NAŠ ČASOPIS
'O
ÍBár	Dsisteml
[Canon prodaja -servis.	
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
LETO XXIV, ŠT. 223
Konec šole
Kot vsako Ido že nekaj let doslej objavimo vse, ki so končali eno šolsko obdobje in prestopajo prag upanja v drugo, se ravnamo po izročilu, ki smo si ga sami postavili in vpeljali, zato na srednjih straneh predstavljamo kopice srečnih obrazov velikega pričakovanja. Tudi letos kot vsako leto doslej je konec šolskega leta in marsikdo stoji na življenjski prelomnici: kam naprej. In do kam bom prišel.
Verjetno imajo današnji mali maturantje, ki so letos prestali celo točkovalni preskus, težje glave, kot smo jih imeli njihovi očetje. Ali bodo postali specialci ali pa bodo postali specialisti. Vsekakor je res, da v območju, o katerem pišemo v Našem časopisu, nimajo možnosti nadaljnjega šolanja. Ce bodo s šolanjem nadaljevali, jih pošiljamo v malo večji svet. S tem jim seveda širimo obzorja, vendar jih pošiljamo naproti nevarnostim, ki nanje prežijo. Ali bo vsakdo od teh loli-*ko močan, da bo prestal vse skušnjave, ki se mu ponujajo na vsakem koraku?
To pišem zato, ker tudi svet velikih, v kakršnem smo s tem, da smo prestali oslovska in potem leta dozorevanja, letos zaključuje prvo šestletko demokracije. Kakor je bila pomlad spokojna, z nekaj pasjimi bombicami, ki se nas niso dotikale, tako bo jesen bolj vroča. Spet vstopamo v politični izobraževalni sistem, kjer nam bodo vsi hoteli najboljše. Zelo bo odvisno od lega, kako naivni bomo. Mali svet pod Triglavom bo, če že ni, spet ponorel, ko bomo izbirali tiste z najboljšim marketingom ali pa tiste z najbolj sinjimi očmi in najbolj grškim nosom.
Videli boste, kako bomo spel oblegani. Nekdo bo ponujal pristno pomlad, spel drugi nebesa na tem svetu, tretji učinkovito zdravstvo, četrti delo za nedoločen čas, peti kaj drugega - ponujal da, toda po njih delih smo jih že spoznavali, in njihova dela, vsaj kar zadeva območje, ki mu je tole pisanje namenjeno, so imela Piškav izkupiček.
Najbrž se nam nikoli več ne bo zgodilo, da nas bo kje sredi prestolnice zastopal človek, o kate-rem se ve, da ima skoraj Kristusove lastnosti: da pride pri zaprtih vratih v cerkev, tudi če je dvakrat zaklenjena, drugače pa, če ni koristi, ga ni blizu tudi takrat, kadar bi ga kdo krvavo potreboval, da bi se interesi njegovih volilcev slišali tudi tam, kjer bi se morali.
Vsaka šola nekaj stane. In vsaka šola se enkrat konča s spričevalom, dobrim ali slabim. Zduj so jih delili enim, jeseni jih bodo vsem volilcem.
TONE JANEŽIČ
JULIJ-AVGUST1996
ODKRITO SPOMINSKO OBELEŽJE
Napad na blokado ne bo pozabljen
2.7. 1991, točno ob 16.15 uri, sta dva aviona takratne JLA izvedla napad na blokado, ki je bila postavljena pred Petrolovo bencinsko črpalko in pred izvozom na avtocesto na Vrhniki. Ob uničenju številnih motornih vozil v postavljeni blokadi so bili ranjeni tudi štirje domačini: Janez Barbo, Tatjana in Bojan Kastelic ter Vinko Fridrich. Ob tem je nastala tudi velika vojna škoda, ki je bila ocenjena na 2.700.000 nemških mark.
V spomin na ta dan je bilo točno na isti dan in isto uro, le pet let kasneje, odkrito spomin-
Junaki iz skladišča
sko obeležje na zelenici pri Pe-trolovem bencinskem servisu.
Najptej je vse prisotne pozdravil Janez Cerin, predsednik OO ZVVS Vrhnika — Borovnica. Slavnostni nagovor pa je imel takratni načelnik oddelka za obrambo občine Vrhnika Tone Jescnko, kije med drugim tudi dodal: »V teh letih je bilo ob toliko analizah, spominih, knjigah, razprtijah,civilni obrambi namenjeno premalo ali nič prostora. Vse preveč se v ospredje potiska politika oziroma ta ali oni politik. Vsi so neizmerno
Pripadniki 2. voda izvidniške čete specialne brigade MORIŠ z njenim poveljnikom TONETOM KRKOVIČEM so dejansko prvi zavzeli skladišče streliva in orožja pri Brezovici. Nekateri so tudi tokrat prišli na proslavo v Brezovico pri Borovnici.
Gasilsko društvo Polhov Gradec prireja 1. tekmovanje harmonikarjev »frajtonarjev« dne 7.
7. 1996 ob 13.30 pri turističnem domu. Po tekmovanju bo velika vrtna veselica z bogatim srečelovom.
Za zabavo in ples bo poskrbel ansambel Francija Miheliča, za jedačo in pijačo pa domači gasilci.
Na pomoč!
Vabljeni! G. D. Polhov Gradec
Začetek z oktetom Raskovec
Na trgu za sodiščem je oktet Raskovec izvedel večer podoknic ter požel velik aplavz vseh poslušalcev. Trg se je pokazal kot prijetno prizorišče za pripravo in izvedbo različnih kulturno - zabavnih prireditev na prostem. Prireditev je bila uvod v Argonavtski sejem, o katerem na široko poročamo.
pametni in zaslužni, malih, normalnih ljudi pa kot da ni bilo, oziroma da jih ni. Civilna obramba le ni tisto, kar piše v strokovni literaturi s področja obram-boslovja. Spomnimo se pet let nazaj iz Vrhnike. Kdo se še spomni množice posameznikov, ki je v blokadah prostovoljno ali kako drugače pustila svoja vozila, svoje imetje, ali pa "Integrala« ki je v blokade postavljal svoja vozila, neoziraje se na prihodnost zavarovalnice Triglav? Civilna obramba je tudi varen prevoz četrtošolcev iz šole v naravi 27. 6. 1991 in njihovo vrnitev v naročje srečnih staršev! Kdo so še bili učitelji, ki so to akcijo uspešno izvedli? Kaj pa Vrhničanke, Vrhničani, ki so 27. 6. 1991 odšli peš v službo, v kolikor niso bili mobilizirani? V tem se Slovenci razlikujemo od svojih nesrečnih bratov. Kaj je še civilna obramba? 4. 7. 1991 je prispela na Vrhniko množica staršev vojakov, predvsem i/. Srbije. Vrhničani so jih sprejeli stoično, brez provokacij in s tem pokazali, kdo je tu na Vrhniki, na slovenski zemlji gospodar.«
Nato je Jane/. Barbo, eden izmed ranjenih ob napadu na blokado, odkril spominsko obeležje.
To je tudi eno prvih obeležij v Sloveniji, posvečeno civilni obrambi in civilnemu odporu ob takratni vojni za samostojno Slovenijo.
Na koncu pa je Jože Molk, poveljnik območne TO Logatec — Vrhnika, podelil spominski znak »Logatec — Vrhnika 91« vsem civilistom, ki so bili v tistem času najbolj aktivni in zaslužni v civilni obrambi.
S. S.
Kaj s preserskim kamnolomom?
Nekaj let je minilo, kar se je nehalo izkoriščanje peščenih agregatov v preserskem kamnolomu. Ta zdaj kaže silno žalostno podobo zapuščenosti, kar je videti tudi na fotografiji. Obstajajo zamisli, kaj naj bi tam bilo, vendar še nobena resna. Verjetno bo treba veliko rano v naravi, ki je nastala pod Žalostno goro, nekako sanirati. Prebivalci krajev pravijo, da če se bo tam že kaj zidalo, naj ne bi bilo nič takega, kar bi obremenjevalo okolje toliko, kot ga je ta kamnolom. Zaradi prevozov so še zdaj razdrapane vse ceste v okolici, tudi regionalna, ki kaže rebra, dovoz na presersko železniško postajo je tudi kot pot na najhujšo fronto.
Ko prideš v kamnolom pa sploh misliš, da se je od tam umaknila vojska. Ostali so veliki kupi jalovine, ki bi jo bilo koristno uporabiti za krpanje lo-
kalnih cest, betonski objekti, ki so popolnoma izpraznjeni, pa kažejo podobo, kot da bi iz njih prav pred kakšno uro umaknila kakšna poražena vojska.
Tudi v globoki jami, ki je ostala za minerji in buldožeristi in tovornjakarji, je tako, kot da bi padli v Lunin krater. Ali pa na sredo kakšnega visokogorja. Nemara bi kazalo predsedniku SCT Olinipijc predlagati, saj ne nazadnje je ta luknja tudi v njegovi pristojnosti in posledica njegovih dejavnosti, da znotraj naredi kakšen nogometni stadion. Prostora je že toliko.
Vsem bližnjim in daljnim sosedom priporočamo lep izlet, da si ogledajo, kaj lahko za sabo pusti gradbena operativa...
Do naslednje številke bomo bolj na drobno raziskali, kaj se je zgodilo v tem vesolju za železniško postajo. Menda ne svetovna katastofa?
Obvestilo bralcem Našega časopisa!
Današnja številka Našega časopisa je dvojna, za julij in avgust, kar pomeni, da nas čez mesec dni ne pričakujte. Vemo pa, da se življenje ne ustavi, tudi poleti ne, ko ni časopisa. Zato bistro opazujte in kaj napišite, zlasti tisto, kar boste organizirali ali doživeli poleti in med počitnicami.
Če ste prepričani, da bi o vas najlepše pisalo kakšno ostro novinarsko pero, nas pokličite, kadar se pri vas kaj zanimivega dogaja, vendar raje vidimo, če fotografirate in dogodek opišete tudi sami: človek se tudi Božanske komedije naveliča, če mora stalno brati misli samo enega avtorja. Tudi pri časopisu je tako, da njegovo pestrost in živost omogočajo prispevki različnih avtorjev. Nekdo se teže spravi k papirju, drugemu misel laže teče in nima težav z. izražanjem.
Fotografije tudi objavljamo, če jih naredite: dobre so tudi take amaterske, samo da so ostre in da je na njih vse tisto, kar mora na sliki biti: ljudje, hiše, konjske vprege, zanimivi predmeti. Takoj po počitnicah nas bo kljub temu, da se bo šola že začela, zanimalo, kako je pri vas živela znana akcija, da se imamo lahko tudi doma lepo.
Prispevke lahko pošiljate na različne kraje: na uredništvo Našega časopisa na Vrhniko v občinsko hišo (756224), tudi na Turistično društvo Borovnica, kjer vsak teden ob torkih zvečer uraduje odgovorni
urednik (Paplerjeva 22, Borovnica, tel. 746126), na časopisni svet v občini Brezovica, ki deluje na Tržaški cesti 390 (tel. 653223), ali pa tudi na občino Dobrova-Polhov Gradec-Horjul na Dobrovi ali našemu dopisniku Branku Vrhovcu.
Naslednja številka izide v prvem tednu septembra, takoj po začetku šolskega leta, da bomo lahko tik pred izidom še slikali prvošolčke, kako gredo v šolo. Gradivo, vsaj večino, pa v uredništvu pričakujemo do 25. avgusta. Zakaj tako kmalu? Ko se vendar zgodi, kot po vsem svetu, da se dogodek zgodi pa je zvečer že v časniku. Zato, ker je naša ekipa majhna: imamo samo enega, kije zaposlen pri časopisu, in urednika, ki ima za to samo pol delovnega časa, ter kopico navdušenih sodelavcev, ki se morajo med seboj uskladiti, da nastane izdelek, ki ga imate pred seboj. Pa tudi kakšno vejico jim je treba postaviti med besedila. Kar so zadeve na računalnikih,je življenje z elektroniko bolj zapleteno. Ce kdo piše za nas, naj torej upošteva računalniško povelje »Samo besedilo«, ali bolj učeno za računalniške mačke, besedilo je treba shraniti v ASCII kodi. Diskete vračamo. Fotografije so lahko črnobele ali barvne, format je lahko tudi najmanjši, da ni nepotrebnih stroškov.
