KA.TOLJSK CERKVEN LIST. „Danica" izhaja vsak petek na ceh poli in velji po posti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr., za »/«leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide.,Danica" dan poprej. Tečaj XLVII. V Ljubljani, 16. sušca 1894. Ust II. MIHAEL,*) po božji milosti in božjem usmiljenju knez in škof lavantinski, častiti duhovščini in vsem vernike m svoje škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Boga Sina v edinosti sv. Duha! Predragi v Gospodu! Prišel je zopet čas, v katerem nam je zveličanje bliže; začel se je zopet milosti polni postni čas, ki mi podaja prijetno priložnost, vam, svojim ljubim ov-čicam, poslati pod učen in spodbuden pastirski list. Pervikrat sem vam razkladal velevažne dolžnosti, katere imam Jaz kot škof do vas, svojih skofljanov, in katere vežeio vas ovčice do mene, vašega višjega pastirja. Rekel sem v pervem pastirskem listu, da je moja sveta dolžnost, ozna-njevati vam besedo božjo, deliti sv. zakramente in voditi vas po potu zveličanja. Mislim, da sem v štirih letih svoje višjepastirske službe vse te dolžnosti kolikor toliko zvesto izpolnjeval. Obiskal sem skoro že vse župnije svoje obširne škofije, sem povsodi oznanjeval sveti evangelij, delil skrivnosti milosti božje ter sem vam očetovski kazal pot resnice in čednosti. Pa tudi vi ste doslej verlo izpolnjevali dolžnosti do svojega velikega duhovna in višjega pastirja, kar radostno priznavam in pohvalno. Radi ste poslušali moj pastirski glas, voljno ste se ravnali po mojih naukih in opominih, stanovitno ste za mene molili in sveta obhajila darovali, pogumno ste mi sledili po potu zveličanja. Zatorej, bratje moji predragi in preserčni, moje veselje in *) Ooveršili smo ljubljanski postni pastirski list; zdaj pa naj „Danica" razglasi še lavantinskega, ki obravnava ravno tisto tvarino. kakor ljubljanski in bode blage čitatelje gotovo veselil; videli bodo. kako se ena in ista tvarina daje večstransko obdelavati. Vr. moj venec, stojte vedno tako v Gospodu, preljubi! (Filip. 4, 1.). Drugikrat sem vas v duhu vodil v večno mesto Rim, k najvišjemu pastirju in škofu, k našemu svetemu Očetu papežu Leonu XIII, razpravljal sem vam njih verhovno pastirsko oblast in vas opominjal potrebnih dolžnostij do poglavarja sv. cerkve, od Boga postavljenega. Tudi te prevažne dolžnosti ste izpolnjevali z velikim veseljem; goreče ste molili za namestnika Kristusovega, v otroški ljubezni ste mu donašali svoje mile darove, katere sem Jaz že trikrat izročil s v. Očetu. Vselej so se mi ginjenega serca zahvalili za nje, in so mene in vas zagotovili svoje očetovske milosti in ljubezni, so meni in vam podelili apostoljski blagoslov. Vstrajajte v tej otroški ljubezni in spoštljivi vdanosti do levo-pogumnega papeža iu zlatoškofa, molite neprestano, da jih Gospod Bog ohiani in varuje; ne nehajte pa tudi skupnega Očeta kerščanstva v njegovi veliki stiski podpirati z dobrovoljnimi darovi. Tudi tukaj velja modrega Siracida izrek: Milošnja, dana očetu, ne bode nikdar pozabljena. (Sir. 3, 15.). Tretjikrat spodbujal sem vas k hoji za Kristusom, ko sem vam priporočal mertvenje in zatajevanje samega sebe ali natančno izpolnjevanje cerkvene zapovedi. Na svojih škofovskih potih po lepi vladikovini sem v svoje veliko veselje zvedel od vaših dobrih dušnih pastirjev, da obhajate sveti postni čas v duhu sv. cerkve, da si ga obračate v dušno zveličanje in da postno zapoved zvesto izpolnjujete ce'o po vzgledu svojih pobožnih prednikov. O ko bi se le tretja cerkvena zapoved vsepovsod! tako spoštovala in zvesto izpolnjevala, kakor se čisla in izveršuje po župnijah na kmetih! Zakaj kdor se pre- greši v eni postavi, je vsega kriv. (.lak. 2, 10.) V četerto sem vara prav gorko priporočal češčenje in nasledovanje častitljivega očaka sv. .Jožefa, zaščitnika katoliške cerkve in variha naše ljube iu lepe štajarske dežele. Z velikim veseljem ste zopet in zopet prebirali ta pastirski list: dobro ste si ga zapomnili in si prizadevali sv. Jožefa, pravičnega, po zasluženju častiti in njegove čednosti posnemati. Zve9to nadaljujte, kar ste hvalevredno in zveličavno pričeli. Zahajajte pridno k Jožefu, in kar vam poreče on, to storite. (Gen. 41, 5f>.) Petikrat in sicer ob petdesetletnici škofo-vanja sv. Očeta Leona XIII sem vam obširno raziožil velevažni nauk o znamenjih, po katerih spoznamo, da ie katoliška cerkev od Boga vsta-novljena. Tudi to pastirsko pismo ste z največjim veseljem sprejeli, ste ga sami pridno prebirali in drugim dajali brati, tako da se je moral osker-beti drugi natisek, ki pa se je zopet naglo raz-pečal. Po tem pastirskem listu smo vsi, pastirji in ovčice, očitno spoznali svojo živo vero v edino, sveto, katoliško, apostoljsko cerkev in smo ponovili obljubo, da ostanemo zvesti in pokorni otroci matere cerkve, spominjajoč se resnih besed Kristusovih: Kdor cerkve ne posluša, bodi ti kakor nevernik in očiten grešnik. i Mat. 18, 17.) Preljubljeni v Gospodu! Kakor ste moje dosedanje pastirske liste z otroškim spoštovanjem in zvesto pokornostjo vsprejeli in slušali, upam prav terdno, da bodete tudi moj letošnji pastirski list s serčno radostjo pozdravili in se prav vestno po njem ravnali, ker se vam v njem razlaga nad vse koristen in času primeren predmet. Jak<» nevaren je namreč današnji