Leszek Moszyäskl Univerza v Gdansku ' ALI JE IME SLOVANI RES NOMEN ORIGINIS? Čeprav je bilo o imenu Slovanov napisanih že veliko del, je ostalo do danes nejasno. Ni se posrečilo zvezati konkretni koren s konkretno pripono. Večkrat ponovljene trditve, da gre za nomen oiiginis, ki je bilo tvorjeno s pripono '-eniiVh II janiith, so si pridobile zagovornike, toda besedotvorna podstava — ime »reke ali jezera SJova, SJov/e«* ostaja še naprej samo hipoteza. V svojem referatu bi hotel ponovno pretehtati vso stvar in predložiti poskus še ene razlage, ki se deloma navezuje na hipoteze prejšnjih. Teh ni bilo malo, saj je že od XIII. stol. naprej ime Slovanov zbujalo zanipianje. Prvi pregled rešitev je dal Lubor Niederle v svojem velikem delu Slovanske staiožitnosti leta 1906^. Po tridesetih letih se je pojavil Pogled na zgodovino etimologije imena »Slovani« E. Sluszkiewicza'. Pregled poskusov razlage imena Slovene je objavil tudi Jan Otr^bski*. Z nekdanjimi hipotezami se povezujejo tudi drugi raziskovalci^. Razumljivo je, da tudi jaz ne morem mimo prejšnjih hipotez, vendar se moram zaradi odmerjenega prostora omejiti samo na najpomembnejše. Med prispevki, ki poskušajo razložiti ime Slovani, so takšni, ki pripisujejo večjo težo pomenu korena, in drugi, ki postavljajo na čelo pripono. Med najstarejše razlage spadajo tiste, ki so povezovale ime Slovanov s korenom izrazov s7ovo ali slava. Vendar nista to edini etimologiji. Skrivnostno 'slov- so povezovali tudi z izrazom sluga, pa tudi z gotskim slavan 'molčati', z lit. salava 'otok' s prasl. 'sloba II svoba 'svoboda'; včasih tudi z dragim delom imen na -siavt, s pridevnikom slovh 'počasen', s samostalnikom siovt 'grič', z zaimkom 'slob- II 'selb, 'slov- II 'selv-, in še z nekaj dragimi. V priponi '-en- so videli nekateri deležniško obrazilo, dragi pridevniško, tretji spet prvino, ki naj bi tvorila pridevniške samostalnike, četrti pa morfem, ki je razširjal zaimkovo deblo. Od Dobrovskega dalje so izenačevali to pripono z obrazilom -enin'B, ki tvori od toponimov tkim. nomina originis. Takšna razlaga je prisilila raziskovalce, da so iskasli toponim, ki bi bil podstava te izpeljave. Dobrovsky ga je našel v imenu *Siovy, ki je genetično povezano s samostalnikom slovo; Safarik je povezoval "Siovy z lit. salava, mlajši raziskovalci pa * Gl. npr, F. Stawskl, Zarya slowotwörstwa piaslowiafiskiego, v: Stownik prastowiahski, 1. zv. A—B, Vrociav—Varšava—Krakov—Gdansk 1974, str. 119. 2 L. Niederle, Slovanski starožitnosti, II/l. Püvod a pocätky Slovanu jižnich, Praga 1906, str. 47&—484. ' E. Sluszkiewicz, Ezu( oJca na dzteje etymologii nazwy »Slowianie', Przeglqd Klasyczny 9—10, Lvov 1936, Str. 731—798. * J, OtrQbski, Slowianie. Rozwi^zaiüe odwiccznej zagadki ich nazw, Poznanj 1947, str. 35—53. ' Novejšo literaturo o tem vpiašanju je mogoče m. dr. najti v geslu Slaven v: P. Skok, ERHSJ 111. Zagreb 1973, str. 281—283; v geslu Slowianie, ki ga je prispeval F. Slawski v: Slownik Starotytno&ci Slowiafiskich, 5, Vroclav—Varšava—Krakov—Gdansk 1975, str. 274. 