Uredništvo Našega časopisa
Volitve v krajevne svete
V nedeljo 16. junija so bile volitve v vseh krajevnih skupnostih vrhniške občine, razen na Drenovem griču - Lesno brdo, v nove svete. Rezultati udeležbe ter kdo je izvoljen v svet KS, so znani. Občinska volilna komisija, kije v nedeljo ves dan dežurala, praktično ni imel dela, šele ko so se zaprla volišča, so čakali in sprejemali rezultate iz posameznih KS občine Vrhnika. Predčasno je volilo 18 volilcev, mobilnega volilnega odbora pa ni bilo treba poslati nikamor. Kar nekako brez navdušenja so šle te volitve mimo, saj to priča tudi udeležba, ki je bila malo čez 40 =. Nekatera volišča so ves dan saevala, le sem pa tja so volilci prišli na volišče. Ko smo s fotoaparatom hoteli posneti »volilca pri delu«, smo čakali na preži, kot da bi šli na lov na visoko divjad. Ko pride, pride, saj jo vendar tam pričakujemo.
Slika 1 prikazuje novo volišče v gasilnem domu na Vrhniki, ki je bilo zgledno pripravljeno za del volilcev KS Vrhnika - Breg. To volišče bo sedaj postalo stalno.
Na volišču v Cankarjevem domu (slika 2) pa smo morali kar nekaj časa počakati na prvega volilca, da smo lahko napravili posnetek. No med tem časom pa smo se malo pogovorili z prijaznim volilnim odborom. Kot smo že povedali, so rezultati volitev znani. Znani so novo izvoljeni člani svetov v posameznih KS. Ti se bodo morali čimprej konstituirati ter izvoliti predsednike svetov. Seveda pa jih glavna naloga še čaka, saj krajani od njih pričakujejo čim več dela za dobrobit krajevnih skupnosti. Nalog pa je precej, in želja krajnov tudi, od izgradnje cest, telefonije, razsvetljave, pokopališč, kanalizacije, asfalta in še in še.
Posamezne nove predsednike svetov krajevnih skupnosti občine Vrhnika pa vam bomo predstavili v jesenskih številkah Našega časopisa.
S.S.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VRHNIKA
Občinska volilna komisija Vrhnika na podlagi Zakona o lokalnih volitvah objavlja uradno poročilo o izidu glasovanja na volitvah članov svetov Krajevnih skupnosti v občini Vrhnika dne 16.6.1996:
Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah ( Ur.l. RS št. 72/93,7/94,33/94 in 70/95 ) objavlja Občinska volilna komisija naslednje
POROČILO o izidu glasovanja na volitvah članov svetov krajevnih skupnosti dne 16.06.1996 v občini Vrhnika
IZVOLJENI ČLANI SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
KS Vrhnika - Center:
1. Kogoj Vesna, roj. 29.08.1953, Krožna pot 4, Vrhnika
2. Prebil Oto, roj. 20.05.1943, Lošca 48, Vrhnika
3. Stanonik Anton, roj. 27.11.1931, Sušnikova 8, Vrhnika
4. Šebenik Andrej, roj. 13.01.1955, Prečna pot9, Vrhnika
5. Penko Angel Anton, roj. 13.10. 1938, Usnjarska 2, Vrhnika
6. Leskovec Katarina, roj. 16.11.1946, Stara cesta 40, Vrhnika
7. Petrič Janez, roj.  14.02.1939, Lošca 12, Vrhnika
KS Vrhnika — Breg
1. Rožmanec Pavel, roj. 24.06.1936, Robova cesta 5, Vrhnika
2. Petrovčič Peter, roj. 14.07.1963, Robova cesta 3, Vrhnika
3. Caserman Pavel, roj. 15.01.1946, Vrtnarija 16, Vrhnika
4. Gruden Andraž, roj. 31.01.1947, Delovsko naselje 20, Vrhnika
5. Oblak Irena, roj. 24.05.1959, Mokrice 7, Vrhnika
6. Krasnik Ivana, roj. 16.08.1945, Opekarska 37, Vrhnika
7. Mezeg Robert, roj. 24.07.1968, Ljubljanska cesta 19, Vrhnika
KS Vrhnika - Vas
1. Cafuta Janez, roj. 22.05.1950, Dobovičniko-va 14, Vrhnika
2. Voljč Janez, roj. 08.05.1952, Pavkarjeva pot 11, Vrhnika
3. Jereb Janez, roj. 02.08.1943, Grilcev grič 15, Vrhnika
4. Jurjevčič Karol, roj. 27.06.1945, Hrib 18, Vrhnika -
5. Grom Janko, roj. 14.01. 1948, Storžev grič 10, Vrhnika
6. Kovač Aleš, roj. 18.07.1968, Dobovičnikova 48, Vrhnika
7. Štirn Slavka, roj. 19.05.1952, Betajnova 2, Vrhnika
KS Verd
1. Petrič Helena, roj. 12.08.1947, Verd 106a, Vrhnika
2. Vidmar Janko, roj. 12.10.1957, Verd 91, Vrhnika
3. Moškon Stanislav, roj. 31.10.1952, Mirke 19, Vrhnika
4. Žirovnik Urban, roj. 25.05.1928, Verd 16, Vrhnika
5. Gorišek Franc, roj. 14.01.1940, Verd 25, Vrhnika
6. Furlan Anton, roj. 06.03.1953, Verd 130, Vrhnika
7. Bole Herman, roj. 27.05.1937, Sternenova cesta 25, Vrhnika
KS Dragomer - Lukovica
1. Oberlintner Nataša, roj. 22.12.1964, Dragomer, Pot na Polanc 34, Brezovica
2. Dolinar Jakob, roj. 09.09.1944, Lukovica, Pot pod gradom 2, Brezovica
3. Skrt Andreja, roj. 05.02.1961, Pot na Polane 44, Brezovica
4. Šefran Branko, roj 03.01.1949, Dragomer, Na grivi 34, Brezovica
5. Stuflek Jože, roj. 11.03,1942, Lukovica, Pod gradom 27, Brezovica
6. Mausar Peter, roj. 09.03.1956, Dragomer, Mirna pot 3, Brezovica
7. Dolničar Tonček, roj. 05.03.1947, Dragomer, Na grivi 43, Brezovica i
KS Log pri Brezovici
1. Rus Franc, roj. 18.07.1961, Log, Barjanska cesta 2, Brezovica
2. Remškar Marko, roj. 22.04.1943, Log, Loška cesta 26, Brezovica
3. Popit Marko, roj. 30.08.1962, Log, Cesta Dolomitskega odreda 4, Brezovica
4. Rožnik Ludvik, roj. 05.08.1942, Log, Cesta ob potoku 11, Brezovica
Opravičilo:
Pri objavi kandidatur v prejšnji številki Našega časopisa je pri gospe Likar Heleni, Log, Vrstna 14, Brezovica, prišlo do napake pri navedbi dela. V objavi je kot delo navedeno: administrator, pravilno pa bi bilo računovodja. Za pomoto se opravičujemo.
5. Likar Helena, roj. 06.01.1945, Log, Vrstna cesta 14, Brezovica
6. Novak Albin, roj. 23.11.1942, Log, Molska cesta 22, Brezovica
7. Strgar Simon, roj. 30.05.1972, Log, Cesta Dolomitskega odreda 46, Brezovica
KS Stara Vrhnika
1. Petkbvšek Franc, roj. 11.12.1951, Stara Vrhnika 107, Vrhnika
2. Krvina Andrej, roj. 03.12.1936, Stara Vrhnika 120, Vrhnika
3. Grom Janez, roj. 12.12.1937, Stara Vrhnika 133, Vrhnika
4. Bozovičar Frančišek, roj. 22.10.1954, Stara Vrhnika 96a, Vrhnika
5. Možina Marjan Leon, roj. 13.07.1941, Stara Vrhnika 124, Vrhnika
KS Bevke
1. Dolinar Katarina, roj. 14.02.1973, Bevke 130, Vrhnika
2. Jeraj Jože, roj. 02.06.1948,    Bevke 131, Vrhnika
3. Vonča Miroslav, roj. 13.11.1955, Bevke 133, Vrhnika
4. Keršmanc Jože, roj. 25.07.1971. Bevke 53, Vrhnika
5. Keršmanc Vinko, roj. 25.12.1957, Bevke 166, Vrhnika
6. Vonča Bogdan, roj. 10.03.1966, Bevke 70a, Vrhnika
7. Grom Stanislav, roj. 12.02.1943, Bevke 3, Vrhnika
KS Podlipa - Smrečje
1. Fortuna Janez, roj. 09.03.1951, Podlipa 6, Vrhnika
2. Malovrh Janez, roj. 20.10.1965, Smrečje 27, Vrhnika
3. Jereb Andrej, roj. 26.09.1952, Podlipa 64, Vrhnika
4. Trček Franc, roj. 15.01.1939, Smrečje 41, Vrhnika
5. Merlak Franc, roj. 28.11.1951, Podlipa 91, Vrhnika
6. Bastarda Anton, roj. 31.03.1944 Podlipa 41, Vrhnika
7. Grbec Vincencij, roj. 22.10.1943, Podlipa 12, Vrhnika
KS Ligojna
1. Vcrbič Mirko, 15.04.1960, Velika Ligojna 41, Vrhnika
2. Novak Martin, roj. 17.11.1954, Mala Ligojna 13, Vrhnika
3. Novak Marjan, roj. 14.02.1961, Velika Ligojna 12, Vrhnika
4. Bradeško Pavle, 11.01.1970, Velika Ligojna 17, Vrhnika
5. Kovač Vinko, roj. 29.12.1963, Mala Ligojna 28, Vrhnika
6. Mele Miroslav, roj. 07.07.1964, Velika Ligojna 7, Vrhnika
7. Kavčič Gašper, 22.02.1974, Mala Ligojna 5, Vrhnika
KS Sinja Gorica
1. Jerina Janez, roj. 22.11.1942, Sinja Gorica 83, Vrhnika
2. Ržek Vojko, roj. 07.09.1946, Sinja Gorica 100, Vrhnika
3. Buh Avgust, roj. 03.08.1951, Sinja Gorica 93, Vrhnika
4. Umek Jožef, roj. 08.07.1943, Sinja Gorica 62, Vrhnika
5. Vcncelj Tomaž, roj. 10.01.1968, Sinja Gorica 108, Vrhnika
6. Ogrin Rudi, roj. 25.07.1965, Sinja Gorica 20, Vrhnika
7. Dolničar Marko, roj. 20.12.1973, Sinja Gorica 34, Vrhnika
KS Blatna Brezovica
1. Gostiša Leon, roj. 31.03.1961, Blatna Brezovica 62, Vrhnika
2. Umek Primož, roj. 29.10.1970, Blatna Brezovica 13, Vrhnika
3. Nagode Magdalena, roj. 29.05.1954, Blatna Brezovica 55, Vrhnika
4. Gostiša Robert, roj. 30.08.1964, Blatna Brezovica 68, Vrhnika
5. Gregorka Edvard, roj. 13.10.1969, Blatna Brezovica 18, Vrhnika
6. Pleško Jožef, roj. 05.01.1935, Blatna Brezovica 73, Vrhnika
7. Umek Janez, roj. 26.12.1937, Blatna Brezovica 63, Vrhnika
KS Zaplana
L Križaj Franc, roj. 24.12.1958, Zaplana 7, Vrhnika
2. Bizjan Pavel ml. roj. 06.10.1960, Zaplana 32a, Vrhnika
3. Mesec Martin, roj. 02.09.1954, Zaplana 9a, Vrhnika
4. Mivšek Mihael, roj. 17.09.1954, Zaplana 271, Vrhnika
5. Orel Jelko, roj. 01.10.1948, Zaplana 9c, Vrhnika
6. Marinč Valerija, roj. 05.06.1963, Zaplana 50a
7. Celarc Vida, roj. 13.05.1966, Zaplana 16, Vrhnika
Naselje Padež, Pokojišče, Zavrh pri Borovnici
L Ravnihar Viktorija, roj. 16.12.1956, Pokojišče 8, Borovnica
2. Debevec Marko, roj. 08.10.1967, Padež 4, Borovnica
3. Mele Marko, roj. 23.04.1967, Zavrh pri Borovnici 3, Borovnica
4. Mele Mojca, roj. 31.10.1972,    Zavrh 3, Borovnica
5. Vidmar Branko, roj. 14.08.1972, Pokojišče 2, Borovnica
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VRHNIKA
Vsem novo izvoljenim članom svetov Krajevnih skupnosti želimouspešno delo.
