Brez naslova
Kaj da moram peti o grobeh,
kaj da ne prisveti več veselja čas
kakor v prejšnjih dneh?
Pa mi boste rekli, bratje:
»Zop>et sanjaš smrt?«
Ah, kdo ne bil bi bolj potrt!
Kdor je brata ljubil in izgubil, takega kot jaz,
ne bi solza zlata — zvezdica srebrna
razsvetli a mu obraz?
Sel bi v šumo tiho, neizmerno
in bi Mical: »Miriko, ali si še živ?«
In odmev bi odgovoril: živ.
Jaz bi mislil, da se on odziva,
da se v šumi, kakor včasih skriva.
Ali klical bi jaz lahko brez prestanka,
a odmev bi bil mi le uganka.
Jtistinka Petemelj-Nada
253