ere" izhaja vsaki t, datiran z dnevom ^slednje nedelje. inira velja za Av-za celo leto rone, za pol in četrt i razmerno; za Ugr-4 K 50 vin. za celo i Nemčijo stane i leto 5 kron, za kriko pa 6 kron; „) inozemstvo se ni naročnino z ozi-i na visokost pošt-i, Naročnino je pla-p naprej. Posamezne i.seprodajajopočv. išvo in uprav-se nahajata v kju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran IC 6-1, za V, strani K 32, za V« strani K 16, za '/• strani K 8, za '/n strani K 4, za Vi« strani K 2, za Vu strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. I.1J-----------! J-----------L. |Hsev. 45. V Ptuju v nedeljo dne 6. novembra 1910. XI, letnik. Jo. — teče v . prist- 795 K 6-K 2-K 5- Današnja številka ima zopet 2 strani prišteje skupaj 10 strani ter 3 slik. „ŠtajerčeYi" kmetski koledar 1911 je ravnokar izšel. "3P3| Koledar 144 strani, 12 slik in ima sledečo vsebino: 1. Kalendarij (Leto 1911, Neednaki kato-i prazniki, znamenje za lunine krajce, Ne- znamenja, Deželni patroni, Cesarska rod-Avstro- ogrske deželne barve, Vladarji v , Kalendarij v Evropi, Kalendarij z zapi-i itd.) 2. Naprej — 1911! (Uvodni članek ure-) Mati (povest, spisal Kari Linhart.) Veroizpovedbe na svetu. 5. Narodnosti v Evropi. 6. Armada in mornarica raznih držav. 7. Iz kmetskih bojev. (Po „Allg. Bauemzei- 8. Ali se izplača kupovanje umetnih gnojil isal Vičanski Škerlec pri Veliki Nedelji). 9. Izseljevanje. 10. Zemlja in voda. 11. Ozimna žita in spomladanska vlaka isal Alojzij Križanič.) 12. Mežnar Miha v otročji postelji (zabavna rest; spisal Kari Linhart.) 13. Prebivalstvo sveta. 14. Ali naj travnike gnojimo? (Spisal Aloj-Križanič.) 15. Capin (daljša povest.) IG. Česa je treba k razvitku čebelne dru- ? (Spisal Alojzij Križanič.) 17. Prva pomoč pri nesrečah. 18. Moj plug (pesen). 19. Žetev in pridelki na svetu. 20. Stanovi na Avstre-Ogrskem. 21. Avstro-ogrsko vojaštvo. 22. Kaj je kolera. 23. Priča (povest, spisal Peter Rosegger). 24. Plemenito srce (povest, spisal A. Stohr). 25. Na kaj mora gledati kmetovalec, ki kupiti konja? 26. Birič (spisal Peter Rosegger.) 27. Bojna pesen (spisal K. L.) 28. Jura je šel med narodnjake (spisal Teb-W 29. Par resnic (nekaj napredne pridige, ,ŠtajerčeTi" Pratikar.) 30. Mesto in dežela. 31. Bojkot. 32. Siameški krompir (zabavna povest, spi-Teodor Etri.) 33. Živela nemška šola! 34. Mladinska organizacija. (Spisal župnik F. S. Segala.) 35. Male vesti. 36. Smešnice. 37. Kuga na parkljih in gobcih pri goveji živini (spisal Juvan). 38. Sejmi (na Štajerskem in Koroškem). 39. Živio mi! (Pesen, spisal Kari Linhart). 40. Konec brejosti (tabela). 41. Poštnine (celotne določbe). 42. Tarifa za koleke. 43. Inzerati. Gena temu velikemu in krasnemu koledarju je le 60 vinarjev, s poštnino pa 70 vinarjev. — Kdor proda 10 koledarjev, dobi enega zastonj. — Somišljeniki I V vsaki kmetski, delavski in obrtniški hiši naj bode ta koledar! Duhovnik in politika*-— Neki vrli katoliški duhovnik piše o tej zadevi vklerikalnem listu „Aschaffen-bnrger Zeitung" sledeči članek, katerega priporočamo v razmortivanje zlasti slovenskim hujskačem. članek se v glavnem glasi: »Ljudstvo postane zbegano, ako vidi duhovnika sredi v posvetni borbi za politično moč, kjer je vedno vse tako nekrščansko in brez ljubezni. Seveda ne more nobeden duhovnik stranko voliti, ki zasleduje njegovo sveto cerkev. Ali nikdar naj se duhovnik v dostikrat nečednem boju ne bori. Znani predlog Moy (v bavarskem parlamentu), ki je hotel nam duhovnikom prepovedati, da se politike udeležujemo, ležal je v pravom interesa vere. Aktivnemu vojaku je politika prepovedana; in mi vojaki Boga naj bi za posvetnimi vojaki zaostali ? Beseda in dejanje stojijo pri politikujo-čih duhovnikih v tako hudem nasprotju, da mora naše katoliško ljudBtvo dvomiti o svojih pastirjih. Ljubezen do bližnega pridigujejo tudi politiku-joči duhovniki v cerkvi in šoli. Ali sami delajo drugi vzgled, ker zasledujejo političnega nasprotnika, svojega „bližnega", v besedi in pisavi. Ali jeto duhovniku primerno? Ne!!! Ali nimamo vsi enega Očeta? Ali ni nas vse en Bog vat varil? Zakaj pa zaničuje med nami drug druzega? (Mat. 2, 10). Mi hočemo prijatelja in sovražnika ljubiti (Matija 5, 46, 47 in istotam 5, 44, 45) in zanj narediti, kar sami za-se želimo (Mat. 7, 12). Naša ljubezen pa naj bode tudi odkritosrčna (1. Joh. 3, 18) in nesebična (Luk. 14, 14). Lepe primere nam daje sveto pismo v zgodbi apostoljnov 6 in 7 ter Lukas io kapitel. To so besede, katere učiti in vbo-gati so duhovniki od Boga poklicani. Moji po-litiknjoči duhovniški sobrati to tudi Jučijo; ali nasprotno storijo, kadar politično govorijo ali pišejo. Oni zaničujejo politično drugače, mislečega bližnega ali ga ljubijo le navidezno; vse to mu storijo, kar bi ne hoteli sami čutiti, sovražijo, psujejo in zasledujejo ga! |To je dejanje! In tako dajejo pastirji čredi pohujšanj e. „Naš fajmošter sam tega ne stori, kar nas uči", pravi potem ljudstvo in vsa vera poštene potem le hinavščina. Kdo pa je temu kriv? Duhovniška služba, ako se jo izvršuje iz ljubezni, ne pa kot sredstvo za namen, nam ne pušča časa za politiziranje. Duhovniška služba pa ni samo izvršitev cerkveno-uradnih poslov, marveč tudi duševno in telesno delo usmiljenja. Vse to, v kolikor nam to naša moč dopusti, iz čiste ljubezni do bližnjega storiti, to je za nas katoliške duhovnike prva in največja zapoved za ta svet. Noben pošteni in vredni duhovnik ne bode za politiko časa imel, ako le SVOJO dolžnost Stori. Zato trdim: Politika induhovnikse izključujeta drug druzega!!." Kmetje! Te besede je napisal katoliški duhovnik! In zdaj primerjajte z njimi nastopanje naših slovenskih klerikalcev... Dopisi. Sv. Trojica slov. ^ar. .Dopisnik^ „Slo Gospodarja" pa malo slabo gre. Ni nam mog nič na našo resnično pisavo odgovoriti. Išče si z drugim izgovora od prave stvari pa besedice ne zine, če ravno je zelo osramočen. Pa še smešen je ta pisatelj postal, ker nam hoče nekaj prepovedati. Resnico smemo vsikdar pisati! Drugič pa še te ne bodemo ubogali, ker ja tega mogočnega moža ne poznamo. Ako bi na primer kak šolmajster svojim decam skozi okno kaj prepovedoval, v šolo pa se ne upal, saj bi ga nihče ne ubogal. Tedaj vun z imenom, da si mi tudi ne mislimo, da bi tisto prepoved kak šulmajster pisal, ako ravno zlo po njem diši. Pogruntali ga smo ; kaj ne ? Pa trije smo ga pisali, gospod Golob pa ne . . . Iz okraja sv. Lenart slov. gor. V vasi Zenka pri sv. Lenartu v slov. gor. so svoj čas v francoskih vojskah Francozi Jurja Herrmann kot re-kruta seboj vzele in to do Moskave. Ko je Napoleonova slava na Ruskem zmrznila, prišel je dotičnik na Francosko, potem v Italijo. Tudi Lovrenc Herrmann kot korporal se je pozneje vojske v Italiji udeležil. Obadva ste prišla srečno domu. Veselila sta se posebno, da sta razumela nemški jezik in tudi nekaj francoskega ter italijanskega. Posebno ponosna sta bila na znanje nemškega jezika. Ko se je potem moj oče Jožef Herrmann porodil in je postal primeren za šolo, poslali so ga v šolo v sv. Trojico slov. gor.; tam je obiskoval letnike 1831, 32, 33 in 34 in je obiskal šolo celo v velikanskem takratnem snegu (1 klafter snega). Takrat bil je v sv. Trojici neki učitelj, katerega je moral vsak učenec v nemškem jeziku prositi, a. pr. „bitte Herr Lehrer, Feder sehneiden" itd. To je bil vrli učitelj Martin Schonwetter, ki je mnogo otrokom prepotrebni nemški jezik priučil. Tndi trije otroci Matija, Martin in Tereza smo h g. nadučitelju v sv. Trojici v letih 1857, 58, 59 v šolo hodili, dokler ni ta vrli nemški učitelj v Bogu zaBpal . . . Zakaj sem to povedal? Zato ker se zdaj toliko nemški šoli v sv. Lenartu nasprotuje! Saj je bila nemška šola vendar že od nekdaj vpeljana in ne pomeni nič novega. Stari ljudje vedo prav dobro, da je bila šola in z njo vse knjige nemške. Pl'i IlliidllCiŠCnili VrGHlGHU se Prip°r°ča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno trnplo in prepreči Zdaj pa hočejo hujskači nemški poduk otrokom vzeti. Zakaj naj bi deca nemškega ne znala ? . . . Mi pa pravimo: Nemška šola v sv. Lenartu naj živi in cveti! Martin Herrmann, ekonom. Razbor pri Slov. Gradcu. Zadnji resnični dopis „Štajerca" je tako vjezil naše občinske dojenčke, da se od jeze penijo. Tega roda je že stari takt obrekljivosti in špotljivosti; na-kvasila sta zopet o meni v mariborsko cunjo, češ ta vrag ga bo že počel. Nepokoj sem jim tedaj delal, ko sem zanje plačeval, da sta se na obč. stroške dojila; res prave gade si je občina na svojih prsih zredila! Lepa je ta družba, da si ponoči hodi po tujih oknah svoj spodnji de! telesa čistit; pfaj, špotljivci! Ako je kedaj vboga kmetica v krčmi vesela, že neseta to na tukajšni „kasacijski-dvor". Seve, to morata storiti, ker sta le „svetovalca". Vse drugače pa je, ako se kakemu bogatinu res kaj