čas, in v skerbi smo si, kaj nam prihodnjost prinese. Prête nam hudi viharji vsled socijalnega ali družabnega vprašanja, katero se začenja razvijati. Da bi to vprašanje rešili, hočejo brezverni in iu brezbožni ljudje razrušiti obstoječi red, misleč v sv«»ji hudi zmoti, da se more človeštvo rešiti le z razdjanjem obstoječih naprav. Ker pa je kersčanska družina podlaga in korenina obstoječega družbenega reda, hočejo prederzneži izpod-kopati to korenino in tako porušiti ves družbeni red. Ker je družina podlaga vsaki družbi, cerkvi in deržavi, ljudstvu in narodu, ker je od njene sreče ali nesreče sosebno odvisna sreča in blaginja drugih družeb, zato je lahko umeti, po kaj si nasprotniki javnega reda toliko prizadevajo, polastiti se pred vsem kerščanske družine v svoje zlobne in prevratne nakane. Pretečo nevarnost odverniti, so se sedanji slavno vladajoči papež Leon XIII že večkrat prav krepko potegnili za kerščansko družino, braneč njene naravne in božje pravice in opominjajoč njo visokih dolžnostij, katere ima izpolnjevati. Posebno pa s3 naš sv. Oče pokazali svojo očetovsko skerb za kerščansko družino v znamenitem apostoljskem listu, pisanem dne 14. junija 1892, v katerem so sveto družino v Xa-zaretu postavili za vzor katoliški družini in so vstanovili splošno družbo na čast in v slavo božji družini z namenom, da bi družine in ne le posamezni verniki z molitvijo, z zadobivanjena sv. odpustkov, z vporabo posebnih privilegij ali predpravic, zlasti pa s posnemanjem domačih čednostij nazareške družine skerbele za svoje zveličanje. In prav o preblaženi družini nazareški govoril bode moj letošnji postni pastirski list; to družino vam bode priporočal kot posebnega če-ščenja in posnemanja vredni vzor: vabil vas bode v milosti polno družbo sv. družine. Ako moje pastirske besede padejo na rodovitna tla in sad obrode, bode se srečno odvernila pogubna nevarnost od družin moje škofije, in zazorel bode čas nebeškega miru in blagoslova. Moj sedanji pastirski list bodi torej pisan v imenu in k veči časti Jezusa, Marije in Jožefa, te najvišje in najsvetejše družine, ki je živela kedaj na zemlji, potem pa v dušni in telesni, v časni in večni prid vsem vernikom moje škofije! (Dalje nasl.) Grozovito počivališče. V prevdarek tistim, ktere zadeva. Bral sem strahovitosti, s kterimi iščejo rudeč-karji in podobni ljudje s peklenskim streljivom poslopja razsipati in ljudi mesariti, in prišel mi je na misel članek, ki ga je nedavno priden sodelavec vravnal za naš list. Naj ga bero taki, ktere morebiti obseda ali zalezuje peklenski duh. Takide je: V onem strašnem času, ko je vladala na Francoskem prekucija in je propalo mnogo plemenitih družin v največjo revščino, dospela je četa izseljencev na svojem begu v neko nemško vas. Med beguni bil je tudi vojvoda, kterega je najemnik Bertram prijazno sprejel. Tudi druge izseljence so prebivalci te vasice sprejemali prav prijazno in gostoljubno; zatorej ostali bi bili ti še delj časa v tem kraju, ko bi jih ne bili k naglemu odhodu prisilili njih prega-njavci. Tudi vojvoda je moral zopet bežati. Bertram, oborožen z ojstro koso, ga je spremljal, ker ni bila varna pot skozi „sotesko/ — strašen prepad — v kterem imela je prejšne čase daleč na okrog zelo znana tolovajska četa svoje skrivališče. Od tega časa naprej živel je Bertram zelo sa-mopašno in zapravljivo. Kupil si je kmetijo, ktero je imel doslej le v najemu, spremenil jo v krasno palačo ter jo obdal s prelepimi verti; jedel je, kar je bilo dobro in drago, napravljal najslovesnejše gostije in veselice v svoji hiši ter se popolnoma izročil poželenju. Ako se je množica čudila temu, da je postal Bertram taki bogatin, ko je bil prej vendar vsled svojega pijančevanja globoko zagazil v dolgove, ter ga radovedno vprašala, kako da je postal tako bogat, odgovarjal je vedno, da mu vojvoda, kterega je spremljal pri odhodu ni le prepustil velike svote denarja, temveč mu celo v plačilo ponudil voz z zabojčkom, napolnjenim z biseri in zlatom Nekteri verjeli so tem bese am; drugim zdele so se pa sumljive, in to tembolj, ker je odslej napadala Ber-trama pogostokrat nekaka zmešanost. v kteri je mnogokrat zaklical: r Vojvoda! vojvoda! kri! kri!" Njegova sinova bivala sta med tem v nekem samostanskem vzgojišču. Oče poslal ju je tje, da se je tem lažje in brezskerbnejše vdal poželjivosti. Oba sinova postala sta dobro izobražena mladeniča. Ko sta zvedela o očetovi bolezni, hitela sta domov. Nekega dne je stopil nenadoma očetov sluga v njuno sobo z ukazom, naj gresta k očetu; hoče namreč z njima vred oporoko napraviti. Molče sledita sinova derhtečemu služabniku, ki ju pelje k hlevu. „Ali tu ležč oče?' vprašala sta vsa začudena. „Da. tu notri leže vajin oče in moj gospodar," dejal je sluga ter odperl duri. Kako strašen pogled! Svetilnica, ki je lila od zgoraj blede žarke, razsvetljevala je pritlično očetovo ležišče. Tik njega visela je na steni kusa, ki se je vi-dila tu pa tam černa, kakor od rije zajedena. Oče ležal je na gnjili slami; glava njegova ležala je na vreči, ki je bila — po zunanje soditi — s kamenjem napolnjena, nobenega ohladila nisi zapazil pri težko dihajočem; on sam odpovedal si je tudi pred nekaj dnevi vsako pomoč in hrano. „Tuje blago nikoli dobrega sadu ne obrodi!