Gospodarske stvari. Solnčnica in nje korist za kmeta. Kdo ne pozna one rastline, ki stoji na dolgem ateblu ter ima cvet, tako težek, da visi doli proti zemlji ? Ker ima nekaj enako podobo 8 solncem, zato se imenuje solnčnica, vrhu tega pa še bojda rada obrača svoje lice proti solncu. Ni resnica to ali domišljija dela tudi v tem nekaj, človek nima zavoljo tega nobene škode. Naj pa ima že ime, od čeaar koli lioče, toliko se nam zdi, da ni brez vse potrebe omeniti o njej —¦ to, da ima veliko koristi za kmeta, ako si ve prav obrniti z njo. Sem ter tje sejfjo to rastlino po cele njive in pravi se, da to ni gospodarju na škodo. Cujmo torej, kar pravi o njej mož, ki je z njo delal skušnje. Poaejal sem, pravi, lanako leto na obeb straueh ceste, ki amo si jo bili napravili na novo, aeme solnčnice in sem sicer se poslužil v tem mašine, sejalnice. Po 50 ctn. so stale brazde vsaka sebi. Da je bilo mogoče rastline potlej ogrebsti, zato sem jih dal veliko izruti iz zemlje in sem jih le toliko pustil, kolikor se mi je zdelo, da bi lehko rodile. Tiate rastline, ki ao mi jili popipali, aem dal razrezati in sem jib položil živini. Jela jih je prav rada. Kar pa je ostalo solnčnic na njivi, te so rastle prav čvrato in so postale prav košate. Valed tega sein dobil od njih mnogo perja, dajalo se je sviujam za pičo in tudi cvetja ni bilo premalo na rastlinab. Jaz nisem pustil, da bi vse cvetje, kar se ga je naatavilo, razcvelo, kajti tako bi bil imel veliko cvetja pa malo vrednih zrn. Jaz pa sem jib hotel dobiti in sicer tacih, da hi mi bila za prihodnje seme. Ko je torej aeme dozorelo, bilo je aivo, nekaj pa tudi erno. Rože. v katerih je tioalo aernt", smo porezali in tudi brž izmlatili. Kar je prišlo aemena, to amo dejali sušit — na zraeno, subo mesto. Ali v tem sem obživel, da sem delal le za tiče, kajti te le frčale ao iz vaeb strani na kraj, kjer je bilo seme solnčnice. Sreča. da sem zapazil že te buzarone precej iz kraja, sicer bi mi bile V8e požrle. Iz tega pa sem se naučil tudi nekaj — tega, da ima vsaka žival to seme rada. Kar vse na-iij pa ao kure. Nekaj sem ga dal zatem zmleti, se ve, da na debelo in dobila je te moke krava mlekarica in svinje pitomnice — vae ao jo rade žrle. Kar pa me je v tem najbolj veaelilo, bilo je to; da je imela krava veliko več mleka, kakor poprej in svinje lezle so v tem skorej vidno na obe strani. Tudi za zdravilo je voda iz aolnčnice t. j. iz aemena, ki se skuha z rožo vred. Pitje je žlezasto in vgodiš z njo posebno kravam, ki so dobre mlekarice. Nadalje ni, da človek pozabi na to, da raate solnčnica bitro. Rastlina raste namreč prav bitro in to kaže na to, naj jo aadimo na krajih, kjer ae zbira amrad — pri klavnicab, atraniščih ribnikih itd. Tudi olje ni brez vsega; kar še priporoča posebej to rastlino, je to, da ni izbirčna, da ji ugaja skorej vsaka zemlja, ob ceatab, sepih, robih.. . Brez rodovitne zemlje pa tudi solnčnica ne sbaja. Sejraovi. Dne 25. maja v Dobji, v Ivniku, v Ormoži, v Jarenini, v Lučah, pri av. Filipu, v Rogatci, v Slivnici pri Mariboivu, pri sv. Vrbanu v alov. gor. iu v Vitanji. Dne 27. maja v Arveži, v Cmureku, v Rogatci in v Studenicah. Dne 28. maja pri M. D. v Brezji. Dne 29. maja v Braalovčab, v Konjicah, pri sv. Lovrenci v slov. gor., na Bregu v Ptuji.