POROČILO O UDELEŽBI NA VOLITVAH:
Volitev članov svetov Krajevnih skupnosti v občini Vrhnika, dne 16.6.1996 seje udeležilo 4724 volilcev oziroma 40,74 % vseh volilcev. Po posameznih Krajevnih skupnostih je bila udeležba sledeča:
Vrhnika - Center 31,85% Vrhnika - Breg 38,02 %
Vrhnika - Vas 37,24 %
Padež, Pokojišče, Zavrh pri Borovnici 53,25 % Verd 42,15 %
Dragomer - Lukovica 26,62 %
Log pri Brezovici 34,29 %
Stara Vrhnika 49,90 %
Bevke 59,38 %
Podlipa - Smrečje 76,56 %
Ligojna 63,69 %
Sinja Gorica 57,80 %
Blatna Brezovica 62,70 %
Zaplana 74,88 %
Študentski servis ponovno na Vrhniki
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je v letošnjem letu odprla poslovalnico Študentskega servisa na Vrhniki, Cankarjev trg 4 (Črni orel). Namen, da se s poslovanjem približajo študentom in dijakom, je povezan tudi z željo, da bi na ta način pomagali tudi pri izvedbi aktivnosti študentov in dijakov na tem prostoru, saj je nekaj sredstev, ki so preko provizije ustvarjena v poslovalnici, namenjenih tudi delovanju študetnskih in mladinskih klubov.
Zato Študentski servis na Vrhniki vabi vse dijake in študente, da v času uradnih ur, ki so v ponedeljek, torek in četrtek od 9. do 13., v sredo od 12. do 17. ter petek od 9. do 12. ure, obiščejo poslovalnico ali se o delu poslovalnice informirajo na tel. 754-565. Posloavlnica omogoča vse prednosti Študentskega servisa SOU v Ljubljani, ki so jih preizkusili že tisoči dijakov in študentov.
Hkrati pomeni odprtje poslovalnice tudi prednost za vrhniška in okoliška podjetja, posameznike in organizacije, ki potrebujejo storitve študentskega servisa, saj je sedaj tudi za njih posredovanje dela dijakom in študentom še bližje.
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85) in statuta Krajevne skupnosti Bevke je svet Krajevne skupnosti Bevke na seji dne 22. 6. 1996 sprejel
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI BEVKE
1. člen
Za območje krajevne skupnosti Bevke se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 16. 6. 1996 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje naslednjih nalog:
1. kulturni dom s prizidkom
2. igrišče, asfaltiranje vaških poti
3. kanalizacija.
2. člen
S samoprispevkom bo zbrano 25.000.000,00 SIT. Višino sredstev za posamezne namene se določi s programom in finančnim načrtom krajevne skupnosti.
3. člen
Krajevni samoprispevek je uveden za dobo 6 let in sicer od 1 .julija 1996 do 1. avgusta 2002.
4. člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Bevke, in sicer: - zavezanci, ki imajo plačo iz delovnega razmerja oziroma nadomestila za druge dohodke in prejemke, ki imajo značaj plače, po stopnji 1,5 % od neto plače oziroma nadomestila;
Vrhniška čistilna naprava, kjer deluje samo mehanično čiščenje vode.
ZNOVA O VRHNIŠKI ČISTILNI NAPRAVI
Zahteve za tretje tisočletje
Vrhniška čistilna naprava vsake toliko časa razburi vrhniške duhove in vsake toliko časa se odločijo, da jo bodo izdelali do konca. Zadeva ima svojo zgodovino, ki je stara vsaj dve desetletji in pol, ko so prvič pomislili na to, da mora imeti kraj, kot Jc Vrhnika, čistilno napravo, kajti znano je, da ljudje ne živijo v nesnovnem svetu in da puščajo za sabo odpadke. Tudi teko-ce. Tu jc še industrija, ki onesnažuje tako zrak kot vodo.
Ko so torej okrog leta 1970 Pomislili, da mora imeti Vrhnika čistilno napravo, so se začele nekatere dejavnosti, ki so pripetile do tega, daje bila leta 1977 dejansko določena lokacija, Prav ta, kjer je čistilna naprava zdaj, se pravi na Tojnicah in kjer naj bi se širila, ko bi bil za to cas in zlasti denar.
Potem je po letu 1977 vse nekaj let mirovalo. Načelen dogovor pa je bil ves čas, da tako mesto Vrhnika kot Industrija usnja *rhnika skupaj poskrbita za skupno čistilno napravo, ki naj "i zadoščala za vse potrebe.
Vendar so vsa razmišljanja [Mirovala tja do leta 1986, dokler ni takšna apatija ali malomarnost že ogrozila stanovanj-ske graditve na Vrhniki. Sanitarni inšpektor jc namreč Vr-"ničane postavil pred dejstvo: ce hočejo graditi stanovanjske objekte na Vrtnariji, morajo PfcJ pa poskrbeli za odplake, in J'h ne spuščati naravnost v vod-nc tokove. Prebudili so se tudi
pri Skisu, ki je tedaj vodil vse operacije na komunalnem področju na Vrhniki, začeli so resno razmišljatiti o čistilni napravi in konkreten ukrep je bil, da so naročili projekte pri Hidroinženi-ringu, nato pa zgradili mehanski del.
■ Tako jc od leta 1987 postavljena prva faza čistilne naprave. Ima mehanski del, ki ga sestavljajo grobe grabtje, črpališče, fine grablje, ozračen peskolov in lovilec olj. Se pravi, da v tej čistilni napravi odpadne vode dvignejo s črpalkami na ustrezno višino, potem ko z grobimi grabljami že prej ujamejo vse večje kose, iz dvignjenega dela spustijo odplake po finih grab-Ijah, kjer ujamejo manjše delce. S postopkom flotacije poskrbijo, da izplavajo na površje odpadna olja in jih posnamejo.
Vrhniška čistilna naprava deluje tako okrnjeno od leta 1989, ko seje nanjo priključila Industrija usnja Vrhnika, s tem da prej odpadne vode kemično prečisti in jih potem spusti naprej. Prav tako seje na čistilno napravo priključil le majhen del Vrhnike na vzhodnem koncu.
Potem jc spet sledil zastoj, čeprav so v začetku 90-tih let začeli pripravljati projekte za nadaljevanje gradnje. Vendar se je prav tedaj na Vrhniki marsikaj spremenilo. Po starem bi rekli, da so nastopile nove subjektivne sile, ki so začele glasno spraševati, ali je rešitev s čistilno napravo, tako, kot so jo namc-
- zavezanci, ki imajo dohodek od opravljanja dejavnosti;
- od povprečne neto plače v gospodarstvu RS za preteklo trimesečje po stopnji 1,5 %, če so zavarovani iz tega naslova;
- od ugotovljenega dobička po stopnji 1,5 %;
- zavezanci, ki prejemajo pokojnino, po stopnji 1,5% od izplačane pokojnine, razen tistih, katerih pokojnina je enaka ali nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo;
- zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 4% letno od katastrskega dohodka in dohodka od gozdov;
- zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, navedenih v tem členu, plačujejo samoprispevek za vsak vir posebej.
5. člen
Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki prejemajo socialno varstveno pomoč priznavalnino, invalidnino in druge prejemke po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidov vojne, denarno nadomestilo za telesno okvaro, dodatek za pomoč in postrežbo, pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostno pokojnino priznano po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov od štipendij ter od nagrad učencem in študentom na proizvodnem delu oziroma delovni praksi.
Samoprispevka tudi ne plačujejo delavci, katerih osebni dohodek ne presega najnižjega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca.
6. člen
Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na posebni račun številka 50110-842-140-82021 krajevni samoprispevek KS Bevke Agencija RS za plačilni promet, nadzor in informiranje Vrhnika.
7. člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje programa krajevnega samopris pevka je odgovoren svet Krajevne skupnost Bevke, ki bo o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročal zboru krajanov.
bodo veljali enaki parametri za komunalne odpadne vode ali industrijske odpadne vode. Za primer: industrijske odplake morajo ostajati v zadrževalnikih od 18 do 22 ur, da jih lahko spustijo naprej, komunalne odplake pa potrebuje za doseganje enake čistosti samo 2 do 4 ure. Bazeni so torej v drugem primeru časovno precej manj obremenjeni, kar bistveno vpliva tudi na stroške pri graditvi take čistilne naprave, ker je pretočnost večja •
Zato so od aprila naprej, ko na Vrhniki potekajo temeljitejši pogovori o nadaljevanju gradnje čistilne naprave, do junijske seje občinskega sveta, kije sklenil, da naj Vrhnika za svoje prebivalce dogradi ločeno čistilno napravo, ločeno pa usnjarna, krenili z novim konceptom. Na sestanku, ki je bil konec junija na občini, so imenovali posebno tričlansko komisijo, ki se bo strpno in premišljeno ukvarjala s prehodom od enega koncepta na drugega.
V začetku julija naj bi razpisali natečaj za projektiranje vrhniške čistilne naprave po novih zahtevah in konec septembra naj bi bila že znana izbira projektanta. Rok za projektiranje jc potem v najboljšem primeru naslednjega pol leta, dela na 11. fazi pa naj bi se začela konec leta 1997 ali v začetku 1998, kar je tudi realen čas za izpeljavo vseh postopkov za začetek gradnje.
tavali projektirati, tudi prava. Tako stanje in poglobljeno premišljevanje se je vleklo kar nekaj let, kar je bilo po svoje dobro in tudi slabo. V tem času se jc namreč marsikaj spremenilo tudi v strukturi dejavnosti na Vrhniki. Vojske je zdaj manj, svojo proizvodnjo so nekatera podjetja zelo omejila. Ostaja pa poglavitno vprašanje, kako veliko čistilno napravo narediti, da bo ustrezala številu prebivalstva in stanju industrije. Zdaj jc predvidena čistilna naprava za 150.000 enot, pri čemer bi jo največji uporabnik, IUV, sam zasedel okrog 120.000 enot, vse drugo pa bi odpadlo na druga podjetja in prebivalce.
Slabo jc torej bilo, da je šla vrhniška odpadna voda, razen seveda tiste, ki teče v čistilno napravo, drugam, najpogosteje kar naravnost v Ljubljanico. V tem času jc tudi država ukrepala na tem področju, po samih tovarnah pa so prišli do novih spoznanj, da s tem, ko obremenjujejo okolje, pravzaprav tudi njihova proizvodnja pomeni velik strošek za kraje, kjer take tovarne stojijo. Ce bodo trendi ugodni, in če bo v podjetjih zmagala ekološka pamet, bo mogoče s preusmeritvijo proizvodnje zmanjšati onesnaževanje okolja.