-' zarenčal je neprevidoma proti sinovoma. Oba približala sta se mu s strahotnim sočutjem. „Oče, kaj vam je ?u vprašala sta ga bojazljivo. Bertramovo oko ju je pa strašno pogledalo, in z zadnjo močjo se je še vzdignil ter zakričal: „Zadostovati moram!" Glas njegov bil je hripav, kakor počenega zvonca, in herščav kakor od vetra ulom-Ijene veje. Sinova hotela sta ga ljubeznjivo objeti; on pa ju je s silo od sebe sunil, potegnil koso raz steno ter jo s hripavim renčanjem predse vergel rekoč: „Tu je njegova kri!~ „Oh — o Bog! — čegava kri!" vprašala sta prestrašena sinova. „Vojvodova kri!" mermral je Bertram, „ubil sem ga v „soteski14 — s to koso!" — „Kako?" začudila sta se sinova. „Res, res! Njegov morilec sem! — Vsega sem ga oropal, življenja in blaga! S to-le koso razbil sem svojemu dobrotniku lobanjo! — Lagal sem se ljudem! — Verjamejo mi, goljufu in lažniku!" — „Čujte, čujte, da, sedaj resnico govorim!" rohnel je Bertram, zgrabil vrečo izpod glave, jo odvezal ter iztresel iz nje mertvaške kosti in čepino. Čepino zavalil je pred noge svojih skoro omedlelih sinov. „To so vojvodo ve kosti! in ta čepina je vojvodova glava! S koso sem ga ubil! — Na nji rujavi njegova kri! — Na kosi visé kaplje! Mojo dušo teži pa smert!" Sina zakrila sta si obraz, padla na kolena ter zdihovala nad nesrečnim očetom: „Jezus. Marija in Jožef naj pomagajo!" „Zadostovati sem moral !" kričal je zopet oče. S svojimi rokami izkopal sem te kosti po noči v „soteski!" Nikjer nisem našel počitka! — Moje mirno ležišče ostala je od onega trenutka ta vreča s kostmi ubozega vojvoda ! — Tuje blago nikoli dobrega sadu ne obrodi! Otroka, vse vernita, da doseže mir moja revna duša ! Otroka, vse, gotovo vse povemita ! — To je moja oporoka!" sinova približala sta se umirajočemu nesrečnemu očetu. Med strašnim bojevanjem pahal ju je Bertram od sebe, potegnil škripaje z zobmi vojvo-dovo lobanjo si na persi. kakor da bi jo hotel vtisniti v svoje serce; kričoč in ves obupan verže se na slamo ter umrč! — Vrata hleva se odprô in stopil je noter duhoven, kterega je bil sluga poklical. Prišel pa je prepozno' Videl je ravno umerlega na mertvaških kosteh ležati, in lobanjo v skerčenih Bertramovih rokah. (Ant. Hungari.) Je-li ne mara boljše zadnje ure pričakovati takim, kteri kakor koli ropajo, ljudi mesarijo in pobijajo?! Premišljujte to vi, ponočnjaški pretépavci, klavci, ki vas ni groza človeško kri prelivati, krasti in slepariti ! Vsi Svetniki — čudovito veliki pomočniki. V vojski 1. 1870 je bilo le v nekem mestecu na Nemškem 74 mož poklicanih; večidel so bili oženjem; nekaj le bilo je samcev, izmed teh bil je eden mladenčev jako razuzdan, ki seje sicer cerkve izogibal. Župnik tistega mesta, goreč duhovni pastir, je pred odhodom teh vojakov zanje bral eno sv. mašo, med ktero jih je 73 pristopilo k sv. obhajilu; le en zanika-ren mladeneč ne, ki je sicer tudi v cerkvi bil. Gospod župnik je potem imel primeren govor, ter priporočal vojakom, da naj v boju Boga ne pozabijo; ker tako morejo hladne kervi biti, ako jih Bog pokliče tam iz tega sveta. Opominjal jih je, da naj se z vsim zaupanjem svetnikom priporočajo, da jih mili Bog obvaruje nesreče in zopet zdrave nazaj pripelje. Ljubi farmani, dejal je g. župnik k sklepu, molimo skupno k vsim svetnikom, ter prosimo jih varstva in pomoči za naše v vojsko odhajajoče vojake. Potem je molil župnik molitev vsih svetnikov, in vsi pričujoči odgovarjali so glasno in priserčno : „za nje Boga prosite !" Po božji službi šel je tudi iz cerkve oni za-nikarni mladeneč. polglasno se smejaje. Šel je v gostilno in se je ondi norčeval z nektorimi somišljeniki čez svoje tovarše, ktere je psoval lene stare babe, češ, saj niso za vojsko, ker od mertvih pričakujejo pomoči zoper sovražne krogle. S smehom za vpil je: ha ha, naj mi kdo imenuje kakega svetnika, ki bi zamogel svinčenko vloviti in ji moč vzeti; sram nas naj bo, da se v 19. stoletju nahaja toliko prazne vere med nami. Prav imaš, rekli so somišljeniki, ko bi kralj imel le tercijalke ali prav za prav tercijarije, potem le spravite blago, ker sovražnik bi bil kmalo pred durmi, in nemški vojaki bi bežali, kar bi mogli ter klicali, „za me Boga prosite!" Pogum mora imeti vojak, .pot-in mu ni treba pomoči svetnikov." Tu spomin budi na 1. 1866. Takrat so nekteri veljavni knezi opozorili Benedeka, kako je treba Boga prositi pomoči in da se obernimo v Rim za papežev blagoslov armadi; ali Benedek je odgovoril prešerno: Boga le pustimo v nebesih; Pruse bomo že sami lahko nagnali. Znano je pa, kako slabo je opravil Benedek. Prišel je dan, ko so imeli možje in mladenči odriniti v vojsko; in veliko solz se je prelilo, ko so vojaki slovo jemali od domačih. Vojaki so odrinili, pa doma ostali ljudje niso pozabili besedi župniko-vih. vsak dan so farmani skupno molili za vojake litanije vsih svetnikov. Vsako jutro je bila cerkev polna ljudi in molitev je bila uslišana. Pri Weissen-burgu in \V«>rthu bili ste dve zelo kervavi bitvi, kjer je padlo mnogo nemških vojakov. Marsikteri vojaki so v pismih, ki so jih pisali domu zaterje-vali. da so le vsled božjega varstva živi ostali. V sosednjih vaseh in mestih so že dobili nektere mert-vaške liste z bojišča. Le v to mesto še ni bilo prišlo noben1» tako pismo. Veseli so bili tega stanovniki, ter s-» še gorečniši