REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Urednika Miroslav Rebernik Karin Širec venija 2019 Raznolikost ov: GEM Slotiv podjetniških motivov GEM Slovenija 2019 tniških mo Miroslav Rebernik Karin Širec t podje Polona Tominc os Katja Crnogaj Matej Rus Barbara Bradač Hojnik Raznolik 9 789612 863555 Raznolikost podjetniških motivov GEM Slovenija 2019 Urednika: Miroslav Rebernik Karin Širec Avtorji: Miroslav Rebernik Karin Širec Polona Tominc Katja Crnogaj Matej Rus Barbara Bradač Hojnik Maj, 2020 Knjižna zbirka: Slovenski podjetniški observatorij ISSN: 1854-8040 Naslov: Raznolikost podjetniških motivov Podnaslov: GEM Slovenija 2019 Title: A Variety of Entrepreneurial Motives Subtitle: GEM Slovenia 2019 Urednika: Miroslav Rebernik (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta) Karin Širec (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta) Avtorji: Miroslav Rebernik, Karin Širec, Polona Tominc, Barbara Bradač Hojnik, Matej Rus, Katja Crnogaj Recenzija: Sunčica Oberman Peterka (Univerza v Osijeku, Ekonomska fakulteta) Boštjan Antončič (Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta) Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak Grafične priloge: avtoriji Oblikovanje: Nebia, d.o.o. Založnik: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija https://press.um.si, zalozba@um.si Izdajatelj: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Razlagova ulica 14, 2000 Maribor, Slovenija, http://www.epf.um.si, epf@mb.si Izdaja: prva izdaja Vrsta publikacije: e-knjiga Dostopno na: http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/473 Izid: Maribor, maj 2020 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Tekst / Text © avtorji in Rebernik, Širec 2020 To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons Attribution - 4.0 International License. http://creativecommons.org/licenses/by /4.0/ Izšlo v knjižni zbirki »Slovenski podjetniški observatorij«. Slovenski podjetniški observatorij financirajo Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije - SPIRIT, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 334.7"2018"(497.4)(0.034.2) RAZNOLIKOST podjetniških motivov [Elektronski vir] : GEM Slovenija 2019 / avtorji Miroslav Rebernik ... [et al.] ; urednika Miroslav Rebernik, Karin Širec. - 1. izd. - El. knjiga. - V Mariboru : Univerzitetna založba Univerze, 2020. - (Slovenski podjetniški observatorij, ISSN 1854-8040) Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/473 ISBN 978-961-286-354-8 doi: doi.org/10.18690/978-961-286-354-8 1. Rebernik, Miroslav 2. Širec, Karin 3. Tominc, Polona 4. Crnogaj, Katja, 1983- 5. Rus, Matej, 1973- 6. Bradač Hojnik, Barbara 7. Rebernik, Miroslav COBISS.SI-ID 16145667 ISBN: 978-961-286-354-8 (pdf), 978-961-286-355-5 (Mehka vezava) DOI: https://doi.org/10.18690/978-961-286-354-8 Cena: Brezplačen izvod Odgovorna oseba založnika: red. prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru Raznolikost podjetniških motivov GEM Slovenija 2019 Avtorji: Miroslav Rebernik Karin Širec Polona Tominc Katja Crnogaj Matej Rus Barbara Bradač Hojnik Povzetek: V največji svetovni longitudinalni raziskavi Globalni podjetniški monitor (GEM) se že 21 let raziskujemo pomembne značilnosti podjetništva s posebnim poudarkom na najbolj zgodnjih fazah, ko se zaznavajo poslovne priložnosti in se posamezniki odločajo, ali se bodo ukvarjali s podjetništvom. GEM je bil zasnovan zato, da bi (1) meril razlike v odnosu do podjetništva, aktivnosti in v aspiracijah posameznikov v čim večjem številu držav, (2) odkrival dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo podjetniško aktivnost, še zlasti v odnosu do družbenih vrednot, osebnih značilnosti in podjetniškega ekosistema, (3) zagotavljal platformo za ocenjevanje vpliva podjetniške aktivnosti na ekonomsko rast v določenem gospodarstvu ter (4) odkrival potrebne politične ukrepe za krepitev podjetništva. S pomočjo te raziskave bolje razumemo odnos družbe do podjetništva ter individualne značilnosti posameznika, kot so dojemanje lastnih sposobnosti za podjetniško delovanje, sposobnost zaznavanja priložnosti, podjetniške namere in strah pred neuspehom. Ker GEM spremlja podjetniško aktivnost v celotnem življenjskem ciklu (nastajajoča, nova in ustaljena podjetja, prenehanje poslovanja), po tipih aktivnosti (visoka rast, inovativnost, internacionalizacija) in po sektorjih aktivnosti (zgodnja podjetniška aktivnost, podjetniška aktivnost zaposlenih), dobimo precej bogatejšo sliko o dogajanjih, kot če bi izhajali zgolj iz podatkov, ki nam jih ponujajo običajne statistične baze podatkov. Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem Naslovi avtorjev: Miroslav Rebernik, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, Slovenija, e-pošta: miroslav.rebernik@um.si Karin Širec, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, Slovenija, e-pošta: karin.sirec@um.si Polona Tominc, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, Slovenija, e-pošta: polona.tominc@um.si Katja Crnogaj, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, Slovenija, e-pošta: katja.crnogaj@um.si Matej Rus, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, Slovenija, e-pošta: matej.rus@um.si Barbara Bradač Hojnik, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, Slovenija, e-pošta: barbara.bradac@um.si GEM SLOVENIJA 2019 Kazalo Uvodni povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Predstavitev Globalnega podjetniškega monitorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11 Podjetniška zmogljivost odraslega prebivalstva in zaznavanje odnosa do podjetništva v družbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13 Podjetniška aktivnost odraslega prebivalstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15 Demografske značilnosti slovenskega podjetništva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 Podjetniške aspiracije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20 Kakovost podjetniškega ekosistema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 1 Uvodna predstavitev Globalnega podjetniškega monitorja . . . . . . . . . . . . . . . 25 1.1 21 let globalnega raziskovanja podjetništva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 1.2 Konceptualni okvir GEM in spremljanje podjetniškega ekosistema in procesa . . . . . . . . . . .27 1.3 Podatkovne podlage za GEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 1.4 Dostopnost raziskav in podatkov GEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32 2 GEM-ova preglednica značilnosti podjetništva v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . 35 3 Podjetniška zmogljivost odraslega prebivalstva in zaznavanje odnosa do podjetništva v družbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 3.1 Samozaznavanje in dojemanje podjetništva z vidika posameznika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 3.2 Podjetniški talent . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 3.3 Zaznavanje družbenih vrednot o podjetništvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 4 Podjetniška aktivnost odraslega prebivalstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 4.1 Faze in učinkovitost podjetniškega procesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 4.2 Zgodnja podjetniška aktivnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57 4.3 Motivacija za podjetništvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59 4.4 Ustaljeni podjetniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 4.5 Podjetniška aktivnost zaposlenih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 4.6 Izstop podjetnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .67 5 Demografske značilnosti slovenskega podjetništva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 5.1 Starost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .72 5.2 Podjetništvo in mladi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .76 5.3 Spol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .79 5.4 Izobrazba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 5.5 Dohodek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 4 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV 6 Podjetniške aspiracije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 6.1 Ambicioznost podjetnikov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 6.2 Usmerjenost v mednarodni prostor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .91 6.3 Inovacijska naravnanost zgodnjih podjetnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .95 7 Kakovost podjetniškega ekosistema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 7.1 Ocena okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 7.2 Indeks nacionalnega podjetniškega konteksta (NECI) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 7.3 Priporočila slovenskih izvedencev za izboljšanje podjetniškega ekosistema . . . . . . . . . . . 113 Literatura in viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 P1 Značilnosti vzorca slovenskih izvedencev v letu 2019 . . . . . . . . . . . . . . . . . .123 P2 Metodološka pojasnila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .125 Razlika med podatki GEM in podatki poslovnih registrov ali AJPES . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 Ključne mere GEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 P3 Podatkovne tabele . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 Elementi podjetniške zmogljivosti in zaznavanja odnosa do podjetništva v družbi . . . . . . . 131 Vključenost prebivalstva v posamezne faze podjetniškega procesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134 Izbrani kazalniki iz profila celotne zgodnje podjetniške aktivnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 P4 Raziskovalni timi in sponzorji GEM v letu 2019 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 P5 Avtorji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 5 GEM SLOVENIJA 2019 Kazalo slik Slika 1.1: Konceptualni okvir GEM ...............................................................................................................29 Slika 1.2: Podjetniški proces .........................................................................................................................30 Slika 2.1: Primerjava obsega podjetniške aktivnosti Slovenije po fazah podjetniškega procesa za izbrane kazalnike ......................................................................................................36 Slika 3.1: Zaznavanje poslovnih priložnosti v Sloveniji v obdobju od 2015 do 2019 ....................... 41 Slika 3.2: Zaznavanje poslovnih priložnosti (v evropskih državah GEM) ........................................... 41 Slika 3.3: Odstotek ljudi, ki menijo, da je enostavno začeti z novim poslom (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................42 Slika 3.4: Zaznano podjetniško znanje, izkušnje in sposobnosti (v evropskih državah GEM) ......43 Slika 3.5: Strah pred neuspehom med tistimi, ki zaznavajo poslovne priložnosti (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................44 Slika 3.6: Podjetniške namere med tistimi, ki niso vključeni v nobeno podjetniško aktivnost (v evropskih državah GEM) ........................................................................................45 Slika 3.7: Zmožnost zaznavanja poslovnih priložnosti ter proaktivno delovanje pri njihovem izkoriščanju (v evropskih državah GEM) ...........................................................47 Slika 3.8: Inovativnost ter dolgoročna usmerjenost k ciljem (v evropskih državah GEM)..............47 Slika 3.9: Zaznavanje družbenih vrednost o podjetništvu ....................................................................49 Slika 3.10: Odstotek ljudi, ki menijo, da je podjetništvo primerna izbira karierne poti (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................49 Slika 3.11: Odstotek ljudi, ki menijo, da so uspešni podjetniki v družbi spoštovani (v evropskih državah GEM) ........................................................................................................... 50 Slika 3.12: Odstotek ljudi, ki zaznavajo medijsko podporo podjetništvu v družbi (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................51 Slika 4.1: Izbrani kazalniki podjetniškega procesa v Sloveniji ..............................................................55 Slika 4.2: Puščanje podjetniškega voda v Sloveniji .................................................................................55 Slika 4.3: Celotna zgodnja podjetniška aktivnost (v evropskih državah GEM) .................................57 Slika 4.4: Celotna zgodnja podjetniška aktivnost v Sloveniji v letih od 2010 do 2019 .....................58 Slika 4.5: Indeks TEA v izbranih skupinah držav .......................................................................................59 Slika 4.6: Motivacija za podjetništvo v Sloveniji in povprečju evropskih držav ................................62 Slika 4.7: Odstotek ustaljenih podjetnikov med odraslim prebivalstvom (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................63 Slika 4.8: Ustaljeni podjetniki v izbranih skupinah držav .......................................................................64 Slika 4.9: Ustaljeni podjetniki kot odstotek odrasle populacije v Sloveniji v letih od 2010 do 2019 ..................................................................................................................64 Slika 4.10: Podjetniška aktivnost zaposlenih kot odstotek odrasle populacije (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................65 Slika 4.11: Sponzorirana zgodnja podjetniška aktivnost kot odstotek odrasle populacije (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................67 6 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Slika 4.12: Opustitev poslovanja v zadnjih 12 mesecih z nadaljevanjem posla in brez njega (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................68 Slika 4.13: Glavne skupine razlogov za prenehanje poslovanja v Sloveniji .........................................69 Slika 5.1: Projekcija starostne strukture prebivalcev Slovenije ............................................................72 Slika 5.2: Zgodnja podjetniška aktivnost po motivih in starostnih razredih ...................................74 Slika 5.3: Podjetniška aktivnost v Sloveniji glede na starost ................................................................75 Slika 5.4: Število in delež mladih v registrirani brezposelnosti ............................................................76 Slika 5.5: Odstotek nastajajočih in novih ter ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let .................77 Slika 5.6: Podjetniška aktivnost nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let..............................................................................................................................78 Slika 5.7: Izobrazbena raven nastajajočih in novih podjetnikov po starostnih skupinah od 18 do 34 let in od 35 do 64 let ..................................................79 Slika 5.8: Podjetniška aktivnost v Sloveniji glede na starost in spol ................................................... 80 Slika 5.9: Zgodnja podjetniška aktivnost moških in žensk (v evropskih državah GEM) ................. 80 Slika 5.10: Zgodnja podjetniška aktivnost med spoloma........................................................................ 81 Slika 5.11: Zgodnja podjetniška aktivnost žensk – preživeti, saj so službe redke (v evropskih državah GEM) ..........................................................................................................83 Slika 5.12: Izobrazba nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov ter nepodjetnikov ..................84 Slika 5.13: Delež nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov v najvišjem dohodkovnem razredu .................................................................................................................85 Slika 5.14: Podjetniška aktivnost glede na dohodek v celotni populaciji ............................................86 Slika 6.1: Pričakovanja podjetnikov, da v petih letih ustvarijo več kot pet delovnih mest, v TEA (v evropskih državah GEM) ............................................................................................... 90 Slika 6.2: Načrti podjetnikov o zaposlovanju po skupinah držav ........................................................ 90 Slika 6.3: Podjetniki, ki že zaposlujejo oziroma to načrtujejo, v celotni populaciji (v evropskih državah GEM) ........................................................................................................... 91 Slika 6.4: Geografski izvor kupcev podjetij po skupinah držav ...........................................................92 Slika 6.5: Delež kupcev podjetja iz globalnega okolja, v TEA (v evropskih državah GEM) .............93 Slika 6.6: Intenzivnost internacionalizacije nastajajočih in novih podjetnikov po skupinah držav ..........................................................................................................................94 Slika 6.7: Intenzivnost internacionalizacije nastajajočih in novih podjetnikov (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................94 Slika 6.8: Delež podjetnikov, ki dosegajo vsaj nacionalni oziroma vsaj globalni razpon, in sicer hkrati z vidika trga in novih proizvodov ali procesov, v celotni populaciji po skupinah držav ..........................................................................................................................95 Slika 6.9: Delež podjetnikov, ki dosegajo vsaj nacionalni razpon, in sicer hkrati z vidika trga in novih proizvodov ali procesov, v celotni populaciji (v evropskih državah GEM) ........96 Slika 6.10: Delež podjetnikov, ki dosegajo vsaj globalni razpon, in sicer hkrati z vidika trga in novih proizvodov ali procesov, v celotni populaciji (v evropskih državah GEM) .......97 7 GEM SLOVENIJA 2019 Slika 6.11: Delež podjetnikov, ki dosegajo vsaj nacionalni ali vsaj globalni razpon, in sicer hkrati z vidika trga in novih proizvodov ali procesov, v celotni populaciji (v evropskih državah GEM) ...........................................................................................................98 Slika 7.1: Tri komponente podjetniškega fenomena ............................................................................101 Slika 7.2: Okvirni pogoji za podjetništvo ..................................................................................................102 Slika 7.3: Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji .......................................103 Slika 7.4: Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji primerjalno s povprečjem evropskih držav in vseh držav GEM ...............................................................104 Slika 7.5: Rezultati indeksa NECI 2019 za 54 gospodarstev .................................................................112 Slika 7.6: Vrednosti indeksa NECI za Slovenijo in po skupinah držav ...............................................113 Kazalo tabel Tabela 1.1: Države GEM glede na regijo in stopnjo razvitosti ...................................................................26 Tabela 1.2: Značilnosti uteženega in neuteženega vzorca .......................................................................31 Tabela 1.3: Število anketiranih oseb v vzorcih sodelujočih držav po tipih gospodarstva .................32 Tabela 1.4: Število sodelujočih nacionalnih izvedencev v sodelujočih državah po tipih gospodarstva ...................................................................................................................32 Tabela 2.1: GEM-ova preglednica značilnosti podjetništva v Sloveniji ..................................................36 Tabela 3.1: Elementi podjetniške zmogljivosti ............................................................................................. 40 Tabela 3.2: Elementi zaznavanja družbenih vrednot do podjetništva v družbi ...................................48 Tabela 4.1: Pregled podjetniške aktivnosti med odraslim prebivalstvom po posameznih fazah in po skupinah držav ............................................................................56 Tabela 4.2: Razmerje med nastajajočimi in novimi podjetniki ter indeks smrtnosti v Sloveniji v letih od 2011 do 2019 ..............................................................................................59 Tabela 4.3: Motivi nastajajočih in novih podjetnikov (v evropskih državah GEM) ...............................61 Tabela 4.4: Ključne značilnosti motivov za podjetništvo v celotni zgodnji podjetniški aktivnosti ...................................................................................................................62 Tabela 4.5: Podjetniška aktivnost zaposlenih v Sloveniji v letih od 2011 do 2019 ...............................66 Tabela 4.6: Razlogi za izstop podjetnika po skupinah držav ....................................................................68 Tabela 5.1: Odstotek nastajajočih in novih podjetnikov po starostnih razredih in skupinah držav ...........................................................................................................................73 Tabela 5.2: Odstotek ustaljenih podjetnikov po starostnih razredih in skupinah držav ...................75 Tabela 5.3: Odstotek nastajajočih in novih podjetnic med vsemi podjetniki v obdobju 2015–2019 .................................................................................................................... 80 Tabela 5.4: Odstotek ustaljenih podjetnic med vsemi podjetniki v obdobju 2015–2019 ..................82 Tabela 6.1: Ambicioznost podjetnikov po skupinah držav ......................................................................89 8 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Tabela 6.2: Načrti podjetnikov o zaposlovanju po skupinah držav ........................................................ 91 Tabela 7.1: Ocene slovenskih izvedencev v okvirnem pogoju finančna podpora ............................105 Tabela 7.2: Ocene slovenskih izvedencev v okvirnem pogoju vladne politike .................................106 Tabela 7.3: Ocene slovenskih izvedencev v okvirnem pogoju vladni programi ...............................107 Tabela 7.4: Ocene slovenskih izvedencev v okvirnem pogoju izobraževanja ...................................108 Tabela 7.5: Ocene slovenskih izvedencev v okvirnem pogoju kulturne in družbene norme ........109 Tabela 7.6: Zaviralni in spodbujevalni dejavniki podjetništva v Sloveniji ter priporočila nacionalnih izvedencev ..................................................................................114 Tabela 7.7: Najpogostejša priporočila izvedencev za izboljšanje podjetništva v Sloveniji .............114 9 Uvodni povzetek Predstavitev Globalnega podjetniškega monitorja Do danes je bilo v največji svetovni longitudinalni raziskavi Globalni podjetniški monitor (GEM), ki je prisotna že 21 let, na temelju enotne metodologije raziskano podjetništvo v več kot 100 državah. Leta 1999 je bila izvedena prva raziskava s sodelovanjem desetih držav, Slovenija se je priključila leta 2001 in naslednje leto po metodologiji GEM izpeljala svojo prvo raziskavo podjetništva, ki je omogočila primerjavo s 37 državami. Globalna vpetost raziskovalnega programa GEM in transparentnost podatkov med raziskovalci omogočata precej širšo sliko, kot bi jo dobili, če bi raziskovali samo v nacionalnem okviru. Tako dobimo bolje argumentiran vpogled v stanje in razvoj podjetništva v državi, oblikovalci podjetniške politike pa lahko bolje razumejo učinkovite ukrepe in programe, usmerjene k podpiranju takšnega tipa podjetništva, ki lahko najbolj prispeva k razvoju, in si ustvarijo trdnejšo osnovo za njihovo izdelavo, obenem pa jim omogoča tudi sledenje učinkovitosti sprejetih ukrepov. GEM ni uveljavljen samo zaradi podatkovne baze in letne publikacije z rezultati analiz, ampak tudi zaradi drugih izdanih publikacij, ki prav tako uporabljajo GEM-ove podatke in metodologijo. Nekatere izmed doslej poglobljeno proučenih tematik so žensko podjetništvo, podjetniško izobraževanje, v razvoj usmerjeno podjetništvo, podjetništvo v organizacijah, podjetništvo mladih in starejših, pregled podjetniških politik in primeri dobrih praks te politike. V pripravi sta tudi publikaciji o gig podjetništvu in delitveni ekonomiji ter o družinskem podjetništvu. Vse te publikacije so dostopne tudi na internetni strani GEM. Gledano skozi številke, pomeni GEM 21 let zbiranja podatkov. Kumulativno je bilo v 114 državah doslej opravljenih več kot tri milijone intervjujev, praviloma več kot 150.000 intervjujev na leto, sodelovalo je preko 500 raziskovalcev s področja podjetništva, vključenih je bilo preko 300 akademskih in raziskovalnih inštitucij ter preko 200 ustanov, ki so raziskavo finančno omogočile. Tolikšen raziskovalni potencial je poleg poglobljenih letnih raziskav ustvaril tudi preko 700 znanstvenih člankov ali poglavij v monografijah, v katerih so uporabljeni podatki, zbrani v okviru globalnega raziskovalnega programa GEM. 11 GEM SLOVENIJA 2019 V raziskovalnem ciklusu 2019 je bilo v raziskavo odrasle populacije vključenih 50 držav. V raziskavi so bile države grupirane v skupine v skladu z letno klasifikacijo Svetovnega gospodarskega foruma in Svetovne banke glede na bruto nacionalni dohodek na prebivalca, in sicer na nizkodohodkovna, srednjedohodkovna in visokodohodkovna gospodarstva. Stopnja razvitosti posamezne države v veliki meri vpliva na razvitost podjetniškega okolja, s tem pa tudi na celoten potek podjetniškega procesa, od zagonske ideje do opustitve poslovanja, pa tudi na možnosti in razpoložljive vire za izvajanje podjetniške politike. Države se namreč ne razlikujejo samo po ekonomski moči, pač pa tudi kulturno, politično, demografsko itd., zato za spodbujanje podjetništva ni enotnega recepta. Pri nizkodohodkovnih državah gre predvsem za mobilizacijo osnovnih proizvodnih dejavnikov, kot so zemlja in primarne dobrine. V primerjavi z visokodohodkovnimi državami je v nizkodohodkovnih tudi narava poslovnih priložnosti pogosto enostavnejša, vendar to še ne pomeni, da jih je tudi laže izkoristiti. Pogosto je zaradi nerazvitosti poslovnega okolja in infrastrukturnih mankov (elektrika, transportne povezave, internet ipd.) pot od ideje do uspešnega podjetja teže uresničljiva. Različna je tudi motivacija za podjetništvo, saj je v revnejših državah precej večji delež samozaposlitvenega podjetništva, ki je ob odsotnosti delovnih mest pogosto edina možnost za dostojno preživetje, a ni toliko prodorno in nima močnega zaposlitvenega potenciala. Slovenija se glede na svojo ekonomsko moč uvršča med visokodohodkovna gospodarstva, ima zelo dobro razvito infrastrukturo in tudi relativno urejeno poslovno okolje. Seveda pa je ocena tako infrastrukture kot tudi poslovnega okolja odvisna od tega, s katero državo in katerimi segmenti podjetniškega konteksta se primerjamo. Tudi zaradi tega je GEM dragocen, saj omogoča zanesljivo podatkovno podlago, s katero so takšne primerjave možne, na tej osnovi pa je tudi mogoče zasnovati in bolje uresničevati z dejstvi utemeljeno vodenje podjetniške politike (ang. evidence based policy making). Podjetništvo je v svojem bistvu proces, v katerem posameznik ali podjetniški tim v tesni interakciji s kulturnim, družbenim in gospodarskim okoljem išče ali ustvarja poslovne priložnosti in jih pretvarja v tržno in družbeno uporabne izdelke in storitve. Vzpostavljen konceptualni okvir GEM upošteva, da sta nacionalna gospodarska rast in razvoj posledica osebnih sposobnosti posameznikov za odkrivanje in izkoriščanje priložnosti, bodisi samostojno ali v okviru podjetja, ta proces pa je pomembno odvisen od gospodarskega in družbenega okolja, ki vplivata na posameznikov odnos do razpoznavanja in izkoriščanja podjetniških priložnosti. Zato tudi tolikšen poudarek na podjetniku in njegovih ambicijah, inovativnosti in podjetnosti, pa tudi na strahovih, razlogih in omejitvah, ki usposobljenim posameznikom preprečujejo, da bi se usmerili v podjetništvo. GEM je bil zasnovan zato, da bi meril razlike v odnosu do podjetništva, aktivnosti in v aspiracijah posameznikov v čim večjem številu držav ter da bi odkrival dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo podjetniško aktivnost, še zlasti v odnosu do družbenih vrednot, osebnih značilnosti in podjetniškega ekosistema. S tem zagotavlja platformo za ocenjevanje vpliva podjetniške aktivnosti na ekonomsko rast v določenem gospodarstvu ter odkriva potrebne politične ukrepe za krepitev podjetništva. Raziskovanje na globalni ravni ima namreč zaradi velike različnosti držav in okolij številne omejitve, saj zaradi razlik med državami ni mogoče uporabljati nacionalnih statističnih virov in registracijskih podatkov o podjetjih, tako kot jih uporabijo pri številnih drugih podjetniških raziskavah. Ključna razlika v primerjavi z večino drugih kvantitativnih podjetniških raziskav je predvsem njegova osredotočenost na ljudi. GEM namesto tega obravnava posameznike in ocenjuje njihov odnos in dojemanje podjetništva ter vključenost v ustanavljanje in/ali 12 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV lastništvo in vodenje podjetja, kar omogoča pridobiti izjemno dragoceno sliko podjetniškega profila posameznih držav. Takšen raziskovalni pristop tudi omogoča pridobivanje informacij o »neformalnem« gospodarstvu ali o raznovrstnem naboru gospodarskih dejavnosti, podjetij in delovnih mest, ki jih država ne ureja in ne ščiti. Za spremljanje teh dejavnikov in ključnih elementov podjetniškega procesa so bile razvite tudi ustrezne mere. Temeljijo na konceptualnem okviru GEM in jih lahko strnemo v več skupkov, ki opisujejo ključne dejavnike podjetniškega procesa: stanje v podjetniškem ekosistemu, družbene vrednote in dojemanje podjetništva, individualne značilnosti potencialnega podjetnika, posamezne faze podjetniške aktivnosti in podjetniške aspiracije. Družbeni, kulturni, politični in ekonomski kontekst upošteva stopnjo razvitosti posameznega nacionalnega gospodarstva in razvitost ključnih podjetniških pogojev. Ocenjuje se s pomočjo strokovnih mnenj skrbno izbranih izvedencev, ki imajo dober vpogled v različne segmente podjetniškega procesa. Družbene vrednote in dojemanje podjetništva pa spoznavamo na temelju anketiranja odrasle populacije in njenih odgovorov o tem, ali družba sprejema podjetništvo kot dobro karierno izbiro, ali imajo podjetniki visok družbeni status ter kolikšno pozornost posvečajo podjetništvu mediji in s tem prispevajo k razvoju podjetniške kulture. S pomočjo odgovorov na ta vprašanja lahko bolje sklepamo o pomenu posameznih dejavnikov, ki lahko vplivajo na to, ali se bo posameznik odločil za podjetniško pot ali ne, pa tudi razmišljamo o možnostih, da bo dejansko realiziral svoje namene. Individualne značilnosti dejanskih podjetnikov in posameznikov imajo pomemben vpliv na podjetniški proces, še posebej v najzgodnejših fazah podjetniškega procesa. Spoznavamo jih s pomočjo nekaterih demografskih in psiholoških dejavnikov ter motivacijskih vidikov. Z anketiranjem odrasle populacije dobimo tudi informacije o fazah življenjskega cikla podjema, na osnovi katerih se tvori eden temeljnih kazalnikov GEM, to je celotna zgodnjepodjetniška aktivnost TEA (ang. total early-stage entrepreneurial activity). Podjetniška zmogljivost odraslega prebivalstva in zaznavanje odnosa do podjetništva v družbi Posamezniki v svojem okolju oblikujejo samozaznavo o svojih podjetniških zmogljivostih. To zajema zmožnost zaznavanja poslovnih priložnosti, ali in v kakšnem obsegu se vidijo kot potencialni podjetniki, ali imajo osebno znanje, spretnosti in izkušnje za začetek novega podjetja in ali bi jih od ustanovitve novega podjetja oziroma podjema odvrnil strah, da podjetje ne bi bilo uspešno. V Sloveniji 47,59 % ljudi v svojem okolju zaznava obetavne poslovne priložnosti. Zelo pozitiven rezultat za Slovenijo je, da se zadnja leta ta delež vztrajno veča: 20,5 % leta 2015, nato 25,3 % leta 2016 in 34,60 % leta 2017 ter 42,17 % leta 2018. Slovenija se je na lestvici 21 evropskih držav po tem kazalniku v letu 2019 uvrstila na sredino lestvice in pod evropsko povprečje, ki znaša 50,17 %. Zaznavanje ljudi, kako enostavno (ali težavno) je ustanoviti podjetje, je odraz tega, kako dojemajo okolje, ki omogoča ali omejuje podjetniško dejavnost. V Sloveniji je v enostavnost ustanovitve lastnega podjetja prepričanih 54,33 % ljudi (bistveno več kot leta 2018, ko je ta vrednost znašala 39,2 %), kar je evropsko povprečje (53,59 %). Najviše na lestvici so Poljska (90,18 %), Norveška (87,4 %), Nizozemska (84,06 %) in Velika Britanija (82,36 %), najniže pa Slovaška (25,17 %), Rusija (31,42 %), Latvija (31,82 %) in Hrvaška (33,76 %). 13 GEM SLOVENIJA 2019 Zaznavanje poslovne priložnosti je povezano tudi s tem, ali posameznik meni, da ima potrebno znanje oziroma izkušnje in sposobnosti za podjetništvo. V 36 od 50 gospodarstev v raziskavi GEM 2019 več kot polovica odraslih meni, da imajo znanje, sposobnosti in izkušnje za začetek novega posla. Samozaupanje v sposobnost za začetek podjetja je najmanjše na Japonskem in v nekaterih delih Evrope (Norveška in Rusija), največje pa v Indiji, Saudovi Arabiji, Katarju, Ekvadorju in Gvatemali (Bosma et al., 2020). V evropskem merilu se je Slovenija vedno uvrščala visoko glede na delež ljudi, ki menijo, da imajo te kompetence. Tako je bilo tudi leta 2019, ko smo ocenili, da ta delež znaša 57,46 %, kar je še nekoliko več kot leto poprej (51 % leta 2018) in kar je tudi nad povprečjem evropskih držav, ki je bilo leta 2019 50,61 %. Na najvišja mesta na lestvici so se med evropskimi državami povzpele Hrvaška, Portugalska in Severna Makedonija, vse tri z več kot 60 % prebivalstva, ki meni, da ima te podjetniške zmogljivosti. Pri odločitvi za izkoriščanje poslovnih priložnosti in pri podjetniških namerah lahko strah pred neuspehom zavre vstop v podjetništvo. Raziskava kaže, da je v veliki večini sodelujočih držav strahu pred neuspehom relativno malo: manj kot polovico tistih, ki vidijo dobre priložnosti, bi od vstopa v podjetništvo odvrnil strah pred neuspehom. A v nekaterih državah je tega strahu precej. Tako je na primer v Čilu, kjer več kot tri četrtine odraslih meni, da imajo znanje, veščine in izkušnje za začetek podjetja, istočasno pa tudi skoraj šest od desetih ljudi, ki vidijo dobre priložnosti, meni, da bi jih od vstopa v podjetništvo odvrnil strah pred morebitnim neuspehom. Čeravno mnoge izražene podjetniške namere med prebivalstvom ostanejo neuresničene, so v povprečju pozitivno povezane z njihovo dejansko kasnejšo podjetniško aktivnostjo v okviru novega ali obstoječega posla. V GEM jih merimo z deležem ljudi, ki so pritrdilno odgovorili na vprašanje, ali nameravajo v prihodnjih treh letih začeti nov posel. V Sloveniji podjetniške namere ljudi v zadnjih letih ostajajo na približno enaki ravni – leta 2019 je bilo takih 16,6 % odraslih prebivalcev. Našo državo to uvršča na 6. mesto v Evropi, kjer so vrhu Latvija (23,2 %), Ciper (21,2 %) in Hrvaška (20,6 %), na drugem koncu lestvice pa so Italija (5,4 %), Norveška (5,7 %) in Poljska (6 %). Med podjetniškimi namerami in njihovo uresničitvijo je velik razkorak (med nastajajoče podjetnike se je lani uvrstilo 4,4 % odraslega prebivalstva). To opozarja, da je treba več pozornosti posvetiti spodbujanju podjetništva ob sočasnem lajšanju pogojev zanj, da bi se izgubilo čim manj podjetniškega potenciala. To bo postalo še posebej pomembno ob slabšanju gospodarskega položaja. Samozavest in zaupanje v lastne sposobnosti sta pomemben element podjetništva. V 36 od 50 gospodarstev več kot polovica prebivalcev meni, da imajo znanje, sposobnosti in izkušnje za ustanovitev lastnega podjetja; tudi v Sloveniji je samozaupanje v lastne podjetniške sposobnosti in znanje relativno veliko (57,46 % prebivalstva), tik nad evropskim povprečjem. Čeprav je tudi glede strahu pred neuspehom Slovenija povprečna evropska država, vseeno več kot 40 % tistih, ki sicer zaznavajo poslovne priložnosti, meni, da bi jih strah pred neuspehom odvrnil od podjetniške poti. V tem raziskovalnem ciklu so bila dodana tudi nekatera nova vprašanja, s katerimi želimo dodatno pojasniti zaznavanje podjetniških priložnosti in namer, da se izkoristijo. V Sloveniji približno 44 % ljudi meni, da le redko vidijo poslovne priložnosti, tudi če so na področju, ki ga zelo dobro poznajo, hkrati pa jih nekaj več kot 60 % meni, da tudi takrat, ko opazijo dobičkonosno priložnost, to priložnost le redko skušajo izkoristiti in le redko ukrepajo. Med evropskimi državami je delež tistih, ki menijo, da le redko opazijo poslovne priložnosti, najmanjši v Italiji (24,95 %), na Nizozemskem (28,46 %), Švedskem (30,55 %), Norveškem (36,02 %) in na Irskem (36,72 %). Vendar je hkrati na primer na Norveškem zelo velik delež tistih, ki le redko skušajo izkoristiti poslovno priložnost, ki jo opazijo – takih je več kot 70 %. Med evropskimi državami, v 14 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV katerih ljudje ocenjujejo, da se redko zgodi, da zaznane poslovne priložnosti ne bi izkoristili, so Irska (25,51 %), Italija (27,88 %), Ciper (33,22 %) in Švica (39,38 %). Čeravno se podjetništvo pojavlja v različnih oblikah in se med državami močno razlikuje, je priznanje njegovega prispevka h gospodarski rasti opazno v ekonomskih politikah gospodarstev po vsem svetu, ki organizirajo svoje institucije tako, da se podjetniška dejavnost, ki prispeva k družbeni blaginji v celotni družbi ali njenih skupinah, prepozna in nagradi. Vse to pa zopet prispeva k oblikovanju družbenih vrednot o podjetništvu in vpliva na razvoj podjetniškega potenciala v družbi. Zato v okviru anketiranja odrasle populacije proučujemo tudi to, kako ljudje zaznavajo spoštovanje in zaželenost podjetniškega poklica v družbi, pa tudi medijsko podporo podjetništvu. Tako kot leta 2018 je tudi leta 2019 v povprečju v vseh proučevanih visokodohodkovnih državah, med katere sodi tudi Slovenija, skoraj 70 % odraslega prebivalstva verjelo, da so uspešni podjetniki v družbi dobro sprejeti, spoštovani in uživajo velik ugled. Hkrati pa jih je v povprečju za 10 odstotnih točk manj menilo, da je podjetništvo ustrezna oziroma zaželena poklicna pot. Med državami, ki so na zadnjih desetih mestih lestvice po deležu prebivalstva, ki podjetniški poklic zaznava kot spoštovan, je kar sedem evropskih držav. Za Slovenijo to sicer ne velja, saj v naši državi 84 % ljudi meni, da je podjetništvo spoštovanja vredno, kar nas uvršča tik pod vrh evropske lestvice, za Norveško na prvem mestu (93,5 %) in pred Luksemburg (81,4 %). Znova se potrjuje, da v Sloveniji spoštujemo podjetnike, ki so spisali uspešne podjetniške zgodbe. Žal pa to še vedno premalo vpliva na to, da bi v večjem številu izbrali podjetništvo kot (svojo) zaželeno karierno pot. V Sloveniji je leta 2019 tudi ponovno porasla zaznana podpora podjetništvu v medijih. Potem ko je leta 2018 v povprečju 77,19 % ljudi menilo, da je v medijih v Sloveniji pogosto mogoče zaslediti zgodbe o uspešnih novih podjetnikih, je za leto 2019 ta delež že 82,51 %. Tako je naša država tudi leta 2019 v samem vrhu lestvice sodelujočih evropskih držav, sledijo ji Norveška (79,32 %), Nizozemska (75,37 %), Portugalska (72,86 %) in Švedska (71,16 %). Na spodnji strani lestvice, z najnižjo zaznano medijsko podporo podjetništvu, so Irska (20,32 %), Poljska (36,73 %), Italija (36,91 %) in Grčija (48,05 %). Medijska podpora je namreč eden od pomembnih podpornih mehanizmov spreminjanja kulturnih in družbenih norm glede podjetništva, saj lahko naklonjenost medijev pripomore k boljšemu razumevanju pomena podjetništva in njegovemu pozitivnemu sprejemanju. Podjetniška aktivnost odraslega prebivalstva V zadnjih nekaj letih beležimo v Sloveniji močan porast družbene sprejetosti podjetništva, saj je na primer leta 2016 ta delež znašal le 63,9 %, leta 2019 pa je pozitiven odnos do podjetništva izražalo že 76,7 % prebivalcev naše države. Raste tudi samozaupanje v podjetniške zmogljivosti, ki predstavlja delež posameznikov, ki menijo, da imajo potrebne sposobnosti, znanje in izkušnje za podjetništvo, zaznavajo poslovne priložnosti v okolju in jih strah pred neuspehom ne bi odvrnil od podjetniške poti. Leta 2019 je v svoje podjetniške zmogljivosti zaupalo 49,6 % posameznikov, leta 2016 pa le 37,6 %. Čeravno smo leta 2019 zaznali povečano samozaupanje v podjetniške zmogljivosti in večjo družbeno sprejetost podjetništva v Sloveniji glede na preteklo leto, v kasnejših fazah podjetniškega procesa tega izboljšanja žal ni bilo zaznati. Leta 2019 se je zgodnja podjetniška aktivnost (7,8 %) v Sloveniji glede na preteklo leto (6,4 %) sicer povečala, vendar smo povečanje zgodnje podjetniške aktivnosti zaznali tudi v drugih državah. 