Kot smo napisali, jc država že sprejela nove predpise o najvišjih koncentracijah škodljivih snovi v vodotokih, ki so ostrejši kot prej. Tako po novem tudi ne
8. člen
Kontrolo nad zbiranjem krajevnega samoprispevka opravljata v skladu s svojimi pristojnostmi Agencija RS za plačilni promet nadzor in informiranje, ter republiška uprava za javne prihodke Vrhnika.
9. člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin obračunavajo in odtegujejo izplačevalci, zavezancem od kmetijske, obrtne in poklicne dejavnosti pa republiška urpava za javne prihodke Vrhnika.
10. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, bo samoprispevek izterjan po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
11. člen
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 7. 1996 dalje.
Bevke, dne 22. 6. 1996
PREDSEDNIK KS BEVKE: Miro Vonča l.r.
V Bevkah bo samoprispevek
Istočasno ko so potekale volitve v svet KS Bevke, so se krajani Bevk odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Od 507 volilnih
upravičencev so na volišče prišlo 303 volilci, krajani Bevk, kar je 59,76% volilna udeležba. Od tega jih je »za« 1,5 % samoprispevek glasovalo 197 krajanov ali 65 %, kar pomeni, da krajevni samoprispevek v KS Bevke bo.
S.S.
Zahteve za projektiranje bodo precej visoke, takšne, kot jih velevajo evropski standardi, ki bodo začeli veljati z letom 2003. Pri tem bodo morali upoštevati
tudi postopke denitrifikacije, saj nitrati najbolj onesnažujejo vodne tokove.
N.Č.
Ekološki otoki
Z uvajanjem konceta zbiranja koristnih odpadkov smo opremili 35 lokacij v občini Vrhnika s 7001 kontejnerji z različnimi nalepkami in jih namenili zbiranju papirja, stekla, plastenk in pločevink.
Skupno število do sedaj nameščenih kontejnerjev je trenutno 120. Nakup in razvoz teh posod ter opremljanje lokacij še vedno poteka, odvisno pa je od priliva sredstev, saj so posode precej drage (50.000 SIT/posoda).
Ekološki otoki so občanom v pomoč, ko se jim nabere večja količina uporabnih odpadkov, kijih v gospodinjstvih lahko posebej zbiramo ali pa jih oddajamo v posodo z mešanimi opadki, nikakor pa ne morejo biti te skupne posode mesto, kamor bi oddajali odpadke tisti, ki nimajo svoje posode, oziroma je ta premajhna za njihove potrebe.
Na žalost seje oddajanje vseh vrst odpadkov (tudi kosovnih) na lokacije ekoloških otokov pričelo vznemirljivo povečevati, zato smo bili prisiljeni nekaj lokacij v Dragomerju ukiniti. Na teh lokacijah so se v kontejnerjih in ob njih pojavili sodi z odpadki, vreče z nesortiranim odpadom, tudi biološkim, star pralni stroj, preproge itd.
Iz izkušenj vemo, da se tisti, ki nimajo niti osnovne zavesti o ravnanju z odpadki, zelo hitro privadijo na tako divje odlaganje in ga imajo za normalnega, zato smo morali pravočasno ukrepati. Zbiranje koristnih odpadkov na takih lokacijah bomo nadaljevali po opravljenem sestanku oziroma pogovoru s krajani in predstavniki krajevne skupnosti.
Se enkrat: kontejnerji, nameščeni na ekoloških otokih, naj služijo samo za zbiranje viškov uporabnih odpadkov! Tisti pa, kijih uporabljajo kot brezplačno posodo za svoje smeti, naj se zavedajo, da s svojim ravnanjem motijo in ovirajo sokrajane in sebi ter vsem ostalim dražijo odvoz odpadkov.
Komunalno podjetje Vrhnika
Upravna enota Vrhnika poziva občane, da vložijo vlogo za vrnitev tehnične dokumentacije
Zakon o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 34/84) nalaga Upravnim enotam, ki so pristojne za izdajo gradbenega dovoljenja, da morajo hraniti projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja vsaj 10 let po izdaji tega dovoljenja. Investitor oziroma lastnik objekta pa mora hraniti tehnično dokumentacijo z vsemi spremembami oziroma dopolnitvami ves čas trajanja objekta.
Upravna enota Vrhnika ureja arhiv, zato želimo arhivsko gradivo vrniti lastnikom oziroma investitorjem objektov.
Vse občane in organizacije, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letih od 1962 do 1980 in ki želijo dobiti arhivski izvod tehnične dokumentacije pozivamo, da vložijo vlogo za vrnitev tehnične dokumentacije.
Prosimo, da pošljete vlogo na Upravno enoto Vrhnika, Tržaška 1, 1360 Vrhnika, oziroma da vlogo oddate v sprejemni pisarni Občine in Upravne enote, Tržaška 1, do vključno 26. 7.1996. V vlogi morate navesti naslov vlagatelja, leto izdaje gradbenega dovoljenja in naslov investitorja oziroma pravne ali fizične osebe, ki ji je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
O vračilu tehnične dokumentacije vas bomo pisno obvestili.
Dokumentacijo, za katero ne bomo dobili vloge za vračilo, bomo v roku 30 dni po objavi tega poziva uničili.
Dodatne inforamcije lahko dobite po telefonu 061/755-121 (Poglajen).
UPRAVNA ENOTA VRHNIKA
NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS
V čudovitem primorskem okolju smo zapeli...
Povezovanje z ljudmi izven doma...
V Domu upokojencev menimo, da je ohranjanje in navezovanje stikov z ljudmi izven doma zelo pomembno. To se odvija na različnih nivojih (srečanja z društvi, šolami, vrtci, sokrajani).
Eden od načinov pa je tudi povezovanje z upokojenci, ki živijo še doma. O naših srečanjih z vrhniško skupino »Rožmarinka« ste lahko brali v prejšnji številki Našega časopisa, tokrat pa objavljamo pismo ene od članic skupine iz Cerknice, ki nas je obiskala konec lanskega leta.
Prijetno dopoldne v domu
oskrbovancev na Vrhniki
V torek, 5. decembra, smo se srečali z oskrbovanci doma na Vrhniki. Njihove uslužbenke so nas sprejele zelo ljubeznivo. Postregle so nas z napitki in drobnim pecivom.
Ogledali smo si njihove prostore in obiskali nepo-kretne oskrbovance. Dom je zelo lep, saj je kakor hotel nižje kategorije. Tako je vse čisto, da se kar sveti. To je
rezultat skrbnega dela prizadevnih in prijaznih negovalk. Imajo veliko zelenja in rož, kar daje domu še posebno domačnost.
Varovanci doma imajo bivanje izpopolnjeno z mnogimi dejavnostmi in razvedrilnimi urami. Kdor je še sposoben, vedno nekaj dela, da mu čas hitreje teče. Zaznali pa smo, da se njihove misli vračajo v svoj kraj, kjer so se rodili in preživljali najlepša leta svojega življenja.
Pokazali so nam razstavo ročnih del, kar verjeti nismo mogli, da so izdelke ustvarjale tako stare in izmučene roke. Pohvalno smo se izražali o ročnih delih in to tudi na-
pisali v knjigo vtisov. Zaželeli smo jim, da bi še dolgo lahko ustvarjali svoje umetnine.
Prijateljsko srečanje, čeprav v ozkem krogu,seje ob pesmi in kavici nadaljevalo. Poklonili smo jim lep ad-ventni venček in kaseto z domačimi vižami.
V upanju, da se še kdaj vidimo, smo se poslovili s solzami v očeh.
Napisano ob praznovanju dvajsetletnice Doma starejših občanov Vrhnika.
Skupina »Uršula« Cerknica, pod vodstvom mentorice Aleksandre Sega.
Prispevek pripravila: Danica Kranjc
Iskrice
V hotelu Konvent v Ankaranu, bolje rečeno na njegovem dvorišču, so se v četrtek, 30. maja letos, zbrali stanovalci doma upokojencev iz primorske regije, pod katero spada tudi dom na Vrhniki.
Srečanje je organiziral Obalni dom upokojencev iz Kopra.
Obetal se je lep pomladni dan, ko smo se zjutraj pred Domom povzpeli na avtobus. Prijetno smo bili presenečeni, ker je bil aklimati-ziran in nam tako ni bilo treba prenašati vročine.
Spotoma smo občudovali prelepo primorsko pokrajino in se razveselili odseva morja, kije za-
blestelo tam nekje spodaj. Lahko smo tudi opazili, da so tam češnje že rdeče. Pa češenj nismo videli le na drevesih, tudi na naših mizah so zaža-rele, ko smo ob njih posedli v prijetno senco.
Lahko rečemo, da so se gostitelji res izkazali. Pričakala nas je topla malica, slaščice in sadje, da smo se odpočili in okrepili in tako lažje sledili programu.
Po pozdravnih besedah gostiteljev se je predstavilo vseh dvanajst domov, ki so bili tukaj navzoči po svojih predstavnikih. Zvedeli smo, koliko ljudi v njih uživa zavetje in gostoljubje ter s kakšnimi uspehi in težavami se soočajo. Pa ne le to, vsak Dom se je predstavil tudi s kakšno recitacijo, igrico, šalo, pesmijo...
Seveda smo to storili
tudi Vrhničani. Naš zbor Zarja je zapel dve pesmi in domača pesnica je vmes recitirala svojo pesem. Zadoneli pa sta pesmi: Soča voda je šumela ter druga: Sinoči je pela.
V pavzah med predstavitvijo domov so bile tudi razne družabne igre, na koncu pa smo še vsi skupaj zapeli dve pesmi, in sicer: Prišla bo pomlad in Zaplula je barči-ca moja.
Ja, barčice smo lahko videli na našem sinjem morju, ki je šumljalo spodaj na obali, da pa je bila vsenaokoli pomlad, smo se pa tudi lahko prepričali. Toda pomlad ni žarela le po parkih in po vsej prelepi Primorski, ki je prelep del naše skupne domovine, ampak in še bolj tudi v očeh vseh, ki so se odločili za pot na obalo.
Da, marsikdo je premišljeval, ali naj se udeleži izleta ali ne; toda ko smo se vračali, si je navti-hem moral priznati: Zal bi mi bilo, če bi to zamudil. Zamudil tudi nežni dotik sinjega morja, na čigar obalo so se nekateri podali tudi po večkrat.
Po izdatnem kosilu je bila seveda tudi prosta zabava, pogovori in tudi glasba. Zanjo so neumorno skrbeli člani ansambla MODRI VAL iz Kopra.
In čudo: marsikatera in marsikdo, ki večkrat potoži, da ga bolijo noge, seje tam tudi zavrtel.
Marsikaj lepega in nepozabnega smo doživeli, toda prav gotovo so bile najlepše tiste iskrice sreče v očeh ostarelih — iskrice kakor odsev daljne pomladi, ki se je za tisti čas vrnila!
I. M.
POGOVOR Z DR. HELENO HREN - VENCELJ
Življenje v zdravem okolju ni vedno zdravo
Danes prevladuje prepričanje, daje tudi življenje na podeželju tako, da lahko nudi ljudem kvalitetne možnosti za življenje in delo. Medčloveški odnosi ostajajo na podeželju še vedno bolj pristni kot v urbanih središčih. V preteklosti je bilo gledanje na podeželje drugačno. O tem smo se pogovarjali s prizadevno občanko, občinsko svetnico in priznano strokovnjakinjo s področja medicinske mikrobiologije gospo dr. Heleno Hren - Vencelj iz Sinje Gorice.
Kako gledate na razvoj podeželja, npr. Vrhnike in okolice?
Današnji čas je čas hitrih sprememb. Tem se moramo nenehno prilagajati, iskati nove možnosti sožitja med naravo in človekom na eni strani in ljudmi v skupnosti na drugi.