molili, da bi usmiljeni Bog še zanaprej obvaroval njihove rojake. Vojska se je nadaljevala. Po vojski pri Metzu pomikala se je nemška armada proti Parizu. Pri tej bil je tudi oni mladeneč. Pri Sedanuje bil Napoleon vjet. To novico je tudi mladeneč očetu naznanil v pismu ter norčevaje hudobnež pristavil, da nobenega svetnika ni bilo zraven. Oče njegov, ki je bil tudi zaničevalec božjih reči, bil je ponosen na slavo svojega sina in je tudi v gostilni to opombo svojega sina pripovedoval in se pri tem porogljivo posmehoval. Prusi so Pariz oblegovali in ta mladeneč moral je iti na stražo. To se je zgodilo v noči od 31. oktobra do 1. novembra 1870, toraj v god vsih Svetih. Gredoč je ta brezbožni človek tovarišem prešerno pripovedoval, kako je domači župnik na prižnici pred odhodom njega in drugove opominjeval, da naj v vojski spominjamo se vsih Svetnikov in jih prosimo pomoči. Danes, pravi, so vsi Svetniki in predlaga, naj molijo litanije vsih Svetnikov. Ako hočete moliti, kar recite: „prosi za nas." — Tovariši, ki niso bili naše vere, pa ne slabi kristjani, če tudi so bili dru-goverci, niso kar nič odgovorili, kajti zaničevanje vere se jim je jako pristudilo. Straže so se razpostavile in naš olikanec je bil na pervi straži. Čez kake pol ure je prijahala sovražna patrola okoli vogala gojzda Naš junak tresel se je na vsem životu, je streljal, pa nič ni zadel. Kar je poknilo po gojzdu. in nesrečni mladeneč padel je znak na tla smertno zadet Ali je pač tudi takrat mislil na vse Svetnike. Bog mu bodi milostljiv! Nekoliko dni pozneje zvedelo se je to v mestu. Vsak je djal: „Božja sodba ga je zadela in svetniki so ga zapustili * Mir je bil sklenjen in veseli so se vojaki vračali domu, in glej veliko čudo: Izmed 74 vojakov tistega mesta vernilo se jih je 73 in le samo tistega zasinehovalca ni bilo nazaj, kajti ubila ga je sovražna krogla in pokopan je bil v sovražni deželi na holmcu pred Parizom. Priletni g. župnik pa je v veselji potein šel na pnžnico, ter je zopet govoril o veliki moči in varstvu Svetnikov. Ljudje so bili do solz ginjeni in so se veselja jokali. Vsi so spoznali, da se je tu pokazalo in spričalo, koliko premore priprošnja Svetnikov Božjih pred tronom Najvišjega. Tudi starši in sorodovinci v vojski ubiteg;a mladenča so si to k sercu vzeli — ter dobri kristjani postali. Po pridigi je vsa fara silno veselo zapela „Te Deum laudamus." Od tistega časa je na vsih Svetnikov dan polna cerkev ljudi, ker ta dogodek ostane ljudem vedno v spominu. Predragi čitatelj! Tudi ti se smeš z zaupanjem oberniti do svetnikov za pomoč. Ne kaže se sicer vselej tako očiten vspeh njihove priprošnje, pa ne bo zastonj tvoja molitev. Svetniki so nam najboljši pomočniki zoper napade hudobnega duha. Ljubi Bog, kaži nam po znamnih čudovito moč priprošnje svetnikov, da ne jenjamo priporočati se svetnikom. („Im-mergriin"). A. K. Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. (Iskali me bodete...) Silo imeniten čas se prične s „tiho nedeljo." Sveta cerkev se od-sihmal do vstajenja Gospoduvega popolnoma posveti premišljevanju terpljenja Kristusovega. To je resni čas pokore. Kdor še ni opravil velikonočne spovedi ali kdor je zopet grešil, naj nič več ne odlaša z Bogom se spraviti. Teh štirinajst dni do velike noči se imenuje „pasijonski čas," čas terpljenja Kristusovega. Na to opominjajo nas vsi cerkveni obredi in opravila. Zato se križi po cerkvah zagernjejo, pri ss. mašah pa se izpušča trojnoslavje „Čast Bogu Očetu",... ker Sin Božji se je poslednje dni skrival pred judi in s preganjanjem in terpljenjem Jezusa Kristusa je češčenje presv. Trojice takorekoč z zemlje zginilo. Pretresljiv nauk obsega evangelij, ki se je bral pri sv. maši v ponedeljek v tihem tednu (Jan. 7. i. d.). Veliki duhovni in farizeji so poslali svojih služabnikov, da bi Jezusa prijeli. On pa je rekel: „Le malo časa sem še pri vas in šel bom k njemu, ki me je poslal. Iskali me bodete, pa ne našli, in kjer sem Jest, tje ne pridete..." 0 pomenljive besede do judov in ter-dovratnih grešnikov! Prerokoval jim je, da bodo Mesija iskali; pa ga ne bodo našli, ker zdaj čas milosti zanemarjajo, ko je prišel, pa ga iščejo umoriti! Do današnjega dne ga pričakujejo, iščejo, — pa zastonj! Zavergli so „čas obiskovanja". To velja tudi grešnikom, ki zanemarjajo tihi teden, cvetni teden, velikonočne spovedi čas in se ne vernejo k Bogu! To velja narodom na zemlji. Greki so veliko grešili, veliko so bili tudi opominjani; pa zavergli so čas obiskovanja, čas milosti, in — čez stoletja — še zdaj so v razkolstvu Velik del Nemčije je grešil, poslušali so krivega učenika in — še zdaj so v krivoverstvu. Velik del druzih, izmed inteligence, tudi Slovanov, Slovencev se je vergel v naročje prostomišljaštvu, zanemarja čas obiskovanja, merzi jim Cerkev in ka-toličanstvo. Kdo vč, kaj bo iz tega? Čas obiskovanja preti, šibe anarhistov, kterim utegne Bog te odpadnike prepustiti, kakor je prepustil vzhodnje odpadnike polomescu. kakor Ogri lezejo v žrelo judom in framasonom. Tihi teden, dnevi premišljevanja in pokore se bližajo h koncu. Kje je pokora ? So — Ii liberalci opravili velikonočno spoved, se spereobernili ? Farizeji in judovski pisarji se niso bili spreobernili. Ravno nasproti. V soboto pred cvetno nedeljo pripoveduje