgani »Ural 2« 60 pred začetkom svetovnega prvenstva napovedali vrstni red reprezentanc, vendar so se v napovedih tako zmotili, da sedaj prav gotovo zarde-vajo. Čeprav so stroji »upoštevali« vse podatke o reprezentancah: njihova dosedanja srečanja, podnebje v Cilu, psihološke činitelje (navijači), se niti ena prognoza ni uresničila. Za Jugoslavijo so npr. »izračunali«, da niti v četrtfinale ne bo prišla, prav tako ne za Cile in Cehoslovaško, ki sta sodelovali v četrtfinalu (in naprej), medtem ko resnici ustreza napoved, da se iz Raneague uvrstita v nadaljnje tekmovanje Madžarska in Anglija. »Ural 2« je še napovedal, da bo reprezentanca Sovjetske zveze osvojila prvo mesto!! NA NAJVIŠJI RAVNI d številnih zgodbic iz Cila sta zanimivi tudi ti dve — na najvišji rav- 0 Predsednik Cila Horhe Ale-sandri se je izkazal kot velik ljubitelj nogometa, saj si je ogledal vse tekme domače reprezentance. Ob vsakem golu je predsednik vrgel klobuk v zrak. Štirikrat ga }a vrgel previsoko in ga ni dobil nazaj ... štirje gledavci pa imajo nanj lep spomin. Predsednik Brazilije Gou-lart je dan, ko so se njihovi nogometaši vrnili v domovino, proglasil za narodni praznik. Pravijo, da je Gou-lart pred tekmo s Cehoslovaško pravilno napovedal zmago Brazilije (celo število golov) ... CILE 1962 Brazilija S 5 1 0 14:3 U Cehoslovaška 6 3 1 2 7:7 7 Cile e 4 0 2 10:8 8 Jugoslavija 6 3 0 3 10:7 S Madžarska 6 2 1 1 8:3 1 Nemčija 1 2 1 1 4:2 1 Sovj. zveza 4 2 1 1 9:7 5 Anglija 4 1 1 2 5:6 3 Italija 3 1 1 1 3:2 3 Argentina 3 1 1 1 2:3 i Španija 3 1 0 2 2:3 2 Mehika 3 1 0 2 3:4 2 Urugvaj 3 1 0 2 4:6 2 Kolumbija 3 0 1 2 5:11 1 Bolgarija 3 0 1 2 1:7 I Švica 3 0 0 3 2:8 0 Jože Zontar REKA JE NAŠA NAJVEČJA IN NAJBOLJŠE OPREMLJENA LUKA. V NJEJ SO VSIDRANE VELIKE TUJE IN DOMAČE LADJE. PROMET SKOZI REŠKO PRISTANIŠČE JE IZ LETA V LETO VEČJI. BLAGO, KI GA IZTOVARJAJO IN NAKLADAJO POTUJE IN PRIHAJA IZ CELEGA SVETA.* REKA NI SAMO NAŠE PRISTANIŠČE, AMPAK GRE SKOZI REKO TUDI VELIKO BLAGA ZA AVSTRIJO iN MADŽARSKO Hroparski obicafi so oživeli Pripoved starega oglarja Čeprav je delo dandanes mehanizirano, je v Kropi še vedno ohranjen kovaški, žebljarski značaj. Sivolasi kovači so po letu dni minulo nedeljo zopet oživeli v vi-gencu »Vice«. Kovali so žeblje, med njimi tudi ženske, tako kot nekoč pred davnimi leti, toda le za radovedne turiste, ki so prihiteli na drugi »žebljarski dan«. Novosadski plesavec v Parizu Ste van Grebeldin ger se je uvrstil med najboljše ba-letnike v Parizu Ko se je pred leti v predrta vi baleta narodnega gle- stanovskega naraščaja nima Ne samo kovači, tudi vsi oglarji, nekdanji kroparski rudarji, fužinarji so tokrat oživeli na livadici pod »Špikom«, kjer je bila osrednja slovesnost. Pripovedovali so odraslim in otrokom o svojem delu. Prisluhnili smo pripovedovanju starega oglarja, 65-let-nega Leopolda Kozjeka z Zg. Dobrave pri Kropi: »Več kot 20 let sem oglaril in drvaril v jelovških gozdovih. Zdaj tu, zdaj tam. Težko je bilo naš delo, a zdravo. Delal sem tudi po 18 ur dnevno, zakaj doma sem imel 10-člansko družino. Ni bilo lahko, Ja .. . Zdaj sem upokojen, zadnja leta sem bil železničar. Pa me še vedno zamika, da grem v gozdove. Tam je ostalo precej mora biti rden, ne sme pro-rekel. Precej papirja bi po* rabili, da opišete delovanje kop. Koliko sem jih skuhal?« — kot bi uganil novo vprašanje in nadaljeval: »Kdo bi se spomnil za vsa leta nazaj, koliko je bilo treba posekati dreves, koliko kop sem postavil, koliko oglja skuhal...« In še je govoril', da so nosili vodo v »jempi« (neke vnste sodčku), ker so bili izvirki daleč, da je kvaliteta oglja odvisna tudi od oglarja samega, da je bilo potrebno postaviti najprej oglarsko ali »holcarsko« kolibo iz lubja. »Ne pomnim, da bi do danes iskal pri zdravniku kakršnekoli pomoči« — je zaključil pripoved oglar v ir-hastih hlačah, s krušno tor» bo prek ramena in seveda z obveznim mošnjičkom tobaka za pasom ter z visokimi škornji iz trdega usnja zakoračil dalje med ljudi. STANE ŠKRABAR »TO JE STOL ZA NOŠENJE DRV ALI »KOPARSKA SMRT«. Z NJIM JE BILO TREBA PRENESTI TUDI DO 100 KUBI KOV DRV DO KOPE« — JE PRISTAVIL KOZJEKOV POLDE (NA SLIKI) znoja, spominov. te danes je čisto No, glej-drugače: » .1 dališča v Beogradu predstavil učenec baletne šole iz Novega Sada Stevan Grebeldin-ger, je na mah osvojil gle-davce. Odslej je šla njegova Pot izredno strmo navzgor. Predstava beograjskega baleta »Čudežni mandarin« v G'o 1.-'"':ču narodov v Parizu leta 195% kjer je plesal skupaj 7 l>ušanko Sifnios, je izzvala pravo senzacijo. V treh letih nastopanja je postal __ . , t.. " ... ., stavno, kot je videu. Temelj eden izmed pescace vodilnih £, , ,J J mo, le nekaj starih nas je še, mladi se ne zmenijo za naš poklic. Jaz se tuđi ne bi, če bi bil še enkrat mlad. Saj veste otroške doklade, socialno zavarovanje, pokojnina .. .« £ Bi povedali, kako se naredi kopa, kako deluje? — smo postali zvedavi. »Ja, to pa se ne da povedati v eni sapi. Ni tako eno- Molk ali življenje I VT plesavcev v beograjskem narodnem gledališču, takoj nato pa ,ie začel osvaja« tudi Pariz — mesto z izredno bali -in i •rariirtjo. V r.iriz je odšel zaradi na-daVnioga. šolanja. Njegov izredni talent za ples mu je pomatral. da je dobil mesto m. najboljšimi v pariških toaletnih skupinah. Ko je znani filmski režiser Jean Re-noh- pripravljal balet »Sod smodnika« je med imeni najboljših plesavcev izbral prav fjrrhcldingerja za nosivea glavne vloge. Ta vlega mu je »rineta še eno priznanje — trajno prijateljstvo z režiserjem Renoirjem. Na zadnjem caaskem festivalu so predvajaš Renoirov film »Ljubimca tz Terucila«, kjer je Gre-beldinger plesal skupaj z zna* no baletko Ludmilo Cherino Ko ga je neki novinar vprašal, kaj je po njegovem mišljenju največ doprineslo, da de postal eden izmed prvih puščati zraka. No, saj sem ških kaznilnic. Kalifornijski zapor San Quent'm je pestal »slaven« ko je v njem prebival Chess-man, ki mu je uspelo, da je 12 let zavlačeval izvršitev * sojencev; petsto jih je smrtne kazni. Lansko jesen tam zaradi ubojev, tisoč pa se je v tej kaznilnici začela zaradi trgovine z mamili, nova afera, ki je opozorila straži jih 340 stražarjev. Ti na slabo organizacijo ameri- so skupaj z vodstvom NOBENE PRIČE za PET gal. Nadaljnje raziskave so T1SOC OSUMLJENCEV .privedle še do vrste crruHib. Vomenjenem zaporu členov tihotapske verige. To-prestaja kazen 5000 ob- da vsi so bili le posredniki " in so, boječ se maščevanja, vztrajno molčali. Nekaj tednov po začetkt! raziskave je bil zaboden prvi izmed posrednikov, kmalu zatem še drugi. Za drugega niso mogli ugotoviti niti to, kdo ga jo kaznilnice znašli pred izredno težkim problemom. Ugotovili 60 namreč, da kažnjen- zabodel in s čim. Tretji jo ci uživajo mamila. Kaznilni- bil na vrsti Divens. Temu je ca pa je urejena kot pbseb- uprava kaznilnice celo po-no mesto in razne delavnice nudila, da ga premesti v drug i omogočajo pretihotapi jen je zapor, ker se je bal ma^e-Vmamil, razen tega pa so do- vanja, vendar je ponudbo voljeni tudi obiski. Najhuje odklonil, češ da v nobenem je to, da tam vlada neusmi- zaporu ne bi bil varen, ker ljoni gangstrski zakon: kdor je gangstrska mreža razpre-spre govori, bo umrl. Zaradi d ena po vseh kaznilnicah.' vztrajnega molka pri zašli- Sledil je še četrti uboj, ki ja Sevanju osumljencev, so bile dodobra