Vrhniško območje še vedno išče svoje prednosti, ki bi se dale uveljaviti, npr. v turizmu. Vprašanje pa je, kako usmerjati gospodarsko, predvsem pa kmetijsko politiko, da bi ljudje lahko bolj zadovoljno živeli. Vrhnika ima zaradi svoje lege na obrobju Ljubljanskega barja svoje posebne pogoje, ki za razvoj kmetijstva niso ravno idealni. Kmetje se zato večinoma usmerjajo v govedorejo, kar pa je vprašljivo, saj tudi tukaj nimamo izdelane neke natančne strategije. Kmetijske institucije sicer pomagajo kmetom, kako naj se usmerjajo in preusmerjajo, vendar je problem v razdrobljenosti zemlje in v majhnih kmetijah. Problem so tudi nerešeni lastninski odnosi, ki so posledica razlastitve po drugi svetovni vojni. Cisti kmetje
in polkmetje težko usmerjajo kmečko dejavnost tako, da bi bila donosna. Nekateri kmetje, ki so se usmerili v govedorejo, si pomagajo z dopolnilno dejavnostjo, npr. predelave doma zaklanih živali, kar se da dobro tržiti, če ima kmet svojo blagovno znamko.
Industrija, ki prinaša tudi probleme povezane z onesnaževanjem okolja, nima večje perspektive. Kljub velikim vlaganjem v čistilne naprave in v zmanjševanju komunalnih odpadkov, je obstoj velike industrije, kot sta Fenolit v Borovnici in IUV na Vrhniki vprašljiv. S presežki delovne sile nasta-jajajo tudi problemi zaposlovanja ljudi z nižjo izobrazbo. Izhod vidim predvsem v spodbujanju drobnega gospodarstva obrtniškega tipa, z nekaj deset zaposlenimi. Zaradi nespodbudne zakonodaje na področju drobnega gospodarstva, ki pravzaprav ne dovoli ustvariti nobenega dobička, nazaduje tudi ta.
Razvojne možnosti vidim tako predvsem v turizmu. Potrebna bo drugačna miselnost nas samih. Pogosto
se še vedno dogaja, da za avtobusom turistov ostanejo le smeti, ljudje pa se jezijo, ker od takega turizma nimajo nobenih koristi. Lju-biteljstvo se bo tudi na tem področju moralo umakniti organiziranemu delu, ki je potrebno za trženje turizma. Za profesionalno organizacijo pa je zopet potreben denar.
Nekateri projekti, v katere je občina že vlagala ali še vlaga sredstva, se ne znajo kvalitetno tržiti ali pa se izvajajo neki projekti, ki so projekti samo po sebi, o katerih je krasno slišati, od katerih pa občina nima finančnega efekta. Vrhnika potrebuje npr. turistični vodnik z odličnimi fotografijami in natančnimi opisi posameznih turističnih znamenitosti. Z njim bi Vrhniko lahko predstavili tako v domovini kot tudi na tujem.
S katero dediščino naj se Vrhnika po vašem mnenju predstavlja v Sloveniji in po svetu?
Zanesljivo so to vsa obeležja, ki so povezana s Cankarjem, ki pa jih mi sami premalo cenimo in jih ne znamo predstaviti obiskovalcem. Čeprav ob vsakem kulturnem dogodku na Vrhniki povzemamo kakšno lepo Cankarjevo misel, Cankar ne živi v naših srcih. Naslednja taka točka je reka Ljubljanica s svojimi iz-
viri. Ne smemo pozabiti tudi obeležij iz rimskih časov in številnih cerkva, še posebej cerkev sv. Trojice. Tehniški muzej v Bistri vsekakor zasluži pozornost in je dobro poznan, saj je ves grad v Bistri izredno lepo urejen.
Cankar je bil človek pokončne drže. Katere so tiste vrednote, ki so potrebne pri razvoju vrhniškega podeželja in ki so oblikovale tudi vas pri vašem delu?
To je pa zelo težko vprašanje! Moralno - etične vrednote so brez dvoma na prvem mestu, saj brez njih človek svojih notranjih kvalitet ne more posredovati drugim.
Kot strokovnjakinja se celo življenje ukvarjate s človekom in se obenem srečujete tudi s človekovim zdravjem, kije pomembno za ljudi tako na podeželju kot v mestih. Kako gledate na zdravstveno stanje ljudi in onesnaženost okolja v povezavi z razvojem vrhniške občine?
Brez dvoma je zdravje tista osnovna dobrina, do katere ima vsak pravico. Zdravo okolje na deželi pa vedno ne pogojuje tudi zdravih ljudi. Težko rečemo kakšne vse negativne posledice za človeka ima nek kemični gigant kot je npr. IUV že sedaj, ki pa se bodo pokazale šele v naslednjih letih. Brez dvoma pa je vpliv delovanja kemičnih sredstev na delavce, ki delajo v proizvodnji, negativen. Podobno je s kemično industrijo v Borovnici, kjer imajo opravka z organskimi topili, ki so škodljiva za dihala. Kemična industrija je vsekakor škodljiva za zdravje zaposlenih, pušča pa tudi od-
Dr. Helena Hren - Vencelj
padke, ki jih nimamo kam dati.
Kako gledate na povezovanje vrhniške občine s sosednjimi občinami v mikro-regijo (prvi koraki v tej smeri so narejeni že v okviru Našega časopisa) in kakšno vlogo pripisujete Vrhniki kot bodočemu lokalnemu središču, ki nastaja?
Veseli me, da se je Naš časopis razširil na širše vrhniško območje, na ta notranjsko - obljubljanski del. Veseli me tudi, da so ga ljudje zelo dobro sprejeli in vzeli za svojega. Njegovo vlogo vidim v osveščanju ljudi, da spadamo v neko mikroregijo, kot ste jo imenovali, in da se moramo v njej sami organizirati, da bomo čim boljše živeli. Po drugi strani pa sem vesela, da je borovniška občina na neboleč način shodila, daje ločitev od vrhniške občine potekala na dostojen način, čeprav še ni povsem zaključena. Pozitivno je tudi to, da se Horjulska dolina čuti bolj vpeto v območje pod Raskovcem kot pa v bivšo ljubljansko občino Vič-Rud-nik. Verjetno čutijo, da bo-
do lahko svoje potrebe lažje uresničili in več dosegli, če se bodo navezovali na Vrhniko, kot pa, če so nekakšen privesek Ljubljane, kjer bodo vedno obravnavani kot drugorazredni kraji. Mesto ima namreč drugačne probleme, kot jih ima podeželje.
Vi ste tudi članica vrhniškega občinskega sveta. Ali se v okviru občinskih svetov in na ravni županov kaže to sodelovanje poleg Našega časopisa tudi na drugih področjih kot so turizem, kmetijstvo in drugje?
Vem, da so se veliko dogovarjali prav na področju komunalnih odpadkov. Sodelujejo tudi na ravni predsednikov občinskih svetov in županov. Povezovanje podeželja je pomembno zaradi ošveščanja ljudi o pomembnosti podeželskega prostora. V prejšnji državi je bilo to urejeno vse prevečkrat centralistično in podeželje je bilo zapostavljeno. Povezovanje v regijo je nova smer razvoja in to povezovanje med občinami je. zelo pozitivno. Marsikateri problemi se obravnavajo z različnih plati, nabirajo se izkušnje in ker imamo pri nas imenitnega župana, so te vezi z drugimi župani še toliko zglednejše.
Ob koncu najinega pogovora lahko zaključiva z željo, da bi prebivalci vrhniške in sosednjih občin znali in zmogli najti pravo mero sodelovanja za boljše sobivanje.
Zahvaljujem se vam za pogovor in vam želim še veliko uspeha v nadaljnjem življenju.
Pogovarjal seje Štefan Skle-dar
Krvodajalci pred avtobusom
Krvodajalska proslava
Pred dobrimi 40 leti, ko seje začelo uveljavljati prostovoljno krvodajalstvo, so tudi občani Vrhnike zgledno, v dokaj velikem številu pristopili k tej humani dejavnosti. Prav je, da imajo ti ljudje, kateri mnogokrat nesebično žrtvujejo življenjsko tekočino, tudi svoj praznik. Zaradi premnogih drugih obveznosti v zadnjih letih Območni organizaciji Rdečega križa več let ni uspelo pripraviti proslave, s katero bi obeležili dan krvodajalcev. Končno je v tem letu uspelo organizirati proslavo, in to ravno 4. junija, ko se krvodajalcev skromno spomnijo tudi razna občila. Udeležence proslave je poleg predsednice 00 RK gospe Marinke Furlan pozdravil tudi župan gospod Vinko Tomšič in predstavnik republiškega odbora RK Jure Gartner. Doktor, gospod Cukjati, je v svojem govoru slikovito opisal krvodajal-čevo vlogo v ohranjanju zdravja in življenja.
Plakete in diplome so bile pripravljene za 499 krvodajal-cev- Tistim, ki so več kot 40-krat darovali kri, seje 00 RK poleg javno podeljenih priznanj oddolžila s skromnim darilom. Srečanja se je udeležil tudi krvodajalski rekorder Marjan Pecan iz Dragomerja (kri je daro-
validov Vrhnika in plesna skupina plesne šole Bolero. Ob zaključku so bili vsi prisotni povabljeni na prijeten klepet in zakusko.
Območna organizacija Rdečega križa Vrhnika se v imenu krvodajalcev zahvaljuje gospodu Jelku Orlu — glavnemu sponzorju proslave, istočasno zahvala cvetličarni Karmen, Osnovni šoli Ivan Cankar, napo-vedovaki ga. Mojci Sega in gostišču Marinčič za nudcnc usluge-
OO RK VRHNIKA
Priznanje je prejel tretji krvodajalec Slovenije Marjan Pečan.
Nikoli sam
Rdeči križ Slovenije je v letošnjem letu sprejel enotni nacionalni program zbiranja sredstev. Kljub javnim pooblastilom in nalogam, kijih Rdeči križ Slovenije opravlja skladno z Zenev-skimf konvencijami, katerih podpisnica je tudi država Slovenija. Država namreč ne zagotavlja dovolj potrebnih sredstev za izavjanje programov Rdečega križa. Poleg tega je Rdeči križ Slovenije pri Mednarodni federaciji društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca letos prvič uvrščen med donatorje in ne med prejemnike humanitarne pomoči.
Navedena dejstva zavezujejo Rdeči križ. Slovenije, da z vso odgovornostjo zagotovi vse potrebne pogoje za izvajanje svojega temeljnega poslanstva, to je pomoč ljudem v stiski in uresničevanje mednarodnega humanitarnega prava.
Vsako gospodinjstvo v Sloveniji je že ali pa bo še prejelo prošnjo s položnico pod sloganom NIKOLI SAM. Sredstva se tako zbirajo na enotnem računu RKS ter se bodo nato razporedila v 58 00 RK, namenjena programom, ki se izvajajo v tistih okoljih, v katerih darovalci živijo — tudi na Vrhniki.
Zato OO RK prosi vse Vrhničane in Vrhničanke ter podjetja, da akcijo podprejo in s tem prispevajo k opravljanju humanitarnega poslanstva.
OO RK VRHNIKA
val 226-krat), ki je po številu odvzemov krvi 3. v Sloveniji. Tehnično in časovno je bilo nemogoče javno podeliti priznanja tudi krvodajalcem z manjšim številom odvzemov. Zanje so se podeljevala priznanja po končani proslavi. Kdor ga ni uspel dobiti, ga lahko dvigne v pisarni RK, Poštna 7B, ali na prvi naslednji krvodajalski akciji 28. in 29. novembra 1996.