sv. evangelij, da so veliki duhovni se posvetovali, ne le da bi umorili Jezusa, temveč da bi ubili tudi Lazarja. Zakaj pa? Zato. ker je bilo veliko judov z Lazarjevim obujenjem spreobernjenih in so v Jezusa verovali. Ti spreobernjenci so slišali, da Gospod pride v Jeruzalem; šli so mu s palmovimi vejami naproti ter so z vso množico klicali: „Hosana, — slava mu kateri pride v imenu Gospodovem!" Je mar ta veliki čudež in veselje ljudstva spametovalo farizeje, pisarje in velikaše? O kaj še! To jih je še le prav razkačilo. „Zdaj pa vidite," so re-kali, — „po nas je!" „Vse ljudstvo gre za njim ! " Prišli so celo nekteri brezverci, ki so povpraševali po Jezusu (Jan. 12). Usmiljeni Zveličar je o tej priliki še obširno prerokoval pričujočim, da zdaj je prišla ura, ko bo sovražnikom izdan, umeri, potem pa da bo poveličan. Rekel je jasno: „Zdaj je moja duša žalostna. Pa kaj hočem reči? Oče reši me iz te ure! Toda zato sem prišel v to uro." In da se je svet še bolj jasno prepričal, kdo je med njimi, je zdaj še zaklical: „Oče poveličaj svoje ime!" In nato je pa prišel glas z nebes: „Poveličal sem ga in ga bom le poveličeval" — s čudeži, nauki i. t. d. Je-li treba komu na zemlji še bolj očitnega pričevanja, kakor je ta glas nebeškega Očeta, da je Jezus Kristus res Sin Božji, pravi Bog." K temu stermenja vrednemu Čudežu pa je še pristavil: „Ta glas ni prišel zarad mene, ampak zarad vas? Zdaj pa povejte: ali so judovski pisarji, učenjaki, farizeji, učeniki postave na vse to spreobernili se? So mar odjenjali Zveličarju po življenji streči... Kratko in malo ne! Vidite tedaj, kako težko se je prevzetnemu, napihnjenemu človeku spreoberniti. Se bodo mar dan danes spreobernili bogati judje, ali v denar zamišljeni kristjani, ako slišijo svete evangelije in Jezusove čuda? Ložej gre kamela skoz ši-vankino uho, kakor bogatin v nebesa." Se bode mar spreobernil slepar, goljuf, tat?... O težko! Tak ostudnež, ko je več let kradel, sleparil, goljufal in uka-nil uboge sirote za stotisuče, gre in sam sebe s samomorom pokoplje v pekel in njegovo ime ostane v vedni sramoti tudi pred ljudmi! Toraj: Bog nas vari greha. Bog nas vari duha nespokornosti in nesrečne smerti! Zvonček sv. Jožefa iz Prjedora v Bosni, 7. sušca. Tudi letos v mesecu marciju začeli so in opravljajo vijolično marcijevo pobožnost v čast svetemu ženinu Marije Device, patronu svete rimokato-liške Cerkve in vse kerščansko-katoliške Slovenije. To milo in ljubo pobožnost opravljamo tudi tu v jugoslavenski Bosni, osobito dostoji opravljati jo nam, ki smo v novi rimo-katoliški župniji sv. Jožefa, pod varstvom njegovim, med razkolniki in maho-medci. V soboto pred tiho nedeljo, dne 10. marcija, hočemo začeti še posebej „noveno" ter devetdnevno pobožnost v čast sv. Jožefu; v tej devetdnevnici bodemo opravljali molitve, priprošnje in priporočila tudi za vse blagodušne dobrotnike in dobrotnice, dosedanje in prihodnje, uboge cerkve sv. Jožefa tukaj, osobito za velepotrebno novo hišo Božjo in rednika Kristusovega. V tej devetdnevni pobožnosti opravile se bodo tri ss. maše, h kterim bodo povabljeni verni katoliki, da združeno molijo in prosijo za vse dobrotnike in dobrotnice te sirotne cerkve. Služba Božja se bo opravila v sredo (14. marcija), v petek (16. marcija) in v soboto (17. marcija). Vse tri službe Božje s sv. mašo opravljale se bodo usobito za vse žive in vse pokojne dobrotnike in dobrotnice cerkve sv. Jožefa v Prjedoru, v Bosni. Slavljen in češčen bodi sv. Jožef! Brežičani kod Prjedora 7. sušca 1884. Isti-nito so dandanes framasonsko-misleči in meseno čuteči modrijani jako nasprotni Kristusu in Cerkvi rimo-katoliški, in vsem napravam njenim. Kar je cerkveno, rimo-katoliško, to jim je tem v peti. Na vse mogoče javne, in tajne načine, zvito in silno prekanjeno nasprotujejo njenim napravam, osobito pa onim, ktere merijo na kerščansko-nravno, verno-čednostno in pobožno izgojo mladine. Tem sovražnikom pa jako pripomorejo v njih početju mlačni in malomarni katoliki iz vseh stališč družbe človeške. Marsikteri pa, ki se priznavajo za kerščansko-katoliške, so v isti ni komaj senca pravih korenitih in jedernatih kristjanov rimo-katoliških. Raznoverstni so pomočki že vstanovljeni in se še vstanovljajo za odvernjenje in zatrenje onih zlob-nosti sedanjega časa. Osobito sta pa dva velika po-močka jako potrebna, ki sta: Svetovni, ipak cerkveni tretji red sv. očeta Frančiška Serafinskega, ako se pravilno, pridno in iskreno vodi in ohrani; in pa prava dominikanska rožnovenška družba. Ta dva velika rimo-katoliška pomočka sta dandanes neizrečeno potrebna vsem stanovom družbinstva, bolje in več potrebna, kot se popisati, povedati, misliti in umeniti dade. Tretji neogibno potrebni in veliki pomoček, pa ne samo pomoček, nego snov, vsebina in stavba sama, je vstanova kerščansko-katoliških izgojišč in učilišč za človeško mladino. Teh trijeh se je poprijeti, za nje delovati tudi gmotno, kolikor je mogoče, darovati, za nje skerbeti, jih množiti, dobro voditi in ohraniti. S temi se bode človeštvo rešilo, kolikor se ga še da rešiti, in kolikor se ga bode rešilo, se bo množilo v pravo čedo Kristusovo, rimo-katoliško, ktera bode zmagala vse sedanje in prihodnje nasprot-stva in nasprotnike. Hvalim Boga in serčno se veselim, da bode ljuba „Zg. Danica" zanimive