graje vrednega prigodi; seve, tu molčita, ker sta le za uboge požeruhe! Lepe knjige že morajo imeti pri tukajšni „izobraževalni" družbi; od tega časa kar so to osnovali, ni druzega od njih kot obrekljivost in špot-ljivost. V številki 38 mariborske cunje sta dva dopisa. Tu sta šla dojenčka h generali obrekljivosti za pomoč prosit, in ta je jima obljubil. ker ta čaka od nedelje do nedelje pri pisalni mizi, da mu dojenčka prineseta kaj laži, da jih pošlje v mariborsko cunjo, v mislih pa hodi po fari kakor rjoveč lev ter išče koga bi požrl. V nekem dopisu mi žugajo s strelo; lahko pa je. da ta obrekljivce zadene! Oponašajo mi suhost. prodajo dreves i. t. d. To moram storiti, da imam s čemi za dojenčke plačevati. Sedaj je znajdel drugi način; krojač F. Lesnik dal je svojo rodbino na deželne stroške v bolnišnico. Deželne doklade plačam tudi jaz, on pa ne. Ako je kaj za dobiti, na primer ob suši, toči, itd. je imel veliko za tirjati za svoje štiri goveda. Sedaj ko je bolnišnica za plačati, pa nima druzega kot dolgi jeziček. Taki so lahko debeli, ker gledajo na to, da bi na občinske oziroma deželni dokladi živeli. Sram jih je toliko kot volka strah. Da ima' lepi fantek Franc Lesnik zve-zarski znak, nisem dobro videl, ker je silno črn, mislil sem, da je znak od občinske žlice. Da je hodil agent za kmet. stroje in lagal čez g. potovalnega učitelja M. Jelovšeka, to ne ve nikdo. Pravijo pa hudomušni ljudje, da si je general obrekljivosti debelouhi Anže naročal pri nekemu agentu vso pripravo za tiskarno; v prihodnjem letu si jo bo sam omislil. Mariborska mu je prepočasna pri obrekovanju.. . Tako ste me generali obrekljivosti vsega pregledali od zunaj in znotraj, na duši in telesi. Poglejte me še tam ker ima hrbet svoj konec! Podgorju pri Slov. Gradcu. Dragi ,Štajerc", od nas še menda nisi slišal nič. A zdaj ti moramo nekaj poročati o novi modi. Na široko ne bom govoril, saj veš iz lastnih izkušenj, kaki so ti petelini. Po eni strani branijo čast svojega stanu, na drugi pa se sramujejo tonznre in talarja. Ako ravno je že papež Klemen V. v dekretu „Quoniam" določil strogo kazen za duhovne, ki se oblačijo drugače, kakor to velevajo kanonični predpisi. Eden teh je tudi naš župnik Franc Pečnik, ki hodi oblečen da je prej podoben agentu, kakor duhovniku. Zlasti ljubljanski iz dr. Krekove šole nastopajo podobno salonskim oblizancem, ki se niti po ovratniku več ne razločujejo od gledaliških glumačev, klo-buk'najnovejse mode, kariraua suknja, gizdalin je zmožen, da se vanj zaljubi vsaka dama. Vprašamo dr. Lampreta, ki je menda doktor kanonskega prava, kaj on o novi modi misli?! Ko bodo imeli farji kratke jope, bo imel kmet prazne roke! Šmekiranah. Schicht Stearin=sveče LEDA najfinejša vseh mark 1 Apartni, elegantni zavoj 1 Ne tečejo! Ne kadijo! Ne dišijo 1 Ne delajo saj! Gorijo s svetlim, mirnim plamenom. 872 Norice. bo mu brezverstvo in vendar bil je mož le Tudi nekaj. Duhovniški listi prinašajo sledečo novico : „ Bivši kaplan lavantinske škofije Z a v a d i 1 je zopet nastopil duhovniško službo v češki škofiji Litomerice. Imenovan je namreč za prefekta v škofijskem semenišču v Mladi Boleslavi". — K temu le opomnimo, daje ta g. Zavadil bivši urednik našega „ Štajerca". Iskrenega srca čestitamo g. Zavadilu, da je naredil ta edino pametni korak ! Klerikalnemu časopisju pa priporočamo, da naj si to novico za ušesa zapišejo. Kajti ravno ti listi so svoj čas najgršo osebno gonjo proti g. Zavadilu peljali, brezznačajnost očitali. In — nesrečen. Zdaj bode ta nekdanji naš redak-ter mlade duhovnike podučeval. Prepričani smo, da bode svojo dolžnost vestneje izpolnjeval nego tisti, ki so ga svoj čas blatili! Polom slovensko-narodne zadruge. Iz Ljubljane se poroča, da je prišla slovensko-narodna zadruga »Agro-Merkur" v konkurz. Ta polom kaže zopet vso zločinsko brezvestnost, s katero nastopajo prvaški hujskači, kadar imajo tuje denarje v rokah. Društvo „Agro-Merkur" bilo je od slovenskih narodnjakov 1. 1908 ustanovljeno. Namen mu je bilo brezobzirno izrabljanje bojkota proti Nemcem. Vse Nemce so hoteli ti čedni narodnjakarji kar žive požreti in gospodarsko uničiti. Nazadnje pa so padli sami v jamo, ki so jo Nemcem kopali. Dolga je namreč za več stotisočov kron. V odboru te propadle zadruge sedita m. dr. znani Jože Lenarčič, ki je tudi pri nakupovanju posestev in narodnjaški hujskariji na spodnjem Štajerskem zaslovel, ter dr. Žerjav, ki je bil pri tolovajskih napadih septembra meseca I. 1908 v Ljubljani eden najhujših hujskačev. Vzrok konkurza je seveda zopet v prvaški brez-vestnosti iskati. Nič ne znajo ti slovenski narodnjaki, nič se ne učijo in tuji denar mečejo skozi okno . . . „Agro-Merkur" spada k narod- Polet Čez atlansko morje. Karle zum Wel!man*schen Ozeanflug. j^gz. Zadnjič poskusil je znani zrakoplovec Wellmann doslej nedoseženi polet v zraku skozi atlansko morje. Naša slika kaže pogumnega moža in malo zemljevidsko karto poti, ki jo je hotel v letalnem stroju izvršiti. Pot bi peljala v rraku od Atlantic-City (Sev. Amerika) čez morje v Cornwall na Angleškem. Ali Wellmannu se tokrat ni posrečilo. Padel je namreč z letalnim strojem v morje, kjer so ga komaj mornarji rešili. Vkljub temu ostane ta poiskus velepomemben v zgodovini zmage človeškega duha nad zrakom 1 :i „Zvezi slovenskih zadrug." Tekom kon-| kurza se bode šele vidilo, v koliko so tudi1 druge slovenske z adru ge in posojilnice pri temu konkurzu udeležene. Lastnega denarja je imel „Agro-Merkur'| po našem mnenju premalo. Bodemo videli, kij poreče k vsemu temu „zveza slovenskih zadrug',1 kateri pripadata tudi „Kmetska posojilnica' iti „Kočevska posojilnica". Ta zadnja dokaznje ea-ma prav dobro, kako se v posojilnicah s tojin| denarjem ravna; saj je dala falitni narodni št*; cuni brata Pevec v Kočevju 90.000 kron Polom ,Agro-Merknra' je začetek, Naše žalostno prorokovanje se bode uresničilo Vslovenskih posojilnicah začeli bode grozovito pokati! Treba zapomniti! Slovenski župnik F. SI Šegula piše o mladih naših slovenskih duhovnikih tako-le : — „Z mlade niš k i m ognjem se marsikateri mladi duhovnik v volilni Pa ker nima izkušnje, tudi primernih navodil ni, dela pač, kar druge vidi delati. Obreknje, blati in zasmehuje med ljudstvom protikandidati, kakor mu narekuje „njegov" časopis in piše vanj članke, katerih bi se čez leta gotovo sramoval. Ge papež sam kaj zaukaže, prevdarja cesto tak mladi duhovnik, če je (pokorščina) „rationabile" (razumna), če je tudi dolžan ubogati; ali če za časa volitev zaukaže kaj katerikoli političar-šarlatan, to se slep izvrši". — — To je zadnjič napisa slovenski aktivni katoliški du hovnikŠegnla na spodnjemŠtajer-s k e m. Ta duhovnik torej pravi, da se m politični kaplani papežu ne pokorijo, pa vbogajo političnim vodjem in potem britij o in lažejo in obre kujejo. Župnik Šegula je bil sam urednik „Slov. Gospodarja', torej politični duhovnik, in je zaradi politike tudi več mesecev v ječi prebil. Njemu moramo torej v tem oziru popolnoma verovati! Iz Spodnje-Stajerskega. Narodna hujskanja — obsojena! " (Dr. VekoslavKukovec, obceznij ni izdelov&telj različnih ovadek ob priliki s e p te m b e rs k i h izgredov v Celju — obsojen). (Izvirni dopis.) Že pred dvema letoma smo v našem listo čestokrat objavili poročila, da je dr. Kukovec razne odlične osebe v Celju ovadil iz lastnega nagiba državnemu pravdniku celjskemu radii mnogih hudodelstev in pregreškov ob času sep-temberskih dogodkov v Ptuju in Celja leta 1908. Vse te po drju. Kukovcu osumljene osebe je se takoj deloma tiralo pred preiskovalnega sodnika ali so se o njih izvrševale sodnijske poizvedbo, deloma so prišle vsled neutemeljenih sumnicenj. s strani današnjega obtoženca na zatožno klop: a vsi so bili oproščeni, ker niso bili krivi dejanj, kojih jih je sumničil dr. Vekoslav Kukovec. Izkazalo seje torej, daje ob to-ženi dr. Kukovec popolnoma neutemeljeno in zlobno ovajal razne ose-be, ki sploh s s ep tem b erskimi izgredi niso bili v nikaki zvezi. Radi teh ovadeb oziroma njih vsebine so skoraj vsi osumljenci vložili proti drju. Kukovcu obtožbe radi pregreška zoper varnost časti. Mnogim osebam je moral obtoženec dati častne izjave, da se izogne kazni. Več osumljencev pa se le ni hotelo z častno izjavo zado-voliti in vsled tega je bil dr. Kukovec prisiljen, da ponudi v teh slučajih dokaz resnice. Prva obravnava, ki se je vršila že pred več meseci, se je preložila, da se zasliši celo vrsto prič v dokaz resnice in da je obdolženec pri vseh ovadbah ravnal bona fide. Danes se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodnikom, dr. Stepischneggom, druga obravnava. Pod obtožbo spadajo sledeči slučaji: Za-J sebnega obtožitelja J. J a r m e r j a, trgovca v Gaberjih je ovadil, da je svoje bence k izgredom silil in da jih je baje natančno podučil, kako se mora