129 rekonstruirajo toponim od korena k'leu II k'loy, v pomenu 'teči' ali 'čistiti'. Toda nekaj drugega je rekonstruirati toesedotvorno podstavo in nekaj drugega najti objekt, ki ga označuje rskonstruirani tapomim. Takšnega objekta doslej niso našli, ni se ohranil v izročilu Slovanov. Nomina oiiginis na -;-enini> so pomenMa živo in produktivno skupino izrazov. Nerazložljiv bi bil prenos takšnega imena iz kraja v kraj, ko b:i se popolnoma odtrgalo od ozemlja in se preobrazilo iz plemenskega v etnično ime. Ni mogoče soglašati s trditvijo, da bi bili prvotni prebivalci ob (reki, jezeru) 'Siovy — Slovani z migracijami in pridobivanjem novih ozemelj obdržali vsakokrat svoje ime, tvorjeno po kraju, kot nadrejeno ob na novo tvorjenih (prav tako po kraju) plemenskih imenih; da bi namreč npr. po prilhodu ob Viislo govorili o sebi: »Mi ismo Visljani 'ipleme ob Visli', toda istočasno smo Slovani 'pleme ob Slovy'« itd. Analiza slovanskih imenskih tipov narekuje ločitev sistema plemenskih imen od sistema etničnih imen. Plemenska imena zadevajo samo lastni etnos, in mnoga izmed njih limajo do danes pregledno besedotvorno zgradbo. Nedvomno zavzemajo prvo mesto nomina originis. Takšna imena kot npr. Drevjani — Derev-Ijani, Lqdjani, Poljani, Ločani (polj. Dizewianie — Derewlanie, Lqdzianie, Po-lanie, Luczanie) se povezujejo z zemljepisnimi apelativi 'dervo, * Iqdo, polje, Igka in so pomenili prebivalce gozdov, polj ali lok; imena tipa Visljani, Cie-spenjani, Sležani, Moravljani pa so bila povezana s konkretnim, neponovljivim objektom Visla, Pjana, Sl^ža, Morava. Plemenska imena iz toponimov, ki bi bila tvorjena 2 drugimi priponami, .so redkejša. Za primer bi lahko navedli pripono '-itjo- v imenu Dregoviči, od zemljepisnega apelativa *dregT^v- 'močvirje', ali na *-hci v imenu Struminci od rečnega imena Stmma idr. Nekatera imena, ki so bila v praslovanščini .gotovo še pregledna, so danes težko razložljiva, npr. Dolenjci, Daleminjci, Stodorani. Imena iz toponimov se delijo, kakor smo videli, v dve skupini: iz apelativov in iz imen. Prva so lahko nastopala neodvisno na različnih območjih slovanščine (npr. Drevjani ob Labi in Derevljani ob reki Pripet, Poljani ob reki Varti in ob Dnepru), druga so bila neprenosna. Zato povzroča etimologom toliko .težav ime Obodriti, ki niso več ob reki Odri, s katero se morda upravičeno ali neupravičeno povezuje. Veliko redkeje kot od toponimov so plemenska imena nastajala iz .osebnih imen. Med takšna štejemo npr. ime Radimiči, ki je nastalo iz eponima 'Radim'i>. Imena tega tipa, nepovezana z ozemljem, so se lahko prenašala iz kraja v kraj. Pri tem velja omeniti teorijo o .selitvah Radimičev. Bila so tudi plemenska imena, že v praslovanskem obdobju nemotivirana, ki se danes skoraj ne dajo razložiti, npr. Srbi, Hrvati, Dudlebi. Ta z ozemljem nepovezana imena so se s selitvami plemen prenašala iz kraja v kraj; tako imamo npr. Srbe na Balkanu in v Lužici; Hrvate na Češkem, v Rusiji, na Balkanu; Du-(d)lebe v Ukrajini, na Češkem, v Panonij.i. Vse to so splošno znane stvari. Vsa plemenska imena so rabila za razločevanje posameznih plemen v okviru enega etnosa, torej družbenih skupnosti z veliko skupnimi prvinami, med kaite-rimi je bil na prvem mestu jezik. 