15 GEM SLOVENIJA 2019 Predvsem se je povečal delež nastajajočih podjetnikov (4,4 % leta 2019, 2,8 % leta 2018), delež novih podjetnikov pa je ostal nespremenjen (3,6 %). Slovenija za karakterističnimi skupinami držav (visokodohodkovne države, evropske države in vse države GEM) tako še vedno zaostaja. Nastajajoči podjetniki, ki šele začenjajo nov podjem, plač še ne izplačujejo dlje kot tri mesece in so prva stopnica pri vstopu v podjetništvo skupaj novimi podjetniki, ki poslujejo več kot tri mesece, a ne več kot tri leta in pol, tvorijo osrednjo mero zgodnje podjetniške aktivnosti raziskave GEM, to je indeks TEA. V Evropi že tradicionalno nizko stopnjo zgodnje podjetniške aktivnosti izkazuje Italija (2,8 % leta 2019 in 4,2 % leta 2018), sledita ji Poljska (5,4 %) in Belorusija (5,8 %). Na drugi strani pa najvišje stopnje zgodnje podjetniške aktivnosti izkazujejo Latvija (15,4 %), Slovaška (13,3 %) in Portugalska (12,9 %). Čeravno je v Sloveniji glede na leto 2018 indeks TEA narasel s 6,37 % na 7,8 %, smo v evropskem merilu med 21 državami šele na 15. mestu. Kljub porastu zgodnje podjetniške aktivnosti v Sloveniji torej nismo dosegli niti povprečja evropskih držav (9,2 %). Razlogi za odločitev za podjetništvo so različni in lahko vključujejo želje po doseganju sprememb, po višjih dohodkih in pridobivanju bogastva, po neodvisnosti in samostojnosti, lahko tudi nadaljevanje družinske tradicije ali pomanjkanje drugih možnosti zaposlitve. Ti razlogi ponazarjajo tudi splošne družbeno-ekonomske razmere, v katerih posamezniki delujejo, predvsem pa pričakovanja in želje tistih, ki začenjajo podjetniško kariero, glede želenih prihodkov, obsega trga, mednarodnega poslovanja, novosti izdelkov ter storitev in tehnologije. Leta 2019 smo možne razloge za začetek podjetništva grupirali v štiri skupine: želja po ustvarjanju sprememb v svetu, želja po ustvarjanju premoženja oziroma večjega dohodka, želja po nadaljevanju družinskega podjetja oziroma tradicije ter potreba po preživetju, ker so službe redke. Motiv ustvarjanja sprememb v svetu, torej spreminjati svet na bolje, je v svetu zelo različno prisoten. Tako na primer na Madagaskarju in v Koreji ta motiv izraža manj kot eden od desetih podjetnikov, več kot sedem od desetih pa v Južni Afriki, Indiji, Gvatemali in Panami. Med evropskimi državami vodi Poljska, kjer kar 65,4 % zgodnjih podjetnikov izraža željo po ustvarjanju sprememb v svetu, najmanj pa jih ta motiv izraža v Italiji (11 %). V Sloveniji željo po ustvarjanju sprememb v svetu izraža skoraj polovica vseh zgodnjih podjetnikov (48,2 %). Drugi motiv, ustvarjanje premoženja oziroma dohodka, je v svetu relativno pogosta motivacija. O tem se je strinjalo več kot osem od desetih zgodnjih podjetnikov v Iranu, Katarju, Pakistanu, Indiji in Italiji. Med evropskimi državami želi največ zgodnjih podjetnikov ustvariti premoženje oziroma večje dohodke v Italiji (95,5 %), Belorusiji (75,3 %) in na Cipru (73,5 %). Hkrati pa najmanj zgodnjih podjetnikov sledi temu motivu na Poljskem (13,3 %) in Norveškem (19,5 %). V Evropi je bilo prevzemanje družinskih podjetij in nadaljevanje podjetniške tradicije najbolj izraženo na Poljskem (81,6 %), najmanj pa v Veliki Britaniji (5,8 %). Motiv preživetja, ker ni drugih ustreznih zaposlitev, je bil najbolj izražen v državah Latinske Amerike in na Karibih. V Evropi izraža motiv preživetja največ zgodnjih podjetnikov v Italiji (89,5 %) in Severni Makedoniji (83,6 %), najmanj zgodnjih podjetnikov pa začne podjetniško pot zaradi preživetja na Poljskem (15,8 %) in Nizozemskem (23,6 %). V Sloveniji je kot enega izmed motivov, da so se lotili podjetništva zaradi preživetja, ker so službe redke, navedlo 60,1 % zgodnjih podjetnikov, v povprečju v Evropi pa nekaj manj, 53,1 %, vendar še zmeraj največ med vsemi štirimi proučevanimi motivi. To ne pomeni nujno, da služb sploh ni, ampak prej, da ni ustreznih služb za posameznike, ki izražajo podjetniške težnje, to pa se sklada tudi s strukturnimi neskladji na trgu delovne sile v Sloveniji. Med državami so v posameznih motivih precejšnje razlike. Tako na primer v Italiji kar 95,5 % zgodnjih podjetnikov želi ustvariti premoženje, s tem namenom pa jih na Poljskem ustanovi 16 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV podjetje le 13,3 %. Še večje razlike se kažejo pri motivu preživetje. V Maroku izraža ta motiv kar 93,3 % zgodnjih podjetnikov, na Poljskem pa le 15,8 %. V Sloveniji ustvarjanje sprememb v svetu, torej pozitivnih učinkov v družbi, kot motiv navaja 48,1 % zgodnjih podjetnikov in smo tako nad povprečjem evropskih držav (40,6 %). Na tretjem mestu so želje po ustvarjanju premoženja, kar kot razlog izpostavlja 47,1 % zgodnjih podjetnikov v Sloveniji, delež pa je enak povprečju evropskih držav. Zgodnje podjetnike v naši državi najmanj motivira nadaljevanje družinske tradicije (23,2 %), v Evropi pa je ta delež nekoliko večji (33,4 %). Podjetnike, ki poslujejo dlje kot tri leta in pol, imenujemo ustaljeni podjetniki. Do te faze se prebije presenetljivo malo podjetnikov, saj prehod med ustaljene podjetnike od podjetnikov zahteva celo vrsto znanj in veščin, med katere spadajo tako tiste, ki so vezane na interno vodenje podjetja, kot tiste, ki so vezane na obvladovanje zunanjih dejavnikov na trgu. Ustaljeni podjetniki so pomembni, ker predstavljajo stabilnejši del gospodarstva, imajo razvite proizvode, blagovne znamke in trge ter so odjemalci za nastajajoča in nova podjetja. K trajnosti podjetij veliko prispeva tudi politični in družbeni okvir, v katerem delujejo. Delež ustaljenih podjetnikov se v svetu razlikuje tako po posameznih državah kot po primerjavi različnih dohodkovnih skupin držav. Primerjava zgodnje podjetniške aktivnosti in ustaljenih podjetnikov kaže, da je v devetih državah sveta raven celotne zgodnje podjetniške aktivnosti (indeks TEA) več kot trikrat višja od stopnje ustaljenih podjetnikov. To vključuje štiri države na Bližnjem vzhodu in v Afriki (Egipt, Južna Afrika, Oman in Katar) in pet v Latinski Ameriki in na Karibih (Mehika, Portoriko, Kolumbija, Panama in Čile). Na drugi strani ima 12 držav raven celotne zgodnje podjetniške aktivnosti nižjo od ravni ustaljenih podjetnikov (Italija, Poljska, Španija, Severna Makedonija, Slovenija, Grčija, Švica, Nizozemska, Madagaskar, Pakistan, Japonska in Tajvan). V Sloveniji ravni ustaljenih podjetnikov precej nihajo. Leta 2019 je bil njihov delež največji v zadnjem desetletju in se je od leta 2018 povišal s 6,8 % na 8,5 %. Tak rezultat je verjetno tudi posledica ugodnih gospodarskih razmer, ki so leta 2019 izkazovale pozitivno sliko. V preteklih letih, od 2012 do 2015, je delež ustaljenih podjetnikov upadal (najmanjši, 4,2 %, prav leta 2015), ko tudi gospodarske razmere niso bile tako ugodne, kot so v zadnjih letih. V okviru raziskave GEM se osredotočamo tudi na podjetniško aktivnost zaposlenih, ki jo merimo že od leta 2011. Na uspeh podjetniških aktivnosti v večjih podjetjih namreč najbolj vplivajo posamezniki, ki te aktivnosti izvajajo. Imenujemo jih notranji podjetniki, to so tisti zaposleni, ki podjetniške aktivnosti v okviru obstoječih podjetij razvijajo, vodijo in implementirajo, a ne zase, pač pa za podjetje, v katerem so zaposleni. Največ podjetniške aktivnosti zaposlenih je v Veliki Britaniji (8,1 %) in na Irskem (7,5 %), najmanj pa je je v Belorusiji (0,5 %) in Rusiji (0,6 %). Leta 2019 je bilo v skladu s široko opredelitvijo podjetnih zaposlenih, ki so aktivno vključeni in imajo vodilno vlogo v vsaj eni fazi notranjepodjetniških aktivnosti, v naši državi 7 % takih posameznikov. Med 21 evropskimi državami nas to postavlja na tretje mesto. Slej ko prej podjetniki tudi nehajo poslovati, zato je izstop iz podjetništva pomemben sestavni del podjetniškega procesa. V raziskavi GEM proučujemo, koliko podjetnikov med odraslim prebivalstvom je v zadnjih 12 mesecih izstopilo iz podjetniške aktivnosti, ob tem pa tudi, ali se po izstopu podjetnika posel nadaljuje ali ne. Med evropskimi državami je bilo največ izstopov podjetnikov na Švedskem (5,0 %) in v Luksemburgu (4,7 %), najmanj pa v Italiji (0,8 %) in Španiji (1,6 %). Slovenija je med evropskimi državami na repu in beleži 1,9 % izstopov podjetnikov med odraslim prebivalstvom. Z vidika nacionalnega gospodarstva je pomemben tudi podatek, koliko podjetij je po izstopu podjetnika nadaljevalo poslovanje in koliko jih je zaradi njegovega izstopa prenehalo poslovati. V povprečju je bilo 1,1 % izstopov podjetnikov v Evropi z nadaljevanjem 17 GEM SLOVENIJA 2019 posla in 1,9 % izstopov brez nadaljevanja posla. V Sloveniji je razmerje bolj neugodno, saj beležimo 1,4 % izstopov podjetnikov brez nadaljevanja posla in le 0,5 % z nadaljevanjem. To zahteva resen razmislek o potrebah po primernih ukrepih za spodbujanje tako imenovane druge priložnosti, to je da bi podjetniki, ki so zaradi določenih razlogov prenehali poslovati, ponovno zagnali podjetje, saj razpolagajo z izkušnjami, poslovnimi mrežami, neredko tudi z ustreznim kapitalom (če ne denarnim, pa socialnim) za nadaljevanje posla. Pri tem ne smemo pozabiti, da so ob beleženju izstopov podjetnikov iz podjetniške aktivnosti pomembni tudi razlogi za izstop. V Sloveniji med razlogi za izstop iz podjetništva prevladujejo izkoriščanje druge priložnosti ali drugo delo (19,2 %), osebni razlogi (18,1 %) in upokojitev (17,7 %). Nedobičkonosnost podjetja (14,7 %), ki je v drugih državah prevladujoč razlog, je v Sloveniji šele na četrtem mestu. Demografske značilnosti slovenskega podjetništva Starostna struktura podjetnikov in podjetniške aktivnosti je zelo raznolika. Največ zgodnje podjetniške aktivnosti najdemo med posamezniki iz starostne skupine od 25 do 34 let. Sledi jim starostna skupina od 35 do 44 let. Gre torej za ljudi, ki so si že pridobili ustrezna znanja in veščine ter morebiti ustvarili tudi zadostno finančno osnovo za udejanjanje lastne podjetniške kariere. Določen vpliv imajo tudi oportunitetni stroški posameznikov, ki se podajajo v podjetništvo, saj se ti stroški v različnih starostnih skupinah razlikujejo. Primerjava Slovenije z izbranimi skupinami držav (države GEM, visokodohodkovna gospodarstva in evropske države) kaže, da je podobna starostna zastopanost podjetniške aktivnosti tudi v primerjanih skupinah držav. Največje odstopanje v negativnem smislu zasledimo v Sloveniji pri najmlajši starostni skupini (od 18 do 24 let), ki izkazuje v povprečju skoraj trikrat manjšo zastopanost najmlajših v primerjavi s preostalimi skupinami držav. Njihov delež se naglo zmanjšuje že vse od leta 2016. Leta 2019 se je zmanjšal tudi delež druge najšibkeje zastopane starostne skupine – od 55 do 64 let (z 10,15 % leta 2018 na 6,01 % leta 2019). Ta delež je tudi bistveno pod povprečjem zastopanosti najstarejše starostne skupine zgodnjih podjetnikov v preostalih proučevanih skupinah držav. Manjšo zastopanost najmlajše in najstarejše starostne skupine gre pripisati hitri rasti zaposlenosti in povečanju participacije, zlasti mladih in starejših na trgu dela. Na hitro naraščanje stopnje delovne aktivnosti starejših v zadnjih letih sta poleg velikega povpraševanja po delovni sili vplivala predvsem (i) demografski učinek in (i ) postopno dvigovanje upokojitvene starosti v skladu s pokojninsko reformo iz leta 2013, ki ga spremljajo tudi ukrepi za zaposlovanje starejših. Kljub precejšnjemu povečanju je stopnja delovne aktivnosti starejših še vedno med najnižjimi v EU. Med ustaljenimi podjetniki je največji delež tistih med 45. in 55. letom starosti (34,77 %), sledi jim najstarejša starostna skupina (24,04 %). Takšno stanje je pričakovano, saj gre za podjetnike, ki so že dlje časa podjetniško aktivni in so z leti pridobili ustrezna znanja, veščine, poslovne povezave, ugled in finančno moč, ki jim omogočajo relativno stabilno poslovanje. V Sloveniji je ta odstotek precej nad povprečjem preostalih proučevanih skupin držav. Druga najpogosteje zastopana starostna skupina je v državah GEM, visokodohodkovnih gospodarstvih in evropskih državah starostna skupina od 35 do 44 let. V Sloveniji smo leta 2019, kot že rečeno, zabeležili odstopanje, in sicer je bila na drugem mestu po zastopanosti ustaljenih podjetnikov tokrat najstarejša starostna skupina. Njen delež je naraščal že tretje leto zapovrstjo (14,37 % leta 2017, 20,92 % leta 2018, 24,04 % leta 2019). Ta skupina podjetnikov je še zlasti pomembna, ker nakazuje na 18 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV nujnost oblikovanja ustreznih ukrepov za prenos teh podjetij v lastništvo in upravljanje bodisi naslednikom iz vrst družine bodisi drugim zainteresiranim posameznikom in skupinam. Ker ni vsaka podjetniška aktivnost enako kakovostna, je bistveno spoznati tudi ozadje motivacije za izrabo podjetniških poslovnih priložnosti. Zaskrbljujoč je podatek, da kar v treh starostnih skupinah (od 35 do 44 let, od 45 do 54 let in od 55 do 64 let) zgodnji podjetniki kot najpogostejši motiv za vstop v podjetniško aktivnost navajajo preživetje in dejstvo, da so službe redke. Mlajši posamezniki so v svojih podjetniških ambicijah smelejši. Najmočneje zastopana starostna skupina mladostnikov v starosti od 25 do 34 let tako kot prevladujoči motiv navaja željo po ustvarjanju sprememb v svetu, najmlajši pa si najpogosteje obetajo ustvariti premoženje oziroma višji dohodek. Izpostaviti velja še podatek, da so podjetniški motiv nadaljevati družinsko podjetje najpogosteje navajali posamezniki iz starostnih skupin od 35 do 44 in od 45 do 54 let. Upoštevaje demografska gibanja, bo generacija mladih v naslednjih letih predstavljala vse manjši del celotne aktivne populacije. Primerjave mladih v Sloveniji s povprečjem držav GEM, visokodohodkovnih gospodarstev in evropskim povprečjem kaže velik upad zgodnje podjetniške aktivnosti mladih v Sloveniji s 46,6 % leta 2018, kar je bilo na popolnoma primerljivi ravni s proučevanimi skupinami držav, na slabih 40 % leta 2019. Pri ustaljenih podjetnikih pa smo, ravno nasprotno, zaostanek iz leta 2018 (13,7 %) nadoknadili in se z 18,6 % povsem približali povprečju visokodohodkovnih gospodarstev (19,9 %) in evropskih držav (19,7 %). Leta 2019 je bila tako med moškimi kakor tudi med ženskami zgodaj podjetniško najaktivnejša skupina mladih v starosti od 25 do 34 let. Druga najaktivnejša starostna skupina med zgodnjimi podjetnicami je skupina v starostnem obdobju od 45 do 54 let. Izpostaviti velja majhen delež podjetnic srednjih let (od 35 do 44 let) in zastopanost zgodaj podjetniško aktivnih žensk v najstarejši starostni skupini. Sklenemo lahko, da so k zgodnji podjetniški aktivnosti leta 2019 največ prispevali mladi v starosti od 25 do 34 let. Ta starostna skupina izkazuje tudi najmanjšo vrzel med spoloma. Podatki jasno kažejo, da je za nastanek podjetniške vrzeli med spoloma v največji meri zaslužna starostna skupina žensk srednjih let (od 35 do 44 let), saj je bila leta 2019 njihova podjetniška aktivnost skoraj trikrat manjša od moške v isti starostni skupini. Gre za pomemben podatek za oblikovalce vladnih politik in programov. Ukrepi za spodbujanje ženskega podjetništva so, kot kaže, obrodili sadove med mladimi. Dodatna spodbuda je potrebna za srednjo starostno skupino, da bi intenzivirali njihovo vključevanje v podjetniško aktivnost. Zastopanost žensk v zgodnji podjetniški aktivnosti se je leta 2019 izboljšala za kar 6 odstotnih točk, s čimer se je Slovenija zelo približala povprečju vključenosti žensk v zgodnjo podjetniško aktivnost proučevanih skupin držav. Zaostanek za povprečjem evropskih držav je le še 3-odstoten. Vendar pa se je leta 2019 Slovenija po vključenosti žensk v zgodnjo podjetniško aktivnost med 50 proučevanimi državami sveta uvrstila šele na 42. mesto, med 21. evropskimi državami, ki so bile vključene v raziskavo, pa samo na 18. mesto. Najmanj žensk je bilo zgodaj podjetniško aktivnih v Pakistanu, Italiji in na Japonskem, največ pa v Ekvadorju, Čilu in Braziliji. Tudi leta 2019 je bilo več nastajajočih in novih podjetnic v primerjavi s podjetniki v treh državah: na Madagaskarju, v Katarju in Saudovi Arabiji. V Evropi so leta 2019 največjo zgodnjo podjetniško aktivnost žensk zabeležili v Španiji (48,46 %), na Poljskem (47,24 %) in v Grčiji (46,5 %). Najmanj aktivne so bile v primerjavi z moškimi nastajajoče in nove podjetnice v Severni Makedoniji (26,7 %), na Norveškem (30,8 %) in na Švedskem (35,6 %). Primerjava zgodnje podjetniške aktivnosti moških in žensk v celotni populaciji kaže, da imamo kljub povišani podjetniški aktivnosti žensk še vedno zelo neugodno razmerje med podjetniki in podjetnicami. Na vsakih 10 podjetnikov je v Sloveniji le 5,7 podjetnice. Povprečje evropskih držav 19 GEM SLOVENIJA 2019 je nekoliko ugodnejše: na vsakih 10 podjetnikov v Evropi so 6,3 podjetnice. Ženske so torej manj podjetniško aktivne kot moški, pogosto pa tudi poslujejo v drugih dejavnostih in na drugačen način. Razlikujejo se tudi glede motivacije in namer, zaradi katerih se podajajo v podjetništvo. Tako na primer pogosteje kot moški med motivi za podjetniško aktivnost navajajo prožen delovni čas ali pa jih spodbuja preživetveni motiv, ker ni drugih možnosti zaposlovanja. Slovenija se je po tem motivu uvrstila pod evropsko povprečje, na 11. mesto med 21 proučevanimi državami. Najmanj takega podjetništva je bilo na Poljskem in Norveškem. Nadaljnja primerjava motivacije za podjetniško aktivnost med spoloma je pokazala, da se v kar 36 državah med 50 proučevanimi državami GEM ženske v primerjavi z moškimi bolj strinjajo s trditvijo, da so začele s poslom, ker želijo v svetu nekaj spremeniti. V Sloveniji so bili moški v primerjavi z ženskami izraziteje motivirani s potrebo po spreminjanju sveta. V podjetništvo se v večji meri vključujejo posamezniki, ki verjamejo, da imajo znanje in sposobnosti in da obvladujejo veščine, potrebne za podjetništvo, kot tisti, ki tega samozaupanja nimajo. Čeravno je Evropska komisija že januarja 2013 obuditev podjetništva v Evropi ter pospeševanje ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetništva s pomočjo podjetniškega izobraževanja postavila kot ključno prioriteto strateških ciljev Unije, v raziskavi GEM še vedno ugotavljamo, da je prav slednje v Sloveniji eno izmed slabo razvitih področij izobraževanja na vseh ravneh. Eden pomembnejših kriterijev (ob motivaciji, podjetniških zmogljivostih in spodbudnem podjetniškem okolju), ki vplivajo na potencial kakovosti podjetniške aktivnosti, je tudi razpoložljivost dohodka. Možno je namreč sklepati, da bodo premožnejši posamezniki ustanavljali in vodili podjetja z večjim potencialom rasti. Leta 2019 smo zaznali krepitev tako zgodnje kot ustaljene podjetniške aktivnosti v najvišjem dohodkovnem razredu, kar je dober pokazatelj potenciala kakovostnejših oblik podjetniškega udejstvovanja. Nakazuje na višjo raven lastnih finančnih virov za izkoriščanje podjetniških priložnosti ter več kredibilnosti za morebitno poseganje po drugih oblikah kapitala. Takšno dogajanje seveda ni presenetljivo, saj je skladno z oživitvijo gospodarske aktivnosti in posledičnim naraščanjem bruto razpoložljivih dohodkov slovenskih gospodinjstev. Sicer pa je bil leta 2019, za razliko od preteklih let, delež nastajajočih in novih ter ustaljenih podjetnikov v posameznem dohodkovnem razredu precej bolj usklajen. Podjetniške aspiracije Ambiciozni podjetniki in njihova hitro rastoča, inovativna in v mednarodni prostor usmerjena podjetja ustvarjajo nadpovprečno dodano vrednost in, relativno gledano, največ novih delovnih mest, zato je za vsako družbo izjemnega pomena, da ima čim večji delež teh motiviranih in v rast usmerjenih podjetij in podjetnikov. Žal so taka podjetja zelo redka in v populaciji podjetij predstavljajo zelo majhen delež. V okviru raziskave GEM želimo meriti in bolje razumeti raven aspiracij podjetnikov po rasti v zgodnji podjetniški aktivnosti in jih primerjati z drugimi poslovnimi okolji ter na ta način iskati vire in vzvode izboljšav. Raven aspiracij podjetnikov po rasti merimo s pomočjo njihovih subjektivnih ocen o tem, koliko dodatnih delovnih mest bo njihovo podjetje zagotovilo v naslednjih petih letih. Ambicioznost slovenskih nastajajočih in novih podjetnikov negativno odstopa od pričakovanj podjetnikov iz preostalih skupin držav. Leta 2019 je bilo v skupini visokodohodkovnih držav znotraj TEA dobrih 22 % podjetnikov takšnih, ki pričakujejo, da bo njihovo podjetje v petih letih od zagona ustvarilo 10 ali več delovnih mest, v Sloveniji pa je takih le slabih 15 % podjetnikov. Še večje relativne razlike med Slovenijo in proučevanimi skupinami držav po ambicioznosti 20 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV podjetnikov zasledimo pri še bolj ambiciozno zastavljenem cilju, da bi v petih letih ustvarili 19 ali več novih delovnih mest. Tudi pri najmanj ambicioznem cilju, v petih letih ustvariti 5 delovnih mest, capljamo v ozadju. Delež takšnih nastajajočih in novih podjetnikov v Sloveniji je leta 2019 znašal 23 %, s čimer se je Slovenija uvrstila v najmanj ambiciozno tretjino evropskih držav, vključenih v raziskavo GEM. Največji delež ambicioznih podjetnikov med evropskimi državami so leta 2019 izkazovale Rusija (44 %), Irska (43 %), Severna Makedonija (40 %) ter Latvija in Luksemburg (39 %). Najmanjši delež ambicioznosti glede števila zaposlenih čez pet let pa so v skupini evropskih držav izražali nastajajoči in novi podjetniki v Španiji in Grčiji (19 %), na Švedskem (20 %) in na Portugalskem (22 %). V Sloveniji je tudi večji delež podjetnikov, ki niso zaposlovalci in tudi ne načrtujejo postati dejanski zaposlovalci. Delež takšnih odraslih prebivalcev je v Sloveniji leta 2019 znašal 5,77 %. S tem se je Slovenija v evropskem merilu uvrstila pod povprečje držav, vključenih v raziskavo GEM. Največji delež odraslih prebivalcev, ki že ustvarjajo delovna mesta ali verjamejo, da jih bodo ustvarjali v naslednjih petih letih, je v Latviji (12,37 %), na Cipru (10,59 %) in na Slovaškem (10,18 %), najmanjši delež pa v Italiji (2,32 %). Slovenski podjetniki so se izkazali pri svoji mednarodni usmerjenosti. Slovenska nastajajoča in nova podjetja so nadpovprečno osredotočena na kupce v globalnem okolju, saj več kot polovica podjetnikov poroča, da imajo kupce tudi na globalni ravni (51 % podjetij). V drugih skupinah držav je delež prisotnosti globalnih kupcev izven lokalnih in nacionalnih okolij precej manjši: v državah GEM 26 %, v skupini držav visokodohodkovnih gospodarstev 32 % in v evropskih državah 37 %. Ti rezultati ne presenečajo, saj so slovenski podjetniki že tradicionalno zelo mednarodno usmerjeni, k čemur jih sili tudi majhnost slovenskega trga, ki je še posebej omejujoča na zelo nišnih trgih. Določena inovacijsko gnana slovenska podjetja tako na slovenskem trgu sploh ne ustvarjajo omembe vrednega obsega poslovanja, ampak so skoraj v celoti in od vsega začetka usmerjena na mednarodne trge. O večjem deležu globalnih kupcev kot v Sloveniji poročajo le podjetniki iz Luksemburga (54 %). Velik delež imajo tudi nemška (51 %), portugalska (48 %) in švedska podjetja (46 %), o najmanjšem deležu globalnih kupcev pa poročajo podjetniki iz Poljske (10 %), Rusije (18 %), Italije (24 %), z Norveške (26 %) in iz Španije (28 %). Z vidika potenciala po ustvarjanju kakovostnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo so ključna podjetja z velikim potencialom, ki jih označujemo tudi kot inovacijsko gnana podjetja. Stopnja inovacijske moči podjetja je zelo odvisna od podjetnikove inovacijske naravnanosti, vpetosti podjetja v medpodjetniške in raziskovalne mreže, razvojnega sodelovanja s kupci in dobavitelji, pa tudi od inoviranju naklonjenega poslovnega okolja. Delež posameznikov med odraslimi prebivalci Slovenije, katerih podjetja dosegajo vsaj nacionalni nivo trga in hkrati tudi njihovi proizvodi ali procesi predstavljajo novost vsaj na nacionalnem trgu, je znašal 2,22 %. Največji delež posameznikov med odraslimi prebivalci, katerih podjetja dosegajo nacionalni nivo po obeh kriterijih, je na Cipru (4,61 %), najmanjši pa v Italiji (0,20 %) in na Poljskem (0,22 %). Po deležu posameznikov med odraslimi prebivalci Slovenije, katerih podjetja dosegajo vsaj internacionalni nivo trga in so hkrati njihovi proizvodi ali procesi tudi novost vsaj na internacionalnem trgu, pa smo se z 0,79 % uvrstili nad povprečje evropskih držav, vključenih v raziskavo GEM. Največji delež posameznikov med odraslimi prebivalci, katerih podjetja dosegajo internacionalni nivo po obeh kriterijih, je na Irskem (1,04 %) in v Luksemburgu (0,97 %), najmanjši pa v Rusiji (0,07 %), na Poljskem in v Belorusiji (0,08 %) ter v Italiji (0,10 %). Delež posameznikov med odraslimi prebivalci Slovenije, katerih podjetja dosegajo skupaj ali nacionalni ali internacionalni nivo trga in hkrati tudi njihovi proizvodi ali procesi predstavljajo novost vsaj na nacionalnem ali internacionalnem trgu, je prav tako znašal 2,22 %, s čimer se 21 GEM SLOVENIJA 2019 Slovenija uvršča v zgornjo polovico evropskih držav, vključenih v raziskavo GEM. Največji delež posameznikov med odraslimi prebivalci, katerih podjetja dosegajo ali nacionalni ali internacionalni nivo po obeh kriterijih, je na Cipru (5,54 %) in v Luksemburgu (4,46 %), najmanjši pa v Italiji in na Poljskem (0,30 %). To je zelo spodbuden podatek, ki kaže na mednarodno vpetost slovenskih podjetnikov in podjetij. Za gospodarski razvoj so še posebej pomembna inovacijsko gnana podjetja, ki jih vodijo ambiciozni podjetniki, ki premorejo višjo stopnjo podjetniške osredotočenosti za uspešno premagovanje izzivov in so zmožni voditi proces hitrega učenja na osnovi številnejših poskusov in napak. Pri tem je pomembno zavedanje, da lahko ta podjetja svoje aktivnosti deloma ali v celoti preselijo tudi v druga poslovna okolja in na ta način zmanjšajo prispevek k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest v Sloveniji. Zato je ključno, da država nadaljuje s procesi izboljšav poslovnega okolja in na ta način podpre tisti mali delež najambicioznejših podjetnikov, da bi ohranili in okrepili dejavnosti podjetja v Sloveniji ter da jim ne bi upadel zagon po rasti in inovativnosti, ki bi bil posledica negativnih vplivov poslovnega okolja. Domače okolje je namreč tudi pomemben dolgoročni vir talentiranih posameznikov in zanesljivih sodelavcev. Delež zelo ambicioznih podjetnikov, ki so pripravljeni vlagati veliko energije v rast svojih podjetij, je namreč žal zelo majhen. Če ga želimo povečati, se je treba še naprej osredotočati na razvoj ukrepov in programov, namenjenih inovacijsko gnanim podjetjem (tako startupom kot scaleupom oziroma visokotehnološkim gazelam). Kakovost podjetniškega ekosistema Podjetniki in podjetja vselej delujejo znotraj določenega konteksta, ki ga opredeljuje podjetniški ekosistem. Ta zajema številne dejavnike, ki poleg splošnih družbenih, kulturnih in ekonomskih razmer v določeni državi vplivajo na podjetniško naravnanost in podjetniške aktivnosti. Nanašajo se na podjetniške finance, vladne politike, vladne programe, izobraževanje za podjetništvo, prenos raziskav in razvoja, poslovno in strokovno infrastrukturo, razvitost in delovanje notranjega trga, fizično infrastrukturo ter kulturne in družbene norme. Gre torej za dejavnike, ki posamično ali v kombinaciji vplivajo na to, kako težko ali kako enostavno je ustanoviti novo podjetje in ga uspešno voditi v ustaljeno podjetje. V vsaki državi ključne dejavnike podjetniškega ekosistema s pomočjo množice vprašanj oceni skupina vsaj 36 nacionalnih izvedencev, kar potem omogoča primerjavo z ostalimi državami. Najvišjo povprečno oceno med vsemi okvirnimi pogoji v Sloveniji, je leta 2019 ponovno zabeležila fizična infrastruktura, potrebna za poslovanje podjetij, ki je na lestvici od 1 do 10 dosegla oceno 7,06. Sledijo ji dinamičnost notranjega trga, vladni programi za podjetništvo ter poslovna in strokovna infrastruktura. V primerjavi z letom poprej se je nekoliko izboljšalo pet okvirnih pogojev, po oceni izvedencev najbolj, že drugo leto zapored, vladni programi za podjetništvo. Največje poslabšanje v primerjavi z letom 2018 beleži podjetniško izobraževanje in usposabljanje po končani srednji šoli (poklicno izobraževanje, fakultete, poslovne šole itd.). Okvirni pogoji za podjetništvo, ki so v Sloveniji najslabše ocenjeni, še naprej ostajajo enaki kot že nekaj let; to so izobraževanje za podjetništvo na primarni in sekundarni ravni, vladne politike na področju regulative (nestimulativni davki in predpisi ter birokratske ovire), za podjetništvo premalo spodbudne kulturne in družbene norme, šibka podpora vladnih politik ter nezadosten prenos raziskav in razvoja. Leta 2019 so izvedenci prvič ocenili tudi trenutno splošno stanje nacionalnega podjetniškega ekosistema. Slovenski izvedenci so ga v evropskem merilu ocenili nadpovprečno dobro, in sicer z oceno 6,75; povprečna ocena evropskih držav je znašala 5,94. V povprečju so 22 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV med evropskimi državami splošno stanje nacionalnega podjetniškega ekosistema višje ocenili le izvedenci na Nizozemskem, Norveškem, v Luksemburgu, na Švedskem in v Nemčiji. Če povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo primerjamo z evropskimi državami GEM in vsemi državami, ki so leta 2019 sodelovale v raziskavi GEM, ugotavljamo, da so slovenski izvedenci močno pod povprečjem ocenili kulturne in družbene norme, zaostajamo pa tudi pri regulativi vladnih politik in pri podjetniškem izobraževanju. Gre za tiste okvirne pogoje, ki so v Sloveniji generalno že vsa leta ocenjeni zelo kritično. Izrazito bolje, kot je povprečje vseh držav GEM in tudi skupine evropskih držav, pa slovenski izvedenci ocenjujejo vladne programe za podjetništvo. Nad povprečjem evropskih ocen sta tudi okvirna pogoja notranji trg in dostop do fizične infrastrukture. Nad povprečjem držav GEM je poleg teh še poslovna in strokovna infrastruktura, finančna podpora za podjetništvo pa ostaja povprečna. Finančna podpora za podjetništvo je ocenjena kot spodbudna samo v delu, ki se nanaša na prisotnost državnih subvencij za nova in rastoča podjetja ter dolžniške vire financiranja, kot zaviralni dejavnik pa deluje pomanjkanje tveganega kapitala in profesionalnih investitorjev. Podjetnikom pri poslovanju še vedno največ ovir predstavlja tudi regulativa vladnih politik. Tako kot leto poprej so izvedenci najbolj kritični do pridobivanja potrebnih dovoljenj in koncesij (povprečna ocena 2,75), temu s povprečno oceno 3,47 sledijo davčna bremena in s povprečno oceno 3,86 birokratske ovire. Izvedenci vsako leto v sklopu anketiranja NES navedejo tudi tri področja, ki podjetništvo po njihovem mnenju najbolj zavirajo, tri prednosti in tri priporočila za izboljšanje. Med zaviralnimi dejavniki za podjetništvo v Sloveniji se je največ odgovorov izvedencev nanašalo ravno na vladne politike, birokratske ovire in nestimulativno davčno politiko. V okviru davčne politike so še posebej kritični do davčnega sistema za nastajajoča in nova podjetja, takojšnjo obvezo plačevanja davkov, visoko stopnjo davka na dobiček, omenjajo pa tudi nepredvidljivo davčno politiko in neprimernost davčnega sistema za tuje investitorje. Veliko ovir so izvedenci prepoznali tudi na drugih področjih zakonodaje, ki jo ocenjujejo kot nekonsistentno in neprijazno (na primer pri investicijah, zaposlovanju tujcev ipd.). Glede državne birokracije in pridobivanja potrebnih dovoljenj za poslovanje izvedenci še opozarjajo, da so administrativne ovire še vedno zelo visoke. Generalna ocena izvedencev je, da je še vedno potrebne preveč birokracije pri ustanavljanju podjetja in preveč poročanja, ki zahteva veliko časa in sredstev malih podjetij, prepočasno pa je tudi prilagajanje pravil novostim. Čeravno v okviru vladnih politik najdemo veliko zaviralnih dejavnikov za podjetništvo, pa okvir vladnih programov izvedenci ocenjujejo spodbudno, s povprečno oceno 5,13, s čimer se pozicioniramo tudi nekoliko nad povprečje evropskih držav (4,59). Izobraževanje za podjetništvo na primarni in sekundarni ravni je v Sloveniji že vrsto let najslabše ocenjen okvirni pogoj za podjetništvo, podjetniškemu izobraževanju po končani srednji šoli pa se je skupna povprečna ocena v primerjavi z letom 2018 najbolj poslabšala. Pri tem velja izpostaviti, da tudi izvedenci v drugih evropskih državah izobraževanje za podjetništvo v osnovnih in srednjih šolah v povprečju ocenjujejo slabo (povprečna ocena evropskih držav za ta okvir znaša 3,24). S povprečno oceno 2,8 so slovenski izvedenci podjetniško izobraževanje na tej ravni ocenili še nekoliko slabše kot v zadnjih letih. Najvišjo oceno podjetniškega izobraževanja na primarni in sekundarni ravni med vsemi sodelujočimi državami ima podobno kot že leta poprej Nizozemska (5,45), na terciarnem nivoju pa Švica (6,33). Sestavljeni indeks nacionalnega podjetniškega konteksta NECI (ang. national entrepreneurship context index), ki podaja oceno okolja za podjetništvo v nacionalnem okviru, je pokazal, da visoka vrednost NECI prevladuje v visokodohodkovnih gospodarstvih, čeravno je učinkovitost okvirnih nacionalnih pogojev za podjetništvo samo delno vezana na ekonomsko moč posameznega 23 GEM SLOVENIJA 2019 nacionalnega gospodarstva. Na prvem mestu je z vrednostjo indeksa NECI 6,05 Švica, tesno ji sledi Nizozemska z vrednostjo 6,04. Države, uvrščene v prvo deseterico, so še Katar, Kitajska, Združeni arabski emirati, Indija, Tajvan, Indonezija, Norveška in ZDA. Slovenija se je z vrednostjo indeksa nacionalnega podjetniškega konteksta 4,49 uvrstila na 30. mesto med 54 državami, kar je nekoliko pod polovico lestvice. Najnižje ocene NECI beležijo Iran, Portoriko in Paragvaj. Glede na rezultate indeksa NECI, ki podaja oceno okolja za podjetništvo v nacionalnem gospodarstvu, lahko pritrdimo vplivnemu pomenu podjetniškega ekosistema pri spodbujanju podjetništva, lažjem ustanavljanju novih podjetij ter prehodu novoustanovljenih podjetij v ustaljena. Še posebej zato, ker je inovativno podjetništvo z visoko dodano vrednostjo mogoče spodbujati samo s kakovostnim podjetniškim ekosistemom, ki zahteva medsebojno povezane in usklajene akterje, delujoče v pravno, moralno in etično urejenem nacionalnem okviru. 24 Uvodna predstavitev Globalnega 1 podjetniškega monitorja 1.1 21 let globalnega raziskovanja podjetništva V največji svetovni raziskavi Globalni podjetniški monitor (GEM) že 21 let raziskujemo pomembne značilnosti podjetništva s posebnim poudarkom na najbolj zgodnjih fazah, ko se zaznavajo poslovne priložnosti in se posamezniki odločajo, ali se bodo ukvarjali s podjetništvom. Raziskovalnemu programu, v okviru katerega je bila leta 1999 s sodelovanjem desetih držav izvedena prva raziskava, se je Slovenija priključila leta 2001 in naslednje leto po metodologiji GEM izpeljala svojo prvo raziskavo podjetništva, ki je omogočila primerjavo s 37 državami. Od takrat smo sodelovali v vseh letnih ciklih raziskave, tako da imamo za preteklih 18 let podatke, ki temeljijo na enotni metodologiji in s pomočjo katerih lahko dobimo zanesljiv vpogled v podjetništvo v Sloveniji, saj ga lahko ocenjujemo po enakih kriterijih kot preostale sodelujoče države. Prav tako lahko tudi drugi sodelujoči raziskovalci primerjajo našo državo s svojo. Globalna vpetost raziskovalnega programa GEM in transparentnost podatkov med raziskovalci omogočata precej širšo sliko, kot bi jo dobili, če bi raziskovali samo v nacionalnem okviru. Tako dobimo bolje argumentiran vpogled v stanje in razvoj podjetništva v državi, oblikovalci podjetniške politike pa lahko bolje razumejo učinkovite ukrepe in programe, usmerjene k podpiranju takšnega tipa podjetništva, ki lahko najbolj prispeva k razvoju, in si ustvarijo trdnejšo osnovo za njihovo izdelavo, obenem pa jim omogoča tudi sledenje učinkovitosti sprejetih ukrepov. GEM ni uveljavljen samo zaradi podatkovne baze in letne publikacije z rezultati analiz, ampak tudi zaradi drugih izdanih publikacij, ki prav tako uporabljajo GEM-ove podatke in metodologijo. Nekatere izmed doslej poglobljeno proučenih tematik so žensko podjetništvo, podjetniško izobraževanje, v razvoj usmerjeno podjetništvo, podjetništvo v organizacijah, podjetništvo mladih in starejših, pregled podjetniških politik in primeri dobrih praks te politike. V pripravi sta tudi publikaciji o gig podjetništvu in delitveni ekonomiji ter o družinskem podjetništvu. Vse te publikacije so dostopne tudi na internetni strani GEM. 25 GEM SLOVENIJA 2019 Gledano skozi številke, pomeni GEM 21 let zbiranja podatkov. Kumulativno je bilo v 114 državah opravljenih več kot tri milijone intervjujev, praviloma več kot 150.000 intervjujev na leto, sodelovalo je preko 500 raziskovalcev s področja podjetništva, vključenih je bilo preko 300 akademskih in raziskovalnih inštitucij ter preko 200 ustanov, ki so raziskavo finančno omogočile. Tolikšen raziskovalni potencial je poleg poglobljenih letnih raziskav ustvaril tudi preko 700 znanstvenih člankov ali poglavij v monografijah, v katerih so uporabljeni podatki, zbrani v okviru globalnega raziskovalnega programa GEM. V raziskovalnem ciklusu 2019 je bilo v raziskavo odrasle populacije vključenih 50 držav. V raziskavi grupiramo države v skladu z letno klasifikacijo Svetovnega gospodarskega foruma (www.weforum.org) in Svetovne banke v štiri skupine glede na bruto nacionalni dohodek na prebivalca, in sicer na nizkodohodkovna gospodarstva s 1.045 USD ali manj, srednjedohodkovna gospodarstva (spodnja polovica) z dohodkom od 1.046 do 4.125 USD, srednjedohodkovna gospodarstva (zgornja polovica) z dohodkom od 4.126 do 12.745 USD in visokodohodkovna gospodarstva z 12.746 USD ali več (World Economic Forum, 2019). Takšna klasifikacija je uporabljena zato, da so še naprej mogoče primerjave in zagotovljena skladnost s Svetovnim gospodarskim forumom in njegovim letnim poročilom o konkurenčnosti (Schwab, 2019). Razporeditev svetovnih makroregij je narejena po klasifikaciji Združenih narodov (www.unstats. un.org/unsd/methodology/m49), zaradi enostavnejšega razumevanja pa je GEM grupiral države v samo tri skupine. Skupina z nizkimi dohodki vsebuje tako tiste države, ki jih WEF uvršča med nizkodohodkovne, kot tudi tiste z nižjim srednjim dohodkom. Skupina s srednjim dohodkom vključuje države, ki jih WEF uvršča med višje srednje. Največja skupina držav GEM so tista, ki jih WEF uvršča med visokodohodkovne. Tabela 1.1: Države GEM glede na regijo in stopnjo razvitosti, GEM 2019 Nizkodohodkovna Srednjedohodkovna Visokodohodkovna gospodarstva gospodarstva gospodarstva Vzhodna Azija in Pacifik Indija, Pakistan Armenija, Kitajska Avstralija, Japonska, Južna Koreja, Tajvan Ciper, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Kanada, Latvija, Luksemburg, Evropa in Severna Belorusija, Rusija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Amerika Severna Makedonija Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, ZDA, Združeno kraljestvo Latinska Amerika in Brazilija, Ekvador, Karibi Gvatemala, Mehika Čile, Kolumbija, Panama, Portoriko Bližnji vzhod in Afrika Egipt, Madagaskar, Iran, Jordanija, Izrael, Katar, Oman, Saudova Maroko Južna Afrika Arabija, Združeni arabski emirati Stopnja razvitosti posamezne države v veliki meri vpliva na razvitost podjetniškega okolja, s tem pa tudi na celoten potek podjetniškega procesa, od zagonske ideje do opustitve poslovanja, pa tudi na možnosti in razpoložljive vire za izvajanje podjetniške politike. Države se namreč ne razlikujejo samo po ekonomski moči, pač pa tudi kulturno, politično, demografsko itd., zato ni enotnega recepta za spodbujanje podjetništva. Pri nizkodohodkovnih državah gre predvsem za mobilizacijo osnovnih proizvodnih dejavnikov, kot so zemlja in primarne dobrine. Delovna sila je še v sorazmerno velikem deležu nekvalificirana, urediti pa je treba tudi marsikatere temelje 26 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV za dostojno zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb (zdravstvo, šolstvo, infrastruktura itd.). V primerjavi z visokodohodkovnimi državami je v nizkodohodkovnih tudi narava poslovnih priložnosti pogosto enostavnejša, kar pa ne pomeni, da jih je tudi laže izkoristiti. Pogosto je zaradi nerazvitosti poslovnega okolja in infrastrukturnih mankov (elektrika, transportne povezave, internet ipd.) pot od ideje do uspešnega podjetja teže uresničljiva. Različna je tudi motivacija za podjetništvo, saj je v revnejših državah precej večji delež samozaposlitvenega podjetništva, ki je ob odsotnosti delovnih mest pogosto edina možnost za dostojno preživetje, ki pa ni toliko prodorno in nima močnega zaposlitvenega potenciala. Slovenija se glede na svojo ekonomsko moč uvršča med visokodohodkovna gospodarstva, ima zelo dobro razvito infrastrukturo in tudi relativno urejeno poslovno okolje. Seveda pa je ocena tako infrastrukture kot tudi poslovnega okolja odvisna od tega, s katero državo in katerimi segmenti podjetniškega konteksta se primerjamo. Tudi zaradi tega je GEM dragocen, saj omogoča zanesljivo podatkovno podlago, s katero so takšne primerjave možne, na tej osnovi pa je tudi mogoče zasnovati in bolje uresničevati z dejstvi utemeljeno vodenje podjetniške politike (ang. evidence based policy making). 1.2 Konceptualni okvir GEM in spremljanje podjetniškega ekosistema in procesa Podjetništvo je v svojem bistvu proces, v katerem posameznik ali podjetniški tim išče ali ustvarja poslovne priložnosti in jih pretvarja v tržno in družbeno uporabne izdelke in storitve. Njegovo temeljno jedro je zato posameznik, čigar motivi, nagnjenja in dejanja so vselej v tesni interakciji z njegovim kulturnim, družbenim in gospodarskim okoljem. Na tem razumevanju je zgrajen tudi konceptualni okvir GEM, ki pri svojem raziskovanju upošteva, da sta nacionalna gospodarska rast in razvoj posledica osebnih sposobnosti posameznikov za odkrivanje in izkoriščanje priložnosti, bodisi samostojno ali v okviru podjetja, ta proces pa je pomembno odvisen od gospodarskega in družbenega okolja, ki vplivata na posameznikov odnos do razpoznavanja in izkoriščanja podjetniških priložnosti. Proučevanje podjetništva zato pomeni predvsem proučevanje temeljne gonilne sile, to je podjetnika in njegovih ambicij, inovativnosti in podjetnosti, pa tudi strahov, razlogov in omejitev, ki usposobljenim posameznikom preprečujejo, da bi se usmerili v podjetništvo. Poleg posameznikovih osebnih značilnosti igrajo pomembno vlogo tudi številni drugi dejavniki v njegovem neposrednem življenjskem prostoru, od prevladujočih kulturnih vrednot in institucionalnega okolja podjetij do splošnega odnosa družbe do podjetništva in lastne usposobljenosti zanj. GEM je bil zasnovan zato, da bi: • meril razlike v odnosu do podjetništva, aktivnosti in v aspiracijah posameznikov v čim večjem številu držav, • odkrival dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo podjetniško aktivnost, še zlasti v odnosu do družbenih vrednot, osebnih značilnosti in podjetniškega ekosistema, • zagotavljal platformo za ocenjevanje vpliva podjetniške aktivnosti na ekonomsko rast v določenem gospodarstvu ter • odkrival potrebne politične ukrepe za krepitev podjetništva. Raziskovanje na globalni ravni ima zaradi velike različnosti držav in okolij številne omejitve, ki jih je treba upoštevati pri konceptualizaciji raziskovanja tako pri metodologiji kot pri zasnovi vprašalnikov in načinov pridobivanja podatkov, pa tudi pri njihovi harmonizaciji. Gre za precejšen 27 GEM SLOVENIJA 2019 izziv, saj zaradi razlik med državami ni mogoče uporabljati nacionalnih statističnih virov in registracijskih podatkov o podjetjih, tako kot jih uporabijo pri številnih drugih podjetniških raziskavah. Velika neusklajenost in raznolikost teh virov med državami, pogosto pa tudi neprimerljivost posameznih podatkovnih baz zahtevajo drugačen pristop. Ne nazadnje tudi zato, ker za številne značilnosti, ki jih ugotavlja GEM, takšnih baz sploh ni, saj se GEM osredotoča na podjetnega posameznika, ki se odloči za podjetniško kariero in ustanovi podjetje. Razlika med podatki, ki jih pridobimo v GEM, in podatki, ki jih zagotavljajo različni statistični viri, je strnjeno predstavljena v prilogi 2. Ključna razlika v primerjavi z večino drugih kvantitativnih podjetniških raziskav je predvsem njegova osredotočenost na ljudi. Večina razpoložljivih podatkov o podjetništvu namreč gleda na število in velikost podjetij z uporabo objavljenih virov, kot so registracije podjetij ali napovedi o davku na dodano vrednost. GEM namesto tega obravnava posameznike in ocenjuje njihov odnos in dojemanje podjetništva ter vključenost v ustanavljanje in/ali lastništvo in vodenje podjetja. To omogoča ugotoviti edinstven, bogatejši profil podjetništva, kot bi ga sicer lahko podali obstoječi statistični viri, saj odnos posameznika in družbe do podjetništva, dejavnosti in ambicije ljudi močno vplivajo na podjetniški proces, gospodarstvo pa potrebuje posameznike v vseh fazah procesa, začenši s tistimi z začetniškimi podjetniškimi ambicijami in nameni, ki so naredili šele prve korake za začetek podjetja, do tistih, ki poslujejo že dalj časa ali pa so že zaprli svoje podjetje. Drugi razlog, zakaj je raziskovanje posameznikov pomembno, je, da lahko to pomaga pri zajemanju informacij o » neformalnem « gospodarstvu ali o raznovrstnem naboru gospodarskih dejavnosti, podjetij in delovnih mest, ki jih država ne ureja in ne ščiti. Nekateri od tistih, za katere poročajo, da delajo zase, morda ne registrirajo podjetja, ampak preprosto izkoristijo priložnosti za posel takrat, ko se pojavijo. Taka neuradna dejavnost očitno ni zajeta v uradnih statistikah, vendar je lahko pomemben del nacionalnega gospodarstva (Bosma et al., 2020). Za spremljanje teh dejavnikov in ključnih elementov podjetniškega procesa so bile razvite tudi ustrezne mere. Ker so tako viri podatkov kot tudi rezultati primerno harmonizirani, jih lahko primerjamo med posameznimi državami in delno spremljamo tudi njihovo dinamiko. Te mere temeljijo na konceptualnem okviru GEM ( slika 1.1) in jih lahko strnemo v več skupkov, ki opisujejo ključne dejavnike podjetniškega procesa: stanje v podjetniškem ekosistemu, družbene vrednote in dojemanje podjetništva, individualne značilnosti potencialnega podjetnika, posamezne faze podjetniške aktivnosti in podjetniške aspiracije. Družbeni, kulturni, politični in ekonomski kontekst upošteva stopnjo razvitosti posameznega nacionalnega gospodarstva in razvitost ključnih podjetniških pogojev. Tvorijo ga okvir nacionalnih pogojev in okvir podjetniških pogojev. Pri prvem gre za razvitost inštitucij, infrastrukturo, makroekonomsko stabilnost, zdravstveno in primarno izobraževanje, visoko izobraževanje in usposabljanje, učinkovitost trga dobrin, učinkovitost trga delovne sile, izpopolnjenost finančnega trga, tehnološko usposobljenost, velikost trga, poslovno urejenost in inovacije. V okviru podjetniških pogojev pa najdemo dejavnike, ki še posebej vplivajo na začetek in potek podjetniškega procesa v določeni državi. Ta okvir je podrobneje analiziran v 7. poglavju, ki je posvečeno podjetniškemu ekosistemu. Ocenjuje se s pomočjo strokovnih mnenj skrbno izbranih izvedencev, ki imajo dober vpogled v različne segmente podjetniškega procesa. Ti izvedenci, ki prihajajo z različnih področij, ocenijo dvanajst okvirnih pogojev za podjetništvo, ki zajemajo področje podjetniških financ, vladnih politik, vladnih programov, izobraževanja za podjetništvo, prenos raziskav in razvoja, poslovno in strokovno infrastrukturo, notranji trg, fizično infrastrukturo ter kulturne in družbene norme. Pri tem se uporablja tudi sestavljeni indeks NECI (ang. national entrepreneurship context index), ki podaja oceno okolja za podjetništvo v nacionalnem gospodarstvu. 28 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Slika 1.1: Konceptualni okvir GEM Rezultat (družbeno-ekonomski razvoj) Družbeni, kulturni, politični, ekonomski kontekst Podjetniški output (nove Okvir Okvir zaposlitve, dodana vrednost) nacionalnih podjetniških pogojev pogojev Družbene vrednote Podjetniška aktivnost glede podjetništva • Po fazah: nastajajoči, novi, ustaljeni, Temeljne zahteve prenehanje Ojačevalci učinkovitosti Individualne lastnosti • Po vplivu: Inovacijska in poslovna (psihološke, demografske, hitro rastoča, inovativna, izpopolnjenost internacionalizacija motivacijske) • Po tipu: zgodnja, ustaljena in notranjepodjetniška aktivnost GEM 2019 Družbene vrednote in dojemanje podjetništva spoznavamo na temelju anketiranja odrasle populacije in njihovih odgovorov o tem, ali družba sprejema podjetništvo kot dobro karierno izbiro, ali imajo podjetniki visok družbeni status ter kolikšno pozornost posvečajo podjetništvu mediji in s tem prispevajo k razvoju podjetniške kulture. S pomočjo odgovorov na ta vprašanja lahko bolje sklepamo o pomenu posameznih dejavnikov, ki lahko vplivajo na to, ali se bo posameznik odločil za podjetniško pot ali ne, pa tudi razmišljamo o možnostih, da bo dejansko realiziral svoje namene. Individualne značilnosti dejanskih podjetnikov in posameznikov imajo pomemben vpliv na podjetniški proces, ki ga prikazujemo na sliki 1.2. Te značilnosti so še posebej pomembne v najzgodnejših fazah podjetniškega procesa in jih spoznavamo s pomočjo nekaterih demografskih dejavnikov (spol, starost, geografska lokacija), psiholoških dejavnikov (samozaznavanje osebnih zmogljivosti za podjetništvo, zaznavanje poslovnih priložnosti, strah pred neuspehom) in motivacijskih vidikov (prispevka k spremembam v svetu, doseganja večjega premoženja, nadaljevanja družinskega podjetja, preživetja). Poskušamo razumeti podjetniški potencial in oceniti delež potencialnih podjetnikov, to je tistih, ki menijo, da imajo dovolj znanja in podjetniških sposobnosti, da bi lahko začeli s podjetništvom, ki prepoznavajo poslovne priložnosti v svojem okolju in jih strah pred potencialnim neuspehom njihovega podjema ne bi odvrnil od ustanovitve podjetja. Podjetniško aktivnost proučuje GEM glede na fazo življenjskega cikla podjema. Nastajajoči podjetniki so posamezniki, ki so v to, da bi se začeli ukvarjati s podjetništvom, že vložili svoj čas in morebiti tudi denarna sredstva, z omejitvijo, da plač še ne izplačujejo dlje kot tri mesece. Novi podjetniki so posamezniki, ki so lastniki podjetja in ga tudi vodijo, to podjetje pa plač ne izplačuje dlje kot tri leta in pol. Ustaljeni podjetniki so tisti, ki imajo podjetje, ki plače izplačuje že dlje kot tri 29 GEM SLOVENIJA 2019 leta in pol. Določen delež jih tudi opusti poslovanje, kar je prav tako evidentirano. Zbir nastajajočih in novih podjetnikov predstavlja celotno zgodnjo podjetniško aktivnost, ki jo izražamo z indeksom TEA. V okviru kazalnika TEA se analizira tako imenovani profil zgodnje podjetniške aktivnosti, v okviru katerega proučujemo izbrane značilnosti teh podjetnikov, med katerimi so osebnostne lastnosti (spol, starost in motivacija), panoge in aspiracije podjetnikov po rasti, inovativnosti in internacionalizaciji podjetja. Dodatno kreiramo še indeks EBO, ki prikazuje delež ustaljenih podjetnikov, in indeks EEA, ki prikazuje delež notranjih podjetnikov. Slika 1.2: Podjetniški proces Izstop podjetnika: v zadnjih 12 mesecih Celotna zgodnja podjetniška aktivnost (TEA) Potencialni Ustaljeni podjetniki: podjetniki: priložnosti, znanja in Nastajajoči podjetje, staro Novi sposobnosti podjetniki: več kot 3,5 leta podjetniki: vključeni v podjetje, staro nastajanje do 3,5 leta podjetja snovanje ustanovitev trajnost Profil celotne zgodnje podjetniške aktivnosti Osebnostne lastnosti Panoga Vpliv • spol • sektor • rast • starost • inovativnost • motivacija • internacionalizacija GEM 2019 Podrobna razlaga ključnih mer, s katerimi proučujemo dejavnike na navedenih treh področjih, je dodana na koncu te monografije kot priloga 2. 1.3 Podatkovne podlage za GEM V raziskavi GEM že od vsega začetka zavzema pomembno mesto zanesljiva podatkovna osnova, ki omogoča, da GEM v svetovnem merilu zagotavlja na dokazih temelječe ugotovitve ter utemeljene predloge za nosilce ekonomske politike, pa tudi za mednarodna strokovna telesa oziroma združenja, kot so Svetovna banka, Evropska komisija, Svetovni gospodarski forum ter Združeni narodi. Vsak nacionalni tim, ki v določenem letu sodeluje pri GEM, izvede dve nacionalni raziskavi: anketo med odraslim prebivalstvom (ang. Adult Population Survey – APS) in anketo med nacionalnimi eksperti (ang. National Expert Survey – NES). APS vključuje nacionalno reprezentativen vzorec vsaj 2000 delovno sposobnih odraslih oseb, od katerih pridobimo informacije o njihovih podjetniških dejavnostih, stališčih, motivacijah in ambicijah, vselej z uporabo istega standardiziranega vprašalnika GEM, ki je v vseh sodelujočih državah enak in preveden v nacionalne jezike. Anketna raziskava v večini držav poteka s pomočjo telefonske ankete po stacionarnih in v vedno večji 30 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV meri po mobilnih telefonih, v nekaterih državah pa tudi osebno, glede na posebne značilnosti dostopa do vseh struktur prebivalstva. To zagotavlja reprezentativnost vzorca odrasle populacije v vseh sodelujočih državah. Zbrane podatke nato tehnično-metodološka skupina GEM preveri na osnovi razvitega sistema kazalnikov kakovosti podatkov. Strog metodološki pristop GEM rezultate ankete tako preoblikuje v natančne mere podjetniške aktivnosti, ki oblikovalcem politike zagotavljajo ustrezne podatke za spremljanje in oceno učinkov politik in pobud. Metodologija raziskave, proces harmoniziranja podatkov in testiranje modela GEM so opisani v znanstveni literaturi (Reynolds et al., 2005; Levie in Autio, 2008). APS ponuja podrobne informacije o podjetniških dejavnostih v danem gospodarstvu. Vendar pa ta dejavnost ne poteka izolirano, temveč v ekonomskem, socialnem in političnem okviru, ki podjetniško dejavnost lahko spodbuja in podpira ali pa ljudi omeji ali jih od nje odvrne. Da bi razumeli in razmejili posamezne okvire za podjetništvo, je podatkovna osnova APS v vsakem nacionalnem gospodarstvu dopolnjena z NES, ki zbere podatke oziroma odgovore vsaj 36 skrbno izbranih posameznikov (pogosto več), za katere velja, da imajo zelo dobro strokovno znanje in poznajo nacionalno podjetniško okolje. Vsak opredeljen nacionalni strokovnjak izpolni vprašalnik NES, tako da predstavi svoje dojemanje nacionalnega okolja za podjetništvo v širokem razponu nacionalnih okvirov. Ti segajo od razpoložljivosti podjetniških financ do vladnih programov kot podpori podjetništvu, od kakovosti podjetniškega izobraževanja na različnih ravneh do razpoložljivosti in stroškov fizične infrastrukture, kot so komunikacije in gospodarske javne službe, itd. Podroben vprašalnik, ki ga izpolnijo nacionalni izvedenci, je prav tako identičen v vseh sodelujočih državah ter tematsko usklajen z vprašalnikom v okviru APS, vsebuje pa še dodaten nabor tem, ki se nanašajo na okvirne pogoje za podjetništvo, podjetniško zmogljivost ter razpoznavanje poslovnih priložnosti, pa tudi na druge družbeno-demografske značilnosti. Poleg tega izvedenci predstavijo tudi svoje poglede na, po njihovem mnenju, tri temeljne slabosti, ki podjetniško aktivnost v državi zavirajo, tri temeljne prednosti, ki podjetniško aktivnost pospešujejo, ter tri priporočila za izboljšanje podjetniškega okolja. Anketiranje odraslega prebivalstva je najpomembnejši vir primarnih podatkov. Anketiranje v vsaki sodelujoči državi izvede usposobljena agencija. V Sloveniji je anketiranje izvedlo podjetje Mediana iz Ljubljane v času od maja do julija 2019. Značilnosti vzorca v Sloveniji so prikazane v tabeli 1.2. Struktura vzorca je usklajena s strukturo statistične množice glede na statistične regije v Sloveniji (12 regij), spol in starost ljudi ter glede na značilnost območja (urbano ali ruralno okolje). Vzorci vseh držav so uteženi na osnovi standardizirane ocene strukture prebivalstva po starosti in spolu; to vsako leto za vse države zagotavlja US Census International Population Data Base. Tabela 1.2: Značilnosti uteženega in neuteženega vzorca, GEM Slovenija 2019, APS Neuteženi vzorec (18 do 88 let) Uteženi vzorec (18 do 64 let) Skupaj 2001 1577 Moški 988 813 Ženske 1013 764 Število nastajajočih podjemov 72 69 Število novih podjemov 56 56 Število ustaljenih podjetij 148 133 Neformalni investitorji 72 65 31 GEM SLOVENIJA 2019 V tabeli 1.3 prikazujemo še skupno strukturo oseb, anketiranih v okviru APS, v raziskavi GEM 2019. Tabela 1.3: Število anketiranih oseb v vzorcih sodelujočih držav po tipih gospodarstva, GEM 2019, APS Število anketiranih oseb v Skupno število Gospodarstva Število starosti od 18 do 64 let v vzorcu držav anketiranih oseb min maks Nizkodohodkovna 1 2.269 2.269 2.269 Srednjedohodkovna (spodnja polovica) 4 2.000 3.510 11.448 Srednjedohodkovna (zgornja polovica) 12 1.845 5.361 31.443 Visokodohodkovna 33 1.519 23.300 109.831 Skupno število anketiranih oseb 154.371 Drugi primarni vir podatkov je NES, leta 2019 je bilo anketiranih 54 držav. V Sloveniji je anketiranje, tako kot v drugih državah GEM, potekalo od maja do junija 2019. Skupaj je bilo anketiranih 2.315 nacionalnih izvedencev, kar je po skupinah držav glede na tip gospodarstva prikazano v tabeli 1.4. Tabela 1.4: Število sodelujočih nacionalnih izvedencev v sodelujočih državah po tipih gospodarstva, GEM 2019, NES Število nacionalnih izvedencev Skupno število Tip gospodarstva Število držav nacionalnih min maks izvedencev Nizkodohodkovna 1 39 39 39 Srednjedohodkovna (spodnja polovica) 5 36 72 287 Srednjedohodkovna (zgornja polovica) 14 36 67 544 Visokodohodkovna 34 36 92 1.445 Skupno število nacionalnih izvedencev 2.315 1.4 Dostopnost raziskav in podatkov GEM GEM je konzorcij nacionalnih timov, ki so povezani v krovno organizacijo Global Entrepreneurship Research Association (GERA), v okviru katere se izvaja projekt GEM. Konzorcij GEM je edinstvena mreža številnih podjetniških raziskovalcev, ki gradijo podatkovno bazo, da bi z njeno pomočjo pridobili trdnejša spoznanja o podjetniških pojavih. Na domači strani konzorcija GEM (www.gemconsortium.org) in tudi na slovenski strani (www.ipmmp.um.si/globalni-podjetniski-monitor) lahko zainteresirani bralci najdejo številne informacije – od nacionalnih raziskav do podatkovnih baz in pregleda vse bogatejše zbirke znanstvenih člankov, ki nastajajo z uporabo podatkov, pridobljenih v raziskavah GEM. Od leta 2012 so podatkovne baze za pretekla leta urejene tako, da ponujajo možnosti primerjav posameznih indikatorjev med državami (glej https://www.gemconsortium.org/data), kar je še posebej priročno za nekatere hitre preglede stanja podjetništva v posameznih državah in medsebojne primerjave. 