delati. Seveda o tem predlagana priča „Sagmeister" Janez ni ničesar vedel, ampak je le sledeče pod prisego izpovedal : Po izgredih je prišel k meni Mehlsack in mi je pravil: V mestu so vse potolkli in po- bili ma nič da je iei Stf Op tu li- I oči »P ki udi je k. dej bo. dol dil Le ver Jar gki cel Od. nol pel, 1st! dr. ova pre da jo Po Ki: bo ke do imt vat i BPr-I skl. ni in teg plir vse obt cij Než don red; |.W ste dop je i dru |,N£ mer nen vari glob vos- stre Od Btil vsie Zas opre nizk na podi bo. 8r e ko: roče šega Frai odgc rodr njak mon uspe lili; Yz kon-t n di '0 3 0- dele jrkur i, kaj drug :a" in ije sa-tnjim i tek. ličilo : čelo Bin gospod Jarmer so rekli: „Pa še pre-Od gospoda Jarmerja jaz nikoli nisem t slišal. Ko mi je Meblsack to pravil, je drugega dne po izgredih. (Torej ni mogoče, gospod Jarmer po izgredih vspodbujal svo-ižbence k že pred dvema dnevoma izvr-izgredom. Kaj ne gospod dr. Knkovec? ič slabo kombinirali, ko ste ovadbo pisali! uredništva) Drugi slučaj: Drju. J e s e n k o-primariju deželne bolnice, in djru. P a u-Hjschu, sekundariju istotam je obtoženec fel v ovadbi zanemarjenje njih dolžnosti: d šta- ^el je neki brezzavesten mož v bolnišnico. je bil pri kapucinskem mostu pretepen. Vsled reev so se mu baje možgani zmešali, in bil la cesto vržen. Mogoče je, da so sokrivi ljudje, hočejo izbrisati sledove njihovih kaznjivih poj'. Tako približno je spisal obtoženec ovad-Seveda tudi o tem ni doprinesel nikakega ;a. Ob sebi razumljivo je kot priče ponu-urednika Vekoslava Spindlerja in Jankota ličarja, ker sta imela o tem slučaju poiz-In kaj sta ta dva pod prisego izpovedala ? Lesničar izpove: Jaz sem se glede podanega čevljarja informiral pri oskrbništvu e bolnišnice telefonično dan po izgredih. 'Vorila mi je neka sestra-usmiljenka, da niso iega težko ranjenega v zadnjih dneh pri-li v bolnico. O tem sem poročal obtožencu. tako izpove tudi Spindler in pripomni, daje Kukovca prosil, naj to na pristojnem mestu li. Tretji slučaj: Dr. Amroschitscha Istojnika mestnega urada je v Celju ovadil, dajal izgrednikom za pijačo (Freibier) in v to svrho od „Siidmarke" 500 kron. B daljšem mešetarenju s strani sodnika j e 1 e F. S bovni vrže boj ! a vodil skuje, idata, piše ) sra-'darja lium torej zau-slepo i s al du--jer-mladi o, da bra-upnik »rja", litike da ponudi častno izjavo, imel o tej stvari nobenega i! s na-deb do v listu :ovec radi sep-908. e ta-Inika sdbe, čenj, :lop; de-luko-)to-ute-ose-iz- > so 3VCU Enotne ram-ado-ljen, Prva seči, ič v vad- traj-ob- Za-lega luž-na-3. o ni-iz-ack po- ikovec izprevidel, da je zanj naj- 0 1 j e, r n i k a z a, Izjava se glasi: „Obtoženec izjavi, da ni 1 namena, zasebnega obtožitelja glede iztoče-ja „Freibiera" in uporabe zneska 500 kron Iraviti v tako zvezo, da bi se iz tega lahko da je pošiljatev 500 kron v kaki zvezi i dne 20. septembra 1908 1. V resnici nobenega vzroka, da bi se moglo to misliti dr. Kukovec obžaluje, da so se uvedle vsled proti drju. Ambroschitzu kazenske in disci-barce poizvedbe. Zavežem se tudi, da plačam pravdne stroške, kar jih je nastalo vsled ^tožbe drja. Ambroschitza proti meni." Četrti slučaj: Tožila je mestna poli-ija. Obtoženec je ovadil sledeče: Neka perica je pravila, da je bila pri „Narodnem Ba". Tam je nekdo od izgrednikov vprašal larja, ali naj začnejo. Redar pa je odgovoril: [arom habt ihr denn Freibier gesoffen (Zakaj i pa zastonj pivo pili)? Tudi za te trditve ni irinesel dokaza resnice. Le neka Ana Šešerko slišala, ko je pripovedovala neka perica Neža igim pericam, da je neki stražnik rekel pred Sarodnim domom0: „Anfangen". Kaj je to popilo, tega priča ne ve. Dr. Kukovec je bil po končanem dokazil-postopanju obsojen radi pregreška zoper nosi časti po §§ 483 in 493 v denarno v znesku 60 kron ali v slučaju neiztirlji-ti v 6 dni zapora in v povrnitev naraslih likov, ki so v prvih obeh slučajih nastali. obtožbe glede četrtega slučaja pa se je opro-in tudi glede dr. Ambroschitza, ker je ta led častne izjave odstopil od zasebne obtožbe. stopnik mestne straže je prijavil priziv glede |yrostilne sodbe in zastopnik Jarmerja radi pre-! kazni. Hujskajoča „Narodna stranka", katere smeš- politika" obstoji iz golega obrekovanja in Bodle laži, je torej zopet obsojena. Sram naj eto stranko, ki nima poštenih iredstev za boj proti nasprotni- om! Fej!! Narodna stranka" pred porotniki. Naš po-lojevalec V. B. nam piše: V zadnji številki na-lista smo obširno poročali o tiskovni pravdi Iranca E. Fridriha proti Vekoslavu Spindlerju, igovomemu uredniku „Nar. dnevnika" in „Na-pdnega lista". Po oprostilni sodbi so narod-iki kar noreli samega veselja in so kar truma čestitali dr. Kukovcu na trudapolnem ehn. A bržkone so se malo prezgodaj vese-; kajti zastopnika obtožiteljeva sta vložila proti sodbi ničnosto pritožbo in ukreni ta tudi druge potrebne korake. Podrobnosti o tej stvari bomo še pozneje poročali. Hofrat dr. Ploj hiti z velikanskimi koraki v politični — penzijon. V delegacijah se je letos delal za avstrijskega patriota, kar mu pa prav nič ne pristoja. In zdaj so ga zapustili vsi, prav vsi. Mi ga že od nekdaj nismo posebno ljubili. Nekaj časa so ga branili slovenski klerikalci proti liberalcem ; potem zopet slovenski liberalci proti klerikalcem. Nadalje so ga branili konzerva-tivci proti vsem drugim. Semtertja so se morali tudi Hrvati za Ploja potegniti. In tudi Rusi so Sa hvalili. Zdaj pa Ploja živ krst več ne mara. Slovenski ^narodnjaki" so mu odpovedali vso ljubezen in v „Jutru" ter „Slov. Narodu" jih je par prav gorkih slišal. Njegov prijatelj, bivši ljubljanski župan Hribar mu je kar javno hof-ratsko krinko raz obraza potegnil, ko je dobil brco. Niti „Narodni dnevnik" ni več tako hudo \ Ploja zaljubljen, čeprav je ta list glasilo politične nedoslednosti in zabitosti. Klerikalci pa so Ploju naravnost zločin očitali, zaradi katerega bi moral več mesecev v ječo romati; rekli so, da je nekega otroka zlorabil. Dali so mu priimek „brinjevega hofrata". In Ploj ne toži . . . Pondelkovi „Slovenec",glasilo slovensko-narodnih klerikalcev, meče Ploju sledeče psovke v obraz : , Ne vemo, kakšen občutek je ob ravnanju hofrata močnejši: ali skrajno ogorčenje, gnjus in g n j e v nad cinično-i zdajalskim činom 1 a k a j s k e d u š e, ali žalost, združena s sramoto, da se je našel slovenski poslanec za to, da opravlja umazane posle hlapca židovske klike . . . čin z brinjem ovenčanega hofrata je tak, da vsakdo lahko vpraša: Kaj si zato dobil? . . . Nikdar se še ni zgodilo, da bi slov. poslanec tako ponižal in osramotil svoj narod, tako brezsramno zaničeval svoje volilce, čast, poštenje in blagor ljudstva! Nam se ne gre za osebo Ploja, na katerega bi bil položil že davno svojo roko državni pravdni k, cene bi bil posegel vmes višji vpliv". . . itd. itd. Res je sicer, da so ravno ti slovenski klerikalci, ki imajo danes Ploja za hlapca in zločinca, moža izvolili. Ali to ne pomaga čez dejstvo, da se Ploja kot osebo pečati za zločinca, ki spada v jeČO. Ploj naj toži, drugače mora sodnija svojo dolžnost storiti, kajti postava je za vse ednaka. Ako kmetski hlapec otroka zlorabi, se ga več mesecev zapre; ako hofrat to stori, se mora z njim isto zgoditi . . . Hofrat Ploj je moralično mrtev. Sicer je pa zanimivo, da ga zdaj tudi Hrvati in Rusi več ne marajo. Ruski list „Novoje Vremje" n. pr. je proglasil Ploja za slovenskega Janičarja" ... Gospod hofrat, ali še niste izginili ? Ali še niste zrak s svojim odhodom izsuažili ? Pojdite vendar, pojdite — v brinje1. Kdo je tO? Župnik F. S. Segula pripoveduje v svojih „političnih izpovedanjah", ki jih v nekem ljubljanskem list« priobčuje, sledeče: Neki slovenski državni poslanec se je kot kandidat dal vpisati v društvo »Abstinent", (katerega člani ne smejo nobene opojne pijače piti!), seveda samo „do Kresa" ... Iz tega dogodka je po našem mnenju razvidno, da župnik Segala dotičnemu slovenskemu poslancu grdo hinavščino očita. Dotičnik se je namreč gotovo samo zaradi tega v društvo „Abstinent" vpisal, da bi mu ne bilo treba svojim volilcem pijače plačevati, segula misli torej, da mora kandidat volilcem pijače plačevati, kar je sicer po postavi prepovedano. Ali vkljub temu vprašamo : Kdo je dotični slovenski poslanec ? Radi bi ga poznali, kajti ostali slovenski poslanci niti med kandidiranjem niso abstinenti . . . Volilna nasilstva pri zadnjih občinskih volitvah v celjski Okolici. Naš dopisnik V. B. nam poroča: čestokrat smo v našem listu že o tem poročali in zopet imamo priliko, da zabiležimo slučaj, o katerem se je pred tukajšnjim okrožnem sodiščem razpravljalo. Kakor je splošno znano, so se vršile volitve v celjski okolici 22. in 23. avgusta t. 1. Volilko gospo Ivano Lass-mann, ki je svoje pooblastilo dala nekemu Nemcu, so ponovno nadlegovali prvaki, da naj to pooblastilo prvakom v prid