Prireditev sta kulturno popestrila pevski zbor Društva in-
Nov način
zaščite
sadik
Gozdarji smo v zadnjih letih začeli opuščati umetno obnovo gozdov s smreko. Sadike smreke se vse pogosteje nadomešča z našim rastičem bolj prilagojenimi vrstami. To so predvsem listavci. Bukev, javor, jesen, lipa, češnja in pa hrast so drevesne vrste, ki jih poleg smreke najpogosteje sadimo v naših gozdovih.
Sadike smreke smo po sadnji vsako jesen zaščitili pred zimskim objedanjem divjadi z posebnimi premazi. Zaščitno sredstvo je bilo učinkovito, pa tudi delo je potekalo hitro.
Pri sadikah listavcev pa smo se pričeli srečevati z povsem novim problemom. Za razliko od smreke, kjer divjad preko poletja ni povzročala poškodb, so pri nekaterih vrstah listavcev, te poškodbe že preko poletja tako močne, da sadike niti ne prežive do jeseni. Zato je potrebno te sadike dodatno zaščititi. Zaščitno smo v takih primerih opravili s posebni plastični tulci. Ti preprečujejo divjadi, da bi objedla ali obdrgnila sadiko. Ker pa plastična masa v notranjost tulca prepušča svetlobo , se sadika v njegovi notranjosti
lahko normalno razvija. S tulci običajno zaščitimo le sadike ja- [ vorja, ki jih divjad najmočneje prizadene.
Je pa taka zaščita draga in zamudna. Plastični tulec namreč stane toliko kot štiri sadike javorja. Prav tako je zelo zamudna tudi montaža. Priprava ustreznega kola, zabijanje kola v običajno kamnita tla ter namestitev tulca so kar trikrat bolj zamudni kot pa sama sadnja sadike. Zato nad tem delom ni nihče preveč navdušen. Niti država, ki mora plačati drage tulce, niti lastniki gozdov, ki porabijo za zaščito posajenih sadik veliko dragocenega časa.
Janko Vidmar Zavod za gozdove
Pozdravila sta nas morje in sonce
Nedeljsko jut roje naznanjalo lep dan, sonce seje že kar dodo- j bra dvignilo iz jutranjih meglic in s svojo toplino objelo vso prostranost in našo družbo krvodajalcev, ki smo le še čakali, kdaj se iz jutranje vrhniške dremavosti odpeljemo proti morju. Na avtobusu so poskrbeli za humor vodja Janez, in potniki. Smeh in sreča sta napolnila obraze, dospeli smo v Izolo in izstopili vsak s svojo »morsko malho«: s fotoaparatom, kopalkami in brisačo. Tako oprtani smo se sprehodili ob Izolski luki, še na skodelico kave in tu in tam na »takratnega« za ko-rajžo in boljše počutje. Morje je bilo mirno, sonce toplo, ko smo
se odpravili do barkače Zlato-perke, do nedavnega še ribiške ladje iz flote Delamarisovih ladij, danes pa je ribiško mrežo po državnih spremembah zamenjala za prevoz skupin ljudi oziroma turistov in si tako služi de-narce za svoje preživetje.
Zabrneli so motorji, Zlato-perka je komaj slišno rezala morsko gladino in se usmerla proti Kopru. Kljub temu da je morje mokro, smo hitro ugotovili, daje nekaj bolj sladkega od morja v hladilni skrinji ter da je na Zlatoperki nekaj kar oddaja mamljive arome. Kuhar kot član posadke, lahko tudi kot barman, nas je postregel s sveže praženimi sardelami. Nikomur ni bilo treba gledati pod prste, kdo jih bo več pojedel. Bilo jih je dovolj za vse, še celo za tiste, ki niso bili potniki na ladji, za jato sivih galebov, ki so z vreščanjem spremljali našo barkačo. Bilo jih je zanimivo opazovati, kakšne burke uganjajo. Tako so minevale minute in ure, Zlato-perka je od Kopra zaplula do portoroškega zaliva in se pred Pacugom počasi zaustavila. S skokom smo se pognali v tople morske globine. Sam sem zaplaval od barkače nekaj sto metrov proti obali in nazaj. Kopel, morje in sonce je bilo enkratno. Ko smo bili vsi ponovno na krovu, je Zlatoperka odplula v svojo matično luko Izolo. Vmes je potekal še pogovor s kapitanom o tem, kakšno je bilo njihovo življenje še do nedavnega in kaj jih čaka v prihodnosti. Čutiti je bilo zgrenjenost, kajti to kljub vsemu ni več tisto ribiško delo, meje so naredile svoje in zdesetkale slovenske morske ribiče.
Se nekaj zanimivega je vseboval program: ogled rastlinjaka kaktusov v Sečovljah. Mnogi so ravno tam dobili potrditev, kaj je tašča, ko so videli ogromni kaktus, imenovan taščin stol. Mnogi so tudi komaj čakali na bolj žlahten stol, saj je bilo v rastlinjaku res vroče. Ponovno smo se vkrcali v avtobus in se odpeljali proti domu. Tudi nazaj grede humorja ni manjkalo in vsi smo ugotovili, da je bil izlet dobro pripravljen in da ga še kdaj ponovimo, so bile naše želje, ko je avtobus že prispel na Vrhniko. Zadnja postaja je bil Močilnik, kjer nas je prijazen gostitelj povabil na kozarec pijače. Pa še drugič, kmalu vsi upajmo! Se enkrat hvala odboru Rdečega križa.
Marjan Pečan
Krematorij, ki gaje poveljstvo taborišča pod Ljubeljem uporabljalo za internirance, ki so umrli v tem taborišču.
Bilo je zanimivo in prijetno
Z območno organizacijo ZB NOB Vrhnika smo se 25. maja odpravili po slovenski Koroški. Obiskali smo slovenjegraški muzej in razstavo domače in umetne obrti, ki je bila ta čas v Slovenj Gradcu.
Na poti v Pavčkove bolnišnice pod Malo Kopo smo si ogledali zanimivo urejeno arheološko zbirko v cerkvi sv. Jurija. Po ogledu Pavčkovih bolnišnic smo se odpeljali v Dravograd in si v občinski hiši ogledali prostore gestapovskih zaporov. V teh ječah je umrlo zaradi mučenja nad 300 Slovencev. Z nami je bil ves čas kustos slovenje-graškega muzeja gospod Kos in nam poleg ostalih zanimivosti razložil tudi potek pravde Libe-ličanov za odcepitev od Avstrije, kamor so bili krivično priključeni po plebiscitu. Ob libe-liški cerkvi — od koder smo gledali v sosednjo deželo — smo si ogledali tudi zanimivo kostnico, ki je ena redkih na slovenskih tleh.
Pred kosilom smo obiskali tudi Poljano. Kraj, kjer je bila zadnja bitka II. svetovne vojne. Po izdatnem kosilu smo se peljali še v Kotlje in si ogledali Prežihovino.
8. junija smo se udeležili spominske svečanosti pod Ljubeljem, kjer je bilo od 1943. leta taborišče — podružnica zlo-
glasnega Mauthausna. Skupaj s preživelimi taboriščniki smo počastili spomin na vse, ki so trpeli in umirali v italijanskih in nemških taboriščih. Te svečanosti so se poleg Slovencev udeležili tudi preživeli taboriščniki iz Francije, ki jih je vodil francoski general, vodja odbora taboriščnikov Francije. Navzoče je pozdravil z daljšim nagovorom ter se zahvalil organizaciji OF v Tržiču in slovenskim partizanom za pomoč. Udeležence je pozdravil tudi predsednik avstrijskih sindikatov in tržiški župan.
Popoldne smo si ogleeali Čebelarski muzej in spominsko sobo Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Ta muzej ni znan samo doma, ampak seje njegov sloves razširil daleč čez slovenske meje.
Poletje bomo preživeli vsak po svoje.
21. septembra si bomo ogledali JE Krško in Muzej pregnancev in internirancev v Brestanici, pa še kakšno zanimivost, ki naj ostane skrivnost. 19. in 20. oktobra nameravamo obiskati Rab — taborišče Kam-por in se pokloniti žrtvam fašističnega nasilja.
Vabimo vse občane, ki si želijo z nami v te kraje, da se prijavijo do 29. avgusta. Za Rab po-
Plošča na zidu barake. Napis v slovenščini in francoščini:
Mrtvi ne spe. Kako naj tisočev imena nosi Tega pomnika skromna površina? Postoj, popotnik, spomni se zločina, molitve druge te nihče ne prosi.
Mostee '96- Festival ZLSD
V soboto, 22. junija, je ZLSD (Združena lista) ponovno organizirala že tradicionalno srečanje članov in članic ter simpati-zerjev ZLSD v Mostecu.
Letošnji program je bil v marsičem drugačen od prejšnjih. Večje bilo sproščenosti in zato možnosti za individualne nastope. Iz protokolarnih okvirjev smo izstopili tako kot iz koalicije. Ljudem smo želeli dati razvedrilo, smeh in jih odvrniti od njihovih vsakodnevnih skrbi. In zato so bile možnosti, pa ne le to, te možnosti so dobile svojega pokrovitelja, humor. Izvedli smo Partizanske kara-oke in borbena pesem je dobila še na večji veljavi in podpori, kot če bi jo peli profesionalni pevci. Razni ilustratorji so delali portrete oseb, politikov in poslancev, smeha pri tem ni manjkalo. Prav tako ni manjkalo smeha in ugibanj, kakšno testo je pravo za palačinke in za kaj nekomu uspejo, drugim pa ne, čeravno smo jih delali vsi na istih jeklenkah in istih ponvah. Tudi politični kabaret, ki so ga vodili članice in člani mladega foruma v Titovih pionirskih kapicah in rutkah, je izzval mnogo smeha, kije segal mnogim na srca. Dokazali so se tudi ta močni, ki so vlekli vrvi, pa ta mokri, ki so dvigovali premočne šotorske strehe in ta hitri, ki so kljub dežju stregli. Tudi tisti najmlajši so imeli kaj početi, eni
so risali v zanje pripravljenem vrtcu, drugi pa so veselo poplesavali ob zvokih ansambla 12. nasprotje. Tudi srečelov kot vedno ni izostal in dobitki so bili kar solidni, le premalo je bilo vsega. Denarja, sponzorjev in darovalcev je vsak dan manj in se tudi tukaj kaže znana slovenska realnost, obljube brez konca. Navkljub slabemu vremenu je Mostec ponovno povabil nekaj tisoč ljudi, obenem pa potrdil, da v ljudeh še živi vera v demokracijo, solidarnost in poštenost, vera v ljudi, do človeka in ZLSD.
Marjan Pečan
PREJELI SMO
Beta j nova v oblakih prahu
trebujemo veljavno potno listino.
Prijave sprejemamo v naši pisarni: Cankarjev trg 8 ob sredah dopoldne od 9. do 11. ure in v sredo ter četrtek popoldne od 16. do 18. ure.
Inforamcije in prijave so možne tudi po telefonu št. 752-001. Območni odbor ZB NOB Vrhnika
Kultumo-priteditveni ceniet In okrepčevalnica
Na koncu Betajnove, kjer se konča asfalt se začne makadamska cesta. V suhem vremenu se dvigajo oblaki prahu prav do polovice Betajnove. Takrat, ko smo zbirali denar za asfalt, smo ga dale tudi tiste družine in celi Storžev grič, da bi imeli asfalt do tankovske ceste. Zakaj do tega ni prišlo, pa vejo samo tisti, ki so bili v odboru za asfaltiranje ceste.
Ko je bil asfalt položen, je bilo rečeno, da ni dosti prometa, kar ga mogoče tudi ni bilo. Sedaj po toliko letih pa seje pokazalo drugače, tankovska cesta je odprta za ves promet proti Stari Vrhniki in proti Logatcu, zadnje čase pa se je odprl promet tudi proti Staremu malnu. Skozi naselje vozijo avtomobili in mopedi več kot 60 km na uro, nekateri še več. Ko pride pa na tankovsko cesto, pa pokaže svojo šofersko kulturo z železnim konjičkom, da se zakadi polovica Betajnove, potem pa nadaljuje pot proti svojemu cilju.