32 Nacionalni profil: SLOVENIJA Slovenija Število prebivalcev: Ocena Svetovne banke o Ocena Svetovne banke enostavnosti poslovanja o ustanovitvi podjetja 2,1 milijona (2019) (Doing Business) (2019) (Doing Business) (2019) Ocena: 76,5/100 Ocena: 93/100 Rast BDP: Rang: 37/190 Rang: 41/190 4,1 % Ocena Svetovnega Ocena Svetovnega gospodarskega foruma gospodarskega foruma o konkurenčnosti o povprečnem dohodku BDP na prebivalca: (2019): (2019): 36 .740 € (2018) Rang: 35/141 Visokodohodkovne države % odraslega Odnos do podjetništva prebivalstva Rang / 50 Poznavanje podjetnika 60,4 14 Zaznavanje poslovnih priložnosti 47,6 30 Zaznana enostavnost ustanovitve 54,3 21 lastnega podjetja Znanje in veščine 57,5 26 Strah pred neuspehom 42,2 27 Podjetniške namere 15,0 29 % odraslega Podjetniška aktivnost prebivalstva Rang / 50 % žensk % moških Celotna zgodnja podjetniška aktivnost (TEA) 7,8 40 5,6 9,9 Stopnja ustaljenega podjetništva 8,5 19 5,6 11,1 Podjetniška aktivnost zaposlenih 7,0 5 5,9 8,0 Motivacija za podjetništvo % TEA Rang / 50 % žensk TEA % moških TEA Ustvariti spremembo v svetu 48,2 23 43,5 50,7 Ustvariti premoženje oziroma večji dohodek 47,1 35 24,4 59,3 Nadaljevati družinsko podjetje/tradicijo 23,2 39 18,2 25,8 Preživeti, saj so službe redke 60,1 30 63,6 58,3 % odraslega Vpliv podjetništva prebivalstva Rang / 50 Pričakovana nova delovna mesta (+6 zaposlenih) 1,6 38 Mednarodno poslovanje (+25 % prihodkov) 1,7 16 Nacionalni obseg poslovanja (kupci in proizvodi/procesi) 2,2 17 Globalni obseg poslovanja (kupci in proizvodi/procesi) 0,8 11 Panoga (% TEA v dejavnosti poslovnih storitev) 33,9 4 Ocena nacionalnih izvedencev o podjetniškem ekosistemu Slovenija (1 = zelo nezadovoljivo, 9 = zelo zadovoljivo) Evropske države GEM Finančna podpora 10 Kulturne in Vladne politike – 9 družbene norme podpora 8 7 6 Fizična Vladne politike – 5 infrastruktura regulativa 4 3 2 1 Notranji trg – Vladni programi odprtost, bremena Izobraževanje in Notranji trg – usposabljanje – v OŠ in SŠ dinamičnost Izobraževanje in Poslovna in strokovna usposabljanje – po SŠ infrastruktura Prenos raziskav in razvoja GEM-ova preglednica značilnosti 2 podjetništva v Sloveniji V tabelaričnem prikazu v tem poglavju podajamo posnetek stanja različnih vidikov podjetniške aktivnosti v Sloveniji v letu 2019 primerjalno z letom 2018. Kjer je mogoče, je navedena tudi uvrstitev Slovenije med vsemi sodelujočimi državami. Čeprav sodelujoče države niso vsako leto iste, so rangi v ranžirnih vrstah dodatna ilustracija k vrednostim kazalnikov, ki jih podajamo za posamezne proučevane skupine: prebivalstvo v starosti od 18 do 64 let, nastajajoči podjetniki, novi podjetniki, posamezniki v zgodnjih fazah podjetništva (nastajajoči in novi podjetniki), nepodjetniki ter ustaljeni podjetniki. Na sliki 2.1 prikazujemo obseg podjetniške aktivnosti v Sloveniji v letih 2018 in 2019 za prej omenjene faze v podjetniškem procesu, v odstotku prebivalstva Slovenije v starosti od 18 do 64 let: ͳ podjetniške namere prebivalstva v obdobju prihodnjih treh let, ͳ nastajajoča podjetniška aktivnost, ͳ nova podjetniška aktivnost, ͳ celotna zgodnja podjetniška aktivnost, ͳ ustaljena podjetniška aktivnost. Podjetništvo je proces, ki se začne pri posamezniku, zato GEM v prvi vrsti obravnava posameznike in ocenjuje njihov odnos in dojemanje podjetništva ter njihovo zaznano vključevanje v ustanavljanje in/ali lastništvo ter vodenje podjetja. To je pomembno, saj stališča, dejavnosti in ambicije ljudi močno vplivajo na podjetniški proces in njegovo dinamiko. GEM spremlja posameznike v vseh fazah procesa, vključno s tistimi z ambicijami in nameni, da bi se podjetniško udejstvovali, med katerimi so nekateri že izvedli prve korake za začetek delovanja njihovega podjema, pa tudi tistimi, ki so svoja podjetja popeljali med ustaljena, uveljavljena podjetja. Med podjetniško aktivno populacijo zajema GEM tudi tiste zaposlene, ki novi podjem začenjajo v okviru svoje redne zaposlitve. Sestavni del podjetniškega procesa je tudi prenehanje podjetniške aktivnosti, bodisi je to načrtovano ali se zgodi zaradi zunanjih vplivov. 35 GEM SLOVENIJA 2019 Slika 2.1: Primerjava obsega podjetniške aktivnosti Slovenije po fazah podjetniškega procesa za izbrane kazalnike Ustaljena podjetniška aktivnost Celotna zgodnja podjetniška aktivnost Nova podjetniška aktivnost Nastajajoča podjetniška aktivnost Podjetniške namere med prebivalstvom 0 % 2 % 4 % 6 % 8 % 10 % 12 % 14 % 16 % 18 % 20 % 2019 2018 GEM Slovenija 2019, APS V tabeli 2.1 zbirno prikazujemo različne vidike podjetniške aktivnosti v Sloveniji leta 2019 primerjalno z letom poprej. V nadaljevanju v poglavjih te monografije podrobneje analiziramo vse te vidike podjetniške aktivnosti. Tabela 2.1: GEM-ova preglednica značilnosti podjetništva v Sloveniji, GEM Slovenija 2019, APS Nastajajoča Nova Celotna zgodnja Ustaljena Podjetniški podjetja podjetja podjetniška aktivnost* podjetja dejavniki 2018 rang 2019 rang 2018 rang 2019 rang 2018 rang 2019 rang 2018 rang 2019 rang Vključenost v podjetništvo 2,84 42/49 4,37 41/50 3,64 32/49 3,55 35/50 6,37 40/49 7,80 40/50 6,84 25/49 8,45 19/50 (% populacije) Spol (% populacije) Moški 3,7 5,4 5,3 4,8 8,80 38/49 9,89 38/50 8,87 27/49 11,12 22/50 Ženske 1,9 3,3 1,9 2,3 3,80 46/49 5,58 42/50 4,69 28/49 5,61 21/50 Spol (% podjetnikov) Moški 67,6 63,3 74,7 69,0 74,1 65,3 66,7 67,8 Ženske 32,4 36,7 25,3 31,0 28,9 34,7 33,3 32,2 Starost (% populacije) Od 18 do 24 let 2,1 3,0 1,0 1,2 3,12 46/49 3,62 48/50 / / 0,58 40/47 Od 25 do 34 let 6,4 6,7 7,2 7,4 13,37 26/49 13,79 27/50 4,74 21/48 7,71 14/50 Od 35 do 44 let 2,2 4,9 4,1 4,6 6,32 43/49 9,46 36/50 8,98 21/49 8,02 24/50 Od 45 do 54 let 2,4 5,3 3,2 3,3 5,42 39/49 8,62 33/50 10,10 25/49 12,68 21/50 Od 55 do 64 let 1,2 1,6 1,6 0,5 2,85 42/49 2,06 46/50 6,29 36/49 8,91 28/50 Starost (% podjetnikov) Od 18 do 24 let 7,7 7,4 3,1 3,6 5,18 47/49 4,95 49/50 / / 0,74 44/50 Od 25 do 34 let 44,5 30,0 38,9 40,9 41,41 6/49 34,60 15/50 13,67 31/49 17,85 28/50 Od 35 do 44 let 18,2 26,5 27,9 30,7 23,59 33/49 28,85 8/50 31,25 12/49 22,60 32/50 Od 45 do 54 let 19,7 28,1 19,6 21,6 19,67 21/49 25,60 2/50 34,16 15/49 34,77 7/50 Od 55 do 64 let 9,8 8,1 10,5 3,2 10,15 21/49 6,01 39/50 20,92 24/49 24,04 17/50 36 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Nastajajoča Nova Celotna zgodnja Ustaljena Podjetniški podjetja podjetja podjetniška aktivnost* podjetja dejavniki 2018 rang 2019 rang 2018 rang 2019 rang 2018 rang 2019 rang 2018 rang 2019 rang Izobrazba (% podjetnikov) Dokončana osn. šola ali manj 1,9 0,0 2,9 3,6 2,5 1,6 0,7 2,2 Dokončana poklicna šola 8,6 7,6 8,9 3,8 8,8 6,0 11.,3 9,0 Srednješolska izobrazba 36,2 35,0 28,3 27,8 31,8 30,7 43,5 44,0 Višješolska strok. izobrazba 12,7 17,0 7,1 16,0 9,6 16,8 16,8 11,8 Visokoš. ali univ. izobr. ali več 40,6 40,4 52,8 48,8 47,3 44,9 27,7 33,0 Izobrazba (% populacije) Manj kot srednješolska 4,51 38/49 3,71 45/50 5,17 29/49 5,89 31/50 Srednješolska 4,91 38/47 5,83 41/48 7,20 23/47 9,07 19/48 Več kot srednješolska 8,20 38/49 10,89 32/50 6,99 28/49 8,48 19/50 Visokošolska/ 12,10 26/39 14,77 21/42 8,86 19/40 12,48 9/41 Univerzitetna Dohodkovni razred (% populacije) Spodnja tretjina 1,3 2,3 0,9 0,9 2,15 49/49 3,27 47/50 5,85 21/49 4,37 29/50 Srednja tretjina 3,1 3,7 3,9 2,9 6,80 37/48 6,62 40/50 4,72 34/48 6,39 27/50 Zgornja tretjina 3,8 6,2 4,6 5,7 8,28 40/48 11,72 33/48 9,84 27/48 11,21 20/48 Dohodkovni razred (% podjetnikov) Spodnja tretjina 12,0 12,7 7,4 6,3 9,5 10,0 22,9 13,4 Srednja tretjina 41,1 32,1 43,8 30,9 42,5 31,9 26,1 30,9 Zgornja tretjina 47,0 55,2 48,9 62,7 48,0 58,1 51,0 55,8 * Celotna godnja podjetniška aktivnost zajema nastajajoča in nova podjetja, seštevek pa je različen od njihove vsote, saj predstavlja posameznike, med katerimi imajo nekateri tako nastajajoče kot tudi novo podjetje. Nastajajoča Nova Celotna zgodnja Ustaljena podjetja podjetja podjetniška aktivnost podjetja 2019 rang 2019 rang 2019 rang 2019 rang Motivacija (% podjetnikov) Izboljšati razmere in prispevati k spremembam v družbi 53,46 20/50 41,90 30/50 48,19 23/50 38,75 23/50 Ustvariti premoženje oziroma večji dohodek 50,99 27/50 44,15 36/50 47,05 35/50 30,83 42/50 Nadaljevati družinsko podjetje/ tradicijo 26,37 34/50 18,41 44/50 23,17 39/50 33,83 35/50 Ustvariti pogoje za preživetje, saj so službe redke 61,51 30/50 58,07 31/50 60,12 30/50 71,01 27/50 37 GEM SLOVENIJA 2019 Celotna zgodnja podjetniška Ustaljena aktivnost podjetja 2018 rang 2019 rang 2018 rang 2019 rang Nagnjenost k rasti (% podjetnikov) Zaposlovanje – porast za najmanj 10 delovnih mest in hkrati za 12,05 32/49 14,78 37/50 5,08 24/49 3,89 32/50 najmanj 50 % v petih letih Izvoz – več kot 50 % svojega prihodka ustvarijo zunaj države 1,13 22/49 1,18 16/50 0,69 18/49 0,76 13/50 Nastajajoči Novi Ustaljeni % prebivalstva v starosti od Podjetniški podjetniki podjetniki podjetniki 18 do 64 let Nepodjetniki dejavniki* 2018 2019 2018 2019 2018 2019 2018 rang 2019 rang 2018 2019 Razpoznava- nje poslovnih 71,8 57,7 68,6 60,3 44,7 51,0 42,17 27/49 47,59 31/50 39,9 46,4 priložnosti Podjetniške namere v prihodnjih 16,30 36/49 16,59 35/50 15,3 15,0 treh letih Podjetniška zmogljivost – dojemanje kulturne podpore* Egalitarizem 74,2 84,9 82,7 74,1 80,3 74,5 82,82 3/43 81,15 4/49 83,2 82,0 Poklicna izbira 49,2 63,0 39,7 50,6 49,3 62,2 58,43 31/47 63,45 32/50 60,2 64,0 Spoštovanje podjetniškega 74,9 83,3 65,8 86,3 69,5 65,0 75,78 16/47 84,04 12/50 76,6 85,8 poklica Odnos medijev 77,1 75,7 76,9 82,8 75,0 75,6 77,19 5/47 82,51 4/50 77,3 83,3 Podjetniška zmogljivost – samozaupanje* Znanje in veščine 83,3 95,4 87,2 98,1 81,3 86,8 50,97 23/49 57,46 26/50 46,1 50,5 Strah pred neuspehom 30,8 34,0 23,5 23,3 18,0 29,7 37,42 33/49 43,71 26/50 39,7 46,2 * Prikazan je odstotek tistih, ki so odgovorili z da, v celoti vseh, ki so na vprašanje odgovorili z da ali ne. 38 Podjetniška zmogljivost odraslega prebivalstva in zaznavanje odnosa 3 do podjetništva v družbi Ključna spoznanja • V Sloveniji se je tudi v letu 2019 med ljudmi krepilo zaznavanje poslovnih priložnosti – 47,59 % odraslega prebivalstva meni, da so v njihovem okolju dobre priložnosti za ustanovitev podjetja . To je tik pod evropskim povprečjem . • V Sloveniji velja, da približno polovica prebivalstva v svojem okolju zaznava dobre poslovne priložnosti za ustanovitev podjetja in tudi približno toliko jih meni, da je enostavno ustanoviti svoje podjetje . To je tudi evropsko povprečje . • V Sloveniji je samozaupanje v lastne podjetniške sposobnosti in znanje relativno veliko (57,46 % prebivalstva), tik nad evropskim povprečjem . • Čeprav je glede na strah pred neuspehom Slovenija povprečna evropska država, vseeno več kot 40 % tistih, ki sicer zaznavajo poslovne priložnosti, meni, da bi jih strah pred neuspehom odvrnil od podjetniške poti . • Podjetniške namere v Sloveniji so že nekaj zadnjih let na približno enaki ravni – 16,6 % prebivalstva izraža podjetniške namere v prihodnjih treh letih oziroma 14,98 % tistih, ki še niso vključeni v podjetniško aktivnost . To je v zgornji polovici evropske lestvice, nad evropskim povprečjem . • Podjetniški talent v Sloveniji je relativno redek: v povprečju več kot štirje od destih le redko vidijo poslovne priložnosti, tudi če je to na področju, ki ga zelo dobro poznajo . Hkrati pa jih nekaj več kot 60 % meni, da tudi takrat, ko opazijo dobičkonosno priložnost, to priložnost le redko skušajo izkoristiti in le redko ukrepajo . • Ljudje podjetništvo dojemajo kot dobro karierno možnost – tako je leta 2019 v povprečju menilo 63,5 % prebivalcev Slovenije, kar našo državo uvršča tik nad evropsko povprečje . • V Sloveniji več kot 80 % ljudi meni, da je podjetništvo spoštovanja vredno . To uvršča Slovenijo na drugo mesto med sodelujočimi evropskimi državami . 39 GEM SLOVENIJA 2019 Posameznik v svojem okolju oblikuje samozaznave o svoji podjetniški zmogljivosti. V okviru raziskave GEM tako v APS identificiramo zaznave ljudi o tem, ali so v lokalnem okolju dobre priložnosti za začetek novega podjetja. Pomemben dejavnik pri odločitvi, ali naj začnejo s podjetniško potjo ali ne, ter pri uspehu in dolgi življenjski dobi začetega podjema je tudi, ali in v kakšnem obsegu se posamezniki vidijo kot potencialni podjetniki. Da bi to ocenili, analiziramo, ali se anketiranci strinjajo, da imajo osebno znanje, spretnosti in izkušnje za začetek novega podjetja in ali bi jih od ustanovitve novega podjetja oziroma podjema odvrnil strah, da podjetje ne bi bilo uspešno. Sprašujemo jih tudi o tem, kakšne so njihove podjetniške namere v prihodnjih treh letih. Leta 2019 smo v okviru APS prvič proučili tudi drugi vidik podjetniške zmogljivosti, povezan s podjetniškim talentom oziroma z naravnanostjo posameznika: ali je zmožen zaznavati poslovne priložnosti, proaktivno delovati, ali meni, da ga ljudje vidijo kot inovativno in kreativno osebo, ali ima dolgoročni poklicni načrt in deluje v skladu z njim. Podjetništvo je hkrati družbeni in kulturni pojav. V nekaterih družbah je podjetništvo sprejeta tradicija, druge družbe pa ga vidijo kot relativno novo značilnost gospodarstva v tranziciji. Ne glede na kulturni kontekst se podjetnik na podjetniški poti srečuje s široko paleto zainteresiranih strani: z vlagatelji, zaposlenimi, dobavitelji in kupci, pa tudi z družino in prijatelji. Ker so torej posamezniki del širšega kulturnega in družbenega okolja, ki vpliva na njihove podjetniške odločitve in jih sooblikuje, v okviru raziskave GEM proučujemo tudi zaznavanje družbenih vrednot o podjetništvu. V tabeli 1 v prilogi 3 so za vse sodelujoče države GEM v letu 2019 prikazani kazalniki, ki se nanašajo na zgoraj opredeljene vidike samozaznavanja podjetniške zmogljivosti ljudi, podjetniškega talenta in zaznavanja družbenih vrednot o podjetništvu. 3.1 Samozaznavanje in dojemanje podjetništva z vidika posameznika V tabeli 3.1 prikazujemo primerjavo Slovenije z izbranimi skupinami držav glede štirih komponent samozaznavanja in dojemanja podjetništva, ki jih nato v nadaljevanju natančneje analiziramo. Tabela 3.1: Elementi podjetniške zmogljivosti, GEM Slovenija 2019, APS Slovenija GEM Visokodohodkovna Evropske gospodarstva države Podjetniška zmogljivost – samozaznavanje in dojemanje podjetništva z vidika posameznika Zaznavanje poslovnih priložnosti 47,59 % 53,65 % 52,72 % 50,17 % Zaznana enostavnost ustanovitve lastnega podjetja 54,33 % 50,20 % 52,55 % 53,59 % Zaznano znanje, izkušnje in sposobnosti za podjetništvo 57,46 % 58,27 % 54,57 % 50,61 % Zaznavanje strahu pred neuspehom med tistimi, ki zaznavajo poslovne priložnosti 42,23 % 41,74 % 39,72 % 40,00 % Podjetniške namere med tistimi, ki niso vključeni v podjetniško aktivnost 14,98 % 23,71 % 20,19 % 12,48 % 40 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Poslovne priložnosti so pomemben sestavni del podjetništva, zato igra posameznikova sposobnost zaznavanja obetavnih poslovnih priložnosti ključno vlogo pri vključevanju v podjetništvo. Prav zato morajo imeti posamezniki ne samo potrebne veščine, da bodo znali videti, kaj so nezapolnjene vrzeli na trgu in katere potrebe imajo potencialni kupci, ampak tudi zmožnost, da izkoristijo zaznane poslovne priložnosti. Pomembno je torej posameznikovo samozaznavanje sposobnosti za tovrstno udejstvovanje. V Sloveniji 47,59 % ljudi v svojem okolju zaznava obetavne poslovne priložnosti. Zelo pozitiven rezultat za Slovenijo je, da se zadnja leta ta delež vztrajno veča, kot prikazujemo na sliki 3.1 – od 20,5 % leta 2015, nato 25,3 % leta 2016 in 34,60 % leta 2017 ter 42,17 % leta 2018. Kot prikazujemo na sliki 3.2, se je Slovenija na lestvici 21 evropskih držav po tem kazalniku v letu 2019 uvrstila na sredino lestvice in pod evropsko povprečje, ki znaša 50,17 %. Slika 3.1: Zaznavanje poslovnih priložnosti v Sloveniji v obdobju od 2015 do 2019 Zaznavanje 47,6 poslovnih priložnosti 42,2 34,6 25,3 20,5 2015 2016 2017 2018 2019 Odstotek odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let GEM Slovenija 2019, APS Slika 3.2: Zaznavanje poslovnih priložnosti (v evropskih državah GEM) 90 % a v 80 % tvals t 70 % ebiv 60 % ga pr 50 % asle 40 % ti od 18 do 64 leos 30 % star 20 % totek odr 10 % Ods 0 % a a a a a g a a a a tvija ašk anija čija jsk Rusija Ciper Švic anija Italija Gr Irsk verna alsk vašk vešk La Šp emsk Se edonija Slov Nemčija Hr Švedsk Pol Belorusija Slovenija oz a Brit Nor Mak Portug Luksembur Niz Velik Zaznavanje poslovnih priložnosti Povprečje GEM Slovenija 2019, APS 41 GEM SLOVENIJA 2019 Zaznavanje ljudi, kako enostavno je ustanoviti podjetje, je odraz tega, kako dojemajo okolje, ki omogoča ali omejuje podjetniško dejavnost. Prav to lahko tudi pomembno sooblikuje možnosti in zaznave ljudi, kako lahko morebitno obetavno poslovno priložnost, ki so jo opazili, tudi udejanjijo. Kot je bilo ugotovljeno v raziskavi GEM (Bosma et al., 2020), obstaja povezava med dojemanjem priložnosti in zaznano enostavnostjo ustanovitve podjetja; tako imata na primer Japonska in Indija pri obeh kazalnikih najmanjši delež odraslih, Poljska pa največjega. Ta dva kazalnika lahko skupaj pokažeta, ali ljudje prepoznajo priložnosti in se lahko hkrati nanje tudi enostavno odzovejo. Razkrivata tudi, v kolikšni meri ljudje dojemajo okolje kot bogato z možnostmi in priložnostmi in kako dojemajo pogoje, ki omogočajo njihovo uresničevanje. Nekatera gospodarstva kažejo nasprotujoče si rezultate med tema dvema kazalnikoma. V Veliki Britaniji na primer manj kot polovica odraslih (44 %) zaznava dobre poslovne priložnosti, skoraj dvakrat več (82 %) pa jih verjame v to, da je enostavno odpreti svoje podjetje, kar kaže na dobro okolje za podjetništvo, vendar relativno malo priložnosti. Na Kitajskem pa, nasprotno, v povprečju več kot sedem od desetih odraslih vidi dobre priložnosti, vendar jih manj kot polovica iz tega deleža meni, da je enostavno ustanoviti podjetje. Priložnosti je lahko veliko, vendar pa je treba pri njihovem uresničevanju premagati veliko ovir. V Sloveniji je v enostavnost ustanovitve lastnega podjetja prepričanih 54,33 % ljudi (kar je bistveno več kot leta 2018, ko je ta vrednost znašala 39,2 %), kar je evropsko povprečje (53,59 %). Najviše na lestvici so Poljska (90,18 %), Norveška (87,4 %), Nizozemska (84,06 %) in Velika Britanija (82,36 %), najniže pa Slovaška (25,17 %), Rusija (31,42 %), Latvija (31,82 %) in Hrvaška (33,76 %), kar prikazujemo na sliki 3.3. V Sloveniji velja, da dobre poslovne priložnosti za ustanovitev podjetja v svojem okolju zaznava približno polovica prebivalstva in tudi približno toliko (nekaj odstotnih točk več) jih meni, da je enostavno ustanoviti svoje podjetje. Hkrati je povezava na individualni ravni anketiranih oseb srednje močna, pozitivna in statistično značilna (p < 0,01). Slika 3.3: Odstotek ljudi, ki menijo, da je enostavno začeti z novim poslom (v evropskih državah GEM) 100 % 90 % a vtv 80 % als t 70 % ebiv 60 % ga pr 50 % asle ti od 18 do 64 le 40 % os 30 % totek odr star 20 % Ods 10 % 0 % a a a a g a a a a a ašk tvija čija jsk vašk verna Ciper anija alsk Švic Italija anija Rusija Irsk Gr vešk La emsk Šp Pol Slov Hr Se edonija Nemčija Švedsk Belorusija Slovenija a Brit oz Nor Mak Portug Luksembur Niz Velik Zaznana enostavnost ustanoviti podjetje Povprečje GEM Slovenija 2019, APS Zaznavanje poslovne priložnosti je lahko povezano s posameznikovim dojemanjem tega, ali bi sam lahko začel s podjetniško potjo. Razmislek o tem je zagotovo povezan s tem, ali posameznik meni, da ima potrebno znanje oziroma izkušnje in sposobnosti za podjetništvo. V 36 od 50 42 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV gospodarstev v raziskavi GEM 2019 več kot polovica odraslih meni, da imajo znanje, sposobnosti in izkušnje za začetek novega posla. Samozaupanje v sposobnost za začetek podjetja je najmanjše na Japonskem in v nekaterih delih Evrope (Norveška in Rusija), največje pa v Indiji, Saudovi Arabiji, Katarju, Ekvadorju in Gvatemali (Bosma et al., 2020). V evropskem merilu se je Slovenija vedno uvrščala visoko glede na delež ljudi, ki menijo, da imajo te kompetence. Tako je bilo tudi leta 2019, ko smo ocenili, da ta delež znaša 57,46 %, kar je še nekoliko več kot leto poprej (51 % leta 2018) in kar je tudi nad povprečjem evropskih držav, ki je bilo leta 2019 50,61 %. Na najvišja mesta na lestvici so se med evropskimi državami povzpele Hrvaška, Portugalska in Severna Makedonija, vse tri z več kot 60 % prebivalstva, ki meni, da ima te podjetniške zmogljivosti. Slika 3.4: Zaznano podjetniško znanje, izkušnje in sposobnosti (v evropskih državah GEM) 80 % 70 % a vtvals t 60 % ebiv 50 % ga pr 40 % asle ti od 18 do 64 le 30 % os star 20 % totek odr Ods 10 % 0 % a a a g a a a a a a jsk čija vešk Irsk Italija Švic tvija Rusija anija Gr ašk anija Ciper verna alsk emsk Pol vašk Šp La edonija Nor oz Nemčija Švedsk Se Hr Belorusija Slov a Brit Slovenija Niz Mak Luksembur Portug Velik Zaznano znanje, izkušnje in sposobnosti Povprečje GEM Slovenija 2019, APS Na drugi strani je lahko strah pred neuspehom v podjetništvu zaviralni dejavnik pri podjetniških namerah in pri odločitvi za izkoriščanje poslovnih priložnosti. V 42 od 50 sodelujočih gospodarstev je strahu pred neuspehom relativno malo: manj kot polovico tistih, ki vidijo dobre priložnosti, bi od vstopa v podjetništvo odvrnil strah pred neuspehom. Delež odraslih, ki se strinjajo s tem, da vidijo dobre priložnosti, a ne bi začeli podjetniške poti iz strahu, da ne bodo uspeli, je daleč najmanjši v Republiki Koreji (7 %), naslednje najmanjše vrednosti pa beležimo v treh evropskih državah: v Švici, na Nizozemskem in v Italiji. Toda strahu pred neuspehom je v nekaterih okoljih veliko. To nasprotje je najmočneje izraženo v Čilu (Bosma et al., 2020), kjer je zaznavanje zmogljivosti veliko (več kot tri četrtine odraslih meni, da imajo znanje, veščine in izkušnje za začetek podjetja), vendar pa tam strah pred neuspehom deluje kot močan omejitveni dejavnik, saj se skoraj šest od desetih ljudi, ki vidijo dobre priložnosti, tudi strinja, da bi jih od vstopa v podjetništvo odvrnil strah pred morebitnim neuspehom. Tudi za Slovenijo je leta 2019 veljalo, da bi manj kot polovico tistih, ki zaznavajo poslovne priložnosti, strah pred neuspehom odvrnil od tega, da stopijo na podjetniško pot (42,23 %), kar je le malo nad evropskim povprečjem (40 %). Na vrhu evropske lestvice, ki jo prikazujemo na sliki 3.5, sta Portugalska in Hrvaška; v obeh državah je strah prisoten pri več kot polovici tistih, ki sicer zaznavajo 43 GEM SLOVENIJA 2019 poslovne priložnosti. Hrvaška in Portugalska sta hkrati tudi gospodarstvi, ki izkazujeta zelo visoko stopnjo samozavesti prebivalstva pri lastnem znanju, izkušnjah in sposobnosti za podjetništvo ( slika 3.4), pa vendar je strahu pred neuspehom v povprečju več kot v tistih gospodarstvih, v katerih ljudje svojih osebnih podjetniških zmogljivosti glede podjetniškega znanja ne ocenjujejo tako visoko. Slika 3.5: Strah pred neuspehom med tistimi, ki zaznavajo poslovne priložnosti (v evropskih državah GEM) 60 % a v 50 % tvals t 40 % ebiv ga pr 30 % asle ti od 18 do 64 leos 20 % totek odr star 10 % Ods 0 % a a a a a a g a a a čija Švic Italija jsk vešk Irsk Ciper Gr ašk anija tvija Rusija verna anija vašk emsk alsk Pol La edonija oz Šp Nemčija Nor Švedsk Se Hr Slovenija Slov Belorusija a Brit Niz Mak Luksembur Portug Velik Strah pred neuspehom med tistimi, ki zaznavajo poslovne priložnosti Povprečje GEM Slovenija 2019, APS Fishbein in Ajzen (1975) sta postavila trditev, da se posameznikovo delovanje oblikuje kot posledica že prej izražene namere. Posameznikovo delovanje – v našem primeru podjetniška aktivnost – je pogojeno s podjetniškimi namerami. Čeprav ni nujno, da se povečane podjetniške namere v preteklih letih tudi dejansko odražajo v višji stopnji zgodnjega podjetništva (v več nastajajočih in novih podjetnikov in podjemov), izraženi s povečanim indeksom TEA (Rebernik et al., 2019), pa so izražene podjetniške namere med prebivalstvom v povprečju pozitivno povezane z njihovo dejansko kasnejšo podjetniško aktivnostjo v okviru novega ali obstoječega posla (Linan in Fayol e, 2015). Podjetniške namere prebivalstva so lahko »napovednik« podjetniške odločitve, čeprav mnoge podjetniške namere ostanejo neuresničene. V okviru GEM APS merimo podjetniške namere v gospodarstvu z deležem ljudi, ki so pritrdilno odgovorili na vprašanje, ali nameravajo v prihodnjih treh letih začeti nov posel. V Sloveniji so podjetniške namere ljudi v letih 2017, 2018 in 2019 ostale na približno enaki ravni. Leta 2017 je bilo odraslih posameznikov, ki razmišljajo o tem, da bi v prihodnjih treh letih ustanovili podjetje, 16,7 %, leta 2018 16,30 %, leta 2019 pa 16,6 %. Za posameznike, ki so že vključeni v podjetniško aktivnost, je razmišljanje o novih podjemih lahko pričakovano, pomembno pa je, da o podjetniških namerah razmišljajo tudi ljudje, ki še niso vključeni v zgodnje ali kasnejše faze podjetništva. Posameznikova odločitev o začetku podjetniške poti je rezultat prepleta mnogoterih okoliščin in dejavnikov, med katerimi so zagotovo njegova podjetniška naravnanost, dojemanja in same podjetniške namere, ki se oblikujejo v družbenem, 44 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV kulturnem in političnem kontekstu, ki lahko podpira ali pa ustvarja zaznane omejitve za tako odločitev. V Sloveniji namerava slabih 15 % ljudi, ki še niso vključeni v nobeno obliko podjetniške aktivnosti, začeti podjetniško pot v naslednjih treh letih. To našo državo uvršča pod vrh evropske lestvice, na 6. mesto, kot prikazujemo na sliki 3.6. Na vrhu so sicer Latvija (23,2 %), Ciper (21,2 %), Hrvaška (20,6 %) in Severna Makedonija (20,3 %). Na drugem koncu evropske lestvice, med gospodarstvi, v katerih je delež prebivalstva z izraženimi podjetniškimi namerami najmanjši, najdemo Italijo (5,4 %), Norveško (5,7 %) in Poljsko (6 %). Med podjetniškimi namerami in njihovo uresničitvijo je velik razkorak (med nastajajoče podjetnike se je lani uvrstilo 4,4 % odraslega prebivalstva). To opozarja, da je treba več pozornosti posvetiti spodbujanju podjetništva ob sočasnem lajšanju pogojev zanj, da bi se izgubilo čim manj podjetniškega potenciala. To bo postalo še posebej pomembno ob morebitnem slabšanju gospodarskega položaja. Slika 3.6: Podjetniške namere med tistimi, ki niso vključeni v nobeno podjetniško aktivnost (v evropskih državah GEM) 25 % a vtv 20 % als t ebiv 15 % ga pr asle ti od 18 do 64 le 10 % os totek odr star 5 % Ods 0 % a a a a a g a a a a čija Italija jsk anija vešk anija ašk Irsk tvija emsk Rusija Švic Gr alsk verna vašk Ciper Pol Šp Nemčija oz Švedsk Se edonija La Nor Hr Belorusija a Brit Slov Slovenija Niz Portug Mak Luksembur Velik Podjetniške namere med tistimi, ki niso vključeni v nobeno podjetniško aktivnost Povprečje GEM Slovenija 2019, APS Zaključimo lahko, da v Sloveniji tudi za leto 2019 ugotavljamo, da se zaznavanje poslovnih priložnosti med ljudmi (47,59 % odraslega prebivalstva) krepi. Po drugi strani pa skoraj devet od desetih odraslih na Poljskem in osem od desetih na Švedskem vidi dobre možnosti za začetek poslovanja. Videti dobre priložnosti je ključni prvi korak na podjetniški poti. Navsezadnje ni pomembno, koliko priložnosti je, če niso prepoznane oziroma jih ne prepozajo ljudje, ki bi jih z vključitvijo v podjetništvo tudi izkoristili. Samozavest in zaupanje v sposobnost za uspeh sta pokazatelja pripravljenosti za podjetništvo. V 36 od 50 gospodarstev več kot polovica prebivalstva meni, da ima znanje, sposobnosti in izkušnje za ustanovitev lastnega podjetja; tudi v Sloveniji je samozaupanje v lastne podjetniške sposobnosti in znanje relativno veliko (57,46 % prebivalstva), tik nad evropskim povprečjem. Čeprav je tudi glede strahu pred neuspehom Slovenija povprečna evropska država, vseeno več kot 40 % tistih, ki sicer zaznavajo poslovne priložnosti, meni, da bi jih strah pred neuspehom odvrnil od podjetniške poti. 45 GEM SLOVENIJA 2019 V Sloveniji pa hkrati podjetniške namere ostajajo na približno enaki ravni že nekaj zadnjih let – podjetniške namere v prihodnjih treh letih izraža 16,6 % prebivalstva oziroma 14,98 % tistih, ki še niso vključeni v podjetniško aktivnost. 3.2 Podjetniški talent Po obsežni pilotski raziskavi smo leta 2019 v okvir APS dodali trditve, pri katerih so anketirane osebe označile stopnjo strinjanja: ͳ redko vidite poslovne priložnosti, tudi če je to na področju, ki ga zelo dobro poznate; ͳ tudi ko opazite dobičkonosno priložnost, jo le redko skušate izkoristiti ter le redko ukrepate v zvezi s tem; ͳ drugi ljudje mislijo, da ste zelo inovativni; ͳ vsaka odločitev, ki jo sprejmete, je del vašega dolgoročnega kariernega načrta. Vse spremenljivke so merjene na 5-stopenjski Likertovi lestvici. V nadaljevanju prikazujemo vrednosti tako, da smo sešteli vse tiste respondente, ki so se bodisi močno strinjali ali pa strinjali s trditvijo, ter izračunali njihov delež med vsemi, ki so izbrali eno od petih možnih stopenj strinjanja. V podpoglavju 3.1 smo analizirali, kako ljudje zaznavajo svojo okolico, v sklopu raziskave o podjetniškem talentu v tem podpoglavju pa identificiramo podjetniški potencial ljudi v družbi. V večini gospodarstev (v 35 od 50 sodelujočih) je delež tistih, ki redko ukrepajo in skušajo izkoristiti zaznane poslovne priložnosti, večji od deleža tistih, ki takšne priložnosti le redko vidijo. Tako je tudi v Sloveniji, kjer približno 44 % ljudi meni, da le redko vidijo poslovne priložnosti, tudi če je to na področju, ki ga zelo dobro poznajo, hkrati pa jih nekaj več kot 60 % meni, da tudi takrat, ko opazijo dobičkonosno priložnost, to priložnost le redko skušajo izkoristiti in le redko ukrepajo. Kot prikazujemo na sliki 3.7, je med evropskimi državami odstotek tistih, ki menijo, da le redko opazijo poslovne priložnosti, najnižji v Italiji (24,95 %), na Nizozemskem (28,46 %), na Švedskem (30,55 %), na Norveškem (36,02 %) in na Irskem (36,72 %). A hkrati je na primer na Norveškem zelo visok odstotek tistih, ki le redko skušajo izkoristiti poslovno priložnost, ki jo opazijo – takih je več kot 70 %. Na drugi strani je Nizozemska, kjer je hkrati tudi odstotek tistih, ki menijo, da zaznanih poslovnih priložnosti ne izkoristijo, med najnižjimi (42,67 %). Med evropskimi državami, v katerih ljudje ocenjujejo, da se redko zgodi, da zaznane poslovne priložnosti ne bi izkoristili, so Irska (25,51 %), Italija (27,88 %), Ciper (33,22 %) in Švica (39,38 %). Samozaupanje v lastno podjetniško zmogljivost je pozitivno povezano z zaupanjem drugih ljudi v podjetnikov potencial (Bosma et al., 2020). Za inovativno naravnane posameznike je bolj kot za tiste, ki to niso, verjetno, da s podjetniško aktivnostjo postavijo temelje za edinstven, trajnosten posel, da napredujejo in celo preoblikujejo poslovno okolje in izboljšujejo življenje ljudi. Dolgoročno zastavljen karierni načrt kaže na strateški pristop k življenju, ki prav tako kaže na trajnostno naravnano podjetniško pot. Zato v okviru APS anketirani tudi ocenjujejo, v kolikšni meri so odločitve, ki jih sprejmejo, del dolgoročno zastavljenega posameznikovega načrta. Delež odraslih, ki se strinjajo, da drugi menijo, da so zelo inovativni, je v svetovnem merilu zelo različen in sega od manj kot dveh desetin v Indiji in na Japonskem do več kot sedmih desetin v Gvatemali, Braziliji in na Madagaskarju. Na splošno velja, da je delež tistih, ki menijo, da delujejo oziroma se odločajo v skladu s svojim dolgoročno zastavljenim načrtom, v povprečju večji od deleža tistih, ki se strinjajo, da jih drugi večinoma vidijo kot zelo inovativne posameznike. To velja tudi za Slovenijo, kjer pa je razlika med obema deležema le nekaj odstotnih točk: tako se nekoliko 46 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV več kot 60 % anketiranih strinja z oceno, da se odločajo v skladu z dolgoročnim kariernim načrtom, nekoliko manj kot 60 % pa je tistih, ki menijo, da so v očeh drugih zelo inovativni, kot prikazujemo na sliki 3.8. Med evropskimi državami je ponovno relativno malo tistih, ki menijo, da jih drugi vidijo kot inovativne posameznike, na Irskem in v Italiji (22,39 % in 24,38 %), v obeh državah pa je tudi malo tistih, ki so dolgoročno trajnostno usmerjeni (23,38 % in 26,1 %). Slika 3.7: Zmožnost zaznavanja poslovnih priložnosti ter proaktivno delovanje pri njihovem izkoriščanju (v evropskih državah GEM) 100 % 90 % a vtv 80 % als t 70 % ebiv 60 % ga pr 50 % asle ti od 18 do 64 le 40 % os 30 % totek odr star 20 % Ods 10 % 0 % a a a a a a a g a a Irsk čija Italija jsk Ciper anija tvija Švic Gr alsk ašk anija emsk Rusija vašk verna Pol vešk La oz Nemčija Šp Hr Slov Slovenija Se edonija Švedsk Belorusija a Brit Nor Niz Portug Mak Luksembur Velik Redko vidite poslovne priložnosti, tudi če je to na področju, ki ga zelo dobro poznate Tudi ko opazite dobičkonosno priložnost, jo le redko skušate izkoristiti ter le redko ukrepate v zvezi s tem GEM Slovenija 2019, APS Slika 3.8: Inovativnost ter dolgoročna usmerjenost k ciljem (v evropskih državah GEM) 100 % 90 % a vtv 80 % als t 70 % ebiv 60 % ga pr 50 % asle ti od 18 do 64 le 40 % os 30 % totek odr star 20 % Ods 10 % 0 % a a a a a a a g a a Irsk jsk anija ašk čija Italija Švic tvija Rusija vešk Ciper anija vašk verna alsk Gr emsk La Švedsk oz Nemčija Pol Šp Hr Nor Slov Se edonija Belorusija a Brit Slovenija Niz Mak Luksembur Portug Velik Drugi ljudje mislijo, da ste zelo inovativni Vsaka odločitev, ki jo sprejmete, je del vašega dolgoročnega kariernega načrta GEM Slovenija 2019, APS 47 GEM SLOVENIJA 2019 Kot smo že prikazali na sliki 3.7, je med evropskimi državami zlasti v Italiji in na Irskem malo ljudi, ki vidijo priložnost, a redki so tudi tisti, ki ne izkoristijo poslovne priložnosti, če jo opazijo. Hkrati je v teh gospodarstvih tudi relativno malo tistih, ki menijo, da jih drugi vidijo kot zelo inovativne. Odnosi in dojemanja, vključno s samim zaznavanjem, se med posameznimi gospodarstvi močno razlikujejo, nekatere razlike pa lahko pomembno vplivajo na stopnjo in trajnost podjetniške dejavnosti. Rezultati GEM tako kažejo na veliko priložnosti za nadaljnjo krepitev podjetniškega potenciala, bodisi z uvajanjem spodbud in pozitivnih sprememb z ukrepi ekonomske politike bodisi z ustreznimi programi izobraževanja, ki bi lahko negovali in spodbujali podjetniški potencial ljudi. Pretekle raziskave kažejo (Halilović et al., 2014), da je z ustreznim načinom izobraževanja inovativnost in podjetniške kompetence mogoče razviti in se jih naučiti, na primer pri podjetniških krožkih v osnovnih šolah, ki so dober način za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti na tej stopnji izobraževanja. Inovativnost je dejavnost, ki se jo lahko naučimo z izobraževanjem, namenjenim izboljšanju osnovnih podjetniških veščin in razvoju podjetniških kompetenc. Še posebej je smiselno izpostaviti pristope, ki poudarjajo inovativno reševanje problemov med mladimi; takšna sposobnost ni le vsesplošno uporabna veščina, ampak je tudi bistvo podjetniškega razmišljanja in delovanja. 3.3 Zaznavanje družbenih vrednot o podjetništvu Rezultati GEM jasno kažejo, da se podjetništvo pojavlja v različnih oblikah, saj se vzorci podjetniškega udejstvovanja, družinskega in drugega podjetništva, neformalnih naložb in drugega med državami močno razlikujejo (Bosma et al., 2020). Podjetništvo in njegov prispevek h gospodarski rasti sta opazna v ekonomskih politikah gospodarstev po vsem svetu, ki cenijo in sprejemajo splošno korist podjetniškega delovanja in reorganizirajo svoje institucije tako, da se podjetniška dejavnost, ki prispeva k družbeni blaginji v celotni družbi ali njenih skupinah, prepozna in nagradi. Vse to pa zopet prispeva k oblikovanju družbenih vrednot o podjetništvu in vpliva na razvoj podjetniškega potenciala v družbi. Zato v okviru APS proučujemo tudi to, kako ljudje zaznavajo spoštovanje in zaželenost podjetniškega poklica v družbi, pa tudi medijsko podporo podjetništvu. V tabeli 3.2 prikazujemo primerjavo Slovenije z izbranimi skupinami držav glede zaznavanja družbenih vrednot o podjetništvu. V primerjavi z evropskim povprečjem izkazuje Slovenija visoko stopnjo zaznane družbene podpore podjetništvu med odraslim prebivalstvom. Tabela 3.2: Elementi zaznavanja družbenih vrednot do podjetništva v družbi, GEM Slovenija 2019, APS Slovenija GEM Visokodohodkovna Evropske gospodarstva države Zaznavanje družbenih vrednot o podjetništvu Podjetništvo kot zaželena karierna pot 63,45 % 65,66 % 59,73 % 59,37 % Spoštovanje uspešnih podjetnikov v družbi 84,04 % 72,92 % 69,91 % 66,21 % Medijska podpora podjetništvu 82,51 % 66,07 % 63,96 % 58,84 % Tako kot leta 2018 je tudi leta 2019 v povprečju v vseh proučevanih visokodohodkovnih državah, med katere sodi tudi Slovenija, skoraj 70 % odraslega prebivalstva verjelo, da so uspešni podjetniki v družbi dobro sprejeti, spoštovani in uživajo velik ugled. Hkrati pa jih je v povprečju za 10 odstotnih 48 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV točk manj menilo, da je podjetništvo ustrezna oziroma zaželena poklicna pot. V povprečju je nekaj več kot 60 % odraslih prebivalcev tudi menilo, da je uspešno podjetništvo deležno znatne medijske pozornosti. Slika 3.9: Zaznavanje družbenih vrednost o podjetništvu Zaznavanje podjetništva kot privlačne karierne izbire Slovenija Evropa NAJBOLJ POZITIVNE ZAZNAVE: spoštovanje podjetnikov: Norveška 93,49 % podjetništvo kot karierna pot: Gvatemala 94,50 % medijska podpora: Kitajska 92,85 % 63,45 % 59,37 % GEM Slovenija 2019, APS Kot prikazujemo na sliki 3.10, je v Sloveniji ponovno porasel delež ljudi, ki menijo, da je podjetništvo dobra izbira kariere – s 55,1 % leta 2017 in 58,4 % leta 2018 na 63,5 % leta 2019. Slovenija se na sredini lestvice tako pridružuje Švedski (62,7 %) in Hrvaški (61,5 %). Podjetništvo kot zaželeno karierno pot v globalnem merilu v največji meri zaznavajo na Madagaskarju in v Gvatemali (preko 90 %), v evropskem merilu pa na Nizozemskem (85,8 %) in na Poljskem (77,7 %). Te zaznave pa deli manj kot petina prebivalstva v Italiji (19 %), kjer jih tudi najmanj meni, da so uspešni podjetniki v družbi spoštovani (13,1 %) – tudi glede tega zaseda Italija zadnje mesto med vsemi sodelujočimi državami, kot prikazujemo na sliki 3.10. Slika 3.10: Odstotek ljudi, ki menijo, da je podjetništvo primerna izbira karierne poti (v evropskih državah GEM) 100 % 90 % a vtv 80 % als t 70 % 60 % ga prbiv 50 % asle ti od 18 do 64 le 40 % os 30 % totek odr star 20 % Ods 10 % 0 % a a a g a a a a a a čija Italija Irsk Švic ašk anija tvija anija jsk Gr vašk vešk verna alsk Ciper La Šp edonija Rusija Pol emsk Slov Nemčija Hr Švedsk Slovenija Se a Brit Nor oz Belorusija Luksembur Mak Portug Niz Velik Podjetništvo kot dobra karierna izbira Povprečje GEM Slovenija 2019, APS 49 GEM SLOVENIJA 2019 Slika 3.11: Odstotek ljudi, ki menijo, da so uspešni podjetniki v družbi spoštovani (v evropskih državah GEM) 100 % 90 % a vtv 80 % als t 70 % 60 % ga prbiv 50 % asle ti od 18 do 64 le 40 % os 30 % totek odr star 20 % Ods 10 % 0 % a a a a a a a a g a čija Italija Irsk anija ašk jsk vašk tvija Gr verna alsk Švic anija La Rusija Ciper vešk Hr Šp emsk Slov Se edonija Pol oz Švedsk Nemčija Belorusija Slovenija a Brit Nor Mak Portug Niz Luksembur Velik Spoštovanje uspeših podjetnikov Povprečje GEM Slovenija 2019, APS Med državami, ki so na zadnjih desetih mestih lestvice po deležu prebivalstva, ki zaznava podjetniški poklic kot spoštovan, je kar sedem evropskih držav. Za Slovenijo to sicer ne velja, saj v naši državi več kot 80 % ljudi (84 %) meni, da je podjetništvo spoštovanja vredno, kar nas uvršča tik pod vrh evropske lestvice, za Norveško na prvem mestu (93,5 %) in pred Luksemburg (81,4 %). Znova se potrjuje, da v Sloveniji spoštujemo podjetnike, ki so spisali uspešne podjetniške zgodbe. Žal pa to premalo vpliva na to, da bi v večjem številu izbrali podjetništvo kot (svojo) zaželeno karierno pot. Slovenski nacionalni eksperti opozarjajo (o tem pišemo v 7. poglavju te monografije), da slovenska kultura ne spodbuja podjetniških vrednot, kot so tveganje, ustvarjalnost, inovativnost ali odgovornost posameznika, kar gotovo vpliva na zaznano privlačnost podjetništva v smislu karierne možnosti. V Sloveniji je leta 2019 ponovno porasla zaznana podpora podjetništvu v medijih. Potem ko je leta 2018 v povprečju 77,19 % ljudi menilo, da je v medijih v Sloveniji pogosto mogoče zaslediti zgodbe o uspešnih novih podjetnikih, je leta 2019 ta delež 82,51 %. Tako je naša država tudi leta 2019 v samem vrhu lestvice sodelujočih evropskih držav, sledijo ji Norveška (79,32 %), Nizozemska (75,37 %), Portugalska (72,86 %) in Švedska (71,16 %). Na spodnji strani lestvice, z najmanjšo zaznano medijsko podporo podjetništvu, so Irska (20,32 %), Poljska (36,73 %), Italija (36,91 %) in Grčija (48,05 %). Zaznano medijsko podporo podjetništvu v evropskih državah GEM prikazujemo na sliki 3.12. Na družbo vplivajo mediji na veliko različnih načinov, medijska podpora pa je eden od pomembnih podpornih mehanizmov spreminjanja kulturnih in družbenih norm v smeri sprejemanja in podpore podjetništvu v družbi. Pretekle raziskave so pokazale, da naklonjenost medijev lahko pripomore k ustvarjanju zavedanja o pomenu podjetništva, lahko poveča pozornost, pripomore k pozitivnejšemu odnosu in sprejemanju podjetništva v družbi (Bosma in Kel ey, 2018). 50 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Slika 3.12: Odstotek ljudi, ki zaznavajo medijsko podporo podjetništvu v družbi (v evropskih državah GEM) 100 % 90 % a vtv 80 % als t 70 % ebiv 60 % ga pr 50 % asle ti od 18 do 64 le 40 % os 30 % totek odr star 20 % Ods 10 % 0 % a a a a a g a a a a Irsk jsk čija Italija Ciper anija ašk verna vašk Švic tvija Gr anija alsk Rusija vešk Pol La emsk Šp Slov Nemčija Se edonija Hr Švedsk Belorusija oz a Brit Nor Slovenija Mak Luksembur Portug Niz Velik Medijska podpora podjetništvu Povprečje GEM Slovenija 2019, APS 51 Podjetniška aktivnost 4 odraslega prebivalstva Ključne ugotovitve • Leta 2019 smo zaznali povečano samozaupanje v podjetniške zmogljivosti in večjo družbeno sprejetost podjetništva v Sloveniji glede na preteklo leto . Toda v kasnejših fazah podjetniškega procesa izboljšanja ni bilo zaznati . • Leta 2019 se je zgodnja podjetniška aktivnost (7,8 %) v Sloveniji glede na preteklo leto (6,4 %) povečala, vendar smo povečanje zgodnje podjetniške aktivnosti zaznali tudi v drugih državah . Predvsem se je povečal delež nastajajočih podjetnikov (4,4 % leta 2019, 2,8 % leta 2018), delež novih podjetnikov pa je ostal nespremenjen (3,6 %) . • Med motivi za podjetništvo v Sloveniji prevladujejo motivi preživetja zaradi pomanjkanja drugih ustreznih služb (60,1 %), sledijo pa jim motivi želje po ustvarjanju sprememb v svetu (48,2 %), ustvarjanje premoženja (47,1 %) in nadaljevanje družinske podjetniške tradicije (23,2 %) . Podobne rezultate izkazujejo v povprečju tudi evropske države . • Leta 2019 smo v Sloveniji zaznali porast ustaljenih podjetnikov (8,5 %) glede na leto prej (6,8 %), k čemur so prispevale ugodne gospodarske razmere in rast leta 2019 . • Izstop podjetnikov iz podjetništva (1,9 %) je v Sloveniji manjši v primerjavi z evropskimi državami (3,1 %), vendar pa beležimo neugodno razmerje med izstopi brez nadaljevanja posla (1,4 %) in izstopi z njegovim nadaljevanjem (0,5 %) . • V Sloveniji med razlogi za izstop iz podjetništva prevladujejo izkoriščanje druge priložnosti ali drugo delo (19,2 %), osebni razlogi (18,1 %) in upokojitev (17,7 %) . Nedobičkonosnost podjetja (14,7 %), ki je v drugih državah prevladujoč razlog, je v Sloveniji šele na četrtem mestu . 