v izobrazbi in organiza¬ ciji je moč in bodočnost. SLOVENIJA M. Pogorelc, box ano »' akef / uom , 3 ^ Park Street' OFFTP THE SLOVENIA The onIy South Slavic Newspaper in WisConsin. CIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVIC BENEVOLENT SOCIETY “SLOGA” OF WISCONSIN. URADNO UGASILO JUGOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA” V WISCONSINU. MILVVAUKEE, WIS., SEPTEMBER 22, 1916 — 22. SEPT. 1916 Entered as second - class matter December 22, 1915, at the post Office at Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1879.” SKUPNA ORGANIZACIJA VSEH MILWAUSKIH DRUSTE¥ (Konec) Solidarnost delavcev. ®°:l med d f. lavci in njihovimi delodajalci postaja od leta do leta hujši. \ kolikor večjem številu se delavci ravnajo po geslu • V iko h itr e ? še raste njihova si,a. Lime se sa m0 ob sebi, da tudi delodajalci ne drže rok križem, temveč se prid¬ no organizirajo, se pndnejše kakor delavci, da se tako usposobijo M vspesen boj pioti zahtevam svojih delavcev. Poleg zadostnih de¬ narnih sredstev imajo delodajalci na svoji strani tudi skoraj vse mestne m zvezine oblasti, vsled česar si lahko predstavljamo jakost njihovega odpora.. O njej nam dovolj jasno pričajo obsežni štrajki zadnjih pai let, pred vsem štrajk v bakrenem okrožju okolice Ca- lumeta, premogarski štrajk v Coloradu in sedaj nazadnje rudarski straj k v Minnesoti, kakor tudi stavka mašinistov in delavcev v strojnih delavnicah v Milwaukee. Tako obsežni boji često rode po¬ trebe, da se zavzamejo za bojujoče se delavce tudi oni njihovi to¬ variši, ki niso direktno prizadeti. Zavedati se namreč moramo dejstva, da vsaka zmaga delavcev pomenja večje priznanje delavs¬ kih pravic v splošnem in sicer brez ozira na to, kje se je zmaga izvojevala. Nasprotno pa vsak poraz delavecv pomenja pomnoženo odrekanje delavskih pravic ne samo onim delavcem, ki so se udele¬ žili dotičnega boja, temveč delavstvu v splošnem. Dalje tudi ne sinemo pozabiti, da utegne prej ali slej priti vrsta na nas, da bomo prisiljeni svojim izkoriščevalcem napovedati brezobziren boj in prositi pomoči pri svojih tovariših. In če mi ne bomo pomagali onim svojim tovarišem, ki so v potrebi, potem ne smemo pričakovati, da bi oni nam pomagali, kadar bomo mi prišli na njihovo mesto. Vsi za enega, eden za vse, mora biti geslo vsakega zavednega de¬ lavca v boju za izboljšanje delavskega položaja. Kadar toraj nanese taka potreba in to se prav dostikrat zgo¬ di, tedaj smo dolžni pomagati svojim stanovskim tovarišem po svo¬ jih močeh. Posameznik ali posamezno društvo tega ne more sto¬ riti hitro in v zadostni meri; če pa imamo skupno organizacijo vseh naših društev, pa to dolžnost opravimo brez težave in v zadostni meri. Na ta način je na eni strani pomagano potrebnim, na drugi pa si sami povečamo in utrdimo čut solidarnosti. 4. Agitacija za podporna društva. Pri sedanjih razmerah so podpgrna društva nujna potreba med nami. Kdo se oozavzel za ponesrečenega ali obolelega rojaka, kdo mu bo preskrbel dostojen pokop in kdo bo olajšal gorje onim, ki jih umrli pušča za seboj, ako ne podporno društvo? Ta vprašanja so tako nujna, da bi si jih moral vsak rojak odgovoriti ter storiti potrebne korake, da se vsaj za silo zavaruje za te slučaje, ako še ni zavarovan. Toda kljub temu je mnogo rojakov brezbrižnih za vse to, češ, saj sem zdrav in krepak, meni ni treba nikakega druš¬ tva. Zaradi tega se često pripeti, da umrje rojak, ki niti za pogreb ne zapusti za seboj. Posledica tega je, da morajo znanci in prija¬ telji umrlega prosjačiti po naselbini, da je mogoče preskrbeti pri¬ meren pokop. Za to prosjačenje ni nobenega vzroka, kakor ni nobenega vzro¬ ka, da ostajajo rojaki izven podpornih društev; sicer je par izjem, a teh je malo. Če bi se enkrat vsa podporna društva v naselbini zjedinila ter določila eden ali dva meseca za splošno agitacijo za pristop k podpornim društvom, bi brez dvojbe pridobila za podpor¬ na društva vse one elemente, ki so vredni, da pristopijo v ta društva in ki še niso pri društvih. Posamezna društva sicer določajo gotov čas za agitacijo v ta namen, toda te agitacije le malokdaj dosegajo kak večji vspeh, ker je agitacija premalenkostna in se ji vsakdo z lahkoto ogne, če se ji hoče. Ako bi se pa vsa podporna društva v naselbini združila za to¬ zadevno skupno delo in če bi bilo to delo količkaj popolno, bi ji le malokdo mogel uteči. Tako skupno delo bi dalje pomagalo uveljaviti naziranje, da je poniževalno in sramotno biti izven podpornih druš¬ tev in biti odvisen od miloščine v slučaju potrebe. Dalje naj bi vsak rojak, ki ima na hrani ljudi, ki še niso pri podpornih druš¬ tvih, skušal pridobiti jih za to. Vse to moremo izvršiti, ako smo tesno združeni, ako imamo eno organizacijo, katera obstoji iz članov vseh društev. 5. Izobraževalna društva. V splošnem se naši ljudje vse premalo zavedajo prave vred¬ nosti izobraževalnih društev za naselbino. Navadno se misli, da izobraževalna društva: pevska, dramatična, braina, godbena itd. pravzaprav nimajo drugega namena, kakor da se v njih člani zaba¬ vajo. To seveda nrires! Pomislite na upliv dobre igre na gledalce, na lepo zapeto pesem, na dobro proizvan godbeni komad! človek čuti, da je nekaj pridobil v svoji notranjosti, kar ga dela "bolj šega, plemenitejšega, duševno bogatejšega. Vzamite dalje eno samo dob¬ ro knjigo,'četudi samo povest! Preberite jo in pred vami se bo od¬ prl popolnoma nov velik, do sedaj še neznan svet. V njem vidite no¬ vo življenje, stremeče in boreče se za resnico in pravico. Vsaka knjiga, vsaka igra, vsaka pesem in vsaka godbena točka pridene nekaj k našemu razumu, k našemu spoznanju, to se pravi, da raz¬ širi naše obzorje. Zato lahko trdimo, da izobraževalna društva največ pripomorejo k našemu napredku, vsled česar so opravičena do podpore od naselbine. Dočim je treba za dramatična, pevska in godbena drpštva več ali manj tozadevne sposobnosti, k čitalnici vsakdo lahko pristopi in vleče koristi od nje, kdor zna le čitati. Naša “čitalnica” ima več sto najboljših knjig, kar jih premore slovenska literatura in je vsa¬ komur na razpolago za par centov na mesec. Med nami se še vedno vse premalo čita. Dobro bi bilo, ako bi se tudi po naših podpornih društvih upeljala stalna agitacija za čitalnico in druga izobraže¬ valna društva. Vse podporne organizacije imajo na programu po¬ leg podpore tudi moralno povzdigo svojih članov, žal, da tako malo store v tem oziru. Naša podporna društva bi traj samo izpolnjevala svoja pravila, ako bi voditelji člane navduševali za izobraževalna (Dalje na tretji strani) IZ MESTA Graf ton, Wis. je umrl rojak John Jereb vsled dolgotrajne de¬ lavske bolezni jetike. Bolehal je nad eno leto. Bil jev cvetu svoje mladosti, 24 let.Doma je iz šmart nega pri Gornjem Gradu. Tukaj zapušča žalujočo vdovo in nedo¬ raslega otroka. Bil je član driišt- va Sloga št. 1, J. P. Z. S. Oči je zatisnil za vedno v torek zvečer ob 10:45 na svojem domu. Po¬ greb se vrši v petek zjutraj ob 8. uri od slovenske cerkve na 4. Ave v Milvvaukee. Pogreb mu pri redi društvo, katerega je bil član. in mu položi na krsto mrtvaški venec. Naj mu bo tuja zemljica lahka! (Fr. Matitz) Na 30 St. in Fond du Lac Ave je u- mrl na jetiki v torek popoldne 21 letni rojak Vencel Jakof. Bolehal je eno leto. Pogreb se je vršil v četrtek dopoldne. Pri društvu ni bil nobenem. Pogreb mu je preskrbel njegov stric. V soboto popoldne je preminil ob pol petih rojak Matija Poznič star 28 let na Walker in Clinton st. Mislilo se je, da je bolehal za jetiko, sedaj so pa dognali, da je imel raka v želodcu. Bil ni član nobenega društva. Rodom je iz Rečice. Tukaj zapušča dva bra¬ ta in nevesto, v starem kraju pa mater, brata in dve sestri. ’ Pogreb”se je vršil v ponedeljek Rojaku Joe Ritonja, Reed St. je umrl v nedeljo zjutraj tri tedne stari sinček. Pevski klub “Zvon” priredi v nedeljo kegljanje na dobitke na