razgibal val ogorče-vse preiskave brezuspešne, nja med ameriško javnostjo.' T mamilo v Čevlju omy Divers je bil obsojen na šest mesecev zaporne kazni, ker je čuval ukradeno blago. Klobčič tihotapske mreže se je začel odmota vati, ko mu je mati pri obisku izročila neki Uprava zapora se brani, da nima dovolj osebja niti materialnih sredstev, da bi dobro skrbela za zapornike. Spomladi se je začelo sojenje skupini, ki je bila obtožena zaradi prekupč-evanja z drogami. Toda v njej so le posredniki in niti enega predmet, on pa si je takoj zapovedovavca. Zaporniki, ki NEKATERI ČLANI LOVSKE DRUŽINE TRŽIČ SO PRED nato začel zavezovati čevlje. so poklicani kot priče mol-DNEVI IMELI ZANIMIV LOV NA LISICE. LISIČJE LEGLO V posebni vdolbinici na pod- čijo kot zapečateni Javnost SE JE NAHAJALO V PODLJUBELJU, KOMAJ 100 m OD HI- platu so res našli kroglico z pa vztrajno zahteva da se šE POD NEKIM SENIKOM. PO PODATKIH, KI SO JIH mamilom. Pri zasliševanju obsodijo pravi krivci, a ne ;pJer.avoev Pariza, je odgovo- LOVCI ZBRALI, SO VERJELI, DA SO POD SENIKOM TRI Toma in njegove matere so preplašeni nesrečniki k so ril: LISICE. PO KONČANEM LOVU SO BILI LOVCI NEMALO ugotovili, da mu je večkrat se bali za svoje življenje, in Delo in navdušenje za PRESENEČENI, KO JE PRED NJIMI LEŽALO KAR SEST prinesla mamilo, da bi mu to trpravičeno bal! Zelo ma-đelo. Toda zdi se mi, da je MLADIH LISIČK. PRI DELU JE LOVCEM VNETO POMA- rešila življenje. Gangsterji Io upanja je. da bi bilo mobi! prav uspeh v Beogradu GALA PSIČKA »AJKA«-. NA SLIKI TRI MLADE LISICE, KI so mu namreč zagrozili s goee ta primer kmalu raz-odločilen. JIH V TAKSNJEM ŠTEViLU REDKO VIDIMO. smrtjo, če jim ne bo poma- jasniti. , i 15.30 Havdn in Beethoven 16.00 Hunv reska tega tedna 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne Poročila poslušajte vsak 17.05 Športna nedelja dan ob 5.05, 6., 7., 8., 10, 12. 19.05 Nedeljska panorama 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri 20.00 Vaša pesem — vaša ter radijski dnevnik ob 19.30 melodija uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, J 20.50 Športna poročila 7. 9 12. 13., 15., 17. 22 23 l Predstavljamo vam dva in 21 un ter radijski dnevnik „^.J?" ' ma npvra ob 19.30 uri. SOBOTA — 23. junija 8.05 8.35 8.55 9.10 9.45 10.15 11.00 11.30 12.05 12.15 12.25 13.30 14.30 14.35 1520 15.25 15.40 16.00 17.05 47.50 18.00 18.10 18.30 18.45 19.05 20.00 20 20 21.00 22.15 23.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji Paberki iz starejše slovenske glasbe Počitniško popotovanje od strani do strani Zvočni kaleidoskop Petnajst minut s Kmečko godbo Od tod in ondod Peli so na radijskih koncertih Z zabavno glasbo v dobro voljo Nekaj popevčic Boruta Lesjaka Kmetijski nasveti — Ing. Mileva Kač: Škropljenje proti najnevarnejšim boleznim in škodljivcem v intenzivnih sadovnjakih Concertino in simfonietta Glasbeni omnibus Prireditve dneva Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Petnajst minut s francoskimi in ruskimi skladatelji Trije Rožančevi in trije Prelovčevi zbori Vsak dan za vas Gremo v kino Zbor in orkester Gordon Jenkins Aktualnosti doma in v svetu Mediteranski intermezzo Pojeta Jelka Cvetcžar in Rafko Irgolič Okno v svet Domače viže se vrstijo brez odmora Za prijeten konec tedna Radijska komedija Za prijeten konec tedna Oddaja za naše izseljence Prisluhnite in zaplešite angleška operna pevca 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana 23.05 Zaplešimo v poletno noč PONEDELJEK — 25. jur.ija NEDELJA — 24. junija 6.00 Izletnikom na pot 6.30 Napotki za turiste 8.00 Mladinska radijska igra 8.35 Iz albuma skladb za otroke 8.50 Zabavna medigia 905 Z zabavno glasbo v novi teden 9.45 Pri skladatelju Ivu Šivicu 10.00 Se pomnite, tovariši ... 10.30 Promenadni koncert orkestra RTV Ljubljana 11.30 Nedljska reportaža 11.50 Deset minut glasbe za dober tek 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Valčkova parada Borisa Kovačiča 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Razigrane siiune 8.05 Glasba ob delu 8.30 Arije iz Figarove svatbe 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Veliko glasbe — malo instrumentov 9.44 »Otroške sanje« igra pianistka Protopapa 10.15 Od tod in ondod 11.00 Komorni koncert za klavir in orkester 11.30 Pol ure pred dvanajsto 12.05 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milan Hafner: Da se mleko v poletju ne bo pokvarilo 1225 Iz jugoslovanske solistične glasbe 13.30 Glasbeni omnibus 1430 Prireditve dneva 1455 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 1520 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Arija skozi stoletja 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe 18.45 Novo v znanosti 19.05 Nokturni in Balada 20.00 Jugotonov juke-box 20.15 Pojoči mozaik 20.45 Kulturna kronika 21.00 Razgledi po sodobni glasbeni literaturi 22.15 Iz naše zbirke jazzovskih plošč 2250 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred polnočjo TOREK - 26. junija 8.05 Zbori iz domačih logov 8.25 Zabavni kaleidoskop 855 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Koncert in suita I 9.45 PopcvCkc v mi/odnc/n ' tonu skladatelja Boruta Lesjaka 10.15 Od tod in ondod 11.00 škerjančevc skladbe v pisanih zasedbah 1120 Dovolite — ime mi je Cox 11.55 Veseli zvoki 12.05 Gorenjski vokalni kvintet 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jožica Urbas: Zboljševanje plemenskih rej prašičev z zdravimi in preizkušenimi živalmi 12.25 Dietrich Fischer-Dieskau kot Orfej 13.30 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Operetna uvertura 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz slovenske simfonične glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 18.25 Z lokom po strunah 18.45 S knjižnega trga 19.05 Dva plesa iz oper Knez Igor in Šaloma 20.00 Srečanje s Schubertom 20.30 Radijska Wra 21.16 \Vieniavvski in trije violinisti 21.31 Mali klub ljubiteljev popevk 22.15 15 minut z velikimi zabavnimi orkestri 22.30 Godalni kvartet v Dduru 23.05 Zvoki v noči 23.45 Romantičnim plesavcem SREDA — 27. junija , 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Nekaj lahke glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 12.25 8.05 Pisana orkestralna galerija 855 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Portret v miniaturi 9.40 Violina in klarinet 10.15 Od tod in ondod 11.00 Zaključni prizor opere Istrska svatba 11.15 Človek in zdravje 11.25 Še vedno jih radi poslušamo 12.05 Veseli planšarji pojo in igrajo 12.15 12.25 13.30 14.30 15.20 15.40 16.00 Kmetijski nasveti — Ing. Ivan Juran Impregnacija lesa s silvanit solmi Baletni intermezzo Glasbeni omnibus Prireditve dneva KZRTVL z novimi skladbami Stari in novi posnetki Lajovica Vsak dan za vas 18.10 18.45 19.05 20.00 21.00 22.15 22.40 22.50 23.05 Favn in njegova flavta Ljudski parlament Zabavni koncert Z doline v planine Dido in Enej — opera v 3 dejanjih Simfonietta in godalni orkester Trio Horvvedel Literarni nokturno Ples na valu 327,1 m ČETRTEK — 28. junija 8.05 Glasbena podoba skladatelja Mihovila Logarja 8.30 Zabavni kaleidoskop 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Vesele počitnice 9.25 Uvertura, poročna scena 10.15 Od tod in ondod 11.00 Orkestralne podobe iz Londona in Rima 11.30 S popevkami po Evropi 12.05 Narodne pesmi iz Bosne 12.15 