prekliče: a njihov trud je bil brezuspešen. Na dan volitev prišla sta obtoženca Ivan Bouha, tajnik zadruge „Lastni dom" v Celja, in Ivan Rebek, ključarski mojster in večni državnozborski kandidat v Celju, v Lassmannovo gostilno v Gaber-jih in jo hotela pregovoriti, da naj Nemcem dano pooblastilo prekliče. Ker pa ona tega ni hotela storiti, je Ivan Bouha takoj izjavil: „Bo pa znabiti slabo za vas, ali ste zdaj tako bogata?" Ivan Rebek pa je kričal nad njo: „Mi pa bodemo tudi tako naredili, da ne bode nobeden slovenski delavec več v vašo gostilno šel". Seveda sta ta dva junaka skušala si z zavijanjem pomagati. Bouha je trdil, da je gospo Lassmann le vprašal: „ Kaj pa, če vam Slovenci izostanejo?!" Rebek pa je zavijal, da z gospo Lassmann sploh o volitvah ni ničesar govoril, ampak da je le iz gole jeze, ker mu ni prinesla gospa naročene pijače, izustil besede: „Ko bi slovenski delavci ne zahajali, bi še crknila". (Lepo pričajo te besede o izobraženosti ex-kan-didata!) Razsodno sodišče je po končani razpravi pod predsedstvom dr. Kočevarja Ivana Bonho obsodilo na pet dni zapora združenim z enim trdim ležiščem, Ivana Rebeka pa je oprostilo, kar se nam zelo čudno zdi, ker je stvarni položaj v obeh slučajih popolnoma enak; saj sta gospe Lassmann oba grozila s škodo in bojkotom. Klerikalna „tombola" na Polenšaku se je vršila 30. oktobra v gostilni Jurja Lovrec. Klerikalci so prišli iz vseh vetrov. Govornik pa je bil F. Meško iz Polanec. Ta Meško je doslej še pri vsakem shodu „Štajercijance" blatil in tudi tokrat jih ni izpustil. Kmetje so nad tem večnim psovanjem hudo razburjeni in nam pišejo : „Mi ti, Meško, teko povemo, da si ti rajši doma kravo pasi pa hišo pometi. Nas poštene rjudi pa v miru pusti. Drugače bodemo par stvari iz tvojega življenja popisali, da se bodeš potem celo ti „Stejerca" naročil. Razumeš?" Prvaški učitelji pozabijo v svoji zagrizenosti res vse meje. Tako se nam iz Kozja o nekem slučaju hujskanji poroča. Tamošnji nad-učitelj je namreč ob priliki praznovanja cesarjevega rojstnega dneva raz šole obesil rdečo-plavo-belo zastavo. K temu omenimo le sledeče: Ta zastava nima na Štajerskem pravice, ker je kranjska deželna zastava, čeprav tudi na Kranjskem še ni od cesarja priznana. Drugič pa je šola v Kozjem utrakvistična, to se pravi: nem-ško-slovenska. Na to šolo sliši torej cesarska ali štajerska zastava, nikdar pa ne narodna. Belgijska kraljevska dvojica. Te dni obiskal je belgijski kralj Albert s svojo soproga Elizabeto našega vladarja. To je nastopni obisk novega kralja. Ta obisk je imel posebni pomen. Kajti pokojni belgijski kralj Leopold je stal v prav slabem razmerju z Dunajem. Leopold tudi ni nikdar sovraštva proti našemu cesarju skrival. Dopadlo mu ni, ker je naš cesar njegovo hčerko Štefanijo podpiral. Sedanji kralj Albert je 36 let star, njegova soproga pa je eno leto mlajša in je rojena vojvodinja bavarska. K6nijAlbertvw Btljjen Konusi" Elisabeth gfen 672 |! itllU tC9 ak0 ste nahodni, hripavi ali zašlajmani in ako težko dihate, Fellerjev fluid z zn. »Elsafluid«. Mi smo se sami prepričali pri prsnih bolečinah, bolečinah v vratu itd. o njegovem zdravilnem kašelj, odstranjajočem, osvežujočem vplivu. Poizkusni ducat 8 kron 60 vin. franko. Izdelovalec edino apoteker E. V. Feller v Stubici, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). 74 -- 4 Kaj bi slovenski listi pisali, ako bi se raz ntra-kvistične šole obesila črno-rdeče-zlata zastava ? Pravica mora biti za vse ednaka. Dotičnemu nadučitelju naj šolska oblast pove, da ni nastavljen in plačan za narodnjaško hujskarijo, marveč za poduk! Prvaška vzgoja. Na okoliški slovenski šoli v Ptuju se pod režimom znanega nadačitelja Gauklerja otroke prav čadno vzgaja. Posebna tička sta 10 in 11 letna smrkovca Avguštin K. in Karol F. Opetovano že sta psovala in napadla sprehajajoče se dijake. Zadnjič pa sta nekemu kmetu V« litra šnopsa ukradla in ga spila. Potem sta se stepla. Ako slovenski stariši in slovenski učitelji takih lumparij preprečiti ne morejo, storila bode to policija! Prevalje. Piše se nam : Kaplan Štritof je v nedeljo na prižnici spraznil svoj kastlc s tem, da je vpil, kaj list „Štajercu piše. Ja, ja, ka-planček, resnica tebe pretepa, to te čudno boli; poslali ti bomo že zdravnika! Ne samo da pošilja ta kaplanček debele lažnive, smrdljive vrstice celovškemu „Šmiruhlna"; to seveda ne zadostuje Štritofu, ampak ta žegnani gosponček porabi sploh prižnico za politiko, pravega krščanskega nauka, kakor ga je učil Kristus, pa menda ne zna. Seveda v cerkvi mu nihče ne odgovarja! Kvasil je na božjem mestu od huj-skačev, omenil pa tudi: boj mora biti med nami! Na ta njegov govor se je začelo ljudstvo na glas smejati, pobožne device so obračale hrbet kaplanu. Ako se vprašamo: kdo pa hujska, kdo ne da pokoja itd., reči moramo : Kranjček Štritof! Prav lepo je pokazal ta kaplanček kranjsko kulturo, ko je prišel v eno gostilno. Natakarica pozdravi žegnanega gospoda z lepimi besedami „guten Tag", in ko kaplanček ta lepi pozdrav sliši, vpraša ves bled natakarico: „Ne znate slovenski, ste štajerska duša ?" Na to odgovori krotko natakarica : Hvala bogu, da nisem kraajska! — Poglejte, kako postopa Štritof; a to ni grdo, da psuje kaplan pridno služabnico na tak nesramni način ? Temu Štritofu bi pač svetovali, da obesi tablico na čelo z vrsticami: „Jaz sem Kranjc in zahtevam, da me po kranjsko griisate ..." Promoviran doktorjem prava bil je na univerzi v Gradcu g. HugoVolleritsch, not. kandidat v Slovenski Bistrici. Čestitamo! Seradiagnostična preiskovalna postaja v Gradcu v svrho dokazila sifilitike obstoji že dalje časa, a je še malo znana. Ta zavod, ki se nahaja na dermatologični vseučiliški kliniki, je zelo važen. Kri se preišče po zistemu Wasser-mann. Treba je v ta namen vposlati le 2 — 3 cm* krvi v steklenički. Za preiskavo se dviga znesek 20 K, ki je namenjen obstoja zavoda. Podkvarski tečaj prične se z 2. prosincem 1911 na dež. podkv. šoli v Gradcu. Dobijo se tudi štipendije. (Glej inzerat v današnji številki!) Poroka. 26. p. m. vršila se je v farni cerkvi v spodnji Pulskavi poroka g. Kari Stein-klauber z gdč. Viktorie Grunduer, oba iz Pragerhofa. Prisostvovala sta svaka neveste, gg. Ed. Snppanz iz Pristove in Fr. Kupnik iz Konjic. Čestitamo ! Poročil se je v Mariboru g. Nik. Petek, tajnik hranilnice v Brežicah, z gč. Marijo M a i z e n, zasebnico iz Maribora, čestitamo prisrčno ! Samomor. Poroča se nam : V Zamancih pri Ptuju je vzel Anton Zagoršek nabasano puško. Baje je nameraval ustreliti Franca Janžekovič, ker je ta ljubček njegove matere-vdove, ki je že rodila 8 otrok. 20 letni fant te ljubezni ni hotel trpeti. Ustrelil je s puško sam sebi v glavo. Vdova Zagoršek je seveda huda klerikalka. Otroci tatovi. Pri Št. Pavlu pri Preboldu sta 14 letni Anton Dobelšek in 11 letni Viktor Prevoršek vlomila pri kočarju Burkelcu in pokradla precej stvari. Tatinska smrkolina sta že pod ključem. Sejem v Peklu pri Poljčanih. Piše se nam: V pondeljek 7. listopada t. 1. se vrši v Peklu na Poljčanskem kolodvoru veliki živinski sejem. Živinoposestniki ste povabljeni prav v obilnem številu živino na sejem prignati, kčr se ne bo „štandgeld" pobiral; povrh pa dobi vsaki za vsako goved, katero ta dan na sejem postavi ali prižene, Vi litra dobrega domačega vina zastonj. Da se bo dosti kupcev sešlo, skrbi sejemski odbor. Teharje. Umrla je v soboto po kratki bolezni gospa A. T 1 a k e r, soproga vrlega občana in našega somišljenika, gostilničarja in kovača Janeza Tlaker-ja. Pogreb seje vršil ob obilni udeležbi občanov v pondeljek ob 10. uri dopoldne. Ohranjen ji bodi blag spomin! Našemu vrlemu somišljeniku pa izrekamo tem potom naše najgloblje sožalje. V, B. Skozi puščavo Saharo. Dva pogumna avstrijska moža prepotovala bcdeta v znanstvene namece pokrajino Tibesti v severni notranji Afriki, ki spada med še neodkrite dele velikanske puščave Sahare. Vodil bode to potovanje znani učenjak Otto Artbauer, ki je že pogumno razne ekspedicije skozi Afriko izvršil. Spremljal pa ga bode avstrijski artiljerijski oberlajtnant Emil Kraft pl Helmhacker. Potovanje, katerega sta že nastopila, je jako nevarno. Kajti šla bodeta CtloC ^Helmhatkei Oiebsterreichische Sahara -Expedition u-ihreXeilnehmer. skozi pokrajine, v katerih stanujejo najbolj divji in krvoločni zamorci cele Afrike. Potovanje skozi Tibesti se doslej še nobenemu Evropejcu ni posrečilo. Pot vodi od Tripolisa po karavanskih cestah v oazo Gatrun in od tam v Tibesti. Potem obiščeta, ako bode to z ozirom ha boje domačinov mogoče, deželo Wadai, ki je jako nevarna. Ako bi to ne bilo mogoče, Šla bodeta pot čez Kamenin v golf Guinea. Naša slika kaže zgoraj pogumna moža, ki žrtvujeta svoje življenje za znanost, spodaj pa zemljevid, na katerem je z debelo čito nj.h pot označena. Iz Koroškega. Kaj