53 GEM SLOVENIJA 2019 4.1 Faze in učinkovitost podjetniškega procesa Podjetniki so prepoznani kot pomembni akterji in nepogrešljiv kapital v svetovnem gospodarstvu, saj so pomemben generator zaposlovanja in dohodka (Etzkowitz et al., 2000) ter pomembno prispevajo k razvoju družbe (Bessant et al., 2015; Sarasvathy, 2014). Novoustanovljena podjetja so viri inovacij in rasti in imajo velik vpliv na gospodarstvo (Fretshner in Weber, 2013). S tega vidika je oblikovanje ustreznih politik in orodij za spodbujanje in podporo podjetništvu (Oosterbeek et al., 2010) izrednega pomena. Vrednost, ki jo podjetniki ustvarijo za družbo, je vse pomembnejša, posledično pa je ključnega pomena stopnja njihove uspešnosti (Kaveh, 2015; Zahra et al., 2016), zato je nujno vzpostavljati takšen podjetniški ekosistem, ki jih spodbuja. Da je to mogoče udejanjiti, pa je treba poznati značilnosti podjetništva in ekosistema na nacionalni ravni. Pri tem je mogoče uporabiti različne modele in pristope. Na podjetniški potencial vpliva več osebnostnih lastnosti, kot so inovativnost, mesto nadzorovanja, nagnjenost k tveganju in strpnost do negotovosti, in so povezane z namerami posameznikov, da razvijejo nov podjem (Gurel et al., 2010; Liñán in Chen, 2009; Segal et al., 2005). Poleg njih vplivajo tudi psihološka in družbeno-kulturna ozadja posameznikov, ki na podjetniške namere vplivajo skupaj s podjetniško samoučinkovitostjo (Cox, 2014; Gurel et al., 2010; Lans et al., 2010; Liñán, Chen, 2009; Shinnar et al., 2012), kulturne vrednote, družbena izpostavljenost, podjetniška naravnanost, družinska tradicija, izobrazba, pa tudi demografski dejavniki. S procesnimi modeli se poskuša razložiti, kako in zakaj se podjetniški procesi sčasoma odvijajo (Van de Ven, 1992). Moroz in Hindle (2012) sta ugotovila, da večina procesnih modelov temelji na določenih ključnih dogodkih. To pomeni, da podjetniški poskus morda ne bo nujno prinesel novega poslovnega podjema ali podjetniške aktivnosti oziroma da se bo podjetniški proces lahko v določeni fazi končal. Eden najvplivnejših procesnih modelov temelji na priložnostih (Shane, 2003; Shane in Venkataraman, 2000), v njem pa je podjetniški proces sestavljen iz prepoznavanja in izkoriščanja priložnosti in iz z njimi povezanih rezultatov. V prejšnjem poglavju smo proučevali podjetniško zmogljivost posameznikov in odnos družbe do podjetništva, ki predstavlja najširši okvir. V tem poglavju nadaljujemo s proučevanjem posameznikov, ki se podajajo na podjetniško pot. V raziskavi GEM se uporablja procesni model (Bosma et al., 2012), razdeljen v več faz, ki so prikazane na sliki 4.1. Prvo fazo predstavljajo potencialni podjetniki (ang. potential entrepreneurs). Drugo fazo predstavljajo nastajajoči podjetniki (ang. nascent entrepreneurs) in tretjo novi podjetniki (ang. new entrepreneurs), oboji skupaj pa tvorijo celotno zgodnjo podjetniško aktivnost, eno pomembnejših mer raziskave GEM. Četrto fazo sestavljajo ustaljeni podjetniki (ang. established entrepreneurs), zadnjo fazo pa predstavlja izstop podjetnika (ang. exiting the business). Potencialnih podjetnikov, ki prepoznavajo poslovne priložnosti, sprejemajo tveganje in menijo, da imajo dovolj znanja in podjetniških sposobnosti, da uresničijo podjetniški podjem, je bilo v Sloveniji leta 2019 16,6 % (leta 2018 pa 16,3 %). Ti posamezniki dejansko še niso začeli z aktivnostmi ustanavljanja podjema, ampak so takšni šele nastajajoči podjetniki. Teh je bilo leta 2019 4,4 %, vključeni pa so v nastajanje podjetja, ki je mlajše od treh mesecev. Novih podjetnikov v naslednji fazi je bilo 3,6 %, sestavljajo pa jih podjetniki, ki imajo podjetje in izplačujejo plače več kot tri mesece, vendar ne več kot tri leta in pol. Celotno zgodnjo podjetniško aktivnost, merjeno z indeksom TEA (ang. total early-stage entrepreneurial acitivity), skupaj sestavljajo nastajajoči in novi podjetniki, ki jih je bilo leta 2019 6,4 %. Ker je nekaj podjetnikov takih, ki hkrati razvijajo tako nastajajoče kot nove podjeme, se indeks TEA razlikuje od seštevka nastajajočih in novih podjetnikov. Ustaljeni podjetniki v naslednji fazi so tisti, ki imajo podjetje, staro več kot tri leta in pol. V preteklem letu jih je 54 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV bilo v Sloveniji 8,5 %. Zanje je značilna manjša dinamičnost kot za nastajajoče in nove podjetnike, saj so že sprejeti na trgu, imajo razvite blagovne znamke, odjemalce in proizvode. Zadnjo fazo podjetniškega procesa predstavljajo podjetniki, ki so v zadnjih 12 mesecih izstopili iz podjetništva. Leta 2019 jih je bilo v Sloveniji 1,9 %. Slika 4.1: Izbrani kazalniki podjetniškega procesa v Sloveniji Izstop podjetnika: v zadnjih 12 mesecih 1,92 % Potencialni podjetniki: Celotna zgodnja podjetniška aktivnost (TEA) priložnosti, 7,80 % Ustaljeni znanja in podjetniki: sposobnosti Nastajajoči Novi podjetje, staro podjetniki: podjetniki: več kot 3,5 leta vključeni v 16,59 % podjetje, staro nastajanje do 3,5 leta 8,45 % podjetja 3,55 % 4,37 % GEM Slovenija 2019, APS GEM podjetniško aktivnost proučuje kot nenehen proces in meri delež posameznikov v različnih fazah podjetniškega procesa. Imenujemo ga podjetniški vod (ang. entrepreneurial pipeline). Za Slovenijo je prikazan na sliki 4.2. Slika 4.2: Puščanje podjetniškega voda v Sloveniji Družbena Samozaupanje sprejetost v podjetniške Potencialni Nastajajoči Novi Ustaljeni podjetništva zmogljivosti podjetniki podjetniki podjetnik podjetniki 76,7 % 49,6 % 16,6 % 4,4 % 3,6 % 8,5 % GEM Slovenija 2019, APS 55 GEM SLOVENIJA 2019 Podjetniški vod sestavljajo posamezniki, ki so vključeni v posamezne faze podjetniškega procesa. Posamezniki v predhodni fazi so vir tistih, ki potencialno preidejo v naslednjo fazo v procesu podjetniškega voda: • Družbena sprejetost podjetništva je najširši kontekst in prikazuje delež posameznikov, ki izkazujejo namere za podjetništvo, zaznavajo poslovne priložnosti in odločitve o podjetniški karieri. Mera družbene sprejetosti podjetništva predstavlja aritmetično sredino treh elementov, in sicer (1) posameznikov, ki dojemajo podjetništvo kot družbeno zaželeno poklicno izbiro, (2) posameznikov, ki menijo, da so uspešni podjetniki v družbi spoštovani in imajo visok družbeni status, in (3) posameznikov, ki zaznavajo, da je v medijih mogoče pogosto zaslediti zgodbe o uspešnih podjetnikih. Pozitiven odnos do podjetništva je leta 2019 izražalo 76,7 % prebivalcev v Sloveniji, kar je 6,2 % več kot leto prej. V zadnjih nekaj letih beležimo močan porast družbene sprejetosti podjetništva v Sloveniji, saj je na primer leta 2016 ta delež znašal le 63,9 %. • Samozaupanje v podjetniške zmogljivosti sestavljajo osebna prepričanja posameznikov o zmožnostih za podjetništvo, predstavlja pa delež posameznikov, ki (1) menijo, da imajo potrebne sposobnosti, znanje in izkušnje za podjetništvo, (2) zaznavajo poslovne priložnosti v okolju in (3) jih strah pred neuspehom ne bi odvrnil od podjetniške poti. Tudi prepričanja ljudi v podjetniške sposobnosti v Sloveniji v zadnjih nekaj letih naraščajo in jih je leta 2019 izražalo 49,6 % posameznikov, leta 2016 pa le 37,6 %. Preostale štiri faze podjetniškega voda, potencialne, nastajajoče, nove in ustaljene podjetnike, podrobneje obravnavamo v naslednjih podpoglavjih. Vidik podjetniškega voda je pomemben predvsem za snovalce politike in podjetniški ekosistem, saj lahko glede na manko v posamezni fazi osredotočijo ukrepe le na specifično skupino podjetnikov. V Sloveniji so to predvsem zadnje faze podjetniškega voda, kjer je upad iz začetnih faz zelo velik. To še posebej poudarjamo, saj začetne faze, torej najširši kontekst sprejemanja podjetništva, naraščajo, odločanje za podjetniško kariero in vztrajanje v njej pa ne. Dejanski pogoji poslovanja v Sloveniji očitno odvračajo posameznike, da bi svojo naklonjenost podjetništvu in podjetniške sposobnosti pretopili v podjetniško aktivnost in razvoj. Proučevanje podjetniškega procesa v Sloveniji z vidika mednarodnih primerjav omogoča tabela 4.1, v kateri je prikazana podjetniška aktivnost v posameznih fazah in po posameznih skupinah držav. Tabela 4.1: Pregled podjetniške aktivnosti med odraslim prebivalstvom po posameznih fazah in po skupinah držav, GEM Slovenija 2019, APS Faze podjetniške aktivnosti Slovenija GEM Visokodohodkovne države Evropske države Nastajajoči podjetniki 4,37 % 7,86 % 7,79 % 5,54 % Novi podjetniki 3,55 % 5,22 % 4,74 % 3,75 % Celotna zgodnja podjetniška aktivnost 7,80 % 12,81 % 12,29 % 9,16 % Ustaljeni podjetniki 8,45 % 7,90 % 7,52 % 7,78% Prenehanje poslovanja 1,92 % 4,94 % 4,60 % 3,05 % Mednarodna primerjava kaže, da Slovenija za karakterističnimi skupinami držav (visoko dohodkovne države, evropske države in vse države GEM) zaostaja v začetnih fazah podjetniškega procesa, torej med nastajajočimi in novimi podjetniki oziroma v celotni zgodnji podjetniški aktivnosti. Boljše rezultate izkazujemo le med ustaljenimi podjetniki in pri prenehanju poslovanja. 56 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Iz tega izhaja, da kljub nekajletnim naporom in ciljni usmerjenosti v startup podjetja ta še zmeraj ne dosegajo take ravni kot v drugih državah. Vendar pa smo v Sloveniji v zadnjih letih zabeležili porast zgodnje podjetniške aktivnosti, kar pomeni, da so ukrepi ustrezni, potrebno je le njihovo dolgoročno izvajanje. Kot že rečeno, bo pri oblikovanju podjetniške politike in podpornih ukrepov treba več pozornosti posvetiti že obstoječim mlajšim podjetjem, ki se na trgu šele uveljavljajo. 4.2 Zgodnja podjetniška aktivnost Podjetniški začetki, ustanavljanje novih podjetij, odločanje za podjetniško kariero so teme, ki se proučujejo že vrsto let. Na izbiro podjetniške kariere vpliva tako najširše družbeno in kulturno okolje (Shapero et al., 1982) kot tudi ožje okolje, kamor vključujemo na primer družino, etnične skupine in poklicni kontekst. Velikokrat so pomemben dejavnik odločanja za podjetništvo osebne mreže posameznika z drugimi podjetniki (Klyver et al., 2012a). Te mreže imajo večplastno vlogo pri uresničevanju podjetniških idej ter pri razvoju in uspehu podjetja (Pel inen, 2014). Ob tem se z vidika posameznika želja po podjetniški karieri razvija postopoma, dokler se ne sproži ob osebnem povodu in ustreznih pogojih v okolju (Scholin et al., 2016). Na podjetniško aktivnost (tudi z vidika spola) vplivajo razmere v okolju in podjetniško izobraževanje (Verheul et al., 2011). Za podjetnike, ki se vključujejo v začetne faze podjetniškega procesa, v literaturi najdemo izraz nastajajoči podjetniki (npr. Alsos in Kolvereid, 1998; Carter et al., 1996). Opredeljeni so kot posamezniki, ki začenjajo nov podjem, vendar še niso prešli med lastnike novih podjetij. V okviru raziskave GEM je ta pojem razširjen na posameznike, ki so začeli ustanavljati podjetje, vendar to plač ne izplačuje dlje kot tri mesece. Nastajajoči podjetniki skupaj z novimi predstavljajo osrednjo mero zgodnje podjetniške aktivnosti raziskave GEM, indeks TEA. Na sliki 4.3 so prikazane stopnje zgodnje podjetniške aktivnosti evropskih držav leta 2019. Med njimi že tradicionalno nizko stopnjo zgodnje podjetniške aktivnosti izkazuje Italija (2,8 % leta 2019 in 4,2 % leta 2018), sledita ji Poljska (5,4 %) in Belorusija (5,8 %). Na drugi strani pa najvišje stopnje zgodnje podjetniške aktivnosti izkazujejo Latvija (15,4 %), Slovaška (13,3 %) in Portugalska (12,9 %). Slika 4.3: Celotna zgodnja podjetniška aktivnost (v evropskih državah GEM) 18 % 16 % a vtv t 14 % als 12 % ebiv 10 % ga pr asle 8 % ti od 18 do 64 leos 6 % totek odr star 4 % Ods 2 % 0 % a a a a g a a a a a čija Italija jsk anija verna vešk anija Gr Švic vašk Ciper Irsk alsk ašk tvija Pol Rusija Šp Se edonija emsk La Nemčija Švedsk Hr Belorusija Slovenija Nor oz Slov Mak a Brit Luksembur Niz Portug Velik TEA 2019 Povprečje GEM Slovenija 2019, APS 57 GEM SLOVENIJA 2019 V Sloveniji je sicer glede na leto 2018 indeks TEA narasel s 6,37 % na 7,8 %, vendar smo v evropskem merilu šele na 15. mestu med 21 državami (na 11. mestu med 19 državami leta 2018). Torej šele relativna primerjava pokaže, da porast zgodnje podjetniške aktivnosti v Sloveniji ni dosegla niti povprečja evropskih držav (9,2 %) in da smo se uvrstili na začetek zadnje tretjine evropskih držav. Indeks TEA v zadnjih 10 letih v Sloveniji izkazuje precejšnja nihanja. Dno je dosegel leta 2011, ko je znašal 3,7 %, vrh pa leta 2016, ko je znašal 8 %. Leta 2019 smo se zelo približali vrhu iz leta 2016 in v tej časovni vrsti dosegli drugo najvišjo stopnjo zgodnje podjetniške aktivnosti. Sklepamo lahko, da so ukrepi podpornega okolja za podjetništvo v Sloveniji, ki jih izvajajo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, SPIRIT Slovenija in Slovenski podjetniški sklad, učinkoviti. Predvsem slednji že vrsto let podeljuje zagonske spodbude mladim podjetjem, mlajšim od 14 mesecev, ki so ena najranljivejših skupin podjetij na trgu (SPS, 2020a). Z njimi spodbujajo ustanavljanje in zagon nastajajočih podjetij ter njihov prehod med nova podjetja. Program je zanimiv predvsem zato, ker podjetniki ob finančnih spodbudah dobijo tudi vsebinsko podporo. Seveda pa ne smemo spregledati tudi ugodnih gospodarskih gibanj v zadnjih letih, ki ponujajo več poslovnih priložnosti kot v obdobju recesije. Slika 4.4: Celotna zgodnja podjetniška aktivnost v Sloveniji v letih od 2010 do 2019 9 % 8,02 % 8 % 7,80 % a vtv t 7 % 6,85 % als 6,45 % 6,37 % 6,33 % 6 % 5,91 % ebiv 5,42 % 5 % ga pr 4,65 % asle 4 % 3,65 % ti od 18 do 64 leos 3 % totek odr star 2 % Ods 1 % 0 % 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 GEM Slovenija 2019, APS V splošnem so v razvitejših državah stopnje zgodnje podjetniške aktivnosti nižje kot v manj razvitih državah. Poleg vseh sociokulturnih razlogov je razlog tudi v tem, da v manj razvitih državah ni na voljo dovolj delovnih mest, zato se posamezniki odločijo za podjetništvo. Primerjava med značilnimi skupinami držav na sliki 4.5 kaže, da je v vseh državah GEM 1,6-krat več zgodnje podjetniške aktivnosti kot v Sloveniji in v povprečju znaša 12,8 %. V evropskih državah je 1,2-krat več zgodnje podjetniške aktivnosti kot v Sloveniji in znaša 9,2 %. V okviru spremljanja dogajanja v podjetniškem vodu smo ugotovili, da prehajanje iz ene faze v drugo običajno predstavlja tudi upad podjetniške aktivnosti. Indeks TEA oziroma celotna zgodnja podjetniška aktivnost vsebuje dve fazi podjetniškega procesa, kar je prikazano na sliki 4.1. V prvi fazi so nastajajoči podjetniki, v drugi pa novi. V tabeli 4.2 je prikazano razmerje med nastajajočimi in novimi podjetniki v Sloveniji v zadnjih 9 letih in ga imenujemo indeks smrtnosti, ki je v Sloveniji relativno visok. Visok indeks smrtnosti tako pomeni, da je veliko posameznikov, ki so začeli s podjetniško aktivnostjo, to opustilo, še preden so svoje podjetje stabilizirali. Običajno je delež nastajajočih podjetnikov večji od deleža novih, saj del podjetnikov ne realizira svojih podjemov in jih posledično ne pripelje v naslednjo fazo. 58 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Slika 4.5: Indeks TEA v izbranih skupinah držav Zgodnja podjetniška aktivnost Slovenija Evropa Države GEM 7,8 % 9,2 % 12,8 % GEM Slovenija 2019, APS Tabela 4.2: Razmerje med nastajajočimi in novimi podjetniki ter indeks smrtnosti v Sloveniji v letih od 2011 do 2019, GEM Slovenija 2019, APS Leto Nastajajoči podjetniki Novi podjetniki Indeks smrtnosti 2011 1,91 1,75 1,09 2012 2,95 2,53 1,17 2013 3,58 2,87 1,25 2014 3,78 2,66 1,42 2015 3,22 2,79 1,15 2016 5,06 3,08 1,64 2017 4,02 2,96 1,36 2018 2,84 3,64 0,78 2019 4,37 3,55 1,23 4.3 Motivacija za podjetništvo Razlogov za odločitev za podjetništvo je skorajda toliko, kot je podjetnikov, ki začnejo razvijati svoj podjem. Razlogi so različni in lahko vključujejo želje po doseganju sprememb, po višjih dohodkih in pridobivanju bogastva, po neodvisnosti in samostojnosti, lahko tudi nadaljevanje družinske tradicije ali pomanjkanje drugih možnosti zaposlitve. Ti razlogi so pomembni, saj ponazarjajo splošne družbeno-ekonomske razmere, v katerih posamezniki delujejo. Ob njih so pomembna tudi pričakovanja in želje tistih, ki začenjajo podjetniško kariero, glede želenih prihodkov, obsega trga, mednarodnega poslovanja, novosti izdelkov ter storitev in tehnologije. V raziskavo GEM so bili do leta 2018 vključeni motivacijski dejavniki za podjetništvo razdeljeni na podjetništvo iz nuje in na podjetništvo iz priložnosti, vendar se je izkazalo, da je ta delitev motivov za podjetništvo preveč poenostavljena. Prav zato je leta 2019 raziskava GEM vključevala več nians razlogov za podjetništvo. Posledično so bili leta 2019 motivi razdeljeni na štiri različne motive: ͳ želja po ustvarjanju sprememb v svetu, ͳ želja po ustvarjanju premoženja oziroma večjega dohodka, ͳ želja po nadaljevanju družinskega podjetja oziroma tradicije, ͳ potreba po preživetju, ker so službe redke. 59 GEM SLOVENIJA 2019 Anketiranci so na 5-stopenjski Likertovi lestvici izražali stopnjo strinjanja s trditvami o razlogih za podjetništvo. V tabeli 4.3 je prikazan delež posameznikov v celotni podjetniški aktivnosti (TEA), ki so se s posameznim motivom strinjali ali povsem strinjali. Pri tem je treba upoštevati, da so lahko izbrali več motivov. Motiv ustvarjanja sprememb v svetu, torej spreminjati svet na bolje, je v svetu zelo različno prisoten. Tako na primer na Madagaskarju in Koreji ta motiv izraža manj kot eden od desetih podjetnikov (podatki za vse države so na voljo v prilogi 3), več kot sedem od desetih pa v Južni Afriki, Indiji, Gvatemali in Panami. Med evropskimi državami vodi Poljska, kjer kar 65,4 % zgodnjih podjetnikov izraža željo po ustvarjanju sprememb v svetu, najmanj pa jih ta motiv izraža v Italiji (11 %). V Sloveniji željo po ustvarjanju sprememb v svetu izraža skoraj polovica vseh zgodnjih podjetnikov (48,2 %). Drugi motiv, ustvarjanje premoženja oziroma dohodka, je v svetu relativno pogosta motivacija. O tem se je strinjalo več kot osem od desetih zgodnjih podjetnikov v Iranu, Katarju, Pakistanu, Indiji in Italiji. Med evropskimi državami želi največ zgodnjih podjetnikov ustvariti premoženje oziroma večje dohodke v Italiji (95,5 %), Belorusiji (75,3 %) in na Cipru (73,5 %). Hkrati pa najmanj zgodnjih podjetnikov sledi temu motivu na Poljskem (13,3 %) in Norveškem (19,5 %). V Sloveniji z namenom, da bi ustvarili premoženje, začenja podjetniško pot 47,1 % zgodnjih podjetnikov. Naslednji motiv se nanaša na prevzemanje družinskih podjetij in nadaljevanje podjetniške tradicije v družini. V svetu manj kot eden od desetih nadaljuje družinsko tradicijo v Južni Koreji, več kot osem od desetih pa v Indiji in na Poljskem. V Evropi je takih zgodnjih podjetnikov največ na Poljskem (81,6 %), najmanj pa v Veliki Britaniji (5,8 %). V Sloveniji nadaljuje družinsko tradicijo 23,2 % zgodnjih podjetnikov. Zadnji izmed proučevanih motivov je motiv preživetja, ker ni drugih ustreznih zaposlitev. Ta motiv je pogosto izražen v državah Latinske Amerike in Karibov. V Evropi kot motiv preživetja izraža največ zgodnjih podjetnikov v Italiji (89,5 %) in Severni Makedoniji (83,6 %). Najmanj zgodnjih podjetnikov pa v Evropi začne podjetniško pot zaradi preživetja na Poljskem (15,8 %) in Nizozemskem (23,6 %). V Sloveniji je kot enega izmed motivov, da so se lotili podjetništva zaradi preživetja, ker so službe redke, navedlo 60,1 % zgodnjih podjetnikov. To ne pomeni nujno, da sploh ni služb, ampak prej, da ni ustreznih služb za posameznike, ki izražajo podjetniške težnje, kar se sklada tudi s strukturnimi neskladji na trgu delovne sile v Sloveniji. Primerjava posameznih motivov z izbranimi skupinami držav je prikazana v tabeli 4.4. Prvi motiv, ustvariti spremembo v svetu, postavlja Slovenijo z 48,2 % zgodnjih podjetnikov, ki sledijo temu motivu, na 7. mesto med 21 evropskimi državami, na 14. mesto med 33 visokodohodkovnimi državami in na 23. mesto med 50 državami v svetu. Drugi motiv, ustvariti si premoženje, čemur v Sloveniji sledi 47,1 % zgodnjih podjetnikov, postavlja Slovenijo na 11. mesto med evropskimi državami, na 21. mesto med visokodohodkovnimi državami in na 35. mesto v svetovnem merilu. Tretji motiv, nadaljevati družinsko tradicijo, v Sloveniji izpostavlja bistveno manj zgodnjih podjetnikov v primerjavi s prejšnjima motivoma, le 23,2 %. To postavlja našo državo na 15. mesto v Evropi, na 24. mesto med visokodohodkovnimi državami in na 39. mesto v svetu. Zadnji motiv za podjetništvo, preživetje, v Sloveniji izpostavlja 60,1 % zgodnjih podjetnikov, kar nas postavlja na 8. mesto v Evropi, na 14. mesto med visokodohodkovnimi državami in na 30. mesto v svetovnem merilu. 60 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Tabela 4.3: Motivi nastajajočih in novih podjetnikov (v evropskih državah GEM), GEM Slovenija 2019, APS TEA – ustvariti TEA – ustvariti TEA – nadaljevati Evropske države spremembo v premoženje družinsko TEA – preživeti, saj svetu* oziroma večji so službe redke* dohodek* podjetje/tradicijo* Belorusija 23,38 75,33 19,58 51,68 Ciper 45,06 73,48 30,28 57,96 Grčija 32,27 48,19 35,27 51,57 Hrvaška 35,09 49,14 35,62 73,96 Irska 26,86 28,28 69,16 40,65 Italija 11,04 95,45 26,69 89,48 Latvija 32,54 37,88 25,59 68,31 Luksemburg 60,45 41,19 29,99 38,32 Nemčija 44,42 32,04 68,68 42,64 Nizozemska 32,27 21,95 17,96 23,59 Norveška 36,59 19,50 14,50 25,55 Poljska 65,35 13,26 81,63 15,81 Portugalska 41,65 43,62 31,39 54,36 Rusija 27,07 69,67 24,92 78,75 Severna Makedonija 56,87 53,73 68,37 83,62 Slovaška 40,72 33,91 28,06 63,26 Slovenija 48,19 47,05 23,17 60,12 Španija 49,43 59,52 13,35 42,28 Švedska 50,25 55,02 33,19 38,75 Švica 43,17 38,07 17,11 50,39 Velika Britanija 49,00 51,58 5,77 64,36 Netehtano povprečje 40,56 47,04 33,35 53,11 *Opomba: Delež tistih, ki se strinjajo ali močno strinjajo s trditvijo, v celotni zgodnji podjetniški aktivnosti (% TEA). Na splošno lahko ugotovimo, da so med državami v posameznih motivih ogromne razlike, kar je jasno prikazano v tabeli 4.4, v kateri so prikazane tudi najvišje in najnižje vrednosti za posamezni motiv. Tako na primer v Italiji kar 95,5% zgodnjih podjetnikov želi ustvariti premoženje, s tem namenom pa jih na Poljskem ustanovi podjetje le 13,3 %. Še večje razlike se kažejo pri motivu preživetje. V Maroku izraža ta motiv kar 93,3 % zgodnjih podjetnikov, na Poljskem pa le 15,8 %. Podobne razlike opazimo tudi pri preostalih dveh motivih, le da so malo manjše. 61 GEM SLOVENIJA 2019 Tabela 4.4: Ključne značilnosti motivov za podjetništvo v celotni zgodnji podjetniški aktivnosti, GEM Slovenija 2019, APS TEA – ustvariti TEA – ustvariti TEA – nadaljevati TEA – preživeti, spremembo v premoženje družinsko podjetje/ saj so službe svetu* oziroma večji dohodek* tradicijo* redke* Slovenija 48,19 % 47,05 % 23,17 % 60,12 % Indija Italija Poljska Maroko Najvišja vrednost 86,82 % 95,45 % 81,63 % 93,34 % Madagaskar Poljska Južna Koreja Poljska Najnižja vrednost 8,82 % 13,26 % 5,60 % 15,81 % Rang Slovenije med vsemi državami GEM 23/50 35/50 39/50 30/50 Rang Slovenije med visokodohodkovnimi 14/33 21/33 24/33 14/33 državami GEM Rang Slovenije med evropskimi državami 7/21 11/21 15/21 8/21 GEM *Opomba: Delež tistih, ki se strinjajo ali močno strinjajo s trditvijo, v celotni zgodnji podjetniški aktivnosti (% TEA). Slika 4.6: Motivacija za podjetništvo v Sloveniji in povprečju evropskih držav Družinska Ustvariti Ustvariti tradicija premoženje razliko v svetu Preživetje 23,2 % 47,1 % 48,2 % 60,1 % 33,4 % 47,0 % 40,6 % 53,1 % Slovenija Evropa GEM Slovenija 2019, APS Jasna primerjava Slovenije z drugimi evropskimi državami je prikazana na sliki 4.6, na kateri so prikazani vsi štirje motivi za zgodnjo podjetniško aktivnost. V Sloveniji se je kar 60,1 % zgodnjih podjetnikov odločilo za podjetništvo zaradi preživetja, v povprečju v Evropi pa nekaj manj, 53,1 %, vendar še zmeraj največ med vsemi štirimi proučevanimi motivi. V Sloveniji sledi želja po ustvarjanju sprememb v svetu, torej pozitivnih učinkov v družbi, čemur pri nas sledi 48,1 % zgodnjih podjetnikov in smo tako nad povprečjem evropskih držav (40,6 %). Na tretjem mestu so želje po ustvarjanju premoženja, kar kot razlog izpostavlja 47,1 % zgodnjih podjetnikov v 62 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Sloveniji, delež pa je enak povprečju evropskih držav. Najmanj zgodnjih podjetnikov nadaljuje družinsko tradicijo, v Sloveniji 23,2 %, v Evropi pa nekoliko več, 33,4 %. 4.4 Ustaljeni podjetniki V okviru proučevanja podjetništva kot procesa nastajajočim in novim podjetnikom sledijo ustaljeni podjetniki. V okviru raziskave GEM so to podjetniki, ki imajo podjetje več kot tri leta in pol. V raziskavah (npr. Köl inger in Minniti, 2006; Åmo, 2013; Verheul in van Mil, 2011; Thiele in Fel nhofer, 2015) ugotavljajo, da presenetljivo malo podjetnikov vstopi v ustaljeno podjetniško fazo. Bistvena razlika med novimi in ustaljenimi podjetniki je, da slednji že imajo izkušnje v podjetniških procesih odločanja, startup podjetniki pa teh izkušenj še nimajo. Tudi Renko (2013) ugotavlja, da veliko nastajajočih in novih podjetnikov ne preide med ustaljene podjetnike. V nekaterih raziskavah (npr. Baines et al., 2010; Seelos in Mair, 2007) je bilo ugotovljeno, da uspešno vodenje podjetij in prehod med ustaljene podjetnike od podjetnikov zahtevata celo vrsto znanj in veščin, med katere spadajo tako tiste, ki so vezane na interno vodenje podjetja, kot tiste, ki so vezane na obvladovanje zunanjih dejavnikov na trgu. Iz njih lahko ugotovimo, da je delež preživetja podjetij relativno majhen, predstavljajo pa del gospodarstva z nižjo stopnjo dinamike kot začetne faze podjetniške aktivnosti (OECD, 2017). K trajnosti podjetij prispeva tudi politični in družbeni okvir, v katerem delujejo. Delež ustaljenih podjetnikov se v svetu razlikuje tako po posameznih državah kot po primerjavi različnih dohodkovnih skupin držav. Tako je med srednjedohodkovnimi državami GEM, ki so v spodnji polovici, 8,8 % ustaljenih podjetnikov v populaciji, v zgornji polovici pa v povprečju 11,4 %. Med visokodohodkovnimi državami je v povprečju 6,8 % ustaljenih podjetnikov. Razlike v ustaljenih podjetnikih med evropskimi državami so precejšnje, kar je prikazano na sliki 4.7. Največ ustaljenih podjetnikov je v Grčiji (14,3 %) in Latviji (12,9 %), najmanj pa v Belorusiji (2,7 %) in na Hrvaškem (4,2 %). Slika 4.7: Odstotek ustaljenih podjetnikov med odraslim prebivalstvom (v evropskih državah GEM) 16 % 14 % a vtvals t 12 % ebiv 10 % ga pr 8 % asle ti od 18 do 64 le 6 % os star 4 % totek odr Ods 2 % 0 % a g a a a a a a a a ašk Italija anija Irsk anija jsk čija vašk vešk verna Ciper alsk Švic tvija Rusija edonija emsk Pol La Gr Hr Švedsk Šp Nemčija Se Belorusija Nor Slov a Brit Slovenija oz Luksembur Mak Niz Portug Velik Ustaljeni podjetniki Povprečje GEM Slovenija 2019, APS 63 GEM SLOVENIJA 2019 Primerjava zgodnje podjetniške aktivnosti in ustaljenih podjetnikov kaže, da je v devetih državah sveta raven celotne zgodnje podjetniške aktivnosti (indeks TEA) več kot trikrat višja od stopnje ustaljenih podjetnikov. To vključuje štiri države na Bližnjem vzhodu in v Afriki (Egipt, Južna Afrika, Oman in Katar) in pet v Latinski Ameriki in na Karibih (Mehika, Portoriko, Kolumbija, Panama in Čile). Na drugi strani ima 12 držav ravni celotne zgodnje podjetniške aktivnosti nižje od ravni ustaljenih podjetnikov (Italija, Poljska, Španija, Severna Makedonija, Slovenija, Grčija, Švica, Nizozemska, Madagaskar, Pakistan, Japonska in Tajvan). Primerjava ustaljenih podjetnikov po izbranih skupinah držav je prikazana na sliki 4.8. V vseh državah GEM je v povprečju 12,3 % ustaljenih podjetnikov med odraslim prebivalstvom, sledijo ustaljeni podjetniki v Sloveniji (8,5 %). Med primerjanimi skupinami jih je najmanj v evropskih državah, le 7,8 %. Ti podjetniki so pomembni, ker predstavljajo stabilnejši del gospodarstva, imajo razvite produkte, blagovne znamke in trge ter predstavljajo odjemalce za nastajajoča in nova podjetja. Slika 4.8: Ustaljeni podjetniki v izbranih skupinah držav Ustaljeni podjetniki Slovenija Evropa Države GEM 8,5 % 7,8 % 12,3 % GEM Slovenija 2019, APS Slika 4.9: Ustaljeni podjetniki kot odstotek odrasle populacije v Sloveniji v letih od 2010 do 2019 9 % 8,45 % 8 % a vtv t 7 % 6,70 % 6,76 % 6,84 % als 6 % ebiv 5,79 % 5,68 % 5 % 4,94 % 4,78 % 4,76 % ga pr 4,21 % asle 4 % ti od 18 do 64 leos 3 % totek odr star 2 % Ods 1 % 0 % 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 GEM Slovenija 2019, APS 64 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV V Sloveniji ravni ustaljenih podjetnikov precej nihajo v času, kar je prikazano na sliki 4.9. Leta 2019 je bil njihov delež največji v zadnjem desetletju in se je od leta 2018 povišal s 6,8 % na 8,5 %. Tak rezultat je verjetno tudi posledica ugodnih gospodarskih razmer, ki so leta 2019 izkazovale pozitivno sliko (UMAR, 2019). V preteklih letih je od 2012 do 2015 delež ustaljenih podjetnikov upadal (najmanjši, 4,2 %, prav leta 2015), ko tudi gospodarske razmere niso bile tako ugodne, kot so v zadnjih letih. 4.5 Podjetniška aktivnost zaposlenih Raziskovanje podjetništva se osredotoča na več elementov, kot so inovativnost, posamezniki, ustvarjalnost, priložnosti, novi podvigi in večja poslovna uspešnost. Podjetništvo v ustaljenih, velikih podjetjih je ena glavnih raziskovalnih tem, ki se osredotočajo na podjetniške dejavnosti v podjetjih (Kuratko et al., 2015) in so močno povezane z inoviranjem v najširšem smislu. Za razvoj inovacij je treba podjetništvo vključiti v celotno strategijo podjetja, v podjetniško klimo in kulturo ter ga operacionalizirati (Ireland et al., 2009; Kuratko et al., 2014). Na uspeh podjetniških aktivnosti v ustaljenih podjetjih najbolj vplivajo posamezniki, ki izvajajo te aktivnosti; imenujemo jih notranji podjetniki (McMul en in Dimov, 2013). V okviru raziskave GEM se osredotočamo prav na notranje podjetnike in merimo podjetniško aktivnost zaposlenih že od leta 2011. Notranji podjetniki so tisti zaposleni, ki podjetniške aktivnosti v okviru obstoječih podjetij razvijajo, vodijo in implementirajo. Podjetniška aktivnost zaposlenih v raziskavi GEM vključuje široko in ozko opredelitev (natančna opredelitev kazalnikov je navedena v prilogi 3). Široka opredelitev pomeni vključenost zaposlenih v podjetniško aktivnost in vodilno vlogo v preteklih treh letih, ozka pa aktualno vključenost zaposlenih v podjetniško aktivnost in vodilno vlogo (Bosma et al., 2012). Dodatno je podjetniška aktivnost zaposlenih razdeljena na dve fazi, na fazo razvoja idej in fazo priprave in izkoriščanja izdelka ali storitve. Na sliki 4.10 je prikazana podjetniška aktivnost zaposlenih v evropskih državah kot delež odraslega prebivalstva. Največ podjetniške aktivnosti zaposlenih je v Veliki Britaniji (8,1 %) in na Irskem (7,5 %), na drugi strani pa je najmanj notranjih podjetnikov v Belorusiji (0,5 %) in Rusiji (0,6 %). Slika 4.10: Podjetniška aktivnost zaposlenih kot odstotek odrasle populacije (v evropskih državah GEM) 9 % 8 % a vtv t 7 % als 6 % ebiv 5 % ga pr asle 4 % ti od 18 do 64 leos 3 % totek odr star 2 % Ods 1 % 0 % a a a a a a a a g a jsk čija Italija anija ašk verna vešk alsk tvija Gr Švic Ciper Irsk Rusija anija edonija Pol vašk Se Šp La Švedsk Hr emsk Nemčija Belorusija Nor Slov oz Slovenija a Brit Mak Portug Niz Luksembur Velik Aktivna vključenost in vodilna vloga v vsaj eni fazi, v zadnjih treh letih Povprečje GEM Slovenija 2019, APS 65 GEM SLOVENIJA 2019 Slovenija že tradicionalno izkazuje visoke stopnje podjetniške aktivnosti zaposlenih, ki je bila najvišja v času gospodarske krize, kar je razvidno iz tabele 4.5. Leta 2019 je bilo v skladu s široko opredelitvijo podjetnih zaposlenih, ki so aktivno vključeni in imajo vodilno vlogo v vsaj eni fazi notranjepodjetniških aktivnosti, v naši državi 7 % takih posameznikov. Med 21 evropskimi državami nas to postavlja na tretje mesto. Tabela 4.5: Podjetniška aktivnost zaposlenih v Sloveniji v letih od 2011 do 2019, GEM Slovenija 2019, APS Široka opredelitev podjetnih zaposlenih Ozka opredelitev podjetnih zaposlenih aktivna vključenost in vodilna vloga aktivna vključenost aktivna vključenost aktivna vključenost in Leto v vsaj eni fazi v in vodilna vloga v in vodilna vloga v vodilna vloga v vsaj eni zadnjih treh letih vsaj eni fazi v zadnjih vsaj eni fazi v času fazi v času raziskave (kot % odrasle treh letih (kot % raziskave (kot % (kot % zaposlenih) populacije) zaposlenih) odrasle populacije) 2011 5,1 9,3 4,1 7,4 2012 5,9 10,5 4,9 8,7 2013 6,1 11,5 5,2 9,8 2014 4,7 8,6 3,8 6,9 2015 5,6 9,5 4,6 7,8 2016 4,7 8,0 4,3 7,3 2017 6,0 9,9 5,0 8,3 2018 5,9 9,5 4,4 7,1 2019 7,0 11,0 5,8 9,2 V raziskavo GEM je bilo leta 2019 vključeno novo vprašanje: »Ali ste trenutno sami ali skupaj z drugimi lastnik podjetja, ki ga pomagate upravljati za vašega delodajalca v okviru vaše redne zaposlitve?« Vprašanje omogoča identificirati nastajajoče, nove in uveljavljene lastnike podjetij – menedžerje, katerih posel je samostojen ali neodvisen od večjega podjetja, in tiste, katerih poslovanje se sponzorira s skupnim lastništvom delodajalca posameznika (sponzorirani TEA). Imenujemo jih sponzorirana zgodnja podjetniška aktivnost oziroma sponzorirani TEA. Delež sponzoriranega TEA se giblje od nekaj manj kot 1 % v Braziliji do več kot 98 % v Omanu (kjer je za kakršno koli novo poslovanje potreben lokalni partner). V 13 od 50 gospodarstev več kot polovico tistih, ki začenjajo ali vodijo nov posel, sponzorira njihov delodajalec. V evropskih državah je sponzorirane zgodnje podjetniške aktivnosti v povprečju 2,9 %, kar je prikazano na sliki 4.11. Največ je je na Hrvaškem (6, %) in Slovaškem (5,2 %), najmanj pa v Italiji (0,5 %) in na Norveškem (0,9 %). Slovenija je z 1,7 % sponzorirane zgodnje podjetniške aktivnosti uvrščena v spodnjo polovico evropskih držav. 66 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Slika 4.11: Sponzorirana zgodnja podjetniška aktivnost kot odstotek odrasle populacije (v evropskih državah GEM) 7 % a v 6 % tvals t 5 % ebiv 4 % ga pr asle 3 % ti od 18 do 64 leos 2 % totek odr star Ods 1 % 0 % a a a g a a a a a a jsk čija Italija vešk anija Ciper anija tvija verna Švic Irsk ašk Pol emsk Gr alsk Rusija vašk Šp La edonija Nor oz Nemčija Švedsk Slovenija Se Slov Hr Belorusija a Brit Niz Luksembur Mak Portug Velik Sponzorirani TEA Povprečje GEM Slovenija 2019, APS 4.6 Izstop podjetnikov Izstop iz podjetništva je pomemben sestavni del podjetniškega procesa. Raziskave na tem področju se osredotočajo na različne vidike izhoda iz podjetništva, kot so poslovni izhod, izstop s trga, nasledstvo in podobno (DeTienne, 2010). Večina raziskav o izstopu iz podjetništva se nanaša na raven podjetja ali dejavnosti (Bowman in Singh, 1993). Ker so motivi podjetnikov kot posameznikov različni in celo edinstveni (Shane et al., 2003), kar velja tudi za njihove namere in možnosti (McGrath, 1999), težnje in cilje (Sarasvathy, 2004) ter kognitivne sposobnosti (Mitchel et al., 2002), je treba izstop iz podjetništva proučevati tudi na individualni ravni. V raziskavi GEM proučujemo, koliko podjetnikov je v zadnjih 12 mesecih izstopilo iz podjetniške aktivnost med odraslim prebivalstvom, ob tem pa tudi, ali se po izstopu podjetnika posel nadaljuje ali ne. Na sliki 4.12 so prikazani izstopi podjetnikov v evropskih državah. Največ izstopov podjetnikov je bilo na Švedskem (5,0 %) in v Luksemburgu (4,7 %), najmanj pa v Italiji (0,8 %) in Španiji (1,6 %). Slovenija je med evropskimi državami na repu in beleži 1,9 % izstopov podjetnikov med odraslim prebivalstvom. Z vidika nacionalnega gospodarstva je pomemben tudi podatek, koliko podjetij je po izstopu podjetnika nadaljevalo poslovanje in koliko jih je zaradi njegovega izstopa prenehalo poslovati. V povprečju je bilo 1,1 % izstopov podjetnikov v Evropi z nadaljevanjem posla in 1,9 % izstopov brez nadaljevanja posla (skupaj 3 %). Ta podatek kaže na to, da podjetniki, ko izstopijo iz podjetniške aktivnosti, svoje podjetje tudi zaprejo. V Sloveniji je razmerje bolj neugodno, saj beležimo 1,4 % izstopov podjetnikov brez nadaljevanja posla in le 0,5 % z nadaljevanjem. To tudi odpira področje nujnega razmisleka o potrebah po primernih ukrepih za spodbujanje tako imenovane druge priložnosti, to je da bi podjetniki, ki so zaradi določenih razlogov prenehali poslovati, ponovno zagnali podjetje, saj razpolagajo z izkušnjami, poslovnimi mrežami, neredko tudi z ustreznim kapitalom (če ne denarnim, pa socialnim) za nadaljevanje posla. 67 GEM SLOVENIJA 2019 Slika 4.12: Opustitev poslovanja v zadnjih 12 mesecih z nadaljevanjem posla in brez njega (v evropskih državah GEM) 6 % a v 5 % tvals t 4 % ebiv ga pr 3 % asle ti od 18 do 64 leos 2 % totek odr star 1 % Ods 0 % a a a a a a a a g a čija Italija anija jsk Gr Ciper vešk alsk anija tvija ašk Švic emsk Rusija Irsk vašk verna Šp Pol La Slovenija oz Hr Se edonija Nemčija Nor Slov Švedsk Belorusija a Brit Niz Portug Mak Luksembur Velik Opustitev podjetniške aktivnosti z nadaljevanjem Opustitev podjetniške aktivnosti brez nadaljevanja GEM Slovenija 2019, APS Ob beleženju izstopov podjetnikov iz podjetniške aktivnosti so pomembni tudi razlogi za izstop. V okviru raziskave GEM proučujemo devet skupin razlogov, ki so za Slovenijo in izbrane skupine držav prikazani v tabeli 4.6. V svetu kot razlog za izstop iz podjetništva tradicionalno prevladuje nedobičkonosnost podjetja (30,1 % izstopov), sledijo pa mu osebni razlogi (20,1 %). V Sloveniji kot razlog za izstop podjetnika prevladuje pridobitev drugega dela ali izkoriščanje druge poslovne priložnosti (19,2 %), sledijo osebni razlogi (18,1 %) in upokojevanje (17,7 %). Nedobičkonosnost podjetja kot razlog za izstop je v Sloveniji šele na četrtem mestu (14,7 %). Tabela 4.6: Razlogi za izstop podjetnika po skupinah držav, GEM Slovenija 2019, APS Visoko- Slovenija GEM dohodkovne Evropske države države Podjetje ni bilo dobičkonosno 14,70 % 30,07 % 26,85 % 24,62 % Drugo delo ali poslovna priložnost 19,24 % 10,54 % 11,92 % 12,98 % Vladne/davčne politike, birokracija 11,34 % 7,65 % 8,56 % 10,94 % Osebni razlogi 18,09 % 20,10 % 20,14 % 18,99 % Finančni razlogi 7,46 % 12,60 % 10,00 % 9,16 % Upokojitev 17,73 % 4,63 % 6,19 % 7,37 % Opustitev je bila planirana vnaprej 3,96 % 3,94 % 4,43 % 4,53 % Priložnost prodati podjetje 3,96 % 7,03 % 8,49 % 8,02 % Neki nepričakovani dogodek 3,53 % 3,45 % 3,41 % 3,39 % 68 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Iz navedenih devetih razlogov smo oblikovali štiri skupine razlogov za izstop podjetnika; prikazani so na sliki 4.13. Prodaja podjetja, izkoriščanje druge priložnosti ali upokojitev predstavljajo kar 40,9 % vseh izstopov podjetnikov v Sloveniji. Ta delež je od leta 2018 narasel za skoraj 7 %, predvsem zaradi upokojevanja podjetnikov. Na drugem mestu so drugi razlogi (osebni razlogi, nepričakovani dogodki, načrtovanje prenehanja), ki predstavljajo 25,6 % vseh izstopov. Sledijo jim finančni razlogi in nedobičkonosnost podjetja (22,2 %) ter vladne ali davčne politike in birokracija, ki predstavljajo 11,3 % razlogov za izstop, njihov delež pa se je glede na leto 2018 zmanjšal (15,9 %). Slika 4.13: Glavne skupine razlogov za prenehanje poslovanja v Sloveniji Prodaja, druga Vladne/ priložnost ali Nedobičkonosnost davčne politike/ upokojitev Drugi razlogi in finančni razlogi birokracija 40,9 % 25,6 % 22,2 % 11,3 % GEM Slovenija 2019, APS 69 Demografske značilnosti slovenskega podjetništva 5 Ključna spoznanja • Leta 2019 so k zgodnji podjetniški aktivnosti največ prispevali mladi v starosti od 25 do 34 let . Ta starostna skupina izkazuje tudi najmanjšo vrzel med spoloma . • Mlajši posamezniki so v svojih podjetniških ambicijah smelejši . Najmočneje zastopana starostna skupina mladostnikov v starosti od 25 do 34 let tako kot prevladujoči motiv navaja željo po ustvarjanju sprememb v svetu, najmlajši (od 18 do 24 let) pa si najpogosteje obetajo ustvariti premoženje oziroma višji dohodek . • Leta 2019 se je zastopanost žensk v zgodnji podjetniški aktivnosti izboljšala za kar 6 odstotnih točk . Zaostanek za povprečjem evropskih držav je le še 3-odstoten . Posledično imamo v Sloveniji ugodnejše primerjalno razmerje med spoloma . Na vsakih 10 podjetnikov je v Sloveniji 5,7 podjetnice . • Za nastanek podjetniške vrzeli med spoloma je v največji meri zaslužna starostna skupina žensk srednjih let (od 35 do 44 let), saj je bila leta 2019 njihova podjetniška aktivnost skoraj trikrat manjša od moške v isti starostni skupini . Ukrepi za spodbujanje ženskega podjetništva so, kot kaže, obrodili sadove med mladimi . Za srednjo starostno skupino je potrebna dodatna spodbuda, da bi intenzivirali njihovo vključevanje v podjetniško aktivnost . • Leta 2019 je bilo zaznati krepitev tako zgodnje kot ustaljene podjetniške aktivnosti v najvišjem dohodkovnem razredu . Takšno dogajanje seveda ni presenetljivo, saj je skladno z oživitvijo gospodarske aktivnosti in posledičnim naraščanjem bruto razpoložljivih dohodkov slovenskih gospodinjstev . 71 GEM SLOVENIJA 2019 Podjetniška aktivnost izkazuje visoko raven heterogenosti, kadar jo proučujemo v odvisnosti od izbranih demografskih dejavnikov. V naslednjih podpoglavjih zato prikazujemo demografski pregled nastajajoče, nove in ustaljene podjetniške aktivnosti, da bi si pridobili jasnejši vpogled v izbrane kategorije prebivalstva. Posebej nas zanima porazdelitev podjetniške aktivnosti po različnih starostnih skupinah. Zaradi njene perspektivnosti natančneje proučujemo podjetniško aktivnost mladih. Zaradi vse večjih izzivov na področju staranja prebivalstva podajamo tudi podrobnejši prikaz podatkov za najstarejšo starostno skupino – za tako imenovane podjetnike seniorje. Porazdelitev podjetniške aktivnosti med spoloma, pri čemer Slovenija že vrsto let izkazuje izgubljanje podjetniškega potenciala žensk, je bila leta 2019 nekoliko ugodnejša in je izkazovala nekaj več podjetniške aktivnosti žensk. V demografskem pregledu dodajamo še prikaz izobrazbene in dohodkovne strukture nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov, ki posredno nakazujejo na potencial kakovosti podjetniškega udejstvovanja. Tako strukturiran pregled omogoča oblikovalcem vladnih politik številna izhodišča za pripravo programov in ukrepov, ki so usmerjeni k potencialno najranljivejšim podskupinam v podjetniški populaciji. 5.1 Starost Zastopanost starostnih skupin prebivalstva v podjetniški aktivnosti je pomemben indikator pripravljenosti posameznikov, da se podajo na podjetniško pot. Seveda je ta odvisna tudi od spreminjanja starostne strukture populacije v narodnem gospodarstvu. Kot ilustracijo spreminjanja populacijske demografije v Sloveniji na sliki 5.1 prikazujemo starostno strukturo prebivalstva v 50-letni perspektivi. Slika 5.1: Projekcija starostne strukture prebivalcev Slovenije 1995 2015 2035 65 + 12 % 10 % 11 % 15–24 15–24 15 % 15 % 13 % 0–14 50–64 17 % 18 % 21 % 50–64 0–14 18 % 21 % 27 % 65 + 25–49 38 % 36 % 28 % 25–49 Vir: SURS, 2016. V nadaljevanju prikazujemo zgodnjo in ustaljeno podjetniško aktivnost po starostnih skupinah. Med njimi so precejšnje razlike, čeravno velja, da je največ zgodnje podjetniške aktivnosti med posamezniki iz starostne skupine od 25 do 34 let. Sledi jim starostna skupina od 35 do 44 let. Takšen vzorec je običajen, saj gre za dve najaktivnejši skupini ljudi v populaciji, skupini, ki sta si že pridobili ustrezna znanja in veščine ter morebiti ustvarili tudi zadostno finančno osnovo za udejanjanje lastne podjetniške kariere. Seveda pa se tudi oportunitetni stroški posameznikov, ki se podajajo v podjetništvo, v različnih starostnih skupinah razlikujejo. Že Amit in sodelavci (1995) so empirično dokazali, da se bodo pri poklicni izbiri posamezniki z nižjimi oportunitetnimi stroški 72 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV menjave njihovega trenutnega zaposlitvenega položaja verjetneje podali v podjetništvo. Evans in Leighton (1989) sta na primer ugotovila, da so ljudje, ki prehajajo iz plačnega dela v samozaposlitev (podjetniško aktivnost), na splošno tisti z nižjimi oportunitetnimi stroški menjave in so v povprečju prejemali tudi nižje plače. Nasprotno je Hamilton (2000) ugotovil, da čeprav imajo samozaposleni ljudje tako manjši začetni zaslužek kot manjšo rast zaslužka, to dejstvo ne pomeni, da bi se v podjetništvo podajali manj sposobni posamezniki. Tudi Davidsson in Honig (2003) sta potrdila povezavo med izobrazbo in delovnimi izkušnjami ter izbiro podjetniške kariere. Tabela 5.1: Odstotek nastajajočih in novih podjetnikov po starostnih razredih in skupinah držav, GEM Slovenija 2019, APS Odstotek nastajajočih in novih podjetnikov* Starost podjetnikov Slovenija GEM visokodohodkovna gospodarstva evropske države 18–24 let 4,95 16,02 14,03 14,41 25–34 let 34,60 32,18 30,84 32,62 35–44 let 28,85 25,18 26,09 24,40 45–54 let 25,60 17,36 18,66 18,61 55–64 let 6,01 9,26 10,38 9,96 *Izračunana so netehtana povprečja. Zgodnjo podjetniško aktivnost po starostnih skupinah prikazujemo v tabeli 5.1. Slovenijo primerjamo z izbranimi skupinami držav (države GEM, visokodohodkovna gospodarstva in evropske države). Podatki potrjujejo uvodoma opisano najpogostejšo zastopanost starostnih skupin od 25 do 34 in od 35 do 44 let tako v Sloveniji kakor tudi v vseh preostalih proučevanih skupinah držav. Največje odstopanje v negativnem smislu zasledimo v Sloveniji, in sicer v najmlajši starostni skupini (od 18 do 24 let), ki izkazuje v povprečju skoraj trikrat manjšo zastopanost najmlajših v primerjavi s preostalimi skupinami držav. Njihov delež se naglo zmanjšuje že vse od leta 2016. Leta 2019 se je zmanjšal tudi delež druge najšibkeje zastopane starostne skupine – od 55 do 64 let (z 10,15 % leta 2018 na 6,01 % leta 2019). Ta delež je tudi bistveno pod povprečjem zastopanosti najstarejše starostne skupine zgodnjih podjetnikov v preostalih proučevanih skupinah držav. Manjšo zastopanost najmlajše in najstarejše starostne skupine gre pripisati hitri rasti zaposlenosti in povečanju participacije, zlasti mladih in starejših na trgu dela. Poudariti velja, da je ob relativno visoki gospodarski rasti stopnja delovne aktivnosti v letih 2018 in 2019 dosegla najvišjo raven od osamosvojitve. Med mladimi je kljub visoki stopnji njihove vključenosti v izobraževanje stopnja delovne aktivnosti v zadnjih letih dosegla povprečje EU, na kar so ob pomanjkanju delovne sile vplivali tudi ukrepi za zaposlovanje mladih. Na hitro naraščanje stopnje delovne aktivnosti starejših v zadnjih letih poleg velikega povpraševanja po delovni sili vplivata predvsem (i) demografski učinek in (i ) postopno dvigovanje upokojitvene starosti v skladu s pokojninsko reformo iz leta 2013, ki ga spremljajo tudi ukrepi za zaposlovanje starejših. Kljub precejšnjemu povečanju pa je stopnja delovne aktivnosti starejših še vedno med najnižjimi v EU (UMAR, 2019, str. 44). Rezultati zgodnje podjetniške aktivnosti po starostnih skupinah tako kažejo precejšnjo skladnost z aktualnimi razmerami na slovenskem trgu. Poudarimo naj, da demografske spremembe zmanjšujejo potencialno ponudbo delovne sile, kar bo v prihodnje zahtevalo še večjo vključenost prebivalstva v delovno aktivnost. Podjetniška aktivnost je zato ena izmed možnosti za spopadanje z demografskimi izzivi. 73 GEM SLOVENIJA 2019 Slika 5.2: Zgodnja podjetniška aktivnost po motivih in starostnih razredih 70 % 60 % ov 50 % tnik upini 40 % tni skos 30 % tar totek vseh podje v s 20 % Ods 10 % 0 % 18–24 let 25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let TEA – ustvariti spremembo v svetu TEA – ustvariti premoženje oziroma večji dohodek TEA – nadaljevati družinsko podjetje/tradicijo TEA – preživeti, saj so službe redke GEM Slovenija 2019, APS Dodaten vpogled v zgodnjo podjetniško aktivnosti po starostnih skupinah nam ponuja slika 5.2.1 Ker ni vsaka podjetniška aktivnost enako kakovostna, je bistveno ozadje motivacije za izrabo podjetniških poslovnih priložnosti. To v raziskavi GEM merimo s štirimi različnimi motivi, in sicer: ustvariti spremembo v svetu, nadaljevati družinsko podjetje, ustvariti premoženje oziroma višji dohodek in preživeti, saj so službe redke. Zaskrbljujoč je podatek, da kar v treh starostnih skupinah (od 35 do 44 let, od 45 do 54 let in od 55 do 64 let) zgodnji podjetniki kot najpogostejši motiv za vstop v podjetniško aktivnost navajajo preživetje in dejstvo, da so službe redke. Mlajši posamezniki so v svojih podjetniških ambicijah smelejši. Najmočneje zastopana starostna skupina mladostnikov v starosti od 25 do 34 let tako kot prevladujoči motiv navaja željo po ustvarjanju sprememb v svetu, najmlajši pa si najpogosteje obetajo ustvariti premoženje oziroma višji dohodek. Izpostaviti velja še podatek, da so podjetniški motiv nadaljevati družinsko podjetje najpogosteje navajali posamezniki iz starostnih skupin od 35 do 44 in od 45 do 54 let. Na sliki 5.3 prikazujemo primerjavo zgodnje in ustaljene podjetniške aktivnosti po starostnih skupinah. Opazna je bistvena razlika glede najpogosteje zastopane starostne skupine. Med ustaljenimi podjetniki so to posamezniki med 45. in 54. letom starosti (34,77 %), sledi jim najstarejša starostna skupina (24,04 %). Takšno stanje je seveda pričakovano, saj gre za podjetnike, ki so že dlje časa podjetniško aktivni in so z leti pridobili ustrezna znanja, veščine, poslovne povezave, ugled in finančno moč, ki jim omogočajo relativno stabilno poslovanje. Temu pritrjuje tudi podatek iz nedavne študije OECD/EU (2019). V njej je bilo na podlagi podatkov raziskave GEM za obdobje 2014–2018 ugotovljeno, da so starejši pogosteje kot odrasla populacija lastniki ustaljenih podjetij. Njihov delež je v opazovanem obdobju v Evropski uniji znašal 8,5 %, kar je nad povprečjem deleža odrasle populacije (6,8 %). Največ ustaljene podjetniške aktivnosti najstarejše starostne skupine je zabeležila Grčija (14,0 %) (OECD/EU, 2019, str. 131). Mladih ustaljenih podjetnikov je bilo v istem obdobju v Evropski uniji zgolj 2,1 %, kar je bistveno pod povprečjem odrasle populacije (6,8 %). Največ mladih ustaljenih podjetnikov je bilo v Romuniji in Grčiji (prav tam, str. 104). 