130 Drugi imenski sistem je rabil za razločevanje lastnega etnosa od sosedov, ki so imeli drugačne običaje, in še posebno, drugačen jezik. Ta sistem ima značaj vzdevkov; v primerih, ko je bilo prevzeto tuje ime, je le-to dobivalo v teku časa značaj vzdevka. Za primer prvih lahko navedemo tri Slovanom sosednje etnične skupnosti: germansko, turko-tatarsko in finsko. Germanske sosade so zaradi nerazumljivosti njihovega jezika Slovani imenovali Nemce, svetlolase turko-tatarske sosede so imenovali Plavce (Polovci), ugrofinskim na severo-v2ihodu pa so rekli kar naravnost »tujci« — Cudt. Ko so Slovani prihajali v stik s tujci, so prevzemali njiihovo ime in mu po določenem času dali svoj občni vzdevčini pomen. Tako so npr. germanski pridevnik 'Teudisk, stvn. diutisk 'ljudski', ki se je razvil v novonemški deutsch, Slovani prevzeli kot 'tjudj- -> tuj, polj. cudzy, rus. čužoj, sh. tuđi. Ta izraz je popolnoma izgubil zvezo z etnosom in je znan samo v pomenu 'tuj'. Tudi stik z Avari je pripeljal do apelativizacije njihovega imena: Obrh, Obrin'h sta se pri zahodnih Slovanih razvila v pomen 'velikan, silak'. Tako se na isplošno razlaga izvor polj. besede oibrzym. Podoben prehod lastnega imena v občno ime najdemo tudi pri drugih etnikih. Stcksl. ispoliiTh 'velikan' izhaja od imena skitskih Spalov, ukr. vardh 'velikan' od imena germanskih Varjagov, maked. elim 'velikan' od imena Helenov. Ime Helenov začenja že v stcksl. (kar je prešlo tudi v staroruščino) označevati pogana. Slovanska etnična imena imajo analogijo v drugih jezikih. Tako so npr. Grki imenovali ne-Grke "bi bärbaroi zaradi njihovega Grkom nerazumljivega jezika, Germani so keltsko plemensko ime Voicae v germanizirani obliki valh prevzeli v pomenu 'tuj' in jo prenesli celo na romanske prebivalce (od tod slovansko ime za Romane, prim. sloven. Vlah, Lah), in s slovanskimi ujetniki je prešlo njihovo ime v romanizirani obliki sclavus v pomen 'suženj' itd. Videli smo, da se sistem etničnih imen izrazito loči od sistema plemenskih imen, zato upravičeno domnevamo, da so itudi za označevanje lastnega etnosa v nasprotju do tujih Slovami uporabljali lime iz etničnega sistema in ne iz plemenskega poimenovanja. Za obravnavano vprašanje imajo bistven pomen zgodovinski zapisi. Znano je, da se Ime Slovan (npr. v grški obliki Sdlabenoi ali Sklabenoi) pojavi v zgodovinskih virih razmeroma pozno, šele v VI. stoletju. Malo verjetno je, da bi bilo šele takrat nastalo toponimićno plemensko ime; ne bi bilo imelo namreč več možnosti, da bi postalo etnilčno ime za vse Slovane, in, vsaj v spominu bi bil moral ostati toponim — besedotvorna podstava. Toda tega niso zabeležili zgodovinski viri, niti ljudsko izročilo, zapisano npr. v Nestorjev! kroniki. Moramo torej domnevati, da je to ime obstajalo že prej. Toda v tem primeru se nam vsiljuje osnovno vprašanje: zakaj ni nihče od teh, ki so bili prej v stiku s Slovani, zapisal tega imena? Temeljna razlika med viri iz VI. stoletja in starejšimi je v tem, da zadnji navajajo posamezna plemenska imena, ki so danes težko razložljiva (npr. problem Nevrov pri Herodotu, veliko imen pri Ptolomeju), ali pa so, kot je trdil H. LowmianSki*, »starodavni viri obravnavali Slovane kot enovito celoto in niso razločevali njihovih delov ter so jih označevali s svojim, ' H. Lowmiafiski, Poczqiki Polski. Z dziejow Slowian w I tyszqcleciu n. e., zv. 2, Varšava 1964, str. 44. 