r»»»R O L • E T R R C I V S EH DEŽ EL — ZDRUŽITE ' - -V,.'1 /V Y>,v “ - : Sobota, 26. januarja 1963 Štev. 3, leto XXI i V OKVIRU RAZMIŠLJANJE O ZAPOSTAVLJENI TEMI: Zgodi se, da kaj napačnega storimo. In potem, ko se zavemo, kakšno neumnost smo napraoili, jo skušamo popraviti, iščemo rešitve in najdemo takšne, s katerimi storimo nove neumnosti. Zato, ker nismo dosegli. V Lesnoindustrijskem podjetju Bled, ki ima več obra-tov. med katerimi jih je nekaj, ki kar kličejo po rekonstrukciji, so ob koncu lanskega leta predlagali centralnemu delavskemu svetu, naj bi nagradili nekaj najbolj zaslužnih delavcev. Centralni delavski svet in uprava Podjetja pa tega nista sprejela, češ da bi bilo bolj prav, če bi vsa razpoložljiva sredstva namenili za rekonstrukcijo. Nihče se temu ni glasno uprl. Večina kolektiva je bila za rekonstrukcijo in se je zavestno odpovedala delitvi kakršnih koli novoletnih nagrad. Potlej pa si je nekaj ljudi, zvečine iz uprave podjetja, kljub temu sklepu in celo brez vednosti delavskega sveta razdelilo več kot pol milijona za zunanjetrgovinske pre- »Pomirjevalci« mi je. Direktor je dobil 95.990 dinarjev, komercialni direktor 106.656 dinarjev, računovodja 57.529 dinarjev in tako naprej. Delavci so protestirali in zahtevali pojasnila, kako to, da v podjetju uveljavljajo dvoje meril: eno, ki velja za nekaj vodilnih ljudi, drugo pa, ki velja za vse druge člane delovnega kolektiva. Tovariši, ki so dobili zunanjetrgovinske premije, so se sklicevali na pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki te Premije dovoljuje. V obratih pa so kljub temu ogorčeno grajali-takšen način delitve osebnih dohodkov. Potem se je sestal centralni delavski svet in sklenil, da morajo vsi dobitniki premij Je-te vrniti. S tem pa zadeva ni bila končana. Centralni delavski svet je namreč hkrati tudi sklenil, c'a bodo slehernemu članu kolektiva izplačali 18.225 dinar■-•Pv kot novoletno nagrado. Tako, so menili, bi najhitreje 1Pomirili duhovet. Tako so ljudi, ki so se uprli nepravilni delitvi osebjih dohodkov, skušali pomiriti z ukrepom, ki nepravilno delitev še stopnjuje. Namesto da bi trezno presodili, kaj Je v njihovem pravilniku še dobrega in kaj zastarelega, škodljivega delitvi po delu, namesto da bi se dogovorili, kaj bodo storili, da bi upostavili takšne odnose med obrati in upravo podjetja, ki bodo zagotavljali kar največjo samostojnost kolektivom v ekonomskih enotah in obratih Pri delitvi dohodka, ki ga sami ustvarjajo, kar bi zagotovo vplivalo tudi na večjo delovno pobudo, so se šli >člo-nekoljubec, in delili nekakšne »pomirjevalne premije«. Pa so s tem res pomirili ljudi? So zdaj delavci zadovoljni? Le kako more biti zadovoljen s takšnim načinom de-HtDe osebnih dohodkov tisti delavec, ki je, denimo, vse leto trdo garal in je naredil tudi dvakrat več kot drug, Pa sta ob koncu leta oba dobila enako. Zdaj je seveda treba napako popraviti. Najhitreje jo bodo popravili, če bodo zagotovili tak način delitve, ki bo slehernega spodbujal k boljšemu delu in boljšemu gospodarjenju v samoupravnih enotah in v podjetju ter bo Tezultate svojega dela občutil vsak mesec. To pa je tudi edini izhod iz slepe ulice, v katero so zašli zato, ker niso bili dosledni, J V- KAKO ZAJEZITI NARAŠČANJE STROŠKOV .........................................um..............iyliiiiHniimiiiiiiiiiiiiiiiiiimMniiig;iiiilinBiiiiiHiiiiuiiiiiHiiiiiyiiiinii[iii O našem gospodarstvu zadnja leta mnogo razpravljamo. Predlogi, protipredlogi, analize, kritike, opozorila, ugotovitve itd., se zdaj z večjo, zdaj z manjšo živahnostjo in temeljitostjo dotaknejo skoraj vseh področij našega gospodarjenja. In vendar včasih kljub vsej temeljitosti, s katero se lotevamo problemov, zanemarimo to ali ono področje, ker se zdi, da v nekem obdobju ne terja posebne pozornosti. Tako smo kljub obširnim razpravam o vseh mogočih elementih, ki so vplivali na razvoj gospodarstva v lanskem in predlanskem letu, ter kljub podrobnemu študiju nalog, ki nas čakajo v letošnjem letu, zadnji čas nekoliko pozabili na analizo nekaterih gospodarskih rezultatov, ki so jih v tem razdobju dosegle naše gospodarske organizacije. Pri tem mislimo predvsem na dohodek, s tem pa seveda tudi na višino stroškov, od katerih je odvisna višina dohodka. Morda so bila v preteklem razdobju druga vprašanja res pomembnejša, vendar pa smo pri tem zanemarili zelo zaskrbljujoče premike na področju dohodkov in stroškov, saj je v zadnjih letih prišlo do postopnega, vendar pa stalnega porasta poslovnih stroškov, s tem pa tudi do precej občutnega znižanja dohodka. lilllitniinHllliin!iHniiIinnUIllffiKBnHHUlUUIBUHII!!lilHni!l!!llini!lil!!Iin!!l!ll!!lll! Te premike zelo očitno pona-zoruje nekaj številk. V celotnem gospodarstvu naše republike so znašali v 1. 1961 v prvih devetih mesecih poslovni stroški 80,77’°/». celotnega dohodka, lani v istem razdobju pa so dosegli že 81,68 ”/«. V industriji pa je ta premik še večji: od 74,76 %> predlanskim na 76,44 °/o lani. Vse to je seveda vplivalo na ustrezno znižanje dohodka. Ker so ostali instrumenti zajemanja dohodka nespremenjeni oziroma so se pri sredstvih za sklade celo občutno zaostrili, osebni dohodki pa so tudi v strukturi nekoliko porastli, je tak premik zelo ostro prizadel predvsem tista sredstva, ki po vseh obdavčitvah ostanejo podjetjem za illlllllll!*!™ razširjeno reprodukcijo, t. j. sklade. Skladi iz delitve 1. 1962 bodo kljub porastu obsega poslovanja občutno n^žji kot v letu 1961, pri čemer pa sploh ne upoštevamo tistega znižanja skladov, ki je posledica prehoda na režim vnovčene realizacije, ker je to le enkratni pojav, medtem ko gre pri porastu stroškov za trajno, vsako leto močnejše gibanje. Letos bo prišlo zaradi revalorizacije ponovno do občutnega zvišanja poslovnih stroškov, saj se bo povečala amortizacija, hkrati pa tudi obresti od poslovnega sklada. Če bi se tudi letos nadaljevali lanski premiki na področju stroškov, in bi razen porasta stroškov, ki ga bo povzročila re- i^KUŠNJE IZ SOSEDNJIH REPUBLIK ekonomska enota toži Zakaj prihaja do sporov med ekonomskimi enotami in kako jih urejajo? lesko?-, ekonomskimi enotami v včasi^em »Leteksu« prihaja razunu - sP°rov. kar je povsem ga a,? .Vo> Enote izročajo dru-teriaj gl Polizdelke in drug ma-PoVs J*> Planskih cenah; kakor v teua v Prometu prihaja tudi spora P°sl°vnih odnosih do ne-TaLUrnov in konfliktov, tkair,.- 0 se je zgodilo, da šef i^ediirv hotel sprejeti od skes= ,lce neke množine »ženke fr„ r.ombija«, češ da se nit tiorm ?aio boli kot. r\/ Vz^iv. ekonor??,?. s Pogojem, da moji ^kaciv?8^1 en°ti priznate bonske]/ V znesku 27.360 din,« je DrLiPrei:*^n*ce ie priznal, da ie z ‘Y° Preveč trga, vendar eko , krivdo n; hC-kp enoto - g d Podpisati računa. bolj kot dovoljuje Vzel*“Y^'- »Material bom pre- na sosednjo wj— na mani-h koW,* tkalnice je zato šel har t,,j. v tem oddelku, ven-hi hotel rPePipulacije sPor se mogli sporazumeti, ?rbitra*pi^ Pred tovarniško ®ali vse" /^loPi člani so zasli-*°lfni ?Jn strani, — v----> precej »?loiPonsi?Pravi pa 80 sprejeli *kode h^° odločitev: polovico Prevzela predilnica, drugo polovico pa minipulacija. Šefi ekonomskih enot so se sprijaznili s tem sklepom, predmet je šel v arhiv. Toda kmalu potem je morala arbitraža razpravljati o novem sporu med tkalnico in predilnico. Spet je šlo za napake v preji, samo da je tkalnica zahtevala to pot mnogo več — 300.000 din. Sef predilnice se je izgovarjal, češ da v sedanjih pogojih ni mogoče proizvajati brez napak, vendar to opravičilo ni bilo prepričljivo. Arbitraža je odločila: »Predilnica bo dala tkalnici 221.189 din, in sicer 90.211 din v breme osebnih dohodkov, 130.978 din pa na račun materialnih stroškov.« Voditelja obeh ekonomskih enot sta sprejela to odločitev, spor je bil poravnan. S tem so seznanili tudi svete ekonomskih enot, ki so kasneje nekaj storili, da v prihodnje ne bi prihajalo do takih sporov. KAKO PORAVNAVAJO SPORE Ko so v »Leteksu« sredi leta 1959 ustanovili ekonomske enote, so se zavedali, da je treba nekako urediti tudi njihove po- slovne odnose. Kasneje so prišli do sklepa, da lahko to najbolje ureja delavski svet s proizvodnim planom in z nekaterimi drugimi notranjimi predpisi. Tako je vsaka ekonomska enota našla v planu podjetja svoje proizvodne naloge in svoje mesto v kolektivu. Ekonomska enota pa ne more živeti ločeno od kolektiva: svoje proizvode izroča drugi ekonomski enoti, hkrati pa navezuje tudi druge poslovne stike. Ti odnosi potekajo v določenih okvirih, osnovni instrument, s katerim ga spremljajo, pa je »račun za medsebojni obračun«, ki ga pri prevzemu ma-' teriala podpisujejo šefi ekonomskih enot, Če se zgodi, da material nima ustrezne kvalitete, sme voditelj ekonomske enote, ki prevzame blago, vložiti protest in najkasneje do petega v naslednjem mesecu zahtevati odškodnino od enote, ki je izročila tisto blago. Če šef »obtožene« ekonomske enote ugodi tej zahtevi, podpiše račun in plača odškodnino. Če odkloni, se šef tiste ekonomske enote, ki misli, da je oškodovana, obrne na tovarniško arbitražo, ki jo sestavljajo tehnični volja tovarne in voditelji tistih ekonomskih enot, ki niso v sporu. Spori pa lahko nastanejo tudi med ekonomskimi enotami različnih tovarn, pa tudi med njimi in upravo podjetja. (V »Leteksu« so združene tri proizvodne organizacije: »Leteks«, »Kosta Stamenkovič« in »Crve-na zvezda«.) Nekaj takega se je zgodilo med predilnico česanke (kamgarna) in ekonomsko enoto uprave podjetja. Nabavna služba ni pravočasno zagotovila dovolj prediva, zato predilnica česane volne ni mogla izpolniti plana. To je pomenilo finančno izgubo: sklad osebnih dohodkov izdelave je bil manjši za 1,417.500, sklad osebnih dohodkov režije pa za 418 tisoč 500 dinarjev. Šef predilnice kamgarna je zahteval od uprave podjetja, naj poravna škodo, ki jo je utrpela njegova ekonomska enota. Šlo je za dva milijona dinarjev; upravi podjetja se je zdelo, da je to preveč, zato je zavrnila zahtevek. Sestavili so strokovno komisijo, ki je ugotovila, da je zah-(Nadaljevanje na 3. strani) valorizacija, prišlo do povečanja še zaradi kakšnih drugih vzrokov, kač glede na dosedanje izkušnje niti ni tako nemogoče, se bomo konec letošnjega leta povsem zanesljivo znašli v položaju, da vrsta gospodarskih organizacij — tudi tistih, ki so pretekla leta dosegale visoko akumulacijo — ne bo dosegla sredstev niti za kritje že izplačanih osebnih dohodkov. Izgubam v manj akumulativnih panogah, predvsem v kmetijstvu,, ki so nekako že tradicionalne, bi se v takem primeru pridružilo še precej izgub v industriji, pa čeprav smo še lani ugotavljali, da naša industrija ustvarja v nekaterih primerih celo previsoko akumulacijo. Taka napoved je morda res nekoliko pesimistična, vendar pa sedanjega položaja ne gre podcenjevati, zaradi česar se bodo morala uvrstiti prizadevanja za ustavitev porasta poslovnih stroškov med najvažnejše naloge na področju gospodarstva v letošnjem letu, pa čeprav smo 'to v dosedanjih razpravah o družbenih planih skoraj povsem prezrli. Izhod iz sedanjega položaja izgleda na prvi pogled na moč preprost: občutno povečanje proizvodnje in poslovanja ali pa porast prodajnih cen. Druga rešitev, ki se je zlasti rada poslužujejo posamezna podjetja, pa ne pomeni v bistvu nič drugega kot začaran krog: vsako povečanje cen začasno prenese breme enega podjetja na druga podjetja, ki enako reagirajo, zaradi česar se v pogojih močne medsebojne odvisnosti v proizvodnji in potrošnji tako sproženi plaz podražitev prej ali pozneje vrne na izhodišče. S tem v merilu celotnega gospodarstva nismo prav nič pridobili, rešitev je morda edinole začasno koristila posameznemu podjetju. Razen tega pa zviševanje prodajnih cen tudi ni več tako pre-. prosto, kot je bilo v pogojih naravnost nenasitnega trga v preteklih letih. Trg ponekod namreč na podražitve reagira z občutno zožitvijo potrošnje, zaradi česar tudi posamezno podjetje s podražitvijo ne doseže niti trenutne koristi. Končno otežujejo takšno rešitev tudi razni administrativni ukrepi za kontrolo trga, ki sicer v bistvu niso posebno učinkoviti, a vendarle vsaj nekaterim, manj iznajdljivim ali premalo vplivnim kolektivom preprečujejo prosto oblikovanje cen. Vendar pa tudi občutno povečanje proizvodnje in poslovanja ni tako preprosto, kot izgleda na prvi pogled, pa čeprav je prav to rešitev, ki je s stališča celotnega gospodarstva nadvse privlačna, saj z njo praviloma znižujemo znesek stroškov, ki odpade na enoto proizvoda. Če^ prav pomeni vsako povečanje proizvodnje do neke mere tudi povečanje potrošnje, kar daje celotni gospodarski aktivnosti posebne impulze, in četudi so za takšno povečanje zagotovljeni vsi potrebni činitelji: kapacitete, reprodukcijski material in delovna sila, se. je vendarle treba zavedati, da tudi na povečano proizvodnjo prej ali pozneje vsak trg reagira s pritiskom za znižanje cen. Praktično nobena potrošnja namreč ni neomejena, zaradi česar večje količine blaga postopoma ustvarijo zasiče- nost — proizvajalci pa morajo ali znižati cene, s čimer izgube prihranek, ki so ga ustvarili s povečanjem proizvodnje in znižanjem stroškov na enoto proizvoda, ali pa s svojimi proizvodi prodreti na svetovni trg. S prodajo na svetovnem trgu pa se vsak proizvajalec dejansko podreja zakonitostim in merilom, ki vladajo v pogojih hude mednarodne konkurence: svetovni trg priznava samo tiste stroške, ki so povprečni v mednarodnem merilu, morebitni višji stroški pa bremene proizvajalca in s tem znižujejo njegov dohodek. Tudi pri nas izvoz vse bolj izgublja značilnosti patriotskega početja. Bodisi zato, ker . je domači trg za povečano proizvodnjo preozek, bodisi zato, ker moramo izvažati, da bi lahko uvažali in s tem zagotovili potrebno raven proizvodnje, postaja tudi za vsako posamično podjetje izvoz neogibna ekonomska, ne pa zavestna komponenta njegovega poslovanja. S tem pa hkrati postaja višina poslovnih stroškov konkurenčnih proizvajalcev na svetovnem trgu tudi za našo proizvodnjo vse bolj odločilno merilo, ki objektivno odgovori na vprašanje, kje in koliko proizvajamo racionalno, s povprečno produktivnostjo in ekonomičnostjo, oziroma v katerih primerih še zaostajamo. Sele takšna objektivna primerjava stroškov naše proizvodnje s povprečnimi stroški v svetu pa opozarja na vso resnost premikov, do katerih je prišlo v zadnjem letu. Že prej, na dokaj nižji stopnji proizvodnje in poslovanja so bili naši izdelki občutno dražji od proizvodnje, s katero se srečujemo v mednarodni kffhkurenci. Kako malo pa lahko sedaj računamo na uspeh na svetovnem trgu, ko moramo ugotavljati, da kljub povečanju proizvodnje naši stroški v strukturi cene občutno naraščajo, si je pač lahko .predstavljati. Takšen razvoj nas še bolj oddaljuje od tega, kar bi morali dose* či: s povečevanjem proizvodnje bi morali stroški padati, saj bi se samo tako lahko postopno približali razmeroma nizkim stroškom tujih konkurentov in s tem izločili njihovo občutno prednost na svetovnem trgu. Razmeroma visoka dinarska subvencija, s katero skušamo pri izvozu vsaj začasno odstraniti nekatere negativne posledice takšnega gibanja stroškov, je seveda omejena z določenimi okviri, ki jih ne smemo prekoračiti, saj bi s tem porušili vse okvire racionalnega razvoja gospodarstva v celoti. Te ugotovitve pa so nas tudi že zelo približale pravemu bistvu problema. Izhod iz sedanjega položaja je povsem jasen: ne preostane namreč nič drugega, kot občutno povečati in racionalizirati sedanjo proizvodnjo, vendar pa hkrati tudi kar najbolj znižati že sedanjo raven stroškov. Ne gre torej samo za to, da z višjo proizvodnjo sedanje stroške porazdelimo na večje število izdelkov in s tem dosežemo prihranke. Hkrati s tem si je treba prizadevati, da znotraj sedanjih stroškov čimprej začnemo opuščati ali zniževati tiste izdatke in zlasti tiste obremenitve, ki niso nujni za seda-. nji obseg proizvodnje ali pa pomenijo preveliko obremenitev za sedanjo razvitost našega gospodarstva. Na srečo so minili časi, ko je v gospodarstvu prevladovalo mnenje, da materialni stroški vse prenesejo, ko so kolektivi lahkomiselno in radodarno obremenjevali svoje stroške itd. Delitev , po ekonomskih enotah, (Nadaljevanje na 2. strani) llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllNIIIIIHIIllllllllllllllllllllllllllllllltlN Učinkovita reklama S SEMINARJA ZA PREDSEDNIKE SINDIKALNIH PODRUŽNIC IZ KAMNIŠKE IN DOMŽALSKE OBČINE KORISTNI DELOVNI DOGOVORI Tudi na področju izobraže- . vanja' in usposabljanja vodilnih ' kadrov’ v sindikalnih organizacijah se uveljavljajo nove - in Bolj praktične, predvsem pa bolj koristne oblike od dosedanjih. Gre namreč za to, da so bili doslej seminarji za sindikalna vodstva marsikdaj tako obširni in natrpani z različnimi temami, da udeleženci takih seminarjev kratkomalo niso mogli »absorbirati« podane snovi. Izkušnje so pokazale, da so doslej najbolj uspeli tisti seminarji, ki sp bili kratki in katerih tematika se je neposredno nanašala na probleme v delu sindikalnih organizacij. Do te izkušnje sta prišla tudi občinska sindikalna, sveta v Kamniku in v Domžalah. Zato sta se odločila, da letos skupno organizirata za predsednike in druge člane vodstev sindikatov v podjetjih več dvodnevnih razgovorov o najaktualnejših vprašanjih, ki jih obravnavajo Sindikalne organizacije. Take razgovore, na katerih bi obdelali. naj več,tri probleme, nameravajo Sklicevati približno vsak mesec. Ta' teden je bil na Kopiščih prvi tak razgovor, ki so se ga udeležili predsedniki sindikalnih podružnic iz industrije in obrti. Obravnavali pa so probleme decentralizacije samoupravljanja, priprave za izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij, zlasti pa so posvetili pozornost tudi perečim vprašanjem s področja socialnega in zdravstve-• nega zavarovanja. Kot je pokazal razgovor na seminarju, se bodo morale sindikalne