Mislim, da bi se odbor še enkrat zbral in naredil akcijo za pobiranje denarja za asfalt do tankovske ceste.
Prizadeti krajani Betajnove
s.
Otvoritev sejma na Stari cesti je popestrila vrhniška godba
Argonavtski sejem v dežju
Popol.iansko sonce je le za hip obdarilo Argonavtski sejem
Vsi dobitniki »Blagajan« so z veseljem sprejeli zaslužena priznanja.
»Sejem bil je živ«, bi lahko z radostjo komentirali, če bi bilo vreme naklonjeno organizatorjem in prodajalcem na številnih pripravljenih stojnicah. Tako pa sta bila dobro namočena ves trud in zagnanost turističnih delavcev vrhniškega Turističnega društva »Blagajana«, in bo to najbrž plenjalo prihodnje leto, saj še ni konec vseh dni.
Prav zaradi slabega vremena je bilo precej prireditev odpovedanih, le nekaj pa izpeljanih. V soboto, 22. junija je še kazalo, da bo vreme zdržalo. Predsednik turističnega društva Tomaž Grom je sejem odprl. Prome-riadni koncert po Stari cesti in pred galerijo Medeja, kjer je bil postavljen oder, je izvedla vrhniška godba. Folklorna skupina Ligojna pa je izvedla nekaj slovenskih plesov. Povezovalka programa Mirjam Suhadolnik je v zbrani besedi predstavila AR-GONAVTE, ki so pred davnimi, davnimi časi potovali skozi Vrhniko. Po tej pripovedi je Turistično društvo Vrhnika poimenovalo tudi sejem.
Na koncu otvoritve sejma pa je Tomaž Grom prebral brzojavko, ki jo je poslala županja mesta ARGOS iz Grčije, ki se glasi:
»Argonavtskemu sejmu!
Spoštovani Vrhničani - stop!
Mi, županja mesta Argos z vami pobratenega, ki slovi daleč naokrog po neponovljivi demokraciji - stop
Leta 98 pred našim štetjem, smo bili častni gostje - stop vaše občine in vam zato, skupaj z vsemi živečimi, petnajstimi prebivalci in s svojim lepim, zvestim in boginji Heripriljubljenim možem An t i m e d o m , pošilja-mo pozdrave in lepe želje za prihodnost - stop
Post seriptum!
Pa lepo pozdravite vašega zares prijaznega župana in mater županjo in vsi skupaj močno pihajte v tisto nesrečno, nazaj obrnjeno jadro, da vam ho dobro tako v vsakdanjem življenju, kot tudi ob dnevih, kot je današnji! -stop.
Vaša vdana županja mesta Ar-
gos in ljubljenka boga Dioniza Ksanteja«
No, malo za šalo, malo zares, o pobudi za pobratenje z mestom ARGOS, ki v resnici obstaja, bi bilo dobro razmisliti.
V sobotnem popoldnevu pa je le za kratek čas posijalo sonce, kar je šlo organizatorjem na roke, da so lahko podelili priznanja »Blagajana« tistim lastnikom hiš, ki so urejene, z lepimi vrtovi in okolico, obdane s cvetjem in sploh lepe, kar naj bi polepšalo Vrhniko in njeno okolico. Kot vemo, je akcija ocenjevanja potekala preko meseca maja in polovice junija. Ocenjevanje že tretje leto zapored vodi Turistično društvo Vrhnika, ki ima posebno komisijo za ocenjevanje. Komisija je delo opravila in predlagala 10 priznanj.
Priznanja je podelil predsednik Turističnega društva Tomaž Grom in članica komisije Marija Velkavrh. Priznanja pa so prejeli:
Stanka in Adolf Kobal, Bctaj-nova 48, Vrhnika
Ivana Trnavčevič, Dobovični-kova 94, Vrhnika
Irena Despotovič, Tržaška e.
Stanka in Adolf Kobal, Betajnova 48, Vrhnika
Franc Tršar, Gabrče 9, Vrhnika
Obrazložitev komisije
Komisija za lepše okolje pri Turističnem društvu Vrhnika si je tudi letos zadala nalogo, da poišče in oceni nekaj najbolj urejenih stanovanjskih objektov v naši občini. Člani komisije priznavajo, da je bila naloga težka, saj je iz leta v leto okolica vrhniških hiš lepša.
Pri letošnjem ocenjevanju so bili pozorni do hiš, ki so bile pred kratkim vseljene, pa so stanovalci takoj poskrbeli tudi za urejanje vrtov, sadovnjakov, trat in balkonov ter starejših objektov, kjer domači že dolgo vlagajo ve-
liko ljubezni in dela v zunanjost hiš. Priznanja naj jim bodo vzpodbuda za dokončanje nekaterih detajlov in za to, da s skrbjo za vrtove in balkone ne bi prenehali.
Ponovno naj povemo, da nas s turističnega vidika veseli, da občani s povečano skrbjo za urejanje okolice hiš in blokov pripomorejo, da gostje naš kraj radi in večkrat obiščejo.
Komisija bo nadaljevala z delom vse leto, poseben poudarek pa bo pri spremljanju objektov ob Tržaški cesti od Lukovice do Vrhnike, saj prav ta cesta še vedno pripelje do našega kraja največ turistov, zato se bomo vsi potrudili, da bi bila ogledalo naše urejenosti in hkrati vabilo za postanek.
45, Vrhnika
Franc Tršar, Gabrče 9, Vrhnika
Erna Srdič, Voljčeva 23, Vrhnika
Petra in Jože Molk, Hrib 9, Vrhnika
Barbara in Borut Drašler, Kotnikova 7 a, Vrhnika
Katarina in Arif Bašič, Sinja Gorica 109.
Mira in Drago Bukovec, Gril-cev grič 3, Vrhnika
Nuška in Stane Pišek, Velika Ligojna 35 b, Vrhnika
Ze kmalu po podelitvi priznanj pa je zopet pričelo deževati, kar je pregnalo še tiste najbolj vzdržljive stojničarje.
V nedeljo 23. junija pa je cel dan po malem padalo, tako da so na stojnicah prodajali le najbolj pogumni. Vendar pa je bil izkupiček najbrž bolj pičel.
Vsa pohvala pa gre prav gotovo članom ožjega odbora Turističnega društva Vrhnika, ki so po svojih močeh vse pripravili, da bi Argonavtski sejem v celovitosti uspel. Vendar se preko slabega vremena ne da nič narediti.
S.S.
CANKARJEV LAZ SPET OŽIVEL - Na prvi poletni dan 21. junija se | je na Cankarjevem lazu nedaleč od Svete Trojice zbralo precej ljubiteljev Cankarja in Cankarjeve knjižnice. Ta je pripravila zanimivo srečanje v lazu, ki sta ga popestrila dramski igralec Pavle Ravnohrib in pevka Alenka P in t arič, Na koncu prijetnega Cankarjevega recitala In pesmi Alenke Pintarič so teknile slastne češnje ter štrukeljci in različni kruhki vrhniške pekarne.
Kdo so sploh bili Argonavti
To so bili prvi turisti in popotniki, ki so iz Grčije in male Azije prišli na obisk v vrhniško občino. Njihov vodja JAZON jih je z ladjo ARGO pripeljal na prijeten izlet proti Črnemu morju do Kolhide, kjer naj bi vzeli zlato runo, ki ga je čuval ognjeni zmaj. Ker so to runo poznali po vsem takratnem svetu, se je o njem mnogo pripovedovalo tudi v Grčiji, ki si ga je zaželela dobiti v posest. Jazon je zbral najslavnejše može in junake in pod vodstvom boginje Atene zgradil prekrasno ladjo na 50 vesel, iz lesa, ki v morju ni mogel strohneti. Ladja je bila okrašena z rezbarijami, vendar tako lahka, da so jo junaki mogli nositi na ramah dvanajst dni hoda.
Najprej so pristali na otoku Lemnu, kjer so pred kratkim ženske pobile vse može in prevzele popolno oblast. Nato so prišli na otok Kizikos, kije bil naseljen z velikani, ki so imeli po 6 rok. Potovali so mimo mnogih dežel in jih precej tudi obiskali, nazadnje pa prišli do Kolhide, kjer je živela kraljeva hči Medeja. Ta seje na prvi pogled zaljubila v kapitana Jazona in mu s čarobnim napojem pomagala, da je premagal zmaja in mu ukradel zlato runo... Argonavti so z njim in z Medejo zapustili otok in se odpravili proti domu. Na povratku so se ustavili tudi na Vrhniki in skoznjo seje zaradi pomanjkanja vode vila kolona junakov, ki so na ramah tovorih ladje vse do morja.
V spomin na ta dogodek so Vrhničani v svoj grb narisali ladjo, ki s sicer nazaj, obrnjenim jadrom veselo pluje naprej, novim legendam naproti.
In kaj se je zgodilo z Ja-, zonom? Med plovbo si je premislil in si za nevesto, kot je to precej v navadi, izbral drugo mladenko, razočarana Medeja jo je zastrupila in se s pomočjo čarovnije rešila na vozu, ki so ga junaki odpeljali v nebo. Jazon morilke ni uspel kaznovati za storjeni zločin, zato seje zaradi slabe vesti pred pragom svoje hiše vrgel na meč in umrl.
Tako legenda.
Vrli Vrhničani so mnogo let kasneje spet združili in povezali Medejo in Jazona s Staro cesto, od zlatega runa pa ju loči semafor na Novi cesti. Katja Qbiak
Ivana Trnavčevič, Dobovičnikova 94, Vrhnika
Erna Srdič, Voljčeva 23, Vrhnika
Barbara in Borut Drašler, Kotnikova 7 a, Vrhnika      Mira in Drago Bukovec, Grilcev grič 3, Vrhnika
Irena Despotovič, Tržaška c. 45, Vrhnika
Petra in Jože Molk, Hrib 9, Vrhnika
Katarina in Arif Bašič, Sinja Gorica 109.
Nuška in Stane Pišek, Velika Ligojna 35 b, Vrhnika
Zbrani pred lipo samostojnosti
V ponedeljek, 24. junija, na predvečer slovenskega dneva državnosti, je bila v športnem parku na Vrhniki pri lipi »samostojnosti« spominska slovesnost ob peti obletnici razglasitve samostojne Slovenije. Lipa je bila posajena 26. junija, dan po razglasitvi samostojne Slovenije v tedanji slovenski skupščini. Že naslednje jutro, 27. junija pa nas je prebudilo hrumenje tankov vojske JLA iz vrhniške kasarne, ki so na vsak način hoteli preprečiti našo enotno odločitev, da hočemo biti samostojni v lastni državi. S tem dejanjem pa se je tudi »uradno« pričela 10-dnevna vojna za samostojno Slovenijo.
Slavnost so napovedali vrhniški godbeniki, ki so izvedli promenadni koncert. Ob igranju himne pa so vrhniški športniki na drog, zraven lipe, dvignili našo slovensko zastavo. Edini prapor, in to vrhniških vojnih veteranov, pa se je poklonil spominu na tiste dogodke izpred petih let.