1 Na sliki 5.2 se pri seštevku »TEA – ustvariti spremembo v svetu«, »TEA – nadaljevati družinsko podjetje/tradicijo, »TEA – ustvariti premoženje oziroma večji dohodek« in »TEA – preživeti, saj so službe redke« za posamezno starostno skupino pojavi razhajanje v primerjavi s podatki v tabeli 5.1. Zgodnji podjetniki so namreč lahko izbrali več motivov hkrati. 74 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Slika 5.3: Podjetniška aktivnost v Sloveniji glede na starost 40 % upini 35 % tni sk 30 % ostar 25 % ov v s 20 % tnik 15 % 10 % totek podje 5 % Ods 0 % 18–24 let 25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let Nastajajoči in novi podjetniki Ustaljeni podjetniki GEM Slovenija 2019, APS V tabeli 5.2 prikazujemo ustaljeno podjetniško aktivnost po starostnih razredih in proučevanih skupinah držav. Tudi v tem prikazu kot najaktivnejša izstopa starostna skupina od 45 do 54 let. V Sloveniji je ta odstotek tudi precej nad povprečjem preostalih proučevanih skupin držav. Druga najpogosteje zastopana starostna skupina je v državah GEM, visokodohodkovnih gospodarstvih in evropskih državah starostna skupina od 35 do 44 let. V Sloveniji smo leta 2019, kot že rečeno, zabeležili odstopanje, in sicer je bila na drugem mestu po zastopanosti ustaljenih podjetnikov tokrat najstarejša starostna skupina. Njen delež je naraščal že tretje leto zapovrstjo (14,37 % leta 2017, 20,92 % leta 2018, 24,04 % leta 2019). Ta skupina podjetnikov je še zlasti pomembna, ker nakazuje na nujnost oblikovanja ustreznih ukrepov za prenos teh podjetij v lastništvo in upravljanje bodisi naslednikom iz vrst družine bodisi drugim zainteresiranim posameznikom in skupinam. Naraščanje deleža te starostne skupine je skladno z ugotovitvijo raziskave Slovenski podjetniški observatorij (Močnik et al., 2019), v kateri je bilo opozorjeno na vse bolj perečo problematiko menjave generacij lastnikov – menedžerjev in na z njo povezane izzive. Tabela 5.2: Odstotek ustaljenih podjetnikov po starostnih razredih in skupinah držav, GEM Slovenija 2019, APS Odstotek ustaljenih podjetnikov* Starost podjetnikov Slovenija GEM visokodohodkovna gospodarstva evropske države 18–24 let 0,74 6,35 4,04 3,15 25–34 let 17,85 19,04 16,29 16,56 35–44 let 22,60 25,86 25,38 26,44 45–54 let 34,77 28,31 30,91 30,89 55–64 let 24,04 20,81 23,76 22,96 *Izračunana so netehtana povprečja. 75 GEM SLOVENIJA 2019 Izpostavimo naj še izjemno majhen delež najmlajše starostne skupine v Sloveniji, kar pravzaprav nakazuje na skromno preživetveno moč podjetniških poizkusov najmlajših. Razlogi za opustitev poslovanja podjetja so različni, nekateri so pozitivni (na primer dobičkonosna prodaja podjetja), drugi negativni (nedobičkonosnost poslovanja). V obdobju 2014–2018 so mladi ustaljeni podjetniki v Evropski uniji kot najpogostejši razlog za prenehanje poslovanja navajali nedobičkonosnost poslovanja. Takšnih je bila skoraj četrtina (24,2 %). Mladi so pogosteje kot odrasla populacija med razlogi za prenehanje poslovanja navajali še osebne razloge (20,1 %) in drugo delo ali poslovno priložnost (16,1 %) (OECD/EU, 2019, str. 105). 5.2 Podjetništvo in mladi Generacija mladih bo v naslednjih letih predstavljala vse manjši del celotne aktivne populacije, zato jim kot ranljivi ciljni skupini posvečamo podrobnejšo obravnavo. Njihove vrednote, predstave in odnos do dela so drugačni kot v drugih generacijah, kar je tako za delodajalce kot oblikovalce vladnih politik in programov poseben izziv, saj je treba uvajati nove pristope tako upravljanja kakor tudi motiviranja mladih za različne oblike vstopa na trg dela. Najpogostejše značilnosti, ki opisujejo današnjo mladino, so prilagodljivost, odprtost in sproščenost, sposobnost hitrega prilagajanja na spremembe in pripravljenost delati v timu. Potrebujejo pogoste povratne informacije, odprto komunikacijo in so v koraku s časom in tehnologijami (Žorž in Hadalin, 2018; Bosma et al., 2020). Dejstvo, da so mladi v nasprotju s starejšimi generacijami v večji meri visoko izobraženi in tudi zasedajo »delovna mesta znanja«, za katera je značilno, da jih je mogoče opravljati z več mest in ki so v glavnem odvisna od znanja in kreativnosti zaposlenega in ne od vloženega denarja, predstavlja številne priložnosti za drugačen vstop na trg dela. Če torej na eni strani obstaja potencial za večji podjetniški angažma mladih, pa čas konjunkture, ko se je stanje brezposelnosti mladih od leta 2013 kontinuirano zmanjševalo (glej sliko 5.4), to vrsto karierne poti pravzaprav dela manj atraktivno. Slika 5.4: Število in delež mladih v registrirani brezposelnosti 21,6 19,9 20,3 20,1 99.615 85.060 78.534 75.292 21.530 16.968 15.924 15.169 dec. 2016 dec. 2017 dec. 2018 dec. 2019 Število brezposelnih mladih, 15–29 let Število vseh brezposelnih oseb Odstotek mladih v skupni brezposelnosti Vir: ZRSZ, 2020. 76 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Mlade v nadaljnji analizi zgodnje in ustaljene podjetniške aktivnosti obravnavamo kot posameznike do dopolnjenega 34. leta starosti. Podatke za Slovenijo primerjamo s podatki v treh proučevanih skupinah držav ( slika 5.5). Iz prikaza je viden zaostanek tako zgodnje kot ustaljene podjetniške aktivnosti mladih Slovencev v primerjavi s povprečjem držav GEM, visokodohodkovnih gospodarstev in evropskim povprečjem. Primerjava s podatki za leto 2018 nakazuje na velik upad zgodnje podjetniške aktivnosti mladih v Sloveniji (s 46,6 % leta 2018, kar je bilo na popolnoma primerljivi ravni s proučevanimi skupinami držav, na slabih 40 % leta 2019). Pri ustaljenih podjetnikih pa smo, ravno nasprotno, zaostanek iz leta 2018 (s 13,7 %) nadoknadili in se z 18,6 % povsem približali povprečju visokodohodkovnih gospodarstev (19,9 %) in evropskih držav (19,7 %). Slika 5.5: Odstotek nastajajočih in novih ter ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let 60 % 50 % 48,20 % 47,03 % 44,87 % ov 40 % 39,55 % tnik 30 % 25,01 % totek podje 20 % 18,59 % 19,96 % 19,72 % Ods 10 % 0 % Slovenija GEM Visokodohodkovna Evropske države gospodarstva Odstotek ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let Odstotek nastajajočih in novih podjetnikov, mlajših od 34 let GEM Slovenija 2019, APS Na sliki 5.6 prikazujemo petletno dinamiko podjetniške aktivnosti mladih v treh fazah življenjskega cikla podjetja (nastajajoče, nove in ustaljene mlade podjetnike) v Sloveniji. Delež zgodnjih mladih podjetnikov se je v celotni odrasli populaciji leta 2019 ustalil pri 17,4 %. K dvigu indeksa TEA pri mlajših od 34 let je prispeval porast v številu novih podjetniških poizkusov (nastajajoči podjetniki), katerih delež se je v primerjavi z letom 2018 povečal za 1,2 %. Tudi raziskava OECD/EU na podlagi podatkov GEM za obdobje 2014–2018 kaže, da mladi v Evropski uniji v povprečju izkazujejo višjo raven nastajajoče podjetniške aktivnosti v primerjavi z odraslo populacijo. Največ nastajajočih podjetnikov so v tem obdobju zabeležili v Latviji (12,7 %) in Estoniji (13,9 %), najmanj pa v Španiji (2,2 %) in Bolgariji (2,5 %) (OECD/EU, 2019, str. 102). Kot je že bilo poudarjeno, se je v Sloveniji leta 2019 za 3,5 % povečala ustaljena podjetniška aktivnost mladih, kar je dober pokazatelj, saj kaže na višjo preživetveno raven teh podjetij. Med evropskimi državami sta v obdobju 2014–2018 imeli največ ustaljenih mladih podjetnikov Romunija (5,5 %) in Grčija (9,8 %) (prav tam, str. 104). 77 GEM SLOVENIJA 2019 Slika 5.6: Podjetniška aktivnost nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let 30 % upini, 25 % tni skos 20 % tar ov v s aslo populacijo 15 % tnik 10 % glede na odr 5 % totek podje Ods 0 % 2015 2016 2017 2018 2019 Odstotek nastajajočih podjetnikov, mlajših od 34 let Odstotek novih podjetnikov, mlajših od 34 let TEA, mlajši od 34 let Odstotek ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let GEM Slovenija 2019, APS Vključenost mladih v izobraževanje v Sloveniji je velika, dosežena izobrazba odraslega prebivalstva pa visoka. Po podatkih UMAR-ja kažejo kazalniki kakovosti znanja v mednarodni primerjavi na nadpovprečne dosežke mladih in podpovprečne dosežke odraslih. Rezultati na področju bralne in matematične pismenosti mladih, ki je posredni kazalnik kakovosti izobraževanja, so se po podatkih raziskave PISA 2015 (OECD, 2016a) v primerjavi s predhodno raziskavo PISA 2012 (OECD, 2013) precej izboljšali. Za razliko od mladih, ki v mednarodni primerjavi dosegajo nadpovprečne rezultate, pa so po podatkih raziskave PIAAC (OECD, 2016b) besedilne, matematične in digitalne spretnosti odraslih, ki so posreden kazalnik kakovosti in so pomembne za njihovo vključevanje v družbo ter kakovostno delo, majhne (UMAR, 2019, str. 28). V luči opisanega stanja poglejmo še rezultate izobrazbene ravni zgodnjih podjetnikov v starostnih skupinah od 18 do 34 let in od 35 do 64 let ( slika 5.7). Za namen primerjave smo izobrazbene ravni združili v dve skupini: zgodnje podjetnike z največ srednješolsko izobrazbo in tiste z več kot srednješolsko izobrazbo. Obe starostni skupini izkazujeta višjo raven bolje izobraženih posameznikov, kar je dober pokazatelj potenciala za udejanjanje ambicioznejših oblik podjetniške aktivnosti. 78 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Slika 5.7: Izobrazbena raven nastajajočih in novih podjetnikov po starostnih skupinah od 18 do 34 let in od 35 do 64 let 100 % ov 90 % tnik 80 % 70 % 57,30 % 64,70 % 60 % 50 % 40 % tajajočih in novih podje 30 % 20 % 42,70 % 35,30 % totek nas 10 % Ods 0 % 18–34 let 35–64 let Več kot srednješolska izobrazba Največ srednješolska izobrazba GEM Slovenija 2019, APS 5.3 Spol Prispevek žensk h globalnemu gospodarskemu razvoju že dolgo ni več vprašljiv. Analiza raziskovalnega centra Pew kaže, da predstavljajo ženske 40 % delovne sile v 80 državah sveta in pokrivajo širok razpon, od 13,4 % v Katarju do 52,2 % v Malaviju (Fetterolf, 2017). Ženske nadzorujejo več kot 20 bilijonov dolarjev letne potrošnje, ta številka pa se bo v prihodnjih petih letih povečala na skoraj 28 bilijonov dolarjev (Silverstein in Sayre, 2009). Zadnje posebno poročilo GEM o ženskem podjetništvu (Elam et al., 2019) izpostavlja, da razlike med spoloma obstajajo v vseh proučevanih regijah sveta. Na ravni držav je bilo devet držav takšnih, v katerih so ženske izkazovale enako ali višjo raven zgodnje podjetniške aktivnosti v primerjavi z moškimi. V Ekvadorju in Vietnamu je bila zgodnja podjetniška aktivnost žensk za približno 10 % večja od moške. Približno uravnoteženo sliko zgodnje podjetniške aktivnosti pa so izkazovali Angola, Indonezija, Kazahstan, Madagaskar, Panama, Katar in Tajska. Slovenija je bila izpostavljena kot ena izmed držav z največjo vrzeljo med spoloma glede zgodnje podjetniške aktivnosti. V nadaljevanju prikazujemo zgodnjo podjetniško aktivnost glede na starost in spol v Sloveniji. Za razliko od preteklih let je bila leta 2019 tako med moškimi kakor tudi med ženskami zgodaj podjetniško najaktivnejša skupina mladih v starosti od 25 do 34 let. Drugo najaktivnejše starostno obdobje med ženskimi zgodnjimi podjetnicami je starostno obdobje od 45 do 54 let. Izpostaviti velja majhen delež podjetnic srednjih let (od 35 do 44 let) in zastopanost zgodaj podjetniško aktivnih žensk v najstarejši starostni skupini, v kateri so ženske skoraj za cel odstotek presegle moške. Sklenemo lahko, da so k zgodnji podjetniški aktivnosti leta 2019 največ prispevali mladi v starosti od 25 do 34 let. Ta starostna skupina izkazuje tudi najmanjšo vrzel med spoloma. Podatki jasno kažejo, da je za nastanek podjetniške vrzeli med spoloma v največji meri zaslužna starostna skupina žensk srednjih let (od 35 do 44 let), saj je bila leta 2019 njihova podjetniška aktivnost skoraj trikrat manjša od moške v isti starostni skupini. Gre za pomemben podatek za oblikovalce vladnih politik in programov. Ukrepi za spodbujanje ženskega podjetništva so, kot kaže, obrodili sadove med mladimi. Dodatna spodbuda je potrebna za srednjo starostno skupino, da bi intenzivirali njihovo vključevanje v podjetniško aktivnost. 79 GEM SLOVENIJA 2019 Slika 5.8: Podjetniška aktivnost v Sloveniji glede na starost in spol 16 % 14 % a tv tals 12 % ebiv 10 % ga pr 8 % asle ti od 18 do 64 leos 6 % tar ttek odr v s 4 % Ods 2 % 0 % 18–24 let 25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let Moški Ženske Skupaj GEM Slovenija 2019, APS Dodaten vpogled v zgodnjo podjetniško aktivnost žensk podajamo v tabeli 5.3, v kateri podatke za petletno obdobje primerjamo s podatki v proučevanih skupinah držav. Leta 2019 se je zastopanost žensk v zgodnji podjetniški aktivnost izboljšala za kar 6 odstotnih točk. S tem rezultatom se je Slovenija zelo približala povprečju vključenosti žensk v zgodnjo podjetniško aktivnost proučevanih skupin držav. Zaostanek za povprečjem evropskih držav je le še 3-odstoten. Slovenija se je med 50 proučevanimi državami sveta leta 2019 po vključenosti žensk v zgodnjo podjetniško aktivnost uvrstila na 42. mesto. Med evropskimi državami je zasedla 18. mesto med 21, ki so bile vključene v raziskavo. Najmanj žensk je bilo zgodaj podjetniško aktivnih v Pakistanu, Italiji in na Japonskem, največ pa v Ekvadorju, Čilu in Braziliji. Tudi leta 2019 je bilo v treh državah več nastajajočih in novih podjetnic v primerjavi s podjetniki: na Madagaskarju, v Katarju in Saudovi Arabiji. Podatki o deležu zgodnje podjetniške aktivnosti žensk in moških so za 50 držav GEM prikazani v prilogi 3, v tabeli 3. Tabela 5.3: Odstotek nastajajočih in novih podjetnic med vsemi podjetniki v obdobju 2015–2019, GEM Slovenija 2019, APS Odstotek podjetnic Slovenija GEM Visokodohodkovna gospodarstva Evropske države 2015 27,9 39,5 35,2 36,4 2016 30,6 39,5 36,9 37,3 2017 30,5 40,6 37,7 38,0 2018 30,1 39,9 39,2 36,7 2019 36,1 40,7 40,7 39,1 *Izračunana so netehtana povprečja. Na sliki 5.9 prikazujemo primerjavo razmerja zastopanosti moških in žensk v zgodnji podjetniški aktivnosti v evropskih državah. Leta 2019 so največjo zgodnjo podjetniško aktivnost žensk zabeležili v Španiji (48,46 %), na Poljskem (47,24 %) in v Grčiji (46,5 %). Najmanj aktivne so bile v primerjavi z moškimi nastajajoče in nove podjetnice v Severni Makedoniji (26,7 %), na Norveškem (30,8 %) in na Švedskem (35,6 %). 80 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Slika 5.9: Zgodnja podjetniška aktivnost moških in žensk (v evropskih državah GEM) 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % a a a a a a a g a a čija tvija jsk verna Irsk vešk Ciper Švic Italija anija vašk alsk ašk La emsk Rusija Gr anija Se edonija Pol Hr Šp Nor Švedsk Nemčija Slovenija Slov oz Belorusija Mak a Brit Portug Luksembur Niz Velik Delež žensk Delež moških GEM Sloveija 2019, APS Nekoliko drugačen pogled na zgodnjo podjetniško aktivnost med spoloma daje prikaz zgodnje podjetniške aktivnosti moških in žensk v celotni populaciji. Odstotek nastajajočih in novih podjetnic se je v primerjavi z letom 2018 zvišal s 3,8 % na 5,6 %. Posledično imamo v Sloveniji ugodnejše primerjalno razmerje med spoloma. Na vsakih 10 podjetnikov je v Sloveniji le 5,7 podjetnice. Povprečje evropskih držav je nekoliko ugodnejše: na vsakih 10 podjetnikov v Evropi je 6,3 podjetnice ( slika 5.10). Največ zgodnje podjetniške aktivnosti žensk v celotni populaciji je med evropskimi državami izkazala Latvija (11,3 %). Podatki zgodnje podjetniške aktivnosti moških in žensk v celotni populaciji za 50 držav GEM so v prilogi 3, v tabeli 3. Slika 5.10: Zgodnja podjetniška aktivnost med spoloma Slovenija RAZMERJE MED SPOLOMA: Zgodnja podjetniška aktivnost žensk: 11,3 % 2019 Latvija ima najvišjo 5,6 10 6,3 10 zgodnjo Slovenija Evropske države podjetniško aktivnost na vsakih na vsakih žensk med 4,3 % 3,8 % 5,6 % 10 podjetnikov je 10 podjetnikov je evropskimi 2017 2018 2019 5,6 podjetnice 6,3 podjetnice državami GEM Slovenija 2019, APS 81 5,6 % GEM SLOVENIJA 2019 Podatki o ustaljeni podjetniški aktivnosti žensk kažejo precej bolj primerljivo sliko Slovenije v luči proučevanih skupin držav. Zaostanek za povprečjem evropskih držav je minimalen. Manjša vrzel med spoloma, ki se v Sloveniji že nekaj let odraža med ustaljenimi podjetnicami, je pravzaprav dober pokazatelj preživetvene sposobnosti podjetij, ki jih vodijo ženske. Tudi globalna GEM-ova raziskava ženskega podjetništva izpostavlja, da se v Evropi vrzel med spoloma glede ustaljene podjetniške aktivnosti zmanjšuje (Elam et al., 2019). Po podatkih študije OECD/EU za obdobje 2014–2018 sta med evropskimi državami imeli največ ustaljene podjetniške aktivnosti žensk Grčija in Švica, najmanj pa Belgija in Francija. Vrzel med spoloma je bila prisotna v vseh državah, največjo razliko pa so izkazale Grčija, Litva in Danska (OECD/EU, 2019, str. 59). Tabela 5.4: Odstotek ustaljenih podjetnic med vsemi podjetniki v obdobju 2015–2019, GEM Slovenija 2019, APS Odstotek podjetnic Slovenija GEM Visokodohodkovna gospodarstva Evropske države 2015 26,6 35,5 33,9 33,7 2016 26,1 35,2 33,3 33,5 2017 29,6 35,8 32,2 33,6 2018 34,6 36,2 35,6 36,0 2019 33,6 34,6 34,3 33,9 *Izračunana so netehtana povprečja. Nedvomno ostaja dejstvo, da so ženske manj podjetniško aktivne v primerjavi z moškimi. Pogosto tudi poslujejo v drugih dejavnostih in na drugačen način kot moški. Razlikujejo se tudi glede motivacije in namer, zaradi katerih se podajajo v podjetništvo. Tako na primer pogosteje kot moški med motivi za podjetniško aktivnost navajajo prožen delovni čas (OECD/EU, 2019, str. 51). Prav motivacija za podjetniško udejstvovanje je ključen diferenciator kakovosti podjetniške aktivnosti. Ni namreč vsaka oblika podjetništva enako zaželena. V novi kategorizaciji motivov za podjetništvo je kot ena izmed možnosti navedeno »preživetje, saj so službe redke«. Gre za kriterij, ki kaže na najmanj zaželeno obliko podjetniške motivacije, saj nakazuje na manj ambiciozen podjetniški potencial. Na sliki 5.11 prikazujemo delež tega motiva v celotni zgodnji podjetniški aktivnosti žensk za evropske države. Rezultati so zelo zgovorni. Če smo namreč Latvijo izpostavili kot državo z najvišjo ravnijo zgodnje podjetniške aktivnosti v Evropi, podatek glede motiva kaže, da to državo tudi v največji meri, med evropskimi državami, spodbuja preživetveni motiv, ker ni drugih možnosti zaposlovanja. Slovenija se je po tem motivu uvrstila pod evropsko povprečje, na 11. mesto med 21 proučevanimi državami. Najmanj takega podjetništva je bilo na Poljskem in Norveškem. Nadaljnja primerjava motivacije za podjetniško aktivnost med spoloma je pokazala, da se v kar 36 državah med 50 proučevanimi državami GEM ženske v primerjavi z moškimi bolj strinjajo s trditvijo, da so začele s poslom, ker želijo v svetu nekaj spremeniti. V Sloveniji so bili moški v primerjavi z ženskami izraziteje motivirani s potrebo po spreminjanju sveta. Utemeljitev ciljno usmerjenih politik in programov za pospeševanje ženskega podjetništva in podpora ženskam pri ustanavljanju podjetij in samozaposlovanju na splošno temelji na naslednjih argumentih. Ženske so v podjetništvu premalo zastopane v primerjavi z moškimi. Zapolnitev te vrzeli bi nedvomno prispevala h gospodarskemu napredku družbe in posameznika – žensk. Raziskave kažejo (McCracken et al., 2015; Klyver et al., 2012b), da so ključne ovire za žensko podjetništvo institucionalne in tržne nepopolnosti. Mednje uvrščamo 82 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV družbene odnose, ki ženske odvračajo od ustanavljanja podjetij ali pa jim sugerirajo podjetniško udejstvovanje v zgolj nekaterih dejavnostih (npr. sektor osebnih storitev). Pogosto navajane ovire so tudi dostop do ustreznih virov (na primer finance, spretnosti, znanja). Razlike med spoloma so nedvomne in so tudi zelo koristne za raznolikost podjetništva, zato si oblikovalci politik ne bi smeli prizadevati za njihovo odpravo, pač pa se osredotočiti na odstranjevanje institucionalnih ovir, ki bi lahko negativno vplivale na motivacijo in namere žensk pri vstopu v podjetništvo. Slika 5.11: Zgodnja podjetniška aktivnost žensk – preživeti, saj so službe redke (v evropskih državah GEM) 10 % 9 % 8 % e) 7 % ensk 6 % 5 % 4 % (% od TEA – ž 3 % 2 % 1 % 0 % a a a a g a a a a a jsk čija vešk Italija anija verna Gr Švic Irsk anija Ciper alsk ašk tvija Pol vašk emsk Rusija La Švedsk Nemčija Šp Se edonija Hr Nor oz Belorusija Slovenija Slov a Brit Niz Mak Luksembur Portug Velik Delež TEA (% od TEA – ženske) Povprečje GEM Slovenija 2019, APS 5.4 Izobrazba H kakovosti podjetniške aktivnosti v nacionalnem gospodarstvu bistveno prispeva izobrazbena raven prebivalstva (Solomon et al., 2008; Raposo in do Paco, 2011). V Sloveniji je delež terciarno izobraženih večji kot v povprečju EU v vseh starostnih skupinah, razen v najstarejši (55–64 let). Najbolj odstopa v najmlajši starostni skupini (25–34 let), v kateri je delež mladih (30–34 let) že več let večji od cilja strategije EU 2020. Kljub ugodnim gibanjem deleža terciarno izobraženih mladih je ob staranju prebivalstva in neskladjih na trgu dela prisoten problem zagotavljanja dovolj velikega števila mladih z ustreznimi znanji za spopadanje z razvojnimi izzivi (UMAR, 2019). Eden takšnih je spodbujanje kakovostne podjetniške aktivnosti. Izpostavimo naj še dejstvo, da je med terciarno izobraženimi večji delež žensk, razlika med spoloma je celo večja kot v povprečju Evropske unije. Ob majhni podjetniški aktivnosti žensk gre za pomemben indikator potenciala, ki bi ga bilo vredno izkoristiti. Številne raziskave potrjujejo, da se v podjetništvo v večji meri vključujejo posamezniki, ki verjamejo, da imajo znanje in sposobnosti in da obvladujejo veščine, potrebne za podjetništvo, kot pa tisti, ki tega samozaupanja nimajo (Arenius in Minitti, 2005). Samozaupanje ljudi v njihovo lastno znanje in veščine, potrebne za podjetništvo, se krepi z njihovo udeležbo v podjetniškem izobraževanju in usposabljanju. Podjetniško izobraževanje naj bi spodbujalo podjetniško aktivnost z izboljšanjem kognitivnih sposobnosti, potrebnih za izkoriščanje poslovnih 83 GEM SLOVENIJA 2019 priložnosti in ustanavljanje novih podjetij (DeTienne in Chandler, 2004; Honig, 2004). Če študente izpostavimo izkustvenemu prepoznavanju in uresničevanju poslovne priložnosti, se lahko naučijo ponotranjiti teorije in tehnike, ki so potrebne za zagon podjetja. Zaradi tovrstnih kognitivnih učinkov podjetniško izobraževanje krepi odkrivanje ali identificiranje poslovnih priložnosti (Parker, 2006). Podjetniško izobraževanje lahko veča podjetniško aktivnost tudi s kulturnimi učinki vpliva na stališča in namere posameznika (Peterman in Kennedy, 2003). Čeravno je Evropska komisija že januarja 2013 v akcijskem načrtu Podjetništvo 2020 kot glavni cilj navedla obuditev podjetništva v Evropi, pospeševanje ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetništva pa skozi prizmo podjetniškega izobraževanja postavila kot ključno prioriteto strateških ciljev Unije (Evropska komisija, 2013), v raziskavi GEM še vedno ugotavljamo, da je prav slednje v Sloveniji eno izmed slabo razvitih področij izobraževanja na vseh ravneh. Izobrazbeno strukturo nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov v primerjavi z nepodjetniki prikazujemo na sliki 5.12. Iz prikaza je razvidno, da so najvišje izobraženi nastajajoči in novi podjetniki, kar je spodbuden podatek, saj kaže na potencialno kakovostnejše in smelejše podjetniške poizkuse. Rezultat je seveda skladen tudi z visoko ravnijo terciarno izobraženih posameznikov v Sloveniji in dvigom zgodnje podjetniške aktivnosti žensk, ki so tudi sicer v povprečju višje izobražene od moških. V primerjavi z letom 2018 se je delež zgodnjih podjetnikov z več kot srednješolsko izobrazbo povečal s 57 % leta 2018 na 62 % leta 2019. Med ustaljenimi podjetniki in nepodjetniki v izobrazbeni strukturi ni bistvenih razlik v primerjavi s preteklimi leti. Slika 5.12: Izobrazba nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov ter nepodjetnikov Nastajajoči in novi podjetniki 6,00 % 30,70 % 16,80 % 44,90 % Ustaljeni podjetniki 9,00 % 44,00 % 11,80 % 33,00 % Nepodjetniki 12,30 % 41,70 % 14,10 % 27,00 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Odstotek podjetnikov Dokončana osnovna šola ali manj Dokončana poklicna šola Srednješolska izobrazba Višješolska strokovna izobrazba Visokošolska ali univerzitetna ali višja izobrazba GEM Slovenija 2019, APS 5.5 Dohodek Razpoložljivost dohodka je eden pomembnejših kriterijev (ob motivaciji, podjetniških zmogljivostih in spodbudnem podjetniškem okolju), ki vplivajo na potencial kakovosti podjetniške aktivnosti. Sklepamo namreč lahko, da bodo premožnejši posamezniki ustanavljali in vodili podjetja z večjim potencialom rasti. V raziskavi GEM obravnavamo zgodnjo in ustaljeno podjetniško aktivnost v odvisnosti od razpoložljivega dohodka podjetnikov v treh dohodkovnih razredih (spodnja, srednja in zgornja tretjina). Podrobnejši prikaz dohodkovnih ravni za skupine 84 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV nastajajočih, novih in zgodnjih podjetnikov za leti 2018 in 2019 je podan v GEM-ovi preglednici značilnosti podjetništva v Sloveniji v drugem poglavju ( tabela 2.1). Na sliki 5.13 izpostavljamo primerjavo deleža podjetnikov iz najvišjega dohodkovnega razreda za leti 2018 in 2019. Leta 2019 je bilo zaznati krepitev tako zgodnje kot ustaljene podjetniške aktivnosti v najvišjem dohodkovnem razredu, kar je dober pokazatelj potenciala kakovostnejših oblik podjetniškega udejstvovanja. Nakazuje na višjo raven lastnih finančnih virov za izkoriščanje podjetniških priložnosti ter več kredibilnosti za morebitno poseganje po drugih oblikah kapitala. Takšno dogajanje seveda ni presenetljivo, saj je skladno z oživitvijo gospodarske aktivnosti in posledičnim naraščanjem bruto razpoložljivih dohodkov slovenskih gospodinjstev. Po podatkih UMAR-ja struktura razpoložljivega dohodka gospodinjstev kaže, da imajo slovenska gospodinjstva v primerjavi s povprečjem Evropske unije precej manj prihodkov iz lastnine (dohodkov od obresti, dividend in najemnin od stanovanj), posledično pa je večji delež dohodkov od dela, kamor sodijo tudi dohodki od podjetniške aktivnosti. Poudarimo naj, da ima Slovenija nizko stopnjo dohodkovne neenakosti, na kar v največji meri vpliva obdavčitev dohodkov gospodinjstev, ki je močno progresivna (UMAR, 2019, str. 36). Slika 5.13: Delež nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov v najvišjem dohodkovnem razredu Najvišji dohodkovni razred 2018: 48 % 2018: 51 % 2019: 58 % 2019: 56 % Novi in nastajajoči Ustaljeni podjetniki podjetniki GEM Slovenija 2019, APS Ker dohodkovni položaj posameznika vpliva na njegovo vključenost v izobraževanje in učne dosežke v celotnem življenju (OECD, 2016a), nedvomno prispeva tudi h kakovosti podjetniške aktivnosti posameznikov z različnih dohodkovnih ravni. Za nekoliko natančnejši vpogled prikazujemo na sliki 5.14 podjetniško aktivnost zgodnjih in ustaljenih podjetnikov glede na razpoložljivi dohodek v vseh treh proučevanih razredih. Podatke prikazujemo v deležu od celotne populacije. Leta 2019 je bil za razliko od preteklih let delež nastajajočih in novih ter ustaljenih podjetnikov v posameznem dohodkovnem razredu precej usklajen. 85 Slika 5.14: Podjetniška aktivnost glede na dohodek v celotni populaciji 14 % a 12 % 11,72 % tv 11,21 % als t 10 % ebiv 8 % ga pr 6,62 % 6,39 % asle ti od 18 do 64 le 6 % os 4,37 % tar 4 % totek odr v s 3,27 % Ods 2 % 0 % Spodnja tretjina Srednja tretjina Zgornja tretjina Nastajajoči in novi podjetniki Ustaljeni podjetniki GEM Slovenija 2019, APS Podjetniške aspiracije 6 Ključna spoznanja • V raziskavi GEM je bilo ugotovljeno, da je bilo Sloveniji leta 2019 zelo ambicioznih nastajajočih in novih podjetnikov 15 %, kar je povišanje za tri odstotne točke glede na predhodno leto . Med take podjetnike štejemo tiste, ki pričakujejo, da bo število delovnih mest v njihovem podjetju čez pet let preseglo število deset in da bodo hkrati v tem obdobju dosegli vsaj 50-odstotno rast števila zaposlenih . Ta rezultat za Slovenijo negativno odstopa od ambicioznosti podjetnikov v drugih proučevanih skupinah držav . • V Sloveniji je v celotni populaciji večji delež takšnih podjetnikov, ki niso zaposlovalci in tudi ne načrtujejo postati dejanski zaposlovalci . Medtem ko v Sloveniji ustvarja ali načrtuje ustvariti delovna mesta 5,77 % podjetnikov, je ta delež v državah GEM 10,22 %, v državah visokodohodkovnih gospodarstev 9,89 % in v evropskih državah 6,93 % . • Leta 2019 se je delež nastajajočih in novih podjetij, ki menijo, da je več kot 25 % kupcev njihovih izdelkov ali storitev iz tujine, zmanjšal za 6 odstotnih točk (z 29 % leta 2018 na 23 % leta 2019) . Ta delež pa je še vedno malo večji kot v posameznih skupinah držav (države GEM 13 %, države iz skupine visokodohodkovnih gospodarstev 16 %, evropske države 18 %) . • V raziskavi GEM je bilo ugotovljeno, da so slovenska nastajajoča in nova podjetja nadpovprečno osredotočena na kupce v mednarodnem okolju, saj več kot polovica podjetnikov poroča, da imajo mednarodne kupce (51 % podjetij) . V drugih skupinah držav je delež prisotnosti kupcev izven lokalnih in nacionalnih okolij precej manjši, in sicer v državah GEM 26 %, v skupini držav visokodohodkovnih gospodarstev 32 % in v evropskih državah 37 % . • V raziskavi GEM je bilo ugotovljeno, da je 0,79 % posameznikov med odraslimi prebivalci Slovenije, katerih podjetja dosegajo vsaj mednarodno raven trga, hkrati pa so tudi njihovi proizvodi ali procesi novost na mednarodnem trgu . S tem se Slovenija uvršča nad povprečje evropskih držav, vključenih v raziskavo GEM . 87 GEM SLOVENIJA 2019 6.1 Ambicioznost podjetnikov Ambiciozni podjetniki in njihova hitro rastoča, inovativna in v mednarodni prostor usmerjena podjetja ustvarjajo nadpovprečno dodatno vrednost in največ novih delovnih mest, zato so za gospodarstvo in družbo zelo dragocen element. Prav zato je za vsako družbo izjemnega pomena, da ima čim večji delež teh motiviranih in v rast podjetij usmerjenih podjetnikov, ki tudi zelo dosti prispevajo h gospodarski rasti in razvoju (Wennekers et al., 2010; Estrin, Korosteleva in Mickiewicz, 2014). Žal so taka podjetja zelo redka, saj v populaciji podjetij predstavljajo zelo majhen delež. Tako je na primer po podatkih Brava-Biosce in sodelavcev (2013) v Veliki Britaniji delež hitro rastočih podjetij, ki zaposlujejo 10 in več oseb, znašal skromnih 6,4 %, pri čemer so ta podjetja zagotavljala kar 64 % vseh delovnih mest. Številne empirične študije potrjujejo, da je raven podjetniških ambicij podjetnikov zelo pomembno povezana z rastjo podjetij (Kolvereid in Bul vag, 1996; Baum, Locke in Kirkpatrick, 1998; Baum, Locke in Smith, 2001; Wiklund in Shepherd, 2003; Delmar in Wiklund, 2008). Namere podjetnika po rasti podjetja so rezultat njegove zavestne in načrtovane aktivnosti. Vsi načrti za rast se žal vedno ne realizirajo, saj podjetnikom ne uspe zagotoviti vseh ustreznih virov, ne dobijo pozitivnega odziva na trgu ali pa naletijo na druge ovire v poslovnem okolju, v katerem delujejo. Prihodnost novega podjetja je torej zelo negotova, vendar lahko verjetnost uspeha povečajo ustrezna pričakovanja in aktivnosti. Za trajnostni uspeh in rast podjetja je namreč pomembno, da je podjetje že v zgodnjih fazah usmerjeno v mednarodno okolje, pri čemer razvija in trži mednarodno konkurenčne izdelke ali storitve ter išče kupce v mednarodnem okolju, podjetnik pa ima ambiciozne načrte in pričakovanja glede obsega poslovanja in zaposlovanja. Pozitivne namere podjetnika za rast so torej pomembne že od vsega začetka procesa izgradnje podjetja, če ne že tudi pred zagonom podjetja, ko podjetnik začenja s prvimi aktivnostmi za realizacijo podjema (Zieba, 2017). Pri tem so zanimive ugotovitve Bagerja in Schotta (2004), ki sta v svoji študiji ugotavljala, da se raven aspiracij podjetnikov po rasti po zagonu podjetja znižuje, saj so bile izmerjene aspiracije po rasti nastajajočih podjetnikov značilno večje od aspiracij po rasti že uveljavljenih podjetnikov. Čeprav razlogi še niso povsem raziskani in pojasnjeni, pa – kot navaja Zieba (2017) – raziskovalci iščejo razloge tako v naravni selekciji podjetnikov kot tudi v prilagajanju oziroma spreminjanju ambicij podjetnikov v procesu zagona in izgradnje podjetja. Po eni razlagi torej trg najprej izloči tiste z največjimi aspiracijami po rasti, ki morajo za svoj uspeh pritegniti več resursov v samem obsegu in tudi več zelo specifičnih, kar je povezano z večjim tveganjem za neuspeh. Prav tako vidijo razloge v dejstvu, da so velike aspiracije po rasti tipično povezane z inovativnejšimi podjemi in ne povsem tradicionalnimi dejavnostmi, ki po eni strani omogočajo doseganje večje rasti, po drugi strani pa so bistveno bolj tvegani in je verjetnost propada podjema bistveno večja. Po drugi razlagi pa se podjetniki v procesu zagona in izgradnje podjetja prilagajajo oziroma spreminjajo svoje ambicije (praviloma navzdol), in sicer na osnovi podjetniških izkušenj, ki si jih posamezni podjetnik pridobiva s poslovanjem podjetja tako iz notranjih kot iz zunanjih dejavnikov poslovnega okolja. V okviru raziskave GEM želimo meriti in bolje razumeti raven aspiracij podjetnikov po rasti v zgodnji podjetniški aktivnosti in jih primerjati z drugimi poslovnimi okolji ter na ta način iskati vire in vzvode izboljšav. Raven aspiracij podjetnikov po rasti merimo s pomočjo njihovih subjektivnih ocen o tem, koliko dodatnih delovnih mest bo njihovo podjetje zagotovilo v naslednjih petih letih. S svojimi raziskovalnimi rezultati želimo pomagati oblikovalcem vladnih politik in ukrepov, ki spodbujajo te namere oziroma olajšujejo njihovo udejanjanje v praksi. 88 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV V tabeli 6.1 so prikazani deleži najambicioznejših podjetnikov v Sloveniji in v proučevanih skupinah držav. Ambicioznost slovenskih nastajajočih in novih podjetnikov negativno odstopa od pričakovanj kolegov iz preostalih skupin držav. Tako podjetniki iz skupine držav visokodohodkovnih gospodarstev izkazujejo precej višjo stopnjo ambicioznosti, saj je znotraj TEA dobrih 22 % takšnih, ki pričakujejo, da bo njihovo podjetje ustvarilo 10 ali več delovnih mest v petih letih od zagona podjetja (v Sloveniji je ta delež leta 2019 znašal slabih 15 %, leta 2018 pa dobrih 12 %). Tabela 6.1: Ambicioznost podjetnikov po skupinah držav, GEM Slovenija 2019, APS Visoko- Slovenija GEM dohodkovna Evropske gospodarstva države Odstotek podjetnikov v TEA, ki pričakujejo, da bo njihovo podjetje ustvarilo 10 ali več 14,78 % 20,55 % 22,21 % 19,04 % delovnih mest v petih letih od zagona podjetja* Odstotek podjetnikov v celotni populaciji, ki pričakujejo, da bodo ustvarili 19 ali več 0,39 % 1,65 % 1,87 % 1,13 % delovnih mest v petih letih od zagona podjetja** * Ali v petih letih od tega trenutka, če podjetje že posluje, pri čemer se dodatno zahteva, da znaša rast števila delovnih mest vsaj 50 %. ** Ali v petih letih od tega trenutka, če podjetje že posluje. Še večje relativne razlike med Slovenijo in proučevanimi skupinami držav po ambicioznosti podjetnikov zasledimo pri še bolj ambiciozno zastavljenem cilju, da bi ustvarili 19 ali več novih delovnih mest v petih letih. To vprašanje GEM analizira na ravni celotne populacije. Če je v Sloveniji 0,39 % anketirancev prepričanih, da lahko v petih letih ustvarijo 19 ali več delovnih mest, je ta delež v državah GEM in visokodohodkovnih gospodarstvih več kot štirikrat večji. V primerjavi s skupino evropskih držav (1,13 %) je zaostanek samo nekoliko manjši. Na sliki 6.1 so prikazana pričakovanja evropskih nastajajočih in novih podjetnikov glede vprašanja, ali bo v njihovem podjetju čez pet let več kot pet delovnih mest. Delež takšnih nastajajočih in novih podjetnikov v Sloveniji je leta 2019 znašal 23 %. S tem se je Slovenija uvrstila v najmanj ambiciozno tretjino evropskih držav, vključenih v raziskavo GEM. Največji delež ambicioznih podjetnikov med evropskimi državami so leta 2019 izkazovali Rusija (44 %), Irska (43 %), Severna Makedonija (40 %) ter Latvija in Luksemburg (39 %). Najmanjši delež ambicioznosti glede števila zaposlenih čez pet let pa so v skupini evropskih držav izražali nastajajoči in novi podjetniki v Španiji in Grčiji (19 %), na Švedskem (20 %) in na Portugalskem (22 %). Dolgoročno gledano, lahko v Sloveniji zaznavamo zmanjševanje ambicioznosti podjetnikov, a se je v zadnjem letu na srečo ponovno okrepila za 4 odstotne točke. Sicer je delež ambicioznih podjetnikov leta 2018 znašal 19 %, leta 2017 22 %, leta 2016 33 %, leta 2015 24 %, leta 2014 29 % in leta 2013 35 %. Če Slovenijo primerjamo s posameznimi skupinami držav, kar prikazujemo na sliki 6.2, so se razlike v pričakovanjih več kot petih delovnih mest v njihovem podjetju čez pet let v zadnjem letu še povečale. V Sloveniji so se pričakovanja povečala za okrog 4 odstotne točke, v drugih skupinah držav pa je povečanje večje (v državah GEM s 26 % leta 2018 na 32 % leta 2019, v skupini držav visokodohodkovnih gospodarstev s 27 % leta 2018 na 34 % leta 2019 in v evropskih državah s 24 % na 30 %). 89 GEM SLOVENIJA 2019 Slika 6.1: Pričakovanja podjetnikov, da v petih letih ustvarijo več kot pet delovnih mest, v TEA (v evropskih državah GEM) 50 % 40 % ov 30 % tnik tajajočih in novih 20 % podje totek nas 10 % Ods 0 % a a a a a a a a g a anija čija alsk ašk jsk tvija vešk vašk Italija anija Švic Ciper Irsk Gr verna Šp emsk Pol La Švedsk oz Hr Nemčija Slovenija Nor Slov Se edonija Rusija Belorusija a Brit Portug Niz Mak Luksembur Velik Več kot 5 novih delovnih mest čez 5 let Povprečje GEM Slovenija 2019, APS Slika 6.2: Načrti podjetnikov o zaposlovanju po skupinah držav Visokodohodkovna Evropske Slovenija GEM gospodarstva države + 4 % + 6 % + 7 % + 6 % 34 % 26 % 32 % 27 % 19 % 23 % 24 % 30 % 2018 2019 2018 2019 2018 2019 2018 2019 GEM Slovenija 2019, APS Kot kažejo podatki v tabeli 6.2, lahko večje razlike zaznamo tudi na ravni vseh anketirancev (18–64 let), vključenih v TEA. V Sloveniji je 5,77 % oseb poročalo, da že ustvarjajo delovna mesta oziroma jih bodo vsaj v naslednjih petih letih od zagona podjetja (ali v petih letih od tega trenutka, če podjetje že posluje) in bodo tako postali »podjetje zaposlovalec«. Tudi pri tej spremenljivki je delež slovenskih podjetnikov manjši v primerjavi z deležem v drugih skupinah držav (države GEM 10,22 %, države visokodohodkovnih gospodarstev 9,89 % in evropske države 6,93 %), kar tudi pomeni, da je v Sloveniji večji delež podjetnikov takšnih, da niso zaposlovalci in tudi ne načrtujejo postati dejanski zaposlovalci. 90 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Tabela 6.2: Načrti podjetnikov o zaposlovanju po skupinah držav, GEM Slovenija 2019, APS Visoko- Slovenija GEM dohodkovna Evropske gospodarstva države Odstotek podjetnikov v TEA, ki pričakujejo, da bo v njihovem podjetju čez pet let več kot pet 23,27 % 31,91 % 34,25 % 30,13 % delovnih mest Odstotek podjetnikov v celotni populaciji, ki že ustvarjajo delovna mesta oziroma jih bodo 5,77 % 10,22 % 9,89 % 6,93 % vsaj v naslednjih petih letih od zagona podjetja Na sliki 6.3 so prikazana pričakovanja odraslega prebivalstva v evropskih državah, vključenih v raziskavo GEM, glede na dejstvo, ali s svojo poslovno dejavnostjo že ustvarjajo delovna mesta oziroma ali pričakujejo, da bodo v naslednjih petih letih ustvarili vsaj eno delovno mesto. Delež takšnih odraslih prebivalcev je v Sloveniji leta 2019 znašal 5,77 %. S tem se je Slovenija v evropskem merilu uvrstila pod povprečje držav, vključenih v raziskavo GEM. Največji delež odraslih prebivalcev, ki že ustvarjajo delovna mesta ali verjamejo, da jih bodo ustvarjali v naslednjih petih letih, je v Latviji (12,37 %), na Cipru (10,59 %) in na Slovaškem (10,18 %), najmanjši delež pa v Italiji (2,32 %). Slika 6.3: Podjetniki, ki že zaposlujejo oziroma to načrtujejo, v celotni populaciji (v evropskih državah GEM) 14 % a v 12 % tvals t 10 % ebiv 8 % ga pr asle 6 % ti od 18 do 64 leos 4 % totek odr star Ods 2 % 0 % a a a a a g a a a a čija Italija anija jsk anija verna vešk Gr Švic alsk Irsk ašk vašk Ciper tvija Šp Pol emsk Rusija La Švedsk Se edonija Nor Nemčija Slovenija Hr Belorusija a Brit oz Slov Mak Niz Luksembur Portug Velik Zaposlitve danes ali čez pet let v TEA Povprečje GEM Slovenija 2019, APS 6.2 Usmerjenost v mednarodni prostor Rasti podjetja praviloma ni mogoče zagotoviti s poslovanjem na majhnem lokalnem ali nacionalnem tržišču. Če je podjetje locirano v majhni državi, je skorajda nujno, da je usmerjeno v mednarodni prostor. To še posebej velja za države, kot je Slovenija. Pri tem se morajo podjetniki proaktivno soočati z odkrivanjem in zadovoljevanjem priložnosti v povezavi s tujimi trgi, kar je 91 GEM SLOVENIJA 2019 povezano s številnimi tveganji, istočasno pa tudi s potencialno rastjo podjetja (Estrin et al., 2014). Trženje proizvodov v mednarodnem okolju je povezano tudi s ponudbo podjetja; ta mora temeljiti na inovativnih storitvah ali izdelkih, ki jih mora podjetje ponujati po konkurenčnih cenah. Za raziskavo GEM so bila leta 2019 redefinirana raziskovalna vprašanja, s katerimi se proučujeta stopnja mednarodnosti poslovanja podjetij ter stopnja njihove inovativnosti in konkurenčnosti. V ta namen je ekipa GEM razvila in v raziskavo vključila nova vprašanja, namenjena odraslim prebivalcem. Nova vprašanja so namenjena za raziskovanje razpona delovanja nastajajočih in novih podjetij, in sicer v naslednjih elementih: • razpon ciljnega trga, ki ga definira geografski izvor kupcev, namreč ali prihajajo iz lokalnega, nacionalnega ali globalnega okolja, • razpon novosti novih izdelkov in storitev, in sicer ali so novi za kupce na lokalni, nacionalni ali globalni ravni, • razpon novosti tehnologij in procesov podjetja, in sicer ali so novi na lokalni, nacionalni ali globalni ravni. Na sliki 6.4 je prikazan razpon ciljnih trgov nastajajočih in novih podjetij za Slovenijo in skupine držav, in sicer glede na to, ali podjetja svoje izdelke in storitve tržijo le v lokalnem ali tudi v nacionalnem ali celo mednarodnem okolju. Seveda je slednje daleč najbolj zaželeno. Če Slovenijo primerjamo s posameznimi skupinami držav, so slovenska nastajajoča in nova podjetja nadpovprečno osredotočena na kupce v globalnem okolju, saj več kot polovica podjetnikov poroča, da imajo kupce v tudi na globalni ravni (51 % podjetij). V drugih skupinah držav je delež prisotnosti globalnih kupcev izven lokalnih in nacionalnih okolij precej manjši: v državah GEM 26 %, v skupini držav visokodohodkovnih gospodarstev 32 % in v evropskih državah 37 %. Ti rezultati nič kaj ne presenečajo, saj so slovenski podjetniki že tradicionalno zelo mednarodno usmerjeni, kar kažejo tudi rezultati predhodnih raziskav. K temu jih sili majhnost slovenskega trga, ki je še posebej omejujoča na zelo nišnih trgih. Določena inovacijsko gnana slovenska podjetja tako na slovenskem trgu sploh ne ustvarjajo omembe vrednega obsega poslovanja, ampak so skoraj v celoti usmerjena na mednarodne trge. Slika 6.4: Geografski izvor kupcev podjetij po skupinah držav 100 % ov 90 % tnik 80 % 49,22 % 70 % 73,55 % 67,89 % 63,06 % 60 % 50 % 40 % tajajočih in novih podje 30 % 50,78 % 20 % totek nas 26,45 % 32,11 % 36,94 % 10 % Ods 0 % Slovenija GEM Visokodohodkovna Evropske države gospodarstva Kupci tudi v globalnem okolju Kupci samo v lokalnem ali nacionalnem okolju GEM Slovenija 2019, APS 92 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Na sliki 6.5 je prikazan delež nastajajočih in novih podjetij v evropskih državah, vključenih v raziskavo GEM, ki imajo kupce iz globalnih okolij, torej izven lokalnih in nacionalnih okolij. Delež takšnih podjetij je v Sloveniji v letu 2019 znašal 51 %. S tem se je Slovenija v evropskem merilu uvrstila daleč nad povprečje držav, vključenih v raziskavo GEM. O večjem deležu globalnih kupcev kot v Sloveniji poročajo le podjetniki iz Luksemburga (54 %). Velik delež imajo še nemška (51 %), portugalska (48 %) in švedska podjetja (46 %), o najmanjšem deležu globalnih kupcev pa poročajo podjetniki s Poljske (10 %), iz Rusije (18 %), Italije (24 %), z Norveške (26 %) in iz Španije (28 %). Slika 6.5: Delež kupcev podjetja iz globalnega okolja, v TEA (v evropskih državah GEM) 60 % ov tnik 50 % 40 % 30 % 20 % tajajočih in novih podje 10 % totek nasOs 0 % a a a a a a a a a g jsk Italija anija čija ašk tvija Rusija vešk Gr anija verna Ciper vašk Švic Irsk alsk Pol emsk Šp La Nor Slov oz Se edonija Hr Švedsk Nemčija Slovenija a Brit Belorusija Niz Mak Portug Luksembur Velik Kupci tudi v globalnem okolju Povprečje GEM Slovenija 2019, APS Na sliki 6.6 je prikazana intenzivnost internacionalizacije v Sloveniji in v posameznih skupinah gospodarstev. V raziskavi GEM so štirje razredi intenzivnosti internacionalizacije, in sicer glede na kriterij deleža kupcev izdelkov ali storitev podjetij zunaj njihove države: • prvi razred: podjetje nima kupcev za proizvode ali storitve zunaj države, • drugi razred: podjetje ima od 1 do 25 % kupcev za proizvode ali storitve zunaj države, • tretji razred: podjetje ima od 25 do 75 % kupcev za proizvode ali storitve zunaj države in • četrti razred: podjetje ima od 75 do 100 % kupcev za proizvode ali storitve zunaj države. Analiza za Slovenijo kaže, da je leta 2019 delež nastajajočih in novih podjetij, ki menijo, da je več kot 25 % kupcev njihovih izdelkov ali storitev iz tujine, znašal 23 % (sicer pa 29 % leta 2018 in kar 42 % leta 2017), kar je več kot v posameznih skupinah držav (države GEM 13 %, države iz skupine visokodohodkovnih gospodarstev 16 %, evropske države 18 %). Najvišje stopnje internacionalizacije (več kot 25 % kupcev v tujini) med nastajajočimi in novimi podjetniki v evropskih državah so bile izmerjene ( slika 6.7) v Luksemburgu (33 %), na Švedskem (29 %) in v Švici (27 %), najnižje stopnje internacionalizacije pa v Rusiji in na Poljskem (4 %) ter v Španiji (7 %) in na Norveškem (9 %). 