in jako potrebne pre-mislike, nauke, oserčavanja in priporočila donašala o tretjem redu sv. o. Fr. Seraf. Hvala Bogu! tudi ta moja serčna želja se bo izpolnila. Gospod blagoslovi! Marija Devica pomagaj! sv. Jožef in sv. Frančišek, sprosita obilno dobrega sadu. Kaj sem videl v spanji V Na gori Golgati sem stal; Na križu Jezus vmirajoči Zame visi v ljubezni ViOvt. Obdaja ga oblak svital. Glej! truma angeljska hiti, Telo kervavo mu zakrije, Poljublja rane, s kterih lije Predraga sveta rešnja Kri. S peroti angeljev odčt. Ne vidi se Zveličar mili; A duša moja k njemu sili, Sem hrepenenja ves prevzet. V ozadju tam. od križa proč, Na Križ prestrašna kača zčva, V katero satan se preleva, Na Križ togotno sikajoč! Od Križa pa zašije žar, Zagledam Jezusa v obličje Kljub ran — o rajsko lepotičje! Na Križu, vendar Bog-Vladar. Oh! zaželi, želi sercč, Da Jezusov bi Križ objemal, V ljubezni zanj bi ves se vnčmal Poljubljal svete bi noge. Minul mi skrivni je prizor. Naj Tvoje bi obličje milo Mi ljubi Jezus zažarilo, Ko bom boril poslednji bor. Radoslav. Žalostni 3Iateri. Ko sin preljubi Tvoj Na križu je umiral, Kedo prežalostiii Solze Ti je otiral? Ko Sinovo telo V naročju si imela, Kako Ti duša je Tedaj strašno terpela! Ti, Mati žalostna. Glej, tepe Bog hudo me; Ne more v žalosti Tolažiti nikdo me. Za mene Ti Boga, Usmiljenega prosi! V serce brezupno mi Z neba tolažbo rosi! N-r. Razgled po svetu. Dunaj. Na Dunaji judovski časniki tako kričijo in tarnajo, kakor bi jim bili hudi protiliberalci ju-dovsko-liberalnega kralja ubili, pravi „Reichspost." Ubili pa niso nikogar, temveč le odvernili so, da mož katoliško-kerščen, ki se je bil pa za brezverca naznanil, da je mogel judinjo v zakon vzeti, da tedaj ta mož ni postal župan velikega mesta celega cesarstva. To je široka stopinja na bolje; morebiti se Dunaj s časoma vendar zmodri. Bog daj' V deržavnem zboru je to dobo soparna vojska, vojska zarad vol it vene prenaredbe. Vlada je zbornici izročila svoj predlog, o katerem se pa boje, da bi z njim liberal«-era gospodstvo prišlo v roke, česar Bog ne daj. — Posebno osnovo je izdelal grof Hohenwart, o kateri pravi „Lincer Volksblat,- da ima prav konservativno podobo, da je vseskozi poljudna in ker vladna osnova nima lastnosti da bi se mogla sprejeti, da je Hohenwartova osnova edina, katera je proti vladni osnovi. Tudi pristavlja, da brez dvoma je Hohenwart todobo najzmožniši inzna menitejši avstrijanski deržavnik. Tudi „Solnograški list" Hohewartovo volitveno osnovo močno hvali in ker je Hohenwart pripravljen tudi kake točke spremeniti, pravi ta list: da Hohenwartova osnova more biti podlaga, na kateri naj bise zedinili vsi protiliberal ni življi. Rim. O častnih kanonikih so rimski listi te dni razglasili znamenit papežev odlok, po kterem more škof le z dovoljenjem svojega kapiteljna izvoliti častnega kanonika Ako bi bil taki iz druge škofije. mora poprej privoljenja dati dotični škof. Častna znamenja sme Častni kanonik nositi samo v tisti škofiji, kjer je to čast dosegel. Amerikanske novice. Tower: V rudniku ponesrečil se je naš rojak g. Jož. Jakeš; vendar pa ne nevarno; piše »Amerik. Slov. 23. sveč — V Tower« je čisto pogorela dne 21. sveč. sodnijska hiša sredi mesta — Pol ure od Towera, v Soudanu, je v hiSi Slovenca Metekoviča nastal pretep, vsled katerega je domači sin Vivoda tako hudo z lopato trikrat po-glavi udarjen, da je Vivoda v kratkem umeri____Nesrečni pobi, tudi na tujem se ti rabeljni pobijajo! — V Altiani je Janez Verhunec od 17. do 18. sveč. po noči domu grede na železnčnem tiru bil do smertr povožen. Bog se ga usmili! Bil je doma iz Čepulj pri sv. Joštu, star že 70 lčt, bivši 10 let v Ameriki. — V Naple Laku je neki James G. Nugent v jezi ustrelil svojo lastno hčer, ker je smerkavka delala znanje z nekim zanikarnežem in je zvečer prišla domu. Bil je oče tako razdražen, ko je bežala v hlev se skrit, da je hitel za njo in 3krat nanjo ustrelil.....Kolike nesreče zgodijo se zarad nevbogljivib, razuzdanih otrokr — V Stillwater u se je v enem tednu pet mož pri najboljših letih do smerti ponesrečilo pri nakladanji hlodov____Koliko je tacih nesreč iz neprevidnosti! — Baltimore : Kardinal Gibbons je poslal sv. Očetu Leonu XIII. sliki sedanjega predsednika Clevelanda in tudi od prejšnjega Harrisona. — V Concil-Blaffu so une dni našli veliko zalogo zlate rude. Kmet, na čegar zemlji so našli ta zaklad, menda še ne more spati od veselja. V Evropi pa bi blezo lahko spal, kajti kmalo bi ga teže rešili. — Nova bolezen razsaja v Sher-Voodu, v deželi Texas, in je veliko-okuženih, ker je bolezen nalezljiva. Višnjevi madeži človeka obsujejo po vsem životu in stan je podoben vročinski bolezni s tolikimi bolečinami, da je najmočnejši korenjak v 24 urah na mertvaškem odru, strah med ljudmi je nepopisljiv. Vradnija hoče mesto popolnoma zapreti, ločiti... Kako blizu je šiba božjar varimo se greha. — Okkahoma. Zadnji teden v 2. polovici svečana razsajale so tu strašne nevihte; veliko ljudi je zmerznilo. — Wahpeton. N. D.: Pogorelo je gledišče. (Ni čuda.) — San Francisko. Pamik Albert se je potopil; na ladiji je bilo 15 ljudij, rešil se je sam kuhar. Azija. V Kalkuti, v vzhodnji Indiji, se je 21. prosenca t. 1. priččl per vi okrajni cerkveni zbor pod vodstvom apostoljskega