organizacije v obeh občinah še močneje kot doslej zavzeti za preudarno in na temeljitih gospodarskih analizah slonečo decentralizacijo samoupravljanja v delovnih kolektivih. Kaže namreč, da so se v nekaterih kolektivih z uvajanjem ekonomskih enot nekoliko prehiteli. Marsikje so formirali veliko število, majhnih ekonomskih oziroma obračunskih enot, v katerih pa organi samoupravljanja nimajo nikakršne realne podlage za gospodarjenje. V zadnjem času v teh kolektivih že razmišljajo,, kako to slabost odpraviti. V kamniških in domžalskih kolektivih menijo, da bodo zlasti 'v pripravah za izdelavo statutov vprašanjem decentralizacije samoupravljanja posvetili vso pozornost. V nekaterih kolektivih, npr. v Vati na Viru, v Mlinostroju, so delavski sveti že imenovali posebne komisije, ki so že začele proučevati sedanje pravilnike,, predvsem s stališča, koliko so posamezna njihova določila praktično še uporabna. Sindikalni delavci so mnenja, da je treba takoj v začetku zavreči težnjo po čakanju na neka navodila izven kolektiva. Hkrati pa sodijo, da bi bila zelo koristna izmenjava izkušenj v obliki takih razgovorov, kot je bil zadnji razgovor na Kopiščih. Občinski sindikalni svet:v Kamniku je že postavil posebno delovno skupino, ki bo spremljala potek izdelave statutov delovnih organizacij. Ta skupina bo v sodelovanju s sindikalnimi podružnicami pomagala komisijam za izdelavo osnutkov statutov. Zelo zanimiv je bil tudi tisti del seminarja, v katerem so govorili o problemih pri uveljavljanju novih predpisov v socialnem in zdravstvenem zavarovanju. Kaže, da so delovni kolektivi zaradi stalnega naraščanja izostankov začeli resno razmišljati o vzrokih za tak porast. Lani so bili izdatki za socialno zavarovanje na območju kamniške občine za 19 % večji kot leta 1961. Zaradi bolezni pa je-bilo v kamniških kolektivih izgubljenih 71.000 delovnih dni. Razprava je pokazala, da so se sindikati v delovnih kolektivih premalo prizadevali, da bi vplivali na svoje člane, ki še niso doumeli, da z izkoriščanjem bolniškega dopusta za opravljanje kmečkih in drugih del škodijo celotnemu kolektivu in s . tem tudi sebi. Zdi se, da tudi sistem delitve osebnih dohodkov v nekaterih kolektivih še’ ne stimulira dovolj prizadevanj za zmanjšanje bolniških izostankov. Drugače si ni mogoče razlagati težnje v ekonomskih enotah nekaterih podjetij, da z bolniškimi dopusti rešujejo problem odvečne delovne sile. Ponekod pravijo: sklad osebnih dohodkov v ekonomskih enotah je enak, če vsi delamo ali pa če je četrtina ekondmske enote na bolniškem dopustu. Po tej logiki je: torej bolje, da je več delavcev na bo-lovanju, ker imajo drugi potem večje prejemke. Novi predpisi o plačevanju nadomestil za bolezenske izostanke bodo s tako mentaliteto gotovo pometli — vendar čaka ravno sindikalne organizacije na področju socialnega in zdravstvenega varstva še precej dela. Menijo, da bo morala skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja pri reševanju perečih vprašanj čimbolj sodelovati z delovnimi kolektivi. -y- IZVOLJENA KOMISIJA ZA IZDELAVO STATUTOV DELOVNIH ORGANIZACIJ Na zadnji seji predsedstva republiškega sveta sindikatov Slovenije so udeleženci med drugim tudi razpravljali o tem, kako poteka izdelava statutov oziroma kakšne naloge so ob tem pred sindikalnimi organizacijami v podjetjih in vsemi družbeno-poli-tičnimi silami. Posebej v ta namen bo prve dni prihodnjega meseca sklicana konferenca, kjer bo glavna tema referatov in razprave, na kaj vse naj bi bili pozorni, kaj vse naj bi upoštevali in uresničili pri sestavljanju statutov delovnih organizacij. Zato, ker je to dokaj dolgoročna naloga, je tokrat predsedstvo, sindi- katov izvolilo posebno komisijo, ki naj bo v pomoč delovnim kolektivom, samoupravnim organom in sindikalnim organizacijam pri izdelavi statutov. Komisija naj bi to delo spremljala, nudila pomoč in obveščala o poteku izdelave Statutov predsedstvo sindikatov Slovenije. V komisijo so bili izvoljeni: Predsednik Ivo Tavčar, tajnik Ivan Kristan in člani: Dolfka Boštjančičema, dr. Marijan Dular, Ivan Urh, Vlado Vodopivec, Slavko Zalokar, Janez Zemljarič, inž. Ivo Klemenčič, Marko Kamenšek, Marjan Jenko in Tone Makovec. Mllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilll ZAPISEK Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE TOVARNE »ZLATOROG«, MARIBOR VEC OBVEŠČANJA MANJ SLABE VOLJE Naključje je naneslo, da se je 370-članski kolektiv mariborske tovarne pralnih in kozmetičnih sredstev »Zlatorog« zbral na letnem občnem zboru sindikalne podružnice prav tisti dan, ko je osrednji delavski svet podjetja sprejel načrt dela za letošnje leto. Zato ni nič čudnega, če se je razprava najprej zavrtela okrog letošnjih proizvodnih in drugih nalog tega kolektiva, potem zahtevala odgovor na vprašanje, zakaj lanski proizvodni plan ni bil izpolnjen, zakaj... sindikalna podružnica in organi samoupravljanja niso kolektiva sproti, podrobneje in dovolj razumljivo obveščali o problemih podjetja. In vendarle v »Zlatorogu« lani niso slabo delali! Po končani rekonstrukciji so sicer pričakovali, da bodo v primerjavi z letom 1961 povečali vrednost proizvodnje za 34%; Tak obseg proizvodnje so vzeli tudi ža osnovo pri sestavljanju! pravil« nika o delitvi čistega dohodha in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Med letom pa se je pokazalo, da so se ušteli. Čeprav bi naredili tistih 8000 ton izdelkov (pri tem bi zelo težko dobili vse potrebne surovine, saj jih 40 % pride iz uvoza), jih zavoljo dokaj zasičenega trga tudi prodati ne bi mogli. Proizvodno oziroma tehnično so torej bili dorasli sprejetim nalogam, toda komercialna in druge. službe podjetja niso omogočile, da bi povečano proizvodnjo dosegli in tudi prodali. Dogodilo se je celo to, da še vseh planiranih izdatkov za propagando niso izkoristili, čeprav njihovim izdelkom še najlažje utre pot na tržišče prav reklama. nom in da so zato tudi njihovi osebni dohodki nižji od predvidevanih. Ob tem se je pri delavcih sicer začela oblikovati zavest upravljavcev, saj so začeli bolj kritično ocenjevati delo v posameznih enotah. Toda vseh podrobnosti, ZAKAJ, ne dosegajo zastavljenih- -načrtov, nepristransko in dovolj podrobno vendarle nihče ni razložil. Tako se je po nepotrebnem dogodilo, da je bilo med kolektivom precej nezadovoljstva in kritikarstva. podružnice doslej »pozabljali« sproti posredovati kolektivu, se je tokrat dogodilo na občnem zboru. »Izzvani« predstavniki političnih organizacij in organov upravljanja so kolektivu odgovorili na najvažnejša vprašanja, zastavljena v razpravi. Proizvajalci so zvedeli, da v podjetju že razmišljajo o tem, kako bi izpolnili strokovne službe in organizacijo podjetja, da bi delo lažje potekalo. Z letošnjim letom bodo uvedli tudi kratkoročne j še operativne načrte za komercialo (v proizvodnji že imajo mesečne načrte), da bi lažje prihajali do surovin in pospešili prodajo. Sistem delitve osebnega dohodka bodo izpopolnili tako, da se bodo ti vsak mesec obračunavali v odvisnosti od poslovnega uspeha podjetja, in ne tako kot zdaj, ko so v strahu pred »hudo krvjo« posegli tudi v rezervni sklad in razlike obračunavali trimesečno ... Predvsem pa: kolektiv bodo sproti in bolje informirali. Tisto, kar so organi upravljanja in vodstvo sindikalne Organi upravljanja v podjetju in sindikalna organizacija so sicer sproti razpravljali o težavah, s katerimi se je podjetje tako rekoč nepredvideno srečalo. Vendar je kolektiv o tem bore malo zvedel. Tudi pozneje, ko so sestanke celotnega kolektiva zamenjali s sestanki proizvajalcev po ekonomskih enotah, da bi zagotovili večjo udeležbo (kar se je tudi zgodilo),5 so pretežno ugotavljali, da so pod pla- DELAVSKA ENOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo. Izdaja CZP Ljudska pravica v Ljubljani. List je ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: VINKO TRINKAUS . Naslov uredništva in uprave; Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2. poštni predal 313-Vt, telefon uredništva 33-722 in 36-672, uprave 33-722 in 37-501. Račun pri Narodni banki v Ljubljani št. NB 600-11/1-365 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina je: četrtletna 250. polletna 500 in letna 1000 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk ih klišeji CZP »Ljudska pravica«. Liubijana Morda bo kdo rekel, da se je razprava izognila nekaterim bistvenim vprašanjem, da so v •njej premalo govorili na primer o nadaljnji decentralizaciji samoupravljanja in še o čem drugem. Morda je bilo to res napak. Toda neprimerno važnejše je, da so .udeleženci razprave konkretno govorili o problemih svojega kolektiva in ob tem o 'pogojih, ki jih bo treba uresničiti, da bi lahko, bolje gospodarili. V zvezi s tem pa je značilna njihova odločitev, da bodo letos za 12% povečali proizvodnjo v primerjavi z lansko realizacijo in da to ni nemogoče, če bo uresničeno vse tisto, kar so sklenili njihovVorgani upravljanja in kar ve zdaj vsak član kolektiva do najmanjših podrobnosti. Sklenili so torej, da odpravijo predvsem lastne slabosti. Glede na odvisnost podjetja od uvoznih surovin pa naposled ni nepomembna napoved, da »Zlatorog« letos prvič začenja tudi z izvozom. -mG Zakonitost pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja PROBLEMI IZ HIŠNIŠKIH RAZMERIJ Pri obravnavanju delovnih sporov imamo običajno v mislih spore zaradi pravic iz delovnega razmerja v gospodarskih organizacijah, manj pa spore iz takih delovnih razmerij, ki so še pretežno ali v celoti ohranila značaj mezdnih razmerij. Med temi so zlasti boleči spori iž hišniških razmerij. Hišniška razmerja .ureja republiški zakon o hišnikih, do- polnjujejo ga nekateri še redki odloki občinskih ljudskih odborov; nekatera bistvena vprašanja, ki so v zvezi s pravicami in dolžnostmi hišnikov, pa ureja zakon o stanovanjskih razmerjih. Po zakonu o hišnikih se določi med drugim obseg hišniških del v hišniški pogodbi, ki jo sklene hišnik s hišnim svetom. V tej pogodbi se tudi določi, ali je hišniško razmerje stalno ali priložnostno in tarifa Kako 1 < zajeziti naraščanje > stroškov za opravljanje 'hišniških del. Plače hišnikov morajo biti določene tako, da znašajo najmanj toliko, kot plače tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev, ki so določene s posebnimi predpisi in odvisno od kvalifikacije ter delovne dobe. Poleg tega se s hišniško pogodbo določi, ali gre hišniku tudi hišniško zavarovanje. Toda pravica do stanovanja mu ugasne z dnem prenehanja delovnega razmerja in hišnik se mora s tem dnem tudi izseliti z osebami, ki z njimi skupaj sta-•nuje, iz hišniškega stanovanja, brez pravice, da se mu preskrbi najpotrebnejše prostore. Ta pravica mu gre le ob upokojitvi, njegovi družini pa, če preneha hišniško razmerje zaradi smrti hišnika, ob določenih pogojih, ki jih predpišejo občinski ljudski odbori, pa gre hišniku ob upokojitvi ali njegovi družini po njegovi smrti, drugo enakovredno stanovanje. (Nadaljevanje s 1. 'strani) zviševanje produktivnosti, racionalizacije, zniževanje odpad' kov itd. so ukrepi, ki. so marS>' kje pomenili bistven prispeve® k boljšemu gospodarjenju. Ci pa je kljub tem, sicer skroH1' nim, a vseeno nedvomnim us P®" hom končni rezultat povse*1 nasproten, saj stroški naraše* jo, se je vsekakor treba vpraša' ti, ali niso vzroki za tako vise ke stroške naše proizvodnje tud izven delovnih kolektivov. Že bežna analiza našega S°' bc spodarskega sistema pokaže ne' ' ^ čutno porasle. Na višino teh oV ” remenitev pa kolektivi ne v rejo vplivati. Nasprotno, pred* j je kolektivov, ki lahko povsod točno dokažejo, da so se njih?' vi stroški kljub večji ekonom*1; }*i nosti in produktivnosti prav r radi teh bolj ali manj prikril*1 V; obremenitev in posrednega s* jemanja akumulacije tako P® P* večali, da so jim odvzeli tisi* v< kar so z lastno prizadevnosti tu prigospodarili. Na področju il P) obremenitev tudi ni opaziti sk9 ri raj nikakršnega pojemanja ' ^ zmanjšanje posamezne obreiti* “ nitve skoraj obvezno spretni' si še bolj občutno povečanje ne* h druge postavke, kar tudi P° * vzroča naraščanje teh obrefl*6 n nitev kot celote. Ob vsem tem se je treti* vprašati, ali se v celoti in d/ volj resno zavedamo velik*', 1 sprememb, do katerih je pri5* . v zadnjih letih v našem gosp0 lz darstvu. Ali še lahko vztrajati1 pri razmeroma tako visoki akti je ---1- 1— ---X--‘ "-q\M mulati ji in tako močni nape1*- šj: sti vseh oblik potrošnje, ndj „j najbolj objektivno lahko odčlj/ or vori svetovni trg, na katerenv ye se morali vse bolj uveljaviti, P i^ nam to preprečujejo nesoti*' jZ( merno visoki stroški kot posl' ^ dice neracionalne in neprodu** tivne proizvodnje, pa tudi m0* ^ no napete notranje potrošiti* Zaradi tega bo trebi ne sam0, boi y®0t°vitev bi bila tudi manj -• eca, če ne bi hkrati vedeli, da to ;3' Sa_°Varne konfekcije izdelujejo V ripfj0- ® % otroških oblek, da so v na cdne tudi na področju, ki se r»' si avnost ponuja, da bi ga za-b dobrimi konfekcijskimi £ te če pustimo ob , strani splošne ugotovitve in se po t Vm u^uiuvnve in tat: pu- n, Ljsertl° h delovnemu kolektivu da C-e’ p°tem moramo zapisati, ® - Je ta kolektiv v osmih letih Dar jvu.u2jk.uv v usmili ltJiin de<.a,Se* od treh na štiristo pet-et članov. V tem času si je im. wanuv, v lem času t narodi1 takšen uSled> da « gain°C a odklanjati, ker prese-°i voefn^kove proizvodne zmoglji-C[1 ietn'' ki dosegajo 950 milijonov i^, realizacije. .je Uaru1 ^. manj simpatična pa ni z» tr^-tev, da delovni kolektiv :|i! Va]aUcna konjunktura ni uspa-- strah ampak da že zdaj, ko ni pij0nu za tržišče, vstrajno kre-Vosti Sv°ie proizvodne zmoglji-tudi ’ modernizirajo, da bodo Podrrv- Pogojih, ko se bodo na r;ia Cju finejšega ženskega pe-OSDexSredali z več konkurenti, Pri tn° vzdržali tekmovanje. šitveertl Pa ne vidijo edine re--- Pega Sarn° v modernizaciji stroj-p« dobnjParka, ampak tudi v sope nov0 delitvi proizvodnje. Zato Dt. P" Pijo # iti' tel k» ,1» e» °hranj Pripojena podjetja gy ternve5]0 stare proizvodnje, d«1 eelovjt Se preusmerjajo v jasen, Kil daj s Proizvodni program, ki idriosk za to pa potrebu-rifl Pajtt,y?vizna sredstva za uvoz ;N v^aEa„dernejših strojev, sicer 3 "" rt< tri A A J n’ la8an- - Vičitj )a sPloh ne morejo opra- , . Jalj tem ko so se pogovar- sattiez možnostih pripojitve po-vartiar . obratov z večjimi to-Sorju P’ so se s tovarno v Za-°brata dogovorili za pripojitev izv0(1 ’;.ki ie bil namenjen pro-P„. s ten, Perila. Toda Lisca ima °< ‘6na .bratom, ki zaposluje 170 rma slabše in manj spe- ^°ve> Zafakne pri izvršbi, ker ... krat z družino in največ- aj- PQstavafejŠega pač ni m°g°-v. ?rav . avrt! pod kostanje, če- 16 6ost=iZace* sam »stavkati« in ysak dr 1 v hiši stanovalec kot .tl koh rug. Vmes je pa še veli-vj dobtiih6 krvi, obtoževanj in po-§ _ §t.h Prijetnosti. 4' ?P razlil3^? slučajno odbranih t9' rt6ljavnihni^ bišniških pogodb, t < * J. l^u 1962 iz vseh d P°ber “liane gotovo ni neki P' Pa dnaZiateIi stanja, ilustri-/ ^Pačila YPlj jasno, kakšna je ie‘, ^rov L hlšnikov. Od 14 pri-ilf. fibveznoct V,_5 Primerih delovna h> Pri hiŠnikov 8-uma> v 31 1’ŠPiki ,m?rP Pa 10-urna in so 4' i^dem Prsnem rednem de- h# 15 aelovnamoehjU' V 7 primerih 4 do 2 s °bveznost hišnikov P Pa j ~urna- v enem prime- hfiložPostnrna’ tS hišniki so V e , Pbrnerih nem razmerju. V 13 it- >,ati stann?a0rai0 hišniki plače- 5 £ Pa lVanje' v enem prime- te Sekači vimh stanovanje J v Prpe vseh 14 primerih ,S> ^Zpotiu1^®.Usnikov gibljejo nu med 33 do 96 din na cializirane stroje in velike zaloge dosedanje proizvodnje, dokaj hude izkušnje. Ne glede na to, da ima sedanji obrat Lisce v Zagorju slabše pogoje za delitev dohodka, je važno zlasti to, da stanje v tem obratu v resnici ni bilo tako, kot so ga knjižno prikazovali in da o tem niti na občini niso bili pravilno poučeni. Čeprav je bil glavni motiv pripojitve obrata v Zagorju k Lisci povečanje zmogljivosti proizvodnje Lisce, je vendarle vprašanje, ali je prav, da ostane breme slabega poslovanja do pripojitve zgolj na ramenih delovnega kolektiva pripojenega obrata. Razumljivo je, da bi bilo nepravično zahtevati od kolektiva obrata v Sevnici, naj rešuje pripojeni kolektiv s sredstvi, ki so rezultat njihovega dobrega gospodarjenja in jih imajo naložene v svojih skladih. Vprašanje se nanaša predvsem na odgovornost občine Zagorje, ki se nedvomno te svoje odgovornosti ni iznebila že s tem, da se strinja s pripojitvijo. Kljub tako zastavljenemu vprašanju pa naj ugotovimo, da je .Lisca ob pripojitvi iz svojih sredstev poravnala anuitete, ki jih obrat v Zagorju trenutno ni bil v stanju plačati. S tem pa Lisca ni storila nič drugega, kot dokazala svoj interes do večanja zmogljivosti svoje proizvodnje. Zgolj zaradi takšnega interesa pa ta tovarna ne more imeti pretiranih obveznosti do kateregakoli pripojenega obrata. Trenutno so v Lisci mnenja, da potrebujejo za prilagajanje proizvodnje v dosedanjih novih obratih še vsaj pol leta časa. S tem pa se ne odrekajo razgovorom z drugimi tovarnami o še nadaljnjih možnostih pripojeva-nja posameznih obratov. Takšne razgovore imajo že z industrijo perila v Novem mestu, vendar vodstvi obeh tovarn menita, da je uresničitev morebitnega dogovora najprimernejša ob koncu gospodarskega leta. Ker pa tudi tovarna perila v Novem mestu računa z nekaterimi možnostmi razširitve svoje proizvodnje, je treba videti tudi to, kako bodo oni uresničili svoje načrte in kaj potem lahko nudijo Lisci. V vsakem primeru lahko govorimo o nastajanju nove industrije v zasavskem bazenu, ki ima bodočnost. Z novim vlaganjem in sprejemanjem tujih kapacitet v svojo proizvodnjo bi namreč Lisca rada krila okrog 25 % potreb našega tržišča in nastopila kot konkurent še v tujini. Z uresničevanjem takih načrtov torej Lisca ne kaže nekih monopolističnih tefenj. Išče pač v gospodarstvu takšno mesto, kakršno meni, da si lahko zagotovi. viktor Sirec