je s slovensko-klerikalnimi posojilnicami? Mi smo v „Štajercu" že mnogokrat odkritosrčno svoje mnenje povedali in svarili pred gotovimi slovensko-klerikalnimi zadrugami in posojilnicami. Opozarjali smo na čase, ko so slovenski črnuhi po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem ustanovljali konzumna društva, ki so pozneje vsa propadla. Milijone kmetskega slovenskega denarja so klerikalci na ta način zbeganemu ljudstvu oropali in na stotine kmetov je moralo zaradi črnih „konzumarjev" v ječo. . . Ko je letos prišel velikanski polom klerikalnih posojilnic oziroma črne „centralkasse" na Koroškem, smo takoj povedali, kje tičijo vzroki. In skrbno smo povdarjali, da bode prišel tudi čez slovenske posojilnice veliki polom, ker so večinoma na brezvestni način od brezvestnežev iz političnih vzrokov ustanovljene in nimajo nobene pametne kontrole. Naš glas ni ostal glas vpijočega v puščavi. Nasprotno, na vseh krajih in koncih so se pričeli tudi s 1 o-venski kmetje za svoj denar zanimati, katerega imajo v posojilnicah naloženega. In tudi časopisi so pričeli javnost svariti. Tako n. pr. piše bratski nam list »Allge-meine Bauernzeitug" v Celovcu v zadnji svoji številki to-le: — „Iz Ljubljane priha- jajo vedno nove vesti, ki priporočajo preti d n o s t i. Enkrat se čuje, da se ho« pomočjo ruskega denarja neko vseslovansko ustanoviti; potem zopet, da se je glavni to] vsega tega, bivši župan Hribar, na deželo potegnil. Da se o ruski denarni pomoči | to je dokaz, da kranjskim hujska denarja primanjkuje. Istotako je, da se iz Ruskega ne more nič dobrega p čakovati, najmanje pa denarja, katerega rani na Ruskem najbolj primanjkuje. Kranjski m skači hočejo s tem, da kličejo po ruskemu pj narju, svoj položaj zakriti in čas pridobiti. z denarjem znajo ravno tako slabo kakor njih zavezniki začasa zadnjih volitev, ko> roški klerikalci. Tudi kranjski ljudski hujskafi „delajo" z jim zaupanim denarjem iz pos nic vbogih kmetov tako brezvestno, kakor Koroškem. Poraba velikih svot denarja v ne dovitih hujskajočih podjetjah, nakup veliko p» plačanih realitet, brezmerno prevzetje jamstva, pomanjkanje kontrole, — vse to škripaj tvori resno nevarnost, ki zamore kakor „central-kasi" vsak dan priti. Treba je le, to r ako zope čeri sta\ gleč goz Ste četrti se je 1 Zdaj bil pr J« po odg gov kne kor v vil odi kaj v [II pri faj 0! 0 7. n i me P" bil do oč CO Pc J« Lf za ni al v de d. S d. t je fajmošter — kakor sem to pozneje \— svoj bolani vrat na ta način varoval, da Ije časa govoril. Pri tema je mnogo kašljal. rje apo kranjsko" govoril, ga seveda ljudje loma niso razumeli. Nerazumljivo mi je, ka-i je za igro „Lene dekle in domači pete-i toliko časa rabilo. Ali zaradi oblačenja in jih besed, s katerimi se je petelina za 1 K ilovec prodalo in za o K nazaj knpilo? Ali moderne dekle, ko so lezle pod odejo, Idnje hlače? Treba bi to pač bilo, že zaradi Žih otrok in nekega v časti osivelega „jung-Ali so bile neumne in lene dekle res e narodnosti? Da je bila modra in stroga ^dinja Slovenka, to se ji je poznalo. Ob obljubil je duhovnik Dobrove navzočim (kom in ženskam, da se bode obesil, ako bi kmet le 1 krajcar pri slovenskih posojali izgubil. Ja, ja, ljubi gospod Dobrove, obljubo bi bil pač tudi visoki duhovnik dal, ko je s svojimi žegnanimi prsti po akem denarju brskal. Tudi ste pozabili po- [»ti, g. Dobrove, ko ste govorili o kmalu- saniranju, ako bode potrebnd 3 milijone duhovščina darovala. Cerkev ima vendar do na Avstrijskem več kot 1.000 milijonov premoženja. Zakaj ne da tistih borih 3 lijonov?... In še nekaj: Za ta cirkuški celt za belo-plavo-rdeče poštrihane kulise ima naš iter denarja kakor slame. AH za našo cerkev ne da bogati rudenski fajmošter bno veliko denarja. Na glavnem oltarju na- || cerkve stoji angeljček, ki drži z eno roko mdelaber. Drugo roko pa moli angeljček proti ker je ta roka razbita. Ravno tako je, ikor da bi angelj Bogu tožil: „Glej ljubi Bog, k roko so mi odlomili!" Neki drugi svetnik — ne motim, je to sv. Nepomuk — ima ipet prste osmojene in zažgane. Ali pristoja to kvi? Gospodje duhovniki, za take zadeve bi i morali brigati! Uničenje cerkvenih gozdov. Poslanec Huber ^vil je v deželnem zboru koroškem vprašanje ide nesmiselnega posekanja in podiranja v ovih knezoškofa in krškega dom-kapiteljna. ;em je poslanec kmetom veliko dobroto napravil. s tem se opozarja tudi na uničenje [irkvenih in BPfriinden" —gozdov je ifajmoštrih na deželi. Iz vladinega jih .ijovora je bilo razvidno, da je Huber resnico je pioril. S tem je dokazano, da se je v gozdovih kot aezoškofa in kapitelja več drevja podiralo, ka-[bi se to smelo. Isto delajo fajmoštri reje "i cerkvenih in „P f ii n d e n" - g o z d o-em iih, — posebno tisti, ki so se v politiki vedno )00 skovali. Ni čuda! Ako se požvižgata škof in o fcpitelj na postavo, zakaj bi jo potem župniki i?! Zdaj je tudi razumljivo, zakaj vse ritožbe občin proti uničenju gozdov od strani Ijmoštrov pri Škofu prav nič pomagale niso. )či n e pri cerkveni oblasti v tem ^iru nikdar svoje pravice na j die [liso. Mirno so morale gledati, kako so faj-ištri cerkvene gozdove podirali. Kadar je bilo tem treba cerkev ali farovž popravljati, ni več ne lesa ne denarja. Kmetje so morali ifcklade plačavati, da se jim je kar črno pred jjčmi delalo. Kdor je proti temu kakšno besedilo) zinil, tega so imeli takoj za „brezverca". . . jPoaebno kričeče stvari se poroča iz sv. Dan i-jjel a v Zilski dolini in iz M a t i a-R o j a h a v JLabudski dolini. Seveda imamo gotove določbe I podiranje takih gozdov in za porabo skup-e. Fajmošter ne sme v gozdu sekati, kadar kakor ravno hoče in ne sme skupnino kar svoj žep vtakniti. Treba je torej, da se te očbs zopet razjasni in izboljša. Drugače boli cerkveni gozdovi v par letih kar izginili. vemo, kaj imamo od klerikalcev pričakovati; ;az je polom črne Bcentralka8eu. Prosimo rej vse občine, cerkvene može, loh posestnike itd., da nam naj o kem neo pra v ičenem posekanju zdov pošljejo natančna poročila. v* poročila naj se pošlje ali uredništvu Btaj erca" v P tuj u, ali pa uredništvu J.Allgem e in e B au er nz eitnn g" v C e-llovcu. Kmetje, zdaj je čas! Gre se za vaš |ienar, torej brigajte se! Sina zastrupil. Iz Knoppnitza pri Greifen- ju se poroča, da je kmet Jakob Juk prime- (U svojemu sinu Francu Riedes strupa v kavo. Zastrupljeni je smrtnonevarno bolan, morilca pa so oddali sodniji. Zaprli so Matijo Drbasa iz sv. Jakoba v Rožu, ki ima baje več tatvin na vesti. Roka odrezalo je v Krottendorfu pri Lava-miindu posestniku Loibnegger. Prišel je namreč z roko v mašino za rezanje krme. Iz VOza padla sta v sv. Rupretu pri Celovcu gg. M. Tazoll in S. Motschilnig. Obadva sta težko ranjena. Ukradel je v Beljaku delavec Alfred Springer tovarišu Petru Reiner, kateremu se je delal za najboljšega prijatelja, 30 K. Tudi svojo gospodinjo je osleparil in jo potem popihal. Gospodarske. Ovsena moka dobra krma za teleta. Nekateri priporočajo, naj se krmi teleta z ovseno moko in sicer naj se dene ovsena moka za prav mlado tele na kakšno gosto ruto in poliva nato z mlačno vodo. Ob-loda, ki se je dobila na ta način, naj se prMije nato k posnetemu mleku in da teletu, da popije. Kasneje ni potreba oblode napravljati na prejšnji način, ampak naj se vrže ovsena moka naravnost v mlačno vodo in da teletu piti. Navadno se začne tele krmiti š posnetim mlekom, ko ima 10—15 dni; takrat naj se mu odteguje vsak dan po en liter neposnetega mleka in nadomesti z enim litrom posnetega mleka, kojemu se je dodalo po 10—15 gramov ovsene moke. Ko je tele staro en mesec, naj se mu da vsak dan po 150 gr. v starosti 3 in 4 mesecev pa naj se ga privadi polaRoma na posneto mleko, kateremu se je dodalo na vsak liter do 30 gr. ovsene moke. Dobro je tudi, če se poklada kasneje po-lee ovsene tudi dobova moka. Kostrunovi Snicel ali kotelet Elsatluid«, ker to odstrani bolečine, odpravi slabost in osveži. En tbeat franko 6 kron. Mi ne poznamo težav v želodcu, krčev, kolca-nje, odkar jemljemo Fellerjeve odvajalne pilule z zn. >Elsapillea«. 6 Skatljic franko 4 K. Se dobi pristno pri E. V. Feller, Stubica 241 (Hrvatsko). Ednostavna in nujna opomba o travnikih. Da se pridela 80 q mrve na ha. potrebuje travnik med drugimi redilnimi snovmi 60 kg fosforjeve kisline. Iz tega prihaja sledeče dejstvo: Ako manjka tudi le 1 kg fosforjeve kisline na potrebnih 60, pade pridelek takoj a li/, q mrve. Iz tega je razvidno, kako se travnikom škoduje, ako se pri gnojenju na. fosforjevo kislino pozabi. Dajajte torej travnikom v jeseni v zvezi s kajnitom začetkoma 6—8 q Tomaževe moke na ha, katero množino se pozneje lahko na 4—6 q zniža. Kamnini zaslužek. Masina za hitro Strikanjc „Patenthetel" domače štrikarije Kari Wolf na Dunaju, Mariahilf, Nclkcngasse 1,06, je priznana in zanesljiva za štrikanje v lastni hiši. Hude posledice bolezni, ki se razvijajo iz navidezno lahkih želodčnih težav, se preprečijo s pravočasno rabo dr. Rosa balzama za želodec. Pristnega dobi se v tukajšnih apotekah in v glavni zalogi B. Fragner, c. in kr. dvorni liferanti v Pragi, 203-III. Glej inzerat ! Krmilna sredstva in krmilna sredstva je dvoje! Loterijske številke. Gradec, dne 29 oktobra Trst, dne 22. oktobra: 52, 29, 45, 58, 53. 