131 ne s slovanskim imenom. Tako imenuje npr. Ptolomej Slovane Venede. Domnevajo, da je to ime, čeprav še ni v celoti razloženo, ikeltskega izvora in da so ga sekundarno razširili na Slovane njihovi sosedje. Zelo verjetno je, da se najstarejši pisci niso srečali z imenom Slovan. To pa bi pomenilo, da slovanska plemena, s katerimi so prišli v stik, sama sebe niso imenovala Slovani. Uporabljali so samo svoje plemensko ime, o sorodnih plemenih pa tudi niso poročali. Šele v VI. stoletju, ko so Slovani prišli na Balkan in so se tu vključili v zgodovinske dogodke, kot so npr. vojne z Goti, so postali zgodovinski poročevalci (letopisci) nanje pozorni in so začeli zbirati informacije o Slovanih. Zdaj ne pišejo več samo o enem plemenu, s katerim iso se srečali, ampak o zvezah in razdelitvi Slovanov; in zanimivo je, da z imenom Slovan zajamejo samo njihov del. Tako deli npr. Jordanis (ki povzema Cassiodora) Slovane (imenuje jih Venete) na plemena SA:7avfnov (beseda ni nič drugega kot grecizirano ime Sloveni; to je neovrgljivo dokazal E. Sluszkiewicz^), Antov in Venetov. H. Lowmianski^ misli, da se v tem odsvita gotska terminologija. Stvar razlaga takole: Od najstarejših časov so severozahodni sosedje Slovane označevali z imenom Venetov, ki je bilo preneseno od keltskih plemen. To ime so sprejeli Goti, ki so se selili s Severa, in ga razširMi na vsa slovanska plemena, ki so jih srečali v času svojih selitev proti Črnemu morju. Ime Veneti je postala splošna oznaka za slovanski etnos in je prodrlo tudi v zapise latinskih in grških avtorjev. Ko pa so začeli na občmomorska ozemlja prihajati ob Dnepru navzdol drugi Slovani, ki so jih sosedje imenovali Ante, so novo ime prevzeli tudi Goti. To je pripeljalo do razcepitve pomena imena Venetov: razen ohranjenega širšega pomena 'Slovani sploh' se je razvil še drugi 'severozahodni Slovani ob Odri in Visli', ki je bil v opoziciji do pomena Anlov 'občrnomorskih Slovanov'. Te spremembe so prav tako vidne v grških sporočilih. Sicer pa so v VI. stoletju nastale bistvene spremembe. N.a balkanski polotok začnejo prihajati Veneti-Slovani, ki izvirajo iz obodrskih Venetov in iz občrnomorskih Antov, in so skupaj ustvarili nekakšno tretjo skupnost Venetov-Slovanov. »To skupnost so Goti imenovali z njenim imenom — Slovani —« piše Lowmianski, in dalje: »Od VII. stoletja začne ime Antov, ki je bilo umetno in tuje samim Slovanom, izginjati iz virov; ime Venetov, ki je bilo prav tako umetno in tuje Slovanom, je ostalo v rabi pri nemškem prebivalstvu, ki je tudi pozneje imenovalo svoje slovanske sosede Vendi ali Vindi. Nasprotno pa je ime S.[klaveni], domače, slovansko, prešlo k vsem sosedom in se razširilo na slovansko celoto, ustrezno njihovi lastni terminologiji.