kegljišču Fr. Benda. Otvoritev gostilne z veselo god bo priredi v soboto in nedeljo J. Ermenc, na First in Nat’l Ave. Povodom desetletnice svojega obstanka ima društvo Sv. Jožefa veselico v nedeljo 24. t. m. Ponesrečil se je med delom ro¬ jak Josef Tratnik, stanujoč na 54 Ave in National Ave na West Allisu. Zaposljen je bil pri tvrd¬ ki Pfister & Vogel na Bay View. Ostrgalni stroj ga je zgrabil za levo roko ter mu odtrgal tri prs¬ te. Tratnik se nahaja na stavki strojnih delavcev, toda med tem časom si je dobil delo pri zgoraj imenovani družbi, da bi se zamo- gel-preživeti, raje kot da bi po¬ stal stavkokaz. Vlak Northwestem železnice je povozil in na mestu usmrtil 52 letnega prožnega delavca Josef Gril, južno od Oklahoma ave kri¬ žišča. Ponesrečeni je stanoval na 171 Logan Ave. Na West Allisu bo postavila Northern Pacific železniška druž ba tovarno za izdelovanje jekle¬ nih železniških vozov in za po¬ pravila. Investiralo se bo v ta na¬ men od dva do deset miljonov do¬ larjev. Zaposlenih bo čez tisoč de¬ lavcev. Redar z motornim kolesom Philipp je bil klican na Ellen st in Kinnickinnic ave, da se je tam¬ kaj pripetila nesreča. Ko j 6 prišel tja, je našel sledove, -da je nek tovorni avtomobil zavozil na hod¬ nik in potem v hišo, toda avtomo¬ bila ni bilo nikjer. Nato je vprašal na glavno po¬ licijsko postajo, od koder so ga poslali na Kinnickinnic ave in Dover st. Tudi tam je našel le sle¬ dove, da je tovorni avtomobil vo¬ zil po hodniku in zadel v poslopje, ampak avtomobila pa ni bilo ni¬ kjer. In zopet je vprašal na glavni stan, od koder je bil poslan na Graham st in Otjen ave. Na tem mestu mu je bila sreča mila; na¬ šel je avtomobil zagvozden med dvema drevesoma. Aretiral je voznika Josef Lepper zaradi brez obzirne vožnje. V distriktnem so¬ dišču je moral odšteti radi tega Depper $50. Jfosef-Kowalski stanujoe-rra-^OS Orchard st je vedel vedno brez koledarja, kateri dan da je v ted¬ nu po tem, katero palico je rabila na njem njegova žena. Ko je stal Kowalski pred sodiš¬ čem, da je zapustil svojo ženo, je pričal probacijski uradnik, da i- ma žena skritih šest palic za peč¬ jo in vsaka palica ima napis ene¬ ga dneva v tednu. Ako je Kowal- ski prišel domu pijan v ponede¬ ljek, je žena rabila palico z napi¬ som ponedeljek. Ako ni hotel mo- žiček iti delati v torek, jih je do¬ bil s palico z napisom torek in ta¬ ko vsaki dan z drugo. Da je temu res tako, je priznala to žena sa¬ ma. Za nedeljo ni bilo nobene pa¬ lice, ker nedelja je bila za Kowal- skega praznik. Na ta način, izjavila je ona, je mož bil dlje časa v svojih poslih zelo točen, toda pred kratkim jo je pretepel tako, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. In tedaj ga ni mogla nadzorovati ter se je vsled tega zaglobil zopet pijači, zato ga je pa pustila zapreti, da jo je zapustil. Dovolila mu je čas, da se zopet poboljša in postav¬ ljen je bil za dve leti pod nad¬ zorstvo. V ponedeljek opoldne je nastal požar v tovarni P. Schmidt Co, 355 East North Ave, ki jo je uni¬ čil popolnoma. Požar se je širil s tako naglico, da je bilo poslopje uničeno v eni uri. Lastnik je izja¬ vil, da ima vso škodo krito z za¬ varovalnino. V tovarni se je na¬ hajalo mnogo dragih strojev, ki so sedaj vsi za nič. Poškodovana so tudi sosedna poslopja. V nedeljo so izvršile tri osebe samoumor; dve ste se obesile, tretji pa si je pognal krogi j o v glavo skoz usta. Emil Sehoenleber, star 50 let, 781 W. 24 St se je obesil v kleti bolnišnice za kronične umobolne. Truplo nepoznanega moža so našli viseti na drevesu v gozdu pri Layton rd, vas Lake. V nje¬ govem žepu se je našla karta z imenom Thomas Kuras, lastnik Wisconsin hiše, Manitowoc, Wis. V ozadju svoje hiše v hlevu pa je bil najden Paul Dzierzeski, star 71 let, 61 Wright st., z krog- ljo v ustih. Zraven njega je ležal revolver. Zadnji čas je bolehal. Umrl je v Emergency bolnišnici, kamor so ga prepeljali. Juiius Smith je vložil tožbo v okrožnem sodišču proti Marshall & Ilsley banki za $55,000. Banka mu je prodala 50 bondov St. Lou¬ is in San Francisco železnice za par vrednost po tisoč dolarjev vsako, poznane kot prva vknjiž¬ ba. Smith dolži banko, da mu je ta natvezila neresnične okolnosti, da ga je pripravila do te kupčije. V ponedeljek se je pričel brez¬ plačen večerni poduk v vseh šo¬ lah za odrastle. Podučujejo se razni predmeti, želeti bi bilo, da bi se Slovenci zanimali za to pri¬ ložnost ter posetili v obilem šte¬ vilu te brezplačne kurze. Več kdo zna, več velja! ALDERMAN RESIGNIRAL Socijalistični alderman 20. var daa, Carl Minkley je poslal župa¬ nu Hoan resignacijo, češ da se je naselil v Nebraski, kjer potuje in drži govore v prid proti-prohi- bicije. župan bo moral imenova¬ ti na njegovo mesto naslednika, kakor tudi za umrlim alderma- nom Smith. VELIKO KEGLJANJE NA DOBITKE priredi PEVSKI KLUB “ZVON” DNE 24. SEPTEMBRA 1916 Pri FR. BENDA 479 National Ave Tiketi se bodo prodajali od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. MNOGO DRAGIH DOBITKOV Uljudno vabi vse ODBOR Korakanje Italjanov v Gorico. Prva tozadevna slika. Spoštujmo sa¬ mega sebe, da nas bodo spoš¬ tovali tudi tujci Phone Hanover 4187-R VOL. 2. LETO 2. VOJNI POLOŽAJ Iz Pariza naznanjajo, da ^so Francozi zavzeli več zakopov juž¬ no od Combles na Som fronti.Ker so dobili v svojo posest več važ¬ nih točk, se pričakuje, da bo Com bles vsak čas v rokah zavezni¬ kov. Južno od Sorn so bili Fran¬ cozi vspešni v splošnem zadnji te den. V Champagne okolišu pa so Nemci vprizorili močne in ljute napade,toda bili so odbiti od fran coskih in ruskih čet. Brzojavka iz Londona poroča, da so Angleživ v zadnjih dveh tednih avgusta izgubili 2000 častnikov — ubitih, ranjenih in zgubljenih. Vsega skupaj, od kar se je pričela vojna, pa so zgubili Angleži 41,014 oficirjev, od kate¬ rih je bilo ubitih 12,045 ali pa, ki so umrli za ranami, 26067 je bi¬ lo ranjenih in 2893 pogrešanih. V Dobrudži na Rumunskem se vrši velika bitka ob železnični progi od Konstance na obrežju Črnega morja do Tčrne vode ob Donavi. Izid te bitke je še ne¬ znan. V slučaju, da zmagajo za¬ vezniki, — Rumunci in Rusi, u- makniti se bodo morale nemške, bolgarske in turške čete in napad na Bukarest se bo moral opustiti ker se bodo premaganci morali pripravljati za obrambo Bolgari¬ je. Ako pa zmagajo centralne sile Nemci, Bolgari, JTyjfkh napadli bodo Besarabijo, na drugi strani pa prekoračili Donavo in prodi¬ rali proti Bukarešti, kar bo za Ru munce in zaveznike sploh obču¬ ten udarec. Na vzhodnem bojišču so bili Nemci vspešni ob reki Stokhod, kar bo uplivalo na operacije Ru¬ sov v okolišu Brodi j a in Zlota Li¬ pa. V slučaju, da bi nemške čete prodirale še naprej, bi morali Ru¬ si poslati semkaj na to točko oja- čenje. Iz trategičnega ozira so Nemci izvršili to ofenzivo z na¬ menom, da olajšajo ruski pritisk na Avstrijce pri Haliču. Srbski pritisk na desno bolgar¬ sko krilo v bližini Florine in Os- trovo jezera je imel vspeh ter se sedaj Srbi že nahajajo na last¬ nem ozemlju. Iz Aten je prišlo poročilo, da so Bolgari izpraznili Monastir. V središču, v okolišu zapadno od jezera Doiran in ob vznožju Beles gorovja so bile odbite ita- lianske čete, ki so se borile zad¬ njih 24 ur proti Bolgarom. Tako poročajo iz Sofije. Bolgari so za¬ vzeli 4 vasi, kar zpači, da so na¬ predovali v istinitosti. VELIKI DOBIČEK Chicago, Milwaukee, St. Paul železnica je napravila dobička v zadnjem letu, ki se konča z 30. ju ni jem, $16,717,357f44. Investiran kapital znaša $233,636,300, toraj prav lep čisti dobiček ter ni no¬ bene potrebe, da se zviša cena za prevoznino in da bi se ne dovolile delavcem višje plače in krajši de¬ lavni čas. Letna seja delničarjev se bo vršila 30. septembra v Mil- vvaukee v Majestic Bldg. IZ URADA GL. ODBORA J. P. Z. SLOGA. Naznanja se vsem zastopnikom (delegatom) društev spadajočih J. P. Z. Sloga, da se snidejo go¬ tovo 23. septembra ob 7. uri zve¬ čer v Iliria dvorani točno, da nam bo mogoče dokončati nujne zade¬ ve, ki se ne dado preložiti. Tajništvo. “S L O V E N IJ A” The Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj: Družba Slovenija. 