44, 8, 37, 89, 21. Zahtevajte 1 Dobi se krmilna sredstva, ki ne pomenijo druzega, nego dobičkonosno porabo odpadkov. Ko se takim odpadkom vso, kar bi se dalo izrabiti, izaesa. se ničvredne ostanke kot krmilna sredstva prodaja. Dobi te pa tudi krmilna sredstva iz neporabljenih, dobrih surovih snovi in na Čelu teh stoji MlDjBfin ki je najbolj izkušeno in priznano okrepčevalno krmilo. Pri svinjah .Luc-culus", kot pomožno krmilo k vsaki poljubni svinjski krmi, pospeši izrejo in pitanje, okrepča zdravje živali, poveča prodikeijo med pitanjem. — 2 kili »Lntealns* povzroči Covečanje teže za 1 Ho in zbuljsa kakovost mesa, masti in £ „Lucculus" vrsta II za izrejo \ 50 kil z vrečo vred * ..Lucenlns" vrsta 111 za pitanje j K 11-60 od fabrike. Ceniki brezplačno od fabrike živalskih krmil Fattinger & comp. z. z. s. z. Dunaj -Inzersdorf. Hlapci za vole z letnimi spričevali, oženjeni, sprejmejo se v letno službo takoj ali pa z novim letom. Prosto stanovanje, kurjava, razsvetljava, polje, 360 K; hlevi za kravo, svinje in kokoši prosti in vsako leto 100 K službene premije. Žena in odrašeni otroci dnevno plačo. Ponudbe le pridnih oseb na graščino Steinhof pri Radgoni. 946 ■ ■II '■' ll»Hll ■■■■ I " ■■!—!■ Kravji majerski ljudje z letnimi spričevali, oženjeni, 3 osebe, sprejmejo se z novim letom v letno službo; biti morajo dobri za molžo, žena za svinje krmiti; prosto stanovanje, kurjava, razsvetljava, 600 kg krompirja, 2 svinji, hlev za kokoši, prosta krma za en kos govede, K 600'— in vsako leto 100 K službene premie. Pridni ljudje naj pišejo na graščino Steinhof pri Radgoni. ots To se tiče vsakega! Sveže, garantiramo lepo blago, ki izvira le konkurenčnim masam, vsled tega tako poceni. Za gospode: Gorke Jager-srajce s pele futrom preje K 2 10, zdaj le K 1-40, čisto težke K 195. Moške Jager-hlače s pelc-futrom preje K 2 20, zdaj 150. Dobro štrikane zokne preje 70 h, zdaj 40 h. Debeli vremenski plašči iz kame-love dlake, tudi za ženske, preje K 2050, zdaj K 12-—. Lepi štrikani moški telovniki, sivi, rujavi alt črni, preje K 6 60, zdaj K 4 20. Krasne srajce za turiste iz tricot-štofa ali flanela, preje K 390, zdaj K 2-50. Gorke spodnje hlače iz vragove kože (Teufelshaut), preje K 290, zdaj K 190. Dobre plave barhantove hlače, preje K 1 90, zdaj K 1*15. Gorke zokne iz otčje voljne preje K 1 50 zdaj le 98 h. >/a tucata velikih barvanih žepnih robcev preje K l-90, zdaj K 110. Gorke domače čevlje z debelim podplatom iz špage K 1-30. Za gospe: Gorske flanelove srajce za prati, komplet velike s kratkimi rokavi K 145, z dolgimi rokavi K 190. Gorke hlače (Eisbar) K 145. Trikot srajce s pelc-futrom K 160. Dobre srajce iz klošterskega platna K 140. Gorke lepo muštrane spodnje kiklje K 2'20. Svitle ali temne velour-bluze, le moderni mustri K 190 in 290. Gorki domači čevlji K 110. Gorke štrikane nogavice 50 h. Nogavice iz ovčje voljne preje K 160, zdaj K 1-—. Krasni ženski loden, 120 cm širok, gladki, vsaka barva K V45. Vse blago za ženske in hišo je tudi vse za polovico več ko-štalo. Za hišo: Dobro futrane blazine i?, perja K 350, ista tuhent K 7-80. Komplet velike štep-odeje K 550 z belim ali barvanim futrom. Komplet velike gorke Ilancl-odeje, zelo debele, 210X150 cm K 270. Gotove, velike rjuhe preje K 295, zdaj K 190, čisto težke K 260. Flanelne rjuhe K 1-95. Dobri tepihi (Lauf) 70 h, čisto težki 95 h Krasne buret garniture, 2 odeji za postelj in ena za mizo mesto K 16—. samo K 950. Široki dvojni druk-predpasniki mesto K 190 le K MO. Vsaka na-ročba se vestno izvrši. Kar ni primerno, se vzame nazaj. Naročila čez K 15-— se pošljejo franko. „Kaufhaus lur Siidbahn", Gradec, Annenstrasse 68. 9&1 — 6 — Zelo dobro idoča = gostilna = z zemljiščem in gospodarskim poslopjem se takoj zaradi bolezni proda ali odda v najem. Kje? pove uprava ,Štajerca". Zaradi ponehanja drevesne šole prodam po znižanih cenah okroglo 100.000 komado raznih = ==^= vrst sadnega drevja. Prij. ponudbe naj se pošljejo na J. Gerjovich. veleposestnik, Dobova pri Brežicah na Savi (železniška postaja). 9« , 39.984 Št.---™ 1910. "II 5282 Razglas. St. VII 41401 1101 10 Razglas. Naročitev ameriških trt za plačilo iz združenih državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo 1910/1911. Štajerski deželni odbor imel bo za prodati v prihodnji spomladi iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt, in sicer : 1. 850.000 cepljencev, večinoma od laške graševine, belega burgundca, zelenčiča, rumenega šipona, bele in rodeče žlahtnine, rudečega tra-minca, renske graševine, muškatelca, cepljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis ali rupestris Montikolo. 2. 280.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solonisa in rupestris Montikole. 3. Tri miljone ključev od zgoraj imenovanih treh podlag in od Goethe'ja štev. 9. Cena trtam je: , I. 1000 komadov cepljencev 200 kron za imovite posestnike, 140 kron za vse druge. H. 1000 komadov korenjakov 24 kron za imevite posestnike, 16 kron za vse druge. III. 1000 komadov ključev 10 kron. Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1500 cepljencev in 3000 korenjakov ali 5000 ključev zmanjšati naročeno množino trt,ravnaje se po številu oglašenih naročil. Naročila na te trte naj se vložijo do 10. novembra t. 1. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi občinske urade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni naročilni listi. Občinski predstojniki morajo izpolnjene na-ročilne liste odposlati takoj deželnemu odboru v Gradec. Naročila, ki se vložijo do 10. novembra, se bodo zbirale in trte potem razdelile razmeroma med vsr naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število. Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini. Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odkazale, in se mora znesek izplačati pri pre-vzetju. Ako se trte odpošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej zaračunili. Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita), bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, ,v katerej se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta), katero želi; 4. zadnja poštna ali železniška postaja. Ako bi zaželjena vrsta pošla, bo se ona z drugo enako nadomestila, ako si naročilec tega odločno ne prepove. Trte se morajo od naročnikov ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošlejo, pa takoj po vsprejemu pregledati. Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trtnice; na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. Gradec, dne 6. Oktobra 1910. Od staj. deželnega odbora. m Edmund Graf Attems. Za dne 2. januarja 1911 pričenši polletni tečaj na deželni podkvarski šoli v Gradcu se razdeli med revne in vredne podkvarske učence 10 deželnih štipendij a 100 kron s prostim stanovanjem po razmerju prostora v zavodu, nadalje od raznih okrajnih zastopov darovane štipendije istotako v znesku a 100 kron. Pogoji so: Starost najmanje 18 let, zdravje in krepki razvitek trupla, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudsko-šolska izobrazba in najmanje 2 letna poraba kot podkvarski kovač. Poleg tega se mora vsak prosilec potom reverza zavezati, da bode po absolviranju učnega tečaja podkvarsko obrt najmanje skozi 3 leta na Štajerskem, odnosno v okraju, od katerega ima štipendij, kot mojster ali pomočnik izvrševal. Prošnje, ki jih je nasloviti na deželni odbor in opremiti z reverzom, krstnim in domovinskim listom, učnim pismom (Lehrhrief), šolskim in zdravstvenim spričevalom, delavsko knjižico, premoženskim in nravnostnim spričevalom, vložiti so najkasneje do 20. novembra 1910 na ravnateljstvo deželne podkvarske šole (Landeshufbescblagschule) v Gradcu. Taki podkvarski kovači, ki ue iščejo štipendij, ki bi pa vendar radi tečaj obiskali, naj se pod dokazilom starosti najmanje 18 let, 2 letne porabe kot kovaški pomočnik, dobre ljud-ske-šolske izobrazbe in s predložitvijo učnega pisma, ter delavske knjižice najkasneje v prvih treh dneh tečaja pri vodstvu zavoda oglasijo. GRADEC, 23. oktobra 1910. 952 Od staj. deželnega odbora. Svinjske kože ki niso prerezane in brez luknjic, plačujem po najvišjih cenah. Liferanti velikih množin dobijo še posebno poplačilo. 953 Alex. Rosenberg Gradec Annenstrasse 31. Veliko presenečenje nikdar v življenju več ta prilika 600 kosov samo K 420. Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre" nalanko, se garantira 8 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 kosi najf. robcev, 1 nežni prstan za gospode zim. prav. kam., 1 nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz 1 krasil. koljerja iz orient. biser. mod. ženski kind s pateht-zatvorom, 2 ptog. brazlcti za damo, 1 par uhanov s patcnt-haknom, 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, l usn. denarnica, 1 par manS. knofov, 3 gradni dubhS zlato s patent-zatvorom, 1 veleeleg. album za razgledn, najlepši razgledi sveta, 3 smešni predmeti, veliki smeh za mlade in stare, prakt. seznamek ljubavnih pisem za gospode in dame, 20 predmetov za korespondenco, in še čez 600 v hiši potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, košta le K 4*20. Pošlje po povzetju ali naprej plačilu dunajska centralna razpošiljevalna hiša P. Lust, Krafeova, št 360. NB. Ako se dva zavoja naročita, priloži se prima angleško britev. Kar ne dopade, denar nazaj, 959 V Rogaški slatini (Rohitsch-Sauerbrunn) je priložnost vzeti v najem BflS~~ štacuno in stanovanje "3&S sposobno za trgovino s mešauim blagom na dobrem mestu, kjer je že dve leti bil trgovec z dobrim uspehom, tudi bi veljalo za peka, kateri ima pravico tržiti; odda se le takim, kateri so zmožni s kapitalom peljati kšeft; najemščina prav primerna; vprašanje pod naslovom ..Hausbe-sitzer" Tegetthoffstrasse 30, Marburg. 9« Lepo posestvo 9« na Sp. Štajerskem na okrajni cesti, ki se blizo na dva kraja deli četrt ure od farne cerkve, Četrt ure od trga, dve uri od mesta, obstoječe it ene velike zidane eno-nadstropne hiše z velikimi sobami, v kateri se nahaja dobro idoča gostilna in trafika, zraven ena mala hiša, svinjski in govejski hlev, lepi vrt in dobro zemljišče, da se lahko redi živina, zraven je tudi kovačnica za pod-kovnega kakor voznega kovača, prav na dobrem mestu, ker je na zelo prometnem kraju, se zavolj družinskih razmer proda. Več pove uprava „otajerca". Na prodaj je 522 9 zemljišče ® tri Četrt ure od Maribora v kat. občini Vodole (Wadlberg) občina Leitersberg v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudba na Karola Sark, c. kr. uradnik v pokoju, Maribor, poštna ul. 9. OOdodododododOd^do ^ Od ¥* SPY ž pozna že vsakdo! g O J *Iris-tkanje23 m Kil — * a a O Permanent cefir ♦ §18 m za 6 srajc K 8'60§ 2 Recordia Kanevas 5 O 23 m K 1060 q 4> <► a Gorska tkalnica a o Storek & Machane t o SPY, št. 4, Orlov« gora o a (Češko.) 800 n 006D»a4D^a«o^o«n«o Suhe gobe kupuje Hans Sirk, Maribor, Hiintplalz. 720 Lepo srednjo posestvo v Šmarju pri Jelšah, 15 minut od cerkve in Sole, obstoječe iz sadonosnika, travnika, njiv, gozda in novo nasajenega vinograda, ki se je lani 10 po-lovnjakov vina že nabralo, z lepim zidanim, z opeko kritim poslopjem, se takoj zavoljo preselitve poceni proda. Natančneje K. Petelinz. Zgornja Polskava pri Pragcrskem. 965 Šivalni stroj 911 dobro ohranjen, se proda. Izve se v Ptnju, Herrengasse 5. Pošteni fant! Iščem in prosim za stalno službo, pri kakšni trgovini, ali kje zo, in sem pripravljen, kedaj se želi, najrajši kje v bli2tnt Ptuja ali Maribora. Starost 27 let, trezen, pošten in ledig, slovenščine in nemščine zmožen v govoru in pisavi. Kje sem, naj se vpraši pri upravi „Štajerca". 936 ^FKupite\ nič druzega proti g hripavosti, katarhu, za- I slinjentsti, krčncmu ir oslovskemo kašlju k* kor fine oksne d not potr. sprič. idr. in privatnih jamči gotovi uspeh. Zavoj 20 in 40 vinarjev. Doza 60 vinarjev Dobi se pri H. Mofitor apoteka v Ptuju, Ig Behrlbalk. apoteka v Ptuju, Kirt Herrmann, Laski trg. A. Elsbacher, Laški trs, A. Plunger, apoteka, Podčetrtek, 886 c3 & -•=•5 -I i *s o B o >■ O a P4 1; 1! a tU illi Sit i SI- .. g •■» ° a * * , .s Ji \ ;ojb f M 3 Jedilne gobe! orehi! Papir- Kupim vsak dan vsako množino svitle jedilne gobe kj K 4-50 do K o —, svitle rrebe kg 40—46 h. zlata reinMte, Pariser 16—20 h, fižol (Watt-tel) 26—27 h, pSenica 18-18 h, j ljca 5 k. za 20 h. 0»k» Mospk, Ptnj. Draugasse 6 pofc|-Piricha, filijalka 21 (p. Brenčita) Dobro idočo se da na račun ali v najem. Več pove upravništvo ,.ŠV jerca". 96i rMVMMMMMMf Epilepsija, Krči, Nervozno stanje. | Izredni uEpehi potom t „Epileptike«" * post. varov. Cena K 7'- 4 Zahtevajte zdravniško«-pravo št. 36 sastoij od glavne zalo je. Aiotkiki zur A««tria. Dunaj IX, ali fa naravnost od fabnke: riv. Sebwiienapstbeke. Frankfort »a Mahi. S Zakaj skrbite tako slabo za O O O vaš želodec, O O 0 kakor da bi ne bil tako važen, kakor drugi organi Ako želode« ne prebavi, je vse truplo za delo nezmožno. Priznano domaČe sredstvo, ki se napravi iz izbranih zdravilnih zelenjav, ki pospeši apelit in prebavo ter milo odvaja, ki zniža /nane posledice nezmernosti, slabe diete, prehlajenja. *e-denja, bolečine v želodcu, napenjanje, preveliko kisline, krčevite bolečine, je dr. Rosa balzam za želodec iz apoteke B. Frigner r Pragi. Vsi deli embalaže no- ij&L^Vv hijo postavno var&tve- f^^3Kjh?\ no znamko! V^v* j/ Glavna zaloga: Apoteka ^&MSŽr in kr. dvorni liferanti, „k črnemu orlu" Praga, Kleinseite 20$ kol Nerudagasse. Postna razpoSiljatev vsak dan. 1 cela steklenica 2 K pol steklenice 1 K. Po poŠti proti naprcj-plačilu K 1-50 se poSl.ei 1 malo, K 280 1 veliko steklenico, K 4-70 dve veliki, K 8-— Štiri velike steklenice, K 22*— pa 14 velikih steklenic franko na vse postaje Avstro-Op- ške. — Depoti v avstro-ogrskih apotekah. 939 oooooooooooooooooooo NB. Osvezenje toka krvi, delovanja živcev, okrepča-nje kože proti prehlajenju se doseže z Kot vodo za glavo odnosno za zobe in za olep-šavanje tenta neobhodno potrebno je zaanje Vam Diana-Franz-žganje rad priporoča zaradi njegovega desinfek-cijskega in vendar osvežujočega vpliva, ki prihaja v glavnem od njegovega dodatka — mentola. Temeljna snov Diana-Franz-žganja je najfinejši, dvojno prekuhani vinski destilat. Zgorajšna varstvena znamka vas varaj e pred ponaredbami. Zahtevajte pri nakupu le pristno Diana-Franz-žganje in pazite na to, da nosi steklenica vprešano ime „Diana" ter da imata goba in plombagorajšno varstveno znamko. Domači prijatelj v pravem zmislu besede zamore se imenovati naše Diana-Franz-žganje vsled njegovega izvrstnega vpliva in njegove mnogostranske rabljivosti. Cena male steklenice K —50, srednje K 1-20, velike K 240. Se dobi povsod, kjer ne, pa direktno: „Diana-Franzbrannt-vvein-Produktion Ges. m. b. H., Dunaj L, Hohenstaufeng. 3z. grl VI § za mojo dobro idočo gostilno od 1. januarja 1911 naprej ali = natakarja na račun, ZZZZ dobri prostor za krojaškega mojstra. Vpra- [se pri lastniku g. Georg Lanko, trgovcu in krčmarju, Trofin. 924 Pekovski učenec takoj pod ugodnimi pogoji sprejme. Tudi se s 15. novembrom mlajši fant kot hišni hlapec in raznaševalec peciva. Fabrika kmetskih. in vinogradniških mašin Vi Papir- 940-D mno* :obc kg le 1 rehe reinette, (Wach-18-19 Oskar 6 poleg agoznici I. stilno Parna in luksus-pekarija Celje, Grazerstr. 5. 928 Proda se posestvo, 9S1 ii eno uro hoje od Lavamunda in ima go-lniško koncesijo ter je vezano z žago, doma-1 mlinom, štampfo, 13 johov gozda, deloma podirati, 31 johov njive in travnika, z ži-Jn in mrtvim inventarjem, za 18.000 kron. imdbe pod „Genie" poste restante, Lavamiind. Išče se v najem: gostilno, |io je mogoče združeno z mesarijo. Najem-i z ženo v obrti priden in ima kavcijo. Po-idbe pod „Hilda", poste restante Unterdrau-burg. 930 Mesto 40 K samo 6 K Priložnostni nakup Gamsova brada -ite 208- K. 2 89 l eklenice, .tro-Oer- 939 M30 pod. jelenovi bradi, lova, zelo lepa, 15 cm dolga, dlaka, z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim križem, skupaj samo'6 K. Dlaka in okroc pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj IX, Altmuttergasse 3/123. Mnogo priznalnih pisem. 903 enetljiva novost! 600 kosov le K 4*20. «a pozi. prec. anker-ura 7. verižico, natančna, 3 letna garanti; 1 moderna zidana kravata za gospode; 3 IT. žepni robci; 1 mri prstan za gospode z imit. biserom ; 1 krasna eleg. garnitura tega kinča, ki obsega 1 krasni kolje iz orient, biserov, mod. ■ki kinč s patent-zaklepom, 2 eleg. damska braceleta, 1 par Bikov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo; 1 pta denarnica; 1 p. gumb za manžete, 3 gradno dublc-zlato ilerit-zaklepom; 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši raz-■ sreta; 3 zabavni predmeti, velika veselost za mlado in staro, ido praktičen seznamek ljub. pisem za gospode in dame, 20 h}, predmetov in Se čez 500 rabnih predmetov, v hiSi neob-bo potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, le K 420. Posije po povzetju dunajska centralna razpošiljalnica Gh. Jungwirth, Krakova št. 38. m pPn naročbi dveh paketov se priloži 1 prima angleška britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. pnporofa najnovejše vitala mlatlln« stroje, stroje za vezanje krme, srot-mline, za rezanje repe, rebler za koruzo, sesalnioe za gnojnice, tri-jerje stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grabljs (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, stroj za košnjo trave in zitja, najnovejša gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih socu.ane, hidravlične preže, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differential Hebelpresšiverke} patent „Dučhscher", daje največ tekočine, se dobiie le pn meni. Angleike nože (Gusstahl), rezervne ae*e, prodaja mašin na čas in gar&noiio. — Cenik zastonj ra tranko. Štev. 994. 