93 GEM SLOVENIJA 2019 Slika 6.6: Intenzivnost internacionalizacije nastajajočih in novih podjetnikov po skupinah držav 100 % ov 90 % tnik 80 % 54,94 % 70 % 60 % 76,87 % 71,50 % 67,18 % 50 % 40 % tajajočih in novih podje 22,26 % 30 % 20 % 12,46 % 14,46 % 12,01 % 10,08 % totek nas 10 % 8,04 % 9,71 % 10,94 % Ods 10,79 % 5,01 % 6,33 % 7,43 % 0 % Slovenija GEM Visokodohodkovna Evropske države gospodarstva 75–100 % prihodkov zunaj države 25–75 % prihodkov zunaj države 1–25 % prihodkov zunaj države TEA – preživeti, saj so službe redke GEM Slovenija 2019, APS Slika 6.7: Intenzivnost internacionalizacije nastajajočih in novih podjetnikov (v evropskih državah GEM) 100 % ov 90 % tnik 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % tajajočih in novih podje 30 % totek nas 20 % Ods 10 % 0 % a a a a a a a a a g jsk čija tvija Rusija anija Italija alsk anija ašk Švic Irsk emsk vešk Ciper Pol Gr verna vašk Šp La oz Nemčija Se edonija Hr Nor a Brit Slov Slovenija Švedsk Belorusija Niz Portug Mak Luksembur Velik 75–100 % prihodkov zunaj države 25–75 % prihodkov zunaj države 1–25 % prihodkov zunaj države Nobenih prihodkov zunaj države GEM Sloveija 2019, APS 94 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV 6.3 Inovacijska naravnanost zgodnjih podjetnikov Z vidika potenciala za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo so ključna podjetja z velikim potencialom, ki jih označujemo tudi kot inovacijsko gnana podjetja (Aulet in Murray, 2013). Inovacijsko gnana podjetja vodijo ambiciozni podjetniki, ki premorejo višjo stopnjo podjetniške osredotočenosti za uspešno premagovanje izzivov in so zmožni voditi proces hitrega učenja na osnovi številnejših poskusov in napak. O inovacijah govorimo, ko podjetja na trgu predstavijo nov izdelek ali storitev, izboljšajo organizacijo dela oziroma proizvodni proces s pomočjo uvajanja novih tehnologij ali pa uveljavijo nov, inovativen poslovni model. Zahtevnejše oblike inovacij so praviloma rezultat procesa ciljnih vlaganj v raziskave in razvoj ter v komercializacijo izumov ali drugih rešitev, razvitih v procesu inoviranja. Podrobnejši pregled literature o obravnavani tematiki sta sicer že pred časom pripravila Carre in Thurik (2006). Stopnja inovacijske moči podjetja je zelo odvisna od podjetnikove inovacijske naravnanosti, vpetosti podjetja v medpodjetniške in raziskovalne mreže, razvojnega sodelovanja s kupci in dobavitelji, pa tudi od inoviranju naklonjenega poslovnega okolja. S ciljem, proučevati inovacijsko moč podjetij, v okviru raziskave GEM proučujemo razpon novosti novih izdelkov in storitev podjetij ter razpon novosti njihovih uporabljenih tehnologij in procesov. Pri tem dodatno proučujemo, ali so te novosti nove le na lokalni ravni, ali tudi na nacionalni ravni ali celo na globalni ravni. Razpon novosti izdelkov in storitev ugotavljamo tako, da podjetnike povprašamo za mnenje, ali njihovi (potencialni) kupci že poznajo izdelek oziroma storitev, soroden tistemu, ki ga trži nastajajoče ali novo podjetje, in sicer ali to drži na lokalni, nacionalni ali globalni ravni. Slika 6.8: Delež podjetnikov, ki dosegajo vsaj nacionalni oziroma vsaj globalni razpon, in sicer hkrati z vidika trga in novih proizvodov ali procesov, v celotni populaciji po skupinah držav 3,5 % 3,0 % a tv t 0,79 % als 2,5 % 0,57 % ebiv 0,54 % 2,0 % ga pr 0,42 % asle 1,5 % ti od 18 do 64 leostar 2,22 % 2,17 % 1,0 % 1,87 % totek odr v s 1,69 % Ods 0,5 % 0,0 % Slovenija GEM Visokodohodkovna Evropske države gospodarstva Doseganje vsaj nacionalnega nivoja Doseganje internacionalnega nivoja GEM Slovenija 2019, APS Na sliki 6.8 so prikazani dosežki podjetnikov kot delež odraslega prebivalstva v skupinah držav, vključenih v raziskavo GEM, glede razpona njihovega poslovanja, vezanega na doseganje vsaj nacionalnega oziroma vsaj internacionalnega trga, ob hkratnem doseganju kriterija, da so njihovi proizvodi in procesi novi na nacionalnem oziroma internacionalnem nivoju. Delež 95 GEM SLOVENIJA 2019 posameznikov med odraslimi prebivalci Slovenije, katerih podjetja dosegajo vsaj nacionalni nivo trga in hkrati tudi njihovi proizvodi ali procesi predstavljajo novost na vsaj nacionalnem trgu, je znašal 2,22 %. Če se primerjamo s posameznimi skupinami držav, lahko ugotavljamo, da je v Sloveniji večji delež podjetij odraslih prebivalcev, ki dosegajo vsaj nacionalni oziroma vsaj internacionalni nivo, tako za vsak posamezen nivo kot tudi skupaj. Slika 6.9: Delež podjetnikov, ki dosegajo vsaj nacionalni razpon, in sicer hkrati z vidika trga in novih proizvodov ali procesov, v celotni populaciji (v evropskih državah GEM) 5,0 % 4,5 % atv t 4,0 % als 3,5 % ebiv 3,0 % ga pr 2,5 % asle ti od 18 do 64 le 2,0 % ostar 1,5 % totek odr v s 1,0 % Ods 0,5 % 0,0 % a a a a a a a a a g čija Italija jsk anija verna vešk anija Gr tvija Rusija alsk ašk Irsk vašk Švic Ciper Pol Šp emsk La Se edonija oz Nor Nemčija Švedsk Hr a Brit Slovenija Belorusija Slov Mak Niz Portug Luksembur Velik Doseganje vsaj nacionalnega nivoja Povprečje GEM Slovenija 2019, APS Na sliki 6.9 je prikazan delež podjetnikov kot delež odraslega prebivalstva v evropskih državah, vključenih v raziskavo GEM, ki s svojimi proizvodi dosegajo vsaj nacionalni trg, hkrati pa so njihovi proizvodi in procesi novi vsaj na nacionalnem nivoju. Delež posameznikov med odraslimi prebivalci Slovenije, katerih podjetja dosegajo vsaj nacionalni nivo trga in hkrati tudi njihovi proizvodi ali procesi predstavljajo novost na vsaj nacionalnem trgu, je znašal 2,22 %, s čimer se Slovenija uvršča nad povprečje evropskih držav, vključenih v raziskavo GEM. Največji delež posameznikov med odraslimi prebivalci, katerih podjetja dosegajo nacionalni nivo po obeh kriterijih, je na Cipru (4,61 %), najmanjši pa v Italiji (0,20 %) in na Poljskem (0,22 %). Na sliki 6.10 je prikazan delež podjetnikov kot delež odraslega prebivalstva v evropskih državah, vključenih v raziskavo GEM, ki s svojimi proizvodi dosegajo vsaj internacionalni trg, hkrati pa so njihovi proizvodi in procesi novi vsaj na internacionalnem nivoju. Delež posameznikov med odraslimi prebivalci Slovenije, katerih podjetja dosegajo vsaj internacionalni nivo trga in so hkrati njihovi proizvodi ali procesi tudi novost na vsaj internacionalnem trgu, je znašal 0,79 %, s čimer se Slovenija uvršča nad povprečje evropskih držav, vključenih v raziskavo GEM. Največji delež posameznikov med odraslimi prebivalci, katerih podjetja dosegajo internacionalni nivo po obeh kriterijih, je na Irskem (1,04 %) in v Luksemburgu (0,97 %), najmanjši pa v Rusiji (0,07 %), na Poljskem in v Belorusiji (0,08 %) ter v Italiji (0,10 %). 96 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Slika 6.10: Delež podjetnikov, ki dosegajo vsaj globalni razpon, in sicer hkrati z vidika trga in novih proizvodov ali procesov, v celotni populaciji (v evropskih državah GEM) 1,2 % atv 1,0 % als t ebiv 0,8 % ga pr 0,6 % asle ti od 18 do 64 leos 0,4 % tar totek odr v s 0,2 % Ods 0,0 % a a a a a a a a g a jsk čija tvija Rusija Italija anija verna Švic alsk anija ašk Gr vašk Ciper Irsk vešk Pol Šp Se edonija emsk La oz Hr Slov Švedsk Nemčija Belorusija a Brit Nor Slovenija Mak Niz Portug Luksembur Velik Doseganje internacionalnega nivoja Povprečje GEM Slovenija 2019, APS Na sliki 6.11 je prikazan delež podjetnikov kot delež odraslega prebivalstva v evropskih državah, vključenih v raziskavo GEM, ki s svojimi proizvodi dosegajo skupaj vsaj nacionalni ali vsaj internacionalni trg, hkrati pa so njihovi proizvodi in procesi novi vsaj na nacionalnem oziroma na internacionalnem nivoju. Delež posameznikov med odraslimi prebivalci Slovenije, katerih podjetja dosegajo skupaj ali nacionalni ali internacionalni nivo trga in hkrati tudi njihovi proizvodi ali procesi predstavljajo novost na vsaj nacionalnem ali internacionalnem trgu, je znašal 2,22 %, s čimer se Slovenija uvršča v zgornjo polovico evropskih držav, vključenih v raziskavo GEM. Največji delež posameznikov med odraslimi prebivalci, katerih podjetja dosegajo ali nacionalni ali internacionalni nivo po obeh kriterijih, je na Cipru (5,54 %) in v Luksemburgu (4,46 %), najmanjši pa v Italiji in na Poljskem (0,30 %). To je zelo spodbuden podatek, ki kaže na mednarodno vpetost slovenskih podjetnikov in podjetij. Inovacijsko gnana podjetja vodijo ambiciozni podjetniki, ki premorejo višjo stopnjo podjetniške osredotočenosti za uspešno premagovanje izzivov in so zmožni voditi proces hitrega učenja na osnovi številnejših poskusov in napak. Pri tem je pomembno zavedanje, da lahko ta podjetja svoje aktivnosti deloma ali v celoti preselijo tudi v druga poslovna okolja in na ta način zmanjšajo prispevek k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest v Sloveniji. Zato je ključno, da država nadaljuje s procesi izboljšav poslovnega okolja in na ta način podpre tisti mali delež najambicioznejših podjetnikov, da bi ohranili in okrepili dejavnosti podjetja v Sloveniji ter da jim ne bi upadel zagon po rasti in inovativnosti, ki bi bil posledica negativnih vplivov poslovnega okolja. Rast podjetja je namreč rezultat zavestne in načrtovane aktivnosti podjetnika, za kar mora zagotoviti ustrezne in zadostne vire, prav tako pa mu morajo biti pri tem naklonjeni ugodni okvirni pogoji poslovnega okolja, v katerem deluje. Za Slovenijo je ključnega pomena, da podjetniki inovacijsko gnanih podjetij dejavnosti ohranjajo v Sloveniji. Pa ne samo zato, ker so tukaj doma ustanovitelji, ampak tudi zato, ker je domače okolje pomemben dolgoročni vir talentiranih posameznikov in zanesljivih sodelavcev, tukaj pa so razvili tudi kritično maso raziskovalno-razvojnih ter proizvodnih in drugih poslovnih kapacitet. Odlično bi bilo, če bi tem pozitivnim elementom lahko dodali tudi konkurenčno poslovno okolje. 97 GEM SLOVENIJA 2019 Slika 6.11: Delež podjetnikov, ki dosegajo vsaj nacionalni ali vsaj globalni razpon, in sicer hkrati z vidika trga in novih proizvodov ali procesov, v celotni populaciji (v evropskih državah GEM) 6 % atv 5 % als t ebiv 4 % ga pr 3 % asle ti od 18 do 64 leos 2 % tar totek odr v s 1 % Ods 0 % a a a a a a a a a g čija Italija jsk anija verna vešk anija Gr tvija Rusija alsk ašk Irsk vašk Švic Ciper Pol Šp emsk La Se edonija oz Nor Nemčija Švedsk Hr a Brit Slovenija Belorusija Slov Mak Niz Portug Luksembur Velik Doseganje vsaj nacionalnega nivoja Doseganje internacionalnega nivoja GEM Slovenija 2019, APS Prav tako je pomembno poudariti in se zavedati, da rast podjetja podjetniku ne prinaša samo prednosti oziroma koristi, ampak tudi številne izzive in slabosti. Namera podjetnika po rasti je zato rezultat tehtanja prednosti in slabosti, kar se lahko zgodi na zavedni ali nezavedni ravni. V procesu tehtanja v veliki meri pretehtajo okoliščine in dejstva, ki podjetnikov ne prepričajo v zasledovanje zelo ambicioznih načrtov. Delež zelo ambicioznih podjetnikov, ki so pripravljeni vlagati veliko energije v rast svojih podjetij, je žal zelo majhen. Če ga želimo povečati, se moramo še naprej osredotočati na razvoj ukrepov in programov, namenjenih inovacijsko gnanim podjetjem (tako startupom kot scaleupom oziroma visokotehnološkim gazelam). Pri tem so lahko državi in ključnim odločevalcem v njej v veliko oporo podatki podjetniških raziskav, kot je tudi raziskava GEM. Raziskovanje in posledično boljše poznavanje značilnosti podjetij in podjetnikov ter zmožnost njihove segmentacije so namreč ključnega pomena za izvajanje razvojnih vladnih politik, ki želijo spodbuditi dolgoročno trajnostno naravnano gospodarsko rast in razvoj ter posledično družbeno blaginjo. Počasi, a vztrajno se tudi v Sloveniji krepi zavedanje o pomenu inovacijsko gnanih podjetij, ki jih ustanavljajo in vodijo ambiciozni podjetniki. Deloma so k temu prispevali uspehi in merljivi učinki podjetij, deloma različne študije, kot je tudi raziskava GEM, deloma pa tudi vzgledi naprednejših držav, ki so prej zaznale in izkoristile potenciale ambicioznih podjetnikov. Večje zavedanje je v zadnjih letih privedlo do povečanega vlaganja energije in naporov, usmerjenih v podporo podjetjem pri zagotavljanju različnih virov, pa tudi v ustvarjanje ugodnejših okvirnih pogojev za poslovanje podjetij, vse s ciljem, čim bolj aktivirati razpoložljiv podjetniški talent ter privabiti nove talente, kar prispeva h komercializaciji novih znanj in tehnologij ter k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest. Pri tem imamo v mislih na primer izvajanje vladnega programa Slovenija dežela startup podjetij, ki je že odpravil številne identificirane ovire v poslovnem okolju, nekatere pa bo še treba odpraviti in zagotoviti mednarodno konkurenčno poslovno okolje. 98 Kakovost podjetniškega Ključna spoznanja 7 ekosistema • Že drugo leto zapored se je povprečna ocena med podjetniškimi okvirnimi pogoji najbolj zvišala vladnim programom; s povprečno oceno tega okvirnega pogoja Slovenija tudi najbolj pozitivno odstopa od povprečja evropskih držav in vseh držav GEM . • Slovenski izvedenci kot spodbudno izpostavljajo število vladnih programov za MSP-je, ki so namenjeni najzgodnejšim fazam podjetniške aktivnosti, in druge državne spodbude za podjetništvo ter predvsem dobro podporno okolje za startup podjetja . • V Sloveniji ostajajo v povprečju najslabše ocenjeni izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo na primarni in sekundarni ravni, vladne politike na področju regulative, kulturne in družbene norme, podpora vladnih politik in prenos raziskav in razvoja . • Slovenskim podjetnikom pri poslovanju še vedno največ ovir predstavlja regulativa vladnih politik . Tako kot leto poprej so izvedenci najbolj kritični do pridobivanja potrebnih dovoljenj in koncesij, davčnih bremen in državne birokracije . • Finančna podpora za podjetništvo je ocenjena kot spodbudna v delu, ki se nanaša na prisotnost državnih subvencij za nova in rastoča podjetja ter dolžniške vire financiranja, kot zaviralni dejavnik pa v smislu pomanjkanja tveganega kapitala in profesionalnih investitorjev . • Primerjalno z evropskimi državami so za Slovenijo izrazito značilne tudi za podjetništvo premalo spodbudne kulturne in družbene norme; slovenski izvedenci med zaviralnimi dejavniki izpostavljajo izpuščanje poslovnih priložnosti, ker ljudje pogosto nočejo prevzemati odgovornosti in jih je strah neuspeha, ki ga naša družba zelo stigmatizira . • Z vrednostjo indeksa nacionalnega podjetniškega konteksta – NECI 4,49 se je Slovenija uvrstila na 30 . mesto med 54 državami, kar je nekoliko pod polovico lestvice . • Izvedenci so največ priporočil za izboljšanje slovenskega podjetniškega ekosistema podali na področju vladnih politik (51,43 % navedb), izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo (37,14 % navedb), prenosa raziskav in razvoja (31,43 % navedb), finančne podpore (25,71 % navedb), kulturnih in družbenih norm (17,14 % navedb) ter stroškov dela, dostopnosti in ureditve (14,29 % navedb) . 99 GEM SLOVENIJA 2019 V prejšnjih poglavjih so podrobneje predstavljene značilnosti podjetništva v Sloveniji primerjalno z EU in svetom, kar omogoča poenoten metodološki pristop v vsaki posamezni državi, sodelujoči v raziskavi GEM. Kljub temu pa je treba izpostaviti, da je vsaka odločitev o začetku in vodenju novega poslovnega podviga sprejeta v kontekstu, ki vključuje širok razpon lokalnih in nacionalnih pogojev, ti pa lahko olajšajo ali zavirajo omenjeni proces. Vsak nacionalni kontekst je drugačen, in čeprav lahko podjetniška aktivnost vztraja tudi v najtežjih okoliščinah, se lahko na drugi strani zgodi, da tudi v najbolj ugodnih razmerah ne uspe. A kot navajajo Bosma in sodelavci (2020), je verjetnejše pozitivno razmerje med kakovostjo podjetniških pogojev in naravo podjetniške aktivnosti. Naraščajoče zanimanje za podjetništvo znotraj urbane in regionalne ekonomije je sprožilo hitro razvijajoč se podjetniškoekosistemski pristop, ki se osredotoča na to, kako posamezni urbani oziroma regionalni kontekst vpliva na produktivno podjetništvo1 (Stam in Spigel, 2018). Koncept »ekosistema« se vedno pogosteje uporablja pri opisovanju heterogenih, vendar komplementarnih organizacij, ki skupaj tvorijo sistemsko podporo s sinergijskimi učinki (Seppelt et al., 2011; Adner, 2017; Autio et al., 2018). Llewel yn in Autio (2019) na tej osnovi izpeljeta splošno definicijo ekosistema kot »skupnosti hierarhično neodvisnih, a hkrati soodvisnih heterogenih udeležencev, ki skupaj ustvarjajo rezultate ekosistema«. Na temelju različnih rezultatov (outputov) ekosistema avtorja identificirata tri glavne vrste ekosistemov: inovacijski ekosistem, podjetniški ekosistem in ekosistem znanja. Med inovacijske ekosisteme avtorja nadalje uvrstita poslovne ekosisteme, modularne ekosisteme in ekosisteme platform. Kot navajajo Caval o in sodelavci (2018), se mora v poslovnih ekosistemih podjetje naučiti, kako upravljati svoj ekosistem, da bi doseglo konkurenčne prednosti (Iansiti in Levien, 2004); v inovacijskih ekosistemih je glavni cilj ustvariti novo vrednost s pomočjo inovacij (Autio in Thomas, 2014), v podjetniških ekosistemih pa je osrednja točka ustvarjanje novih podjemov (Stam, 2015). Značilnosti ekosistemov se v nekaterih pogledih tudi prepletajo; podjetniki so prisotni tudi v drugih okvirih, vendar ne v središču, kar je značilnost ravno podjetniških ekosistemov (Stam in Spigel, 2018). V okviru raziskave GEM ocenjujemo okolje za podjetja z opredelitvijo številnih podjetniških okvirnih pogojev, ki skupaj določajo nacionalno okolje in vplivajo na to, kako enostavno ali težko je ustanoviti novo podjetje in ga nato razviti v trajnostno uveljavljen posel. Kot to razumejo številni avtorji, gre pri podjetniškem ekosistemu za interakcijo sistemskih in okvirnih pogojev, ki so med seboj usklajeni tako, da omogočajo produktivno podjetništvo (Stam, 2015; Stam in Spigel, 2016; Stam in Van de Ven, 2019). Udeleženci podjetniškega ekosistema (na primer podjetniški pospeševalniki – akceleratorji, financerji, svetovalci, coachi …) delujejo vsak v svoji specializirani vlogi, ki zahteva specializirano strokovno znanje, vendar so njihove vloge soodvisne v smislu, da noben udeleženec ekosistema ne more ustvariti rezultata sam (Llewel yn in Autio, 2019). Kot navaja Isenberg (2010), je vsak udeleženec sicer pomemben za podjetniško aktivnost, kljub temu pa sam ne more biti učinkovit. Tako na primer državna prizadevanja ne morejo biti učinkovita, če se osredotočijo le na en ali dva elementa ekosistema. Raziskava GEM zagotavlja informacije o treh glavnih komponentah podjetniškega fenomena, kar prikazujemo na sliki 7.1. Medtem ko APS (ang. Adult Population Survey – APS) zajema stališča in dojemanje prebivalstva o podjetništvu, pa podatke o kakovosti nacionalnih pogojev za podjetništvo pridobimo z anketiranjem nacionalnih izvedencev (ang. National Expert Surves – NES). Izvedenci so podjetniki, menedžerji in drugi posamezniki iz gospodarstva, politike, državne uprave in akademske sfere, ki imajo izkušnje z delovanjem na različnih področjih, povezanih s podjetništvom, in znanje za to. V raziskavi GEM podjetniški ekosistem tako predstavlja kombinacija pogojev, ki oblikujejo kontekst, v katerem se odvija podjetniška aktivnost. Podjetniški okvirni pogoji, ki uokvirjajo raziskavo, 1 Produktivno podjetništvo razumemo kot rezultat uspešnega, ambicioznega podjetništva (Baumol, 1990). 100 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV vključujejo vprašanja o podjetniških financah, vladnih politikah, vladnih programih, izobraževanju za podjetništvo, prenosu raziskav in razvoja, poslovni in strokovni infrastrukturi, notranjem trgu, fizični infrastrukturi ter kulturnih in družbenih normah (slika 7.2). Ti pogoji posamično ali v kombinaciji vplivajo na to, kako težko ali kako enostavno je ustanoviti novo podjetje in ga uspešno voditi v ustaljeno podjetje. Slika 7.1: Tri komponente podjetniškega fenomena Družbene vrednote, samozaznavanje, kognitivni dejavniki Kakovost NES nacionalnih APS anketiranje okvirnih pogojev anketiranje za podjetništvo Podjetniška in poslovna dinamika GEM 2019 Izvedenci ocenijo širok nabor izjav po vseh okvirnih pogojih, ki jih je za leto 2019 s pomočjo Likertove lestvice od 0 (povsem narobe) do 10 (povsem resnično)2 ocenilo vsaj 36 nacionalnih izvedencev/strokovnjakov iz vsake države, sodelujoče v raziskavi GEM. GEM nato podatke harmonizira in ustrezno uteži, opravi analizo zanesljivosti in z metodo glavnih komponent pridobi večdimenzionalno mero – skupno povprečno oceno posameznega okvirnega pogoja za podjetništvo na nacionalni ravni. V Sloveniji smo anketirali 36 nacionalnih izvedencev, pri čemer je bil vzorec primerno utežen glede na devet okvirnih pogojev za podjetništvo, tip izvedenca, spol, sektor gospodarstva in geografsko porazdelitev. Anketiranje je potekalo od maja do junija 2019. Upoštevani so bili zadostno izpolnjeni vprašalniki (vsaj 75 % podanih odgovorov). Tipična rotacija je bila tudi v letu 2019 vsaj 25 % novih izvedencev, da bi zmanjšali pristranskost in zagotovili objektivnost. Z ocenjevanjem enakih trditev v vseh državah zagotavljamo mednarodno primerljivost. Več metodoloških pojasnil in informacij o podatkovnih podlagah je mogoče najti v poglavju 1.3 Podatkovne podlage za GEM, značilnosti vzorca slovenskih izvedencev v letu 2019 pa v prilogi 1. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo analizo mnenj slovenskih izvedencev o podjetniškem ekosistemu v Sloveniji. 2 Lestvica od 0 do 10 je bila leta 2019 uvedena zaradi zagotavljanja primerljivosti s sestavljenim indeksom NECI (več o tem v poglavju 7.2). 101 GEM SLOVENIJA 2019 Slika 7.2: Okvirni pogoji za podjetništvo FINANČNA KULTURNE IN PODPORA DRUŽBENE NORME VL TURE ADNE POLITIKE TRUK TOP DO FIZIČNE DOS INFRAS K NA NO ONK ODPR PODJETNIŠKI URENČNOS TRGU TRANJEM T EKOSISTEM OS ADNI T IN VL PROGRAMI T DOS POSL T OP DO STROK INFRAS OVNE IN ANJE IN O TRUK VNE ŽEV TURE IZOBRA PRENOS RAZISKAV USPOSABLJANJE IN RAZVOJA 1. Finančna podpora za podjetnike 5. Prenos raziskav in razvoja Dostopnost in učinkovitost kapitalskih trgov ter razpolo- Obseg, v katerem nacionalne raziskave in razvoj vodijo do žljivost različnih finančnih virov za podjetnike – lastniški in novih poslovnih priložnosti in so na voljo MSP (obstoj in dolžniški viri financiranja – za MSP, vključno z garancijami učinkovitost različnih mehanizmov za prenos raziskoval- in subvencijami ter množičnim financiranjem. nih dosežkov in tehnologije z univerz in iz raziskovalnih 2. a) Vladna politika – podpora centrov v podjetniško prakso). Podpora in ustreznost vladnih politik; v kolikšnem 6. Poslovna in strokovna infrastruktura obsegu je podjetništvo pomembno gospodarsko Kakovost in dostopnost poslovne, pravne in strokovne vprašanje (ocena vladne podpore za MSP). infrastrukture, ki jo potrebujejo MSP (lastninske pravice, b) Vladna politika – davki in birokracija poslovna infrastruktura, računovodske, pravne in druge Ali davki in predpisi spodbujajo nova podjetja in MSP-je storitve, ki podpirajo ali spodbujajo MSP). ali pa predstavljajo breme za zagon ter rast podjetij 7. a) Notranji trg – dinamičnost (ocena vladne regulative, na primer davki in drugi Stopnja spremembe trga iz leta v leto; obstoj prostega in predpisi za MSP ter birokratske ovire). odprtega trga, na katerem noben subjekt nima moči, da 3. Vladni programi za podjetništvo vpliva na cene ali jih določa, in kjer spremembe povpra- Prisotnost in kakovost vladnih programov, ki ustvarjajo ševanja spremljajo spremembe ponudbe in obratno. pogoje za razvoj podjetništva (spodbuda za MSP), na b) Notranji trg – odprtost, bremena vseh vladnih ravneh (nacionalni, regionalni, občinski), kar Obremenitve na notranjem trgu oziroma v kolikšni meri vključuje subvencije, inkubatorje in agencije, ki podjetnike lahko nova podjetja prosto vstopijo na obstoječa tržišča, ocenjujejo in jim svetujejo. vključno s predpisi, ki lahko olajšajo ta prizadevanja. 4. a) Izobraževanje in usposabljanje 8. Fizična infrastruktura za podjetništvo – na ravni OŠ in SŠ Enostaven dostop do razpoložljive fizične infrastruktu- Obseg, v katerem je usposabljanje pri ustanavljanju ali re, potrebne za poslovanje podjetij (na primer komuni- vodenju MSP vključeno v izobraževanje in usposablja- kacije, komunalne storitve, ceste, železnice, pristanišča, nje v osnovnih in srednjih šolah; vključenost podjetni- letališča, zemljišče/zgradbe ali prostor), po ceni, ki ne ških tem v šolske programe ter spodbujanje/oblikovanje diskriminira MSP. podjetniških vrednot. 9. Kulturne in družbene norme b) Izobraževanje in usposabljanje Obseg, v katerem kulturne in družbene norme za podjetništvo – po SŠ spodbujajo ali zavirajo dejavnosti, ki vodijo do novih Obseg, v katerem je usposabljanje pri ustanavljanju ali poslov, metod ali dejavnosti, ki lahko potencialno vodenju MSP vključeno v izobraževanje in usposablja- povečajo osebno premoženje in dohodek; osredotoče- nje po srednji šoli (poklicno izobraževanje, fakultete, nost družbe na podjetništvo z vedenjem, prepričanji, poslovne šole itd.); vključuje učinkovitost izobraževalnih jezikom in običaji. sistemov pri gradnji podjetniških veščin ter oblikovanju podjetniških vrednot študentov. GEM 2019, NES 102 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV 7.1 Ocena okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji Na sliki 7.3 predstavljamo povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji leta 2019, izračunane z metodo glavnih komponent. Slika 7.3: Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji Podjetniško izobraževanje – OŠ in SŠ 2,8 Vladne politike – regulativa 3,43 Kulturne in družbene norme 3,72 Prenos raziskav in razvoja 3,9 Vladne politike – podpora 3,97 Podjetniško izobraževanje – po SŠ 4,25 Finančna podpora 4,49 Notranji trg – odprtost, bremena 4,65 Poslovna in strokovna infrastruktura 5,13 Vladni programi 5,13 Notranji trg – dinamičnost 5,36 Fizična infrastruktura 7,06 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Tehtano povprečje, 0 = zelo nezadovoljivo, 10 = zelo zadovoljivo GEM Slovenija 2019, NES Najvišjo povprečno oceno med vsemi okvirnimi pogoji je leta 2019 ponovno zabeležila fizična infrastruktura, potrebna za poslovanje podjetij. Temu s povprečnimi ocenami nad 5 (5 = niti res niti narobe; ocene nad 5 pomenijo pozitivno rangiranje, ocene pod 5 pa negativno) sledijo dinamičnost notranjega trga, vladni programi za podjetništvo ter poslovna in strokovna infrastruktura. V primerjavi z letom poprej se je nekoliko izboljšalo pet okvirnih pogojev, po oceni izvedencev najbolj, že drugo leto zapored, vladni programi za podjetništvo. Največje poslabšanje v primerjavi z letom 2018 beleži podjetniško izobraževanje in usposabljanje po končani srednji šoli (poklicno izobraževanje, fakultete, poslovne šole itd.). Okvirni pogoji za podjetništvo, ki so v Sloveniji najslabše ocenjeni, še naprej ostajajo enaki kot že nekaj let; to so izobraževanje za podjetništvo na primarni in sekundarni ravni, vladne politike na področju regulative (nestimulativni davki in predpisi ter birokratske ovire), za podjetništvo premalo spodbudne kulturne in družbene norme, šibka podpora vladnih politik ter nezadosten prenos raziskav in razvoja. Leta 2019 so izvedenci prvič ocenili tudi trenutno splošno stanje nacionalnega podjetniškega ekosistema. Slovenski izvedenci so ga v evropskem merilu ocenili nadpovprečno dobro, in sicer z oceno 6,75 (na lestvici od 0 = zelo slabe razmere do 10 = zelo dobre razmere); povprečna ocena evropskih držav je znašala 5,94. V povprečju so med evropskimi državami splošno stanje nacionalnega podjetniškega ekosistema višje ocenili le izvedenci na Nizozemskem, Norveškem, v Luksemburgu, na Švedskem in v Nemčiji. 103 GEM SLOVENIJA 2019 Slika 7.4: Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji primerjalno s povprečjem evropskih držav in vseh držav GEM Finančna podpora Kulturne in 10 družbene norme 9 Vladne politike – podpora 876 Fizična infrastruktura 5 Vladne politike – regulativa 4321 Notranji trg – 0 Vladni programi odprtost, bremena Notranji trg – dinamičnost Podjetniško izobraževanje – OŠ in SŠ Poslovna in strokovna Podjetniško infrastruktura izobraževanje – po SŠ Prenos raziskav in razvoja Slovenija Evropske države Države GEM Tehtano povprečje, 0 = zelo nezadovoljivo, 10 = zelo zadovoljivo GEM Slovenija 2019, NES Finančna Vladne Vladne Vladni Podjetniško Podjetniško podpora politike – politike – izobraževanje – izo braževanje – podpora regulativa programi OŠ in SŠ po SŠ Slovenija 4,49 3,97 3,43 5,13 2,8 4,25 Povprečje evropske 4,63 4,08 3,97 4,59 3,24 4,69 države Povprečje države GEM 4,48 4,29 4,02 4,44 3,21 4,72 Prenos Poslovna in Notranji Notranji Kulturne in raziskav in strokovna trg – trg – Fizična družbene razvoja infrastruktura dinamičnost odprtost, infrastruktura bremena norme Slovenija 3,9 5,13 5,36 4,65 7,06 3,72 Povprečje evropske 4,12 5,31 5,10 4,54 6,86 4,63 države Povprečje države GEM 3,99 5,02 5,20 4,38 6,70 5,08 104 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Če povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo primerjamo z ocenami evropskih držav GEM in vseh držav, ki so leta 2019 sodelovale v raziskavi GEM, ugotavljamo, da so slovenski izvedenci močno pod povprečjem ocenili kulturne in družbene norme, zaostajamo tudi pri regulativi vladnih politik in pri podjetniškem izobraževanju. Gre za tiste okvirne pogoje, ki so v Sloveniji generalno že vsa leta ocenjeni zelo kritično. Izrazito bolje, kot je povprečje vseh držav GEM in tudi skupine evropskih držav, pa slovenski izvedenci ocenjujejo vladne programe za podjetništvo. Nad povprečjem evropskih ocen sta tudi okvirna pogoja notranji trg in dostop do fizične infrastrukture. Nad povprečjem držav GEM je poleg teh še poslovna in strokovna infrastruktura, s finančno podporo za podjetništvo pa smo v povprečju. Rezultati v globalnem merilu (med 543 državami, ki so leta 2019 sodelovale v anketiranju NES) kažejo, da je fizična infrastruktura na splošno ocenjena kot najbolj razvita med vsemi okvirnimi pogoji, ki podpirajo podjetništvo. Temu sledijo dinamičnost notranjega trga, kulturne in družbene norme ter dostop do poslovne in strokovne infrastrukture (poslovnih, pravnih in drugih strokovnjakov in podjetij, ki nudijo storitve podjetnikom ob ustanovitvi in vodenju novega podjetja). Okvirni pogoji, ki jim je treba nameniti največ pozornosti ali razvoja, pa so, generalno gledano, podjetniško izobraževanje na ravni osnovnih in srednjih šol, prenos raziskav in razvoja ter regulativa vladnih politik (Bosma et al., 2020). 7.1.1 Finančna podpora za podjetništvo Finančna podpora za podjetništvo je dejavnik, ki po mnenju nacionalnih izvedencev v Sloveniji v največji meri spodbuja podjetništvo (38,89 % navedb), po drugi strani pa je podobno visoko ocenjen tudi kot zaviralni dejavnik za podjetništvo (38,98 % navedb). Tabela 7.1: Ocene slovenskih izvedencev v okvirnem pogoju finančna podpora (tehtano povprečje, 0 = zelo nezadovoljivo, 10 = zelo zadovoljivo), GEM Slovenija 2019, NES Trditev: V Sloveniji … Povprečna Standardni ocena odklon je na razpolago dovolj lastniških virov financiranja za nova in rastoča podjetja . 4,78 2,40 je na razpolago dovolj dolžniških virov financiranja za nova in rastoča podjetja . 5,53 2,72 je na razpolago dovolj državnih subvencij za nova in rastoča podjetja . 5,94 2,61 je za nova in rastoča podjetja na razpolago dovolj finančnih virov neformalnih investitorjev (družina, prijatelji in sodelavci), 4,97 2,42 ki so zasebniki (in niso obenem tudi ustanovitelji podjetja) . je za nova in rastoča podjetja na razpolago dovolj sredstev profesionalnih poslovnih angelov . 4,17 2,38 je za nova in rastoča podjetja na razpolago dovolj finančnih virov, ki jih zagotavljajo tvegani kapitalisti . 4,00 2,11 je za nova in rastoča podjetja na razpolago dovolj finančnih virov, pridobljenih s prvo izdajo delnic (IPO) . 2,61 2,10 je za nova in rastoča podjetja na razpolago dovolj zasebnih kreditorjev (množično financiranje) . 4,08 2,25 3 K državam, sodelujočim v raziskavi APS za leto 2019, so bile dodatno vključene še štiri, ki niso pravočasno zaključile dela raziskave APS, so pa predložile rezultate za del raziskave NES. To so Bolgarija, Paragvaj, Tajska in Indonezija. 105 GEM SLOVENIJA 2019 Trditvi z najvišjima povprečnima ocenama sta, da je v Sloveniji na razpolago dovolj državnih subvencij za nova in rastoča podjetja ter dovolj dolžniških virov financiranja. Izvedenci kot zelo spodbudno ocenjujejo predvsem dostopnost do ugodnih virov financiranja za MSP-je in startupe, ki jih omogočata Slovenska izvozna in razvojna banka – SID ter Slovenski podjetniški sklad. Ob tem so izvedenci posebej izpostavili spodbude preko vavčerjev z različnimi vsebinami, ki jih lahko podjetja najemajo vse leto in pridobijo na relativno enostaven in hiter način. Trditvi, da je za nova in rastoča podjetja na razpolago dovolj zasebnih kreditorjev in da je na razpolago dovolj finančnih virov, ki jih zagotavljajo tvegani kapitalisti, sta ocenjeni s povprečno oceno okrog 4 (na lestvici od 0 do 10), pri čemer izvedenci pritrjujejo, da je dostop do množičnega financiranja (ang. crowfunding) v zadnjih letih med Slovenci vse priljubljenejši način financiranja podjetniških projektov. Prav tako pa se v Sloveniji po mnenju izvedencev nekoliko krepi podpora v obliki tveganega kapitala – pogosto v smislu sodelovanja korporacij in zagonskih podjetij ter podjetnikov, ki so po prodaji svojih podjetij začeli vlagati v nova zagonska podjetja. Pomanjkanje tveganega kapitala in profesionalnih investitorjev oziroma profesionalno upravljanega investicijskega kapitala je sicer po mnenju izvedencev še vedno velik zaviralni dejavnik za podjetništvo v Sloveniji. Izvedenci opozarjajo tudi na pomanjkanje semenskega (ang. seed) kapitala ter subvencij v višjih zneskih za potencialna nova podjetja. 7.1.2 Vladne politike Okvir vladne politike ( tabela 7.2) delimo na del, ki se nanaša na podporo (prve tri trditve), in del, ki se nanaša na regulativo (zadnje štiri trditve), in je okvir, ki je z vidika izvedencev v povprečju ocenjen kot največji zaviralnik za podjetništvo v Sloveniji (kar 66,11 % navedb). Tabela 7.2: Ocene slovenskih izvedencev v okvirnem pogoju vladne politike (tehtano povprečje, 0 = zelo nezadovoljivo, 10 = zelo zadovoljivo), GEM Slovenija 2019, NES Trditev: V Sloveniji … Povprečna Standardni ocena odklon državne politike (na primer javni razpisi) dosledno favorizirajo nova podjetja . 3,53 2,52 je podpora za nova in rastoča podjetja visoka prioriteta politike na državni ravni . 4,67 2,62 je podpora za nova in rastoča podjetja visoka prioriteta politike v občinah in upravnih enotah . 3,67 2,34 lahko nova podjetja dobijo večino potrebnih dovoljenj in koncesij v približno tednu dni . 2,75 2,53 višina davkov NE predstavlja bremena za nova in rastoča podjetja . 3,47 2,84 se davčna in druga vladna regulativa za nova in rastoča podjetja uporablja na predvidljiv in konsistenten način . 3,56 2,66 spopadanje z državno birokracijo in regulativo ter pridobivanje potrebnih dovoljenj za poslovanje za nova in rastoča podjetja ni pretirano težavno . 3,86 2,61 Kot kažejo rezultati, je regulativa vladnih politik tisto, kar podjetnikom pri poslovanju še vedno predstavlja največ težav. Tako kot leto poprej so bili tudi leta 2019 izvedenci najbolj kritični do pridobivanja potrebnih dovoljenj in koncesij (povprečna ocena 2,75), temu s povprečno oceno 3,47 sledijo davčna bremena in s povprečno oceno 3,86 birokratske ovire. Izvedenci vsako leto 106 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV v sklopu anketiranja NES navedejo tudi tri področja, ki podjetništvo po njihovem mnenju najbolj zavirajo, tri prednosti in tri priporočila za izboljšanje. Med zaviralnimi dejavniki za podjetništvo v Sloveniji se je največ odgovorov izvedencev nanašalo ravno na vladne politike. Izvedenci so kot največja zaviralna dejavnika za podjetništvo v Sloveniji največkrat navedli birokratske ovire in nestimulativno davčno politiko. V okviru davčne politike so še posebej kritični do davčnega sistema za nastajajoča in nova podjetja, takojšnjo obvezo plačevanja davkov, visoko stopnjo davka na dobiček, omenjajo pa tudi nepredvidljivo davčno politiko in neprimernost davčnega sistema za tuje investitorje. Veliko ovir so izvedenci prepoznali tudi na drugih področjih zakonodaje, ki jo ocenjujejo kot nekonsistentno in neprijazno (na primer pri investicijah, zaposlovanju tujcev ipd.). Glede državne birokracije in pridobivanja potrebnih dovoljenj za poslovanje izvedenci opozarjajo, da so administrativne ovire še vedno zelo visoke. Generalna ocena izvedencev je, da je še vedno potrebne preveč birokracije pri ustanavljanju podjetja in preveč poročanja, ki zahteva veliko časa in sredstev malih podjetij, prepočasno pa je tudi prilagajanje pravil novostim. Okvir vladnih politik na področju regulative se je leta 2019 sicer nekoliko izboljšal glede na leto poprej (za 3 %). Med državami članicami EU regulativo slabše od slovenskih izvedencev v povprečju ocenjujejo zgolj izvedenci v Grčiji, Italiji, na Poljskem, Portugalskem, Hrvaškem in Slovaškem. Zaznavanje vladne podpore novim in rastočim podjetjem izvedenci ocenjujejo z nekoliko višjimi povprečnimi ocenami, vendar je ta podpora še vedno šibka (vse povprečne ocene so nižje od 5) in se je v primerjavi z letom 2018 celo nekoliko poslabšala (za 10,5 %). Izvedenci so kot zaviralne dejavnike v tem segmentu navedli odsotnost jasne nacionalne strategije in vizije, nejasne smernice glede fokusnih tehnoloških področij in neurejenost sistema intelektualne lastnine, kar so obenem tudi njihova pogosta priporočila za izboljšanje podjetniškega ekosistema v Sloveniji. 7.1.3 Vladni programi Dasiravno v okviru vladnih politik najdemo veliko zaviralnih dejavnikov za podjetništvo, pa okvir vladnih programov izvedenci ocenjujejo spodbudno, s povprečno oceno 5,13, in s tem se pozicioniramo tudi nekoliko nad povprečje evropskih držav (4,59). Tabela 7.3: Ocene slovenskih izvedencev v okvirnem pogoju vladni programi (tehtano povprečje, 0 = zelo nezadovoljivo, 10 = zelo zadovoljivo), GEM Slovenija 2019, NES Trditev: V Sloveniji … Povprečna Standardni ocena odklon lahko nova in rastoča podjetja pridobijo različne vrste vladne podpore pri eni agenciji, na enem mestu . 4,64 2,54 znanstveni parki in poslovni inkubatorji zagotavljajo učinkovito podporo za nova in rastoča podjetja . 5,86 2,73 imamo primerno število vladnih programov za nova in rastoča podjetja . 5,44 2,47 so ljudje, ki delajo za vladne institucije, strokovno usposobljeni in uspešni pri podpiranju novih in rastočih podjetij . 4,75 2,29 lahko skorajda vsak, ki potrebuje pomoč od vladnih programov za nova in rastoča podjetja, najde, kar potrebuje . 4,89 2,30 so vladni programi, ki podpirajo nova in rastoča podjetja, uspešni . 5,22 2,27 107 GEM SLOVENIJA 2019 Najbolj so se izvedenci strinjali s trditvijo, da znanstveni parki in poslovni inkubatorji zagotavljajo učinkovito podporo za nova in rastoča podjetja in da imamo v Sloveniji za ta podjetja primerno število uspešnih vladnih programov. Vladne programe najdemo na drugem mestu med spodbudnimi dejavniki za podjetništvo (33,33 % navedb). Izvedenci so izpostavili predvsem število vladnih programov za MSP-je, ki so namenjeni najzgodnejšim fazam podjetniške aktivnosti, in druge državne spodbude za podjetništvo. Izpostavljajo dobro podporno okolje, predvsem za startup podjetja, pri čemer so izpostavili Iniciativo Start:up Slovenija, mrežo SIO (mrežo subjektov inovativnega okolja), konferenco PODIM in tekmovanje POPRI. Kljub temu pa so nekateri izvedenci opozorili na potrebno osvežitev državne podpore za podjetništvo in večjo povezanost podpornega okolja (na primer Urada za intelektualno lastnino, tehnoloških parkov, Evropske podjetniške mreže – EEN, inkubatorjev, mreže patentnih informacijskih centrov – PATLIB ipd.). V raziskavi GEM za leto 2019 ugotavljamo, da se je podjetniško »vrenje« v najzgodnejših fazah podjetništva približno podvojilo v primerjavi z letom 2018, da pa je »smrtnost« nastajajočih podjetij še vedno zelo velika, saj jih velik delež nikoli ne doseže preboja in dejanske ustanovitve ter poslovanja. Zato velja na tem področju še posebej skrbeti za ustrezne podporne mehanizme, ki bodo nastajajočim in novim podjetjem olajšali uveljavitev na trgu. 7.1.4 Izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo Izobraževanje za podjetništvo na primarni in sekundarni ravni že vrsto let ostaja najslabše ocenjen okvirni pogoj za podjetništvo v Sloveniji, podjetniškemu izobraževanju po končani srednji šoli pa se je skupna povprečna ocena v primerjavi z letom 2018 najbolj poslabšala. Povprečne ocene po posameznih trditvah prikazujemo v tabeli 7.4. V tabeli se prva tri vprašanja nanašajo na podjetniško izobraževanje na primarni in sekundarni ravni, zadnja tri pa na podjetniško izobraževanje in usposabljanje na terciarni ravni. Tabela 7.4: Ocene slovenskih izvedencev v okvirnem pogoju izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo (tehtano povprečje, 0 = zelo nezadovoljivo, 10 = zelo zadovoljivo), GEM Slovenija 2019, NES Trditev: V Sloveniji … Povprečna Standardni ocena odklon poučevanje v osnovnih in srednjih šolah spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost in osebno iniciativo . 2,81 2,15 poučevanje v osnovnih in srednjih šolah zagotavlja primerno poznavanje načel tržnega gospodarstva . 2,86 2,11 poučevanje v osnovnih in srednjih šolah namenja ustrezno pozornost podjetništvu in ustanavljanju novih podjetij . 2,72 2,30 zagotavljajo višje in visoke strokovne šole ter univerze dobro in ustrezno usposabljanje za ustanovitev in rast novih podjetij . 3,75 2,49 je poslovno in managersko izobraževanje na ravni, ki zagotavlja dobro in ustrezno usposabljanje za ustanovitev in rast novih podjetij . 5,06 2,54 izobraževalni sistemi poklicnega, strokovnega in dopolnilnega izobraževanja zagotavljajo dobro in ustrezno usposabljanje 3,92 2,52 za ustanovitev in rast novih podjetij . 108 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV S povprečno oceno okrog 5 (= niti res niti narobe) je ocenjena trditev, da je poslovno in managersko izobraževanje v Sloveniji na ravni, ki zagotavlja dobro in ustrezno usposabljanje za ustanovitev in rast novih podjetij. Vse preostale trditve tega sklopa so ocenjene slabše, predvsem trditve, ki se nanašajo na podjetniško izobraževanje v osnovnih in srednjih šolah. V učnih načrtih v osnovnih in srednjih šolah po mnenju izvedencev tako še vedno ni namenjena zadostna pozornost podjetništvu in ustanavljanju novih podjetij, pa tudi ne oblikovanju veščin, potrebnih za hitre tehnološke spremembe. Po končanem izobraževanju bi se mladi namreč morali odločati za podjetniško pot v večji meri zaradi priložnosti, ki so jih zaznali, in ne zaradi omejenih možnosti za zaposlitev. Izvedenci s tem vztrajajo, da podjetništvo in inovativnost postaneta pomembni komponenti izobraževalnega sistema že na nižjih ravneh izobraževanja. V povezavi s tem se posledično na četrtem mestu med zaviralnimi dejavniki za podjetništvo v Sloveniji pojavijo zmogljivosti za podjetništvo (22,22 % navedb), pri čemer izvedenci izpostavljajo strah pred tveganjem in osebno odgovornostjo, pogosto nizko stopnjo samoiniciativnosti in nemotiviranost. Ustrezne podjetniške kompetence bi mladi morali pridobiti v čim večji meri že v vzgojno-izobraževalnem sistemu in s tem bi se postopoma izoblikovala tudi podjetništvu bolj naklonjena družba. Pri tem velja izpostaviti, da tudi izvedenci v drugih evropskih državah izobraževanje za podjetništvo v osnovnih in srednjih šolah v povprečju ocenjujejo slabo (povprečna ocena evropskih držav za ta okvir znaša 3,24). S povprečno oceno 2,8 so slovenski izvedenci podjetniško izobraževanje na tej ravni ocenili še nekoliko slabše kot v zadnjih letih. Najvišjo oceno v tem okviru – podjetniško izobraževanje na primarni in sekundarni ravni med vsemi sodelujočimi državami ima podobno kot že leta poprej Nizozemska (5,45), na terciarnem nivoju pa Švica (6,33). 7.1.5 Kulturne in družbene norme Ko smo povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo primerjali z ocenami evropskih držav GEM in vseh držav, ki so leta 2019 sodelovale v raziskavi GEM, smo ponovno ugotovili, da med vsemi okvirnimi pogoji izvedenci najbolj pod povprečjem ocenjujejo kulturne in družbene norme, ki podjetništvu v Sloveniji niso naklonjene. Tabela 7.5: Ocene slovenskih izvedencev v okvirnem pogoju kulturne in družbene norme (tehtano povprečje, 0 = zelo nezadovoljivo, 10 = zelo zadovoljivo), GEM Slovenija 2019, NES Trditev: V Sloveniji … Povprečna Standardni ocena odklon nacionalna kultura močno podpira individualne uspehe, ki so bili doseženi z lastnimi napori . 3,33 2,77 nacionalna kultura poudarja neodvisnost, avtonomnost in osebno iniciativo . 3,67 2,60 nacionalna kultura spodbuja podjetniško prevzemanje tveganja . 3,03 2,46 nacionalna kultura spodbuja ustvarjalnost in inovativnost . 4,42 2,72 nacionalna kultura poudarja odgovornost, ki jo ima posameznik (in ne skupnost) pri upravljanju svojega življenja . 4,22 2,85 Kot ugotavljamo v raziskavi GEM za leto 2019, je v Sloveniji več kot 80 % ljudi mnenja, da je podjetništvo spoštovanja vredno, kljub temu pa so slovenski izvedenci ponovno najbolj kritično ocenili družbeni sistem vrednot, ki pogosto stigmatizira podjetniški neuspeh. S tem se znova 109 GEM SLOVENIJA 2019 potrjuje, da v Sloveniji spoštujemo podjetnike, ki so spisali uspešne podjetniške zgodbe, obsojamo pa neuspeh, ki je pri podjetniški aktivnosti velikokrat zelo verjeten. Podobno smo zaznali že pri zmogljivostih za podjetništvo, pri čemer so izvedenci mnenja, da nacionalna kultura ne spodbuja ali ne poudarja dovolj podjetniških vrednot, kot so prevzemanje tveganja, pa tudi ustvarjalnost, inovativnost ali individualna odgovornost. Skupna povprečna ocena okvirnega pogoja »kulturne in družbene norme« v Sloveniji ostaja enaka kot leto poprej in znaša 3,72, povprečna ocena vseh sodelujočih držav je 5,08, evropskih držav 4,63 in držav članic EU 4,55. Med državami članicami EU so kulturne in družbene norme slabše od Slovenije ocenili le izvedenci na Portugalskem, Slovaškem in Hrvaškem. Najvišjo oceno tega okvirnega pogoja za podjetništvo v letu 2019 beležijo Združene države Amerike s povprečno oceno 7,68, temu pa z visokimi povprečnimi ocenami sledijo Izrael (7,60), Združeni arabski emirati (6,79) in Kitajska (6,78), med evropskimi državami pa Švica (6,68) in Nizozemska (6,54). Ko se bodo v Sloveniji začeli kazati učinki strateškega pristopa k podjetniškemu izobraževanju že na najnižjih ravneh, se bo to postopoma začelo odražati tudi v večji zmogljivosti posameznikov za podjetništvo in pozitivnejši ter podjetništvu bolj naravnani kulturi. To je nekoliko hitreje mogoče dosegati s promocijo podjetništva in uspešnih podjetniških zgodb v medijih, ozaveščanjem javnosti o vlogi in pomenu podjetništva, bogato ponudbo izobraževanj in usposabljanj ter medsebojno čim bolj povezanim in usklajenim delovanjem akterjev podjetniškega ekosistema. Kulturne in družbene norme izvedenci v letu 2019 postavljajo ob vladnih politikah in finančni podpori na tretje mesto med zaviralnimi dejavniki za podjetništvo v Sloveniji (25 % navedb). Pri tem so izpostavili pogosto izpuščanje poslovnih priložnosti zaradi nacionalne kulture, saj ljudje le redko želijo prevzeti odgovornost in jih je pogosto strah neuspeha, ki ga naša družba zelo stigmatizira. Izvedenci torej pogosto vidijo nacionalno kulturo kot tisto, ki ne dovoljuje in ne razume podjetniškega neuspeha. Večjo pozornost bi zato veljalo posvečati tudi drugi priložnosti za podjetnike, da bi ti v primeru neuspeha v najzgodnejših fazah podjetniškega procesa, v primeru finančnih težav ali stečaja podjetja laže in pogosteje izkoristili nove priložnosti, saj so se iz neuspeha tudi nekaj naučili. Stigma in težave, s katerimi se soočajo taki podjetniki, jih namreč pogosto odvrnejo od ustanovitve novega podjetja. 