Kmetijski nasveti — Miki Pucko-Scšek: Gozdni sadeži v kmečki prehrani 12.25 Spominski listi 13.30 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 1520 Gostje iz opere v našem študiju 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in ▼ svetu 18.10 Turistična oddaja 19.05 Koncertira pianist Zdenko Maranovič 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Mali zabavni orkestri 21.00 Večer umetniške besede 22.15 Srečanje jugoslovanskih in tujih izvajavcev jazza 22.45 Lahka glasba 23.05 Predvajamo vam plesno glasbo PETEK — 29. Junija 8.05 Melodije in smeh 8.30 Zvočni kaleidoskop 8.55 Pionirski tednik 9.25 Simfonietta 9.45 Zborovske skladbe Antona Hajdriha 10.15 Od tod in ondod 11.00 Dopoldne pri Wolfgangu 11.20 Dovolite — ime mi je Cox 11.55 Veseli intermezzo 12.05 Kvintet Zadovoljni Kranjci 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Drago šabec: Zajedalske bolezni 20.30 21.00 22.15 22.50 23.05 problem v kooperacijiki reji praiičev Dva prizora iz opere Dalibor Glasbeni omnibus Prireditve dneva Po naši zemlji Dve simfonični pesnitvi Vsak dan za vas Sblist tega tedna Ples ob 17.40 Aktualnosti doma in v svetu Georges Bizet — prvi verist Iz naših kolektivov Zabavni ansambli v plesnem ritmu Antonio Vivaldi Tedenski zunanjepolitični pregled Schubertovi, Mendelsonovi in Schumanovi zbori Nočni preludij Večer v Copacabani Literarni nokturno Schonberg in Martinu SRKDA — ti. junVj« Drugi program SOBOTA — 23. junija 19.00 Melodije in ritmi 20.00 Večer romantične glasbe 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Ples na valu 202 m NEDELJA — 24. junija 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Z velikih oDernih odrov 14.00 Veseli motivi za nedeljski izlet 14.30 Sonata za violino in klavir 15.15 Kopavcem za prijetno nedeljsko popoldne 19.00 Glasbeni barok 20.00 Koncert za violino in orkester 20.40 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 I. dejanje opere Samson in Dalila PONEDELJEK — 25. junija 19.00 Ameriška zabavna glasba 20.00 S festivala v Mentonu 20.40 Zabavna glasba na tekočem traku TOREK — 26. junija 19.00 Stare plošče 20.00 Jugoslovanski skladatelji v zborih 20.30 Veliki posnetki stoletja 2053 Medigra na harfo 21.00 Tri uverture k malo znanim operam 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz ob 21.45 19.00 I/, slovenske komorne glasbe 20.00 Dirigent Sir John Barbirolli v Bukarešti 21.00 V plesnem ritmu ČETRTEK — 28. junija 19.00 Motivi z južnega morja 20.00 Bard izpod Beskidov 21.00 Znani solisti v zabavni glasbi PETEK — 29. junija 19.00 Partija v h-molu 20.00 Mali zabavni ansambli 2050 Izleti v deželo samospevov 21.15 Pesmi brez besed 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jaz ob 21.45 SOBOTA - 23. junija RTV Ljubljana 19.30 Veter — serijrski film JRT 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 S kamero po domovini in po svetu 20.40 Dokumentarni film Italija 21.05 D. signore delle 21 — revija RTV Ljubljana 22.15 Poštna kočija — serijski film RTV Beograd 22.15 Serijski film NEDELJA - 24. junija Italija 15.30 Avtomobilske dirke v Le Mensu RTV Beograd 20.00 Sedem dni RTV Ljubljana 20.45 Počitnice in ljubezen — celovečerni film RTV Beograd 20.45 Celovečerni igrani film PONEDELJEK - 25. junija JRT 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 20.35 Scapinove zvijače — prenos komedije TOREK - 26. junija Ni sporeda! SREDA - 27. junija 20.20 Propagandna oddaja 20.30 Dirka 21.30 Loto Četrtek - 28. junija JRT 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 Interpol — serijski film RTV Beograd 20.20 Poštna kočija — serijski film RTV Ljubljana 20.50 TV obzornik 21.20 Koncert norveškega akademskega pevskega zbora 21.50 Proti obali — francoski dokumentarni film PETEK - 29. junija Naklo j Storžič Amer. barv. CS film VELIKA Amer. film TRUP. 17. TE ZEMUA, ob 20. url. / KSASA ob 10., 18. in 20.15 uri. JRT 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 Veima nevesta — angleška filmska komedija na koncu — PLAZE — francoski dokumentarni film RTV Zagreb 20.20 Dokumentarni film JRT 20.00 TV dnevnik RTV Bograd 20.30 TV mesečnik studia Sarajevo 21.10 Theres Raquin celovečerni igrani film NEDELJA — 24. junija Center Ital. film DOLGA NOC 1943, ob 10. in 16. uri; francoski film GREH MLADOSTI, ob 18. in 20. uri. Storžič Amer. barv. CS film VELIKA ZEMLJA, matineja ob 10. uri; ital. barv. CS film NOC VELIKEGA NAPADA, ob 14., 16., 18.15 in 20.30 uri. Svoboda Francoski film GREH MLADOSTI, ob 14. in 16. uri; ital. film DOLGA NOC 1943, ob 18. uri; avstrijski film MA-SKARADA, ob 20. uri. Krvavec Cerklje Franc. barv. CS film 2ENA IN NJENA IGRAČKA, ob 17. in 19.30 uri. Letni kino Partizan Premiera domačega filma ON, ONA IN ŠEF, ob 20.30 uri. Jesenice »RADIO« 23. do 25. junija francosko-ital. film TI SI MOJE ŽIVLJENJE — 26. do 27. junija italijanski film MORALIST. Jesenice »PLAVŽ« 23. do 24. junija jugoslovanski film KOŠČEK MODREGA NEBA — 25. do 27. junija franc.-ital. film TI SI MOJE ŽIVLJENJE — 28. do 29. junija italijanski film MORALIST. Žirovnica 24. junija češki film VRNJENI V ŽIVLJENJE — 27. junija jugoslovanski film TI SI MOJE ŽIVLJENJE. film VRAŽJI UČENEC, ob 16., v ruaf*^ dtmnu nm tn 20. un — 29. junija ncmSki / Kotcab pa je promUh 4*- 23 barv. film MAZURKA LJUBEZNI, ob 20. uri. Duplica ležišč. V privatnih turističnih sobah, ki jih lahko dobite pri Turističnem društvu v Trži-23. junija iial.-franc. film ču, je prostih še 14 postelj. ANA IZ BRUKLINA, ob 20. j ..^ ... uri - 24. junija ital.-franc. 1 L-ubc,i?»" P™*« J* Prevo-film ANA IZ BRUKLINA, ob zen- 15., 17. in 19. uri — 27. junija j V Ljubljano odpelje iz Tr- amer. VV film DIVJI VE- h pripelje v Tržič TER, ob 18. uri — 28. junija .dnevno 30 avtobusov, v tr-ameriški W film DIVJI VE- "ško okolico pa 19. Razen TER, ob 20. uri. Naklo I Dovje Amer. barv. CS film VELI- 24. junija švedski film POUK KA ZEMLJA, ob 17. uri. i O LJUBEZNI — 28. junija ! franc.-ital. film TI SI MOJE PONEDELJEK — 25. junija ŽIVLJENJE. Športne* prireditve SOBOTA — 23. junija Center Franc, film OREH MLADOSTI, ob 18. in 20. uri. Storžič Avstrijski film MAŠKARADA, ob 10., 16. in 20. uri; italijanski CS film NOC VELIKEGA NAPADA, ob 18. uri; premiera nemškega film RDEČI KROG ob 22. uri. Letni kino Partizan Ital. barv. CS film NOC VELIKEGA NAPADA, ob 20.30 uri. Svoboda Ital. film DOLGA NOC 1943, ob 20. uri. Krvavec Cerklje Franc. barv. CS film ŽENA IN NJENA IGRAČKA, ob 20.30 uri. Center Amer. barv. CS film - CAS LJUBEZNI IN CAS SMRTI, ob 17.30 in 20. uri. Storžič Ital. film DRZNI PODVIG, ob 10., 18. in 20.15 uri. Letni kino Partizan Nem. film RDEČI KROG, ob 20.30 uri. TOREK — 26. junija Center Nem. barv. film CRNI BLISK ob 18. in 20. uri. Storžič Ital. film DRZNI PODVIG, ob 10., 18. in 20.15 uri. Letni kino Partizan Nem. film RDEČI KROG ob 2050 uri. SREDA — 27. junija Center Nem. barv. film EšNAPUR-SKI TIGER, ob 18. in 20. uri. Stortič Nem. film RDEČI KROG, ob 10., 18. in 20.15 uri. Letni kino Partizan Amer. vestern film TRIJE IZ TEKSASA, ob 2050 uri. ČETRTEK — 28. junija Center Nem. barv. film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK, ob 18. in 20. uri. Storžič Nem. film RDEČI KROG, ob 10., 18. in 20.15 urL Letni kino Partizan Amer. film TRIJE IZ TEKSASA, ob 20.30 uri. PETEK — 29. junija Center Franc, film NOC NAD PARIZOM, ob 18. in 20. uri. Koroška Bela 24. junija ital. barv. film SIN RDEČEGA GUSARJA — 25. junija jugoslovanski film KO SCEK MODREGA NEBA. Kropa 23. junija francoski VV film NE POKOPAVA SE V NEDELJO; ob 20. uri — 24. junija amer. barv. CS film NEZNANI JE PRIŠEL; ob 16. in 20. uri — 28. junija poljski film ZNAK ZA HRABROST; ob 20. uri. Ljubno 23. junija sovjetski barv. film BELI SUŽNJI ob 20. uri — 24. junija amer. barv. film NEKATERI SO ZA VROČE, ob 16. uri — 24. junija sovj. barv. film BELI SUŽNJI, ob 18. uri. Škof ja Loka »SORA« 23. junija ital. film SLADKO ŽIVLJENJE ob 18. in 2050 uri — 24. junija ital. film SLADKO ŽIVLJENJE, ob 18. in 2050 uri — 26. junija francoski film S SILO MILIJONAR, ob 2050 uri — 27. junija franc. film S SILO MILIJO NAR, ob 18. in 20.30 uri — 28. junija franc-ital. film BELE SENCE, ob 20.30 uri — 29. junija franc.