uro. Najnižje urne postavke imajo v glavnem hišniki, ki so v rednem delovnem razmerju (njih plače se gibljejo od najnižje spodnje meje do sredine razpona). Hišniki, ki so v priložnostnem delovnem razmerju, imajo plače, ki se gibljejo od vrhnje meje, to je 96 din na uro do izpod sredine, to je 63 din na uro. Hišniki, ki so v priložnostnem delovnem razmerju, so ali upokojenci ali žene zapo-. sienih in upokojenke ter brez kvalifikacije. Med hišniki v rednem delovnem razmerju jih je več kot polovica nekvalificiranih, drugi so kvalificirani. Po veljavnih predpisih pa so se v 1962 plače tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev gibale med 54 do 64 din na uro za nekvalificirane in 92 do 120 din na uro za kvalificirane, brez upoštevanja raznih dodatkov, ki so jih prejemali in ki so povprečno dvigali zgornjo in spodnjo mejo za ca 10 °/o od navedenih zneskov. To pomeni, da so se plače hišnikov v letu 1962 gibale mnogo nižje kakor to določajo veljavni predpisi. Z naraščajočo motorizacijo se je razumljivo povečala tudi potreba po novih garažnih prostorih. Prav je torej, če lastniki avtomobilov grade garaže, toda ne v neposredni bližini stanovanjskih blokov, na škodo zelenega pasu in otroških igrišč. Tak primer imajo tudi na Zlatem polju v Kranju, kjer so že do sedaj postavili več kot 50 garaž v neposredni bližini stanovanj. Ali mora res vsakdo imeti garažo pod svojim oknom? EKONOMSKA ENOTA TOŽI (Nadaljevanje s 1. strani) teva predilnice kamgarna v bitvu upravičena, vendar ni realna. Razen tega so ugotovili, da je predilnica pri obračunu izgube jemala v poštev tudi delavce, ki so bili takrat na bolezenskem ali na letnem dopu- Te pripombe je šef predilnice kamgarna odklonil, spor^ je prišel pred centralno arbitažno komisijo. Člani tega foruma pa so bili enakega mnenja kot komisija, zato se je ekonomska enota moraia zadovoljiti z manjšo vsoto. V »Leteksu« niso predvideli pravice do pritožbe zoper sklep arbitraže. Po tem primeru je poslal ekonomsko-planski sektor »Le-teksa« vsem tehničnim voditeljem tovarn okrožnico s pripombo, da v prihodnje ne bodo upoštevali odškodninskih zahtevkov ekonomskih enot v breme skupnih stroškov podjetja, kakor je to bilo v sporu med predilnico in upravo podjetja, če ne bodo enote vsak dan obveščale tehničnih voditeljev o številu delavcev, ki ne delajo zaradi morebitnega pomanjkanja materiala. OB ZAHTEVAH PO ODŠKODNINI JE TREBA VPRAŠATI DELAVCE Poslovni odnosi med ekonomskimi enotami so nedvomno zanimivi, zato je Center za delavsko samoupravljanje pri Republiškem svetu ZSJ za Srbijo storil prav, ko je nedavno skupaj z nekaterimi drugimi prizadetimi krogi organiziral v Leskovcu razgovore o tej temi. Ti razgovori so pokazali, da so v Leskovcu dobro ravnali, ko so poslovne odnose med ekonomskimi enotami zasnovali na načelih dohodka. Vsaka ekonomska enota je v neki vlogi, bodisi kupec, bodisi prodajalec. Ce gre za proizvodnjo, si enote prizadevajo za čimboljšo kvaliteto in za čimprejšnjo izročitev, ker so v tem primeru višji tudi njihovi osebni dohodki. Kot kupec si ekonomska enota prizadeva, da bi dobila pravočasno čimboljši material. V takšnih proizvodnih pogojih se proizvajalci trudijo, da bi bilo kar najmanj napak, da so stroji in surovine izkoriščene kar najbolje, skratka, prizadevajo si za čimboijše delo. Ce pri tem svojem prizadevanju utrpijo izgubo, zahtevajo, naj jo poravna tisti, ki jo je povzročil. Ta zelo slučajna in zato tudi nekoliko površna slika in primerjava skupaj z uvodoma omenjenimi in dokaj pogostimi spori zaradi hišnikovih stanovanj opozarja na problem te vrste delovnih razmerij, ki je ostal v celoti odprt. Ker je ponudba (zaradi hišniških stanovanj) višja kot povpraševanje po hišnikovi delovni sili, imamo na tem področju neredko opraviti z nesocialnimi pojavi izkoriščanja! Ne bi pa bili pravični, če ne bi videli tudi druge plati, da se lahko znajde tudi hišni svet v nezavidljivem položaju, če se mu usede na vrat hišnik, ki ob sklenitvi pogodbe pristane na vse pogoje, ko se pa v hišo vseli, zagospodari v hiši, zanašajoč se na to, da »v socializmu itak ne postavijo nikogar na cesto« in še morda na hišni svet, ki se nerad tožari. Toda, po sporih pred sodišči in po hišniških pogodbah sodeč, so taki primeri iz-jemnejši od prvih, katerih vzrok je pomanjkanje stanovanj in ponudba hišniške delovne sile. Ce gre za posameznika, mora škodo poravnati on, če gre za drugo ekonomsko enoto, pa ta. Ker ni nihče voljan kar tako odstopati sredstev in ker vsakdo varuje tisto, kar ima, prihaja do sporov med enimi in drugimi. Ce bi bilo v podjetju vse tako, kakor bi moralo biti, arbitraža ne bi imela težavnega dela. Toda vz odnosih so tudi nekatere objektivne težave, prav tako so tudi v postopku pri poravnavanju sporov očitne pomanjkljivosti. Proizvajalci iz tovarne v Vučju na primer so povedali, da so zahtevali od delavskega sveta, naj priskrbi sodobne naprave za merjenje odstotka vlage v volni ali porabe pare. Zdaj tovarna nima takšnih pripomočkov, zato ne more vselej ugotoviti napak v proizvodnji. Prav tako nimajo objektivnih meril za delo nameščencev v komercialni in drugih službah, zato njihove delovne dosežke včasih ocenjujejo »na oko«. Po drugi strani tudi samo približno ocenjujejo škodo zaradi neizpolnjenih nalog. Vselej se najde kak »objektivni razlog«: stanje na trgu, pomanjkanje surovin ali nelojalna konkurenca. Razgovori v Leskovcu so nakazali tudi nekatere druge slabosti v dosedanjih poslovnih odnosih, zlasti v načinu poravnavanja sporov. Voditelji ekonomskih enot in strokovni nameščenci so imeli doslej v »Leteksu« odločilno vlogo pri odstranjevanju konfliktov, medtem ko so zbori in sveti ekonomskih enot v glavnem stali ob strani. Le v nekaj primerih so organi samoupravljanja odločali o sestavljanju ali sprejemanju odškodninskih zahtevkov, niti enkrat pa niso izjavili organi samoupravljanja v ekonomskih enotah, da se ne strinjajo z ukrepi, ki so jih v zvezi z bonifikacijami izvajali njihovi šefi. Tudi sindikalne podružnice so pokazale premalo zanimanja za medsebojne po- odnose in za poravnavo sporov. ae na vse te ugotovitve udeležencem leskovških razgovorov ni bilo težko razumeti, da je treba način poravnavanja sporov bolj prilagoditi neposrednemu odločaju delavcev. Sklep o priznanju odškodnine — tako je bilo slišati — naj sprejemajo zbori in sveti ekonomskih enot, razen kadar gre za manjše vsote, vendar bi mo- Vsekakor pa problem ni niti zakonodajno niti družbeno zadovoljivo rešen. Ce ne drugega, bi bilo mogoče vsaj določiti minimalne tarife hišnikov in kontrolirati hišniške pogodbe ter zagotoviti njih izvajanje. Ce pa nastane spor zaradi tarife in obsega hišniških del, bi bilo mogoče z obvezno arbitražo omejiti odpovedano pravico tako v tistih primerih, ko se z odpovedjo hišniškega razmerja hišnik ne odreče tudi pravici do stanovanja, ali ko hišni svet hišniku z odpovedjo ne omogoči ustreznega stanovanja. Taka omejitev odpovedne pravice bi sicer kršila načelno obojestranske svobodne odpovedi ji vosti delovnega razmerja, bi pa glede na specifičnost te vrste delovnih razmerij lahko uspešno zaščitila ta v bistvu mezdna razmerja, ki so vezana, še na stanovanjske pravice, po drugi strani pa omejila zlorabo odpovedne pravice, zaradi katere prihaja večkrat do mučnih in dolgotrajnih sporov. VLADO VODOPIVEC ral šef ekonomske enote tudi v takih primerih ravnati v skladu s pooblastili, ki mu jih je dal zbor ali svet. Izkušnje kažejo, da bi morala tudi delavski svet podjetja in upravni odbor, še posebej pa zbori delavcev ekonomskih enot ali njihovi sveti kdaj pa kdaj . razčleniti poslovne odnose med proizvajalci in jih kar najbolj natančno urediti s svojimi predpisi. Slišati je bilo tudi zahtevo, naj bi zagotovili pravico do pritožbe zoper sklep arbitražnih komisij. Zaradi delitve po delu in neposrednega upravljanja proizvajalcev povsem razumljivo prihaja in bo prihajalo v podjetjih do manjših ali večjih nesporazumov in sporov. Delavski sveti naj ne gredo molče mimo vsega tega, temveč naj zagotovijo kar najboljše pogoje za poravnavo sporov in zgladitev nesoglasij. To je tudi eden izmed vtisov, ki jih je bilo mogoče dobiti med razgovori o medsebojnih poslovnih odnosih v Leskovcu. DJ. VITEZ (PO RADU) |IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||H^ I FURNIR i g UVAŽAMO IN IZVAŽAMO g Pohištvena industrija je že lani večkrat opozarjala |§ |§ na pomanjkanje kvalitetnega furnirja. Trkala je na raz- f| g na vrata, vendar v glavnem brezuspešno, kajti težave s = š furnirjem postajajo letos še bolj akutne. Pa ne, da bi g g ga proizvajali v tako majhnih količinah. Za nekatere = = njegove vrste smo znani celo kot eden največjih evrop- g H skih proizvajalcev. Problem je nekje drugje/ Tako kakor proizvajalci pohištva imajo tudi proizva- g g jalci furnirja svoje izvozne naloge. Slednji so celo bolj p = kakor z domačim zadovoljni s tujim tržiščem, kajti na g g njem dosegajo višje cene. Izvoz furnirja je usmerjen §§ g predvsem na vzhodno tržišče, ki ni toliko občutljivo ka- g = kor, recimo, zahodnonemško, na katerega je pretežno = g usmerjen izvoz slovenske pohištvene industrije. Proizvajalci furnirja torej izvažajo prvovrstno in tudi §| g drugovrstno blago, medtem ko ima pohištvena industri- g g ja, ki proizvaja za izvoz, interes predvsem za prvovrstni g g furnir, pa še s tem ne more biti vedno zadovoljna. Ce bi g g jo proizvajalci začeli oskrbovati s prvovrstnim furnirjem, g g ki ga sedaj izvažajo, bi si s tem avtomatično zaprli tuji g g trg tudi za drugi, manj kvalitetni. Interesi proizvajalcev g g furnirja se torej precej križajo z interesi proizvajalcev g g pohištva. Pri tem — razumljivo — vlečejo krajši konec g g zadnji. g Oglejmo si, kako se izraža problem pri našem največ- g g jem proizvajalcu in izvozniku sobnega pohištva — novo- g g goriški tovarni pohištva. Tovarna je bila pred kratkim g H rekonstruirana. Ker so za rekonstrukcijo uvozili precej g g tuje opreme, so postavljeni pred dejstvo, da morajo po- g g večati tudi svoja izvozna prizadevanja. Medtem ko so g g lani izvozili za 600.000 dolarjev spalnic, znaša njihov le- g g tošnji izvozni načrt milijon dolarjev. V podjetju se zavedajo, da morajo načrt takoj začeti g g uresničevati, če hočejo do konca leta izpolniti naloge, g g Toda, ko so pri proizvajalcih iskali potrebne kubike g g furnirja, so se znašli pred nerešljivim problemom. Pot- g g niki so se vračali domov praznih rok. Uspeli so dobiti le g g malenkostne količine, pa še te so dvomljive kvalitete. Zaradi pomanjkanja primernega furnirja so pred g g kratkim morali prekiniti delo na seriji spalnic za izvoz g g ter preusmeriti delavce k proizvodnji za domače tržišče, g g S tem jim grozi nevarnost, da ne bodo mogli v dogovor- g g jenih rokih dobaviti spalnic tujemu kupcu in konec kon- g g cev tudi izpolniti izvoznega načrta. Predvideli so tudi g g organizacijo proizvodnje v dveh izmenah, pa je prav za- g g radi pomanjkanja furnirja ne morejo izvesti. Druge poti ni bilo, kot da so se odločili za uvoz naj- g g potrebnejših količin furnirjev. Pri banki so si izposlovali g g kredit v višini 253.000 dolarjev, torej dobro četrtino vred- g g nosti celotnega izvoznega načrta za letošnje leto. Stro- g g kovnjaki so že odpotovali v Avstrijo po prve količine g g polizdelkov, ki jih bodo potem v spalnicah spet izvozili, g Nekaj podobnega se dogaja tudi z drugimi proizva- = g jalci pohištva, predvsem s tistimi, ki so usmerjeni na g g izvoz, kajti z manj kvalitetnimi furnirji, ki jih domači g g trg za zdaj še sprejema, ni toliko težav. Priča smo torej izvozu polizdelkov in obenem njiho- g g vega uvoza za to, da potem lahko izvažamo končne iz- g g delke. To bi še ne bilo tako hudo, če se s tem ne bi pre- g g livala čvrsta valuta v mehko. Naš furnir namreč potuje v g g vzhodne dežele, medtem ko ga uvažamo z območja čvr- g g stih valut. Za zdaj še najbrž ne gre za večjo valutno g g škodo in je problem resnejši zaradi težav v sami pro- g g izvodnji. , Vsekakor pa je treba začeti ukrepati. Na videz je pro- g g blem lahko rešljiv. Proizvajalci furnirja naj bi posredo- g g vali svoje blago domačim proizvajalcem pohištva. Toda g g pri tem nastane vprašanje cene. Furnir ima na doma- g g čem trgu namreč določene cene, preko katere proizva- g g jalci ne smejo. Ta cena pa menda več ne krije proizvod- g g nih stroškov. Morda bi bila sprejemljivejša rešitev v povečanju j§ g proizvodnje furnirja. Nekateri namreč menijo, da go- g g zdarji vse preveč varčujejo s hlodovino za proizvodnjo M g furnirja. Posek je baje znatno nižji od letnega prirastka, g Kakorkoli že, z reševanjem problema, ki zelo tare pohi-g štveno industrijo, ne bomo smeli več odlašati. LOJZE KANTE IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH ■iaiMBnilinnfflRiMiiiimiiiiiifliliiiiimiiiiiHiniflirainitnniiiinliffiliiniiinmiiiiiiinHiiiiiiiinffiHnnnRiifflnHnniinffliitiiiinifflnnifflmilflmtHBfHMiiiiiiinmiiiiniinii No podlagi izkušenj iz dosedanjega obstoja ekonom- 1 E skih enot in dela njihovih organov samoupravljanja lah- 1 E ko trdimo, da pomenijo ekonomske enote višje oblike pro- g I izvodne organizacije. Predvsem dajejo ekonomske enote 1 | večje možnosti samoupravljanja in omogočajo doslednejšo g g delitev po delu. Delo samoupravnega organa ekonomske g 1 enote je predvsem lahko mnogo uspešnejše. Njegovi člani S 1 so le iz ene dejavnosti oz. iz ožje organizacijske enote, ki 1 g probleme te dobro poznajo, se lahko poglobijo v obrav- 1 § navana vprašanja in tudi dosti lažje najdejo (s skupnim § g prizadevanjem) najbolj ustrezno rešitev. Razprave o po- jj 1 sameznih vprašanjih so v teh organih mnogostranejše in 1 g v njih sodeluje več članov kot v delavskem svetu podjet- J 1 ja, v katerem je. iz vsake dejavnosti le nekaj članov, ki I ŠE MANJŠE ENOTE ■ jf s problemi drugih niso toliko seznanjeni. Tudi delo ko- fj 1 misij delavskih svetov ekonomskih enot je iz podobnih jj 1 razlogov lahko dosti uspešnejše in objektivnejše. Saj je 1 1 gotovo, da bo npr. disciplinska komisija lahko dosti ob- H 1 jektivneje obravnavala člana kolektiva, ki ga vsi člani jj 1 komisije dobro poznajo, prav tako se tudi ustrezna ko- jj g misija laže odloči, kadar odloča o odpovedih in podobno. jj 1 Skratka, z uvedbo ekonomskih enot se je delavsko samo- g g upravljanje prav gotovo poglobilo in razširilo. Tudi na področju delitve dohodkov po delu je bil štor- 1 g jen z uvedbo ekonomskih enot korak naprej. Določanje g jj meril za delitev kot sama delitev je v manjših enotah g j§ realnejša. Pravilnejša in tudi spodbudne j ša je delitev med jj g ekonomskimi enotami. Dogodi se lahko, da je zaradi sla- jj 1 bega dela delavcev ekonomske enote uspeh te slab, s tem g g pa tudi vrednost' točke nizka. To prav gotovo spodbudi jj 1 vse v ekonomski enoti, da analizirajo, zakaj je do tega | H prišlo, in store vse, da se več ne bi ponovilo, to je, da g jjj se zboljša gospodarjenje. Menimo, da bi bila delitev po jj B delu še spodbudne)ša, če bi imeli še manjše enote. Zato jj 1 prav sedaj razmišljamo o delitvi nekaterih ekonomskih j {j enot na obračunske enote, kar bi gospodarjenje v njih še jj 1 zboljšalo. (Povzetek iz glasila »Ljubljana-Transport«) I • 1 IZ NAČRTOV LESNO-INDUSTRIJSKEGA KOMBINATA »MARLES« V MARIBORU Pot do izvoza v vrednosti V lesno industrijskem kombinatu MARLES se radi pošalijo, da delajo ob edinstveno nemogočih pogojih. Te njihove besede pa pomenijo tudi trpko resnico. Njihovi obrati so namreč raztreseni na treh krajih v Mariboru, pa še v Podvelki, Lovrencu na Pohorju, Beračevi in Ljutomeru. Izračunali pa so, da bi lahko brez stroškov, na enem mestu, v Limbušu, kjer je osrednji obrat podjetja, skoncentrirali druge obrate. Če bi namreč dobili nekaj več kot 2 milijardi dinarjev osredotočenega kredita, bi ga lahko odplačali samo s tistimi sredstvi, ki jih zdaj potrošijo za izdatke v zvezi z raztresenostjo podjetja. Dogaja se jim namreč celo to, da morajo gotove izdelke skladiščiti v Slovenski Bistrici! Toda pustimo šalo! Tega kredita podjetje ni dobilo, čeprav je bil ob nastanku kombinata pred tremi leti obljubljen. Tako so si morali odgovoriti predvsem na vprašanje, kako naj gospodarijo, da bi navzlic razdrobljenosti . podjetja dosegli zadovoljive uspehe. Odločili so 'se za postopno specializacijo zunanjih obratov in se tako odrekli misli o koncentraciji vseh obratov v Limbušu. Te obrate zdaj, kolikor pač imajo sredstev, modernizirajo. Za mariborske obrate pa so; se domenili, da jih bodo preselili v Limbuš, kjer pa bodo zanje potrebni novi prostori. Na tako odločitev je vplivalo predvsem dvoje: znižanje proizvodnih in sploh poslovnih stroškov ter možnost kvalitetnejše velikose-rijske proizvodnje, ki bi bila sposobna za izvoz. Taki so načrti MARLES, ki je lani dosegel štiri milijarde realizacije ter od tega izvozil za 1,13' milijona dolarjev izdelkov. Polovico vrednosti izvoza je odpadlo na žagan les in proizvode, ki še štejejo med primarno proizvodnjo. Čeprav sta proizvodna in izvozna realizacija MARLES glede na težavne pogoje poslovanja nedvomno zelo razveselji- vi, v podjetju vendarle niso preveč zadovoljni. Skrbi jih zlasti izvoz. Cene primarnih izdelkov s6 namreč tolikanj padle, da se že približujejo meji rentabilnosti. Večja preusmeritev na finalno proizvodnjo ni mogoča, ker njihove zmogljivosti tega še ne dopuščajo. Ne glede na vse to pa je z njihovimi izvoznimi obveznostmi določena struktura izvoza. Z žito zdaj veliko pričakujejo od rekonstrukcije, ki so jo začeli že v minulem letu. V Limbušu so namreč začeli graditi novo, 12.000 kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano. Tja se bodo vselili zdaj raztreseni obrati za proizvodnjo furniranega pohištva, kuhinj in montažnih elementov ter centralno skladišče. Novi obrat, ki bo veljal okoli 700 milijonov dinarjev, bo letno ustvarjal