408 Park St., Milvvalikee, Wis. Naročnina: Vse leto.$1.50 Pol leta. 3 mesece.. “THE SLOVENIA” Weekly. Publisher: Slovenia Publsh. Co. Owned by F. X. Veranich. 408 Park St., Milwaukee, Wis. Subscription. One . $1.50 6 months.$-.75 3 months . $-.40 Posamezna številka 5 centov 47 POLOŽAJ STAVKE Ta teden je prišlo nekaj spre membe v stavko strojniških de¬ lavcev, ko so nekatere družbe iz¬ javile voditeljem, da so pripra¬ vljene za pogajanja. Prva je bila Nordberg družba, ki je poklicala delavce na pogajanja. Sporazu¬ meli so se, da pričnejo zopet dela¬ ti in sicer 52 in pol ur na teden, kar pomeni skrajšanje delavnega časa za dve in pol ure. Družba se je zavezala, da bode dovolila de¬ veturno delo, kakor hitro bode de lo nekoliko vre j eno, ki je sedaj za ostalo. Plača se bode zvišala za nekaj odstotkov. Pogajanje Power Mining družbo je imelo skoraj iste vspehe. Posvetovanja se še vrše z Evenrude in Vilter natančnega še ni do sedaj prišlo nič na dan. Stavkarji pri Pa\vling & Har- nischfeger so glasovali, da se po¬ vrnejo na delo in sprejmejo po¬ nudbo družbe, s čim se je pri tej tvrdki štrajk končal. Vendar pa jih je šlo delati le par nazaj. Kakor se razvidi iz sedanjih vspehov, se toraj končava stavka tam, kjer se dovoli prikrajšanje delavnega časa in zvišanje plače, kar pomeni, da ima stavka vspeh in da boj ni bil zastonj. Seveda, toliko se ni doseglo, kot se je pr¬ votno pričakovalo. Ampak danes nekaj, jutri nekaj in polagoma bo zmaga popolna. Ena družba za drugo se podaj ej o in vse so pri¬ pravljene, da dovole nekaj, razen Allis Chalmers, ki ima največ za¬ slombe skoz razne izdaj ice; to tu¬ di kaže, koliko je vsak posamezen kriv, da ni stavka popolnoma do¬ bljena. škodoželjneži bodo seveda se¬ daj vpili, da so naprej vedeli, da ne bodo delavci dosegli ničesar, toda to je jako napačno mnenje. Navadno so ravno isti, ki tako go vore stavkokazi, ki so stali na strani družb proti delavstvu ter so edini, ki so pripomogli, da ne dosežejo delavci tega, kar žele. Sicer pa nobena stavka ni brez koristi, akoprav je morebiti zgu¬ bljena. V stavki se privadijo de¬ lavci takega boja, postanejo za- vednejši in njih volja postane od¬ ločnejša. Mnogi, ki poprej e niso l azumeli delavskega boja, priče¬ njajo nato misliti in spoznavati svojo moč. Stavka v Milwaukee je toiaj dobljena; akoravno ni do seženo vse, vendar pa se je posta¬ vil prvi temeljni kamen za na- daljne boje. Ako se bodo sedaj morali delavci vrniti na delo pri deveturnem #elu, še ni s tem re¬ čeno, da se povrnejo za vedno. Kadar se povrnejo, se bodo zaže¬ li še isti dan utrjevati in širiti or¬ ganizacijo za nadaljne boje, ker v vseh je trdo prepričanje, da bode zmaga njihova. Kdor misli drugače je bojazljivec ali pa ne- vednež. Pri vsem tem je potreba pomisliti, da je bila organizacija strojnikov postavljena v nekaj mesecih na sedanjo višino in da v tem času ni bilo dovolj časa, da bi se vsi oni pridobili, ki niso bili dovolj izobraženi za delavske bo¬ je in da še niso bili dovolj razred¬ no zavedni, da bi bili sposobni za dolgo trdo in požrtvovolno bor¬ bo. Da bodo vsi na tej. višini, je potreba časa, je potreba dela in v enem letu bode organizacija za sto odstotkov na boljšem v tem oziru. Ako ni sedaj vspeh popo- en, bode pa pozneje. Več kakor enkrat ne more nobena še tako velika in bogata družba prenesti tako hudih udarcev, kakor jih je delila in jih še deli zveza strojni¬ kov ravno v tej stavki. Kaj pome ni za tovarne izgubiti vse najbolj še moči in delavce ter jih vežbati znova, pač ne razumi vsakdo. Vo¬ ditelji unije vedo to ceniti in zato tudi vedo, da so vzlic vsemu ven¬ dar oni zmagovalci in ostanejo. To vse pa naj bode v spodbudo vsem onim, ki nimajo toliko trd¬ nega zaupanja v stavko in orga¬ nizacijo. Naj jim bode v svarilo, da ne zapuste svoje organizacije ne sedaj in ne kasneje temveč se je drže trdno, da bodo zopet pri¬ pravljeni vdariti, kadar pride čas za to. Zapomnijo si naj vsi, da brez organizacije ni mogoče iz boljšati svojega položaja nikdar in posebno pa še sedaj ne, ko še nismo v političnem oziru dovolj močni, da bi imeli svoje zastop¬ nike v postavodaji. Toraj stojmo čvrsto pri orga nizaciji ter vodimo boj do končne zmage, ki ne bode izostala. zadeti morajo prodati svojo trgo¬ vino, farme, zapustiti rodni kraj ter si poiskati bivališče drugje, kjer niso kraji pod vplivom raz¬ nih reformerjev. In v tem je ravno nevarnost. Kjer se jemlje ljudem osebno svo bodo po malem, zdaj nekoliko, zdaj nekoliko, se ljudje ne dvig¬ nejo proti temu početju, vsled če¬ sar dobijo fanatiki priliko, da de- ujejo zdaj tukaj, zdaj tam in sčasoma vzamejo ljudem velik del njihove svobode. PREDSEDNIŠKI . KANDIDAT HUGHES PROTI OSEM UR OSEBNA SVOBODA Louis N. Hammerling. LXV. Naše razpravljanje o osebni svobodi je bilo v glavnem zapo sij eno s tozadevnimi principi. Ni¬ smo pa pogostokrat poskušali podrobnostmi opisati neprilike.ki žanje svobode namreč s praktič ne strani. Z ozirom na ta predmet naj se poslužimo nekega pogovora z mo žem iz malega mesta na zahodu. On je mnogo potoval in je žive več let v enem naj večjih mest tej deželi. On ima dobro trgovino in velike dohodke. Ako si on ne dovoli gotovih udobnosti in pri' boljškov, se ne more reči, da on nima tozadevnih pojmov, ali, da ni takih sredstev. Ko je bil nekoč v mestu, je kosil s svojim prija¬ teljem in si privoščil steklenico pive. To je dalo predmet pogovo ru glede prohibicije v njegovem mestu. Rekel je, da ni pive pil v teku dveh let več kot dvakrat mogoče trikrat. Skraja je pijačo poskušal dobiti iz “mokrih” kra¬ jev, kar je bilo pa seveda proti postavno. Pozneje je tudi to opu stil, ker se mu je zdelo, da m vredno imeti toliko sitnosti. Ako bi jo hotel postavnim potom do¬ bivati, bi moral napraviti različ ne notarsko potrjene izjave, po vedati celo povest svojega živi j e n j a, plačati vnaprej, povedati ako rabi pivo za zdravilo ter še cel kup drugih stvari, ki jih dolo ča postava. Tako, da je pivo o pustil. Ravno tako so storili tudi sosedje in prijatelji. Nekateri možje, ki so imeli pred leti vedno pivo v hiši in ki so mislili, da ne bi mogli brez njega izhajati, so sprevideli, da je preveč sitnosti pri dobivanju pive, vsled česar so opustili to navado. In ta slučaj je tipičen, kajti slično se dogaja v večjih delih te dežele. Pri vsem tem se prohibicionisti vesele in pravijo, da je to ravno tisto, za kar njim gre. Ti hočejo dokazati, da pivo ni potrebno, da ljudje lahko brez njega izhajajo in pristavljajo še, da so ljudje veliko boljši, ako ga ne vživajo. Pisec tega članka ne verjame da je normalen človek v boljšem stanju, \fizičnem in duševnem brez pive, kakor, ako uživa pivo namreč, ako ga pije zmerno, kot navadno večina ljudi. Pa mi se ne bomo s tem spuščali v to vprašanje. Iz stališča osebne svobode to ni materialno. Jasno dejstvo je, da so ljudje prisiljeni, proti svoji volji, želji in sklepu, da živijo kot mislijo drugi ljudje, da je bolje, kljub temu, da ni so ti zadnji ljudje čisto nič bolj popolni in nimajo nobene pravice da se vtikajo v navade drugih ljudi, pa se navzlic temu delajo za sodnike, kaj je boljše za ljudi, in poskušajo svoje ideje vsiliti. S tem je osebna svoboda zelo pri- kraj šana, Praktične neprilike pri tem ni¬ so tako velike, kakor je težak boj onih, ki so pri tem prizadeti. Pri- Na svojem agitacijskem poto¬ vanju je Hughes ponovno napa¬ del pred kratkim sprejeto posta¬ vo, ki določa osemurno delo za železničarje. Posebno v svojem govoru, ki ga je imel v Hampton, N. H. je ljuto napadel ter priznal, da je on zoper take postave in da oode deloval, ako izvoljen na to, da se bodo spori med delom in kapitalom poravnali