-ital. film BELE SENCE ob 18. in 2050 Radovljica 23. junija španski CS film PREBRISANEC IZ TORNE-SA, ob 20. uri — 24. junija angl.-franc. film SOS RADIO TAXI, ob 16. in 20. uri - 24. junija španski CS film PREBRISANEC IZ TORNESA, ob 18. uri — 26. junija franc.-ju-goslovanski film OGRADA, ob 20. uri — 27. junija franc-jug. film OGRADA, ob 18. in 20. uri — 28. junija ameriški film VRAŽJI UČENEC, ob 20. uri — 29. junija ameriški tega je zdaj v sezoni vzpostavljena avtobusna zveza s Porečem in Celovcem v Avstriji. Dovolilnice za ribolov iz-« daja Turistično društvo v Tržiču, medtem ko za lov pa uprava lovišč v Kamniški Bistrici. NOGOMET v gostilnah v Podljubelju, I Pristavi, Bistrici in Lomu Jesenice - Povratno sre- s[vckcio tudi na vrtovih s to- čanje v kvalifikacijah za slo- lo in mrzio hrano, vensko consko ligo med Je- j senicami in Grafičarjem iz BOHINJ: Ljubljane bo jutri ob 17. uri j v hoteiu »zkUorog- je pro* na igrišču pod Mežakljo. ( 6tih še 10^ ležišč in jih lahko rezervirate na tel. št. 43. V hotelu »Tod Voglom«, je prostih še 40 ležišč, ki jih lahko rezervirate na tel. številka 52. V Mladinskem domu jo prostih še do 1. julija 56 ležišč. V hotelu -Jezero- je prostih samo še 8 ležišč. V hotelu -Bellevue- je prostih še 20 ležišč. ATLETIKA Bled — Jutri bo tu gorenjsko atletsko prvenstvo za po- ' sameznike. Začetek tekmovanj bo ob 7.30 (hoja na 10 kilometrov in met kladiva), I medtem ko bodo ostale pa- noge na sporedu ob 9. uri. V privatnih turističnih sobah, ki jih lahko rezervirate na tel. št. 58, je prostih še TELOVADBA Visoko — Jutri bo tu srečanje telovadcev društev Partizana Kranja, Križev in 200 postelj Vieokega. Dopoldne se bodo pomerili med seboj v igrah KRANJ: j z žogo, popoldne pa bo na { Hote, EvTOt>tk _ Prostih jo sporedu velik telovadni nastop. ŠPORTNE IGRE Kranj — Mladinski aktiv Iskre bo danes in jutri priredil tradicionalno športno še 10 postelj. Jelen — Vse zasedeno. V privatnih turističnih soba b je prostih še 10 postelj. Dom na Joštu — Prostih jo še 28 poselj. Dom na Krvavca — Prostih srečanje mladine jeseniške £ 42 ***teli- 2ičnica . _ _ i obratuje ves dan. Železarne, Litostroja, Zele- zame Store in Železarne »om na J"e"*f™ ~ Prr j« « 5« postelj. Vsako Ravne. Pomerili se bodo v 1,^^ m n^^jo zvečer odbojki, namiznem tenisu, i plesna glasba. streljanju z zračno puško in šahu. Turistični informator TR2IC: Pri pošti — Prostih je še 20 postelj, ki jih lahko rezervirate na tel. št. 329. V privatnih turističnih so« bah je na Jezerskem prostih še 30 postelj. Češka koča — Prostih je še 12 ležišč. Grad hrib v Preddvoru — Prostih je še 12 ležišč. Dom na Kališču — Prostih je še 37 ležišč. Danes in jutri je dom zaseden zaradi proslave ustanovitve kokrške-ga odreda. J Cesta proti Jezerskem je l že do Kokre asfaltirana, v V Podljubelju Pri Marti najkrajšem času pa bo asfal- Ankeletovi je prostih še 10 tirana do Jezerskega. postelj. Rezervirate jih lah- i „ _ , . . ko na tel. št. 586. \ ~ !£ '^t™ I Crnava, kjer orna gostišče V Planinskem doma pod svoj ribnik in je možen lov Storžičem je prostih še 65 le- j na postrvi. Dnevna oskrba je žišč. ' 1400 dinarjev. om • družina • moda j Kaj potrebuje novorojenček Približno 100 stvari je, ki jjh potrehuje novi ZEM-LJANCEK, vendar bodoče mamice ne prestrašite se preveč! Ni vam treba vsega naenkrat kupiti. Seveda pa bos:e že v nosečnosti mislile na stvari, ki jih bo otrok potreboval. Malo si oglejmo, kaj vse potrebuje: PERILO 3 do 6 rjuh iz vpijajoče tkanine (platno za to ni primerno, ker je prehladno), 3 do 4 preobleke za odejo, 1 do 2 gumijasti platni v velikosti žirrmice, 2 do 3 podloge za pod posteljno rjuho (najbolje je, če 60 flanelaste), 1 volneno blazino (najbolje iz čiste volne), 1 majhno pernico za zimo (polnjeno s puhom), 24 plenic velikosti 80X80 centimetrov iz gaze, 24 plenic velikosti 40X50 centimetrov iz frotirne tkanine, 6 flanelastih plenic velikosti 80X80 centimetrov, 4 popkove preveze. ce IMATE DOSTIKRAT POVABLJENE GOSTE. BO GOSPODINJI TAKA SERVIRNA MIZICA PRTHRANILA MARSIKATERI KORAK — bv#w1«i i,.j t. i.il ■ r Mali nasveti q Zrcalo obesimo zmeraj tako, da je zavarovano pred neposrednimi sončnimi žarki. Žarki namreč razkrajajoče vplivajo na živosrebno plast na drugi strani stekla; utegne poslati lisasto ali se začne celo krušni. q Madeže sončnega olja z usnjenih torbic odstranimo s-kožo, ki jo pripravimo iz tetrafclorogljika in magnezije. Kašo namažemo na madeže in jo po nekaj urah zbrišemo. Potem torbico obdelamo še z dobri«jjpv sredstvom za nego usnja. @ Ocvirki slanine, ki pa ne •mejo biti- preveč zapečeni, OTROKOVA PRVA GARDEROBA 4 do 6 boinbaževinastih srajčk v dveh velikostih, lahko jih sešijemo same iz starega, mehkega perila; 4 do 6 jopic, pletene, bom-bažaste, v dveh velikostih, 2 jopici, čeprav iz volne — za sprehode v hladnem vremenu, 2 para žab. 4 do 6 slinčkov, 4 do 6 robčkov, ki jih polagamo na blazino, da je dete ne opljuva, 2 para nogavičk, 1 par čevljev za dojenčke. Vsa ta oblačila raje kup:mo malo večja. Ne sme nas premotiti majhnost novorojenčka, ta bo v prvih mesecih presenetljivo hitro rasel in tako bo svojo garderobo lahko dlje imel. ZA NEGO DETETA Će hočemo imeti popolno opremo, bj potrebovali še naslednje: 1 kopalno kad, 1 termometer za merjenje temperature vode, 1 termometer za merjenje telesne temperature, 2 umivaini krpi, 1 otroški puder, 2 frotirki (100X100). 1 stekleničko otroškega olja z dobro kremo za kožo, 1 mehko krtačo za lase, 1 gost glavnik, 1 baby milo. Teh toaletnih potrebščin naj' na uporablja noben drug družinski član. _ , ,_, . ., Dolga leta so buc zcne s širokimi rameni prav idealni KAKO RAVNAMO Z modni tip, saj so bila povoj- DOJENCKOVTM PERTLOM na refa moderna ženska ob_ Enkrat dnevno — najbolje lačila vsa vatirana in ta so zjutraj, ko otroka previjemo podelila ženi pečat odločnosti in moškosti. A tako kot ———————^— se spreminja čas, se tudi moda. Vojne grozote so bile delno pozabljene in želja vsako žene je zopet bila — učinkovali žensko in nežno. Izginili so široki hrbti in štari-oglata, pretirano široka ramena. t\ so ^odteULv. isen&ki nekak Hsrkulov videz. Torej se bodo« žene, če amado pretirano vi -oka ramena in morda* še cela bujne prsi, izo- in nahranimo, operemo še dojenčkove plenice in perilo. Vedno morama plenice prekuhati, zakaj sicer bi se lahko razvile na njih zdravju škodljive glive. Tiste plenice, ki so umazane z blatom, najprej operemo najhujše umazanije, splaknemo in potem vse- plenice skupaj namočimo v mrzlo milnico. Kuhamo jih 1/4 ure, potem jih temeljito speremo v vroči, in nato še v mrzli vodi. Razobesimo jih, če je le mogoče na. zrak (sonce). Slabo izprane plenice posušijo in celo dražijo nežno dojenčkovo kožo. Plenice po možnosti vedno preiiftamo; gumirano platno pa skrbno umijemo. KJE BO DETE SPALO? Vedno moramo skrbeti, da je prostor, kjer spi, zračen. Važno je, da je njegova zimnica dobra, m sicer polnjena naj bo s pravo žimo, 6ioer so take žimnice drage, a zelo priporočljive. Ce si take žimnice le ne moremo oskrbeti, je dobra tudi zimnica, ki je polnjena z morsko travo ali lesno volno. Zimnice s perjem in puhom ne uporabljamo, ker se dojenček lahko pori in prehladi. Pazi- %š i ti moramo, da so stranske x stene niegovega ležišča do- ZDRAV OTROK JE VESEL OTROK. NAS FANTEK NA SLI« volj visoke, tako da nam ne KI SE TAKO PRISRČNO SMEJE, DA JE PRAV GOTOVO b. padel na tla. ZADOVOLJEN Z MAMICINO NEGO As: m MlU'm.n .