približno prav tolikšno vrednost proizvodnje. Prihodnje leto bo novi obrat pripravljen za proizvodnjo. Z njim ne bodo dosegli bistvenejšega količinskega povečanja, pač pa bo omogočena kvalitetnejša proizvodnja. Zato sodijo, da prodaja izdelkov ne bo pomenila prehude težave. Se več: kvalitetnejša izdelava, predvsem površinska obdelava, kar bo omogočeno z uporabo novega materiala in z novimi stroji, bo razširila in olajšala pot na zunanja tržišča. Izdelki podjetja MARLES so namreč že zdaj cenjeni v številnih zahodnih državah. Izbor in dobave za izvoz pa bi lahko bile še večje, če bi podjetje lahko postreglo z večjo ličnostjo in kvaliteto končne obdelave. To pa bo, kot rečeno, omogočil novi obrat. In rezultati? Težko jih je zdaj vnaprej napovedati. Vendar bo MARLES po oceni strokovnih služb podjetja po končani rekonstrukciji lahko povečal izvoz na približno dve milijardi dinarjev, pri čemer naj bi primarna proizvodnja ostala na dosedanji vrednosti izvoza. -mG- Naš dopisnik poroča: Z OSNUTKI STATUTOV DELOVNIH ORGANIZACIJ zastoj v vseh štirih zasavskih občinah V vseh štirih zasavskih občinah — v Trbovljah, Hrastniku ob Savi in Litiji — dela pri izdelavi osnutkov statutov delovnih organizacij ne potekajo tako, kot bi bilo pričakovati, saj v mnogih gospodarskih organizacijah v Zasavju — zlasti še v manjših — sploh še niso imenovali komisij za izdelavo osnutkov statutov. Ko v teh dneh v posameznih zasavskih občinah ugotavljajo vzroke za zakasnitve v akcijah za izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij, med drugim tudi ugotavljajo, da je treba iskati del krivde za to v pomanjkljivih in vse preveč načelnih osnutkih novih statutov zasavskih občin, zlasti še tam, kjer lahko obravnavajo gospodarjenje in odnose na relaciji komune — gospodarske organizacije. Vzemimo za primer osnutek novega statuta občine Litija. Tam je v 25. členu zapisano: • Občinska skupščina sama na seji voli svoje organe, sprejema statut občine, družbeni načrt, program razvoja občine in občinski proračun, ustanavlja delovne organizacije in občinske sklade, sprejema odloke in opravlja druge zadeve splošnega pomena za občino, za katere to določi zakon ali statut občine. In še naprej. V poglavju »Samoupravljanje v delovnih kolektivih« piše: • V vsaki delovni organizaciji delovni kolektiv voli svoj organ samoupravljanja. • Organi samoupravljanja v delovnih kolektivih delajo v korist kolektivov in komunalne skupnosti ter morajo o svojih odločitvah poročati kolektivu. Organi samoupravljanja v skladu z dogovorom sodelujejo z lastnimi sredstvi pri financiranju določenih akcij v korist javnih služb. O družbeno-ekonomskih odnosih je v osnutku novega statuta litijske občine zapisano: • Občinska skupščina urejuje in usmerja politiko razvoja občine in gospodarstva na svojem območju z letnimi in večletnimi načrti. • Osnova za sestavo letnih in večletnih načrtov razvoja gospodarstva so perspektivni in družbeni načrti: zveze, republike in proizvodni načrti gospodarskih organizacij na območju občine. • Vsaka delovna organizacija mora imeti svoj perspektivni načrt in letni načrt. — Ti perspektivni in letni načrti so osnova za sestavo občinskega letnega družbenega načrta in občinskega perspektivnega plana. V delu osnutka novega statuta o razmerjih med organi občine in delovnih skupnosti, ki bi moral pravzaprav pomeniti enega od bistvenih področij tudi osnutkov statutov delovnih organizacij ali pa vsaj podkrepiti določila osnutka novega statuta občine, so v Litiji med drugim zapisali tudi tole: • Razmerja med občino in gospodarskimi organizacijami temeljijo na načelih samostojnosti in medsebojnih obveznosti, ki jih določajo zakoniti predpisi in medsebojni sporazumi. • Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z delovnimi kolektivi z namenom pospeševanja razvoja in proizvodnje gospodarske organizacije in z namenom razvoja gospodarstva v občini. V ta namen zbirajo podatke o uspešnosti dela gospodarskih organizacij in vsega gospodarstva v občini, delajo ustrezne analize, izdajajo potrebne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in za usmerjanje ter pospeševanje proizvodnje v skladu s smernicami družbenega načrt-ta občine. • Občinska skupščina, zlasti zbor delovnih skupnosti, in drugi organi skrbijo, da gospodarske organizacije skrbno gospodarijo z zaupanimi sredstvi, da izpolnjujejo postavljene načrte in da ne zaidejo v gospodarske težave, ki bi bremenile organizacijo ali družbo. • Gospodarske organizacije poročajo o svojem delu in uspehu občinski skupščini. Občinska skupščina in njeni organi smejo zahtevati od gospodarskih organizacij poročila, ki omogočajo vpogled v delo organizacije, v njeno splošno ekonomsko in finančno stanje in izpolnjevanje načrta. Organi družbenega upravljanja v delovnih kolektivih morajo obvezno razpravljati o priporočilih občinske skupščine in njenih organov. O storjenih ukrepih morajo obvestiti občinsko skupščino. ® Če gospodarska ali druga organizacija ne upošteva priporočil in ravna v nasprotju s splošnimi družbenimi koristmi, je občinska skupščina dolžna storiti ukrepe proti organom vodstva na osnovi zakonitih predpisov. • Pri izpolnjevanju svojih nalog na področju pospeševanja razvoja gospodarstva v občini organizirajo in pospešujejo občinska skupščina in njeni organi združevanja sredstev posameznih organizacij v primerih, kadar ekonomski račun pokaže primernost takega združevanja. Z istim namenom občinska skupščina in njeni organi pospešujejo sodelovanje posameznih gospodarskih organizacij kakor tudi združevanje v večje ekonomske enote, če tako narekujejo splošni gospodarski predpisi. Omeniti velja, da so v osnutkih novih občinskih statutov v Zasavju med drugim zlasti dokaj nejasno formulirani odnosi na relaciji komuna — gospodarske organizacije, ki bi jih veljalo zaradi izredne pomembnosti morda v osnutkih celo okvirno precizirati. Ugotovljeno je namreč, da so ti odnosi v vseh štirih zasavskih občinah dokaj nejasni in nekaj 'negotovega ter temeljijo le na občasnih dogo- vorih in obljubah, ki pa ostanejo večkrat neizpolnjene. Poleg tega bi morali v osnutkih novih statutov zasavskih občin podrobneje razčleniti tudi vprašanje meja med interesi komun in gospodarskih organizacij, vprašanje kakšne obveznosti prevzamejo gospodarske organizacije do družbe in še posebej do komune, jasneje bi morala biti določena tudi načela o ustvarjanju sodelovanja med gospodarskimi organizacijami z občinami in kakšno vlogo ima pri tem komuna oziroma občinska skupščina, vprašanje kakšne pravice imajo gospodarske organizacije v občini in kakšne so dolžnosti občine, in tudi vprašanja, kako se ustvari jajo in uporabljajo skupna sredstva, namenjena za investicije in razvoj občine. Ob vsem tem bi bilo potrebno v osnutkih novih občinskih statutov zasavskih občin tudi precizirati pravice in dolžnosti občanov, ki upravljajo z družbenimi sredstvi, saj so te zdaj še vse preveč deklerativno naštete, kolikor jih je pravzaprav sploh mogoče najti v osnutkih novih statutov zasavskih občin. Med pomanjkljivosti doslej izdelanih osnutkov novih občinskih statutov v Zasavju velja omeniti, da so ponekod družbe-no-ekonomske odnose obravnavali šele v končnih poglavjih in da nekateri osnutki novih statutov občin v Zasavju premalo jasno nakazujejo persoek-tivo nadaljnjega gospodarskega razvoja. -k- V živahnih razpravah delavci jeseniške železarne zadnji čas največ razpravljajo o novih statutih Zakaj nezakonite odpovedi ? V zadnjih dveh mesecih bilo na območju konjiške 0 čine, v raznih gospodari«1 organizacijah več kršitev piel pisov iz področja delovnih t® meri j. Večina primerov je nepravilnem sklepanju pog°f o delovnem razmerju za dol1 čen čas in pri odpovedih, h1 zadeti delavci so se obrat* na pristojne organe pri oboji skem ljudskem odboru, ki1 so jim svetovali, kako stri urediti, saj spada sprejemanju odpuščanje delavcev v P1 stojnost posebnih komisij P delavskih svetih v podjetji Kot rečeno, je bilo tak1 primerov več in smo zato P1 vprašali na inšpekciji dela ** na zavodu za zaposlovanje d1 lavcev, kako gledajo na te l[ deve in kako jih ocenjuje.1 Takole so nam povedali: »Res je, da smo prav pl" koncu lanskega leta ugoto*1 več kršitev1 zakonskih predf sov iz delovnih razmerij. Te ' se pojavljale pri sklepanju P* godb, pri odpovedih, ozire" prenehanju delovnega razm® ja, sklenjenega za določen *! in podobno. To se je dogodi v raznih podjetjih in gre vet noma za delavce, ki so bili posleni pri sezonskih delih 1 so bili v delovnem razmet1 daljši čas, kot pa je bilo to d sano v pogodbi. Po zakonski določilih pa je delavec, ki d® po preteku pogodbenega 6" zaposlen za nedoločen čas mu je seveda potrebno dati poved pač glede na delo** dobo in v skladu z zakon1* o delovnih razmerjih. P h slednjega pa v večini prime1* niso upoštevali, zato odpove niso imele zakonite osnove.« Ko smo se še pozanimali P teh organih, kjer je krivda take in podobne nepravilno* so nam pojasnili: »Predvsem gre za slabo P znavanje zakonskih predpis1 iz področja delovnih razroej pri uslužbencih, ki se v p111 jetjih ukvarjajo s službo zai? slovenja delavcev. Medtem ima večina podjetij urej6* računovodske, komercialne ' podobne službe s strokov sposobnimi kadri, pa tega j. precej manjka pri urejanj": reševanju delovnih razna6* kot enako važnem podrli dela. Tu gre namreč za lj« za njihove pravice, hkrati J so tu predpisi, ki jih je tm poznati in spoštovati. Org*. upravljanja v podjetjih bv vsekakor morali posvečati vfj jo pozornost tistim kadrom., praktično delajo pri ureja" delovnih razmerij. Zato smo, seji sveta zavoda za zapoj" vanje delavcev skupaj z ob6*1 sko inšpekcijo dela sklenili-, bomo v kratkem sklicali sl; sestanek vseh uslužbencev, delajo na teh področjih v tf nih podjetjih in jih temelji seznanili z zakonskimi dob"1 Želimo namreč, da bi bilo 1 pravilnosti čim manj. ker . niso za nikogar prijetne, manj pa potrebne.« , L. V. Integracija zaradi specializacije »Gorenjska predilnica« iz Škofje Loke in »Predilnica Litija« sta od 1. januarja združeni in poslujeta pod nazivom Zdrušene predilnice Škof ja Loka-Litija s sedežem v Ljubljani. Razlogi, ki so vodili obe podjetji v združitev, je sorodnost podjetij v proizvodnji, zaradi česar je možna večja specializacija. To omogoča znižanje stroškov in izboljšanje kakovosti. Enotna nabava in prodaja pa bo zagotovila stalnejše domače tržišče in lahko ustregla večjim naročilom tujih kupcev. Temeljna dejavnost obeh predilnic je predenje bombažne, sta-nična in sintetične preje. Obe podjetji imata svojo sukalnico in sta del preje sukali v industrijski sukanec. Predilnica Litija ima še obrat za proizvodnjo stročnic za lastno uporabo, Gorenjska predilnica pa obrat vigonke za predenje raznih kvalitet vigogne in sintetične preje in obrat kodravke, kjer predeluje nylon v krepirano kodravko. Združitev bo omogočila specializacijo predilnic na posebne številke in kvalitete preje. Z delitvijo dela pri proizvodnji stanične in sintetične preje pa bodo dosegli stalnost na domačem tržišču in lahko zadovoljili tuje kupce, ki predvsem zahtevajo specialne artikle v večjih količinah, kar doslej posamezna predilnica zaradi asortimenta ni mogla proizvesti. Ravno tako bo s specializacijo lahko krit mnogo širši razpon povpraševanja domače predelovalne industrije, kar zagotavlja povečani obseg prodaje. V prihodnjih letih pa je možna še ožja specializacija obeh predilnic, kolikor bodo to narekovale potrebe. Združitev je bila opravljena po temeljnih analizah jp razpravah , samoupravnih organov obeh predilnic. Na podlagi tega je bila izdelana shema združenega podjetja in uveden nov način poslovanja. Vsaka poslovna enota bo samostojno ugotavljala dohodek tako, da se čisti dohodek deli na osebne dohodke,po vloženem delu (po enoti pip izvoda), ki je za oba poslovna partnerja enak, ne glede na tehnično opremljenost poslovne enote, in po vloženih sredstvih za sklade poslovnih enot. Tako bo s sredstvi, ki jih dobi poslovna enota za osebne dohodke, samostojno razpolagala. Sredstva, namenjena za sklade, pa se dele v razmerju 70:30 na sredstva, s katerimi razpolaga posa- mezna poslovna enota, in stva, s katerimi razpolaga z' ženo podjetje. Ravno tako poslovne enote samostojno lagale-z ostankom sredstev, k1: jih dobile za osebne dohodk6^ jih niso v celoti porabile v te mene. » Centralni delavski svet se5*,, lja po 18 članov vsake posl", enote in član centralne upu upravni odbor bo sestavljal P članov vsake poslovne enot6 ( član centralne uprave. Zraven, ga ima vsaka poslovna enota L obratni delavski svet in p° x svetov delovnih skupnosti — nomskih enot. Iz celotne sheme je P°>! točno razvidno, da je zdri"tf obeh predilnic narekovala rj ba. Zato je taka integracij® >: vsem koristna in zaželena. A pa bi bilo, ko bi tudi druga u jetja, ki se ukvarjajo z misl'L; integraciji, šla po njihovem vj; in predhodno temeljito pripu shemo bodočega poslovati ji združenem podjetju. Le tako J izognili velikokrat nesiti® J združitev, ki so predvsem v J da iz dvakrat po deset diPjU dobijo 20 dinarjev in ne 25 ® jev, kot bi lahko. „0 \ Sindikalne organizacije se vestno pripravljajo na veliko akcijo letošnjega leta RAZGOVOR Z IVANOM ROZENBERGERJEM, PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV TOVARNE »SAVA« V KRANJU IN TAJNIKOM STEFANOM - MARCI JANOM NA TEMO: STATUT DELOVNE ORGANIZACIJE Projekt osnutka je gotov Statut naj bo konkreten in tudi takšen po svoji vsebini, da bo opozarjal na družbeno ekonomske razvojne cilje za bodoča leta Prav gotovo bi bilo zgrešeno, če bi bil statut delovne organizacije povzetek seda-nie interne zakonodaje, to je poslovnikov ln Pravil. S takšnim statutom ne bi ni-^esar Pridobili, mogoče bi le nekolikanj v °*i zgoščeni obliki uzakonili sedanje sta-nie- To pa ni namen statutov. če vaju prav razumem, potem že-Ute pri va8 z vašim statutom ne samo definirati obstoječe stanje y delovni 0rganizaciji, temveč težiti tudi za ne-dem novim, širšim, za nečem, kar bo-ste šele v perspektivi mogoče docela Uresničili. tako je. S statutom, ki naj bi ga Uzakonili letošnje leto — sedaj so namreč e e Prve priprave v teku — želimo doseči troie. in sicer: * s statutom in z vsemi poslovniki in Pravilniki (teh pa bo po dosedanjem Predvidevanju sedem in bodo sestavni del statuta)i želimo jasneje določiti, kakšen ltl jtakšen naj bo v perspektivi sistem Opravljanja, kakšna naj bo organizacija v petjih in kakšno naj bo poslovanje. et*e določil o upravljanju izhajamo iz ^ePiemb, uveljavljenih v minulem letu, Or>amo pri nas namesto prejšnjega i . PPjega delavskega sveta skupščino ko-ektiva; * svojo interno zakonodajo želimo laditi z novo ustavo. Upoštevati v sta- ,Utu načela, ki jih vsebuje tako zvezna ot republiška ustava; ® sodimo, naj bo statut konkreten v sv°jih določilih, po svoji vsebini pa tudi takšen, da bo opozarjal na družbeno-eko-n°mske razvojne cilje, ki naj bi jih Uresničili v bodočih letih. To delo bo nedvomno obsežno oziroma je obsežno. Terjalo bo vsestransko aktivnost družbeno-političnih sil in aktivizacijo vseh delavcev. Zanima nas v’Ioga sindikalne organizacije pri tej Pomembni nalogi. Sindikalna organizacija delavcev v na-eitl Podjetju ni pri pripravah za izdelavo Statuta nastopala kot samostojna, temveč Je izvršni odbor sindikata kot del politična aktiva sodeloval pri prvih pripravah, oprave Poveda Pravkar pripravljamo konferenco pododborov sindikalne organizacije. Te konference bodo priprava za občni zbor. Ta- ko na konferencah kot tudi na občnem zboru bo prav gotovo osnovna tema razgovorov problematika, ki jo že nakazuje projekt osnutka in ki naj bi jo uzakonili s statutom. Razen tega pa so v teku trije seminarji, in sicer za politični aktiv — tu so vključeni sindikalni odborniki — za mladino, ki je v organih upravljanja, in za šefe proizvodnih enot, kjer razčiščujemo mnenja, ki jih nakazuje projekt in ki naj jih vsebuje osnutek statuta. natančneje osnutek PREDSEDNIK ObSS LJUBLJANA-MOSTE FRANCE NEMEC O PRT "KAVI STATUTOV DELOVNIH ORGANIZACIJ: PREPOČASI in premalo intenzivno Če bi govorili o nalogah, potem predvsem: sindikalne podružnice bodo morale organizirati čimbolj široko razpravo o vsebini statutov delovnih organizacij Pravzaprav bi letošnje leto lahko v celoti imenovali »statutarno leto«. Statut delovnega kolektiva . pa mora postati nekaj več kot samo zbir dosedanjih pravilnikov in zakonov, biti mora v polnem pomenu besede interna ustava kolektiva, v njem morajo biti uzakonjena osnovna načela nadaljnjega razvoja ekonomskih in družbenih odnosov. To pa bodo lahko statuti postali le v primeru, če bodo plod prizadevanj celotnega kolektiva od prvih razprav do analize osnutkov in slednjič do končne potrditve. Toda ko govo' no o tem, smo tako rekoč v celoti tudi zt- označili nalogo sindikatov: zagotoviti razpravi čimbolj široko osnovo in jo seveda — tudi usmerjati. Razprava o zvezni in republiški ustavi pa je lahko služila delovnim kolektivom tudi kot izhodišče v pripravi statutov. — Kjer so tako vrednotili razpravo o zvezni in republiški ustavi, so tudi kaj kmalu spoznali, kaj je tisto, kar bodo morali uzakoniti v svojih statutih. In kar je še veliko bolj pomembno, v čem bo treba še naprej razvijati njihove interne ekonomske in družbene odnose. Tako so na primer v šolskem centru grafične in papirne industrije prav v tej ustavni razpravi »odkrili«, da je v njihovem sistemu nagrajevanja še marsikaj zastarelega in da bi bilo potrebno ob družbenem upravljanju uveljaviti tudi samoupravljanje kolektiva. Prav to je bila tudi vsebina razprave na Veterinarski postaji. Kljub tem pozitivnim primerom pa moram reči, da so sindikati v nekaterih delovnih organizacijah v tej ustavni razpravi vendarle zamudili priložnost. Morda pa bi nekoliko podrobneje označili to vašo misel o zamudi. — Zamudili namreč v tem, da je