skoz medse¬ bojni sporazum, kar bode prepre¬ čilo stavke in vse druge delavske boje. Hughes je že večkrat kot viš¬ ji sodnik imel priložnost, da je po kazal, da je zvesti sluga kapitala in ni mu bilo potreba, da še sedaj to enkrat ponovi. Delavci so si že preveč skusili v svojih bojih, da bi še nadalje verjeli na take baj¬ ke, kot je sporazum z delodajal¬ cem. Tudi v Milwaukee se je pelo o sporazumu, predno se je pričela stavka strojnikov, toda doživeli smo samo razočaranje. Ako misli Hughes, da se bodo nasprotstva, ki obstoje med delom in kapita¬ lom in ki se poostrujejo vedno hujše, dala odstraniti skozi sku¬ pen sporazum, se zelo moti ter s tem le kaže, da nima o delavskih bojih niti pojma. leto. Dohodki železnic so se poviša¬ li v zadnjem letu za $305,969,000. Vzlic temu pa niso hotele le maj¬ hnega dela te ogromne vsote do¬ voliti delavcem, namreč, da bi jim skrajšali delavni čas. Poseči je morala vmes država, da je ob¬ varovala delavstvo pred zlom, ki bi ga bila prinesla stavka želez- čarjev zaradi trdovratnosti želez¬ niških družb. Kadar bodo sedeli v Washing- tonu delavski zastopniki, tedaj bodo skrbeli za to, da bode vse to neizmerno bogatstvo teklo v dr¬ žavne blagajne, kar bode v dobro bit vsega naroda. Predno pa se bode to prigodilo, bodo morali de¬ lavci rabiti svoj razum pri volit¬ vah. MNENJA IN DOPISI NAŠIH ČITATELJEV. Pod tem napisom bode priobčevala Slovenija mnenja, kritike in dopise svojih čit^teljev brez¬ plačno. Vsak dopisnik je za svoj spis odgovoren sam. Spisi naj bodo kratki in jedrnati. Obre¬ kovanja, prepiri, osebnosti ali dopisi razzaljive vsebine ali ki so pisani v nedostojnem jeziku, se ne priobčijo. Vsak dopisnik mora navesti svoje ime in naslov, ki se ne priobči, ako do¬ pisnik to zahteva. ZA DOPISE NI ODGOVORNO UREDNIŠTVO. Oddaljenost nekaterih zvezd «u zemlje. Da zamore vsak priprosti člo¬ vek razumeti, kako daleč od naše zemlje so zvezde ali različni sve¬ tovi, ki krožijo po neizmernem prostoru je profesor Gill navedel nekaj prilik, ki povedo to na ja¬ ko priprost način. Nobena iz¬ med zvezd ni naši zemlji bližja kakor 400 miljard milj, več iz¬ med njih je oddaljenih celo 10 X toliko. Na južnem nebu stoječa zvezda Centurij je po novejših preizkavah zemlji naj bližja. Vze¬ mimo, da pelje tja železnica in da stane vožnja za eno miljo sa¬ mo pol centa. Vzlic tej vrednos¬ ti bi stala vožnja 22 miljard do¬ larjev. Da še bolj natanko pove, je navedel še drugo priliko. Ako bi vlak vozil 60 milj na uro, bi potreboval do te zvezde 48,663 let. Da se zamore ta velikanska daljava zapopasti, je pač na ta način najbolj razumljivo poveda¬ no DOBIČKI JEKLARSKEGA TRUSTA JOHN RAUNIKAR GOSTILNA 358 REED STREET Sveže pivo Edelweiss Dobro domače vino. Izvrstna posrežba Uljudno se priporočam Sl 0 . vencem in Hrvatom, da m e obiščejo v mojih prostorih kjer sem Vam vpdno na raz! polago. Bratom Slovenc^ in Hrvatom priporočam gv 0 j, ERI VNlco * in točni« delom. Pridite in Prepričajte s e i S. FABI JANčif 5124 Vi National Ave., West Alli,. Iz lekarne. ,Iz New Yorka je prišlo porot,, lo, ki kaže, da je jeklarski trust imel v zadnjih šestnajstih letih čistega dobička $665,000,000. Vso to neizmerno bogatstvo je imelo za podlago le mali kapital, ki je bil položen v podjetje pred šestnajstimi leti. Danes vlada ta družba takorekoč ves svet ter je mogočnejša od vsakega vladar¬ ja na svetu. Jeklarski trust je povzročil do sedaj še vsako indu¬ strij elno krizo v Ameriki. On je potisnil že na tisoče malih pod¬ jetij v prepad in milj one delav¬ cev ž njihovimi družinami vred. Izkoriščal je delavce skozi vsa le¬ ta; njemu ni bilo nikdar sveto ne življenje delavcev, ne materinst¬ vo, ne detinstvo. Kakor kolera je razširjal svojo prokletstvo po ce¬ lem svetu in danes je on tisti, ki je odgovoren, da se še vedno mo¬ ri v Evropi, ker brez njegovega kapitala, brez njegovega jekla bi se težko nadaljevalo kruto klanje Jeklarski trust je moril stavkar- je in jih še mori danes; poglejmo v Minesoto, spomnimo se na šte¬ vilne druge slučaje. Nakopičil je miljarde, ki so oškropljeni s krv¬ jo delavcev, toda ni še zadovoljen Grabiti in moriti še hoče dalje. V tem času, ko prihaja to poročilo, čitamo v raznih trgovskih časo¬ pisih, da je bilo podraženo železo in jeklo od kar traja svetovna vojna, za celih tri sto do štiri sto odstotkov vzlic temu, da se je produkcija pomnožila. Vsled tega je mogoče, da bi nastala po voj¬ ni v Ameriki financijelna kriza, ki bi prizadela miljone delavcev. Delavstvu je mogoče, da vse to prepreči, ako povzdigne svoj glas pri volitvah za delavske kandi¬ date, ki zahtevajo podržavljen j e teh produktivnih sredstev. N. Chicago, 111. 12. sept. 16 Naznanjam Slovencem širom A- merike, posebno pa čitateljem Slovenije, da je 12. septembra ob 2:45 popoldne zaspal za večno ze¬ lo priljubljen rojak v Mihvaukee, Frank Snoj v starosti 32 let. Ro¬ jen je bil 1. januarja 1884 v Llju- bljani št. 12, Karolinška zemlja. V stari domovini zapušča stariše in izvoljenko, čakajočo na njega že sedem let. V Tržiču na Gorenj¬ skem pa brata Henrika. Tu v no¬ vi domovini pa žalujejo za njim sestra Lojska v Racine, Wis in sestra Mary v Norih Chicagu, 111. Zaspal je za vedno v bolnišnici sv Jožefa v Mihvaukee, Wis., kjer je tudi živel sedem let. Bolehal je čez leto dni na vodenici (v zad¬ nji številki je bilo poročano po¬ motoma na jetiki). Bil je član dr. Slogd št. 1, J. P. Z. Sloga v Mil- waukee, Wis. Tern potom se najiskreneje za¬ hvaljujem društvu Sloga, ki so ga bratsko spremili v krasnem sprevodu k zadnjemu počitku na M. T. Olivet pokopališče. Nadalje se zahvaljujem g. J. čamemiku za njegov trud in požrtvovalnost ter g. J. Ermencu za njegov v sr¬ ce segajoč govor pri rakvi pred odhodom in pevskemu društvu “Zvon”, ki so mu zapeli zadnje slovo: “Blagor mu, ki se spočije” ter vsem sotrudnikom izrekam na tem mestu našo naj iskrenejšo zahvalo. Sestra in svak Anton in Mary Turk. DOBIČKI ŽELEZNIC čisti dobiček vseh železnic v Združenih državah se je po po¬ ročilih iz Washingtona zvišal za¬ dnje leto za celih 26 odstotkov. Od tega so plačale družbe dav¬ ka državi $1,176,804.401, to j e nad eno miljardo dolarjev, kar po meni, da so družbe naredile čiste ga dobička $200,000,000 zadnje Ko je bil slavni zdravnik Dr. L. še pomočnik v lekarni, je pri¬ šel k njemu star kmet in zahte¬ val jelenove, jazbečeve, medved¬ je in mušje masti, nazadnje pa še take od človeka, ki je bil na smrt obsojen in umorjen. L. je spravil prve masti po vrsti v ma¬ le posode in ko je prišel do one na smrt obsojenega, je rekel u- čencu: “Pojdi in prinesi Adeps sulius (svinjsko mast) iz kleti!” “Ali je ta mast od obešenega?” vpraša potem kmet. “Ne, od za¬ klanega,” odgovori L. “Kaj pa je ta Adeps Willius zakrivil?” vpra¬ ša kmet dalje. To vprašanje pa ni L.