-notiA fi|"» £ t & - fUL Žene s širok? mi ra meni in ozk'mi boki gibale živobarvnim ali svefc-likajočim se Minam, Ce bodo imele črtast* obleko, bodo črte tekle navzdol. Na splošno se bodo raje odločile za bolj itmne in enobarvne zgornje dele oblek. Izrez naj bo raje ovalen kot pa kvadraten. Rokava so lahko tudi zelo visoko vstavljena. P uli ji z ozkimi trikotnimi izrezi vam bodo idealno pristojali, in prav tako široka športna krila. , so na drobno nasekljmi zelo primeren dodatek juham ali zelenj avi. Prof i telesnemu vonju O) Pregorel« varovalke lahko porabimo za* brušenj« nožev, $} Slonovo kost, ki je poru menda, odrgnemo z laneno krpo namočeno v šniritu. Vsakdanje, umivanje je nujno. Ne samo zaradi zdravja," ampak tudi, da pre- bolj neprijetnega, če sicer lepo • oblečena dekle zaudar-ja po potu. Vsak večer pred spanjem se umijemo posebno CRTE IN SPET ČRTE. AS-iMETRJ JA JE TU IZRAŽENA ČRTAMI. KROJ JE PREPROST, HRBET JE GLOBOKO PISANE* Z DIAGONALNO LEŽEČIMI IZREZAN. BARVE SO ŽIVO skrbno pod pazduho. Veda in milo naj bosta zvesta spremljevavca. Lahko upo-T^bl^arao- d.«.zadot:^etivTVQ ooi-lo. Zjutraj si seveda hitro splaknemo telo, še če nimate, si kupite dezodorirat.vni "-Solea-led-, ki se dobi v dro- , gerijah in se namažite pod pazduho. 2-krat podrgnite — zadostuje vam za vse dopoldne. Počutile se boste sveže in čiste. CeSNJJSV KOLAC Mešaj četrt ure 10 dkg maščobe (surovega masla). 10 deka gramov sladkorja in 2, rumenjaka, prideni limonine lupinice, dodaj menjaje po žlici- 12 dkg moke (ki jo prese ješ in zmešaš z 1 pecilnim praškom) in osminko litra mleka. Stresi v dobro pomazano pekačo za 2 prsta na visoko. Po vrhu naloži 25 dkg opranih češenj in peci v srednje vroči pečici približno tri četrt ure. VELIKO SREČANJE Jean Gehan: Jcnu-Paul Belmondo Najpomembnejša predstavnika starejše in mlajše generacije francoskih ■ filmskih Igravcev sta pred kratkim skupno stopila pred filmske kamere. Jeana Gabina in Jeana-Paula Belmonda je v filmu »Opica in zima« združil režiser Henri Verneuil, ki mu za to zamisel lahko iskreno čestitamo. Tudi najbolj pesimistični opazovavci so napovedovali, da bo to srečanje ukresalo nekaj isker. Pravijo pa, da je nastal pravi bengalični ogenj. ' Glavno vlogo igra razen Gabina in Belmonda — božanska steklenka. In sicer igra v vsej zgodbi najbolj odločilno vlogo. Prav vdanost njej »je, združila Alberta Ouentina KJean Gabin) in Gabriela Fou-queta (Belmondo). — Srečala sta se cisto slučajno, a takoj spozn"'^. da oba pripadata veliki družini tistih, ki sta jim steklenica in kozarec velika tolažnika zemeljskega gorja. To ju je zbližalo. Pri petem kozarcu 6akija, riževega žganja je Ouentin pozabil na svojo slovesno obljubo, da ne bo več pil, ki si jo je dal pred petnajstimi leti in sicer med bombardiranjem na Kitajskem. Kot da ne bi bil več lastnik tigrevilske gostilne, kot da je spet podčastnik mornariških strelcev na Jangce-Kiangu mu je bilo. Po šestem kozarcu se je tudi Fouquet prepustil tokovom domišljije in se še enkrat znašel na španskem. V svoji pijanosti je zaplesal flamenco in se podal v bikoborbo med avtomobili na vrveči ulici. Resničnost pa je čisto drugačna in veliko bolj banalna. Fouquet je prišel v Tigreville po svojo hčerko Marijo, ki je tam v nekem zavetišču. Bilo ga je sram stalne pijanosti in ni upal tak pred njo. Zato mu je hotel novi prijatelj Ouentin pomagati — in sicer tako, da bi vlomil v internat in dekletce ugrabil, toda pod-dvig mu je spodletel. V jezi sta si vinska bratca privoščila še drugo avanturo: na plaži sta priredila peklenski ognjemet, s katerim sta razsvetlila vse mesto in priklicala policaje. IZTREZNJEN Drugo jutro se je Fouquet zbudil iztreznjen, v veži gostišča pa ga je mirno čakala mala Marija. Za pesnika je bil zdaj čas, da bi pijanske sanje zamenjal za resnično življenje — in spoznal je, da je končno tudi v njem nekaj poetičnega. Otrok in oče sta se z roko v roki odpravila na kolodvor. Stari Ouentin pa ju je spremljal in jima pripovedoval povest o opici in zimi: »Ko se na Kitajskem približa zima in pridejo prve zmrzeli, je tam najti mnogo izgubljenih malih, opic, ki so iz radovednosti ali na popotovanju zašle predaleč in se znašle v tuji, neprijazni deželi, kjer tavajo naokoli brez staršev in prijateljev. Ker ljudje tam doli mislijo, da ima opica dušo, so dobri z njimi in dajejo denar, da jih polove in odpeljejo nazaj v njihovo rodno džunglo, kjer bodo med svojimi prijatelji lahko živele naprej. Tako v začetku zime celi vlaki opic potujejo domov v džunglo ...« Ko je vlak odhajal, je Marija vprašala svojega očeta: *LEPA CLAUDIA CARDINALE JE PRED KRATKIM DOPOL- »Kaj misliš, ali je Ouentin NILA KOMAJ TRIINDVAJSETO LETO, VENDAR JE DA- videl take opice?« Oče pa ji NES TAKOREKOC ŽE NA SAMEM VRHU'FILMSKEGA je odvrnil: »Prepričan sem, da BABILONSKEGA STOLPA je vsaj eno...« JEAN PAUL BELMONDO IGRA PESNIKA GABIN JE ZAPEL Ko je Jean Gabin zaigral to svojo 63. vlogo, se je spomnil, da je nekod pel v music-hallu in tako je sam zapel nekaj kupletov, seveda z glasom, ki ne more skriti vinskega navdiha. Medtem pa Jean-Paul Belmondo nikakor ni hote! zapeti, vse, kar je režiser mo gel spraviti iz njega, je bilo nekaj neartikuliranih glasov, ki pa bi jih mirno lahko naprtili pijanosti. Tudi v ostalih vlogah so nastopili nekateri znani francoski igravci, vendar pa povsem razumljivo vse preglasita — ne le s svo jo hrupnostjo, ampak tudi s svojo izredno igro — veterana stare generacije Jean Gabin in veteran »novega vala« Jean-Paul Belmondo. Upajmo, da bomo njuna hripava vinska glasova v tem uspelem duetu kaj kmalu zaslišali tudi v naših dvoranah. DUŠAN OGRIZEK fTtmsfcezauifnivijst * HIŠA K.KAVKI; Gina LoBobrfffdft Je prodala svojo veliko hišo v Torontu. Kanadčani niso nad tem nič navdušeni, Italijani pa so čisto zadovoljni. Poročajo tudi, da bo Gina prodajaš vojc Spomine — za 50 milijonov... £ TRUCRAT PRED SODIŠČEM V enem samem dnevu s** je Anita Ekberg morala po*, javiti pred tremi sodišči! pred enim zaradi neizpolnjen ne pogodbe z nekim založnikom, pred drugim zaradi tožbe, ki jo je vložila proti nekemu časopisu, ker jo jo imenGval »selivko-, pred tretjina pa zaradi tožbe, ki jo je vložila proti svojemu nekdanjemu zaročencu, ki da je pon:rer;ii n?