bila ustavna razprava v večini delovnih kolektivov vse preveč posplošena, namesto da bi pomenila tudi temeljito analizo njiho- vih lastnih ekonomskih in družbenih odnosov. Zato tudi mislim, da so sindikati v delovnih organizacijah v tem prvem obdobju slabo opravili svojo nalogo, ko so prepustili ustavno razpravo predavateljem delavske univerze. Ali pa naj to pomeni, da v delovnih kolektivih prelagajo pripravo statutov na kasnejši čas? — Tega na splošno ne bi mogel trditi. V večini večjih delovnih organizacij naše občine so že začeli pripravljati osnutke statutov, tako da bodo prišli v javno razpravo ob koncu februarja ali najkasneje v prvih dneh marca. To velja za vevško papirnico, ža podjetje Slovenija ceste in Gradis, za Izolirko, Tovarno kleja, Kemično tovarno in za podjetje Graditelj. Toda ker v večini primerov priprave statutov nimajo za izhodišče široke zasnovane javne razprave, ki bi naj odkrila predvsem tisto, kar je treba spremeniti v ekonomskih in družbenih odnosih v delovnih organizacijah,. se nam upravičeno vsiljuje bojazen, da bodo ti predosnutki bolj odražali mnenje in hotenje upravnih vodstev kot pa delovnih kolektivov kot celote. Potemtakem naj bo pot k statutom delovnih organizacij speljana predvsem preko široke javne razprave, ki naj že v izhodišču določa načela statuta. — Prav to, kajti le v tem primeru lahko pričakujemo, da bodo statuti pomenili tudi vsebinsko prevrednotenje dosedanjih ekonomskih in družbenih odnosov v delovnih organizacijah. Formalnosti, če ne rečem celo zastarelega in nazadnjaškega pa je v dosedanjih zakonskih določilih delovnih kolektivov še veliko. Tako na primer ugotavljamo, da je decentralizacija samoupravljanja v večini kolektivov zastala. Toda kaj je tisto, kar je povzročilo ta zastoj, in še pomembnejše, kako te zaviralne momente tudi odstraniti, to lahko zagotovi samo kolektiv kot celota. V Kemični tovarni na primer pravijo, da so pri njih ekonomske enote samo formalnost, ker ne morejo zasledovati proizvodnih stroškov in zato tudi ne rezultatov opravljenega dela. Zavoljo tega naj bi namesto dosedanjih ekonomskih enot osnovali samo obračunske enote. Toda, ali je to tudi prepričanje celotnega kolektiva — in ali ne bi z drugačno organizacijo podjetja vendarle lahko uveljavili neposrednega samoupravljanja proizvajalcev? Preostane to, da nekoliko pobliže označite naloge občinskega sindikalnega sveta pri pripravi statutov delovnih organizacij? — Predvsem je treba zagotoviti, da v sindikatih ne bomo že drugič zamudili. Ko bodo ob koncu februarja prišli v razpravo osnutki statutov, bodo morale sindikalne podružnice organizirati čimbolj široko razpravo med delovnimi kolektivi in jo hkrati tudi usmerjati. To je bil sklep našega zadnjega plenuma. Razen tega smo na tem plenumu tudi sklenili, da morajo sindikati v delovnih kolektivih vztrajno zahtevati od samoupravnih organov, da čimprej imenujejo komisije za pripravo statutov in da začno intenzivno pripravljati statutarno gradivo. PREDSEDNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE V STT FRANC LESIČAR O PRIPRAVAH ZA SPREJEM STATUTA: Bo marca: teze za statut V Trboveljski strojni tovarni je delavski svet podjetja imenoval komisijo, ki naj izdela osnutek statuta delovnega kolektiva za izdelavo statuta, no, izdelavo projekta za ®tatuta, so se pri nas začele že v mesecu °Vembru. Kadrovska-sociaina služba in katere druge službe so pripravile gra-Vo' da smo prišli do nekaterih konkret-neMh zamisli, kaj vse naj vsebuje projekt staUita.Družbeno-politični aktiv, ki ga sekljajo izvršni odbor sindikata, tovarni-1 komite Zveze komunistov in Ljudske y a da so le v nekaj podjetjih imenovali komisije za slavo osnutka in da le-te že delajo. Nekatere čakajo pomoči »zunaj«, v večini podjetij pa še sedaj ne vedo, kdo se bo lotil elave osnutka. Na napačno usmeritev opozarjajo tudi mnenja posameznikov, češ: »Naša, pred časom izdelana pravila podjetja, so tako idealna, da lahko sedaj spremenimo le naslov in imamo ,statut' gotov.« Kako napačno mnenje! Od tedaj, ko so bila izdelana zadnja pravila (to pa je bilo marsikje že pred tremi, štirimi in celo petimi leti), do danes, ko izdelujemo osnutke statutov, se je marsikaj močno spremenilo. Omenimo le nekaj dejstev, n. pr. decentralizacijo upravljanja, formiranje ekonomskih enot, nov način obračunavanja, delitev čistega in osebnega dohodka itd. Vse to in še veliko več naj vsebujejo novi statuti. Ugotovitve sveta tudi opozarjajo, da ponekod v delovnih organizacijah od sindikalnih organizacij ne morejo ali nočejo pričakovati dovolj konkretnih in formuliranih stališč. Zato raje puščajo sindikat ob strani, češ, kaj pa ti vedo, le kaj nam bodo svetovali. Prav zato, da bodo takšna mnenja razčiščena, da bo delo pospešeno potekalo, bo sedaj prirejen seminar za sindikalne odbornike iz delovnih organizacij. Osnovna tema seminarja bo: izdelava osnutka. Seminar prireja občinski sindikalni svet v sodelovanju z Delavsko univerzo. Občinski sindikalni svet sedaj znova priporoča vsem delovnim organizacijam, naj začno čimprej izdelovati osnutke statutov, naj jim posvete čimveč časa in pozornosti. Bc * STROJNA TOVARNA . TRBOVLJE: Tudi letos za 700 milijonov izdelkov za izvoz v Pačundjo, da bo kolektiv tr-°veljske Strojne tovarne letos ??Večal proizvodnjo (po internih za okoli 15 %, pri čemer odo povečali pri blagovni pro-tvodnji fizični obseg proizvod-Je 12,2 %, pri uslugah -pa za %. Sicer pa računajo, da I4s Pevečali realizacijo za plačano realizacijo za %, narodni dohodek za %, dohodek za 32 %, sred-tVa za sklade za 32 %. Število aPoslenih se bo letos povečalo a T.8 o, o, produktivnost se bo Povečala — kot računajo — za Za investicije bodo letos v tr°jni tovarni v Trbovljah na-n„e,)Ui skoro 133 milijonov di-^jev, od tega za drugo fazo .^Konstrukcije 122,432.000 dinar-•®v-Za negospodarske investici-bodo namenili skoro 32 mili-n°v dinarjev, od tega za sta-vanjsko izgradnjo 27 milijo-nov dinarjev. < . V trboveljski tovarni poveču-jJ° realizacijo za okrog 600 mi-i^°v dinarjev, in to na račun ?®3ttcijskih vlaganj, saj so v strv6rn času že dobili 30 novih t0 0]ev, 25 pa jih pričakujejo, in Nemške demokratične re-in , Poljske, Češkoslovaške ■ Madžarske. s. fevožfli pa bodo letos 1355 ton 23 rudarstvo in gradbe-Stvo v skupni vrednosti 700 'bilijonov dinarjev. Tako bodo zvozili med drugim 135 ton strojev za gradbeništvo v vred-d°sti 96 milijonov dinarjev in !200 ton jamskega oporja in strojev za rudarstvo v vrednosti °4 milijonov dinarjev. Letošnji zvoz za 700 milijonov dinarjev o predvidoma enak dosežene-lem 11Z^0ZU te tovarne v pretek- Omeniti $e velja, da je imela trojna tovarna Trbovlje lani Vbodenih le 70 odstotkov razpo-zijivih zmogljivosti. Računajo, ia ^di letos ne bo bistvenega ; “ulj^anja. V tovarni poudarja-i..’ da je nezasedenost razpolož-tdh proizvodnih kapacitet po-‘fdica nesmotrne ifvozne poli-tUte. -fc- Ostra zima in pomanjkanje kurjave sta letos marsikomu zagrenila življenje. Res je, nekateri so tudi sami krivi, ker niso pravočasno nabavili kuriva, ko ga je bilo še povsod dovolj. Toča v novih blokih na Zlatem polju v Kranju Je temu drugače. Arhitekti namreč niso predvidevali, da tudi kurjave lahko zmanjka, zato so v svojih načrtih odiperili drvarnicam tako malo prostora, da stanovalci v najboljšem slučaju lahko vskladiščljo za zimo največ tisoč kilogramov premoga ter nekaj več drv. To pa seveda nikakor ne zadošča za zimsko gretje in zato so ostali že pre-nekateri stanovalci Zlatega polja brez potrebnega kuriva. • ŠOŠTANJ: • Obeti ob združitvi zdravstvenih domov Nedavno sta se združila zdravstveni dom v Velenju in Šoštanju v enotno ustanovo s sedežem v Velenju. S tem bo omogočena enotna zdravstvena politika v korhuni. Manj bo upravnih stroškov. Več poudarka bo v bodoče na preventivi. Kvalitetnejše bodo zdravstvene usluge in racionalnejše izkoriščena reševalna služba. Nekateri so nasprotovali združitvi, ker so se bali za svoja delovna mesta, vendar so kmalu uvideli, da je ta akcija nujna in zelo koristna. Z združitvijo se bo verjetno postopoma zmanjšal deficit socialnega zavarovanja, ki znaša v občini 49 milijonov dinarjev. Med zdravstveno službo in gospodarskimi organizacijami naj bi prišlo še do tesnejšega sodelovanja, kar naj bi vplivalo na zniževanje neopravičenih izostankov pri delu. Statistični podatki opozarjajo, da v podjetjih, kjer obstaja tesno sodelovanje z zdravstveno službo, ni toliko izostankov z dela. V Šaleški dolini ima Rudnik lignita v Velenju kljub zelo težkim pogojem dela v jami le 4,8 »/o izostankov z dela iz 'zdravstvenih razlogov od vseh zaposlenih v rudniku. Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« ima 5 %, Elektrarna 7,3 °/o, podružnica tovarne Toper v Šoštanju pa 7,3 %. (Interesantno, da je v centrali tovarne Toper v Celju manj bolniških izostankov kot v podružnici.) Popolnoma nelogično je, da v podjetjih, ki imajo lažje pogoje dela kot v rudniku, prednjačijo z izostanki. Tako je bila na primer pri Chrom-metalu v Velenju v januarju kar 22,5%, v LIK-u v Šoštanju 16,5 % izostankov. V. V. • DRAVOGRAD: Ustanovljen obrat družbene prehrane Na pobudo občinskega ljudskega Odbora in občinskega sindikalnega sveta Dravograd so štiri podjetja ustanovila obrat družbene prehrane, ki bo za njihove potrebe pripravljal tople obroke. Obrat bo v bivših prostorih menze HE Dravograd, ki je za te namene že urejena. Tu se bodo lahko hranili delavci drugih podjetij, vendar bodo ti plačevali za usluge višje cene kot pa delavci ustanoviteljev. Stališče nekaterih dravograjskih podjetij, ki niso pripravljena ničesar prispevati za izboljšanje prehrane lastnih delavcev, ni pravilno. To bi gotovo bistveno vplivalo na njihovo zdravstveno stanje. Ob novem financiranju zdravstvenega, in socialnega zavarovanja bodo ta podjetja morala bolj skrbeti tudi za pravilno prehrano, saj bodo s tem znižala stalež bolnikov, ki je v občini nad lanskim povprečjem. B. š. • TOLMIN: Tunelska peč v obratovanju V Avtoelektru v Tolminu so pred dnevi izročili v novi proizvodni hali v obratovanje tunelsko peč za žganje keramičnih izdelkov za avtomobilsko, električno in radio industrijo. Peč je edina te vrste v državi in predstavlja za kolektiv pomembno pridobitev. Pretežno zaradi tega bo letošnja proizvodnja v primerjavi z lansko večja za 140 milijonov dinarjev. Peč so uvozili iz Zahodne Nemčije. Zanjo je bilo .potrebnih 30 milijonov dinarjev. Mladim delavcem Iskre so še do predkratkim dovažali jutranje ter večerne tople obroke hrane v njihov samski dom na Planini pri Kranju. Hrano so dobivali iz svoje tovarniške menze in so bili z njo tudi zadovoljni, saj so dnevno razdelili delavcem do GO obrokov. Toda nekje se je zataknilo in prekinili so dovažanje hrane. Mladi delavci sedaj po največkrat zaradi oddaljenosti ne zajtrkujejo nit: ne večerjejo. To pa vsekakor negativno vpliva na njihovo počutje, obenem pa tudi na njihovo delovno storilnost. Prazni prostori bivše menze v Samskem domu sedaj služijo povsem v druge namene, to pa kaže naša slika. IZ TOVARNIŠKIH ČASOPISOV • IZ TOVARNIŠKIH ČASOPISOV S IZ TOVARNIŠKIH ČASOPISOV h!*aj mesecih lepota oplahne, ° na površino. Imamo do-- ? Premaze? Iz Etiopije na _ irner dobivamo podatke, da jo-Pnstaje, dobavljene že leta r*o .^e vedn° lepe, rje še vedli, nL vedno lepe, rje Ta barva je uvožena. jer'“= se ne moremo pohvaliti s *ma morda Chromos v Za-Srak kol.'6? Naši kupci iz Za-bar 3 trdijo, da imajo s temi j, „Yatni- boljše izkušnje. Verjela + ne verjeli — poskusimo, star, • f Impr^j! Analizirajmo srn-'le’ rezultati bodo sami dogovorili. da . olikokrat se pogovarjamo, staJ,® treba elemente pred se-k-JJanjem vsaj enkrat do-čn° barvati. Če to ni mož-ha’morajo pleskati posamez-ha . Ija ali celice pred sestavnih Jein' Pri Ploščah in stikal-sporn,ap>ravah’ ki iih Pri tran-hkn U ne razstavljamo, smo la-Pa , Prepričani, da je tako. Da Ugoten}u ni vedno tako, lahko zaradVT° na obiektih, ki jih delu,1 transporta moramo raz-tov -n.a več manjših elementi’ dtotornih za prevoz. Te-Piesta ' vmesne stene in stična dr un p Momentov so vse kaj Za6nee\k°t barvana. Potem se o- barvajte, popravite! Vrata t°krat je treba sneti ’ °a se pri transportu ne Tečaji so skoraj mo- P0šk°dujej0. Vedno ,10' Tečaji so sk nabarvani. In kako ti rdeča ali rumena barva na sicer lepi sivozeleni podlagi. Vsak popravek je treba posebej reklamirati. Včasih celo brezuspešno. Nič ne gre samo od sebe. Omarice na celicah ali kabelske ulične omarice. Dokler so vrata zaprta, je videti vse v najlepšem redu. Ko odpreš, so vsi notranji robovi, kt jih zakrivajo vrata, nebarvani. Obstaja samo osnovni premaz. Toda to običajno nikogar ne moti. Mnogo ljudi dela tako še naprej, kot da hodijo z zaprtimi očmi. Tečaje včasih barvajo na vidnih mestih, ko sploh niso barvani z osnovnim zaščitnim premazom. Na nevidnih ploskvah ostanejo taki, kot so bili — pokriti z rjasto patino. Odpreš vrata stikalne naprave. Skoraj vse rege stičnih ploskev odsevajo barvo osnovnega premaza. Premišljaš zakaj, ugotoviš, da brizg ni bil pravilno usmerjen ali pa je bilo premalo časa in potrpljenja. In tako dalje. Navedel sem samo nekaj najbolj običajnih pojavov. Tudi pri drugih fazah dela je prav gotovo veliko pomanjkljivosti. O teh nismo govorili. Tudi ni potrebno. Problemi so zelo slični. Poglejmo še k pralnim strojem in hladilnikom. Tu bi lahko govorili o sličnih in drugih spodrsljajih. Vendar jih je manj ali pa jih ni možno takoj videti. Podnožja hladilnikov so velikokrat slabo barvana, isto velja tudi za podnožja malih centrifug in pralnih strojev. Emajlirani deli frontalni h strojev tudi niso vedno najbolje izdelani. Ob izrezih so velikokrat rjave lise. To pomeni, da rezne ploskve niso pravilno ali pa sploh niso zaščitene. To je res navidezno izven naših moči Toda tudi od kooperanta moramo zahtevati kvaliteto. Hladilniki se preizkušajo na •posebnih ploščah. Našli smo čas in sredstva, da smo izdelali drage plošče. Vendar kaže, da je bilo to delo jalovo in nepotrebno. V navodilih za uporabo sicer piše, da mora biti hladilnik postavljen na popolnoma vodoravni podlagi. Preizkušamo pa na vse strani nagnjenih ploščah. Ali ni to isto, kot če bi jih preizkušali na tleh? Strožje nepristransko oko najde več »sekunda«, kot je po uradnem pregledu in protokolu »Saj še gre, saj kupec ne bo opazil.« In tako dalje. Čiščenje izdelkov pred pakiranjem tudi ni vedno najboljše. Kot da to ni potrebno. Pa nakladanje, premikanje. Odnos do izdelkov, odnos do dela sotovarišev je velikokrat slab. Ko tako gledam in ugotavljam, se s tovariši pogovarjam, če morda le ne obstajajo vse možnosti, da se te napake sproti popravljajo in sploh odpravijo. Velikokrat slišim besede: »Če komu kaj rečem, mi zabrusi, da to mene nič ne briga«, naj se zanimam za svoje delo. »To ni tvoja domena.« In podobno. Ob teh besedah razmišljam o družbenem delu, družbeni odgovornosti vseh nas. Ali nismo toliko tovariški, da bi opozorili in svet sotovariša vzeli na znanje in še v primeru upravičenega opozorila po njem ravnali? Ali taki spodrsljaji ne podražu-jejo izdelka na račun vseh nas. Ali v takem primeru ne letijo kritike kupcev na nas vse? Ali res pozabljamo, da je predvsem od sedanje kvalitete odvisen naš bodoči uspeh na tržišču? Ali pozabljamo na to da imamo konkurenco? Res je, da so posamezne službe poklicane, da v splošn' delitvi dela v svoji kompetenc; rešujejo probleme. Res pa je tudi, da ima vsak član kolektiva pravico upravičeno opozarjati In svetovati, če je njegova kritika usmerjena v izboljšavo dela in kvalitete. Boljše delo in elemente, ki dajejo fiziognomijo 'boljša kvaliteta pa pomeni za vsakega od nas večji dohodek. Smemo potem to zametovati? -er Končno se je tudi v Kamniku premaknilo. Pred dnevi so namreč v sklopu gostinskega podjetja »DOM« odprli obrat družbene prehrane. Da je bil interes delavcev za tovrsten način prehrane res velik kažejo že prvi podatki, saj dnevno razdele v raznih tovarnah v Kamniku okoli 430 toplih obrokov. To število bi se brez dvoma še znatno povečalo, toda zmogljivosti kuhinje so za zdaj še premajhne. Zato mislijo že v bližnji prihodnosti vgraditi v kuhinjo še en kotel za kuho enolončnic, tedaj pa bodo lahko tudi krili vsa povpraševanja • NOVA GORICA: Letos za 53 odstotkov večji izvoz , Izvoz iz novogoriške občine naj bi letos narasel v primerjavi z minulim letom za 53% ter se s tem približal vrednosti 3 milijarde dinarjev. Čeprav je ta obveznost razmeroma precejšnja, je realna. Največje izvozne obveznosti ima tovarna cementa in salonita Anhovo. Izvozila naj bi za milijon 200.000 dolarjev izdelkov in 'novogoriška tovarna pohištva, ki bo izvozila za milijon dolarjev izdelkov. Prvič se bosta letos pojavili na tujem trgu Iskra iz Šempetra ter Vo-zila-Gorica. Iskra bo izvozila vrsto električnih izdelkov za avtomobile, Vozila-Gorica pa imajo še sklenjene pogodbe za nekaj težkih avtomobilskih prikolic. L. K. • ŽELEZARNA JESENICE: Za milijon dolarjev več, kot so predvidevali Lansko leto je bilo značilno po naporih izvoznih podjetij, da bi prispevala k ugodnejši zunanjetrgovinski bilanci s povečanim izvozom lastnih izdelkov na tržišča s konvertibilno valuto. Tudi jeseniški železarji so se pridružili tej skupni akciji. Prodali so za 2,158.500 dolarjev svojih izdelkov. S sodelovanjem izvoznih podjetij so prodali v ZDA in države Perzijskega zaliva fj211 top žebljev, v Brazilijo in Urugvaj 2540 ton bodeče žice, v Italijo in Urugvaj. 