«' Ta zadnji sklep towmiariskega ni prepričljiv. Malo je verjetno, da bi bilo ime Slovanov izključna domena tistih Venetov in Antov, ki so prišli v VI. stoletju na Balkan (če uporabimo terminologijo Jordanisa), in da bi se šele od tu razširilo na vse druge Slovane. V dobi, ko so nastali Jordanisovi spisi, se je osrednje-slovanska skupnost šele kristalizirala. Njena posebna plemenska imena niso bila znana niti Gotom, niti bizantinskim in latinskim piscem, vedeli so samo to, da so na novo priseljena plemena Veneti-Slovani. Ne vemo, kdo so bili informatorji Jordanisa in njegovih predhodnikov, lahko pa domnevamo, da so bili to Anti (Jordanis se je mudil v okolici Soluna kot duhovnik), ki so o novonasta- ' E. Sluszkiewicz, n. d., str. 735. « H. towzmiartski, Sklawcni, geslo v: Slov/nik Slaioiytnosci Slowianskich, 5, str. 227—228. « H. Lowmianski, SSS 5, str. 227. 132 jajoči slovanski skupnosti malo vedeli, in so jo pač imenovali s splošnim apelativom sloveni tj. jezikovni pobratimi. Ta apelativ (v pogrčeni obliki Sklabenoi in Sdlabenoi, oz. v polatinjeni Sclaveni), razumljivo, ni mogel takoj dobiti pomena 'celote Slovanov'; ni še dizrinil tujega termina Veneti, postal pa je samo v grških , dvofa-nmi> event. dvorenim^, zah.-slov. Drzewianin) znana samo v obliki na -janin'h, kot npr. srbohrv. ostrvljanin, državljanin, stcksl. RimVanim^, polj. mieszczanin. Prave dvojnice so redkost. Slawski^' rekonstruira 'gordenin'h J/ "gord'anin'h, toda normalno srečamo kontinuante, kot so stcksl. graždanin'^, rus. gorožanin, stpolj. grozdanin, srbohrv. građanin. V imenu Slovan pa doslej niso našli najmanjših sledov epenteze. Poučna je primerjava zapisov plemenskih imen v enem izmed večjih spomenikov. Tak spomenik z bogatim besedotvornim gradivom je staroruska Povest' vremennych let. Analiziral sem gradivo Kronike do leta 1000 po rokopisu La-vrentija'*. Tvorba Sloveni tako za oznako severnoruskih plemen kot za Slovane sploh (v celoti) je zapisana 39'-krat (brez pridevniških tvorb, ;ki so zapisane 26-krat), polno ime plemena Derevl'an 37-krat, se pravi skoraj enako število zapisov. V imenu Slovanov je pripona skupaj s ipredstoječim soglasnikom zapisana 31-krat kot BiH in 8-krat kot BEHi5_ v imenu Derevl'anov pa je nasprotno 35 zapisov z BAAH, en zapis z BAH jn en zapis z BAEH. Okrajšane tvorbe nastopajo Gl. npr. M. Plezia, Greckie i lacifiskie žrčdla do najstazszych dziejow Slowian, I. del (do 8. stol.) Poznas.j—Krakov 1952. " GI. op. 1 in 5. "Npr. B. Markov; Imenskite nastavki -in i -janin. Makedonski jazik,. VII/1, Skopje 1955, str: 8—24; M. Brodowska-HoDowska, Nazwy mieszkancöw w jqzyku staTO'Ceikiewno-slowiaftskim, Onomastica VI, Vroclav—Krakov 1960, str. 249—260. Slownik piaslowiaf\ski I, str. 119. " Po izdaji Polnoe sobranie msskih letopise}, tora peivyj, Moskva 1952. '5 Podatkov o straneh ipd. v prevedu ne navajamo; o tem gl. v poljski različici razprave, ki izide v knjigi poljskih referatov za VIII. mednarodni slavistični kongres v Zagrebu (1978). Op. prev. 133 4-krat: v orod. mn. APEBAAMH (enako tudi nOAAMH 's Poljani', toda C"b CAOBiHBI) in v mest. mn. AEPEBiiKt, ki je tvorjen tako kot oblika iz Žit ja Metodovega BTj BHCAtXT» v plemenskem pomenu (enako je CiBEPtX, toda HA nOAAHiX z variantami nOAEXt in vedno polnimi HA CAOBiHtX. Druge tvorbe tega tipa so: HOAAHE (18 zapisov z AAH), HOMOFAHE, BEAM-HAHE, CiBEPAHE (dvakrat) PHMAAHE, KOPCYHAHE (4-krat), MASOBIEAHE, nOAOHAHE {2-krat), BY5KAHE