957 t* Viničarja z večimi delavskimi močmi išče g. Rudolf Wibmer V Ptuju za svojo viničarijo v Hrastovcu pri Zavrču. Prosilci naj se oglasijo v Ptuju, Herrengasse 7. 9*9 Izjava. Jaz podpisani Matevž Rajschter, posestnik v Raunah, obžalujem, da sem gospoda Antona Glušič-a. posestnika sina v Raunah, meseca septembra t. 1. pri orožnikih in pred . sodnijo obdolžil brez vzroka tatvine, preklicem isto obdol-žitev, ter se zahvaljujem napram Antonu Glušiču, da je odstopil od obtožbe in plačam obenem stroške. 958 Vabilo za ustanovitev zadruge za toplokrvne in hladnokrvne konje za ptujski okraj. Gospodje konjerejci Bodnijskega okraja Ptuj se vabijo na pogovor v nedeljo dne 13. novembra t. I. ob 9. uri predp. kateri se vrši v hotelu „Stadt Wien" (Kossar) in se opozorijo na koristi članov te zadruge, kakor je gospod predsednik c. kr. konjerejske zadruge, pl. Rosmanit, povodom dne 9. julija t. 1. v Ptuju vršivšega se premiranja konjev omenil. Vojaška uprava bi od teh konjerejcev nakupovala sposobne kobile za visoke cene, a pustila nakupljene kobile v posesti prodajnika in bi po preteku šestih let prešle v neomejeno posest dotičnega posestnika. Tudi sposobna žrebe-ta teh plemenskih kobil bi se prodajale za dobre cene. Konjerejci dobrih konjev bi dobivali tudi od ministerstva za kmetijstvo premijo v novcih. Nadalje bi se članom za zmerne cene oddajale dobre toplokrvne plemenske kobile iz sloveče državne kobilarne v Radautzu na Sedmograškem in bi se v postajo v Ptuju postavil toplokrven žrebec izborne kakovosti, ki bi se vporabljal zgolj v obrejitev kobil članov navedene zadruge. O koristih te zadruge bode poročal gospod prodaodnik sam povodom zborovanja konjerejcev. Konjerejci! Vzemite ta blagi namen na znanje in udeležite se mnogobrojno shoda zaznamovani dan. Okrajni odbor v Ptuju, C. kr. zadruga za dedne 2. novembra 1910. želno konjerejo na Štajerskem, dne 2. novembra 1910. Predsedn.k; Alfred pl. Rosmanit m. p. Načelnik: Jos. Ornig m. Veliko presenečenje! 600 k. «a.le K 4-—. Ena krasna pozlač. 36 urna prec. anker-ura z verižico, gre natanko, se garantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 oajf. žepni robci, 1 prstan za gospode z imit. dragocenim kamenjem. 1 špic za cigare z bernsLeinom, 1 eleg. broša za dame (no-nost), 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 denarnica iz usnja, 1 žepni nož, 1 par gumbov za manšete, 8 prsne gumbe, vse double-zlato s patent-zatvorom, 1 nežni album za slike, obsega 36 najlepših slik sveta, 5 jux-predmctov, veliko veselja za mlade in stare, 1 koristni „Briefsteller", 20 predmetov za korespondenco in še 600 k. div. predmetov. V hiši neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro, ki je že sama denar vredna, košta samo K i-—. Naslov: Dunajska hiša blaga F. Windi«ck. Krakova št. 0/10. NB. Kar ne dopade, denar nazaj. 961 XiOGOOOOOCXXXXXXItXXXK China-železni Malaga glaž 2 K; prašek in pilule za bledolične, škatlja 2 K, izvrstno sredstvo za okrepčanje krvi. OO Sok iz zelenjave za prša in pljuče, OO glaž 1 K 20 h; Jako dobro proti kaslju, pomanjkanju sape itd. Čaj in pilule za čiščenje krvi a SO k. OO Čaj proti protinu v zavojih a 80 li. OO Balzam proti gihtu v udih in živcih it 1 K izvrstno namazanje proti bolečinam. Strup proti ščurkom, mišam in podganam a 1 K se dobi v apoteki 966 L. HERBST, BLEIBURG (Koroško). Kupi se ne pod 10 in ne čez 20 oral obsegajoče posestvo, ozir. manjša gostilna. 9&0 Natančne ponudbe sprejema Aug. Holler. Ilochenegg M Cilli. OOOOOOOOO Brivski učenec *"■ (frizer) se pod dobrimi pogoji sprejme pri g. Gust. I'aidasch, brivec v Brežicah na Savi. 000000000 Železniška Roskopf-patent ura ima rubine, emajl-cifemico, gre 38 ur, pravo niklasto ohišja, ki ostane bslo, iarnir-pokrov za odpreti, s steklom krito, anker-kolesje * pa-Knt-navijanjcm. grč garantirano na minuto cena za t kos ... K *'~ z dvojnim manteljn. „ 1'— ilstem Roskopf-pat. ,, 3*— srebrne Roskopf-ure „ 6'— Original ..Omega" pravi nlkel] 15 rub. K 18'- fravo sreb. 15 „ „ 25*— t karat zlato od ,. 10O-- Original „D0XA" an ker-remont. ura, 15 rubi«, rokoko kovinsko ohiSjc is Htarega srebra 24"( kakor slika z raznimi plastičnimi reliefi, izvrstna preciiljska ura ta ieleiniiarjc. Cena za 1 kos ... K 14' Ista 20" gladka . . „ 15--v srebrnem ohfiju . „ 20'— z dvojnim manteljn. „ 24*— Cene srebrne remontoar-urs xa go#po| ter niča is stekla, polir. okrtfit1 okvirje 80 cm srednje nn Cena 1 kosa . . . K6--s clferrtlco, ki sveti „ 6*N BidilDica s terkvwo-sliilpoi. zmaja 70 cm visoka, krasno iidelias,!. velikim hudilniin kolesjem ia do» skim zvonom K 12.— Kdor enkrat kupi, ta kupi zopet! Pošlje po povzetju! Risiko popolnoma izključen! Za kar ne dopade, denar nazaj I Zahtevajte moj veliki glavni cenik z nad 6000 podobami o najnovejših nrab, zlatim in srebernem blagn, ki se vsakomur brez knpne obveznosti franko pošlje. B Korespondenona karta z natančnim naslovom zadostuje. fflj Climai- Najcenejši promet. Nobene finančne kontrole. Najmanjša potreba vode. Nobene nevarnosti za razstrelijo. AC H RICH & Co., Dunaj XIX./6 Heiligenstitdterstr. 83. 699 ^•®M8MNHMW»0MMr« Najnovejše 908 "©eanLcisn. - a^exotorje celo priporočljive za kmetijstvo in obrtnike, lahko prinčljive in trpežne od 1000 K naprej z 2 do 20 PŠ, tudi prevozne, ali pa na sezajoči plin od 10 do 200 PS za večje obrti, priporoča pod strogim jamstvom in ugodnimi pogoji Josip Boschitz, strojni stavbenik, pošta Grafenstein, Koroško. NB. Odgovarjam, ter pošljem cenike, če se mi naznani, za katero rabo, ozir. silo, naj bode služil motor. Ceno Posteljno Perje ID Ena kila sivo, Slišano K 2'—, 'pol-belo K 880, Ho K i.—, prima mehko kot daune K 6'—, raoko-pria " . Slis., najboljša vrsta K 8-—, daune K 6-, te> U_ K 10'—, prsni flaum K 12-—, od 5 kil naprej franko. U^P" Botove postelje *9* nlet (nanking) ena tuhna, velikost IH0X116 ™ z dvema Vam ma pod glavo, te 80X&8 cm. dovolj polni, z novim sivim. Ciifp-nim in trajnim perjem K 16-—, poldaune K 20— daune K 21-;! tuhna sama K 12-—, li-—, 16--, blazina pod'glavo K 3-, 3«, *•—, posije po povzetju, zavoj zastonj, od K 10— naprej Max Berger, Desohenitz št. 1012, Bohmerwald. Ceniko matracab, odejah, prevleCkih in vsemu drugemu bli postelje zastonj in franko. — Kar ne dopade, se zameni ali dwr1 nazaj. edim m d svoj. okra 4-4-4-4- • 4- 4-4.4.4-4- 4- 4- 4- 4- •$• •** 4- 4-^"^> Št. 43.440 II. 5.793 Štajerski deželni odbor je sklenil, da v svrho temeljite izobrazbe viničarjev v amerikanski trsni kulturi in v prometu sa-dno-drevesne šole ter v napravi sadonosnikov in ravnanjem z njim tudi leta 1911 priredi stalne viničarske tečaje in sicer na: 1.) deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru ; 2.) deželni viničarski šoli v Silberbergn pri Leibnicu ; 3.) deželni viničarski šoji v Zgornji Kadgoni; 4.) deželni viničarski šoli v Skalicah pri Konjicah. Ti tečaji se pričnejo s 15. februarjem in končajo s 1. decembrom 1911 V Mariboru se 14, v Zgornji Radgoni 16, v Leibnicu 26, v Skaliti pri Konjicah 12 sinov posestnikov in viničarjev sprejme. Le-ti dobijo na omenjenih zavodih prosto stanovanje, polno hrano in poleg tega mesečne plače 8 kron. Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le v toliko tudi teoretična, v kolikor je to za preddelavce in samostojne viničarje neobhodno potrebno. Po končanem tečaju se vsakemu udeležencu izroči spričevalo o njegovi porabljivosti. V svrho sprejema v enega teh tečajev imajo prosilci svoje koleka proste prošnje do najkasneje 6. januarja 1911 deželnemu odboru vposlati. V teh prošnjah je izrecno omeniti, v katero preje omenjenih viničarskih šol hoče prosilec vstopiti. Priložiti je tem prošnjam: 1.) Dokazilo o končanem 16. letu življenja. 2.) Nravnostno spričevalo, katerega mora župnijski urad potrditi. 3.) Zdravniški izkaz, da prosilec ne trpi na kakšni nalezljivi bolezni. 4.) Odpustno spričevalo od kakšne ljudske šole. **H* Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da bodejo od 15. februarja do 1. decembra 1911 nepretrgano v tečaju ostali in "tt1 se vsem izobrazbe se tikočim naredbam deželnih strokovnih organov pokorili. ^H" Gradec, dne 17. oktobra 1910. iS Od štajerskega deželnega odbora. . obžs lotu poz: srčr lliajatll) ia o4|OTorni urednik: Kari Linhart. Tiikal: W. Blank« v Raji dijc 40 5313