2300 ; ton vlečene žice, v Sovjetsko zvezo in Italijo 2840 ton-valjane ‘ žice itd. Izvažali so še varjene ; cevi, varilne elektrode, črno in pocinkano pločevino, profilno železo, plavžarsko žlindro in železni sulfat. Skratka, v preteklem letu so izvozili za skoraj milijon dolarjev več, kot so predvidevali. -jč- ®IPLAS KOPER: Pospešena gradnja stanovanj - . Iplas je eno redkih podjetij na Koprskem, ki posveča že, dalj časa vso skrb stanovanjski gradnji za člane kolektiva. Dc-sedaj se je vselilo v nova stanovanja že 35 delavcev; pravkar pa/ imajo v gradnji 12 stanovanj na Sglari ter 15-stanovanjski stolpič. Glede na to, da je podjetje/ prede, velikimi naložbami v proizvodne naprave.'ki bodo zna-: šale okoli 15 milijariT dinarjev/ in da se bo število članov kolektiva v kratkem podvojilo, bodo potrebovali še mnogo" več/ stanovanj.'Sedaj se pripravljajo: na gradnjo 40-stanovanjske stolpnice, za katero imajo razen sredstev iz lastnega sklada zagotovljenega tudi nekaj posojila." L. K. KMETOVALCI — KLAVCI PRAŠIČEV skrben prašičerejec pri klanju prašiča odere in kožo odda najbližji odkupni postaji KOTEKS TOBUSA ali kmetijski zadrugi. ODKUPNA CENA SVINJSKIH KOŽ JE ZVIŠANA in decivilizacije. Anarhičnost, ki prežema Alija in njemu pasivna prilagojenost Smo-kiia n? bistveno in Značilno za našo min- ................„............ P J. o premieri v Zagrebu je bilo že med aplavzom, ki ni bil najbolj izpodbuden, čutiti rahlo zadrego, začudenje, nemo spraševanje. Kaj je vse to, kar smo pravkar videli? Je to tisto, kar smo po »Plesu v dežju« pričakovali od mladega režiser- ja Boštjana Hladnika in njegove svobodne ekipe? Razgovor, ki je iz premierske dvorane sledil pred televizijskimi kamerami, ni dal potrebnega odgovora, kajti bil je pravi »lerlauf«, ki o problemu ni pravzaprav ničesar povedal. Za avtorje je bilo važno predvsem to, kako vzgledno so varčevali, predračun 28 milijonov niso presegli (?), kako intenzivno in naporno je bilo njihovo vsakdanje delo, kakšna harmonija celotne ekipe in podobno, šele v razgovoru z bolgarskimi filmskimi delavci, ki ga je zagrebška TV prenašala nekaj minut pozneje, smo ‘začutili dvom naših filmskih gostov v vsebinske kvalitete Hladnikovega dela. Boštjan Hladnik je doslej s svojim delom dokazal, da pozna marsikaj v ustvarjanju filmske izraznosti. To je dokazal že pred svojim odhodom v- Francijo. Pozneje so mu nekateri očitali, da je v njegovih delih preveč čutiti francoske šole in da v njih ni več izvirnosti, temveč vedno več spretnega posnemanja in prilagajanja najrazličnejšim filmskim stilom in prijemom. V to se ne bi poglabljala. Resnica . pa je, da se je Hladnik tokrat, mislim na njegov »Peščeni grad«, hote izognil vsemu, kar ima še značilnosti tradicionalno grajenih filmskih zgodb. Zavrgel je vse uprizoritvene zakone, tradicionalno dramaturško zgradbo s številnimi, do skraj-' nosti zapletenimi nasprotji in zgoščenimi dialogi, ki vodijo v katastrofo ali happy end. S tem se je opredelili za avtorje sodobnega filma, ki jim je osnova — svoboda ustvarjanja. Svoboda za lastno s predstavo v starem pomenu besede, nobene zveze. Vprašanje je sedaj samo v tem, ali da avtor gledalcu s takim načinom dela res vsebinsko in umetniško dognano celoto ali pa samo neobdelano gradivo, iz katerega si gledalec lahko izbira samo detajle, se vanje poglablja ali pa ostane neprizadet izven celotnega dogajanja. Režiserja Hladnika je kot vse kaže, zanimal predvsem zunanji učinek njegovega dela: Ni se poglobil v vsebinske probleme življenja, konkretno življenja mladega človeka, ki ga je zajel v svojo kamero. Iz življenja je izločil troje ljudi, s povsem nevsakdanjimi problemi, često nelogičnimi in prav nič optimističnimi cilji. Z njimi je ustvarjal vzdušje, ki se mu je zdelo značilno za svet treh, v osamitev in bolno iluzornost stremečih ljudi. Ustvaril je svet, ki ga ni in ki je lahko samo bolna fantazija in izjemna situacija trenutnega človekovega razpoloženja. To ni življenjsko povprečje našega mladega človeka, ki ne tava v brezcilju in je žejen osamitve narist in režiser zanemaril tudi njihov govor, njihovo vsebinsko jezikovno izraznost. Ob skrbno izdelanih posnetkih, so skromni dialogi zgolj govoričenje,- brez vsake poezije, in ubranega sozvočja z dogajanjem v dušah teh mladih, v bistvu vendar simpatičnih ljudi. Zdi se, da se je Hladnik trudil, ker, je želel ustvariti nekaj, kar bo gledalca trenutno zmedlo in ga pritiralo v kot brez izhoda. Zato morda tudi tisti, na silo dodani zaključek z zdravnikom in njegovo neprizadeto razlago o usodi dekleta, ki pa gledalca ne prepriča niti ga prizadene. Zdaj šele začutimo - celotno skonstruiranost dogajanja, ki se nikakor ni porodilo iz določene osebne izpovedne nujnosti umetnika ustvarjalca. Režiser je . do kraja izpovedal predvsem svoje režiserske bravure v izdelanosti posameznega detajla, prizora, scene. V tem mu gre vsekakor priznanje. In priznanja vredna je tudi igra treh mladih: Alija Ranerja, Milene Draviti in Ljubiše Samardžiča. Storili so pač največ, kar jim KmtKg '"m m _ II' OCČNS v*v/r./iv/vež r INFORMACIJ? S PRIPOVFDKA 0 SAVINJSKI DOLINI ANDREJ AJDIČ ,V MESTNI GALERIJI Jakopičevega paviljona ni več, dobili pa smo v Ljubljani novo poimenovano »Mestno galerijo«, ki za sedaj gostuje še v prostorih Zavoda za urbanizem na Mestnem trgu v Ljubljani. Prvi umetnik, ki razstavlja v letošnjem letu, v teh mrzlih januarskih dneh v okviru Mestne galerije, je mladi (leta 1937 rojeni) Andrej Ajdič iz Celja. Dovršil je Akademijo uporabne umetnosti na Dunaju, razstavljal pa je v Ljubljani, na Dunaju, v Velenju, Celju, Slovenjem Gradcu in kaže tako v svojem delu precejšnjo aktivnost. Dela, ki jih sedaj razstavlja v Mestni galeriji, so nastala leta 1962 v času umetnikovega bivanja na Dunaju in kažejo zelo zanimivo potezo: v treh oljih in šestih grafikah obdeluje Ajdič motive iz domače zemlje, to je iz Savinjske doline, ki mu pomeni sredi velemestnega, v kamen, asfalt in izpušne pline ujetega življenja tisto osnovo, iz katere črpa svoje likovne motive. Od tod naslovi olj kot »Pripovedka o Savinjski dolini« in grafik: »Savinjska polja« in »Hmeljevke« v raznih inačicah. Vsekakor moramo Ajdiču priznati, da je videl in našel in likovno načel nov in zanimiv motiv v kopico postavljenih hmeljevk in jih postavil v sožitje z mehkimi loki zoranih brazd na ravnih poljih Savinjske doline. Je torej umetnik, ki nam ima nekaj svojega povedati, tako s hmeljevkami in savinjskimi polji kot s svojim drugim motivom, »Mravljiščem«. V njem simbolično načenja probleme mravljišča-človeškega mesta: »Zapuščeno mravljišče«, »Požig mravljišča« kažejo na trenutno umetnikovo razpoloženje, pa tudi jasen smisel za kompozicijo in ravnotežje . likovnih mas. Res je, da je vpliv dunajske šole in pa nekaterih domačih grafikov še opazen — in to je popolnoma razumljivo pri tako mladem človeku — zdi se pa, da je Ajdič na najboljši poti, da bo svoje originalne ideje tudi formalno še polneje in bolj intenzivno obdelal. FRANC ZUPAN učene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kriti Gostovanje zagrebške opere »LUKRECIJA« BENJAMINA BRITTNA Kot tretjo letošnjo operno premiero so nam. zagrebški gostje d ponedeljek, 21. januarja, predstavili opero »Lukre-cija* sodobnega angleškega skladatelja Benjamina Brittna. Kljub temu, da je to delo prepotovalo že mnoge evropske odre in še bolj utrdilo popularnost avtorja i Pet ra Grimsas in »Simfonije da requiemz, sc moramo na koncu predstave vendarle vprašati, če je to točka letošnjega zagrebškega opernega repertoarja, ki najbolje prikaže moči njihovega ansambla v skladbi, ki je v vsakem pogledu tehtna in aktualna v našem času. Ko poslušamo >Lukrecijoc. namreč prav hitro opazimo značilnosti Brittnooega sloga, njegove odlike in slabosti. Sproščenost odvijanja glasbe- nih misli nas prepriča o lah- vidi sedaj za vedno umazano koti, s katero skladatelj ustvar- in oskrunjeno in se o obupu ja, hkrati pa je zelo spreten pred možem sama zabode, da . o slikanju razpoloženj in do- bi tako oprala svojo čast. gajanja na odru s .pogosto zelo preprostimi sredstvi. Ti dve lastnosti napravita njegovo Skladatelj si je tokrat izbral komorno zasedbo, saj za- glasbeno govorico pri etno in hte™ >Lukrecija* le osem pev i v tem, da se njegova zavest še ni o povzpela do spoznanja, da je nje- SKICA 5 X ▻ l > | go v dohodek danes lahko odvisen predvsem od njegovega kvalitetnega ustvarjalnega dela. Naš kulturni delaoec, je dejal, se največkrat še kar dobro počuti, če mu ni treba razpravljati o tistem trikotu — materialna baza, ustvarjalno delo in družbene potrebe, Ce mu ni treba zavzemati lastnih stališč do posameznih problemov, a vseeno dobi tisto, kar potrebuje. Rezultati bi lahko bili drugačni in boljši, če bi zavestno razpravljal o problemih, ki sc odpirajo danes pred njegovo kulturno ustanovo, če bi razpravljal n obisku, o ustvarjalni dejavnosti posameznih tovarišev itd. Kulturni delavec se danes tudi premalo uveljavlja. v vlogi, ki mu jo družba daje. Kot družbeni so-upravljavec. Da bi neposredno sodeloval v organih, kjer se razpravlja o kulturni politiki občine. v snetih, v družbenih organih Da bi brez posredništva tudi sami kulturni delavci zagovarjali interese kulture z lastno družbeno aktivnostjo. Predvsem kulturni delavci sami bi tudi morali izpostavljati stike z občinstvom, s tistimi, med katere bodo svoje delo plasirali. .. Ko je končal, je sedel in re-signirano tiho pripomnil: — Tako je, gledam po dvorani, pa se mi zdi. da,sem tudi tokrat med predstavniki političnih in družbenih organizacij in organov družbenega upravljanja zopet edini prani kulturni delavec — a pogovarjamo se menda o kulturi. A še zdaleč ni bil edini kulturni delavec, ki jih je sklicatelj ustavne tribune na ta razgovor povabil. S. G. ;viru teles J A S P R T O D B I II Razvedrilo? Menda smo centralni športni park ' o Ljubljani gradili z namenom, aa bi bil to ljud- ski športni park. Tam, v zdk( Bloudkovem parku naj bi sc potlej igrali otroci in po končanem delu sprostili tudi odrasli. Pa kaj bi ponavljal, saj so nam bile naloge tega športnega parka znane že mnogo prej, preden so pod Cekinooim gradom sploh uredili različna igrišča. Kaj zdaj? Ponekod ne gre tako, kot smo si želeli. Na zimo, ko človek že tako nima kam iti, je ostala v športnem parku le ledena ploskev. Prijetno razvedrilo. Samo Prišel sem iz službe, kosil in potlej takoj na drsališče. Ura je pol petih ...In ko- maj se dobro postavim na drsalno ploskev, že od nekod zaslišim pisk piščalke, ki naznanja, da se je treba / ledene ploskve takoj umakniti. Drugače... Stisnem se ob bando ... Vsaj malo bi rad še drsal. Pa se ne sme! Ni dovoljeno, razumete: Tekmovalci, hoke-t jisti morajo vendar trenirati. Gre jim za drugo mesto v državi... »Kaj pa ti?« me vpraša eden od njih. »Drsal bi rad .. .< -Pojdi raje, drugače... !« In medtem ko sem zapuščal drsališče, sem razmišljal, komu je ta ledena ploskev v glavnem namenjena. Bridka izkušnja Pravijo, da balon poči, če je prepoln, in da lonček prekipi, če predolgo vre. No, in nekaj podobnega se je te dni pripetilo nogometašem iz Karlovca, ki jim je začuda dolgo uspevalo razburjati oso športno jibnošt. Ko je namreč pred tremi leti postal NK Karlovac član II. zvezne lige, je uprava kluba takoj za mastne denarce kupila kopico nogometašev širom po domovini. Takrat denar ni bil problem. Za mlade igralce — o katerih je premočno prevladovala želja po denarju — so bila sredstva vedno na voljo. Uprava kluba jih je črpala iz vseh vij-ov, med drugim tudi iz sredstev za gradnjo mestnega vodovoda. Zelja po vstopu v I. zvezno ligo je bila zelo zelo velika ... Vendar vsa prizadevanja pod geslom »denar rešuje o športu vse probleme« niso prinesla rezultatov. Vsaj takšnih ne. kakršnih so si želeli K arlovčani. Njihovi nogometaši niso postali zmagovalci Zahodne skupine. Niti Člani 1. lige. Na koncu jesenskega dela tekmovanja so se znašli celo tam nekje na repu svoje skupine. Metoda dela je bila torej ose prej kot pa uspešna. Tako'so te dni o Karlovcu sklicali izredno skupščino NK, katere epilog je tale: ® 14 prvotimcev je dobilo izpisnice ... @ vsi nogometaši bodo odslej zaposleni, študentje pa bodo pod pogojem zadovoljivih učnih uspehov prejemali štipendije... & uvede se štednja ,.. 9 na pomlad se organizira pionirska nogometna šola. . Torej, konec prekupčevanja in s svojimi lastnimi silami naprej! Draga je bila ta izkušnja. Pa ne samo za NK Karlovac, kajti vprašanje je, če njene bridkosti niso še bolj občutili ostali športni klubi v mestu in končno tudi — meščani sami...? DOKONČNO SPREJETA MISEL O JUGOSLOVANSKIH ŠPORTNIH IGRAH Jugoslaviada ..milu.......................................... v ZE LETOS? .............................................................................................Hlinili......milu...................m......im • Ze dobrih deset let stara ideja Hrvoje Macano-viča in Mladena Deliča o Jugoslovanskih športnih igrah je pričela dobivati svoje temelje... • Na posvetovanju Zveze za telesno kulturo Slo- venije smo izvedeli, da Izvršni odbor v celoti sprejema zamisel o realizaciji prvih Jugoslovanskih športnih iger... ' V razvoju naše telesne kulture zelo pogosto razpravljamo o sistemih tekmovanj, ki igrajo nedvomno pomembno vlogo pri širjenju in utrjevanju vse te-lesnovzgojne dejavnosti. Pota so nas često pripeljala na nezaželena področja. Pri iskanju najprikladnejših, najboljših, za naše pogoje najekonomičnejših načinov nekega širokega, lahko bi dodali tudi specifičnega sistema tekmovanj, tako v kvalitetnem športu kot v telesno-kulturni dejavnosti množic, smo večkrat zašli iin v svojih odločitvah nihali sem in tja. Pogosto nismo vedeli, kako uskladiti pestro in bogato aktivnost v osnovnih organizacijah. Nismo jih znali usmeriti odgovarjajočim potrebam in željam naproti, da bi , nam uspelo zadržati, zadovoljiti in mobilizirati mase novih pri-■ padniikov. Ni nam uspelo talentirane tekmovalce ločiti od ostalih in jim omogočiti nadaljnji napredek. V tej množici raznovrstnih tekmovanj ni bilo nikakršnega sistema, kajti pogosto se je vsa aktivnost izrodila v kampanjske akcije in manifestacije, ki niso nudile ustrezne koristi v zameno za vložena sredstva in napor. Včasih se je celo pripetilo, da smo s temi akcijami več škodovali razvoju naše telesne kulture, kot pa koristili. Želeli in po- movanja, o katerem smo že govorili na I. jugoslovanskem kongresu telesne kulture. Jugoslovanske športne igre bodo torej vsebovale vse elemente nekega novejšega, sodobnejšega in našim ljudem dostopnejšega sistema tekmovanja. Iz leta v leto govorimo in ponavljamo, da raste, v športu kvaliteta le iz masovne aktivnosti. Želja je, da bi Jugoslovanske športne igre zajele sleherno komuno, da bi našle najboljši sistem občinskih športnih iger, sistem povezovanja mestnih tekmovanj s selekcijo boljših, zelo dobrih ih najboljših, katerih kvaliteta bi rasla prav do finala na zaključku Jugoslaviade, do kandidature za olimpijske in druge reprezentante. Igre morajo postati resen periodični izpit širokega kroga tekmovalcev za vse olimpijske discipline," in prav zato naj bi bile na sporedu vsake štiri leta pred olimpijskim turnirjem. Jugoslaviada bi bila torej sistem različnih tekmovanj, ki naj bi se začelo v komuni, nadaljevalo v republiškem merilu in končalo z veliko zvezno prireditvijo. Slednji nastop bi pomenil pregled naših nad in zmogljivosti pred olimpijskimi igrami. Predvideno je, da bi pro- 'skušali smo vcepiti neke 'formeu gram ... prvih;: .-Jugoslovanskih in tekmovalne oblike, ki pa niso ustrezale željam, pogojem, niti možnostim, v katerih delajo in živijo naši mladi ljudje. Bogate oblike telesne kulture, ki se razvijajo in obstajajo v komunah, je treba še naprej negovati in izpopolnjevati. Dokončno moramo enkrat stopiti na jasno začrtano pot. k cilju, ki ga želimo vsi doseči — zajeti v telesnokulturno dejavnost čimveč ljudi in izboljšati kvaliteto naših kvalitetnih športnikov. Zleti, festivali, mnogoboji, vaške tekme, delavska športna aktivnost, manifestacije šofskih športnih društev, tekmovanja za značko in podobno — vsa ta aktivnost bi morala dobiti nekatere skupne točke, sodobnejši sistem in vsebino. Bodoče Jugoslovanske športne igre morajo postati skupna manifestacija vseh telesno-vzgojnih organizacij in sestav-, ni del stalnih tekmovanj, s pomočjo katerih bi našli tisti koristni in racionalni sistem tek- športnih iger v letu 1963 zajel vse olimpijske športe, ki so na sporedu IX. zimskih olimpijskih iger v Innsbrucku in XVIII. olimpijskih iger v Tokiu. Zaradi pomanjkanja časa bi imela I. jugoslaviada le svoj končni del, to je zvezno tekmovanje republiških reprezentanc. Predlog je, da bi program obsegal poleg olimpijskih disciplin tudi druge športne discipline, kot so namizni tenis, tenis, rokomet, kegljanje in druge panoge, v katerih smo že dosegli potrebno kvalitetno raven. Jugoslovanske športne igre kot predolimpijsko športno tekmovanje morajo predstavljati skupno akcijo Zveze za telesno kulturo Jugoslavije in Jugoslovanskega olimpijskega komiteja. Republiške reprezentance bi tekmovale pod enakimi pogoji kot vse nastopajoče države na zimskih in letnih olimpijskih igrah. Po programu naj bi vsaka republika nastopila za zdaj le v tistih disciplinah,: v katerih že ima dobre tekmovalce. Labirint na slalomišču... Med številnimi problemi obstaja še vprašanje, ali naj bi bile igre odigrane v enem samem kraju in to v roku osmih dni, ali bi jih bilo morda bolje decentralizirati? Na posebnem posvetovanju v Beogradu je bil sprejet predlog, da bo Zveza za telesno kulturo Jugoslavije s pomočjo Zveznega zavoda za telesno kulturo izdelala prve pfopozi-cije in stopila v povezavo z vsemi strokovnimi zvezami, da v osnutku izdela tekmovalni program, ki naj bi bil tak, da bi bile glavne prireditve in prvenstva v jeseni, to je Času, ko bodo v Tokiu Olimpijske igre. Predsednik Zveze za telesno kulturo Jugoslavije Mika Tri-palo je dejal: »Jugoslovanske športne igre morajo biti spodbuda za nadaljnji razvoj v masovnosti naše telesnokul turne dejavnosti, poleg tega pa manifestacija vrhunske kvalitete pred olimpijskimi igrami. Glede na to, da nas loči od olimpijskih iger v Tokiu in v Innsbrucku le še kratek čas, menim, da moramo prve igre organizirati že letos.