-a spravilo v zadrego, ako¬ ravno je bil nad vse pravičen in se ni mogel lagati. “Ja, veste”, mu je odgovoril, “to je službena skrivnost, pa vam bom vseeno po vedal. On je vtaknil svoj nos v vsako blato in je bil vse svoje ži- ljenje prava živina”. Stari je za¬ dovoljno prikimal in odšel vesel domu s svojo mastjo. »♦♦»»♦♦♦♦ »>♦»++++ | CAMER & MASON Painters & Decorators Slovenski slikar 624 NATIONAL AVE DELO TRPEŽNO, ZA KA¬ TERO GARANTIRAMO. Cena nizka Vprašajte nas za proračun Telefon Hanover 1239 Stava za poljube. V neki veliki dražbi, v mestu York na Angleškem so se zaba¬ vali navzoči z raznimi pogovori. Med tem pa je prišlo govorjenje tudi na polj ubovanj e, toraj na ja¬ ko privlačen predmet. Eden iz¬ med gospodov je med pogovorom omenil, koliko poljubov bi se pač zamoglo dati ljubici v teku ene ure. Dolgo so se o tem prepirali in vsak navzoč je bil druzega mnenja. Nato je izjavil nek mlad mož, da hoče poljubiti v desetih urah desetisočkrat svojo deklico, in zahteval, naj se stavi na to sto funtov šterlingov. Pri tem pa si ni druzega izgovoril, kakor da dajo njemu in dekletu vsake pol ure kupico sladkega vina in ne¬ kaj peciva. Takoj so se pripravi¬ li na delo. Stavile so se velike vsote denarja. Obenem so si voli¬ li komisijo, ki bo štela natanko poljube. Sladko, na videz tako lahko delo se je pričelo. V prvi uri sta se poljubila dva tisoč krat, v drugi tisoč krat, v tretji pa samo še sedem sto krat, v če¬ trti pa nista mogla ni več. Njune moči so bile pri kraju. Mladi mož je dobil krče v ustnice. Njegova nevesta pa je ležala nezavestna na divanu in je zbolela večer na živcih. Tudi dlje časa bolan, tako da so morali svatbo za eno leto preložiti. se tisti °n je bil Kadar kupite pri naših oglaše- vateljih, omenite naš list! Kaznovan skopuh. Bogat in zelo skop kmet je i- mel veliko zalogo sena, ki pa ga ni hotel prodati, ker je vsled sla¬ be letine pričakoval še vedno, da bode cena še poskočila. Veliko kupcev se je že oglasilo pri njem, ki so mu ponujali visoke cene, to¬ da skopuh je še vedno čakal. Ne¬ kega dne se pa oglasi bogat trgo¬ vec iz sosednje vasi ter ga vpra ša za ceno. Skopuh je imenoval nesramno visoko vsoto in na nje- go y° vesel Je se je trgovec takoj zadovoljil z njo. Ko ga je pa sko¬ puh vprašal, kaj je s plačilom, te. daj je odgovoril trgovec: Saj me poznaš m veš, da plačam vse toč¬ no in v gotovini. Seno bodem pa Plačal, kakor hitro bo zadnji kup odpeljan. “Dobro, velja”, reče skopuh ves vesel , . rinhik 7 nad mastnim dobičkom ter segel v roko kupcu v znamenje, da je zadovoljen kupčijo in da je i sta sklenjena Potem pa Je veselo opazoval ka ko so vozili en voz ’/ gim Tndo i . sena za dru- o-a ie tro- malU Je s P° zna l, da “ ] j 0Vec opeha ril za vse ker po zadnji voz spd« -ni . v ’ li in t«,ii m pnšel niko- I J T 1)0 P °£°dbi tudi na m bll ° treba plačati . . . mm FERK0 BROS. Mesarija Vedno sveže in prekajeni Šmeso kakor tudi klobase do! načega izdelka. Lepa perutnina -- ■ T CENEJE!!!! j\| A j ZaNeSIJiVeJe! lTr&i* HITREJE! ! ! POŠILJA Denar v staro domovino LOUIS BEW1TZ 5226 National-av West Allis SALOON IN PRENOČIŠČA Točim dobro Gutsch pivo in dobro vino. Fine ciffar(- Prigrizek vsaki čas zastonj. JOE FLUDERNIK 735 Indiana-av, Sheboygan- Se priporočam cenjenim Priporočam se cenjenim roJj| kom, da me posetijo v moj> prostorih, katere sem P revze od rojaka Louis Bewitz- Vodil bodem gostilno v K* ^ voljstvo vseh gostov. Skrbel dem za pristne pijače in t°r prigrizek, ki Vam bo vedno 1,1 razpolago. FRANK Z AJE C 198 FIRST AVB se- Moč žuželk. O moči žuželk : - »»Ihe Sk ° k ki so izdelanTzL^umetno^sT’ SAotSv? T k r tj > to,ik o voz in vprego za kebre vJ obtežil z malimi Voz Je Potem je £££££*“«• mogel natanko dognati vVt^' razmerju tt atl > v kakem z onn i • •' 6 njeg0Va lastna teža z ono, ki jo zamore vleči T«vl dognal, da lahko keSTv n? 3 * s svojo težo 21 krat vp v f „ lmen «a3°ot7 d ?“ k »^ k b :: sedmink svoj e °lastniteže^ 6 VIL. J. GRONEWAlJ Licencirani pogrebnik in maziljenik Brezplačna poraba privatne Cene nizke- 347 REBD ST. ta W«lker St. MILAUKE& Telefon Hanover 449? FRANK ture 526 Reed Street KROJAČ • Izdelujem vsakovrst^ bleke po najnovejši 1,1 ter popravlja stare- (30S> _____ JOHN MAGlS^ 401 Grove S** GOSTILNA t pr jp0- Slovencem in gosti 1 ' 1 °čam s\ o jo novo ur f N _jjač p ' n p, kjei točim vse d° 1 _ 0 že ki \ am jih grlo in Krasno novo oprt"^ C se oddajo takoj prav P° f ^ T. M. Krapshe, 313 —* ' ,l ^ SLOVENIJA P odporna Sloga“ VSTANOVLJENA L. 19i 4 INKORPORIRANA L 1915 s Sedež: Mihvaukee, Wis. , T ^ T UPRAVNI ODBOR: P?eds.: JOHN KRAINC, 408 Park st Mii i Podp.: LEOP. ZORKO, 827 Indiana-uv S ® ukee * Wis Zač. tajnik: ANT. SEM, 298-4 A ve Blag.: MATH STIGLITZ, 415 Floridk rt Mi Zap.: F H. MATITZ, 212 Greenbush st.. Mi lwartee^ , XT j NADZORNI ODBOR • I Nadz.: IGN. KUŠLJAN, 229-1 Ave Mil«, i w . II nadz • amt 'Tnn/rT^Tsi^Tr 1 A ' e -’ Ml, waukee,Wis. S„ a a d aV-S“ K - 5323 Nat ' ! - av - W. Allis, • dZ '- J0E BENDA 471-53 Ave, W. Allis, Wis. D , POROTNI ODBOR: Port ~ JOHN TURK, 456 — 54th Ave, West Allis, Wis. POMOŽNI ODBOR: ''ffflfSmnm 8 Secoild A ve, Milwaukee, Wis. ,OHN WOHLGEMUTH,822 Kinmckinnic-av, Milw. \rhovni zdravnik: Dr. P. Langland, Nat’l & Grove st G avne seje se vrše vsako tretjo sredo meseca v Iliria ob 8. un zvečer. Uradno glasilo: SLOVENIJA. SKUPNA ORGANIZACIJA VSEH MILWAUšKIH DRUŠTEV (Nadaljevanje iz 1. strani.) društva pri vsaki seji. To pa bi se dalo najlažje in najbolje doseči, ce imamo to delo organizirano in centralizirano, če imamo skupno organizacijo vseh društev v naselbini. 6. Družabnost in ugled. Prav mnogo slučajev je, ko se niti člani enega in istega druš¬ tva ne pozna, j o med seboj; kako naj bi se potem poznali med seboj člani različnih društev, ali morda cele naselbine. Tudi se cesto ču- jejo pritožbe, da ni pravega zanimanja za društva pri članstvu. Ako iščemo vzroke za vse to, bomo brez dvoma prišli do zaključka, da smo dospeli do onega štadija v društvenem življenju, ko je sa¬ mo ena suhoparna seja enkrat na mešec izgubila vsako privlačnost ter da je zato treba zanimanje za društveno življenje oživeti na kak drug način. V ta namen se mora pomnožitev družabnosti za¬ nesljivo priporočati, isto tako tudi razširitev društvene aktivnosti na druga važna vprašanja, v katera so člani zainteresirani kot Slo¬ venci, delavci in ljudje. Razpravljanje o točkah, o katerih smo ob¬ ravnavali v tem članku nudi dovolj privlačnega in zanimivega ma¬ terij ala. Vspeh pa se najlažje pričakuje od tega dela, ako je to de¬ lo sistematično. V pomnožitev družabnosti naj priredimo večkrat¬ ne male zabave za člane. Za par nikljev od vsakega udeleženca se že more prirediti kaj primernega. Namen teh zabav ne sme biti v nobenem slučaju “napolnitev” društvene blagajne, temveč užitek za člane. Dalje bi moralo biti na .taki prireditvi izključeno vsako “tritanje”, ker bi to izključevalo vsako razliko med člani. Take pri¬ reditve so danes resna potreba, in čim prej ji bomo zadostili, toli¬ ko bolje. To, da se ne poznamo dobro med Seboj, ustvarja mnoge raz¬ lične predsodke enega do drugega ter da marsikoga podcenjujemo. Eno kakor drugo je škodljivo za napredek. S povečanjem družabnosti med nami bomo povečali smisel za skupno in složno delo; vse to pa bo povečalo naš ugled pri tujcih. 7. Slučajnosti. Od časa do časa se pojavijo dogodljaji, bodisi v naši naselbini ali kaki drugi, ali v starem kraju, napram katerim mi kot skupina zavednih Slovencev in civiliziranih ljudi ne moremo ostati brez¬ brižni. Ena izmed takih nujnih slučajev je podpora bednih rojakov v starem kraju. In predno bodo razmere v starem kraju prišle na¬ zaj v stari tir, bo nedvomno še večkrat potreben naš skupen nastop. Zaključek. V tem članku smo pokazali na nujno delo, katero bi si naj na¬ ložila zveza “Zjedinjeni Slovenci”. In to je delo, katerega ne more izvršiti noben posameznik in tudi ne nobeno posamezno društvo. Ako bodemo združeni delovali roka v roko, bodemo vso kulturno in izobraževalno delo strnili z lahkočo, da še sami ne bodemo vedeli kedaj. Zatorej priporočamo tej zvezi, da si začrta tozadevni pro¬ gram ter gre po njem od stopinje do stopinje. RAČUN ZVEZE “ZJEDINJENI SLOVENCI” DO 12. SEPT. 16 Dohodki: Nabrala Kopušar Čandek $ 3.00 Nabral Čeplak ...2.00 L. Laurič daroval. 1-00 Ant. Nagel dar. 1.00 Miller Brwg po F. Anzely 6.50 Pri pivi v dvorani Iliria . . 0.20 Nabrala Camernik Čeplak 24.25 Na skupnem pikniku: Pivo pri prvem registru 231.35 Pivo pri drugem registru 249.65 Pivo pri plesišču. 125.90 Vino in žganje. 77.20 Igranje na kladivo .... 21.40 Igranje na bale. 25.15 Kuhinja . 50.10 Sladoled . 72.45 Vino. 5.85 Licitacija žganja. 18.90 Prodano platno. 13.00 Zastave.•' 45.00 Srečolov . 8.00 Vstopnina. 2.75 Vstopnina k plesu- 17.50 F. Turk, igranje harmonike 0.30 Pomaranče. 11.60 Prodano ostalo vino .... 3.30 Slovenija. 