delegata za vzhod-njo Indijo, Msr. Ladislava Zaleskega. Vdeležili so se prelati: Msr. Pavel Goethals, nadškof v Kalkuti, Msr. Frančišek Pozzi. škof v Kašnaguru; Msr. Avguštin Lonage, škof v Oaki, in drugi cerkveni dostojniki. Ta koncil se je zbral na posebne želje sv. Očeta v pospeševanje splošnjih koristi sv. Cerkve v Indiji, in sicer v korist ne samo med katoličani, temveč tudi tistih, ki prave Cerkve še ne poznajo. Častitljiva je bila precej perva seja; prelepo ozaljšana stoljna cerkev je bila vsa gosto napolnjena, ne le od katoličanov, temveč tuJi od drugovercev. Prelep je pa bil obhod visokih cerkvenih dostojnikov, bogoslovcev in vradnih deležnikov v stoljno cerkev. Pri pontittkalni maši apostoljskega delegata so bili škofje, drugi do-stojaiki in do 50 druzih mašnikov v prostorni pres-biteriji. Presunljivo je bilo gledati, ko je po pontifi-kalni maši Msr. Zaleski z visocega sedeža pred sre-bernim altarjem deržal evangelij v rokah in so vsi pričujoči kleče na glas molili vero in s poljubom sv. evangelija svojo vero zaterdili. Veliko je bilo veselje katoličanov pri častitljevem opravilu in zanašati se je. da sad tega sv. opravila ne bo majhen. I. Bratoveke zadeve molitvenega apos toljst v&. Nameni za mesec marec (sušeč.) a) Glavni namen: Pogosto spominjanje na dobrote večnega zveličanja. {Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Konec.) Spomin na darove večnega izveličanja nam bo po tem vplival na naša serca, ako jih skupno premišljujemo v njih popolnem razvoju po veličastnem vstajenju mertvih na sodnji dan. Vse prekosi gledanje Boga obličja v obličje, po katerem se kakor pravi apostelj, takorekoč spremenimo v Boga, po katerem se vžge v nas ljubezen, ktere zveličavni plamen bo na veke gorel, ne da bi ugasnil. Toda tudi telo bo izveličano. Tesno združeno z dušo je kakor nekdaj v terpljenju in pri delu, tudi sedaj njen tovariš v plačilu in v vseh njenih neizrečenih radostih. Odlikovano bo z veličanstvom od smerti vstalega Kristusa ter se svetilo v neminljivem lesku. Vse mnoge stanovanja v hiši svojega Očeta pripravil bo Gospod za nas, vse posestvo nebes in zemlje izročil nam. Pogled zemeljskega neba. pogled v njegovo neizmerno velikost in nešteto, velikansko množino njegovih čudežev in svetov, ki počivajo v globočini, nas bo presenetil ter nam ob enem nikoli ne dovolil pozabiti velikosti, lepote in bleska nadze-meljskega, duševnega neba. Nobeno oko ni videlo, nobeno uho ni slišalo in v nobeno človeško serce ni prišlo, kar je Bog onim pripravil, ki Njega ljubijo. Molimo tedaj s sv. Cerkvijo k Bogu, da povzdigne serca k nebeškim željam; povzdignimo sami serce in oko proti nebu, kjer biva Kristus s svojimi svetniki v večnem miru in veselji, v kraljestvu Očeta; k večnemu stanovanju k solnčnemu dnevu večnosti, ki ne pozna nočne teme, temveč vedno sveti v največjem blesku resnice k večno veselemu in večno bivajočemu dnevu, kteri se nikdar več ne bo spremenil v nasprotje. b) Posebni nameni: 19. S. Jožef. Keršč. družina. ..Pospešitelji molitvenega apostoljstva.-* Posli v lahkomiselnih družinah. 20. s. Volfram. Bavarsko in Virtemberško. Katol. duhovsko pastirstvo po protestanških krajih. Obilni vspeli v vzgoji. 21. S. Benedikt. Benediktinski red. Vredno posvečevanje velikega tedna. Stariši in vzgojitelji, ki svoje dolžnosti zanemarjajo. Misijonske šole. 22. Vel. četertek. Varstvo liiše habsburške pred zalezovanjem prostozidarstva. O"itna vdele/.ha mož pri velikonočnem sv. obhajilu. 23. Vel. petek. Spoznanje ljubezni božjega >er« a Jezusovega. Zadoščenje za nebrojni odpad od sv. križa. Odpuščenie za sovražnike sv. cerkve. 21. YeL sobota. Spreobernjenje grešnikov, pazanov in judov. Ilešilne naprave /.a zanemarjene otroke. I hišni mir za umerle. 2.V Tel. aedella. ■ irijln» oznan!en|e. Pomn«>žit»-v vere upanja in ljubezni. Zmaga pa peš t va na I pekk-nskimi inVmi. k .Marija Pograjec. Xa priporočevanje k sv. Deodatu sem bila po dvakrat opravljeni tridnevnici že dvakrat rešena od velikih bolečin v ustih. Hvaljen bodi Bog v svojih svetnikih za zadobljeno zdravje po sv. Deodatu! _^^^ Helena Martinčič. Listek za raznoterosti. Ljubljana. (V prid III. reda sv. Frančiška.» Začela je Danica prinašati prav lepe in koristne pridige o tretjem redu; naj omenimo in priporočimo tudi nekatere dobre knjige z* ta rei, ki se lahko dobivajo v „katol. bukvarniu Te so namreč: Pot v nebesa, to je: Življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Seraf. Spisal O N i k o 1 a j M ež n a r i č , četerti natis. V Ljubljani 1802. Obširna knjiga, čez 541» strani obs.ga življenje sv. Frančiška, Pismo Leona XIII, Odpustki in toliko drugih molitev in po-božnosti. Cena samo 70 kr Handweiser für den hohwürdigen Klerus in Sachen des m. Ordens des heil Vater Franciskus, von P. Franciskus Seraf. Tischler, 8 verbess. Auflage. Salzburg 1891; izverstna knjiga, 423 str. Cena 1 gld. 40 kraje. Sieben und fünfzig Predigten über den dritten Orden des heil Vater Franciskus, von Leonard Maria Wi.mhart. Salzburg 1885. Cena 1 gld. '20 kr. Novi duhovski Imenik ljubljanske škofije. Patron naše Kranjske dežele je sv. Jožef ženin presvete Marije Device. Škofijska zavetnika: ss. Hermagora in Fortunat. Vesoljni poglavar in namestnik Jezusa Kristusa na zemlji: Leon XIII., poprej Joahim Peči, rojen v Karpinetu 2. sušca 1810, v mašnika posvečen 31. grudna 1837, postal kardinal IG. grudna 1853, naslednik sv. Petra pa 20. sveč. z voljen posvečen 3. sušoa 1878. Cerkev vesolna katoliška ima 5 kardinalov škofov. 