rOPO^HE — skupaj 29 zapisov po palatal-nem sogl. z AH in 7 po šumniku z AH. Izjemen je en zapis CtBEPEHLI in en vidno napačni KOPCAHHHY namesto KOPCYHAHHHY, kakor je zapisano na drugem mestu. Okrajšane tvorbe tu niso vštete. Opazna je tudi razlika v sklanjatvi. Imen. mn. Slovani je zapisan 19-krat, Derevljani 25-krat, od drugih izrazov tega tipa 26-krat. Druge tvorbe razen Slovanov imajo vedno končnico -e (enkrat je napačen zapis APEBAHA), v imenu Slovanov pa prevladuje -i (12-krat) ob redkejšem -e (7-krat). V tož. mn. v gornjih tvorbah prevladuje -y (12-krat) oh redkejšem -e (2-krat), v imenu Slovanov pa imamo 6-krat -i in enkrat -e. Pridevnik od imena Slovan ima zmeraj obliko s7oveni>sict (18-krat) ali slo-veni>ski> (8-krat; osamljen zapis CAOBECKt je nedvomno pisarjeva pomota, kakor pravilno domnevajo izdajatelji), od imena Derevljanov je pridevnik vedno derevhsk^b (7 zapisov). Kakor smo videli, je bila v zavesti staro ruskega pisarja pripona v imenu Slovan še vedno nekaj drugega kot pripona -janin'h v plemenskih imenih, čeprav je že opazno zbliževanje v sklanjatvi. V teku časa je to zbliževanje pripeljalo do popolne stopitve tvorbe Sloveni z nomini originis tipa Derevljane, čeprav se nikoli ne pojavi sekundarni epentetični 1. K tem spremembam, ki so se zgodile na vzhodnoslovanskih tleh, se bomo še vrnili. V drugih jezikih so ta proces zatemnile fonetične spremembe, ,ali pa sploh ni bil popolnoma izpeljan. V poljščini je npr. preglas e v a v večini množinskih oblik pripeljal že po fonetični poti do izenačitve tvorb Sloven^^ 2: Slowian in meščan'h, zemjant- 2: zeman, kar je spet povzročilo, da so se pojavile oblike tipa ziemienin, mieszczenin^'^. Prav tako so češki preglasi, čeprav so v osnovi drugačni, pripeljali do istega rezultata. V srbohrv. pa je, nasprotno, opaziti polovično ali samo navidezno zbližanje obeh tipov. Ob stari tvorbi Sloven imamo novejše s singulativnim -in — Slovenin, toda ob izraziti opoziciji do tvorb, kot je npr. državljanin, lahko domnevamo, da imamo tu opraviti s tvorbo tipa Srbin, Ugrin, Tatarin, ki je neodvisna od imen po izvoru na -janin. O tem priča tudi posebna tvorba Slovenanin (ki jo bere Skok" mehko Slovenjanin) iz XVI. stoletja, v kateri je pripona (s katero se tvorijo imena od toponimov) -janin dodana polni stari tvorbi Sloven. Tu bi lahko navedli tudi srbski zapis iz 1. 1550: CAOBHHAHe in CA0BHHiaH0M(L)i7» " Prim. J. toš, Cramatyka polska, III. Odmienia (fleksja) hisloryczna, Lvov—Varšava—Krakov 1927, str. 7. " P. Skok, na n. m. "a B. Stipčević, Marčanaka varijoitla «Skazanja o sJoveseh« činotisca Hrabra, Slovo 14, Zagreb 1964, str. 42—58. 134 Ce upoštevamo vse to, kar je bilo zgoraj povedano o praslovanskem sistemu etndčnih imen, o pomenu najstarejših zapisov imena Slovan v VI. stoletju in morfološko razliko, ki je opazna med tvorbo sloveni in odtopografsko skupino i imen zia prebivalce, lahko sklepamo, da je razlaga imena Slovan kot nomen ori- i ginis neprepričljiva. Ta trditev pa nas seveda sili, da poskušamo na novo razlo- j žiti funkcijo pripone -en- in s tem tudi celo tvorbo SJoveni. i Pripona, ki jo izkazuje tvorba sloveni, se da rekonstruirati kot '-en-o-s