7.2 Indeks nacionalnega podjetniškega konteksta (NECI) Leta 2018 smo v okviru raziskave GEM prvič predstavili sestavljeni indeks NECI (ang. national entrepreneurship context index), ki podaja oceno okolja za podjetništvo v nacionalnem gospodarstvu. Rezultati indeksa v globalnem in nacionalnih poročilih omogočajo boljše informiranje politike, gospodarstvenikov in drugih ključnih deležnikov o moči nacionalnega okolja za podjetništvo. S proučitvijo konteksta, v katerem se odvija podjetniška aktivnost, lahko ugotovimo, v kolikšni meri podjetniški ekosistem spodbuja ali zavira podjetništvo in prehod v ustaljena podjetja. Lestvica NECI za 54 gospodarstev, sodelujočih v NES, je pokazala, da se med prvih 10 gospodarstev uvrščajo štiri z geografskega območja Evrope in Severne Amerike, štiri z območja Vzhodne Azije in Tihega oceana ter dve gospodarstvi z Bližnjega vzhoda in iz Afrike. Od tega jih je sedem opredeljenih kot visokodohodkovnih, dve državi sta iz skupine nizkodohodkovnih gospodarstev, ena pa iz skupine srednjedohodkovnih gospodarstev. Na zadnjih desetih mestih so tri države z območja Bližnjega vzhoda in Afrike, tri z območja Latinske Amerike in Karibov, tri iz Evrope in Severne Amerike ter ena iz Vzhodne Azije in z območja Tihega oceana. Lestvica s tem kaže, da je učinkovitost okvirnih nacionalnih pogojev za podjetništvo le deloma vezana na ekonomsko 110 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV moč posameznega nacionalnega gospodarstva, saj je na vseh treh stopnjah (v nizko-, srednje- in visokodohodkovnih gospodarstvih) mogoče najti države tako z visoko kot tudi z nizko vrednostjo indeksa NECI. Res pa je, da visoka vrednost NECI prevladuje v visokodohodkovnih gospodarstvih. Podobno ugotovimo, če primerjamo lestvico NECI s stopnjo indeksa TEA, ki smo jo obravnavali v 4. poglavju. Pet od desetih najboljših gospodarstev glede na vrednost NECI ima raven indeksa TEA pod 10 %, šest od desetih najniže uvrščenih gospodarstev glede na NECI pa ima raven indeksa TEA nad 10 %. Ti rezultati lahko odražajo celotno poslovno okolje; tam, kjer so pogoji dobri, je za podjetnike tudi več konkurence in boljše možnosti za zaposlitev (Bosma et al., 2020). Kako izračunamo NECI Najmanj 36 nacionalnih izvedencev v vsaki državi, ki sodeluje v GEM, kar zajema podjetnike in vse tiste, ki so na različnih področjih vključeni v podjetništvo, je ocenilo vrsto komponent oziroma trditev v vsakem od 12 okvirnih pogojev za podjetništvo na lestvici od 1 = sploh ni pomembno do 10 = izjemno pomembno. Vprašani so bili tudi o pomembnosti oziroma relevantnosti vsakega faktorja pri spodbujanju in podpori podjetništva na nacionalni ravni, torej kako vpliven, pomemben in relevanten je vsak podjetniški okvir za trenutno stanje nacionalnega podjetniškega okolja. Leta 2018 je bila posamezna ocena izvedenca v naslednjem koraku tehtana s pomembnostjo oziroma relevantnostjo, ki jo je izvedenec dodelil posameznemu elementu. GEM je leta 2019 pri izračunu indeksa NECI uvedel izpopolnjen metodološki pristop. Na osnovi odgovorov vseh ekspertov iz vseh sodelujočih držav se z metodo glavnih komponent definira 12 uteženih konstruktov oziroma spremenljivk za 12 okvirjev. Enostavna aritmetična sredina tako dobljenih vrednosti novih spremenljivk za posamezno državo predstavlja vrednost NECI, kar omogoča rangiranje držav. (Bosma in Kel ey, 2018; Bosma et al., 2020) Na prvem mestu je z vrednostjo indeksa NECI 6,05 Švica, tesno ji sledi Nizozemska z vrednostjo 6,04. Države, uvrščene v prvo deseterico, so še Katar, Kitajska, Združeni arabski emirati, Indija, Tajvan, Indonezija, Norveška in ZDA. Slovenija se je z vrednostjo indeksa nacionalnega podjetniškega konteksta 4,49 uvrstila na 30. mesto med 54 državami, kar je nekoliko pod polovico lestvice. Najnižje ocene NECI beležijo Iran, Portoriko in Paragvaj. Vrednost indeksa NECI za Slovenijo leta 2019 je nekoliko pod povprečjem skupine evropskih držav (vrednost NECI 4,65) in vseh držav, sodelujočih v GEM (vrednost NECI 4,63), še nekoliko izraziteje pa zaostaja za povprečjem skupine visokodohodkovnih gospodarstev (vrednost NECI 4,84). Kot je navedeno v globalnem poročilu GEM (Bosma et al., 2020), se kompleksno razmerje med rezultati oziroma uvrstitvijo po NECI, dohodkovno skupino in podjetniško aktivnostjo kaže kot zanimivo področje prihodnjih poslovnih raziskovanj. Nizki dohodki so lahko namreč vzrok in posledica visokih stopenj podjetniške aktivnosti, pri čemer je taka aktivnost lahko zgolj samozaposlitvena, brez potenciala rasti, običajno neformalna, vključena v nakup in prodajo z malo dodane vrednosti. Gre torej za tako imenovano podjetništvo iz nuje, za podjetništvo, ki ga je motiviralo predvsem pomanjkanje alternativnih možnosti dohodka. V takih okoliščinah poslovno okolje, ki ni dovolj podporno, še otežuje prehod neformalne podjetniške aktivnosti v dejansko ustanovitev in razvoj podjetij, v tako imenovani formalni sektor, za katerega sta značilna plačevanje davkov in zaposlovanje. Tovrstna podjetniška aktivnost lahko le malo prispeva h gospodarstvu in zato ostajajo dohodki nizki. Podobno lahko lastnik novega poslovnega podjema 111 GEM SLOVENIJA 2019 Slika 7.5: Rezultati indeksa NECI 2019 za 54 gospodarstev Iran 3,15 Portoriko 3,18 Paragvaj 3,43 Gvatemala 3,56 Hrvaška 3,57 Južna Afrika 3,63 Madagaskar 3,69 Severna Makedonija 3,84 Maroko 3,95 Pakistan 3,95 Panama 3,98 Brazilija 3,98 Slovaška 4,03 Rusija 4,04 Grčija 4,10 Ekvador 4,19 Bolgarija 4,21 Portugalska 4,21 Belorusija 4,24 Kolumbija 4,24 Poljska 4,24 Italija 4,31 Egipt 4,33 Ciper 4,48 Slovenija 4,49 Oman 4,61 Čile 4,61 Armenija 4,63 Avstralija 4,65 Irska 4,71 Japonska 4,71 Mehika 4,72 Izrael 4,81 Velika Britanija 4,83 Latvija 4,91 Švedska 4,92 Tajska 4,99 Saudova Arabija 5,04 Nemčija 5,04 Južna Koreja 5,13 Kanada 5,16 Luksemburg 5,17 Jordanija 5,24 Španija 5,24 ZDA 5,31 Norveška 5,52 Indonezija 5,69 Tajvan 5,73 Indija 5,80 Združeni arabski emirati 5,84 Kitajska 5,89 Katar 5,91 Nizozemska 6,04 Švica 6,05 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Indeks NECI GEM Slovenija 2019, NES 112 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV v visokopodpornem okolju za podjetništvo bistveno hitreje in laže realizira aspiracije po rasti in podjetje preide iz novega v ustaljeno. Dobri pogoji za podjetništvo lahko laže ohranijo novo podjetje s prehodom v ustaljeno, v težjih pogojih pa je morda enostavneje zapreti obstoječe podjetje in ponovno zagnati novo dejavnost kot pa ohranjati obstoječo in jo razviti do trajnostno ustaljenega posla oziroma podjetja. Rezultati tega dela raziskave GEM kažejo in opozarjajo na prednosti in slabosti nacionalnega podjetniškega ekosistema po posameznih okvirnih pogojih za podjetništvo, ki so bili uporabljeni pri sestavi indeksa NECI in ki smo jih za Slovenijo podrobneje predstavili že v prejšnjih podpoglavjih. Slika 7.6: Vrednosti indeksa NECI za Slovenijo in po skupinah držav 4,90 4,80 4,70 4,60 4,50 4,40 4,49 4,65 4,63 4,84 Slovenija Evropa Države GEM Visokodohodkovna gospodarstva GEM Slovenija 2019, NES 7.3 Priporočila slovenskih izvedencev za izboljšanje podjetniškega ekosistema Nacionalni izvedenci iz vsake sodelujoče države v okviru anketiranja NES vsako leto navedejo tri področja, ki po njihovem mnenju najbolj zavirajo podjetništvo v nacionalnem gospodarstvu, tri prednosti, ki po njihovem mnenju največ prispevajo k podjetniški aktivnosti, ter tri priporočila, kako bi podjetniško aktivnost lahko izboljšali. Njihove predloge analiziramo in dodelimo eni od 20 možnih tem. V tabeli 7.6 prikazujemo porazdelitev tem na osnovi multiplih spremenljivk. Na osnovi odstotka veljavnih odgovorov je mogoče določiti, katere teme so izvedenci najpogosteje oziroma najredkeje navajali. Izvedenci so leta 2019, kot že nekaj let zapored, največ priporočil navedli na področju vladnih politik, sledijo priporočila, ki se nanašajo na izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo; to sta po oceni nacionalnih izvedencev dve najslabše ocenjeni področji, s tem pa sta tudi med najbolj kritičnimi področji podjetniškega ekosistema v Sloveniji. Najpogostejša priporočila za izboljšanje podjetništva v Sloveniji po posameznih dejavnikih strnjeno podajamo v tabeli 7.7. 113 GEM SLOVENIJA 2019 Tabela 7.6: Zaviralni in spodbujevalni dejavniki podjetništva v Sloveniji ter priporočila nacionalnih izvedencev, GEM Slovenija 2019, NES Zaviralni dejavniki podjetništva v Sloveniji Rang Zaviralni dejavnik Odstotek veljavnih odgovorov 1 Vladne politike 61,11 % 2 Finančna podpora 38,98 % 3 Kulturne in družbene norme 25,00 % 4 Zmogljivosti za podjetništvo 22,22 % 4 Odprtost in konkurenčnost na notranjem trgu 22,22 % 5 Stroški dela, dostopnost in ureditev 19,44 % Spodbujevalni dejavniki podjetništva v Sloveniji Rang Spodbujevalni dejavnik Odstotek veljavnih odgovorov 1 Finančna podpora 38,89 % 2 Vladni programi 33,33 % 2 Kulturne in družbene norme 33,33 % 3 Zmogljivosti za podjetništvo 27,78 % Priporočila za izboljšanje podjetniške aktivnosti v Sloveniji Rang Priporočila za izboljšanje Odstotek veljavnih odgovorov 1 Vladne politike 51,43 % 2 Izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo 37,14 % 3 Prenos raziskav in razvoja 31,43 % 4 Finančna podpora 25,71 % 5 Kulturne in družbene norme 17,14 % 6 Stroški dela, dostopnost in ureditev 14,29 % Tabela 7.7: Najpogostejša priporočila izvedencev za izboljšanje podjetništva v Sloveniji, GEM Slovenija 2019, NES Kategorije Priporočila • Debirokratizacija, deregulacija: – zmanjšanje birokratskih ovir pri ustanovitvi podjetja in administrativnih zahtev v zvezi s poslovanjem, – poenostavitev načina pavšalne obdavčitve za mikro in mala podjetja (zapletenost Vladne politike obstoječega sistema), – zmanjšanje administrativnih bremen, povezanih z investicijami podjetij in pri pridobivanju dovoljenj (na primer za gradnjo ipd.), – zmanjšanje birokracije pri napotitvah delavcev v tujino, – hitrejše izdajanje delovnih dovoljenj za državljane tretjih držav; 114 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Kategorije Priporočila • ugodnejša, poenostavljena, transparentna in stabilna davčna zakonodaja: – znižanje davkov in prispevkov, – znižanje davka na dobiček, – »davčne počitnice« za novonastala podjetja, zagonska (startup) podjetja, – olajšave za vlaganja v nove tehnologije, Vladne politike – ureditev davčne zakonodaje, ki bi spodbujala delo, tudi dopolnilno, iz katerega se lahko sčasoma razvije posel, – zagotovitev mednarodne konkurenčnosti davčne zakonodaje; • ureditev pravnega varstva investitorjev in intelektualne lastnine; • uveljavitev modela socialnega podjetništva; • uspešnejše preprečevanje dela na črno; • jasnejša vizija države. • Uvedba podjetništva in inovativnosti v celotno vertikalo šolskega sistema ter izboljšanje dostopa do podjetniškega znanja in izkušenj: – spodbujanje podjetnosti, kreativnosti in inovativnosti med mladimi, – poučevanje podjetništva in osnov intelektualne lastnine na vseh ravneh; • korenita sprememba izobraževalnega sistema in programov, z novimi metodami učenja, ki spodbujajo samoiniciativnost, kreativnost, sposobnost za reševanje izzivov, izkustveno Izobraževanje in učenje, vajeništvo ipd.; usposabljanje • detabuizacija podjetnosti preko izobraževalnega sistema in zagotovitev prožnega prehajanja med šolami in okoljem; • predstavljanje podjetništva kot možne izbire kariere; • spodbujanje podjetniških aktivnosti na univerzah in medsebojno povezovanje fakultet; • spodbujanje prenosa znanja: – neposredno sodelovanje med fakultetami, inštituti, med fakultetami/univerzami in gospodarstvom. • Spodbujanje prenosa tehnologij iz raziskav v komercializacijo: – omogočanje in podpora prenosa raziskav in razvoja z javnih univerz in raziskovalnih institucij v nova, zasebna podjetja, Prenos raziskav – zagotavljanje sistemsko primernega delovanja RRI institucij za prenos znanja v in razvoja zagonsko okolje (spinout podjetja); • neposredno sodelovanje inkubatorjev v dnevnem delu startupa; • utemeljitev in sistematična podpora odprtemu inoviranju; • podpora za delovanje inkubatorjev; • podpora za izgradnjo tehnoloških centrov. • Zagotovitev lastniškega/tveganega kapitala: – podpora zasebnega investiranja v startup podjetja, Finančna – podpora novim skladom tveganega kapitala, podpora – zagotovitev ugodnejših pogojev za investitorje; • več finančne pomoči in olajšav ob ustanovitvi podjetja (začetno financiranje); • omogočanje in podpora tržiščem uspešnih startup podjetij (IP in M&A trgi); • ustanovitev ustreznega »proof of concept« financiranja za predinkorporirana podjetja. • Krepitev pozitivne in zdrave podjetniške kulture in klime: Kulturne in – promoviranje uspešnih podjetniških praks in posameznikov, družbene – večja medijska podprtost podjetniških dogodkov; norme • spodbujanje in širše razumevanje podjetniške miselnosti; • kultura sledenja uspešnim podjetnikom in spoštovanje. • Fleksibilnejša delovnopravna zakonodaja; • nižja stopnja obdavčitve plač; Stroški dela, • zagotovitev kvalificiranega kadra, kar zahteva celovit pristop in posebno strategijo, dostopnost in vključno s področjem usposabljanja, davčno politiko – stimulativnim nagrajevanjem ureditev delavcev, stimulacijo za prehod kadrov iz znanstvenih in raziskovalnih institucij v podjetja ter politiko zaposlovanja tujcev; • olajšanje imigracije potrebne delovne sile: – hitrejše pridobivanje dovoljenj za tuje visokostrokovne delavce. 115 GEM SLOVENIJA 2019 Če sledimo mnenju nacionalnih izvedencev, vidijo v okviru vladnih politik največje ovire za podjetništvo v birokraciji. Število zakonov in podzakonskih aktov se veča, zakonodajno okolje pa postaja vedno bolj nepregledno. Tako bi po mnenju velikega števila izvedencev moralo biti hitrejše in učinkovitejše zmanjševanje administrativnih ovir glavna prioriteta vlade. Temu sledi zagotovitev podjetništvu bolj naklonjene davčne zakonodaje. Izvedenci so kritični predvsem do davčnega sistema za nastajajoča in nova podjetja ter takojšnje obveze plačevanja davkov. Kot pomembno izpostavljajo tudi podporo pri vlaganju v nove tehnologije in vzpostavitev ugodnejšega okolja za tuje investitorje. Glede na rezultate indeksa NECI, ki podaja oceno okolja za podjetništvo v nacionalnem gospodarstvu, lahko pritrdimo pomenu podjetniškega ekosistema pri spodbujanju podjetništva in lažjem prehodu novoustanovljenih podjetij v ustaljena. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na »drugo priložnost« v podjetništvu ob morebitnem podjetniškem neuspehu. Ta je v Sloveniji še vedno močno stigmatiziran, saj je naša nacionalna kultura po mnenju izvedencev taka, da ne dovoljuje in ne razume podjetniškega neuspeha oziroma ga celo obsoja. Slovenska nacionalna kultura tako po mnenju nacionalnih izvedencev še vedno močno zaostaja za evropskim povprečjem in jo je mogoče najti visoko med zaviralnimi dejavniki za podjetništvo. Izvedenci so pri tem navedli priporočila o izboljšanju, ki jih vidijo v uvedbi in spremembi podjetniškega izobraževanja po celotni vertikali šolskega sistema, razbijanju tabujev, krepitvi podjetniške miselnosti ter bolj pozitivne in zdrave podjetniške kulture tudi s promocijo uspešnih podjetniških zgodb, podjetnikov in odmevnih podjetniških dogodkov. Izpostaviti velja v Sloveniji uveljavljeno in dobro delujoče podporno okolje za startup podjetja. Vladni programi za podjetništvo so ocenjeni nad evropskim povprečjem, izvedenci pa kot spodbudne dejavnike v tem okviru izpostavljajo učinkovitost znanstvenih parkov in poslovnih inkubatorjev, iniciativ za startup podjetja. Priporočila usmerjajo predvsem v spodbujanje prenosa tehnologij iz raziskav v dejansko komercializacijo. Izvedenci kot spodbudne izpostavljajo državne subvencije za nova in rastoča podjetja ter dovolj dolžniških virov financiranja, kot zaviralni dejavnik pa pomanjkanje tveganega kapitala, na kar se nanaša tudi največ njihovih priporočil v sklopu podjetniškega financiranja. Kot primer dobre prakse lahko omenimo Register inovativnih zagonskih podjetij, vzpostavljen na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga vodi Slovenski podjetniški sklad. Register ne ponuja le pregleda startup ekosistema, ampak daje podjetjem tudi referenco, ki je koristna pri izkazovanju njihovega statusa na različnih ponudbah in razpisih, krepi vlogo Slovenije kot dežele startup podjetij in je osnova za dodelitev ugodnosti startup podjetjem, pri čemer je največja trenutna neposredna korist povezana z lažjim zaposlovanjem tujcev, saj jim skrajša in olajša postopek (SPS, 2020b). Dostop do finančnih virov, birokracija in regulativa so največji izzivi za ustanovitev, preživetje in uspešno rast predvsem malih in srednje velikih podjetij, še posebej tistih, katerih proizvod ali način poslovanja je zelo inovativen. Inovativno oziroma produktivno podjetništvo, z visoko dodano vrednostjo, pa je mogoče spodbujati s kakovostnim podjetniškim ekosistemom, ki zahteva medsebojno povezane in usklajene akterje. 116 Literatura in viri 1. Adner, R. (2017). Ecosystem as structure: An actionable construct for strategy. Journal of Management, 43(1), 39–58. 2. Alsos, G. A., Kolvereid, L. (1998). The business gestation process of novice, serial, and paral el business founders. Entrepreneurship Theory and Practice, 22(4), 101–114. 3. Amit, R., Mul er, E., Cockburn, I. (1995). Opportunity costs and entrepreneurial activity. Journal of Business Venturing, 10(2), 95–106. 4. Åmo, B. W. (2013). Linking network, human capital and the extended competence network to business start-up: a multilevel approach. International Journal of Entrepreneurial Venturing, 5(2), 105–119. 5. Arenius, P., Minniti., M. (2005). Perceptual variables and nascent entrepreneurship. Small Business Economics, 24(3), 233–247. 6. Aulet, B., Murray, F. (2013). A Tale of two Entrepreneurs: Understanding Differences in the Types of Entrepreneurship in the Economy. Ewing Marion Kauffman Foundation. http://real.mit.edu/documents/ AuletMurray_KauffmanPaper_a-tale-of-two-entrepreneurs.pdf. 7. Autio, E., Nambisan, S., Thomas, L. D. W., Wright, M. (2018). Digital affordances, spatial affordances, and the genesis of entrepreneurial ecosystems. Strategic Entrepreneurship Journal, 12(1), 72–95. 8. Autio, E., Thomas, L. D. W. (2014). Innovation ecosystems. In: Dodgson, M., Gann, D. M., Phil ips, N. (Eds.), The Oxford Handbook of Innovation Management (204–288). Oxford University Press. 9. Bager, T., Schott, T. (2004). Growth expectations by entrepreneurs in nascent firms, baby businesses and mature firms: Analysis of the Global Entrepreneurship Monitor surveys in Denmark 2000-2003. Paper to First GEM Research Conference Entrepreneurship, Government Policies and Economic Growth, Berlin. 10. Baines, S., Bul , M., Woolrych, R. (2010). A more entrepreneurial mindset? Engaging third sector suppliers to the NHS. Social Enterprise Journal, 6(1), 49–58. 11. Baum, J. R., Locke, E. A., Kirkpatrick, S. A. (1998). A longitudinal study of the relation of vision and vision communication to venture growth in entrepreneurial firms. Journal of Applied Psychology, 83(1), 43–54. 117 GEM SLOVENIJA 2019 12. Baum, J. R., Locke, E. A., Smith, K. J. (2001). A multidimensional model of venture growth. Academy of Management Journal, 44(2), 292–303. 13. Baumol, W. J. (1990). Entrepreneurship: productive, unproductive, and destructive. Journal of Political Economy, 98(5), 893–921. 14. Bessant, S. E. F., Robinson, Z. P., Ormerod, R. M. (2015). Neoliberalism, new public management and the sustainable development agenda of higher education: history, contradictions and synergies. Environmental Education Research, 21(3), 417–432. 15. Bosma, N., Hil , S., Ionescu-Somers, A., Kel ey, D., Levie, J., Tarnawa, A. (2019). Global Entrepreneurship Monitor: 2019/2020 Global Report. Global Entrepreneurship Research Association, London Business School. 16. Bosma, N., Kel ey, D. (2018). Global Entrepreneurship Monitor, 2018/2019 Global report. Global Entrepreneurship Research Association. 17. Bosma, N., Wennekers, S., Amoros, J. E. (2012). Global Entrepreneurship Monitor 2011, Extended Report. Babson Col ege, Universidad de Desarrol o, Universiti Tun Abdul Razak. 18. Bowman, E. H., Singh H. (1993). Corporate restructuring: reconfiguring the firm. Strategic Management Journal, 14(4), 5–14. 19. Bravo-Biosca, A., Criscuolo, C., Menon, C. (2013). What Drives the Dynamics of Business Growth? OECD. 20. Carree, M., Thurik, R. (2006). Entrepreneurship and Economic Growth. Edward Elgar. 21. Carter, N. M., Gartner, W. B., Reynolds, P. D. (1996). Exploring start-up event sequences. Journal of Business Venturing, 11(3), 151–166. 22. Cavalo, A., Ghezzi, A., Balocco, R. (2018). Entrepreneurial ecosystem research: present debates and future directions. International Entrepreneurship and Management Journal, 15, 1291–1321. 23. Cox, K. (2014). Fundamental entrepreneurial planning processes: resource assessment and opportunity evaluation. The International Journal of Entrepreneurship and Innovation, 15(2), 79–88. 24. Davidsson, P., Honig B. (2003). The role of social and human capital among nascent entrepreneurs. Journal of Business Venturing, 18(3), 301–331. 25. Delmar, F., Wiklund, J. (2008). The effect of small business managers’ growth motivation on firm growth: A longitudinal study. Entrepreneurship Theory and Practice, 32(3), 437–457. 26. DeTienne, D. R., Chandler, G. (2004). Opportunity identification and its role in the entrepreneurial classroom: A pedagogical approach and empirical test. Academy of Management Learning and Education, 3(3), 242–257. 27. DeTienne, D. R. (2010). Entrepreneurial exit as a critical component of the entrepreneurial process: Theoretical development. Journal of Business Venturing, 25(2), 203–215. 28. Elam, A. B., Brush, C. G., Greene, P. G., Baumer, B., Dean, M., Heavlow, R. (2019). Global Entrepreneurship Monitor: 2018/2019 Women’s Entrepreneurship Report. Global Entrepreneurship Research Association, London Business School. 29. Estrin, S., Korosteleva, J., Mickiewicz T. (2014). Entrepreneurial growth aspirations, innovation propensity and national knowledge intensity: Unveiling the complexity of the relationship, using GEM data. GRINCOH Working Paper Series, Paper No. 3.08.2. 30. Etzkowitz, H., Webster, A., Gebhardt, C., Cantisano Terra, B. R. (2000). The future of the university and the university of the future: evolution of ivory tower to entrepreneurial paradigm. Research Policy, 29(2), 313–330. 118 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV 31. Evans, D. S., Leighton, L. S. (1989). Some empirical aspects of entrepreneurship. The American Economic Review, 79(3), 519–535. 32. Evropska komisija. (2013). Entrepreneurship 2020 Action Plan. http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/ LexUriServ.do?uri=COM:2012:0795:FIN:EN:PDF 33. Fetterolf, J. (2017). In Many Countries, at Least Four-in-ten in the Labor Force are Women. Pew Research Center. http://www.pewresearch.org/fact-tank/2017/03/07/in-many-countries-at-least-four-in-ten-in-the-labor-force-are-women. 34. Fishbein, M., Ajzen, I. (1975). Belief, Attitude, Intention, and Behaviour: An Introduction to the Theory and Research. Addison-Wesley. 35. Fretschner, M., Weber, S. (2013). Measuring and understanding the effects of entrepreneurial awareness education. Journal of Small Business Management, 51(3), 410–428. 36. Gurel, E., Altinay, L., Daniele, R. (2010). Tourism students’ entrepreneurial intentions. Annals of Tourism Research, 37(3), 646–669. 37. Hamilton, B. H. (2000). Does entrepreneurship pay? An empirical analysis of the returns of self-employment. Journal of Political Economy, 108(3), 604–631. 38. Honig, B. (2004). Entrepreneurship education: Toward a model of contingency-based business planning. Academy of Management Learning and Education, 3(3), 258–273. 39. Iansiti, M., Levien, R. (2004). Strategy as ecology. Harvard Business Review, 82(3), 68–81. 40. Ireland, R. D., Covin, J. G., Kuratko, D. F. (2009). Conceptualizing corporate entrepreneurship strategy. Entrepreneurship Theory and Practice, 33(1), 19–46. 41. Isenberg, D. J. (2010). How to start an entrepreneurial revolution. Harvard Business Review, 88(6), 41–50. 42. Klyver, K., Hunter, E., Watne, T. (2012a). Entrepreneurial ties and innovativeness in the start-up decision. The International Journal of Entrepreneurship and Innovation, 13(3), 153–163. 43. Klyver, K., Nielsen, S. L., Evald, M. R. (2012b). More gender equality, less women’s self-employment: A multi-country investigation. In: Hughes, K. D., Jennings, J. E. (Eds.), Global Women’s Entrepreneurship Research: Diverse Settings, Questions and Approaches (171–188). Edward Elgar. 44. Köl inger, P., Minniti, M. (2006). Not for lack of trying: American entrepreneurship in black and white. Small Business Economics, 27(1), 59–79. 45. Kolvereid, L., Bul vag, E. (1996). Growth intentions and actual growth: The impact of entrepreneurial choice. Journal of Enterprising Culture, 4(1), 1–17. 46. Kuratko, D. F., Covin, J. G., Hornsby, J. S. (2014). Why implementing corporate innovation is so difficult. Business Horizons, 57(5), 647–655. 47. Kuratko, D. F., Morris, M. H., Schindehutte, M. (2015). Understanding the dynamics of entrepreneurship through framework approaches. Small Business Economics, 45(1), 1–13. 48. Lans, T., Gulikers, J., Batterink, M. (2010). Moving beyond traditional measures of entrepreneurial intentions in a study among life-sciences students in the Netherlands. Research in Post-Compulsory Education, 15(3), 259–274. 49. Levie, J. D., Autio, E. (2008). A theoretical grounding and test of the GEM model. Smal Business Economics, 31(3), 235–263. 50. Liñán, F., Chen, Y. W. (2009). Development and cross-cultural application of a specific instrument to measure entrepreneurial intentions. Entrepreneurship Theory and Practice, 3(3), 593–617. 119 GEM SLOVENIJA 2019 51. Liñán, F., Fayol e, A. (2015). A systematic literature review on entrepreneurial intentions: citation, thematic analyses, and research agenda. International Entrepreneurship and Management Journal, 11, 907–933. 52. Llewel yn, D. W. T., Autio, E. (2019). Innovation Ecosystems. SSRN Electronic Journal. https://ssrn.com/ abstract=3476925. 53. McCracken, K., Marquez, S., Kwong, C., Stephan, U., Castagnoli, A., Dlouhá, M. (2015). Women’s Entrepreneurship: Closing the Gender Gap in Access to Financial and Other Services and in Social Entrepreneurship. European Union and European Parliament. 54. McGrath, R. G. (1999). Fal ing forward: real options reasoning and entrepreneurial failure. Academy of Management Review, 24(1), 13–30. 55. McMul en, J. S., Dimov, D. (2013). Time and the entrepreneurial journey: the problems and promise of studying entrepreneurship as a process. Journal of Management Studies, 50(8), 1481–1512. 56. Mitchel , R. K., Busenitz, L., Lant, T., McDougal , P. P., Morse, E. A., Smith, J. B. (2002). Toward a theory of entrepreneurial cognition: rethinking the people side of entrepreneurship research. Entrepreneurship Theory and Practice, 27(2), 93–104. 57. Močnik, D., Duh, M., Crnogaj, K. (2019). Slovenska podjetniška demografija in prenos podjetij: slovenski podjetniški observatorij 2018, 1. Izd. (Slovenski podjetniški observatorij). Univerzitetna založba Univerze. 58. Moghaddam, K. (2015). The ingredients of a success recipe: An exploratory study of diaspora opportunity entrepreneurship. South Asian Journal of Global Business Research, 4(2), 162–189. 59. Moroz, P. W., Hindle, K. (2012). Entrepreneurship as a process: Toward harmonizing multiple perspectives. Entrepreneurship Theory and Practice, 36(4), 781–818. 60. OECD. (2013). PISA 2012 Results (Volume I): What Students Know and Can Do: Student Performance in Mathematics, Reading and Science. PISA, OECD Publishing. https://www.oecd.org/pisa/keyfindings/pisa-2012-results-volume-I.pdf. 61. OECD. (2016a). PISA 2015 Results (Volume I): Excel ence and Equity in Education. PISA, OECD Publishing. https://doi.org/10.1787/9789264266490-en. 62. OECD. (2016b). Slovenia Country Note – Skil s Matter: Further Results from the Survey of Adult Skil s. PIAAC, OECD Publishing. http://www.oecd.org/skills/piaac/Skills-Matter-Slovenia.pdf. 63. OECD. (2017). Enhancing the Contributions of SMEs in a Global and Digitalised Economy. https://www.oecd. org/mcm/documents/C-MIN-2017-8-EN.pdf. 64. OECD/European Union. (2019). The Missing Entrepreneurs 2019: Policies for Inclusive Entrepreneurship. OECD Publishing. https://doi.org/10.1787/3ed84801-en. 65. Oosterbeek, H., Van Praag, M., Ijsselstein, A. (2010). The impact of entrepreneurship education on entrepreneurship skil s and motivation. European Economic Review, 54(3), 442–454. 66. Parker, S. C. (2006). Entrepreneurship, self-employment, and the labour market. In: Casson, M., Yeung, B., Basu, A., Wadeson, N. (Eds.), Oxford Handbook of Entrepreneurship (435–460). Oxford University Press. 67. Pel inen, K. (2014). The interplay of entrepreneurial and network activities in the entrepreneurial process: a relational analysis. The International Journal of Entrepreneurship and Innovation, 15(1), 17–28. 68. Peterman, N., Kennedy, J. (2003). Enterprise education: Influencing students' perceptions of entrepreneurship. Entrepreneurship Theory and Practice, 28(2), 129–144. 69. Raposo, M., do Paço, A. (2011). Special issue: entrepreneurship and education—links between education and entrepreneurial activity. International Entrepreneurship Management Journal, 7, 143–144. 120 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV 70. Rebernik, M., Tominc, P., Širec, K., Bradač Hojnik, B., Rus, M., Crnogaj, K. (2019). Neizkoriščen podjetniški potencial: GEM Slovenija 2018. Univerzitetna založba UM. 71. Renko, M. (2013). Early challenges of nascent social entrepreneurs. Entrepreneurship Theory and Practice, 37(5), 1045–1069. 72. Reynolds, P., Bosma, N., Autio, E., Hunt, S., De Bono, N., Servais, I., Lopez-Garcia, P., Chin, N. (2005). Global entrepreneurship monitor: Data col ection, design and implementation 1998-2003, Small Business Economics, 24(3), 205–231. 73. Sarasvathy, S. D. (2004). Making it happen: beyond theories of the firm to theories of firm design. Entrepreneurship Theory and Practice, 28(6), 519–531. 74. Sarasvathy, S. D. (2014). The downside of entrepreneurial opportunities. Management, 17(4), 305–315. 75. Schoar, A. (2010). The divide between subsistence and transformational entrepreneurship. In: Lerner, J., Stern, S. (Eds.), Innovation Policy and the Economy (10, 57–81). University of Chicago Press. 76. Scholin, T., Broome, P., Ohlsson, H. (2016). Self-employment: the significance of families for professional intentions and choice of company type. International Journal of Entrepreneurial Behaviour and Research, 22(3), 329–345. 77. Schwab, K. (2019). The Global Competitiveness Report 2019. World Economic Forum. www.weforum.org/gcr. 78. Seelos, C., Mair, J. (2007). Profitable business models and market creation in the context of deep poverty: a strategic view. Academy of Management Perspectives, 21(4), 49–63. 79. Segal, G., Borgia, D., Schoenfeld, J. (2005). The motivation to become an entrepreneur. International Journal of Entrepreneurial Behaviour and Research, 11(1), 42–57. 80. Seppelt, R., Dormann, C. F., Eppink, F. V., Lautenbach, S., Schmidt, S. (2011). A quantitative review of ecosystem service studies: Approaches, shortcomings and the road ahead. Journal of Applied Ecology, 48(3), 630–636. 81. Shane, S. (2000). Prior knowledge and the discovery of entrepreneurial opportunities. Organization Science, 11(4), 448–469. 82. Shane, S., Locke, E. A., Col ins, C. J. (2003). Entrepreneurial motivation. Human Resource Management Review, 13(2), 257–279. 83. Shane, S., Venkataraman, S. (2000). The promise of entrepreneurship as a field of research. Academy of Management Review, 25(1), 217–226. 84. Shapero, A. (1982). Social dimensions of entrepreneurship. In: Kent, C., Sexton, D., Vesper, K. (Eds.), Encyclopedia of Entrepreneurship (72–90). Prentice Hall. 85. Shinnar, R. S., Giacomin, O., Janssen, F. (2012). Entrepreneurial perceptions and intentions: the role of gender and culture. Entrepreneurship Theory and Practice, 36(3), 465–493. 86. Silverstein, M. J., Sayre, K. (2009). The female economy. Harvard Business Review. https://hbr.org/2009/09/ the-female-economy. 87. Solomon, G., Dickson, P., Solomon, G., Weaver, K. (2008). Entrepreneurial selection and success: Does education matter? Journal of Small Business and Enterprise Development, 15(2), 239–258. 88. SPS. Slovenski podjetniški sklad. (2020a). Zagonske spodbude. https://podjetniskisklad.si/sl/ produkti-sklada/program-mladi/zagonske-spodbude. 89. SPS. Slovenski podjetniški sklad. (2020b). Register inovativnih zagonskih podjetij. https://www. podjetniskisklad.si/sl/register/register-inovativnih-zagonskih-podjetij. 121 GEM SLOVENIJA 2019 90. Stam, E. (2015). Entrepreneurial ecosystems and regional policy: a sympathetic critique. European Planning Studies, 23(9), 1759–1769. 91. Stam, E., Spigel, B. (2016). Entrepreneurial ecosystems, Discussion Paper Series nr. 16-13. Utrecht University, School of Economics. https://www.uu.nl/sites/default/files/rebo_use_dp_2016_1613.pdf. 92. Stam, E., Spigel, B. (2018). Entrepreneurial ecosystems. In: Blackburn, R., De Clercq, D., Heinonen, J., Wang, Z. (Eds.), Sage Handbook for Entrepreneurship and Small Business. Sage Publications Ltd. 93. Stam, E., van de Ven, A. (2019). Entrepreneurial ecosystem elements. Small Business Economics, https://doi. org/10.1007/s11187-019-00270-6. 94. SURS. Statistični urad Republike Slovenije. (2016). Postajamo sivi ali modri? SURS. https://www.stat.si/ StatWeb/News/Index/5902. 95. Thiele, P., Fel nhofer, K. (2015). The impact of pre-startup planning on the strength of planning assumptions and the mode of processing. International Journal of Entrepreneurial Venturing, 7(2), 173–193. 96. UMAR. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. (2019). Poročilo o razvoju 2019. UMAR. http://www. umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2019/slovenski/POR2019_splet1.pdf. 97. van de Ven, E. H. (1992). Suggestions for studying strategy process: A research note. Strategic Management Journal, 13(S1), 169–188. 98. Verheul, I., Thurik, R., Grilo, I., van der Zwan, P. (2011). Explaining preferences and actual involvement in self-employment: Gender and the entrepreneurial personality. Journal of Economic Psychology, 33(2), 325–341. 99. Verheul, I., van Mil, L. (2011). What determines the growth ambition of Dutch early-stage entrepreneurs? International Journal of Entrepreneurial Venturing, 3(2), 183–207. 100. Wennekers, S., Van Stel, A., Carree, M., Thurik, A. R. (2010). The relationship between entrepreneurship and economic development: Is it U-shaped? Foundations and Trends in Entrepreneurship, 6(3), 167–237. 101. Wiklund, J., Shepherd, D. (2003). Aspiring for and achieving growth: the moderating role of resources and opportunities. Journal of Management Studies, 40, 1919–1941. 102. Zahra, S. A., Sapienza, H. J., Davidsson, P. (2006). Entrepreneurship and dynamic capabilities: A review, model and research agenda. Journal of Management Studies, 43(4), 917–955. 103. Zieba, K. (2017). High growth aspirations of nascent entrepreneurs: Why do they fal ? Studia i Materiały, 1(23), 94–102. 104. Žorž, A., Hadalin, Š. (2018). Poročilo analize stanja na trgu dela: Zaposlovanje mladih ter upravljanje z mlajšimi zaposlenimi v Sloveniji in tujini. Naročnik: Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost. https://rgzc.gzs.si/Portals/rgzc-gzs/Analiza%20mladi.pdf. 105. ZRSZ. Zavod RS za zaposlovanje. (2020). Stopnja registrirane brezposelnosti. https://www.ess.gov.si/ trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/stopnja_registrirane_brezposelnosti. 122 Značilnosti vzorca slovenskih izvedencev v letu 2019 P1 Spol anketiranih 44 % ženske 65 % moški Starost 42 % anketiranih 31 % 19 % 8 % 28–30 let 31–40 let 41–50 let 51–58 let Izobrazba anketiranih 64 % 36 % Magisterij, Univerza doktorat … (dodiplomski program) 123 GEM SLOVENIJA 2019 Kaj od navedenega izvedenca najbolje opisuje (možnih več odgovorov) 28 % podjetnik 13 % investitor, finančnik, 11 % bančnik oblikovalec politike 12 % drugo 20 % 16 % učitelj, dobavitelj raziskovalec podpornih podjetništva storitev Izkušnje na področju podjetništva do 5 let 19 % 6–10 let 19 % 11–15 let 28 % 16–20 let 17 % nad 21 let 17 % Izkušnje 124 Metodološka P2 pojasnila Razlika med podatki GEM in podatki poslovnih registrov ali AJPES Kljub dolgoletnemu pojasnjevanju razlik med podjetništvom kot procesom, v katerem sodeluje posameznik, ter podjetništvom, ki se ukvarja z organizacijskimi in pravnimi subjekti (d.d., d.o.o., s.p.), še vedno pogosto prihaja do mešanja podjetniškega procesa in poslovnega registra, do mešanja ljudi in organizacij. Oba vidika je pomembno proučevati, vendar pa vsak zahteva svoje podatkovne vire. Kadar se ukvarjamo s podjetji kot organizacijskimi in poslovnimi subjekti, lahko uporabljamo podatkovne podlage, ki nam jih ponujajo poslovni registri, AJPES, Statistični urad RS, Eurostat ali druge specializirane organizacije in podjetja, ki se ukvarjajo s poslovnimi podatki (e-Bonitete, GVIN ipd.). Ko pa imamo opraviti z ljudmi, lahko vpogled v njihove sposobnosti, namere, strahove, ambicije ipd. dobimo samo tako, da z zanesljivo metodologijo anketiramo statistično zanesljiv vzorec prebivalstva. GEM je družbena raziskava, ki se ukvarja s posamezniki. Z vidika raziskovalne perspektive GEM so posamezniki tisti, ki so primarni akterji ustanovitve, zagona in vzdrževanja novega podjema. Zato seveda obstajajo nekatere bistvene razlike med podatki, ki jih zagotavlja GEM, in tistimi, ki jih lahko pridobimo v različnih poslovnih registrih in statističnih podatkovnih bazah. V nadaljevanju navajamo nekaj pomembnejših razlik (Bosma et al., 2008): • Podatki GEM so pridobljeni v raziskavi, ki je harmonizirana med vsemi sodelujočimi državami. Kljub iniciativam Eurostata, OECD in Svetovne banke harmonizacija podatkov nacionalnih poslovnih registrov še ni uresničena. • Metodologija GEM vsebuje statistično negotovost agregatnih rezultatov (na ravni države), kar ponazarjamo z objavljanjem intervalov zanesljivosti za ugotovljene podjetniške indekse. Podatki iz poslovnega registra so »številčni podatki« statistične množice in kot taki ne zahtevajo intervala zanesljivosti. Vendar je število »umetnih« registracij za določene države neznano. 125 GEM SLOVENIJA 2019 Nekateri podjemi sploh niso registrirani (ali se jim ni treba registrirati), nekatera podjetja so registrirana samo zaradi davčnih razlogov, ne da bi v njih potekala kakršna koli podjetniška aktivnost. Obseg, v kolikšni meri se to dogaja, verjetno močno vari ra med državami. • GEM spremlja ljudi, ki so v procesu ustanavljanja podjetja (nastajajoči podjetniki), kakor tudi ljudi, ki so lastniki in menedžerji svojega podjetja (nova in ustaljena podjetja). GEM tudi ugotavlja nagnjenost k podjetništvu in njegovo dojemanje. Vpogled v najzgodnejše faze podjetništva in duh podjetnosti pa je seveda zelo relevantna informacija za oblikovalce ekonomske in razvojne politike. • Bistvo GEM ni v preštevanju podjetij in izračunavanju stopnje ustanavljanja podjetij. Gre za merjenje podjetniškega duha in podjetniške aktivnosti v različnih fazah podjetniškega procesa. Zato podatki GEM niso najboljši vir za proučevanje podjetij (kot pravnih subjektov) in njihovih značilnosti. Za panožno razvrstitev obstoječih podjetij so na primer zagotovo boljši podatki, ki jih zagotavljajo poslovni registri. • GEM ponuja številne podatke, ki jih ni mogoče dobiti iz poslovnih registrov. Takšni primeri so motivacija za samozaposlovanje, raven podjetniške aktivnosti, strah pred neuspehom ali pričakovanja bodoče rasti. Vendarle pa je pri tem treba biti pozoren na to, da se takšne značilnosti ugotavljajo na primernem (in dovolj velikem) slučajnem vzorcu. V ta namen je ponekod smiselno združevati vzorce GEM iz več let. V Sloveniji se raziskovalci podjetništva ukvarjamo tako s primarnimi podatki, ki jih dobimo na temelju anketiranega vzorca (prebivalcev, podjetnikov, menedžerjev v podjetjih ipd.), kakor tudi s sekundarnimi podatki, ki jih ponujajo statistični urad, poslovni register ali različne podatkovne zbirke AJPES. Z izjemo GEM se pri primarnih podatkih pogosto pokaže, da niso harmonizirani s podobnimi raziskavami v svetu, pri uporabi podatkov iz registra pa se pojavlja dodatni problem, da ti podatki niso ažurirani ter da so v njem številni organizacijski subjekti, ki so sicer registrirani, a niso poslovno aktivni. V drugi longitudinalni slovenski raziskavi podjetništva, ki poteka od leta 1998, v Slovenskem podjetniškem observatoriju, je ta zadrega rešena tako, da so v analizah smiselno upoštevani samo tisti subjekti, ki oddajo poročila o poslovanju, torej živi gospodarski subjekti, ki na trgu tudi dejansko sodelujejo v ekonomskem življenju in vplivajo nanj. Ključne mere GEM Navajamo nekatere ključne mere, ki jih uporablja GEM, skupaj z njihovimi delovnimi definicijami. GEM-ovi okvirni pogoji za podjetništvo, ki jih uporablja NES, so opisani v 7. poglavju. Do opisa vseh mer lahko dostopate neposredno na internetni strani Globalnega podjetniškega monitorja (www.gemconsortium.org) na naslednji način: Approach  Knowledge base  Definition  Key indicators ali jih poiščete na https://www.gemconsortium.org/about/wiki. Mera Opis Odnos do podjetništva in njegovo dojemanje (Entrepreneurial attitudes and perceptions) Poznavanje start-up podjetnika Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki osebno pozna nekoga, ki (Knowing start-up entrepreneur) je v zadnjih dveh letih ustanovil podjetje. Zaznane priložnosti (Perceived Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki na območju, na katerem opportunities) živi, vidi v prihodnjih 6 mesecih dobre priložnosti za ustanovitev podjetja. 126 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Mera Opis Enostavnost začetka poslovanja Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki se strinja s trditvijo, da je (Ease of starting a business) v njihovi državi enostavno začeti s poslovanjem. Zaznane zmogljivosti Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki meni, da imajo potrebne (Perceived capabilities) veščine in znanje, da bi ustanovili podjetje. Podjetniške namere Odstotek populacije med 18. in 64. letom (posamezniki, ki so vključeni (Entrepreneurial intention) v katero koli podjetniško aktivnost, so izključeni), ki so potencialni podjetniki, saj nameravajo v roku treh let ustanoviti podjetje. Stopnja strahu pred neuspehom Odstotek populacije med 18. in 64. letom (med tistimi, ki zaznavajo (Fear of failure rate) podjetniške priložnosti), ki navajajo, da bi jih strah pred neuspehom odvrnil od ustanovitve podjetja. Podjetništvo kot zaželena podjetniška izbira (Entrepreneurship as Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki se strinja s trditvijo, da je desirable career choice) v njihovi državi podjetništvo zaželena poklicna izbira. Visok status uspešnega podjetništva (High-status successful Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki se strinja s trditvijo, da so entrepreneurship) v njihovi državi uspešni podjetniki spoštovani in ugledni. Pozornost medijev do podjetništva Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki se strinja s trditvijo, da (Media attention for entrepreneurship) je v njihovi državi v javnih medijih pogosto videti zgodbe o uspešnih novih podjetjih. Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki se strinja s trditvijo, da Oportunizem (Opportunism) redko vidijo poslovne priložnosti, četudi je to na področju, ki ga sicer dobro poznajo. Odstotek populacije odraslih med 18. in 64. letom, ki se strinja s Proaktivnost (Proactivity) trditvijo, da bi se kljub zaznani dobičkonosni priložnosti nanjo redko odzvali. Inovacijska zmogljivost Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki se strinja s trditvijo, da jih (Innovation capability) imajo drugi ljudje za zelo inovativne. Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki se strinja s trditvijo, Vizija (Vision) da je vsaka odločitev, ki jo sprejmejo, del njihovega dolgoročnega kariernega načrta. Motivacija Motiv za podjetništvo: ustvarjanje sprememb v svetu Odstotek zgodnjih podjetnikov (nastajajočih in novih), ki se strinjajo s (Motive for starting a business: To make trditvijo, da je bil njihov motiv za podjetništvo prispevati k ustvarjanju a difference in the world) sprememb v svetu. Motiv za podjetništvo: ustvarjanje premoženja oziroma visokega Odstotek zgodnjih podjetnikov (nastajajočih in novih), ki se strinjajo dohodka s trditvijo, da je bil njihov motiv za podjetništvo želja po ustvarjanju (Motive for starting a business: To build premoženja oziroma večjega dohodka. great wealth or very high income) Motiv za podjetništvo: nadaljevanje družinskega podjetja oziroma Odstotek zgodnjih podjetnikov (nastajajočih in novih), ki se strinjajo tradicije (Motive for starting a business: s trditvijo, da je bil njihov motiv za podjetništvo želja po nadaljevanju To continue family tradition) družinskega podjetja oziroma tradicije. Motiv za podjetništvo: potreba po preživetju, ker so službe redke Odstotek zgodnjih podjetnikov (nastajajočih in novih), ki se strinjajo s (Motive for Starting a Business: To earn a trditvijo, da je bil njihov motiv za podjetništvo potreba po preživetju, living beacuse jobs are scarce) ker so službe redke. 127 GEM SLOVENIJA 2019 Mera Opis Podjetniška aktivnost (Entrepreneurial activity) Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki so trenutno nastajajoči Stopnja nastajajočega podjetništva podjetniki, to pomeni, da so aktivno vključeni v ustanavljanje (Nascent entrepreneurship rate) podjetja, ki bo v celoti ali delno v njihovi lasti; podjetje (vključno z lastniki) še ni izplačevalo plač, nadomestil ali drugih plačil za opravljeno delo dlje kot tri mesece. Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki so trenutno lastniki in Stopnja novega podjetništva (New menedžerji novega podjetja, to pomeni, da so lastniki in hkrati vodijo business ownership rate) podjetje, ki je izplačevalo plače, nadomestila ali druga plačila za opravljeno delo več kot tri mesece, a manj kot 42 mesecev. Celotna zgodnja podjetniška aktivnost (Total Early-stage Entrepreneurial Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki so bodisi nastajajoči Activity – TEA) bodisi novi podjetniki (lastniki in menedžerji) novega podjetja. Stopnja ustaljenega podjetništva Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki so trenutno podjetniki (Established Business Ownership rate – ustaljenega podjetja; to pomeni, da so lastniki in hkrati vodijo EBO ) podjetje, ki je izplačevalo plače, nadomestila ali druga plačila za opravljeno delo več kot 42 mesecev. Stopnja celotne podjetniške aktivnosti Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki so bodisi vključeni (Overall entrepreneurial activity rate) v zgodnje podjetniške aktivnosti ali pa so lastniki in menedžerji ustaljenega podjetja (kot je opredeljeno zgoraj). Izstop iz podjetništva, poslovanje podjetja se nadaljuje (Exit, business Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki so prekinili s continues) podjetništvom, poslovanje podjetja pa se nadaljuje. Izstop iz podjetništva, poslovanje podjetja preneha (Exit, business does Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki so prekinili s not continue) podjetništvom, poslovanje podjetja je prenehalo. Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki so v zadnjih 12 mesecih Stopnja prenehanja poslovanja prenehali poslovati, ker so podjetje prodali ali zaprli ali pa kako (Business discontinuation rate) drugače prekinili svoj lastniško-menedžerski odnos s podjetjem. Opozorilo: to NI merilo stopnje propada podjetij. Opustitveni indeks (Entrepreneurship Odstotek podjetnikov, ki so v preteklem letu opustili poslovanje, v exit rate) primerjavi s celotno podjetniško aktivnostjo. Podjetniška aktivnost zaposlenih Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki so trenutno vključeni v (Entrepreneurial Employee razvoj nove podjetniške dejavnosti za svojega delodajalca in imajo pri Activity – EEA) tem udejstvovanju vodilno vlogo. Socialna podjetniška aktivnost (Social Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki so bodisi nastajajoči Entrepreneurial Activity – SEA) bodisi novi podjetniki (lastniki in menedžerji) novega podjetja, ki ima zastavljen socialni cilj. Družinska zgodnjepodjetniška Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki so vključeni v zgodnje aktivnost (Family early-stage podjetništvo in (a) imajo v lasti in vodijo vsaj del podjetja skupaj entrepreneurial activity) z družinskimi člani ali (b) imajo podjetje v samostojni lasti, a ga upravljajo skupaj s člani družine. Vključenost v gig ekonomijo (Gig Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki so dobili prejemke iz economy participation) plačanega dela, ki so ga pridobili preko digitalne platforme. Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki so dobili prejemke Vključenost v delitveno ekonomijo iz posojanja ali dajanja v najem svojih dobrin ali lastnine ali iz (Sharing economy participation) privoljenja dostopa do storitev, ki jih zagotavljajo preko digitalne platforme. 128 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Mera Opis Podjetniške aspiracije (Entrepreneurial aspirations) Zgodnja podjetniška aktivnost s pričakovano visoko rastjo Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki so bodisi nastajajoči zaposlovanja (Growth expectation bodisi novi podjetniki (lastniki in menedžerji), ki pričakujejo, da bodo entrepreneurial activity) čez pet let zaposlovali določeno dodatno število ljudi. Delež inovativnih zgodnjih podjetnikov (Percentage of Odstotek zgodnjih podjetnikov (nastajajočih in novih), ki izjavljajo, respondents within TEA: reporting some da imajo neko novo kombinacijo produkta in trga. new product/market combination) Mednarodno usmerjena zgodnja podjetniška aktivnost (relativni delež) Odstotek zgodnjih podjetnikov (nastajajočih in novih), ki navajajo, (International oriented entrepreneurial da je vsaj 25 % njihovih prihodkov iz drugih držav. activity) Okolje: lokalno – nacionalno – Odstotek populacije med 18. in 64. letom, vključene v TEA, s kupci mednarodno bodisi samo v njihovem lokalnem okolju, samo znotraj države ali (Scope: local – national – international) mednarodno. Vpliv izdelkov/storitev: lokalno – nacionalno – mednarodno Odstotek populacije med 18. in 64. letom, vključene v TEA, z izdelki ali (Product/Service Impact: local – storitvami, ki so bodisi novi v njihovem lokalnem okolju, novi znotraj national - international) države ali novi za svet. Vpliv tehnologije/postopkov: lokalno – nacionalno – mednarodno Odstotek populacije med 18. in 64. letom, vključene v TEA, (Technology/Procedures Impact: local – s tehnologijo ali postopki, ki so bodisi novi v njihovem lokalnem national - international) okolju, novi znotraj države ali novi za svet. Neformalno investiranje (Informal Odstotek populacije med 18. in 64. letom, ki je v zadnjih treh letih investment) investirala v podjetje nekoga drugega. 