>n podpis na čeki'. JEAN GABIN VINSKA BRATCA VOJNI-VETERAN JEAN GABIN IN, PESNIK JEAN-PAUL BELMONDO STA SE ZELO DO-BRO RAZUMELA, ZAKAJ VI VINU NI SAMO RESNICA, AMPAK TUDI PRIJATELJSTVO Uma dana... Na puljskem festivalu, ki bo od 17. julija do t. avgusta bodo zavrteli samo 12 filmov — od 18 prijavljenih. Žirija za izbor filmov in žirija za ocenjevanje filmov •ta se združili v eno. Ta bo vsekakor imela Belo nehvaležno delo — izbrati najboljše od letošnje pičle hi izredno slabe bere. .. uouO iki Injem Producent .režiser, igravec, pisec in glasbenik Brvan Forbes ,ki smo ga videli v »Ligi gentlemenov«, bi za svoj novi film »Seansa na deževno popoldne« rad pridobil Simone Signoret, da bi zaigrala vlogo medija. Za film »Uklenjena krona«, v katerem bodo igrali Jean-Claude Pascal, Madeleine jfcobinson, Silva Kose ina in Valerie Lagrange, je napisal scenarij popularni »no-vovalovski« igravec in pevec Charles Aznavour. Izredno popularni pevec tvvista Johnnv Hoilyday bo jeseni stopil tudi pred filmske kamere, in sicer v filmu, ki ga bo rcžiral Francois Chalais. razen njega pa bosta nastopila Elke Sommer in Curd Jurgens. Za komercialni uspeh se filmu ob teh imenih ni treba bati, prav tako pa ni nobene bojazni, da bi bil kvaliteten. Juliette Mavniel je na Ažurni obali začela pod vodstvom Paula Lasrvja snemati film »Srečanje«, v katerem igra skrivnostno dekle, ki se umori v nenavadnem gradu. 23 \\ vem, kaj je storil ali pomislil naslednji igralec, ki je zagledal nekaj nemogočega — glavni dobitek, ki ga nihče ni pobral. Morda je bil bister pa počakal in ko se nihče ni vrnil, ga je proglasil za svojega. Ali pa je vrgel v avtomat svoj novčič, ker pač ni videl, da so za šipo tri kroglice m je nekdo pred njim zadel. Nisem mogel več ostati v dvorani. Prej sem nameraval ostati v dvorani kakšno uro, kajti v Haroldovem klubu je bilo še najvarneje. Zdaj pa se je stvar spremenila in moral bi oditi ven — v temo, čeprav so bile ulice najbrž polne policistov, ki so oprezale za vsakim sumljivim znamenjem. Počasi sem plaval med množico, mimo blagajniške sobe — pa se še ozrl nisem nanjo, mimo dvigala in potem smuknil skozi dvojna steklena vrata ter se znašel na slepeče razsvetljenem pločniku pred Virginijsko ulico. Nekaj vež južno sem zagledal majhno prodajalnico pražene koruze. Kupil sem vrečico. Potem sem zavil proti drugi ulici in bolščal krog sebe kakor izletnik. Zdelo se mi je, da človek, ki prigrizuje koruzo, ne more delati videza nekoga, ki je česar kriv ali ima slabo vest. Pri Drugi ulici sem zavil proti zahodu krog vogala in čez nekaj ducatov korakov sem bil izven mestnega središča ter varne množice. Okna dra-guljarne, trgovine s cvetlicami, klobučarne ter kina poleg mene so bila temna. Mimo je prišla skupina letalcev v modrih uniformah in potem sem ostal sam v ulici, ki so jo raasvetljevale svetle črke napisa El Cortez Hotel. Nikogar ni bilo videti. Bil sem sam na cesti in pločniku — moji koraki so glasno odmevali po tleh in zdelo se mi je, da se moja bela srajca izzivalno blešči v temi. Za seboj sem 6lišal avtomobil, vendar se nisem upal obrniti glave. Mimo je pripeljal rumen avtomobil. Zatem nič, potem pa policijski patruljni avtomobil z dvema uniformiranima policistoma na sprednjih sedežih. Name se sploh nista ozrla in vedel sem, da sem za trenutek na varnem. Reno je bil poln tujcev in po mestnih ulicah so se sprehajale stotine mladeničev in vsakogar med njimi bi lahko obdolžili, da je bradač iz Haroldovega kluba. Čeprav je policija gotovo iskala roparja, gotovo ni mogla ustaviti in spraševati vsakega tujca, ki ga je srečala. Hišni blok dalje je 6tala bencinska postaja, temna in zaklenjena. Toda zelena telefonska celica pred postajo je bila odprta. Poiskal sem telefonsko številko ge. Kressmanove, vrgel v avtomat novčič, ki sem ga dobil nazaj pri prodajalcu pečene koruze ter zavrtel telefon. Oglasila se je ga. Kressmanova in dejal sem ji, da bi rad govoril s Tino. Morda trideset sekund kasneje se je Tina oglasila. Vedel sem, da je telefonski aparat na steni v hodniku poleg dnevne sobe, kjer je ga. Kressmanova preživljala večere. Zaradi tega sem ji skušal govoriti tako, da se ne bi izdala. »Ničesar ne reči, Tina, niti mojega imena, niti besede, samo poslušaj!-« 6em šepetal v aparat, čim se je oglasila. »Jaz sem, Al, z manoj je vse v redu. Zdrav sem, Tina — v vsakem oziru — in čez nekaj minut bom pri tebi.« Zaslišal sem, kako je olajšano vzdihnila. »In zdaj. Tina, reci: 'Da, gospod Baxter, prav gotovo ne bom pozabila napraviti.'« Ponovila je stavek. »Poslušaj,« sem nadaljeval, »kakšno sobno številko imaš, toda govori tiho. Si v prvi sobi?« Tina je odvrnila, da ni in rekel sem: »V drugi sobi? »Zanikala je in rekel esm: »V tretji?« Tina je dejala: »Tako je, gospod Baxter.« Dobro sem poznal razpored prostorov v hiši gospe Kressmanove. Soba št. 3, je bila v spodnjem nadstropju tik ob kuhinji. Bila je najcenejša. »Vrni se v svojo sobo,« sem dejal, »in odpri okno. Počasi ga odpiraj tako, da se ne bo ničesar slišalo, pa čeprav bi trajalo nekaj minut. Potem ugasni luč!« »Prav, gospod Baxter,« in zaslišal sem, kako se je zasmejala. »Veselilo me bo, če se bova zjutraj videla.« Se hišni blok dalje in zavil sem desno v ulico, kjer so rastla drevesa. Ulica je bila prav provincijska. Okna dnevnih sob so bila razsvetljena: videl sem žensko, ki je krpala, in moškega, ki je zaspal v udobnem stolu z rokama, prasrižanima na tilniku. Zrak okrog mene je odmeval od petja slavčkov. Zavil sem skozi vhod hiše ge. Kressmanove in tiho odšel na dvoriščno stran. Tinino okno je bilo odprto in zavihtel sem se skozenj, se obrnil ter ga zaprl in potegnil čezenj zaveso. Zatem 6e je prižgala luč in tam je stala Tina v pastelno sinji spalni srajci s široko razprtimi očmi in nasmehom olajšanja na obrazu. Stopila je proti meni in prižel sem jo k sebi. XX. Šepetala sva in mrmrala — le besede, imena in odlomke iz stavkov — ter se tesno objemala. Dolgo sem jo poljubljal, potem sva se z vzdihi oddahnila, strmela drug v drugega ter se smehljala. Potem sva sedla na posteljo. Ugibala sva, kaj se je zgodilo z ostalimi, vendar nisva vedela pravzaprav ničesar. Zanje nisva mogla storiti ničesar, in če jih je ujela policija, ki namerava priti nocoj še po naju, sva bila prav tako brez moči. Tako sva sedela in nenadoma sem dejal Tindr »Reno ni mesto, kjer se ljudje samo ločujejo. Mnogo več porok je kakor ločitev.* S smehljajem v očeh je čakala. »V Nevadj se človek lahko poroči, ne da bi mu bilo treba čakati. Kaj meniš o tem, Tina? Jutri zjutraj?« Prikimala je in oči so ji za žarele. »Pravzaprav je tole nepošteno od tebe,« sem dejal. »Bog ve, kaj se utegne še zgoditi. Pet minut po poroki me lahko aretirajo, ali pa še nocoj.« Odkimala je. »Ne izgubljajva časa s taksnim govorjenjem,« je zašepe-tala. »Ti veš, kaj morava storiti.