0.75 Skupaj $1018.10 Dohodki... $1018.10 Izdatki. $ 378.86 Prebitek. $ 639.24 Od tega se je naložilo kot hra¬ nilna vloga na obresti $635.00 na German American Bank. Knjige pregledali in v redu na¬ šli 12. septembra 1916. Nadzorniki:. John Lpnko, Math. Stiglitz, Gizela Stiglitz, Frank Limoni Louis Sekula. BORITE L J LJUDSKIH PRAVIC UMRL V soboto popoldne je umrl ne¬ nadoma v starosti 78 let alder- man Henry Smith. Politično je bil v Milwaukee aktiven skoraj 50 let. Bil je nepristranski ter se je vedno potegoval z veliko vne¬ mo za pravice ljudstva. V mest¬ nem svetu je sedel kot “nonpar- tisan”, toda glasoval je vedno na strani socijalistov. Vzi’ok smrti je bila srčna napaka. Delavska stranka ga bo pogrešala. Ves mestni svet se je udeležil v torek pogreba s posebno veliko častjo. BEAVER DRUŽBA TOŽI Beaver Mfg Co na First & O- klahoma aves toži okraj in šerifa Melms, češ ,da sta ta dva odgo¬ vorna za poškodbe, ki so jih baje zadobili stavkokazi pri tej druž¬ bi. W. B. Rubin je v torek nazna¬ nil okrajnemu odboru, da bode zagovarjal toženi okraj in Melm- sa brezplačno. Izdatki: Pivo . $136.85 Zgubljene in razbite čaše 2.40 Najemnina parka. 25.00 300 funtov ledu. 0.75 Pomivanje posode. 1.00 Sladoled . 35.88 Zastave . 20.59 Predpasniki in jopiči . .. 5.00 Platno za streho. 16.50 Bale za igranje . ... 0.25 Godba. 25.00 Grocerija (Iliria). 12.19 Kruh (L. Bratanič) .... 5.92 Ekspres .!. 1.00 Mesenina: A. Butcher .. 5.75 Mesenina Ferko Bros. .. 10.48 Raznašanje letakov v Milw. 3.00 Dobitki za srečolov .... 1.05 Dopisnice. 0.50 Letki . 8.00 500 vstopnic. 2.00 500 programov .......... 1.75 Raznašanje letakov W. Allis 0.60 Papir, kuverti, znamke 0.45 Smodke (Perše) ...... 12.50 Soda in salcer. 15.00 2 napisa (A.Christ) .... 5.25 Ekspres . .. 1.15 9 kupic za žganje izgubi j. 0.45 Dvorana Ilirid 3 seje .... 3.00 Nabiranje prispevkov (Camernik, Čeplak) 16.00 Skupaj $378.86 NESREČA NA ŽELEZNICI Zadnji teden je povozil voz She boygan Falls interurban železni¬ ce blizu Sheboygana Karla Perle- berg, ki je vsled starosti imel slab posluh. Motorman je vozil v času nesreče s hitrostjo, s katero se zamore vstaviti voz komaj na 300 čevljev. Ko je zadel v pone¬ srečenca. ga je vlekel seboj kakih 150 čevljev. Pri zasližbi pred po¬ roto se je motormana I. Mentmk oprostilo krivde. pomilostil. Kmalu potem je oskru nil petletnega otroka. Sodnik je izrekel upanje, da se ne bode več našel govemer, ki bi ga zopet oprostil. PRVI SLUČAJ MRTVOUDA V RACINE Zbolela je 15 letna hči Julija Peterson, farmerja blizu Racine vsled otroškega mrtvouda. To je prvi slučaj, ki se je tukaj pojavil od kar se je začela razširjati ta bolezen po Wisconsinu. Zbolela je deklica v nedeljo. STAVKA NA POULIČNIH ŽELEZNICAH V NEW YORKU Vsi uslužbenci pri pouličnih, naduličnih in podzemskih želez¬ nicah v New Yorku so se podali na stavko za boljše delavske ra¬ zmere. Družbe se na vse načine trudijo, da bi prelomile stavko. Do sedaj so po poročilih morale plačati za ta poizkus že ogromne vsote. Stavkokazom plačajo po deset dolarjev na dan ter jih do¬ važajo iz vseh mest države. Sedaj pa grozi simpatična stav ka več kot pol milj ona še drugih organiziranih delavcev, da poma¬ gajo izvojevati zmago, kajti zrna ga enih pomen j a pridobitev tudi za druge. Ako se ne bodo družbe podale, se bo razvil v petek ob. 2. uri popoldne generalni štrajk. Stavkokažki motormani so po¬ vzročili do sedaj že več nesreč. V New York je odpotoval iz Chica- ge profesionalni vojskovodja sta¬ vkokazov, da pomaga zlomiti do¬ bro organizirano stavko, kar se mu pa ne bode posrečilo, ker bo stavka zavzela preveč ogromni obseg. JAKOB HOČEVAR 2 LETI ZAPORA; ŽENA 1 LETO. V ponedeljek 18. t. m. se je vr¬ šilo nadaljevanje obravnave Ja¬ koba in Albine Hočevar ali kakor si je nadjal ime Filip Dolenc in tu di Howar zaradi goljufije, ker sta nakupila po raznih trgovinah za čez tisoč dolarjev pohištva ter nato ž njim izginila v Detroit, Mich, kjer sta bila aretirana. Ob¬ ravnava je bila v ponedeljek ze¬ lo kratka, trajala je le nekaj mi¬ nut, ker ni bilo zaslišanih nobe¬ nih prič; izrečena je bila le ob¬ sodba. Sodnik Backus je prisodil njemu dve leti ječe v Waupun, njo je pa poslal za eno leto v o- krajno jetnišnico. S. tem je njuna usoda za nekaj časa zapečatena in pacijenti se tudi menda ne bo¬ do jokali za njim, katere je zdi’a- vil z ničvrednimi zdravili. Še enega padarja imamo v Mil- waukee, ki je, kot se sliši, po po¬ klicu mešalec cementa ter si pred stavi j a, da zna mešati vsled te¬ ga tudi zdravila. Upanje je, da se bo tudi njemu zastavila pot ter se preprečilo nadaljno njego¬ vo škodi j ivo delovanj e. SLABA POSLEDICA STAVKE ZA DRUŽBO Coraza Cigar Co se seli iz Mil- waukee v Stoughton, Wis, v sre¬ dišče tobačnega polja. Selitev je kot posledica stavke, vsled česar ni mogla družba izdelovati tukaj naročenih smodk, stavkarjem pa vendar ni hotela dovoliti zahte¬ vane plače in skrajšanje delavne¬ ga časa. Do sedaj so morali delati po deset ur. Za plačo, kot je bila sedaj običajna pri družbi, ne bo zlahka dobila delavcev v Stough¬ ton, Wis., kamor se sedaj seli. JIL TIP DD □ PETINDVAJSET LET ZAPORA ' George Hardy je bil obsojen na petindvajset let zapore, ker je oskrunil neko pet letno deklico. Sodnik Backus je obžaloval, da ga ni mogel poslati na vislice. Hardy je bil že dvakrat kaznovan zaradi sličnih prestopov. Prvič je napadel neko 17 letno deklico, za kar je bil obsojen na šest me¬ secev zapora. Drugič je oskrunil osemletno deklico ter je izkupil 25 let ječe. Ko je prestal od tč kazni že deset let, ga je governfer Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno novico, da nam je dne 16. septembra 1.1. po dolgotrajni mučni bolezni premi¬ nil vsem nepozabni brat Matija Poznič v najlepši dobi svojega ži¬ vljenja, v starosti 28 let. Najlepšo zahvalo izrekamo tem potoni vsem, ki so ga obiskovali in tolažili za časa njegove bolez¬ ni, posebno pa onim, ki so ga spre mili k zadnjemu počitku ter mu podelili krasne vence v zadnji pozdrav. Ranjki, ki je bolehal in umrl za jetiko, je bil doma v Niz¬ ki vasi, fara Rečica na Sp. šta¬ jerskem, kjer zapušča žalostno mater in dve sestri, (brat in oče sta mu umrla lansko leto in brat Jožef je vojni vjetnik v Italiji) Krasne vence so darovali: Ani¬ ca Hočevar, njegova izvoljenka in njena sestra Mary, brat Frank in brat John. Posebno krasni ve¬ nec so mu darovali njegovi neo¬ mejeni prijatelji. Zdaj tuja zemlja tebe krije, Spavaj dragi brat sladko, Luč nebeška naj ti sije, Mir in pokoj naj ti bo! žalujoči ostali: Anica Hočevar, njegova izvol¬ jenka, Frank in John Poznič, brata. Milwaukee,Wis.,18. septem. 1916 Vsem prizadetim izrekam tudi jaz na tem mestu v imenu vseh znancev in prijateljev najsočut- nejše sožalje. Fr. Skok. F“ OTVORITEV OBRTI. Prijateljem,. znancem in cenjenemu občins¬ tvu naznanjam, da sem prevzel gostilničarsko obrt, kjer jim bom postregel po svoji najboljši moči. Vsem se priporočam v obilen poset. ANTON SEM, 298 — 4th Avenue, vogal South Pierce Street. TEREZIJA 313—3rd AVE SLOVENSKA IZKUŠENA BABICA I N BOLNIŠKA POSTREŽNICA M. K R A P S H E. TELEFON HANO VER 1605 =S\ VARUJTE SE NEPRILIK! Ako hočete poslati denar v stari kraj, ne pozabite, da vam to opravi najsigurneje rojak, ki je že osem let v tem poslu ter i- ma zadostno izkušnjo. Cene so nizke JOŽEF TRATNIK, 268 FIRST AVENUE. Vil & •< e><®>3><*^<5x!