129 Podatkovne Tabela 1: Elementi podjetniške zmogljivosti in zaznavanja odn P3 tabele osa do podjetništva v družbi, GEM 2019, APS Zaznavanje družbenih vrednost Samozaznavanje in dojemanje o podjetništvu podjetništva z vidika posameznika ti red nih p ost ra obnos ere ot po oslov os am odjetje Država ot ov od e n nostavn štvu je strahu iti p nišk itarizem nosti odjetništvo spehom edijska p znana e podjetništvo k karierna p spoštovanje podjetnik m podjetni egal zaznavanje p prilož zaznavanje sp za p zaznavan neu podjet Za ustanov Nizkodohodkovne države Madagaskar 94,41 80,62 61,17 89,06 46,78 73,46 37,92 43,90 38,02 Netehtano povprečje 94,41 80,62 61,17 89,06 46,78 73,46 37,92 43,90 38,02 Spodja polovica srednjedohodkovnih držav Egipt 79,97 86,15 75,91 78,97 73,53 67,26 50,28 62,93 63,99 Indija 89,54 92,30 87,98 85,76 83,14 85,15 55,94 34,91 80,02 Maroko 81,52 68,37 60,85 73,11 57,66 62,37 45,89 41,44 26,96 Pakistan 80,15 87,71 72,45 78,56 62,30 63,02 47,09 29,18 56,35 Netehtano povprečje 82,80 83,63 74,30 79,10 69,16 69,45 49,80 42,12 56,83 Zgronja polovica srednjedohodkovnih držav Armenija 87,24 73,41 76,20 72,83 53,89 70,00 50,78 40,63 49,17 Belorusija 70,30 69,90 50,76 54,13 29,52 42,34 36,88 9,65 35,85 Brazilija 75,25 72,25 78,78 75,89 46,37 61,99 41,87 34,24 39,36 131 GEM SLOVENIJA 2019 Zaznavanje družbenih vrednost Samozaznavanje in dojemanje o podjetništvu podjetništva z vidika posameznika ti red nih p ost ra obnos ere ot po oslov os am odjetje Država ot ov od e n nostavn štvu je strahu iti p nišk itarizem nosti odjetništvo spehom edijska p znana e podjetništvo k karierna p spoštovanje podjetnik m podjetni egal zaznavanje p prilož zaznavanje sp za p zaznavan neu podjet Za ustanov Ekvador 72,26 71,88 68,66 66,74 55,85 78,28 35,80 53,00 55,33 Gvatemala 94,50 80,80 61,69 65,68 67,25 77,42 39,97 51,64 46,58 Iran 45,29 86,57 69,09 47,87 47,68 68,88 37,38 42,34 30,14 Jordanija 76,29 85,18 70,04 63,67 40,57 61,72 62,23 31,17 35,14 Južnoafriška republika 78,84 82,16 80,55 68,68 60,41 60,35 46,57 15,87 62,96 Kitajska 79,32 92,42 92,85 80,19 74,86 67,35 43,94 26,18 36,18 Mehika 68,06 67,64 65,96 67,26 62,81 70,68 47,96 23,00 50,90 Rusija 70,77 73,69 61,49 70,24 29,60 35,62 45,22 13,99 31,42 Severna Makedonija 68,01 67,98 58,49 75,57 50,49 60,87 46,05 22,01 37,16 Netehtano povprečje 73,84 76,99 69,55 67,40 51,61 62,96 44,55 30,31 42,52 Visokodohodkovne države Avstralija 56,39 74,00 70,46 78,07 45,74 56,04 52,39 16,17 66,76 Ciper 72,96 76,69 50,90 64,13 38,52 58,16 42,77 24,87 38,18 Čile 74,36 74,58 59,68 61,57 47,62 75,54 58,01 55,94 32,85 Grčija 49,56 49,33 48,05 49,05 49,86 51,64 46,74 14,44 46,90 Hrvaška 61,49 46,45 58,51 80,02 55,66 71,19 51,04 25,62 33,76 Irska 39,93 20,69 20,32 - 50,22 42,00 37,64 18,89 41,76 Italija 19,04 13,06 36,91 28,75 45,14 48,09 30,81 6,26 74,59 Izrajel 64,21 84,13 59,03 46,31 46,00 43,34 53,51 30,37 21,64 Japonska 24,60 62,65 59,93 45,41 10,56 13,98 39,34 7,27 24,32 Južna Koreja 54,33 85,97 68,79 70,24 42,89 51,70 17,14 32,98 32,44 Kanada 69,21 79,90 76,49 76,73 67,08 56,80 49,67 21,25 68,00 Katar 82,10 87,09 82,67 71,72 75,59 75,47 43,50 50,60 66,64 Kolumbija 63,82 65,42 52,18 42,08 46,68 72,37 38,35 42,19 35,97 Latvija 56,82 60,28 67,98 51,42 35,55 56,97 45,99 27,96 31,82 Luksemburg 58,95 81,35 66,54 55,91 58,01 48,49 48,36 18,40 60,50 Nemčija 53,64 80,68 55,34 66,56 52,18 45,79 37,37 12,53 47,60 Nizozemska 85,83 76,38 75,37 62,27 64,58 41,92 27,03 12,18 84,06 Norveška 66,74 93,49 79,32 84,15 69,49 31,52 26,82 7,77 87,40 Oman 85,34 85,67 75,11 55,10 72,31 56,32 40,90 63,77 54,69 132 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Zaznavanje družbenih vrednost Samozaznavanje in dojemanje o podjetništvu podjetništva z vidika posameznika ti red nih p ost ra obnos ere ot po oslov os am odjetje Država ot ov od e n nostavn štvu je strahu iti p nišk itarizem nosti odjetništvo spehom edijska p znana e podjetništvo k karierna p spoštovanje podjetnik m podjetni egal zaznavanje p prilož zaznavanje sp za p zaznavan neu podjet Za ustanov Panama 69,97 74,61 68,11 57,66 53,37 72,90 40,60 48,58 57,16 Poljska 77,65 76,95 36,73 57,16 87,28 50,41 56,75 7,62 90,18 Portoriko 30,70 55,15 73,13 53,75 39,43 55,70 39,07 31,17 26,53 Portugalska 72,74 71,65 72,86 73,20 53,52 61,43 52,77 24,40 41,05 Saudova Arabija 69,68 79,32 71,84 73,82 73,80 83,00 43,59 35,74 52,87 Slovaška 42,35 58,43 54,62 70,52 36,04 53,05 45,65 19,83 25,17 Slovenija 63,45 84,04 82,51 81,15 47,59 57,46 43,71 16,59 54,33 Španija 57,33 57,85 54,04 68,97 36,13 50,82 55,13 8,07 38,53 Švedska 62,66 78,72 71,16 70,24 79,79 50,69 44,50 15,32 78,31 Švica 40,23 76,18 62,81 58,26 40,66 49,15 27,16 15,06 64,46 Tajvan 50,50 61,06 72,37 74,19 41,16 41,97 36,11 16,82 36,11 Velika Britanija 56,38 76,67 71,03 69,41 43,84 55,18 48,67 9,89 82,36 Združene Države Amerike 67,87 79,66 77,44 50,89 67,24 65,51 43,49 20,44 71,24 Združeni arabski emirati 70,34 79,02 78,38 67,05 66,10 62,16 42,29 47,05 66,07 Netehtano povprečje 59,73 69,91 63,96 62,99 52,72 54,75 42,63 24,43 52,55 133 GEM SLOVENIJA 2019 Tabela 2: Vključenost prebivalstva v posamezne faze podjetniškega procesa, GEM 2019, APS EA sko ot i enje k o v ož o ode ružin i anja k aj s i a azlik rem Država odjetnik ktivnost - T i doh ti, s oslov ljevati d odjetnik EA dke odjetnik zgodnj stvariti r stvariti p a večj ada režive i p tna e re tu deksa T taljeni p Nastajajoči p Nov Celo podjetniška a TEA - u sve TEA - u ozirom TEA - n podjetje/tradicijo TEA - p služb Us Prenehanje p % in Nizkodohodkovne države Madagaskar 8,39 11,43 19,48 8,82 23,5 36,78 81,09 20,17 3,38 Netehtano povprečje 8,39 11,43 19,48 8,82 23,50 36,78 81,09 20,17 3,38 Spodnja polovica srednjedohodkovnih držav Egipt 5,00 1,76 6,67 57,01 77,34 51,09 63,58 1,50 8,58 Indija 9,44 5,90 14,97 86,82 87,18 79,75 87,50 11,92 4,99 Maroko 7,25 4,38 11,40 21,75 69,79 33,05 93,34 7,89 2,84 Pakistan 1,14 2,51 3,65 70,31 90,25 67,12 92,10 4,72 4,86 Netehtano povprečje 5,71 3,64 9,17 58,97 81,14 57,75 84,13 6,51 5,32 Zgornja polovica srednjedohodkovnih držav Armenija 14,13 7,42 20,97 18,39 51,54 35,51 88,82 7,84 6,41 Belorusija 3,01 2,77 5,78 23,38 75,33 19,58 51,68 2,72 1,72 Brazilija 8,05 15,84 23,30 51,42 36,87 26,57 88,39 16,16 6,14 Ekvador 26,93 10,81 36,20 52,65 36,53 35,72 82,71 14,69 9,24 Gvatemala 11,23 14,61 25,05 80,18 59,83 53,17 89,69 14,80 5,97 Iran 6,85 4,09 10,69 40,62 83,48 20,85 68,74 10,15 6,96 Jordanija 5,66 3,52 9,11 19,24 59,19 24,47 93,11 6,55 10,45 Južnoafriška republika 7,31 3,68 10,77 84,95 78,86 47,97 90,25 3,51 4,90 Kitajska 5,27 3,64 8,66 39,66 48,38 40,59 65,77 9,33 7,37 Mehika 9,77 3,35 12,98 65,12 51,85 47,95 85,01 1,82 4,30 Rusija 4,55 4,79 9,33 27,07 69,67 24,92 78,75 5,09 3,36 Severna Makedonija 2,07 4,25 6,18 56,87 53,73 68,37 83,62 8,00 3,80 Netehtano povprečje 8,74 6,56 14,92 46,63 58,77 37,14 80,55 8,39 5,88 Visokodohodkovne države Avstralija 5,81 5,14 10,52 51,71 64,51 22,72 41,38 6,53 4,48 Ciper 7,86 4,56 12,17 45,06 73,48 30,28 57,96 10,10 2,61 Čile 26,94 11,01 36,71 44,93 40,60 25,17 68,73 10,61 8,33 Grčija 4,61 3,76 8,22 32,27 48,19 35,27 51,57 14,33 2,50 Hrvaška 6,96 3,52 10,47 35,09 49,14 35,62 73,96 3,57 3,65 134 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV EA sko ot i enje k o v ož o ode ružin i anja k aj s i a azlik rem Država odjetnik ktivnost - T i doh ti, s oslov ljevati d odjetnik EA dke odjetnik zgodnj stvariti r stvariti p a večj ada režive i p tna e re tu deksa T taljeni p Nastajajoči p Nov Celo podjetniška a TEA - u sve TEA - u ozirom TEA - n podjetje/tradicijo TEA - p služb Us Prenehanje p % in Irska 8,37 4,33 12,41 26,86 28,28 69,16 40,65 6,58 4,07 Italija 1,19 1,64 2,79 11,04 95,45 26,69 89,48 4,72 0,80 Izrajel 8,82 4,22 12,69 42,66 72,43 19,15 53,85 5,45 5,23 Japonska 3,27 2,13 5,35 43,86 48,45 32,82 32,73 6,95 1,10 Južna Koreja 7,05 8,19 14,94 9,35 67,33 5,60 35,06 13,03 3,11 Kanada 10,82 8,02 18,16 67,30 64,04 43,97 62,83 7,44 8,27 Katar 10,85 4,11 14,69 55,45 85,28 52,05 62,19 2,96 9,10 Kolumbija 15,30 7,29 22,28 44,38 52,52 31,73 90,10 4,27 5,61 Latvija 10,54 5,28 15,43 32,54 37,88 25,59 68,31 12,91 3,51 Luksemburg 7,19 3,37 10,20 60,45 41,19 29,99 38,32 4,65 4,64 Nemčija 5,32 2,58 7,63 44,42 32,04 68,68 42,64 5,20 3,43 Nizozemska 5,64 4,83 10,38 32,27 21,95 17,96 23,59 10,81 2,56 Norveška 4,87 3,59 8,36 36,59 19,50 14,50 25,55 5,61 2,55 Oman 3,91 3,07 6,94 49,87 52,97 26,62 56,21 2,00 15,43 Panama 15,47 7,51 22,68 76,84 64,31 52,87 86,92 4,66 6,54 Poljska 3,64 1,78 5,39 65,35 13,26 81,63 15,81 12,76 3,15 Portoriko 11,34 2,24 13,39 65,92 43,65 43,46 84,27 1,25 2,18 Portugalska 6,92 5,97 12,89 41,65 43,62 31,39 54,36 10,96 3,01 Saudova Arabija 5,39 8,56 13,96 44,63 63,14 36,38 72,41 5,35 8,89 Slovaška 9,15 4,21 13,33 40,72 33,91 28,06 63,26 5,88 3,98 Slovenija 4,37 3,55 7,80 48,19 47,05 23,17 60,12 8,45 1,92 Španija 2,36 3,82 6,15 49,43 59,52 13,35 42,28 6,31 1,55 Švedska 5,12 3,31 8,25 50,25 55,02 33,19 38,75 4,88 4,90 Švica 6,19 3,66 9,77 43,17 38,07 17,11 50,39 11,60 2,95 Tajvan 3,59 4,89 8,38 44,53 57,48 19,66 33,41 12,75 2,74 Velika Britanija 6,49 3,09 9,34 49,00 51,58 5,77 64,36 8,18 3,42 Združene Države Amerike 11,78 5,89 17,42 66,36 69,02 30,62 41,35 10,59 5,11 Združeni arabski emirati 9,83 7,13 16,41 51,70 72,30 36,62 64,85 6,96 10,50 Netehtano povprečje 7,79 4,73 12,29 45,57 51,73 32,33 54,17 7,52 4,60 135 GEM SLOVENIJA 2019 Tabela 3: Izbrani kazalniki iz profila celotne zgodnje podjetniške aktivnosti, GEM 2019, APS č na č d o v t ve EA) elov agona opulacije) li ve saj v opulacije) d z 0 a etih o et le % v T pulacije EA) ez p EA) est ( odo v drasle p etih l stvarjajo d etnih o drasle p % v T ričakujejo, da ričakujeo, da b e u ih b rasle po % o stvarilo 1 EA) nih m a j % o % v T i p est v p i p odjetju č i ž etih l od EA ( i, k i, k i, k EA ( elov ensk ( oških ( % v T m p zirom ž ž ž m odjetje u nih m ove et d jetja (% oški T esta o Država Ženske T M Dele Dele Podjetnik bo p delov zagona ( Podjetnik njih kot p Podjetnik m naslednjih p pod Nizkodohodkovne države Madagaskar 19,64 19,32 50,41 49,59 4,32 11,18 12,33 Netehtano povprečje 19,64 19,32 50,41 49,59 4,32 11,18 12,33 Spodnja polovica srednjedohodkovnih držav Egipt 4,05 9,17 30,65 69,35 33,75 40,44 5,76 Indija 12,74 17,10 42,70 57,30 7,63 12,71 10,19 Maroko 7,78 15,13 33,97 66,03 6,18 14,81 9,43 Pakistan 1,66 5,50 23,18 76,82 5,41 20,01 3,20 Netehtano povprečje 6,56 11,73 32,63 67,38 13,24 21,99 7,15 Zgornja polovica srednjedohodkovnih držav Armenija 16,59 25,99 38,96 61,04 26,41 32,81 15,78 Belorusija 5,22 6,38 45,03 54,97 23,20 29,20 4,20 Brazilija 23,06 23,54 49,48 50,52 4,62 11,57 14,25 Ekvador 33,58 38,83 46,37 53,63 18,33 25,91 31,76 Gvatemala 22,42 27,97 44,49 55,51 13,39 26,23 20,30 Iran 8,23 13,13 38,52 61,48 41,20 49,13 9,03 Jordanija 6,75 11,43 37,13 62,87 7,88 15,68 8,02 Južnoafriška republika 10,18 11,41 47,15 52,85 20,14 38,13 10,77 Kitajska 7,88 9,41 45,58 54,42 12,57 28,08 5,43 Mehika 12,41 13,60 47,71 52,29 16,29 26,24 11,06 Rusija 8,59 10,15 45,84 54,16 30,19 43,84 8,37 Severna Makedonija 3,28 9,00 26,69 73,31 22,89 39,51 4,81 Netehtano povprečje 13,18 16,74 42,75 57,25 19,76 30,53 11,98 Visokodohodkovne države Avstralija 8,81 12,26 41,82 58,18 20,82 28,52 8,41 Ciper 8,93 15,64 36,34 63,66 16,95 34,80 10,59 Čile 32,43 41,13 44,09 55,91 27,33 40,42 32,58 Grčija 7,64 8,79 46,49 53,51 8,90 19,28 7,45 Hrvaška 7,96 13,01 37,98 62,02 16,69 28,52 8,29 136 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV č na č d o v t ve EA) elov agona opulacije) li ve saj v opulacije) d z 0 a etih o et le % v T pulacije EA) ez p EA) est ( odo v drasle p etih l stvarjajo d etnih o drasle p % v T ričakujejo, da ričakujeo, da b e u ih b rasle po % o stvarilo 1 EA) nih m a j % o % v T i p est v p i p odjetju č i ž etih l od EA ( i, k i, k i, k EA ( elov ensk ( oških ( % v T m p zirom ž ž ž m odjetje u nih m ove et d jetja (% oški T esta o Država Ženske T M Dele Dele Podjetnik bo p delov zagona ( Podjetnik njih kot p Podjetnik m naslednjih p pod Irska 9,02 15,87 36,23 63,77 33,75 43,19 9,76 Italija 2,09 3,50 37,33 62,67 10,46 29,16 2,32 Izrajel 10,37 15,08 40,76 59,24 17,82 26,28 7,61 Japonska 2,87 7,78 26,97 73,03 26,77 36,06 3,87 Južna Koreja 11,40 18,32 38,36 61,64 16,33 28,07 13,12 Kanada 15,06 21,36 41,36 58,64 18,22 29,00 12,17 Katar 14,73 14,68 50,08 49,92 53,98 63,24 11,92 Kolumbija 20,91 23,76 46,81 53,19 22,84 39,45 21,47 Latvija 11,29 19,62 36,51 63,49 28,39 39,23 12,37 Luksemburg 8,30 12,01 40,89 59,11 24,08 38,72 8,00 Nemčija 5,71 9,50 37,53 62,47 20,81 28,71 5,53 Nizozemska 9,22 11,53 44,43 55,57 15,32 24,52 7,29 Norveška 5,09 11,46 30,75 69,25 17,19 26,77 4,93 Oman 5,82 8,05 41,94 58,06 19,95 25,83 4,78 Panama 19,33 25,99 42,66 57,34 17,65 28,54 21,54 Poljska 5,09 5,68 47,24 52,76 16,47 32,95 4,24 Portoriko 11,45 15,51 42,47 57,53 16,87 26,62 11,58 Portugalska 9,91 16,05 38,16 61,84 12,95 21,62 9,03 Saudova Arabija 14,68 13,42 52,25 47,75 42,21 83,91 13,63 Slovaška 10,24 16,36 38,50 61,50 21,43 28,83 10,18 Slovenija 5,58 9,89 36,09 63,91 14,78 23,27 5,77 Španija 5,96 6,34 48,46 51,54 5,30 18,58 4,10 Švedska 5,83 10,56 35,59 64,41 13,32 19,93 4,57 Švica 7,25 12,25 37,18 62,82 21,98 32,48 7,82 Tajvan 6,75 10,02 40,28 59,72 25,62 46,65 7,07 Velika Britanija 6,99 11,69 37,41 62,59 24,69 29,66 6,00 Združene Države Amerike 16,61 18,25 47,65 52,35 27,01 36,87 13,68 Združeni arabski emirati 12,63 18,04 41,18 58,82 56,01 70,58 14,76 Netehtano povprečje 10,18 14,35 40,66 59,34 22,21 34,25 9,89 137 Raziskovalni timi in sponzorji GEM P4 v letu 2019 Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja Tigran Jrbashyan, Artashes Shaboyan, Armenija Ameria Arman Porsughyan, Karine Nikoghosyan, Ameria CJSC IPM-Research Armenia Tatevik Mkrtchyan, Hakob Tarposhyan Australian Centre for Entrepreneurship Australian Centre for Research (ACE), Entrepreneurship Dr. Char-lee Moyle, Queensland University of Prof. Per Davidsson, Q&A Market Technology (QUT) Avstralija Research (ACE), Research (CATI) Queensland Prof. Paul Davidson Department of and Dynata University of Karen Reynolds, Innovation and Tourism (Online) Technology (QUT) Chad Renando Taylor Industry Development (DITID), Queensland Government Belarusian Economic Belarusian Maryia Akulava, Research and Outreach Belorusija Economic Research Radzivon Marozau, Center (BEROC) and Outreach Aliaksandr MIA Research Center (BEROC) Abrashkevich International Finance Corporation (IFC) 139 GEM SLOVENIJA 2019 Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja Iskren Krusteff, Adriana Popova, George Interculture Foundation Global Chisuse, Malina Inc. Bolgarija Entrepreneurship Kroumova, Milena Superhosting.bg Monitor Bulgaria Nikolova, Mira Krusteff, n/a (GEM Bulgaria) Petar Sharkov, JEREMIE Bulgaria Svetozar Georgiev, Iskren Krusteff Veneta Andonova Instituto Brasileiro Simara Greco, Erika Serviço Brasileiro Brazilija Da Qualidade E Onozato, Paulo Bastos, de Apoio às Micro e ZOOM – Agência Produtividade Vinicius Larangeiras de Pequenas Empresas de Pesquisas (IBQP) Souza (SEBRAE) University of Cyprus Prof. Marios Dikaiakos, Ciper (UCY), Centre for Ministry of Energy, RAI Consultants Entrepreneurship Ariana Polyviou, Commerce and Industry Ltd (C4E) Pantelitsa Eteokleous Questio Estudios Čile Universidad del Maribel Guerrero, Universidad del Desarrollo Tomás Serey Desarrollo de Mercado y Opinión Drosos Foundation Prof. Ayman Ismail, The American Prof. Ahmed Tolba, Oxfam Novib (Danish Egipt University in Cairo - Shima Barakat, Hakim Arab Partnership PHI Knowledge School of Business Adel Hakim Meshreki, Program - DAPP) Seham Ghalwash Hivos Prof. Virginia Lasio, ESPAE, la Escuela Xavier Ordeñana, Ekvador de Negocios de la Prof. Guido Caicedo, ESPAE, la Escuela de ESPOL Jack Zambrano, Tania Negocios de la ESPOL SurveyData Tenesaca, Asst. Prof. Adriana Amaya Foundation for Assoc. Prof. Aggelos Tsakanikas, Sofia Grčija Economic & Industrial Research Stavraki, Evangelia RAYCAP S.A. Datapower SA (FEIR / IOBE) Valavanioti, Asst. Prof. Ioannis Giotopoulos Kirzner Mónica Río-Nevado Entrepreneurship de Zelaya, Carolina Gvatemala Center at Francisco Uribe, David Casasola, Francisco Marroquín Marroquín Josías López, Estefanía University -UFM- Khanti, S.A. University Vizcaíno Ministry of Economy, Entrepreneurship and Crafts Croatian Association of J.J. Strossmayer Prof. Slavica Singer, Prof. Nataša Šarlija, Banks Hrvaška University in Puls d.o.o., Osijek, Faculty of Prof. Sanja Pfeifer, CEPOR – SMEs and Zagreb Economics (EFOS) Sunčica Oberman Entrepreneurship Policy Peterka Centre J.J. Strossmayer University in Osijek, Faculty of Economics 140 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja Entrepreneurship Centre for Research Sunil Shukla, Amit in Entrepreneurship Indija Development Institute of India Kumar Dwivedi, Pankaj Education and IMRB (EDII) Bharti Development (CREED), EDII- Ahmedabad Parahyangan Catholic University Gandhi Pawitan, Ministry of Research, Catharina B. Technology, and Indonezija Parahyangan Higher Education Catholic University Nawangpalupi, Maria Sapa Institute Widyarini, Agus of the Republic of Gunawan Indonesia (under Applied Research – Higher Education Excellence Grant Scheme) Prof. Abbas Bazargan, Prof. Nezameddin Faghih, Prof. Ali Faculty of Rezaeian, Prof. Abbas Faculty of Iran Entrepreneurship, Bazargan, Mohammad Entrepreneurship, Faculty of University of Tehran Reza Zali, Jahangir University of Tehran Entrepreneurship Yadollahi Farsi, Seyed Mostafa Razavi, Leyla Sarfaraz Enterprise Ireland supported by Irska Fitzsimons Paula Fitzsimons, Prof. Consulting Colm O’Gorman Department of Business, BMG Research Enterprise and Innovation Prof. Donato Fondazione Aristide Università Iacobucci, Asst. Prof. Merloni Italija Politecnica delle Diego D’Adda, Asst. DOXA Spa Marche Prof. Alessandra Università Politecnica Micozzi, Francesca delle Marche Micozzi Ministry of Economics Ira Center and Industry, of Business, Prof. Emeritus Ehud Government of Israel Izrael Technology & Menipaz, Yoash Brandman Society, Ben Gurion Avrahami Ira Foundation of Institute University Business, Technology and Society Prof. Noriyuki Takahashi, Prof. Ministry of Economy, Social Survey Japonska Musashi University Masaaki Suzuki, Research Prof. Yuji Honjo, Prof. Trade and Industry Information Co. Takehiko Yasuda, Prof. (METI) Ltd (SSRI) Takehiko Isobe Jordan Enterprise Eng. Ma'moun Abu Shawar, Walid Deutsche Gesellschaft Jordanija Development Center for Corporation Al-Khatib, Ahmad für Internationale Strategic Studies (JEDCO) Saadeldeen, Amin Zusammenarbeit (GIZ) Shammout 141 GEM SLOVENIJA 2019 Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja University of Angus Bowmaker- Small Enterprise Južna Afrika Stellenbosch Nielsen South Business School Falconer, Mike Development Agency Africa (USB) Herrington (Seda) Peter Josty, Adam Government of Alberta Holbrook, Geoff Government of Canada Gregson, Blair Winsor, Jacqueline S. Walsh, Government of Ontario Harvey Johnstone, Kevin McKague, Government of the Yukon Yves Bourgeois, Western Economic Matthew Pauley, The Centre for Étienne St-Jean, Marc Diversification Canada Kanada Innovation Studies Duhamel, Sandra Elemental Data Women’s Economic (THECIS) Schillo, Charles Davis, Collection Inc. Dave Valliere, Howard Knowledge Hub (Ryerson Lin, Nathan Greidanus, Chris Street, Chad University) Saunders, Richard Social Sciences and Hawkins, Amanda Williams, Karen Humanities Research Hughes, Murat Erogul, Council Brian Wixted University of Manitoba Katar Qatar Development Farha Al Kuwari, Qatar Development Bank Bank (QDB) Ahmad Hawi (QDB) Intelligence Qatar Horizon Research Kitajska Tsinghua University Prof. Gao Jian, Rui Mu Hopefound Group Consultancy Group Rodrigo Varela Universidad Icesi Villegas, Jhon Universidad Javeriana Moreno, Juan David de Cali Soler, Manoj Bayan, Universidad del Norte Consorcio GEM: Fernando Pereira, Universidad Fabian Osorio, Eduardo Gomez, Oscar Universidad EAN INFO Kolumbija Icesi, Universidad Javeriana de Cali, Suarez, Liyis Gomez, Universidad Investigaciones Universidad del Alba Corredor, Moises Cooperativa de S.A.S. Norte Galvis, Leon Dario Colombia-Bucaramanga Parra, Jairo Orozco, Francisco Matiz, Jose Corporación David Peñuela, Flor Universitaria Americana Alba Rueda, Piedad Corporación Buelvas Universitaria del Caribe Stockholm School Stockholm School of Latvija of Economics in Marija Krumina, Economics in Riga (SSE SKDS Riga (SSE Riga) Anders Paalzow Riga) 142 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja Ministry of the Economy of the Grand Duchy of Luxembourg Cesare A.F. Riillo, House of Luksemburg STATEC Research Chiara Peroni, Steinn Entrepreneurship (an TNS ILRES Steinsson initiative of the Chamber of Commerce and the Ministry of the Economy of the Grand Duchy of Luxembourg) Prof. Claudine Ratsimbazafy, Prof. Ida Clément Rajaonera, Prof. Institut National Harimino Oliarilanto des Sciences Rakoto, Prof. Gilde Centre de Recherche Institut National Madagaskar Comptables et de Paul Ralandison, Prof. pour le Développement l’Administration Félix Rasoloarijaona, International du Canada de la Statistique d’Entreprises Prof. Mamy Tiana (CRDI) (INSTAT) (INSCAE) Rasolofoson, Prof. Faly Hery Rakotomanana, Andriamahery Ferdinand Rasolonjatovo Entrepreneurship Research Laboratory Khalid El Ouazani, Abdellatif Komat, Maroko Faculty of Law, Salah Koubaa, University of Hassan II Economics and Fatima Boutaleb, Casablanca ClaireVision Social Sciences Hind Malainine, Sara Yassine University of Hassan II Casablanca Hugo Garza Medina, José Ernesto Amorós, Elvira Naranjo, José Manuel Aguirre, Marcia Instituto Campos, Rafaela Tecnológico y de Instituto Tecnológico y Bueckmann Diegoli, Estudios Superiores de Estudios Superiores Ján Rehák, Patricia de Monterrey Berumen y Mehika de Monterrey Esther Alonso Galicia, Asociados S.A. (ITESM) (A.K.A. Edgar Muñiz Ávila, (ITESM) (A.K.A. de C.V. Tecnológico de Lucía Rodríguez Tecnológico de Monterrey) Aceves, José Manuel Monterrey) Saiz Álvarez, Margarita Herrera Avilés, Lizbeth González Tamayo, Rafael A. Tristán Prof. Rolf Sternberg, Leibniz University Armin Baharian, uzbonn - Gesellschaft Nemčija Hannover - Institute Johannes von Bloh, of Economic and Natalia Gorynia RKW Competence Centre für empirische Cultural Geography Pfeffer, Lennard Stolz, Sozialforschung Matthias Wallisch und Evaluation 143 GEM SLOVENIJA 2019 Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja Jacqueline Snijders, The Ministry of Economic Nizozemska Panteia Paul van der Zeijden, Jan de Kok, Amber van Affairs and Climate Policy Panteia der Graaf, Ton Geerts of the Netherlands Prof. Gry Agnete Alsos, Innovation Norway Prof. Bjørn Willy Åmo, Prof. Tommy Høyvarde The Norwegian Ministry Norveška Nord University of Trade, Industry, and Business School Clausen, Are Jensen, Polarfakta AS Assoc. Prof. Espen Fisheries Isaksen, Iselin Kristine Nord University Business Mauseth Steira School Prof. Abdallah Mohammed Alshukaili, Bader Alsuleimani, Prof. Norizan Mohd Horizons Oman University of Nizwa Kassim, Asst. Prof. University of Nizwa Statistical Zunaith Ahmed, Asst. Consulting Prof. Swadhin Kumar Mondal, Asst. Prof. Yasmeen Kausar Sarmad Ahmed Shaikh, Meenah Tariq, Pakistan World Bank Bilal I Gilani, Amnah Imtiaz, Noor Un Nisa World Bank Gallup Pakistan Shahid, Tahmina Shoaib Malik, Mphil AMPYME (Micro, Small Panama City of Knowledge Carla Donalicio, Foundation Alejandro Carbonell and Medium Enterprise IPSOS Authority of Panama) Cristian Sosa, Prof. Asociación de Stijn van der Krogt, Paragvaj Emprendedores de Cristina Fernández, Koga Impact Lab n/a Paraguay (ASEPY) Marta del Castillo, Carolina Luzardi, Cecilia López Anna Tarnawa, Melania Nieć, Polish Agency Joanna Orłowska, Ministry of Economic Centrum Badań Development Poljska for Enterprise Anna Skowrońska, Marketingowych Development Paulina Zadura, University of Economics INDICATOR Sp. (PARP) Robert Zakrzewski, in Katowice z o.o. Przemysław Zbierowski Marinés Aponte, Portoriko University of Puerto University of Puerto Rico Gaither Rico (UPR) Marta Álvarez, Manuel Lobato (UPR) International, Inc. Sociedade Prof. Augusto Medina, Instituto de Apoio às Portugalska Portuguesa de Douglas Thompson, Pequenas e Médias GfK Metris Inovação (SPI) Francisco Rocha Empresas e à Inovação (IAPMEI) 144 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja Gihyun Kum, Prof. Dohyeon Kim, Prof. Republika Korea Chaewon Lee, Prof. Ministry of SMEs and Koreja Entrepreneurship Byungheon Lee, Foundation (KoEF) Prof. Choonwoo Startups Max Research Lee, Yunsoo Choi, Myoung-jong Lee Assoc. Prof. Olga Graduate School R. Verkhovskaya, Asst. Prof. Karina A. Rusija of Management, St. Petersburg Bogatyreva, Asst. Prof. Sberbank Levada-Center University Dmitri Knatko, Maria V. Dorokhina, Eleonora V. Shmeleva Prince Mohammad Bin Salman College of Business and Prof. Muhammad Entrepreneurship Saudova Azam Roomi, Prof. Babson Global Center (MBSC) Field Interactive Arabija Alicia Coduras for Entrepreneurial MR Babson Global Martínez, Prof. Donna Leadership (BGCEL) Center for Kelley Entrepreneurial Leadership (BGCEL) Prof. Radmil Polenakovik, Tetjana Macedonian Enterprise Macedonian Lazarevska, Lazar Development Severna Enterprise Nedanoski, Dimitar Foundation (MEDF) Makedonija Development Smiljanovski, Svetlana Alliance of Microfinance M-Prospect Foundation (MEDF) Boshkoska, Marina Organizations Skopje Jonoska, Vladimir (MFO) Marinkovski Comenius Prof. Ing. Anna Pilková, Comenius University University in Doc. PhDr. Marian in Bratislava, Faculty of Slovaška Bratislava, Faculty Holienka, RNDr. Management (UNIBA SK) Crystal Research, of Management Zuzana Kovačičová, a.s. Slovak Business Agency (UNIBA SK) Mgr. Juraj Mikuš, Mgr. Ján Rehák (SBA) University of MGRT - Ministry of Maribor, Faculty Prof. Miroslav Economic Development of Economics Rebernik, Prof. Karin Širec, Prof. Polona and Technology SPIRIT Slovenija and Business, Slovenia - Public Agency Institute for Tominc, Assoc. Prof. for Entrepreneurship, Mediana Entrepreneurship Barbara Bradač Internationalization, and Small Business Hojnik, Asst. Prof. Katja Foreign Investments and Management Crnogaj, Matej Rus Technology 145 GEM SLOVENIJA 2019 Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja Ana Fernández Laviada NACIONALNI TIM Iñaki Peña, Maribel Guerrero, José Luis González, Javier Montero REGIONALNI TIMI José Ruiz Navarro (Director GEM Andalucía), Lucio Fuentelsaz Lamata (Director GEM Aragón), Jesús Ángel del Brío González (Director GEM Asturias), Julio Batle Lorente, (Director GEM Baleares), Rosa M. Batista Canino (Director GEM Canarias), Ana Fernández- Laviada, (Director GEM Cantabria), Carlos Guallarte (Director GEM Cataluña), Juan José Jiménez Moreno (Director GEM Castilla La Mancha), Centro Internacional Observatorio del Mariano Nieto Antolín Santander Emprendimiento de (Co-director GEM Castilla Emprendimiento (CISE) España (OEE) y León), Nuria González Španija Álvarez (Co-director GEM Santander Bank Opinometre (formerly Castilla y León), Lázaro (SANTANDER) Asociación RED Rodriguez Ariza (Director GEM España) Empresa Nacional de GEM Ceuta), Isidro de Innovación, SA (ENISA) Pablo Lopez (Director GEM Madrid), José María Gómez Gras (Director GEM Comunidad Valenciana), Ricardo Hernández Mogollón (Co-director GEM Extremadura), J. Carlos Díaz Casero (Co-director GEM Extremadura), Loreto Fernández Fernández (Director GEM Galicia), Luis Alberto Ruano Marrón (Director GEM La Rioja), María del Mar Fuentes Fuentes (Director GEM Melilla), Antonio Aragón Sánchez (Co-director GEM Murcia), Alicia Rubio Bañón (Co-director GEM Murcia), Ignacio Contin Pilart (Co-director GEM Navarra), Martin Larraza Kintana (Co-director GEM Navarra), María Saiz Santos (Director GEM País Vasco) 146 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Tim Ustanova Člani Finančni sponzorji Izvedba anketiranja The Confederation of Swedish Prof. Pontus Swedish Enterprise Braunerhjelm, Per (Svenskt Näringsliv) Švedska Entrepreneurship Forum (Entreprenör- Thulin, Assoc. Prof. AskSweden The Swedish Agency for skapsforum) Martin Svensson, Marcus Larsson Economic and Regional Growth (Tillväxtverket) School of Management (HEG-FR) Prof. Rico Baldegger, School of Management Asst. Prof. Raphael (HEG-FR) Švica University of Gaudart, Asst. Prof. Gfs Bern Applied Sciences University of Applied Pascal Wild, Gabriel and Arts Western Sciences and Arts Simonet Switzerland Fribourg (HES-FR) (HES-SO) Tajska Bangkok University Asst. Prof. Ulrike Guelich Bangkok University n/a Taiwan Institute of Small and Medium China Credit Tajvan Economic Research Xin-Wu Lin, Ju-Yin Enterprise Administration Information (TIER) Tang, Jia-Jing Lin (SEMA) Service Department of Business, Energy and Industrial Strategy (UK Government) - BEIS Department for the Prof. Mark Hart, Karen Economy (Northern Bonner, Neha Prashar, Velika Aston Business Ireland Government) Prof. Jonathan BMG Ltd, Britanija School, Aston - DfE University Levie, Prof. Tomasz Birmingham, UK Mickiewicz, Prof. Niels Welsh Government Bosma NatWest Bank Ltd Hunter Centre of Entrepreneurship, Strathclyde Business School Prof. Julian Lange, Prof. Candida Brush, Prof. Andrew Corbett, Prof. Donna Kelley, ZDA Babson College Prof. Phillip Kim, Babson College Qualtrix Assoc. Prof. Mahdi Majbouri, Asst. Prof. Sid Vedula, Doug Scibeck Prof. Nihel Chabrak, Združeni United Arab Elif Bascavusoglu, arabski Emirates University Chafik Bouhaddioui, Khalifa Fund Kantar emirati (UAEU) Llewellyn D. W. Thomas 147 Avtorji P5 Miroslav Rebernik Dr. Miroslav Rebernik je redni profesor za področje podjetništva in ekonomike podjetja ter predstojnik Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Bil je gostujoči profesor na Portland State University in dobitnik Fulbrightove raziskovalne štipendije na Babson Col ege v ZDA. Leta 1992 je utemeljil prvi dodiplomski študijski program za podjetni- štvo v Sloveniji. Sodeloval je na številnih domačih in tujih strokovnih in znanstvenih konferencah, je avtor več knjig in poglavij v številnih mono- grafijah, ki so izšle doma in v tujini, vodil je mnoge domače in mednarodne konference ter uredil njihove zbornike. Deluje v več uredniških in recenzij- skih odborih znanstvenih revij s področja podjetništva. Od leta 1999 vodi raziskovalni projekt in ekipo, ki ustvarja letni Slovenski podjetniški obser- vatorij, od leta 2002 pa vodi slovensko ekipo raziskovalnega programa Global Entrepreneurship Monitor. Leta 2001 je soustanovil Tovarno podjemov (www.tovarnapodjemov.org), ki je kot podjetniški inkubator Univerze v Mariboru eden ključnih elementov podpornega okolja za pod- jetništvo univerzitetnega mesta Maribor in širše regije. Daljše obdobje je programsko vodil Mednarodno konferenco o inovacijah in podjetništvu PODIM (www.podim.org), sodeluje v pobudi Start:up Slovenija (www. startup.si) in Start:up Maribor (www.startupmaribor.si) ter različnih projektih s področja podjetništva. Daljše obdobje je bil član ekspertne komisije Evropske komisije SME Policy Relevant Research. 149 GEM SLOVENIJA 2019 Karin Širec Dr. Karin Širec je redna profesorica za področje podjetništva in ekonomiko poslovanja na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in predstojnica Katedre za podjetništvo in ekonomiko poslovanja. V razis- kovalni skupini Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij sodeluje pri dveh longitudinalnih raziskavah s področja podjetništva, in sicer pri Slovenskem podjetniškem observatoriju in Globalnem podje- tniškem monitorju. Hkrati je tudi slovenska predstavnica mednarodne raziskovalne skupine za raziskovanje ženskega podjetništva DIANA in članica raziskovalnega programa Podjetništvo za inovativno družbo. Sodelovala je na številnih domačih in tujih strokovnih in znanstvenih konferencah. Je avtorica več znanstvenih in strokovnih člankov ter soavtorica več knjig in poglavij v številnih znanstvenih monografijah, ki posegajo na raziskovalna področja ekonomike podjetja, podjetništva, teorije proizvodnih virov, podjetniških teorij in teorij, ki temeljijo na znanju. Je predstavnica Slovenije pri Evropskem svetu za mala podjetja (European Council for Small Business), ekspertna svetovalka OECD za področje vključujočega podjetništva in članica fakultetnega senata. Pred zaposlitvijo na univerzi je delala v gospodarstvu. Polona Tominc Dr. Polona Tominc je redna profesorica za področje kvantitativ- nih ekonomskih analiz na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, predstojnica Katedre za kvantitativne ekonomske analize ter članica fakultetnega senata. V raziskovalni skupini Inštituta za pod- jetništvo in management malih podjetij sodeluje pri raziskavi Globalni podjetniški monitor, je članica mednarodne raziskovalne skupine za raziskovanje ženskega podjetništva DIANA in vodja raziskovalnega programa Podjetništvo za inovativno družbo na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Sodelovala je na več kot 30 znanstvenih in strokovnih tujih in domačih konferencah, je avtorica ali soavtorica poglavij v tujih in domačih znanstvenih monografijah ter znanstvenih in strokovnih člankov, objavljenih v uveljavljenih tujih in domačih revijah. Aktivno sodeluje v mednarodni mreži za proučevanje ženskega podje- tništva DIANA. 150 RAZNOLIKOST PODJETNIŠKIH MOTIVOV Katja Crnogaj Dr. Katja Crnogaj je docentka za področje podjetništva na Ekonomsko- poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Sodeluje v pedagoškem procesu dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov, kot raziskovalka Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij pa pri številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih. Je predstojnica uni- verzitetne študijske usmeritve Podjetništvo na Ekonomsko-poslovni fakulteti, članica fakultetne komisije za študijske zadeve, članica razi- skovalnih timov Globalni podjetniški monitor in Slovenski podjetniški observatorij ter članica komisije za področje ekonomije v projektu Mladi za napredek Maribora. Aktivno sodeluje v raziskovalnem programu Podjetništvo za inovativno družbo. V doktorski disertaciji je proučevala vpliv izbranih institucionalnih in individualnih dejavnikov na podjetniško aktivnost ter njihovo povezavo z gospodarskim in družbenim napredkom. Raziskovalno se ukvarja s področjem podjetni- štva in ekonomike poslovanja, rezultate raziskav pa objavlja v različnih znanstvenih in strokovnih revijah ter monografijah. Matej Rus Mag. Matej Rus je visokošolski predavatelj za podjetništvo. Svoje moči usmerja v pedagoško in raziskovalno kariero, ki jo je začel leta 1996 na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, ter v svetovalno dejavnost v podjetniški praksi. Leta 2001 je soustanovil Tovarno podjemov (www.tovarnapodjemov.org), ki je kot podjetniški inkubator Univerze v Mariboru eden ključnih elementov podpornega okolja za podjetništvo univerzitetnega mesta Maribor in širše regije. Kot direktor Tovarne podjemov in socialni podjetnik uresničuje začrtano vizijo podpore podjetnikom in podjetništvu. Tovarna podjemov pa ni samo univerzitetni inkubator, temveč tudi nosilec nacionalnega programa Start:up Slovenija, ki ga soorganizira s Slovenskim podjetni- škim skladom in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. V zadnjih letih kot član jedrne ekipe uspešno sokreira čezmejni program Start:up Alpe-Adria, ki ustvarja enoten čezmejni startup ekosistem in ga želi narediti prepoznavnega v svetovnem merilu. Uspešne podjetniške, raziskovalne in svetovalne izkušnje prenaša v pedagoško delo in tako prispeva k dvigu uporabne vrednosti med študijem pridobljenih znanj. Med drugim je tudi organizacijski vodja mednarodne konference PODIM (www.podim.org), ekspert evropskega Startup Monitor Tracker ter nosilec naziva ambasador Startup Europe, programa EU komisije za podporo in promocijo podjetništva v Evropski uniji. Je tudi član posve- tovalne skupine startup skupnosti pri Vladi RS ter član nacionalnega Sveta za razvoj v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani. 151 GEM SLOVENIJA 2019 Barbara Bradač Hojnik Dr. Barbara Bradač Hojnik je izredna profesorica za podjetništvo na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Aktivno sodeluje v pedagoškem procesu dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov Katedre za podjetništvo in ekonomiko poslovanja. Kot članica raziskovalne skupine Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij sodeluje v več domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih. Je članica raziskovalnih timov Slovenski podjetniški obser- vatorij in Globalni podjetniški monitor Slovenija, vključena pa je tudi v longitudinalni raziskovalni program Podjetništvo za inovativno družbo. Je avtorica več znanstvenih in strokovnih člankov ter monografij z razis- kovalnih področij zunanjega izvajanja, podpornega okolja za podjetni- štvo ter korporacijskega in trajnostnega podjetništva. Sodelovala je na več mednarodnih znanstvenih konferencah. Je predstojnica magistrske študijske usmeritve Podjetništvo in inoviranje na Ekonomsko-poslovni fakulteti in članica fakultetne komisije za znanstvenoraziskovalne zadeve. 152 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Urednika Miroslav Rebernik Karin Širec venija 2019 Raznolikost ov: GEM Slotiv podjetniških motivov GEM Slovenija 2019 tniških mo Miroslav Rebernik Karin Širec t podje Polona Tominc os Katja Crnogaj Matej Rus Barbara Bradač Hojnik Raznolik 9 789612 863555 863548 Document Outline Uvodni povzetek Uvodna predstavitev Globalnega podjetniškega monitorja 1.2 Konceptualni okvir GEM in spremljanje podjetniškega ekosistema in procesa 1.3 Podatkovne podlage za GEM 1.4 Dostopnost raziskav in podatkov GEM GEM-ova preglednica značilnosti podjetništva v Sloveniji Podjetniška zmogljivost odraslega prebivalstva in zaznavanje odnosa do podjetništva v družbi 3.1 Samozaznavanje in dojemanje podjetništva z vidika posameznika 3.2 Podjetniški talent 3.3 Zaznavanje družbenih vrednot o podjetništvu Podjetniška aktivnost odraslega prebivalstva 4.1 Faze in učinkovitost podjetniškega procesa 4.2 Zgodnja podjetniška aktivnost 4.3 Motivacija za podjetništvo 4.4 Ustaljeni podjetniki 4.5 Podjetniška aktivnost zaposlenih 4.6 Izstop podjetnikov Demografske značilnosti slovenskega podjetništva 5.1 Starost 5.2 Podjetništvo in mladi 5.3 Spol 5.4 Izobrazba 5.5 Dohodek Podjetniške aspiracije 6.1 Ambicioznost podjetnikov 6.2 Usmerjenost v mednarodni prostor 6.3 Inovacijska naravnanost zgodnjih podjetnikov Kakovost podjetniškega ekosistema 7.1 Ocena okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji 7.2 Indeks nacionalnega podjetniškega konteksta (NECI) 7.3 Priporočila slovenskih izvedencev za izboljšanje podjetniškega ekosistema Literatura in viri Značilnosti vzorca slovenskih izvedencev v letu 2019 Metodološka pojasnila Ključne mere GEM Raziskovalni timi in sponzorji GEM v letu 2019 Avtorji Slika 1.1: Konceptualni okvir GEM Slika 1.2: Podjetniški proces, GEM 2019 Slika 2.1: Primerjava obsega podjetniške aktivnosti Slovenije po fazah podjetniškega procesa za izbrane kazalnike, GEM 2018 in GEM 2019, APS Slika 3.1: Zaznavanje poslovnih priložnosti v Sloveniji v obdobju od 2015 do 2019 Slika 3.2: Zaznavanje poslovnih priložnosti (v evropskih državah GEM) Slika 3.3: Odstotek ljudi, ki menijo, da je enostavno začeti z novim poslom (v evropskih državah GEM) Slika 3.4: Zaznano podjetniško znanje, izkušnje in sposobnosti (v evropskih državah GEM) Slika 3.5: Strah pred neuspehom med tistimi, ki zaznavajo poslovne priložnosti (v evropskih državah GEM Slika 3.6: Podjetniške namere med tistimi, ki niso vključeni v nobeno podjetniško aktivnost (v evropskih državah GEM Slika 3.7: Zmožnost zaznavanja poslovnih priložnosti ter proaktivno delovanje pri njihovem izkoriščanju (v evropskih državah GEM) Slika 3.8: Inovativnost ter dolgoročna usmerjenost k ciljem (v evropskih državah GEM) Slika 3.9: Zaznavanje družbenih vrednost o podjetništvu Slika 3.10: Odstotek ljudi, ki menijo, da je podjetništvo primerna izbira karierne poti (v evropskih državah GEM) Slika 3.11: Odstotek ljudi, ki menijo, da so uspešni podjetniki v družbi spoštovani (v evropskih državah GEM) Slika 3.12: Odstotek ljudi, ki zaznavajo medijsko podporo podjetništvu v družbi (v evropskih državah GEM) Slika 4.1: Izbrani kazalniki podjetniškega procesa v Sloveniji Slika 4.2: Puščanje podjetniškega voda v Sloveniji Slika 4.3: Celotna zgodnja podjetniška aktivnost (v evropskih državah GEM) Slika 4.4: Celotna zgodnja podjetniška aktivnost v Sloveniji v letih od 2010 do 2019 Slika 4.5: Indeks TEA v izbranih skupinah držav Slika 4.6: Motivacija za podjetništvo v Sloveniji in povprečju evropskih držav Slika 4.7: Odstotek ustaljenih podjetnikov med odraslim prebivalstvom (v evropskih državah GEM) Slika 4.8: Ustaljeni podjetniki v izbranih skupinah držav Slika 4.9: Ustaljeni podjetniki kot odstotek odrasle populacije v Sloveniji v letih od 2010 do 2019 Slika 4.10: Podjetniška aktivnost zaposlenih kot odstotek odrasle populacije (v evropskih državah GEM) Slika 4.11: Sponzorirana zgodnja podjetniška aktivnost kot odstotek odrasle populacije (v evropskih državah GEM) Slika 4.12: Opustitev poslovanja v zadnjih 12 mesecih z nadaljevanjem posla in brez njega (v evropskih državah GEM) Slika 4.13: Glavne skupine razlogov za prenehanje poslovanja v Sloveniji Slika 5.1: Projekcija starostne strukture prebivalcev Slovenije Slika 5.2: Zgodnja podjetniška aktivnost po motivih in starostnih razredih Slika 5.3: Podjetniška aktivnost v Sloveniji glede na starost Slika 5.4: Število in delež mladih v registrirani brezposelnosti Slika 5.5: Odstotek nastajajočih in novih ter ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let Slika 5.6: Podjetniška aktivnost nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov, mlajših od 34 let Slika 5.7: Izobrazbena raven nastajajočih in novih podjetnikov po starostnih skupinah od 18 do 34 let in od 35 do 64 let Slika 5.8: Podjetniška aktivnost v Sloveniji glede na starost in spol Slika 5.9: Zgodnja podjetniška aktivnost moških in žensk (v evropskih državah GEM) Slika 5.10: Zgodnja podjetniška aktivnost med spoloma Slika 5.11: Zgodnja podjetniška aktivnost žensk – preživeti, saj so službe redke (v evropskih državah GEM) Slika 5.12: Izobrazba nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov ter nepodjetnikov Slika 5.13: Delež nastajajočih, novih in ustaljenih podjetnikov v najvišjem dohodkovnem razredu Slika 5.14: Podjetniška aktivnost glede na dohodek v celotni populaciji Slika 6.1: Pričakovanja podjetnikov, da v petih letih ustvarijo več kot pet delovnih mest, v TEA (v evropskih državah GEM) Slika 6.2: Načrti podjetnikov o zaposlovanju po skupinah držav Slika 6.3: Podjetniki, ki že zaposlujejo oziroma to načrtujejo, v celotni populaciji (v evropskih državah GEM) Slika 6.4: Geografski izvor kupcev podjetij po skupinah držav Slika 6.5: Delež kupcev podjetja iz globalnega okolja, v TEA (v evropskih državah GEM) Slika 6.6: Intenzivnost internacionalizacije nastajajočih in novih podjetnikov po skupinah držav Slika 6.7: Intenzivnost internacionalizacije nastajajočih in novih podjetnikov (v evropskih državah GEM) Slika 6.8: Delež podjetnikov, ki dosegajo vsaj nacionalni oziroma vsaj globalni razpon, in sicer hkrati z vidika trga in novih proizvodov ali procesov, v celotni populaciji po skupinah držav Slika 6.9: Delež podjetnikov, ki dosegajo vsaj nacionalni razpon, in sicer hkrati z vidika trga in novih proizvodov ali procesov, v celotni populaciji (v evropskih državah GEM) Slika 6.10: Delež podjetnikov, ki dosegajo vsaj globalni razpon, in sicer hkrati z vidika trga in novih proizvodov ali procesov, v celotni populaciji (v evropskih državah GEM) Slika 6.11: Delež podjetnikov, ki dosegajo vsaj nacionalni ali vsaj globalni razpon, in sicer hkrati z vidika trga in novih proizvodov ali procesov, v celotni populaciji (v evropskih državah GEM) Slika 7.1: Tri komponente podjetniškega fenomena, GEM 2019 Slika 7.2: Okvirni pogoji za podjetništvo, GEM 2019, NES Slika 7.3: Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji Slika 7.4: Povprečne ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji primerjalno s povprečjem evropskih držav in vseh držav GEM Slika 7.5: Rezultati indeksa NECI 2019 za 54 gospodarstev Slika 7.6: Vrednosti indeksa NECI za Slovenijo in po skupinah držav Tabela 1.1: Države GEM glede na regijo in stopnjo razvitosti, GEM 2019 Tabela 1.2: Značilnosti uteženega in neuteženega vzorca, GEM Slovenija 2019, APS Tabela 1.3: Število anketiranih oseb v vzorcih sodelujočih držav po tipih gospodarstva, GEM 2019, APS Tabela 1.4: Število sodelujočih nacionalnih izvedencev v sodelujočih državah po tipih gospodarstva, GEM 2019, NES Tabela 2.1: GEM-ova preglednica značilnosti podjetništva v Sloveniji, GEM Slovenija 2019, APS Tabela 3.1: Elementi podjetniške zmogljivosti, GEM Slovenija 2019, APS Tabela 3.2: Elementi zaznavanja družbenih vrednot do podjetništva v družbi, GEM Slovenija 2019, APS Tabela 4.1: Pregled podjetniške aktivnosti med odraslim prebivalstvom po posameznih fazah in po skupinah držav, GEM Slovenija 2019, APS Tabela 4.2: Razmerje med nastajajočimi in novimi podjetniki ter indeks smrtnosti v Sloveniji v letih od 2011 do 2019, GEM Slovenija 2019, APS Tabela 4.3: Motivi nastajajočih in novih podjetnikov (v evropskih državah GEM), GEM Slovenija 2019, APS Tabela 4.4: Ključne značilnosti motivov za podjetništvo v celotni zgodnji podjetniški aktivnosti, GEM Slovenija 2019, APS Tabela 4.5: Podjetniška aktivnost zaposlenih v Sloveniji v letih od 2011 do 2019, GEM Slovenija 2019, APS Tabela 4.6: Razlogi za izstop podjetnika po skupinah držav, GEM Slovenija 2019, APS Tabela 5.1: Odstotek nastajajočih in novih podjetnikov po starostnih razredih in skupinah držav, GEM Slovenija 2019, APS Tabela 5.2: Odstotek ustaljenih podjetnikov po starostnih razredih in skupinah držav, GEM Slovenija 2019, APS Tabela 5.3: Odstotek nastajajočih in novih podjetnic med vsemi podjetniki v obdobju 2015–2019, GEM Slovenija 2019, APS Tabela 5.4: Odstotek ustaljenih podjetnic med vsemi podjetniki v obdobju 2015–2019, GEM Slovenija 2019, APS Tabela 6.1: Ambicioznost podjetnikov po skupinah držav, GEM Slovenija 2019, APS Tabela 6.2: Načrti podjetnikov o zaposlovanju po skupinah držav, GEM Slovenija 2019, APS Tabela 7.1: Ocene slovenskih izvedencev v okvirnem pogoju finančna podpora (tehtano povprečje, 0 = zelo nezadovoljivo, 10 = zelo zadovoljivo), GEM Slovenija 2019, NES Tabela 7.2: Ocene slovenskih izvedencev v okvirnem pogoju vladne politike (tehtano povprečje, 0 = zelo nezadovoljivo, 10 = zelo zadovoljivo), GEM Slovenija 2019, NES Tabela 7.3: Ocene slovenskih izvedencev v okvirnem pogoju vladni programi (tehtano povprečje, 0 = zelo nezadovoljivo, 10 = zelo zadovoljivo), GEM Slovenija 2019, NES Tabela 7.4: Ocene slovenskih izvedencev v okvirnem pogoju izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo (tehtano povprečje, 0 = zelo nezadovoljivo, 10 = zelo zadovoljivo), GEM Slovenija 2019, NES Tabela 7.5: Ocene slovenskih izvedencev v okvirnem pogoju kulturne in družbene norme (tehtano povprečje, 0 = zelo nezadovoljivo, 10 = zelo zadovoljivo), GEM Slovenija 2019, NES Tabela 7.6: Zaviralni in spodbujevalni dejavniki podjetništva v Sloveniji ter priporočila nacionalnih izvedencev, GEM Slovenija 2019, NES Tabela 7.7: Najpogostejša priporočila izvedencev za izboljšanje podjetništva v Sloveniji, GEM Slovenija 2019, NES _GoBack