49 kardinalov mašnikov (naj starši Hohenlohe, in najmlajši Sarto); pa 5 kardinalov dijakonov. Nadškof metropolit v Gorici: Alojzij M a t i j a Z o r e, rojen 13. pros. 1834, duhoven posvečen 13. pros. 1857, nadškof poterjen 9. avg. 1883. Knez in škof ljubljanski: Jakob Mis-sia, rojen 30. jun. 1838, mašnik posvečen 30. maja 1«63, knez in škof posvečen 7. grud. 1884, nastopil 14. grud. istega leta, po številu ljubljanskih višjih pastirjev: sedem in dvajseti. Ljubljanskih proštov dozdaj število 41, pervi in sedanji sta Leonarda. Novomeških proštov dozdaj 29, predzadnji je bil Simon, sedanji: Peter. Kanonikov ljubljanskih je 12 ; 5 je častnih kanonikov; škof. konzist. svetnikov 13; škof. svetnikov v duhovskih zadevah 32. Dekanij je 21; župnij 278 (34 izpraznjenih) 2 lokaliji 2 (izpraznjeni); vikanjata 2; starih kapelanij 8 (1 prazna); ekspozitur 21 (9 praznih); kooperatur 225 (b8 praznih); manemisarij 6; druzih beneficij 44 (praznih 19). Kanonikov 16; duhovnih pastirjev 424; v druzih službah 34; v pokoju 47; v drugih škofijah 14; iz druzih škofij tukaj 11; redovnikov 55; V škofijskem semenišču je gg. bogoslovcev s čč. gg. prezbi-terji vred: v 4. letu 19; v 3. letu 17; v 2. letu 22; v 1. letu 22 in druzih 6 extra statum; 1 v Inomostu; 4 v Rimu; 1 na novo sprejet. Skup 92. t Umeria sta dva kardinala, na Francoskem Benedikt Leon Rouenski in v Rimu kardinal Ricci Pa-racciani. R. I P. t Na Skaručini je 13. t. m umeri č. g. Blaž Justin, rojen 1839 na Trati, posvečen 1. avgusta 1864. Na Skaručini je bil v pokoju. R. I P. Za ciborij na Brezji. „Dva uhana, 2 zlata, 1 sre berni perstan." (pristavek je med prošnjami) — Iz Ljubljane: Neimenovana: srebemo broš od izveljavnega denara in 4 grame zlatnine z iskreno prošnjo za ljubo zdravje bolnemu očetu. — G. Jakob Gestrin 2 zlata gumba; gdč. Fani Gestrin: zlat križec in par uhanov. — Uršula Tamarie: perstan z vloženim grana-tom. — Opomba : Ima li D. Marija katere tako vdane jej otroke, ki bi svojo broš darovali, kterih tako manjka ? Sv. mi8ijon se je kaj slovesno obhajal v Novi Ose-lici od 25. svečana do 4. sušca. Ljudstva je bilo prav veliko, od vseh strani pri spovednicah kakor (pri pridigah pričujočega. Vodili so ga preč gospodje misijonarji lazaristi čč. gg. U. Nežmak, Pogorelec, in M. Klančnik. Bog poverni blagim gospodom stotero za njihov trud! J. Hromeč, župnik. Danica vsim Jožefom godovnjakom. 0 vsi Jožefi predragi! Voščim Vam za god preblagi: Kar v potrebi ali sili Kdaj od njega bi sprosili, V mčri on Vam prav bogati Vselej blagovoli dati; Vi pa včrno ga častite, Jožefov ne „hrovatite!" *) Za sklep voščila: Salve! Pater Salvatoris, Salve! Custos Redemptoris. Joseph ter amabilis! Salve sponse Matris Dei, Salve hospes Jesu mei, Joseph ter mirabilis... Et qui meruit habere Te patronum et gaudere Tuo patrocino, Per Mariae tuae Matris Preces, et Josephi Patris, Jesu! tu nos adjuva: Ut possimus te videre, Et aeternum possidere In coelesti patria. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Č. g. duhovni pastir S. Robič 2 gld. „za-pirhe dijakom." — Ana Jereb 2 gld. — M. J. 2 gld. — Č. g, A. St. 2 gld. — Neimenovani 1 krono za pomoč sv. Jožefa v dušnih in telesnih potrebah. — Č. g. kapi. Fr. Pokoren 4 gld. — T- M. ¿marino pod Šmg. 1 gld. — Č. g. župnik Lor. Krištofič 2 gld. — Č. g. adm. Fr. Zore 1 gld. — „Fr. Sapogon v Draž-gošah v tolažbo ..." 5 gld. Za sv. Detinstvo: Č. g. kapi. Ferd. Čekal 20 gld. — Č. g. župnik Lor. Krištofič 15 gld. — Iz Radolice po č. g župniku 3 gld. 20 kr. — Prečastni g. Janez Rozman, kanonik in župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani. 10 gld. Za opravo ubožnih cerkev: Po čč. gg. Uršulinkah v Ljubljani 41 gld. — Iz Velesovega 14 gld. — Z Ambrusa 10 gld. — Iz Čateža ob Savi 24 gld. — Iz škofje Loke 45 gld. — Iz Vrhpolja pri Moravčah 14 gld. — Iz Starega terga pri Poljanah 22 gld. — Iz Hinj 11 gld. — Iz Poljanice 12 gld. — Iz St. Vida pri Zatičini 31 gld. — Iz Stare Loke 60 gld. Za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: Jožefa Snoj 2 kroni. Za misijone: Č. g. Lor. Krištofič 15 gld. — Šolarica Roza Nedeljko veliko število preštemplanih mark. Za Detoljuba: Č. g. župnik Ant. Stenovec 1 gld. Za srednje-afrikanski misijon: Neim. gspč. 1 gld. Za razširjanje sv. vere: Bratovščina sv. Frančiška Ksav, v Stari Loki po č. g. kapi. Fr. Pokornu 100 gld. — M. J. 12 gld. Za družbo sv. Bonifacija: M. J. 2 gld. — Neim. gspč. 1 gld. *) Prav pogosto se piše „Josip" namesto lepega imena „Jožef." Bodete-li tudi v litanijah molili n. pr. sv. ..Josip, sv. Franjo, sv. Ivan" itd. namesto častitljivih in lepih domačih imen! ? Tudi nek Dunajčan stare korenine je nedavno očital, zakaj da ne samo v družinah, temveč tudi v očitnih spisih so jeli že rabiti: ..Mici. Jenny, Lotto. Lorv, Greti, Üolfi. Poldi" itd. namesto poštenih kerstnih imen. Skušnjava nas moti. še ktero reči o ne-kterih „barbarizmih." kakor: „baš, barem, zaman" itd., o napačni rabi besedice „li," ki jo marsikteri tako rabijo, kakor ko bi se latinski stavek pričel z besedico ..autem;" vender Basta!" Vr.