« Prikimal sem in jo spet pričel poljubljati. Legla sva in ko sem jo objemal ter čutil ob sebi, pa jo poljubljal v sobi, kjer sva bila daleč od ostalega sveta, se mi je zdelo, da še nikoli nisem doživel kaj takšnega. »Lati v posteljo, AL« je zacepetala m tedaj ml j« bilo prav vseeno, kaj se bo zgodilo z menoj. Ko bi me jutri zaprli ali celo obesili, bi mi bilo prav vseeno. To je bila moja žena in biti z njo je bilo vredno vsega. Ponoči sem se zbudil, bilo je že zelo pozno, temno in tiho. Vse je spalo. Tina je spala z obrazom proti" meni in rokama, skrčenima na prs h, tako, da sta ji pesti ležali pod brado. Ležal sem tesno zraven nje in jo objemal z roko. Bila sva blizu, tako da so se njene ustnice skoraj dotikale mojih lic. Na koži sem čutil njen umirjeni, topli dah. Toplo me jo oblival, nekaj sekund prenehal in se ponavljal. Nisem se premaknil. Dolgo sem negibno ležal in srečen čutil Tino ob sebi. V spanju je bila tako nebogljena in zazdelo se mi je, da sploh nisem vreden česa tako prelepegaj In tedaj me je zaskrbelo, kaj bo naslednjega dne. Želel sem, da bi bila svobodna, deset tisoč milj od tod, sama in skupaj kakor zdaj. Misel, da bi naju ujeli in tako vse porušili, se mi je zdela neznosna. Preživeti medeni mesec v Renoju je lopa stvar. Naslednjega jutra — ki je bilo kakor vs3 estala v poletju — je bilo nebo temnomodro, gore pa čoko-ladnorjave in jasne, tako da jih je bilo razločno videti tudi z velike razdalje. Najvišji vrhovi so bili beli kakor sladkor in zrcalili so se v snegu, nad njimi pa je sijalo sonce. Zgodaj zjutraj sem zapustil penzion gospe Kressmanove po isti poti, kjer sem prišel, in odšel na sprehod po mestu. Pojedel sem kavo in prepečenec in si pozneje, ko so se odprle trgovine^' kupil novo belo srajco, kratke hlače, nogavice, pralne hlače in žepni nož. Zatem sem se pustil obriti pri brivcu v Rivenside Hotelu. Potem sem odšel v kopališče Rivenside Hotela. V bazen nisem šel, temveč sem se v dvajsetih minutah dobro oprhal in opral glavo. Kopanje sem končal s hladno prho - oblivala me je ledena voda iz planin. Bila je tako hladna, da mi jo jemalo dih. Zatem sem zavil svojo staro obleko in si oblekel novo. Bil sem pripravljam na vse, želel sem, da bi večno živel in lačen sem bil tako, da še stati nisem mogel. Renojski časnik je že izšel, visel je pri prodajalcu. Kupil sem en izvod in odšel proti neki restavraciji v mestu. Med potjo sem stlačil staro obleko v košaro za odpadke. Tina me je čakala pri mizi. Na tleh je stala njena potna torba. Oblekla si je belo poletno obleko brez rokavov in oči so ji žarele Naročila sva zajtrk, pečena jajca s klobaso in imenitnimi praženimi krompirčki, ka-kakršne znajo pripraviti le na zahodu. Medtem ko sva čakala na zajtrk, sem razgrnil čaraik. V njem je bila zgodba o roparskem napadu, pokazal sem nanjo in skupaj sva jo prebrala. Vest je bila kratka, dvokolonska, v desnem spodnjem kotu prve strani. Bila je nejasno in previdno napisana — pisec je poročal o »poskusu roparskega napada.« Ničesar ni zapisal, kaj se je pravzaprav zgodilo; Tudi našega vozička ni omenil, niti treh maskiranih mož.' Največ je pisal o gostih, ki sploh niso opazili, da se je kaj zgodilo in tako »je igra potekala normalno.« Podrobnega ni ničesar omenil in ves elan kt je odražal mnenje, da bodo storilce kmalu ujeli ter da vsa stvar ni b.ia kaj posebnega al ipozornesti vredna. Prepričan sem bil, da je tako hotela' policija, ki je imela svoje namene, kajti ko bi ujeli Guyja, Bricka ali Jcrryja, bi to tudi omenili in bi zgodba bila prav gotovo drugačna. Poše-petal sem to svojo misel Tini, ki mi je pritrdila. Imenitno sva se počutila. Tina je dejala: »Zekla bi, da bi bila Guy in Jerry najini priči.« Za trenutek sem razmišljal o tem predlogu in pomislil, če bi to bilo mogoče. Zdelo se mi je, da ni ovir. »Tudi jaz želim tako, toda...« »Nič zato. Oh, Al, pohitiva!« je nestrpno dejala. Prinesli so Kima zajtrk in naglo sva ga pojedla, ne da bi izpila kavo. Pri zlatarju na Južno Virginijski ulici sva kupila zlata prstana za pet dolarjev. Cez petindvajset minut sva v eni izmed sob velikega belega sodnega poslopja nekaj blokov dalje spregovorila besede — globoke in resne — ki so pomenile, da sva odtlej poročena. V Ronoju lahko razen kockanja počenjate in vidite še mnogokaj, zato sva kupila vozne karte do Virginia Cityja, približno dvajset milj stran. Novj bleščeče rumen avtobus je imel odpeljati šele čez eno uro in tako sva 6e sprehajala in si ogledovala velika uradna poslopja v upravni četrti. v bližini sva našla dovolj prikupno sobo s kopalnico. Plačala sva za teden dni vnaprej in povedaa gostiteljici, da sva šele prispela z avtobusom. Ko sem podpisal knjigo gostov in zagledal imeni g. in ga. Mercer, Chicago. so nisem mogel vzdržati in bruhnil sem v smeh. Gostiteljica je samozadovoljno prikimala in rekla: »Za medeni mesec ni lepšega kraja od Renoja.« Nevada obsega kakšnih sto tisoč kvadratnih milj, vendar ima le kakšnih 160.000 prebivalcev. Tako pride približno kvadratna milja na vsak:-?a prebivalca. Večina prebiva v mestih in naseljih tako, da lahko skrbjo za ves svet, ko bi jih obiskal. Deset minut iz Renoja je bil naš avtobus edina premikajoča se stvar daleč naokrog. S Tino sva sedela na zadnjih sedežih pri oknu in se držala za roke. Avtomobil je dirjal preko asfalta in se po lepi cesti vzpenjal preko hribovja proti Virginia Cityju. Videli smo le posušene grmiče kadulje, gričke, gore in sinje nebo. Nikjer ograde ali hiše, le cesta, ki je kazala, da je bil tukaj pred nami človek. Sonce je bilo rumeno in vroče in vedel sem, da je priroda krog nas takšna^ kakršna je bila pred deset tisoč leti. V Virginia Cityju sva se ločila od ostalih potnikov — dveh zakoncev srednjih let s hčerko gimnazijko pa dveh živahnih zakonskih parov z dolgočasnimi očmi, bržkone bodočih ločitvenih kandidatov iz bližnjih gostišč — in se sprehajala po stranskih mirnih ulicah. Virginia City je mesto duhov, še pred osemdesetimi leti je tamkaj živelo štirideset tisoč ljudi in kopalo pa brskalo za srebrom, za milijoni, ki 60 jih izkopali iz hribov okrog znamenite Comstoske žile. Zdaj živi v tem mrtvem mestu le še kakšnih pet sto ljudi, ki imajo bare, restavracije in prodajalne spominkov, vse naokrog pa jih obdajajo tihe gomile prekopane in prevrtane zemlje ter zapuščeni jaški. UGANKE S CESTE Kdo ve največ o oestno-prometnih predpisih? To bi lahko trdili za naše najmlajše — pionirje in cicibane. Povedali so, kaj pomeni ta ali oni prometni znak, kdo Ima prednost na križišču ... To ."m je prineslo tudi lepe mlad** rast »agrade. Eni «o dobili moped, drugi fotoaparat, magije \r.~ *^"V'e*o, skiroje itd. Komisija za vzgojo in varnost v prometu v Radovljici je v ponedeljek organizirala prireditev pod naslovom »KAJ VES O CESTNOPRO-METNIH PREDPISIH-. Pionirji s Koprivnika, Mošenj, Lipnice, Bleda, Bohinjske Bistrice itd. so odgovarjali brezhibno na postavljena vprašanja. Se najmlajši — cicibani, M so komaj šegah spraševalcu do pasu, so vedeli, ka§ je to sernaJor in podobno. Najboljši so bili seveda iz Lipnice, ki so v najtežji kategoriji osvojili moped. Nič manj niso za njimi zaosta- BODOCI BRODARSKI MODELARJI SO SE UDOBNO POČUTILI MED VOŽNJO V COLNO PO ŠKOFJELOŠKIH ULICAH V PARADI LJUDSKE TEHNIKE jadi iz Koprivnika, Bohinjske Bele, Bdhinjoke Bistrice, hinjske Ur/le, Boh. Bistrice, saj so le malo bolj okorno odgovarjali na vprašanja. Seveda jih Stroga temfeija ni ocenila dovolj dohro za nagrado. Je pač tako, jprvi je lahko samo eden. Prepričani smo, -da pionirji, ki so ob nagrade, niso obupali. Ob .zanimivem, programu o cestmo-projnetnih predpisih, je mlade gadovi j ičane zaba-.val tudi ' .aabavni •ansrmrsdl Francija Podjefta z 'BleSa.' Kot solisti — pevci :m reorta-torji. so se preftsravflf tndi pioife-ji. Lahko zrrplšemo. rla so Ifcli vsi dobri. Se poseben aplavz pa je doživela 12-let-na DARJA LlGEJKr a Sleda, ki je zapela popevki MAJJ-JJOUITtA in ZEMLJA PLE--SE. Takole je mala Darja ©dgovonila na nekaj vpra- »Odt kdej že poješ?