><^ "S^^ j, NE SKRIVAJTE DENARJA Vi morebiti mislite, da je denar varen, ki ga imate skri¬ tega doma ali ki ga nosite seboj; toda le redka preteče dan, da ne slišite od koga, da je izgubil svoj težko prisluženi de¬ nar vsled požara ali tatvine. Ne podajte se v tako nevarnost! Vložite denar v banko. Tamkaj je popolnoma varen. GERMAN AMERICAN BANK GLAVNI URAD REED ST. & NATIONAL AVE Mitchel St. podružnica Bay View podružnica 3rd Ave & Mitchel St. Kinnickinnic & Lincoln Aves I BREZNIK & HERVAT | || iNOVA SLOVENSKA TRGOVINA || H s FINIMI ČEVLJI IN MOŠKO OPRAVO = | IN VSA POPRAVILA || | 302 GROVE ST- MILWAUKEE; WIS. | FRANK FRANČIČ zastopnik za prvovrstno dobro , poceni ŽGANJE in vsakovrstne likerje. ZAPOMNITE SI S da ste pri njem postreženi | boljše (n bolj točno kot kje | drugje; obenem pa podpira¬ te svojega rojaka. ^ JOHN KROLNIK 417 VIRGINIA ST. (Vogal First Ave) Telefon Hanover 4669 Cenjenemu občinstvu se pripo¬ ročam v obilen poset. Postregel bom vsakomur s svežim PABST pivom in drugimi pristnimi pija¬ čami ter lačne nasitil vsaki čas. Točim najboljše doma naprav¬ ljeno pristno vino. JONAS & C A S E Y Pogrebnika 393 GROVE Street Telefon Hanover 40 Krasen pogreb za $65.00 IGNAC KUŠLAN SLOVENSKA GOSTILNU IN RESTAURANT 229 First-av., Milwaukee Prodajem izborne vsako¬ vrstne pijače in dobre ciga re. Topel prigrizek ob vsa kem času. Slovencem se priporočam DOBRE PIANF $5 do $25 THE WINTER PIANOJO. 375 GROVE STREET SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE / SLOVENIJA NOVI KOMAN Zelo je ugajal narečnikom list “Gospodar”, odkar ga je urejeval Julij Jerebič. In kako je poznal ta urednik čitatelje svojega lis¬ tal Ko je prevzel uredništvo, je bilo naročnikov nekaj nad tri sto; v par mesecih se je to šte¬ vilo podfojilo in vse to le po nje¬ govi zaslugi. Urednikova znanost se ni ni¬ kakor zrcalila v uvodnih člankih, v katerih je pretresaval kmetsko gospodarska vprašanja in kateri so bili večkrat le slabi prevodi.Ka zumni kmetovalci niso prav nič zamerili uredniku, da je pisal v najhujši zimi o krompirju in v pasjih dneh pa o kisavi domače repe, češ, kako naj ve urednik za vse kmetske potrebe, ko je pač on le mesten človek, ki pozna krompir in repo le na krožniku. Tudi dnevne novice niso bile prava privlačna sila. V trgu se itak ni prigodilo nič posebnega. In še te malenkostne dnevne no¬ vice so bile zelo oprezno pisane; koj se je spoznalo, da izvira»ta opreznost iz kake neprijetne iz¬ kušnje. Motil se ni kdor je to Nekoč je namreč napravil vest: "Stepli sta se. — Ni dolgo od te¬ ga, ko sta se stepli v našem trgu dve ženski. Boj je bil hud. Vzrok ljubosumnost”. In koliko je mo-j ral pretrpeti urednik Jerebič za to kratko, izmišljeno novico. Cel dan je imel ženske obiske. Ta ga je prosila, naj ne imenuje njenega imena, druga se je je¬ zila, da je objavil njenč popolno¬ ma zasebne razmere, tretja za¬ htevala, naj spravi on kot ured¬ nik tako uglednega lista nataka¬ rico “pri Hrastiču” iz trga, češ ona je kriva, da tiči njen mož ve¬ dno pri kozarcu, za kar jo je že plačala z dežnikom. Tako je šlo ves božji dan. Proti večeru je pa izvedela urednikova soproga sama za te obiske, prihi¬ tela v svoji ljubosumnosti kakor blisk v uredništvo, spodila ženo nekega trgovca iz sobe in tako oštela svojega moža, da je le sled njič ta res veroval v svoje don- žuanstvo. Kaj se hoče, urednik je postal na ta način žrtev časnikar¬ ske resnicoljubnosti in uredniške tajnosti, ker ni smel izdati ženi vzroka teh obiskov. Od iste pri¬ dige dalje je pa postal v dnevnih vesteh zelo oprezen, ker spoznal je bojaželjni tržki ženski svet in ljubezen svoje žene. Splošna priljubljenost “Gospo¬ darja” ni izvirala ne iz'člankov ne iz domačih vesti j, pač pa iz o- riginalnih podlistkov, ki so tupa- tam segali globoko v oglase zadn¬ je strani. Urednik je bil res moj¬ ster — pod črto. Pod ^.merikans- kim pseudonimom James Ryan-a je objavljal plodove svoje bujne domišljije in si znal z raznimi prizori ohraniti stare naročnike in pridobivati vedno več novih. Toda prišel je čas, ko je bil v zadregi. Njegov zadnji roman je bil končan. Krvi je steklo par škafov, glavnega junaka je povo¬ zil avtomobil, (kar je tako razka¬ čilo čitajočo trško občinstvo, da je metalo za vsakim takim vozom kamenje), mlada Doroteja je iz¬ pila strup, sploh ni ostalo več to¬ liko ljudi j, da bi se izplačalo na¬ pisati še eno nadaljevanje. Skrbeti'je moral za nov roman. Toda snov! Piipravna, privlačna snov! Nekaj novega! Mislil je in mislil in njegove misli so se pla¬ zile z banditi po vročih Abrucih, so zmrzovale v sibirskem preg¬ nanstvu, so se kopale v temni kr¬ vi divjih rdečekožcev in ulomlja¬ so v bogate trgovine londonskih zlatarjev. Mirujte, postojte misli! Izbor¬ na ideja! Ljudstvo se kaj rado za nima za skrivnostne vlome, za ne poznane tatove, za ženijalno izvr¬ šene zločine in za tajno delovanje detektivov. V vseh svetovnih je¬ zikih že mrgole detektivski ro¬ mani, zakaj naj bi ostali Slovenci brez svojega Conan Doyle-ja in brez Sherlok Holmes-a. Neznana čuvstva so obšla u- rednika. Tako prijetno mu je bi¬ lo pri srcu, vrgel se je na naslon¬ jač, zaprl oči in videl se že slav¬ nega, bogatega.... Megleni osnuteg njegovega ro¬ mana je postajal vedno jasnejši. Vsaka misel je bila nova barva na sliki njegove domišljije. Skica je bila gotova, sedaj pa na po¬ drobno delo. Sedel je k pisalni mizi in mrz¬ lično hitre je drselo pero po ras¬ kavem papirju. Popisal je krasen grad in nje¬ govega lastnika, visokega aristo¬ krata. Pri tem je nehote mislil na vpokojenega pomorskega ka¬ pitana Schmidta, ki je imel vilo zunaj trga in h kateremu je več¬ krat zahajal, da je uporabljal po¬ tem spomine njegovega potova¬ nja širom sveta v svojih podlist¬ kih. Seveda je bila noč. K gradu se je plazil lopov, (tu je sledil natančen popis notranjščine gra¬ du), prišel neopažen v sobo, kjer je imel grof blagajno, ukradel 50,000 kron, zlatnino, srebrnino in krasne dragulje gospe grofice in izginil s tem bogatim plenom. Vse je bilo vznemirjeno, redar¬ ji, orožniki so bili noč in dan na delu — toda zaman — o storilcu ni bilo ne duha ne sluha. Zgodilo se je pa, da se je mudil v bližnjem mestu na počitnicah znan detektiv iz izborne newyorš ke šole Robert Allan Pinkertona, po imenu Anderson. Ta je vzel vso zadevo v roke. Težavno je bi¬ lo njegovo delo, toda po preteku petih poglavij je že prišel na čis¬ to, dobil je zločinca na podlagi odtrganega gumba, prstnih odti¬ sov na nekoliko prašni blagajni in na sledovih nog v mehki ze¬ mlji. Zločinec je pa bil nezakonski sin grofove nekdanje sobarice.U- metno vpletena v to glavno de¬ janje je bila na tem mestu pikant na ljubezen mladega grofa s so¬ barico, njen padec, njena tajna odstranitev iz gradu, da ni izve¬ dela mlada grofova soproga in njeno maščevanje. Odgojila je lastnega sina v sovraštvu do nje¬ govega očeta, ne da bi sin vedel, da je grof njegov oče. Popisova¬ la mu je grad, bogatstvo, denar in lačni želodec in raztrgana oble¬ ka sta pomagala sinu, da je iz¬ vršil zločin. Komaj pri porotni obravnavi je izvedel grof, da je tat njegov sin. — Urednik ni zapazil, da se je za¬ čelo solnce že poslavljati ir* ko je končal in odložil pero, je ko¬ maj prišel na to, da ga je gonja za zločincem ulačnila. žena ga je ta čas iskala po vseh gostilnah, da bi šla skupno k ve- Memphis, križarka Združenih držav, ki se je poškodovala na skalah pri Santo Domingo. Več kot mož je prišlo ob življenje. Križarka je popolnoma zgubljena. Slika je bila vzeta v momentu, ko križarka zadela na skalo. 