« Wll!!(ll!ll[llll!llllilllllll!l|!lll!!llllllllll!lllll!lll!!l!ll!!llllllllllllll!iei«llllll|]||||l|lllll|l!lllll!lllli!lll!m Tudi v ameriški telesni kulturi od atraktivnosti k rekreaciji Odkar so merjenja ameriške mladine pokazala nezadovoljivo stanje na področju fizične zmogljivosti, posvečajo državni' organi vedno več pozornosti skrbi za šport in rekreacijo. Začeli so boj proti bolezni modernega časa, imenovati »spectatoritis«, to je proti nepravilnemu odnosu do športa, ko se odločijo množice za gledanje atraktivnih prireditev, namesto da bi se ljudje sami lotili smučanja, športnih iger in podobnih aktivnosti za zdravje in dobro počutje. Prav posebno se zavzemajo v ZDA za širjenje športne rekreacije, ki-pomeni lažjo obliko svobodno Izbranih športnih aktivnosti v naravi. Laurence Rockefeller iz znane družine ameriških gospodarstvenikov se je posebej ukvarjal s problematiko športnih igrišč, plavališč in parkov za potrebe državljanov v času, ko bodo posledice moderne urbanizacije In industrializacije še bolj občutne. Na osnovi različnih statistik in anket je napisal 250 strani obsegajočo študijo z naslovom »Rekreacija na planem za državljane ZDA«, v kateri se odločno zavzema za to. da bi že zdaj rezervirali in odkupili kar največje površine za športne parke, kam-pinge, obmorska kopališča in podobno. Na osnovi Rockefellerjeve študije je predsednik Keneddy predložil Kongresu osemletni zakonski osnutek, ki predvideva postopno ureditev zelenih površin kakor za Vsakdanjo vadbo, tako za rekreacijo ljudstva konec tedna in prav tako za športne aktivnosti za časa letnega dopusta. Sredstva, predvidena v ta namen, znašajo 2,5 milijarde dolarjev. Prav zanimivo je listati po Rockefellerjevi študiji o športnih nag- njenjih Američanov. Najbolj aktivna je mladina v starosti od 12. do 17. leta, naj priljubljenejša športna panoga na sploh pa je plavanje. Američani so znani kot ljubitelji avtomobilov, zato je človek tem bolj presenečen, ko najde na lestvici popularnih aktivnosti na drugem mestu hojo v naravi, na tretjem pa kolesarjenje. Tako bi lahko rekli, da se tudi v moder- nem športu uveljavlja staro Rous- it« seaujevo geslo »Nazaj k naravi'■ Komisijo imamo Pred mesecem sem v nekem večjem podjetju vprašal, M pri njih skrbi za telesno kulturo. »A? Telesno kulturo? Seveda.« »Kdo skrbi zanjo?« »Kdo? Komisijo imamo.c »In kdo je predsednik te komisije?« »A? Kdo jo vodi?«. . Predsednik delavskega sveta se je popraskal za ušes°f in dodal: »Tega se pa ne morem spomniti. Pa bom povprašal. ™ trpite!« 'Zavrtel je telefonsko številčnico, a tisti onstran žice govora prav tako ni vedel. Poklical je še drugega, tretjega1' Zaman. ^ »Ne vedo,« je rekel o zadregi. »Ampak,« je pristavil, >“ misijo imamo, to mi lahko verjamete.« Tole se je nekje resnično zgodilo. Prepričan pa sem, , bi bili taki in podobni razgovori možni tudi drugod. 5* -vin vt-in i in jjuuuL’in muz. lil tuui uiuguu. . govorimo, da človek, ki je duševno in telesno zdrav, boji' opravlja svoje delo, da sta telesna vzgoja in rekreacij1 nujno potrebni. Vsak direktor, vsak predsednik delavske?' sveta vam bo to potrdil. Kaj pa so po podjetjih v re-sfl1 napravili za telesno vzgojo? Največkrat so žal ostali le P besedah. In to pri praznih besedah. In ker je največkrat res tako, kot kaže omenjeni priti1?! bi bilo seveda treba vso stvar menjati. V osnovi bi treba drugače zastaviti. Pa bomo? Tega si v navedene? podjetju nihče ne upa trditi. Nihče mi ni zatrdil, da b^v morda v novem statutu gospodarske organizacije naš? člen, ki naj bi jasno in nedvoumno povedal, kakšne so pf9 vice vsakega zaposlenega tudi na polju telesne kultur^ Ostaja pa nevarnost, da se bodo te nejasnosti znas?( udi v novih statutih gospodarskih organizacij. Lahko ?, godi in vse kaže, da bo do tega resnično prišlo. Kafct tudi nejasnosti? Na primer besede, ki jih je vse polno v rt1 •' '■ Kaj n*' ličnih pravilih, v katerih se določajo dolžnosti... - , na primer lahko povedo besede, kot so: gospodarska oW. nizacija mora skrbeti za telesno kulturo zaposlenih ... N1*!, večkrat je žal že tako, da ostanemo le pri tem. Ne vpr‘ Šamo se, kdo je tisti, kimaj skrbi, kdo je tisti, ki naj uf tavlja potrebe, kdo je tisti, ki postavlja programe... Ali je to gospodarska organizacija? V nekem širšem smislu prav gotovo. Vendar samo v ?’!-šem. Kajti treba bi bilo izvoliti organ in ne samo izvol? marveč ga pooblastiti, da bi začel vse te naloge uresni^j vati ali jih vsaj pomagal uresničevati. Pri vsem tem pa morali izhajati iz potreb zaposlenih. i Tako pa se mi nehote vriva razgovor, ki sem ga i®1 s predsednikom delavskega sveta. »Kdo pri vas skrbi za telesno kulturo?« »A? Telesno kulturo? Seveda.« »Kdo? Komisijo imamo.« »In dela...?« _ ■ Jj. Zabrneli so telefoni in nihče od vprašanih ni vedel komisija dela ali ne. t Le ko sem odhajal, so mi zaposleni povedali, da Žč ( pomnijo, kdaj so o kolektivu zadnjič prisostvovali šport" mu nastopu. Uvala, dovolj. ,, Upajmo vsaj, da bo novi statut te in ne samo te g°sLft darske organizacije uveljavil tudi telesni kulturi tisto m®5 ki bi ji ga po svoji važnosti moral že pred desetletjem- JANEZ GOVC .k mm ll!IUIIIIIIIIIIIIIIi!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllll«llllll GABERJE. Ime kraja postaja Pojem za industrijsko četrt me-sta, katerega urbanistično ureditev povsem jasno dodeljuje s obširno območje med Maribor-| sko cesto, Celjem in Teharjem, I ^konstruiranim, sodobnim tovarnam. Med njimi »EMAJ-L1RKI«, »CINKARNI«, lesni in >ndustriji finomehanike. Hkrati Pa urbanistični plan ureditve *e predvideva vrsto asfaltnih Magistral, obrate družbene preklane in zelene pasove, ki naj Posodobijo zunanji videz naše gospodarske dejavnosti in sploh vsakodnevnega življenja v četrti •Pesta, ki jo imenujejo — industrijska. Tako približujejo načrti bodočnosti celjsko industrijsko Predmestje Železarni Štore, ki bo s svojimi novimi objekti segala prav do obronkov Teharij, Pfve celjske predstraže ob juž-**• železnici. Pravzaprav bo le Jesta, ki bo ločevala novo proizvodno poslopje Cinkarne od storske valjarne; in Voglajna, ki bo med tema dvema industrijskima objektoma še vnaprej dolbla svojo strugo proti Savinji. Še vnaprej, pravimo! Toda bržkone ne več po vijugasti pdli kot doslej. Ta mala rečica napravi ravno pri Teharjih čuden lok. Sprva zavija proti severu, Pri izlivu Lahinje se rahlo upogne Proti zahodu in se nato mal-Ce niže od poslopja zdajšnje ipravne zgradbe Cinkarne ostro zasuka proti jugu. Tako torej obkroža velik del zemljišča, ki ?a domačini prozaično imenujejo — močvirje. To močvirje Na vzhodni strani Celja ničemer ne služi: niti ne kmetijstvu, še manj živinoreji, ni Prikladno za gradnjo trdnejših Poslopij, še manj za varno iz-Peljavo železnice. , , Prav zategadelj govore na-®rti v prid spremenjeni strugi *°glajne. Gradbeniki naj bi ji !!jrajšali pot tik ob železnici, ^.‘kb kilometer in Voglajna bi tekia v skoraj ravni črti od feharij pa do železniške posta-!*• Močvirje bi usahnilo, Lahi-ja pa j,) nadaljevala svojo pot si° .stari strugi Voglajne ter bi ‘Ožila kot industrijska voda K°Uškim tovarnam. VSe to je seveda le uvod v ločevanje načrtov, ki govork o skorajšnji podobi industrij-®6a paselja, Gaberja, t "oglavje v tem uvodu so še e*iutna načrtovanja železnice, ' ji predstavlja celjski kolo-"v°r s svojo prometno pomemb-ostjo križišča domačih in med-„kr°dnih železniških prog, ozko grlo v pravem pomenu besede. e'eznica že dolgo časa presoja nujnosti zgraditve novega tovornega kolodvora, o novih biblijskih tirih, ki naj tesneje Povezujejo tovarniška skladišča gotovih izdelkov z železniškim ®r®žjem. presoja o ureditvi odobnejše podobe potniške postaje. Poaii as npaaas af oj osa •rajo široko pot nadaljnji indu-^njski gradnji, ki bo šele z vse-1 temi storitvami prišla do °Jega potrebnega življenjske-Prostora. Obenem pa prav ti črti izpopolnjujejo današnji ncept stanovanjske graditve, G v*e. v popolnosti zanemarja lav er’e’ Pripoveduje Pa 0 de-. Vskem naselju pod Golovcem ** v Selcah. ®elee — prve montažne hl-•>ik' deIavcev Cinkarne so mej-$!,"* Planske rasti naselja z zna-Goi m obeležjem. Enako pod lovcem! Tudi tu bodo zrasli ob ?tanovanjskih hišah mnogi tr»e . družbenega standarda, .Sovine, restavracije, zabavišča Usf seveda otroško varstvene ao°ve. Golovec in Selce bosi braja, ki bosta vsak iz svoje d ,ani Pomenila potreben dotok ju °fivne sile v tovarne v Gaber-ži;,hladno pa bo tudi družbeno p ';,enie v teh naseljih dobilo j, j ,aIi slej svojevrsten pečat V ^**tega delavskega življa, ki tiari• ikrajib že počasi prekinja uicljo polovične navezanosti lolt (Varno’ na raslužek kot rest! i pr°i*vodnje, produktivno- V , smotrnega gospodarjenja, klin * * takšnih naselij pa je ian’ “° Piinadevnejšega ustvar-hoflu’ skupnega in osebnega do- n; ka: saj je gospodarska organi vr.l)a Prebivalcev naselja edi-trev lr za kritje vsakdanjih po-ko ’.2a blagostanje posamezni-s rlr* njihovih družin. » jtjg^berje so v tem zimskem kjm. nJrz,a razglednica z veli-cesla»,i0V.arn'®'t'mi poslopji, s uaL m' ki zažive le ob izme-S p0 ’ s sivo prevleko nekakšne 1 Hla a*nikliivosti' bi bi lahko sto-1 j la kraj bolj prijazen. 1 k0 ” *a bo! Četudi v zimi. Ta-| nafM?a^. za*rjujejo urbanistični 1 načrti’ *ako zatr.iujejo razvoijni | ”igan1Zac^meZnih gospodarskih lllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllligilllllllillllllilllllllllfflllllllllllllllllllllllffllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllim Podrobneje o Tovarni emajlirane posode PRILAGAJANJE zdajšnjemu okusu proizvodov, kar presega vsoto 260 milijonov deviznih dinarjev. Njene proizvode najdemo danes v državah Bližnjega in Daljnega vzhoda, v številnih državah Afrike in Amerike. Pred tremi leti je »Emajt-lirka« razmišljala o rekonstrukciji. Zdaj je del obnovitve tovarne že opravljen. Obrati prav v ničemer več ne spomin j a jo r.a nekdanje objekte, ki segajo s svojimi temelji tja v konec prejšnjega stoletja. Poudarek v novi tovarni je na mehanizaciji: o tem nazorno pripoveduje nekaj številk! Leta 1939 je bilo v-tovarni zaposlenih čez 2300 delavcev; leta 1959 le nekaj nad 1900. Ta proizvodna organizacija je znana s skrajšanim ime- Indeks proizvodov pripeve- Novogradnje, zlasti stanovanj- Toda v tem času se je pioia-nom »E m a j 1 i r k a«; njen simbol ter hkrati zaščitni znak duje o 18 glavnih skupinah ske, potrebujejo razne sisteme vodnja povečala za pomni sta dva leva, sklonjena nad značilnim tovarniškim proizvo- proizvodov različne uporabno- centralnega ogrevanja; higiena 29 %; leta 1960 pa je bila v dom. To je simbol kvalitete in varstvo ‘ za številne proiz- sti in za različne potrošnike, vode vsakdanje rabe, ki jih »Emajlirka« nudi tržišču. i. emajlirana navadna po- Okus potrošnje se bliskovito številna podatka: 20. decembra soda spreminja. Ta spremljevalec lani je kolektiv že dosegel let- 2. emajlirana poltežka poso- ter urejenost mesta sega po po- primerjavi s predvojnim -letom sodah za smeti, po transportni za več ko.. 30 % višja, kar je mlekarski posodi; marsikatero nedvomno' zasluga mehanizaci-gospodinjstvo se ogleduje za je, modernizacije ter skladno s jeklenkami za butan-propan tema dvema elementoma sd- vsakdanjega dogajanja zadeva ni plan, do konca leta pa je da posoda skratita""mtf "skupni" kot dobne proizvodnje, z organiza- ne posamezni interesi ne gre- cijo dela. do' ob zdajšnjih potrebah .mi- S tovarno oblikuje kolektiv mo širokega asortimenta pro- tudi svoj lastni standard. Do v vse, kar je v zvezi s člove- realiziral za 11 % več kot leta kom in z njegovo dejavnostjo. 1961; obenem pa je v primer- »Eterna special- Na cesti, v vlaku, v restavra- javi s predlanskim povečal 4. emajlirani sanitarni pred ^ _ ciji, v šoli, doma, skratka: lani storilnost za polnih 6«/». meti — njim namenja Em.aj.tir- ^odov^kHih daje“domačemu danes" zgrajenih in vseljenih kjerkoli so ljudje, tamkaj živi Letošnji proizvodni program ka posebno mero pozornosti, tržišču Tovarna emajlirane po- nad 220 stanovanj je dovolj večni mladenič stoterih obra- utemeljuje lani, 29. novembra saj je potreba za takšnimi pro- gode »Emajlirka« iz Celja. zgovorno kot številna sodelo- zov — okus.. končana prva faza rekonstruk- izvodi očitna v potrošnji posa- ’ Razumljivo potemtakem, da cije. Z novimi mehanizmi ter meznikov kot seveda skupnosti tudi proizvodni programi »Emaj- z urejenim transportom kot s namenjenih ustanov (bolnice, lir k e« niso smeli mimo tega poglobljeno organizacijo dela otroško varstvene ustanove prijetnega diktatorja. V zna- bo kolektiv dosegel 10 milijard ambulante...) čilni proizvodnji — vse kar skupnega dohodka. V tem pred- 5 emajlirani higiens-ko-teh-sodi h kuhi in štedilniku — videvanju je osnovana misel nični predmeti »Emajlirka« ni zaostala za ča- tovariša Franca Simoniča, ki g emajlirani senčniki som. Kje so njeni pikčasti in je ob otvoritvi rekonstruirane- ? pocinkana poSl0da (tudi rjavorcleči lonci, ponvice, kje ga obrata dejal: nnkmsitrpna n so rožaste sklede in izrisani »Po besedah tovariša Le- pi„brušena in surova posoda krožniki! Kolikor jih še je, so sko-vška ste ujeli poslednji va- ' tehnični predmeti za go-skriti za vrsto novejših proiz- gon zadnjega vlaka, ki pelje v ®'in™cnl predmetl g° vodov, ki so neprimerno bolj lepše. Vemo, da so bila vaša p transinortna usklajeni s sodobno kuhinjo in osnovna sredstva izčrpana; ze Vi p s sodobnim gospodinjstvom. danes pa se pozna na vaših. posoda za smeti Nekaj Primerov: abc, tri osebnih dohodkih Prizadevnost £ ^mbne omarice, plo- različne ponvice, rumene, mo- in vloženo delo v rnehamza- ... ■ iakirane ' dre in rdeče barve; triumf, pe- cijo vašega podjetja. In vi se _ i6kleni kotii kač s pokrovom, kombinirane tega v polni meri zavedate, centeatoo ogrevS črne in modre barve; dual, lo- zato sem prepričan, da boste za c6ntra no ogr 3 in kozica rumene barve, gradili še naprej, saj obnova mlekarska 14. »Trika« jekleni kotli za nec m Kozica rumene lmlve. centralno etažno ogrevanje Pastel je potemtakem odpahnn podjetja, kot je vase, nima aru »Trika« jekleni radi a- dveri v to zvrst industrije. Po- gega namena kot boljšo, cenej- 15- mlta ] e sodobil je nepogrešljive proiz- šo in sodobnejšo proizvodnjo rorP tudi višje 16. jeklenke za butan-propan plin 17. emajlirane, napisne tab- Strojni oddelek — stiskalnice vode »Emajlirke«, približal je in hkrati s tem malone nepregledno vtršto upo- osebne dohodke. rab-nih predmetov v gospodinj- „ acii^^esetih^rilijarcfHse lice in prometni znaki. Toda ne le za potrebe do- vanja »Emajlirke« pri graditvi voliilte okus™ ’ seveda razteza izredno bogat Bežen pregled vseh teh mačega trga; velik del pred- objektov družbenega standar- Za to proizvodnjo tičijo pri- asortiment proizvodov, katerih skupin nam priča o sodobni vsem kompliciranih proizvodov da, predvsem na področju Ga- zadevaSa delovnega kolektiva, osnovna elementa sta - ploče- proizvodnji, ki sovpada z mno- »Emajlirka« izvaza Lam je iz- oerja, industrijske, celjske čeki jtih nedvoumno izražata dva vina in emajl! gimi panogami naše dejavnosti, vozila dobrih 1500 ton svojih trti. Illllllllllllll .............................................................................................................................................................................................................Illllllllllllll.......Hill.........Illllllllllllll......Illlllllll............Ulili..........UH.......IM........Ul...........................Ulili................................................| Skorajšnje naloge celjske »CINKARNE« Gospodarski načrt o bodočem razvoju kemične industrije v Jugoslaviji obsega: izgradnjo bazične Industrije in industrije finalnih izdelkov, sovpada pa z načrtovanji številnih industrijskih dejavnosti, katerih proizvodnjo si ne moremo zamišljati brez močne bazične kemične industrije in je vseeno, ali preudarjamo o papirni, tekstilni, usnjarski ali o industriji jekla ter železa. TEMELJI KEMIČNE INDUSTRIJE A prav ta načrt govori v prid izvodnjo> 22.000 ton cinka s šti-nameravani rekonstrukciji cel j- rimi novozgrajenimi etažnimi ske Cinkarne, ki se bo lotila v pečmi, v valjarni pa je predvi-letošnjem letu temeljne reorga- dena kapaciteta 10 tisoč ton z nizacije celotnega tehnološkega opravljeno prvo fazo rekon-in sploh proizvodnega procesa, strukcije. Nameravano seveda .tedna sTpSl dosedanjih proizvodnih vsrichih, ^ osnovni obrat metalur- nfll v Bije. Surovina iz Trebč in iz mvesticijsk Pred- Mežice šele po zamotanih teh- nove mehanizme, pac pa prea nnstnnkih v nražarni vsem v delovni kolektiv, ki bo s „ kvaliteto za na- tih proizvodih Cinkarne. Tako na primes raznim oljem, nitro- izvodov Cinkarne, vsaj‘ načelne temi mehanizmi upravljal. Pri- P nredelavo bo - jasnejša vloga Cinkarne celuloznim, smolnim in drugim pa vendarle podčrtuje neizogib- merjava proizvodnje lanskega n k raka delovni ko- kot bazične kemične indu- barvam ter lakom. Vsekakor je nost nadaljnjega razvoja te tako ^ leta z letom 1961 nam namreč , rinkarne še v tem letu st rije glede na trditev, da je iskan proizvod za industrijo gu- imenovane bazične industrije, J pove, da je bila-lam proizvod- dokončna izeradnia že zače- od njenih proizvodnih zmoglji- me, plastičnih mas, tiskarskih brez katere'si pač ne smemo | nja za 11,85 odstotka višja; naj- • rekonstrukcHe minija hidro- vosti precej odvisna marsika- barv, linoleja, papirja... obetati kdo ve kakšnih uspehov g Ve^i'cr»ntke kpmito^kmahi sulfita i. pd. v obratu organske tera druga industrijska pano- od proizvodnje cinka je od- na področju nase kemične indu- g n limf na organski kemični obra- kemije. Hkrati je v teh obratih Sa. visna proizvodnja posebne zli- stnje še manj pa na področju | Ti P«iistntki nnmi ni in v re- že čas zamenjave nekaterih Ze ime tovarne je zrcalo nje- tine imenovane cupra-blau, ki d™glh industrijskih panog, ka- = mihličkem in hkrati v^iinmslo" strojev, za modernizacijo elek- ni središčni proizvodnji — cink! j0 uporablja industrija elektro- torih tehnološki procesi so ziv- i"? w tričnih naprav in za mehaniža- To je ^surovina^ ki v .raznoterih tehnike kot odlično, odporno ljenjsko povezani s _ Proizvodm- Inašter”pSkO oziroma^žvez^ čljo‘najtežjih’ fizičnih’delovnih oblikah_ služi v gradbeništvu, materijo. mi uspehi bazične kemične in- Druga Pomembna proizvod- duS^^no gospodarjenje v zad- . . mest. za proizvodnjo raznih posod in Ceh pravi: v 1 1^ c, t . 