poleg i '-en-o-s in '-an-o-s in izenačiti s pripono, ki jo srečamo v primerih, kot so bratan'^ \ 11 hiaten'h II braten'h; sestrant» II sestreni' // sestrenTi in gotovo prvotni i 'pUan-h II 'p'hten'h // »pi/ent«. Tvorbe tipa bratan-h je označil Slawski kot patro- '\ nimične. Toda ker se termin »patronimik« povezuje predvsem z izimenskimi tvor- ' bami, od imena oz. poklica očeta, v našem primeru pa gre za veliko bolj splošne ' zveze, nekašne vrstne, bi jih pravzaprav lahko označli kot appellativa generis. ' Torej bi bil bratan'h, braten'h ali braten'h 'potomec bratov', sestran'h, sestren'b, ' sestren'h 'sestrin potomec', 'pMan'h, 'p'bten'h, •pT.fent 'potomec, tj. pišče ptice', ' a slovam>, sloven'h, sloven'h bi bil 'pobratim v jeziku, otrok istega jezika'. Na ta ' način bi se vrnili k stari etimologiji, ki povezuje ime Slovan s samostalnikom ¦ slovo, vendar z novo razlago pripone, katere funkcija in oblika ustreza znanim ' dejstvom. Normalna oblika manjšalnice ali ljubkovalnice je tu bratanhch II bratenhch II bratenhch; sestranbch II sestrenhch H seslrenhcb; 'p-htanbch II p'htenhch j j p'htenbch j in prav tako *siovani>cb // slovenhcb II slovenhch. Manjšalnih ali ljubkovalnih j oblik na -bcb od izvornih imen s pripono -janinh v praslovanskem gradivu ne srečamo. Ni plemenskih imen tika Drevjanin in 'Drevjanec, Mazovšanin in *Ma-zovšanec, Poljanin in 'Poljanec, a so Slovenin in SJovenBci, sestreni in sestrenhci. Znan je tudi staroruski tip Slovenik'b kot bratenik'b. Opuščam tu regularne femi- ' native na -tka, kakor tudi tip Poljanin — Poljak, Slovenin — Slovak^". ! V tvorbi Sloveni ni navzoča samo priponska dvojica ¦en'h II -eni>, .ampak tudi i -am> tj. braten'h II braten'h II bratan'h. Seveda je tu na mestu velika previdnost, I kajti ime Slovanov je v stoletjih doživelo različne notranje jezikovne analoške spremembe, pa tudi medjezikovni vplivj toda na nekatera dejstva je vredno opo-! zoriti. i Ce pustimo ob strani češko obliko Slovan, ki je, kakor je pokazal Gebauer^', povezana s češkim razvojem tvorbe tipa 'zemanin'h zeman (torej Sloven'b // \ Slovani slovenin kot zerhenin, Slovan kot zeman), lahko opozorimo tukaj na j hrvatski zapis SJovan iz leta 1613, ki ga navaja Skok^^ — obstaja vzporedno pri' pesniku Barakoviču v ikavski obliki Slovinka. Novejša hrvaška oblika Slaven je ' nedvomno sekundarna. Med prvotnimi tvorbami je znana v srbskem ekavskem izgovoru SJoven ob analoški tvorbi Slovenin, v ikavskem npr. Siovinac, medtem J " o tej priponi piše F. Slawski v: Zarys siowoiwörsiwa ptaslowiaf\skiego (op. 1), str. 128—130. " N. m. str. 130, Prim, Z. Stieber, Slovak i SIcwiak, J^zyk Polski XXI, Krakov 1936, str, 111—112| M, Gotkiewicz, Slo-wak — Slowiok. s/owiertsW — s/owiocki, JP XXVI, 1946, str. 97—106. -' J, Gebauer, Historickä mlavnice jazyka českeho, III. del, Praga 1960, str. 72—78. 