20 je "-i-r - miWlTu f~ Ku^ke čete korakajo skoz ulice Soluna, kamor so }>ile poslane, da se združijo z zavezniki za ofenzivo proti Bolgarom. čerji, le v uredništvo je ni bilo. “S prihodnjo številko začne naš list priobčevati nov roman, ki se glasi “Krivda in osveta ali Detek¬ tiv Anderson”. Snov je zajeta iz sedanjosti, značaji so umetniško začrtani, dejanja je mnogo. Lju¬ bezni, zločinu, tajni policiji je od- kazano v romanu odlično mesto. Pisatelj je že znan načim čitate- ljem in je sotrudnik največjih listov. Upajmo, da ustrežemo s tem novim delom svojim naroč¬ nikom!” Uredništvo “Gospodarja”. Teh par vrstic je prinesel pri¬ hodnji Gospodar in ž njimi poše- getal nekoliko občinstvo, vzbudil njihovo radovednost in ni je bilo hiše, v kateri ne bi bili ugibali moški in ženske o vsebini in izidu tega novega romana, šteli so ure do prihoda prihodnje številke. Dočakali so. Začetek romana je bil res pisan z vsem poletom. Koj se je javilo kakih 50 novih naročnikov. In tako je šlo dalje. Z vsakim nadaljevanjem je na¬ raščalo število naročnikov in ce¬ lo “Grofica — beračica” in “Li- zanska sirota” sta se morale u- makniti temu novemu romanu, dasi imajo dame povsod prednost Urednik si je nabavil sodček vina, njegova soproga si je pa na¬ ročila iz mesta nov moderen klo¬ buk in svileno bluzo. To je bil pr¬ vi uspeh “Krivde in osvete”. Dogodilo se je, da je od časa 17. poglavja novega romana vdrl neznan tat po noči v vilo kapita¬ na Schmidta, vlomil v blagajno in pobral iz nje par tisočakov, ka¬ tere je imel kapitan kot izkupi¬ ček prodane gozdne parcele slu¬ čajno doma. Dasi je prišel gospodar takoj na sled tatvini, je bil vendar ves trud orožnikov hrezvspešen. In sedaj se je začel zanimati za to tatvino tudi urednik, če je že tako krasno opisal v romanu, ki vzbuja v vseh krogih zanimanje, delovanje detektiva, zakaj ne bi sam poskusil svoje detektivske sreče ? / Brskal je po trgu, po okolici in po gostilnah. V vsaki neznani o- sebi je videl storilca, zasledoval ga in opazoval, kar mu je doneslo s časom dve zaušnici. Toda to ga ni ostrašilo, še z večjo vnemo se je vrgel v detektivske posle, dok¬ ler ga ni tožilo par oseb radi raz¬ žaljen j a časti, ker jih je nazival v svoji slepi detektivski strasti s tatovi. Celo Schmidt sam mu je pokazal vrata, ker je vedno pre¬ iskoval po njegovem vrtu sledove stopinj in mu pri tem pohodil naj lepše cvetli ce ,., Tat je pa ostal skrit. Neko jutro — roman v “Gospo¬ darju” še ni bil končan — je od¬ piral urednik došla pisma. Med drugim je zapazilo urednikovo oko tudi pismo iz Amerike. Na znamki je bil pečat iz Washing- tona. Mogoče kak nov naročnik, mo¬ goče je prišla slava njegovega “Detektiva Andersona” celo v A- meriko. Zakaj bi ne zaslovel tak imeniten roman tudi po novem svetu? In mislil je že urednik, ka¬ ko se zahvali v prihodnji listnici uredništva novemu naročniku v daljni Ameriki za priznanje, kar seveda povzdigne ugled njegove¬ ga lista. x Z veseljem je odprl pismo in bral: Dragi urednik! Pred tremi meseci sem se pri¬ klatil na svojem potovanju tudi v Vaš trg. V gostilni sem prebiral — dolg čas mi je bil — podlistek v Vašem listu in sicer ravno ono mesto, ki popisuje vlom pri gro¬ fu. Strokovnjaško skoraj je bil popisan ta vlom. Moj dober nos me ni zapustil. Tistega romana ni spisal James Ryan, pač pa Vi, kaj ne, g. ured¬ nik? Saj tak list tudi ne more plačevati velikih honorarjev zna¬ menitim pisateljem. Poizvedolval sem nekaj časa, dognal, da zahajate večkrat k kapitanu^. Schmidtu in koj sem slutil, da ste tako živo opisali nje govo vilo. če pa pozna človek na tak na¬ čin notranjosti kakega poslopja, če ve, kje tiči denar, bi bil norec, ako ne bi šel krast. Da me pa ne bi dobili tako ka- Mrs. Mary Ocvirk 300 Grove Street. Telefon Hanover 2692 slovenska babica Se priporoča vsem Slovencem. ZASTOPNIKI ZA SLOVENIJO Za Milwaukee: August Collander Joe Ajdich, John Vodovnik in John Vohlgemuth. Za West Allis: Frank Čandek in Frank Benda. Za Poit Washington: Frank Za¬ krajšek. Za Sheboygan: Heronim Svetlin in Anton Zakrajšek. Za Racine: Joe Strucelj. Za Aurora, Minn.: F. C. Marolt. Za Granville, 111.: Math Zupančič. Za N. Chicago in Waukegan, 111.: Anton Turk. Za Cecil, Pa.: Mike Hočevar. Za New Alexandria, Pa.: Frank Repovsh. Za Baltic, Mich.: Ivan Cotič. Kjer še nimamo zastopnikov, mosimo rojake, da se taisti prija¬ vijo, ki imajo do tega veselje. \ ki nepoklicani detektivi, sem naj¬ prej vkradel par velikih škorjev, v katerih so mi noge kar plesale in te škornje sem rabil radi sle¬ dov na mehki zemlji, pri blagaj¬ ni sem prej pobrisal prah, da se niso poznali na njem odtisi mojih prstov in še rokavice sem imel. Jaz imam namreč čast, da sem že v “albumu” in da poznajo moje prste v večjih mestih bolj kakor jaz sam. V blagajno sem pa vlo¬ mil po Vašem zares trškem re¬ ceptu. * Hvala Vam za navodila, dana mi po Vašem romanu. Samo gle de vsote ste se blagovolili zmoti¬ ti, kajti v blagajni sem dobil sa¬ mo 14 tisočakov. Prihodnjič bi prosil več točnosti! Za nasvete se Vam še enkrat zahvaljujem. Vi ste me naučili opreznosti. Mene ni treba iskati, kajti jaz bom že bogvekje, še preno pride to pismo do Vas. O priliki spišem mogoče sam en roman. Za sedaj pa hvala in pozdrav! X. Y„ zaprisežen vlomilec.” Nobenega detektivskega roma¬ na ni spisal več urednik. Sklenil je, da ne pojde več kot voditelj drugim prebrisancem na opolzlo pot zločincev. Raje pa kmetske romane, o sporih med sosedi itd. Kmalu je objel plamen pismo amerikanskega neznanca, ured¬ nik je pa izkušal zakopati vso za¬ devo v najtemnejši kotiček svo¬ jega spomina. Gospa žitnik daj a svojemu sinč¬ ku Tončeku poduk o lepem obna¬ šanju. Pri tem ga vpraša: “Tonček, kaj bi ti storil, ko bi stopil neko¬ mu na desno nogo?” “Jaz bi se opravičil, mama”. “Dobro, moj sinček. In če bi ti dotični dal za tvojo uljudnost ni¬ kelj, kaj bi potem storil?” “Stopil bi mu še na levo”, od¬ govori Tonček. Dober mož. žena — Ja Gustelj, ali pa te ni sram ? Sedaj prideš pa že po dne¬ vi pijan domov. Mož — Veš ljuba ženka, jaz sem mislil, da se ne bodeš po dnevi tako hudo prestrašila ka¬ kor po noči. Izpred sodišča. Sodnik: “Povejta sedaj, kako je prišlo do pretepa med vama?” Obtoženec: “Peter in jaz sva bila v mladosti dobra prijatelja. In ko sem ga zadnjič po treh letih zopet videl, sem mu vesel zakli¬ cal: Ljubi dobri Peter, kako si postal v treh letih velik in mo¬ čan !” — “In ti še bolj; izgledaš kot življenje samo”, mi je odgo¬ voril Peter. In tako je dala ena beseda drugo tako dolgo, dokler si nisva skočila v lase.” HREN S and VAH ^ Obuvala za vso druži; 355 GROVE STREET ho FARME Ako ste namenjeni kupiti^ delano ali neobdelano farmo, pi site po pojasnila o farmah ^ Ashland Co., Wisconsin. Tu j ež( več Milwaučanov kupilo zemljo LEO ZAKRAJŠEK ASHLAND, WIS. NA PRODAJ Hiša s 15 sobami se proda vsled starosti ali pa se da v NAJEM Pripravna za borderje. Vse je še v dobrem stanju. Vprašajte pri ROBERT HAHN 577 CLINTON ST Telefon Hanover 3802-L FOTOGRAFIJE ! I Za ženitbene slike se obrnite na L. H AGENDORF FOTOGRAF Sedaj na 443 National Avenue 2 vrata zapadno od Krocgerja FRANK FUŽIR HOTEL IN SAL00N 228 REED STREET Priporoča snažna prenočišča, sobe na teden ali na dan. Vedno sveže PABST PIVO. Telefon Hanover 3843-Y Lepa soba se odda v najem zraven slovenske cerkve. Vpra¬ šajte 504 Mineral Street. JOHN TESO VNIK (Na vogalu So. Pierce St.) Gostilničar, 297 FIRST Ave Vsem cenjenim rojakom pri¬ poročam v obilen obisk svojo gostilno, kjer točim vedno sve¬ že pivo, vino, likerje ter imam na razpolago fine smodke. Priporočam se vsem za pri¬ jazen poset! THE WEST ALLIS STATE BANK WEST ALLIŠKA DRŽAVNA BANKA Varna - Močna - Pomagalna Pri nas nalaga veliko Slovence! svoje prihranke. - Mi želimo vse Slovence. časovne vloge. Plačamo 3 od sto obresti. WEST ALLIS, WIS. J Moč navade. Mož svoji ženi, ko pride pozno pijan domov: “No, le prični s tvojo pridigo, drugače ne morem zaspati.” KRASNE FOTOGRAFIJE Vsake vrste po nizkih cenah. Ženit- bene, obhajilne in birmske slike moja posebnost. Z vsakim naročilom 1 duca¬ ta ali več te vrste slik napravim eno lepo veliko zastonj.Povečujem iz malih na veliko v vsakovrstnih barvah. N* željo grem tudi fotografirat na dom ah kamor me kdo zahteva. Zakaj bi hodili k tujcu, ako Vam ro¬ jak postreže še bolje kot drugi? FRANK SKOK, SLOVENSKI FOTOGRAF 438 — 52nd AVENUE WEST ALLIS, WIS. Tel. W. Allis 456 -J Pustite si narediti vašo foto¬ grafijo pri The NATIONAL STUDIO ' 412 National Ave Ako izrežete ta og las in ga prinesete seboj, dobite 20 odstotkov popusta (ceneje) o*I kakoršnosikolih fotogra fij, male ali velike. C. Tonndorf, managei. NOVA SLOV. BRIV1 Vsem cenjenim rojal znanjam, da šeni otvoril i derno urjeno unijsko bri 420 NATIONAL A (Pod gostilno John En kjer vsakomur takoj postrežem. Se priporočam ~ FRANK ERME?