11 r mi 1 t " večjih vlog in rekonstrukcij, v anorganskih kemičnih obratih pa smo lahko z manjšimi rekonstrukcijami, ki smo jih financirali iz lastnih sredstev, ter z boljšim izkoriščanjem kapacitet, dosegli tako povečano proizvodnjo. To povečanje dosega v anorganskem kemičnem obratu indeks 125, v organskem kemičnem obratu 120!« Prav zaradi te nevsklajeno-sti med posameznimi obrati pomeni razdobje 1963/64 znaten napor: povečanje topilnice cinka od zdajšnjih 20 na 32 tisoč ton, valjarne pa od 5.600 na 10.000 ton. Ze v letošnjem letu bo Cinkarna morala doseči pro- račun glede na transportne stroške terja izpopolnitev takšnega obrata v celjski Cinkarni. Program povečane proizvod- In po besedah ing. Čeha: »Povečanje proizvodnje za 10 odstotkov v letu 1963 bo mogoče le s 100-odstotnim angažira- nje superfosfatov zahteva pove- njem delovnega kolektiva in čano proizvodnjo žveplene kisli- vseh političnih organov v podrt e. Te pri nas primanjkuje in jetju. Naloge, ki stoje pred na-Cinkarna bo lahko z razširitvijo mi, niso lahke. Toda če hočemo svojih kapacitet prej ali slej Cinkarni zagotoviti v nasled-krila domače potrebe ter s tem njem obdobju reden ekonomski ugodno vplivala na zmanjšanje razvoj in da bo mogoče pove-uvoza te surovine, ki je v mno- čati tudi osebne dohodke v pri-gih kemičnih procesih neločljiv merjavi z drugimi podjetji v Pogled na del »Cinkarne« del proizvodnje. Jugoslaviji, potem moramo po Teh nekaj vrstic sicer le pre- poti večje proizvodnje, znižanja cej splošno informira o koristnosti predvidenih rekonstrukcij njega glede na končno uporabnost pro- sti!« stroškov proizvodnje in nadalj-povečanja produktivno- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii hi....milil...........m............mi......m.............................................mini.....................im...mn......i..i..i................m...i...................i................... s« 7^ Ulica ribjih konserv »Če bi vedeli, kdaj ima doc rojstni dan, bi ga lahko praznovali,« je menil^Hazel. Mačk je ostrmel. Tale Hazel jih vedno znova in znova preseneti! »Tristo hudičev, uganil si jo, Hazel,« je navdušeno vzkliknil, »praznovanje rojstnega dne, darila — to je pravo! Zdaj moramo izvedeti samo še za dan.« »To vendar ne more biti tako težko,« je dejal Hughie, »vprašali ga bomo, pa je.« »Samo tega ne!« jih je posvaril Mačk. »Potem bi brž uganil, za kaj gre. Če koga vprašaš, kdaj ima rojstni dan, in si mu že priredil takšno zabavo, kot smo jo mi, bo prizadeti brž uganil, kaj pripravljaš in presenečenje bo šlo k vragu! Najbolje bo, da bom šel k njemu in ga popolnoma neopazno potipal.« »Šel bom s tabo,« je prosil Hazel, ampak Mačk ga je zavrnil? »Če bova prišla oba, bo mislil, da kaj potrebujeva.« »Oprosti, kar tako sem mislil,« je dejal Hazel. »Razumem,« ga je potolažil Mačk, »in če bo praznovanje uspelo, bom docu povedal, da si si ga ti izmislil! Toda zdaj je pametneje, da grem sam.« »In kako je zdaj z njim? Je prijazen?« je- vprašal Eddie. »Seveda! Vse v najlepšem redu.«. Mačk je našel doca v kleti na zadnji strani laboratorija. Okoli pasu je imel gumijaste rokavice, ki so ga varovale metanola, in pravkar je vbrizgaval v vene in arterije majhnih morskih psov barvilo. Modra barva je bila še v električnem mešalcu, medtem ko je rdečo barvo že natočil v brizgalko. Natančno in hitro so do-cove roke zabodle iglo v pravo mesto; pritisk je sprostil stisnjeni zrak, ki je pognal barvilo v žile. Preparirane predmete je le- 1 z 3 4 5 6 h 7 8 9 10 11 12 I 15 H 14 15 m 16 17 18 n 19 20 B 21 m 22 23 m 24- 25 m 26 m 27 m 28 m 11 29 30 M 31 32 m 33 31, m 35 36 H 38 39 40 m 41 42 B 43 44 E aSSS 45 KRIŽAMI Vodoravno: 1. okrasni kamen zelene barve, sicer bakrova ruda, 7. jezero na Madžarskem, 13. pristanišče v Alžiriji, 14. votla mera, 16. podkožna maščoba, 17. mestece v Istri, znano po velikem uporu rudarjev in kmetov po prvi "svetovni vojni, ko so tam oklicali svojo republiko, 19. del elektromotorja, 21. ribak, 22. pripadnik starega germanskega plemena, 24. izraz, igra obraza, 27% dežela Srednjega vzhoda, 28. značilen veter, ki piha na Jadranu, 29, visoka šola v starem Rimu, 31. "žlahtna vrsta jabolk, 34. število, 35. važno pristanišče v Zahodni Afriki, 37. delavec v železarni, 39. prav tak, 41. sušica, 43. osvežujoča pijača, 44. mast za izdelavo zdravil, 45. mesto v Indiji na reki Ganges, duhovno središče bramanstva. Navpično: 1. tišina, 2. napla-čilo, 3. reka v srednji Evropi, 4. organsko barvilo, 5. glina, 6. nasilnik, 7. gorjača, kij, 8. Cincar, 9. najvišja karta, 10. kazalni zaimek, (množ.), 11. lepo vedenje, .12. glasbeno znamenje, 15. zvok, 18. zmešnjava, 20. zelo svetla zvezda v ozvezdju Oriona, 23. gugati, premikati, 25. poljedelsko orodje, 26. del stavbe, 28. gozdna kura, 29. poziv, 30. sestavni del svetilnega plina, 31. otok našega Jadrana, 32. Ober, 33. značilna apnenčasta pokrajina, 36. mongolski vladar, 38. pozdrav starih Rimljanov, 40. časovni veznik, 42. povratno-osebni zaimek. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. kljuse, 6. aspekt, 11. ec, 12. privaten, 15. Li(tij). 16. par, 18. prapor, 19. bas, 20. Eros, 22. etos, 23. tona, 24. bes, 25. I(van) T(avčar), 26. Rab, 27. oboi, 29. skeč, 31. meja, 34. tat, 35. plakat, 37. nad, 38. ol, 39. grenadir, 41. le, 42. karbid, 43. Aromun. VIDI SE — Da, da, dragi moj, v tem podjetju sem moral pa jaz veliko požreti... TUJEC — Kaže, da je iz uvoženih jajci po zlagal na kup, da bi jih imel pri roki, ko bo začel vbrizgavati modro barvilo. Majhni morski psi so bili zelo porabni za anatomske preparate. »No, doc,« je začel Mačk, »polne roke dela, kaj?« »Zadovoljen sem. Kako je s psičko?« »Neverjetno. Toda če tebe ne bi bilo, bi poginila.« Poklone je doc zelo nerad sprejemal, posebno od Mačka, predobro ga je poznal. Bodi previden, mu je rekel glas, ki pa ga je brž zavrnil, kajti iz Mačkovega glasu je zvenela gola hvaležnost. Doc je dobro vedel, kako zelo mu je Dragica pri srcu. »Kako vam kaj gre v Palače hotelu?« »Dobro, doc, dobro! Dva nova stola imamo; moraš si ju ogledati. Zdaj je res prijetno pri nas.« »Rad,« je doc sprejel povabilo. »Ali Eddie še vedno prinaša pijačo?« »Kajpak. Toda zdaj ne doliva piva; odtlej ima pijača mnogo boljši okus in tudi močnejša je!« »Že prej je bila dovolj močna,« je menil doc. Mačk je potrpežljivo čakal. Doc naj sam ugane, zakaj je prišel, potem ne bo nič posumil. To je bila Mačkova metoda. »Ze dolgo nisem videl Hazla. Je z njim kaj narobe?« »Ne!« je odgovoril Mačk. Zdaj se jima je razvezal jezik. »S Hazlom je vse v redu in prav, samo s Hughijem sta si vedno V laseh; in to traja že ves teden.« Pomembno se je nasmehnil. »Človek bi počil od smeha. Prerekata se zaradi stvari, o kateri oba nič ne vesta. Nočem se vmešavati, ker tudi sam nič ne vem. Prav prismojena sta. In kako skačeta drug v drugega!« »Zakaj pravzaprav gre?« »Eh, za — Hazelu pride vedno kaj takšnega na misel — kako že rečemo temu? Ulica ribjih konserv Prerokovanje iz kart, veš, tisto z zvezdami in usodo in srečnimi dnevi. Hughie pravi, da vse skupaj ni vredno prebite pare, nato plane Hazel: .Hughie, vedeti moraš samo, kdaj se je kdo rodil in potem veš vse.* Nato spet Hughie: .Oslarija, s kartami ti hočejo izvabiti samo krvavo zaslužen denar.1 Ne spoznam se na to. Kaj meniš ti o tem, doc?« »Pritrdil bi Hughiju,« je ta odvrnil izpral rdečo barvo iz brizgalke in jo napolnil z modro barvo. »Včeraj zvečer,« je nadaljeval Mačk, »sta se. sprla kot zlodja in nato sta hotela na meni preizkusiti, kdo od njiju ima prav. Hotela sta vedeti, kdaj sem se rodil. 12. aprila. Komaj sem spregovoril, že je odhitel Hažel iz hiše in kupil za svoj denar preroško karto,-ali kako se že temu pravi. No, reči moram, da je do neke mere uganil. Ampak to ni nobena umetnost, saj mi je povedal same dobre stvari in človek rad čuje o sebi dobro. Karte so povedale, da sem hraber, prebrisan in dober tovariš. Toda Hazel je trdil, da drži sleherna beseda; karta ima prav in konec. Kdaj imaš ti rojstni dan, na primer?« Spravil, je tako naravno na dan, tako neprisiljeno, da nihče ne bi mogel nič posumiti. Ampak doc je, kot smo že rekli, predobro poznal Mačka. Zato ni rekel 18. decembra, ko se je res rodil, ampak 27. oktobra, ko se je bila rodila neka izmed njegovih tet. »27. oktobra,« je torej odvrnil doc, »lahko vpašaš Hazla, kakšen značaj imam in kaj me čaka.« »Vse skupaj je najbrž neumnost,« je namignil Mačk, »ampak Hazel vse tako resno vzame. Toda pustiva mu veselje; nazadnje lahko pogleda, kaj ti bodo povedale karte!« Izkoristite sezonsko razpredalo konfekcije z 20 do SO-cdstotnim popustom! Ljubljana — Cigaletova ulica — Namenoma ne kurimo. Vsi hitreje delajo, da bi se ogreli!... Tudi vi lahko postanete lastnik COLIBRIJA! Novi kreditni pogoji vam odslej nudijo možnost odplačevanja posojila v štirih letih. TOMOSOV COLIBRI si torej lahko nabavi vsak, ki ima • vsaj 15.000 dinarjev mesečnih prejemkov. Vplačate samo polog v višini 10 odstotkov tovarniške cene, ki znaša brez dSvka za COLIBRI-12 165.000 dinarjev, in vozilo je vaše! Izkoristite tudi vi to ugodno možnost nakupa I Vse podrobnejše informacije boste dobili pri TOMOSOVIH področnih zastopstvih in trgovskih zastopnikih. >xxxxxxxx>x>xxvxxxxx%xxxxxxxv%xxvxxxxxxxxxxxx\\xxxxxxxxvx\xxxxv\xxxxxxxxxxxvx\xvv\xxv\x\xxx\xxxxxxxxv\xv\x\xxxxxvxxxxxxx\>xxxvx\xx\^^ Spored RTV Ljubljana za teden od 28. januarja do 3. februarja 1963 PONEDELJEK 28. januarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan. glasbeni spored) — 8.05 Norveške in slpvaške narodne — 8.25 Amsterdamski »Con- certgebauw« orkester: Franz Schubert: Simfonija št. 6 v C-duru — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Gašper Dermota poje slovenske narodne — 9.40 Petar Stojanovič: Go- dalni trio št. 2 v G-duru op. 127 — 10.15 Dva dueta iz 3. dejanja Verdijeve »Aide« — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Radijska kmečka univer- za — 12.15 Zadovoljni Kranjci so v gosteh — 12.30 Izbrali smo za vas — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 In- f termezzo s fagotom in godali — 14.05 Mariborski operni pev- ci pred mikrofonom — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Od melodije do melodije — 15.40 Lite--'" rami sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Obdobja slovenskega samospeva — 17.45 Igra ansambel Jožeta Privška — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Kvintet Milana Vitka iz Maribora — 18.25 Prvi večerni ples — 18.45 Radijska univerza — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00—22.00 Simfonični koncert okrestra Slovenske filharmonije — 20.50— 21.05 — Kulturni globus — 22.15 S popevkami okrog sveta TOREK 29. januarja 8.05 Uvertura in ansambli iz Beethovnovega »Fidelia« — 8.40 Izlet na Havaje — 8.55 Za šolarje — Kako so naši pradedje tlačanili — 9.25 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu — 9.45 Poljske narodne pesmi v izvedbi ansambla »Sionska — 10.15 Primož Ramovš: Di- vertimento za godalni orkester — 10.40 Napredujte v angleščini — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Poie Ljubljanski oktet — 12.30 Za vsakogar nekaj — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pihalci med seboj — 14.05 Za šolarje — Atomski znanstveniki za in proti atomski bombi — 14.35 Kadar bom van-dral... — Narodne in domače nielodije — 15.15 Klavir in veliki zabavni orkestri — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz zlatih dni zborovske glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Marijan Lipovšek: Štiri skladbe za violino in klavir — 20.55 Ottori- no Respighi: Rimske pinije — 21.17 Naš nočni kaleidoskop — 22.15 Lepe melodije — 23.05 Za vaš oddih — 23.20 Skupni program JRT — studio Beograd — 24.00 Zadnja poročila SREDA 30. januarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Pot v vesolje . . . Gustav Holst: Planeti — simfonična suita — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Poje Dean Martin — 9.40 Antonin Dvorak v raznih zasedbah — 10.15 Sejem plošč — 10.30 Ličer Ludvik poje koroške narodne — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti ' — 12.15 Dobri znanci igrajo in pojo — 12.30 Iz novejše operne literature — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Lepe melodije — ‘14.05 Za šolarje — 14.35 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice — 15.15 Zabavna glasba na šestih strunah — 15.27 Violinist Yehudi Menu-hin — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Govorica glasbenih instrumentov — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Od popevke do popev- ke — 18.30 Moški zbor p. v. Hansa VVolfgartna poje nemške narodne pesmi — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Giacomo Puccini: TOSCA — Opera v treh dejanjih — 22.15 Jugoslovanska zabavna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz novih posnetkov pianistke Dubravke Tomšič — 23 30 Za lahko noč — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje ČETRTEK 31. januarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Skladbe sodobnih slovenskih skladateljev za ženski zbor — 8.20 Nekaj glasbe ob delu — 8.40 Prva dva stavka iz Šosta-kovičeve Sonate za violončelo in klavir op. 40 — 8.55 Za šolarje — 9.25 ‘ Odlomki iz Foer-sterjevega »Gorenjskega slavčka« — 10.15 Intermezzo s klavirjem — 10.20 Pet minut za novo pesmico — 10.40 Tečaj ruskega jezika — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Pihalni orkester — 12.30 Melodije in ritmi — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Iz del Petra Iljiča Čajkovskega — 14.05 Pojeta Rafko Irgolič in Ljiljana Petrovič — 14.20 Mladinske skladbe Igorja Štuhca za klavir dvo- in štiriročno — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Stari Dunaj — 15.30 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka št. VIII. — ls.oo Poročila — aktualnosti doma in v svetu_— 18.10 Majhna prodajalna plošč — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Nekaj južnih ritmov — 21.00 Izročila XX. stoletja — M. -Šoholov — 21.40 Iz srbske komorne glasbe PETEK 1. lebruarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Klarinet in rog — 8.30 Izbrali smo po vašem okusu — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Iz baletov Arama Hačaturjana in ' Manuela de Falle — 10.15 Iz Purcellove opere Dido in Enej — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor> nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — 12.30 Igra pianist Fredy Došek — 12 45 Pojoča godala — 13.15 Obvestila in zabavna glasba --13.30 Tisoč pisanih taktov za razvedrilo — 14.05 Za šolarje — Srečanje s Slavico — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Popevke slovenskih aVtorjev — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Ura z jugoslovanskimi skladatelji — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Češke popevke — 18.25 Prizor iz 1. dejanje Ponchiellijeve Gio-conde — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Obrazi in značaji v samospevih Modesta Musorgskega — 21.00 Igra pianist Erold Gard-ner — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih SOBOTI 2. februarja 5.00—3.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30— 6.35 Napotki za turiste — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Leopold Ferdinand Schwerdt: Simfonija v Es-duru — 8.55 Za šolarje — Mihec in Lenec-Menec — 9.23 Veselo sobotno dopoldne — 0.43 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 10.15 Glasba upora — 10.40 Seznanite se s Parkerjevimi — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! '— 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Svadili se orli i sokoli.. . bosenske ngrodne pesmi — 12.30 Srečanje dveh solistov — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 V paviljonu zabavne glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavni kaleidoskop — 15.40 Abeceda Blaža Arniča in Uganke Pavla Sivica — 16.00 Vsak dan za vas — 17.00 Poročila — 17.05 Gremo v kino — 17.50 Medigra na hammond orglah — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Naš -plesni karnet — 31.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Obe plati postave — III. epizoda — 21.00 Za konec tedna — ples! — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Sobotni ples — 24.00 Zadnja poročila in za^ ključek oddaje NEDELJA 3. februarja 6.00—8.00 Dobro jutro? y 6.30—6.35 Napotki za turiste ^ 7.40—7.45 Pogovor s posluj — 8.00 Mladinska radijska ^. - Svetozar Ruškuc: Štirje &s*-: mi potujejo v beli svet — • PeVski pozdrav iz Sežane iP Celja 9.05 Z zabavno * v novi teden — 10.00 Še Penite, tovariši... — 10.30 neja Velikega pihalnega stra LM — 11.30 Nedeljska portaža — 11.50 V vedrem tc^, — 12.05 Naši poslušalci čes^ jo in pozdravljajo -I. — ^ Za našo vas — 14.00 Kon0* pri vas doma — 14.15 Naši r slušalci čestitajo in pozdrav1^ jo -II. — 15.15 Trikrat Pet y 15.30 Chopinovo popoldne / 16.00 Humoreska tega tedna ^ 16.20 Ogrlica s popevkami^ prijetnimi melodijami — A Orkester Zacharias — 17.15 jf dijska igra- — 18.00 Zvon*1^ Ciglič: Concertino za harf0 godalni orkester — 18.14 zabavni orkestri — 20.00 lzPer ^ svojo melodijo — 21.00 iz ^ nih, slavnih dni — 23.05 u*a\ > - bena medigra — 23.15 program JRT - studio na.