22 P Skok, n. m. 135 ko je, kakor je pravilno opazil P. Skok^, oblika Slavjanin očitni rusizem. Nikjer ne srečamo ijekavskih tvorb. Ni pa izključeno, da je na hrvaškem ijekav-skem področju nastopala varianta Slovan'^, ki pa jo je pozneje izrinil srbski Sloven ali sekundami Slaven. Tvorbo Slovan ob Sloven, ki je v izraziti opoziciji s tipom državljan, poznamo tudi iz sosednjega slovenskega območja. Varianta Sloveni je izpričana predvsem pri vzhodnih Slovanih. Seveda bi popolna statistika vseh zapisov dala bolj zanesljive izsledke, toda dokler tega nimamo, se moramo zadovoljiti z delnimi zbirkami. Kakor je bilo že zgoraj pokazano, je bila tvorba, ki nas zanima, v preiskanem odlomku Nestorjeve kronike zapisana 31-krat z BiH jn 8-krat z BEH. Ni to pojav fonetičnega prehajanja e v e, ampak priponska vzporednost, znana tudi v staroruskih paralelah BPATAH1>-BPATiHbHb-BPATEHbHb CECTP'BHHHA-CE-CTPEHHIIA, m>TiHtm>-m>TEHI>m>24. To se ponovi tudi v mlajših tekstih. Za poskus sem napravil nekakšno ministatistiko, ki zajema način zapisovanja izraza Slovene v raznih prepisih prvega stavka Hrabrovega traktata^^. Zapisi z BiH nastopajo samo v srbskih in bolgarskih prepisih. V ruskih prepisih imamo, nasprotno, BEH ali sekundarno BAH (seveda vedno brez epenteže). In tako je v edinem prepisu iz XV. stol. BEH, v štirih prepisih XVI. stol. BEH in v petih prepisih BAH; v XVII. stol. najdemo v devetih prepisih BEH in v 36-ih BAH. Dva bolgarsko-ruska prepisla imata vzhodno obliko: iz XV. stol. BEH, iz XVI. BAH. Ce so ti iztrgani podatki tipični, bi to pomenilo, da je začetna vzhod-noslovanska dvojica Sloveni J J Sloveni bila v XVI. in posebno še v XVII. stoletju nadomeščena z analoško obliko Slovane, v imen. edn. Slovanin. Na koncu lahko sklepamo, da iz izpeljane analize: 1) praslovanskega sistema plemenskih in etničnih imen, 2) iz najstarejših zgodovinskih dokumentov, ki vsebujejo ime Slovan, 3) starocerkvenoslovanskih zapisov, 4) funkcije in oblike pripone — izhaja, da prvotne tvorbe Sloveni II Sloveni II Slovani ni mogoče izenačevati s skupino izvornih imen, kar pomeni, da ime ni bilo nomen originis. Bilo je apelativ tipa bra/enij // braten'h II bratan'i^ in je označevalo jezikovne »pobratime«. Nobeno praslovansko pleme ni sebe tako imenovalo. Ta izraz se. je uporabljal samo v odnosu do sorodnih plemen, kadar sosedje niso poznali plemenskega imena. Možen je bil torej tip povedi: »oni so naši sloveni«, »mi in oni smo sloveni«, »naš skupni jezik je slovenhsk'h«; ni pa bilo mogoče reči: »mi smo sloveni« brez drugega člena primerjave. Nekaterih obrobnih slovanskih plemen, kakor je opazil A. Brückner^, ,se je to ime, deloma v hipokoristični obliki Sloven^cb, za stalno prijelo. Ker se je izraz ujemal s praslovanskim sistemom vzdevčnih imen, je hitro postal eden izmed njih. To dokazujejo najstarejši ohranjeni staroslovanski teksti. Stopitev s tipom plemenskih imen na -janin'i> je sekundama, in je v vsakem od slovanskih jezikov potekala nekoliko drugače. Prevedel Franc Jakopin Filozofska fakulteta v Ljubljani " N. m. ^ Prim. I. I. Sreznevskij, Malericly dlja slovarja drevnerusskogo jaiyka po pis'mennym pamjatnikam. I—111, Sanktpeterburg 1893—1903 I 1C7—168, 11 1756, 111 341, 416, 421; Slovar" russkogo jazykaXI—XVU vv., 1. zv. (A—B), Moskva 1975, str. 320. 25 Gre za stavek: Prežde ubo SlovSne ne imeaxo kT»nigi». Iz izdaje; K. M, Kuev, Cernorizec Hrab'hr, Soiija 1967. 'o A. Brückner, Slownik etimologiczny j^zyka polskiego, Krakov 1927, str. 501. 136