« »To asž ne spomnim, mi-.slhn, daieem b3a stara 5Tet.« »Ali "hodiš v glasbeno šolo?«_ »Hodim in se učim klavir,- »Kateri pevki popevk «ta ti najjbolj všeč?« »Hat i .ffurkovic in Lola Wo-vakovič/-! »IRateri razred ^obiskuješ se3af?« »Sasti in mislim, da ga bom naredila s prav do-teim:!« .Za zaključek je na prireditvi nastopila -tndi italijanska pavka Jsa veselem razpoloženju. Nastanili smo se v pionirskem mestu, .kjer je kut sj .pravljici. Med parki stoje lepe malt hišice in lepa igrišča. Tudi na jivali nam\ je zelo ugajalo. •Ko smo stopali — oblečen: v pionirske kroje — skozi vrata Belega dvora, smo bili zelo nestrpni in -kar malo tesno nam je bilo. -Res, to >ni kar tako — obiskati tovariša Tita. Ko je prišel v dvorano, -kier smo se zbrali, smo nekaj sekund presenečeno molčali, nato pa smo z vedrimi glasovi vzkliknili: Tito je nas, mi smo Titovi! Pridružili so se nam tudi pionirji iz ostalih repub-Jik. W kratkem govoru nam ie povedal, da si želh da bi bili dobri in pridni učenci in nam naročil pozdrave za vse ostale pionirje, ki ga niso mogli obiskati. Nato nam je vsem dal roko, mi pa smo mu čestitali ■k rojstnemu dnevu in mu izročili darila. Tovariš Tito nas je pehal na vrt, kjer smo bili pogoščeni. Z nami je pel, se smejal in nas zabaval. Ko je potekel čas našega obiska, smo neradi odšli, saj je pri njem tako zelo prijetno. MARJETKA PRIMOZlC DARJA LIČEN J VTNO IN KLOBASA 1 Gospodinjska učiteljica ja v enem izmed višjih razredov osnovne šole govorila učencem o prebavi hrame in tako je nanese! pogovor tudi na to ,da po klobasi ni zdravo piti vode. »Kaj mislite, otroci, zakaj pa -pitje vina ne škoduje?« je ob tej priložnosti vprašala. »Zato ker gre vino tako ali tako v glavo in ne v želodec«, je takoj vedel povedati Stane. ABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STR SREČA V NESREČI MED OPERACIJO C- — Jaz sem Amadeus. Veseli me, da sva se spoznala Križanka št. 35 K rinila ši. 3 — Videti je, da bolnik še vedno ne spi V KNJIGARNI 1 t r ■ 4 5 * i 1 H * ti n ti ♦ H ti Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: 1., 1. podoba, lik, 6., 2. mesto v Srbiji blizu Kragujevca, 8., 3. začetnici slovenskega pisatelja (Tol-minci), 9., 12. nemška reka, 11., 4. barvitost, 13., 5. Ober, 14., 16. kemijski simbol za stroncij, 15., 7. ledvice, 17., 10. rimsko preddvorje. Anekdoti NORMALNI ČLOVEK Neki študent po predavanju vpra-" ša svojega profesorja, znanega psihiatra: — Gospod doktor, do podrobnosti ste nam opisali abnormalnega človeka in njegovo obnašanje. Povejte nam prosim kaj tudi o normalni edinki, če to ni sedaj na programu, kdaj nam boste potem govorili o tem? — Kakor hitro najdem normalnega človeka — je odgovoril profesor. SODOBNI PREGOVORI Mlado drevje se pri pogiba — starega pa komunalci sekajo. Kdor rano hiti v službo — ni v sorodstvu s šefom, pa zato ne sme zamujati. Prijatelj mojega prijatelja je tudi moj — porok. Dober glas se daleč sliši, dobra podkupnina pa še dlje. Kar lahko storiš danes — pusti za jutri da bo kdo drug naredil. 1 < i i | * 7 J 0 & 10 ti 12 ti d u 14 1 1- i — Ta knjiga mi je všeč. Vzela jo bom PRI ZOBOZDRAVNIKU — Toda jaz sem zobozdravnik Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: L, 1. iglasto drevo, ki jeseni odvrže iglice, 7., 2. zadeva, spor, pravda, 8., 3. vse, 9., 14. avtomobilska oznaka Stipa, 10., 4. ljubezensko pesništvo, 12., 5. avtomobilska oznaka Sarajeva, 13., 11. mesteca pod Fruško goro, 14., 9. češka znamka avtomobilov, 15., 6. gostinski uslužbenec. Rešitev križanke št. 33 Tod oravno: 1. kantata, 8. areopag, 9. na, 10. nika, 11. las. 12. stol, 14. PU, 16. režiser, 18. pratika. Rešitev križanke št. 34 Vodoravno: L akacija, 7. kotel, 8. stol, 9. Be, 10. celibat, 12. il, 13. Bali, 14. Balas, 15. ametist. , r Nekoč, pred mnogimi leti sem bil vajenec v neki tiskarni. Skupaj z menoj so se izučevali obrti se trije fantje. Nekega dne je od nekod pripotoval v mesto 19-letni dolgin. Imel je ribje oči in popolnoma nedolžen obraz, ki je dajal vtis, da se nikoli ni nasmejal. Strinjali smo se v tem, da je neumen in zato smo sklenili, da' ga bomo prestrašili. Odšli smo k lekarnarju in ga poprosili, naj nam posodi človeško okostje. V tem času je tako okostje veljalo petdeset dolarjev. (Ne vem, po koliko je danes, ko so cene poskočile.) Torej, okoli desetih zvečer smo odnesli okostje iz lekarne. Vse smo premislili: napovedali bomo temu dečku — imenoval se je Nikodemus Dodge — sestanek v centru mesta. Ko bo odšel od doma, mu bomo položili okostje v posteljo. Živel je v samoti, na periferiji mesta, v majhni leseni koči. Ko smo odložili okostje, smo se sprehodili z njim po mestu, potem pa je odšel domov. Že vnaprej smo slavili zmago, ker nam je šala uspela. Toda počasi je veselje plahnelo^ in črne misli so nam začele rojiti po glavi. Kaj če se naš Dodge to-jev. Toliko denarja ne bi mogli za-začne dirjati in vpiti po ulicah. Bili smo vznemirjeni in nismo več mislili na šalo. Mučilo nas je kesanje, ko smo dospeli do njegove koče in pogledali skozi okno. A kaj mislite, da smo videli? Sedi ti naš dolgin na služiti niti v dvesto - petdesetih letih! Na srečo je bil lekarnar dober človek. Rekel je, da nam vse odpusti, a da bi želel dobiti naša okostja, ko nam ne bodo več potrebna. Čisto v redu, ali ne? Pustili smo mu torej potrdila in pomirjeni odšli, prepričani, da lekar- Velikodušni lekarnar postelji in grize ogromen medenjak. Odgrizne košček, nato malo zaigra na orglice, pa spet vzame medenjak. A okoli njega so razmetane igračke, drobnjarije, sladkarije. Hitro smo zvedeli resnico. Nikode-mus je okostje prodal za pet dolarjev. Okostje, ki je bilo vredno petdeset! S solznimi očmi smo stekli k lekarnarju in mu vse povedali. Toda kako zbrati petdeset dolar-lik-o prestraši, da nor od strahu nar v svojem žvljenju še ni naredil bolj neuspele špekulacije. Po določenem času je eden izmed mojih tovarišev utonil. Tako je bilo eno okostje manj in lekarnar je bil zares užaloščen. Preteklo je še nekaj let in potem je drugi fant iz naše četvorice poletel z balonom. Za to so mu obljubili petdeset dolarjev na uro in ga prepričevali, da bo dobil milijon, ko se bo vrnil na zemljo! In tako se je lekarnarjeva inve- sticija dobesedno topila pred njegovimi očmi. Spet je preteklo neka;, let in potem je tretjemu fantu padlo na pamet, da bi preizkusil, če dinamit eksplodira. In pomislite, eksperiment je uspel. Res je, da so nekaj našli, in to toliko, da bi vse skupaj lahko vtaknil v žep od telovnika. To je bilo pa tudi dovolj za dokaz, da je lekarnarjeva lastnina spet utrpela izgubo. Lekarnar je bil že v letih, ko se je začel dopisovati z menoj. Postal sem mu najmilejši korespondent. To je zares čudovit človek! Nikamor me ne priganja, na ničemer ne «vztraja, vedno je zelo olikan in nikoli ni imenoval mojega okostja — skelet. Samo včasih me zelo prijazno vprašuje: »No, kako se drži? P -zite nanj! Je v redu?* Nedavno tega sem od njega dobil telegram, ki mi ga je poslal ponoči, da je izkoristil zmanjšano tarifo. V tem telegramu mi sporoča, da je ostarel, da imetje poč-si izgublja svojo vrednost in me prosi, naj mij plačam vsaj del svojega dolga, a za ostanek mi je pripravljen dati daljši rok. Pomislite samo, kako velikodušen človek je! MARK TWAIN J