Slavnostni govornik je bil Jože Molk, poveljnik območne teritorialne obrambe Logatec -Vrhnika, ki je to težko dolžnost opravljal tudi v času naše osamosvojitve pred petimi leti. Naj navedemo del njegovega govora:
»Samostojnost smo pred petimi leti na Vrhniki proslavili tukaj in tej mladi lipi - simbolu samostojnosti namenili vrhniško zemljo za utrditev svojega
razraščanja. Lipa spremlja Slovenca kot zvesti pes svojega gospodarja. Mar ni skoraj na vsakem dvorišču slovenske kmetije? Tako kot zna Slovenec strniti vrste, ko je ogrožen, tako zna tudi lipa tam pa tam postaviti mogočen drevored. Mar ni Martin Krpan s pomočjo mehkega lesa te zveste lipe premagal Brdavsa? Nekaj te simbolike je bilo tudi v rojevanju Slovenca v tej osamosvojitveni vojni.«
Nato je sledil recital Vrhniča-na Jožeta Rodeta, v izvedbi mladih članov gledališke skupine Mladinskega centra Vrhnika: Tine, Talie, Grega in Vita. V zanimivem recitalu so se prepletali pesmi in prozni odlomki iz del slovenskih pisateljev, politikov in novinarjev, ki so v različnih obdobjih pripovedovali in razmišljali o naši slovenski samostojnosti.
Ob tej lepi prireditvi pa ne moremo mimo tega, da je bilo pred petimi leti pri sajenju lipe »samostojnosti« zbranih skoraj tričetrt Vrhničanov, po petih letih pa še desetina ne. Če ne bi prišli veterani vojne za Slovenijo ter nekaj obrtnikov, ki so prišli z razstave obrti, bi proslava minila skoraj brez udeležencev. Kaj naj to pomeni, pa naj se vsak sam vpraša! Mislim pa, da nismo pozabili na dogodke pred petimi leti in da se bomo nekateri kar radi vračali v športni park k lipi vsaj enkrat letno, ob podobnih prireditvah.
S.S.
Prisega vojakov v 530. učnem centru
6. OBLETNICA PIZZERIJE BOTER
Tereza Kesovija razgrela poslušalce v šotoru
Franc Pišek, lastnik Pizzerije Boter, že šest let uspešno vodi svoj lokal na Tržaški cesti na Vrhniki, v neposredni bližini športnih objektov. S športom, kulturo in zabavo je tudi nenehno povezan in je soorganizator Številnih vrhniških prireditev. Na Vrhniki je postal res zelo priljubljen, saj se je vklopil v vsakdanje življenje Vrhničanov, čeprav izvira iz horjulske doline. Letos je praznoval že 6. obletnico delovanja Pizzerije, kije bila tudi prvi gostinski lokal na Vrhniki, ki je pekel različne piz-ze v lastni peči.
Za letošnji jubilej je v športnem parku postavil velik zabaviščni šotor, ter vse prireditve izpeljal v njem. Največja želja mu je bila, že dolga leta prej, da bi gostovala dama zabavne glasbe Tereza Kesovija. Letos se mu Je želja izpolnila in v soboto, 22. Junija je v šotoru gostovala Tereza Kesovija. Ob ansamblu Mesečniki in naši pevki Andreji Camcrnik, je Tereza naredila Pravo »štimungo«. Nepretrgoma je več kot eno uro in pol zabavala in pela pred številnimi 8'edalci v polnem šotoru. S svojo neposrednostjo in njenimi znanimi pesmimi je ogrela vse Prisotne ter zadovoljila tudi 'astnika Botra Francija Piska, ki ji je ob koncu izročil velik šo-
pek rož.
Prav tako pa je bil Franci Pišek sponzor dveh že tradicionalnih športnih prireditev. Teniškega turnirja za pokal Boter so se udeležili vsi najboljši teni-sači Vrhnike. Na 12 ur košarke pa so sodelovali skoraj vsi najboljši košarkarji Logatca, Vrhnike in Borovnice. Gotovo pa je, da vsi ti športniki radi pridejo igrati tenis - košarko, da se nekako zahvalijo Pizzeriji Boter, tudi vsem prijaznim zaposlenim za mnoge lepe skupne trenutke.
V enem od najboljših učnih centrov slovenske vojske na Vrhniki je bila v petek, 14. junija slovesna prisega mladih vojakov. 530. učni center je tako ta dan sprejel številne goste, predvsem pa starše, prijatelje, žene ter dekleta mladih vojakov.
Svečanemu postroju mladih vojakov je spregovoril glavni inšpektor za obrambo slovenske vojske Anton Šoštarič ter med drugim poudaril: »Za vas vojaki, ki boste danes prisegli, bo usposabljanje v 530. učnem centru nova življenjska izkušnja, za vaše starše, sorodnike in prijatelje pa zadovoljstvo, da se usposabljate v pogojih, ki so na nivoju standarda sodobnih armad. Vi vojaki, ki danes prisegate se ena izmed zadnjih generacij, ki bo služila vojaški rok, oziroma se usposabljala v dveh fazah. Vaši nasledniki se bodo usposabljali na podlagi enovitih programov usposabljanja, kar bo prispevalo k racionalizaciji, učinkovitosti usposabljanja in višji stopnji usposobljenosti, kar predstavlja pomemben korak v preoblikovanju Terito-
rialne obrambe v Slovensko vojsko.
Spoštovani vojaki, vojaški rok, ki ga služite je po času služenja eden izmed najkrajših. Dolžnosti, za katere se usposabljate in bojna tehnika s katero boste upravljali so zahteven proces in nepogrešljivi sistem vodenja in poveljevanja. Programi usposabljanja in tehnična sredstva, na katerih se usposabljate naj vam bodo izziv in motiv. Prepričan sem, da vam bo življenje in delo v 530. učnem centru na Vrhniki prijetno in zanimivo.«
V imenu občanov Vrhnike pa je vojakom k svečani prisegi čestital župan Vinko Tomšič.
Za kratek kulturni program je poskrbel oktet Raskovec.
Na koncu pa je vse prisotne pozdravil tudi poveljnik učnega centra Peter Palčič, kije vse povabil na ogled učnega centra, bivalnih in učnih prostorov vojakov.
Mladi vojaki sedaj že pravi vojaki, so nato odšli na prvi prosti vikend na svoje domove.
S. S.
Pogled na svečan postroj vojakov in vseh obiskovalcev
Pri podpisovanju prisege smo ujeli tudi vojaka z Vrhnike
Spored vrhniškega
kina v juliju in avgustu 1996:
14. 7., nedelja, ob 20.30: ZADNJI SPREHOD — amer. drama
DEAD MEN WALKING — Režija: Tim ROBBINS V gl. vi.: Susan SARANDON, Sean PENN, Robert PROSKY
Mesečniki z Andrejo Čamernik, Terczo Kesovijo in Francijem Piskom
21. 7., nedelja, ob 20.30:
ORANGUTAN V HOTELU — amer. komedija
DUNSTON CHECKS IN — Režija: Ken KWAPIS
V gl. vi.: Sam (orangutan), Jason ALEXANDER, Fayc DUNAWAY
28. 7., nedelja, ob 20.30: MESEČINA IN VALENTINO — amer. kom.
MOONLIGHT & VALENTINO — Režija: David ANSPAUGH
V gl. vi.: Whoopi GOLDBERG, Gwincth PALTROW, Elisabeth PERKINS, Kathleen TURNER, Bon JOVI
4. 8., nedelja, ob 20.30:
POSNEMOVALEC — amer. triler COPYCAT — Režija: Jon AMIEL Vgl. vl.: Sigurney WEAVER, Holly HUNTER, Dermot MULRONEY
11. 8., nedelja, ob 20.30:
SKRIVNOST JEZERA LOCH NESS — amer. kom. LOCH NESS — Režija: John HENDERSON
V gl. vl.: Ted DANSON, Joely RICHARDSON, Ian HOLM
18. 8., nedelja, ob 20.30:
OČE MOJE NEVESTE 2 — amer. kom.
FATHER OF [TIE BRIDE — Režija: Charles SHYER
V gl. vl.: Steve MARTIN, Diane KEATON, Martin SHORT
Vsi dobitniki priznanj II. stopnje Zveze čebelarjev Slovenije
90 LET ČEBELARSKE DRUŽINE
Pri ribiškem domu zbrani vsi čebelarji
Tako kot vrejo čebele v panju, tako je vrvelo sončno nedeljo 16. junija v Ribiškem domu na Vrhniki. Vendar pa ne od čebel, ampak od ljubiteljev čebel, od čebelarjev vseh starosti čebelarske družine Vrhnika. Na ta dan so slavili 90. letnico delovanja svoje stanovske družine.
Slavnostno obletnico so tako počastili številni gostje in prijatelji Čebelarske družine Vrhnika. Za zanimiv in lep kulturni program so poskrbeli mladi plesalci folklore iz Drenovega Griča in Bevk, pod vodstvom Ton-ke Žvab ter mladi recitatorji osnovne šole Ivan Cankar pod vodstvom Sonje Caruso. Tako da so bile čebelice vidne kot plesalke in še povedale so nekaj svojih zgodbic.
Vse prisotne je pozdravil in 90-letno pot vrhniških čebelarjev opisal predsednik družine Slavko Keršmanc. Iz njegovega poročila je razvidno, da je bila družina ustanovljena daljnega leta 1906 (11. februar). Na ta dan so se zbrali tedanji čebelarji v gostilni »Pri Podlipčanu« poleg mostu čez Ljubljanico, kjer je tajnik takratnega Slovenskega čebelarskega društva A. Bukovec vsem navzočim razložil in pokazal, kako naj bi vi bodoče čebelarili v panjin s prenovljenim satjem. Nato pa so vsi navdušeno ustanovili Čebelarsko podružnico Vrhnika Čebelarskega društva iz. Ljubljane. Takoj je članarino plačalo 26 ljubiteljev čebel, prvi predsednik pa je postal Franc Furlan iz. Verda, Pri njem so se nato zbirali več let ter se seznanjali z vsemi novostmi pri vzreji čebel. V začetnih letih in nato naprej sta bila najbolj delavna brata Tone in Franc Markelj, ki sta izdelovala satni-ce za znane »AZ« panje. Ta panj je tudi postal slovenski nacionalni panj, ki seje po vojni razširil sirom bivše Jugoslavije in celo prek meja.
Vendar pa so različni časi in obdobja ter tudi bolezni čebel večkrat sjabile delo čebelarske družine. Šele nekaj let po 2. svetovni vojni se je članstvo povečalo in s tem tudi dejavnost čebelarske družine Vrhnika. Začeli so skrbeti za podmladek družine in leta 1960 ustanovili na takratni osnovni šoli Janeza Mraka čebelarski krožek. Dolga leta so ga uspešno vodili Matija Grom, Andrej Caserman, Jože Stanovnik in Anton Var-šek. Zadnja leta pa je tudi pri otrocih padlo zanimanje za čebelarstvo, tako da krožek ne deluje več. Vsa leta so čebelarji vozili na različne načine in kraje
svoje čebele na pašo.
S samostojnostjo pa se je koncentracija pasišč povečala v Sloveniji ter s tem manjši donosi medu in večja verjetnost okužb čebel z različnimi boleznimi. Tako se splošni pogoji za čebelarjenje iz leta v leto slabšajo. Ajdove paše ni več, travniki so prezgodaj pokošeni, gozdovi propadajo zaradi onesnaženega zraka, tako da hoja ni medila že 9 let. Vendar pa so vrhniški čebelarji večni optimisti in zadovoljni z mislijo: »Če letos ne bo, bo pa morda medila drugo leto«. Tako je tudi prav, saj jih prav dobra volja drži skupaj že celih 90 let.
Spregovoril je tudi starosta slovenskih čebelarjev Edi Sene-gačnik, ki je poudaril, da so vrhniški čebelarji eni najstarejših, ki so se združili v družino, saj so bili vodilni čebelarski »mojstri« na začetku čebelarstva v Sloveniji. Pot čebelarstva so vodile kar cele vrhniške družine, kot na primer Marklji, Gromi, Japlji in Stanovniki ter mnogi drugi posamezniki. Vse čebelarje pa vodi skupna ljubezen do čebel, do njihovega skrivnostnega življenja in buče-nja v panju. To pa daje moč za nadaljnje delo in sprostitev od» težkega vsakdana.
Navzoče je nagovoril tudi župan Vinko Tomšič, s čestitkami za visok jubilej delovanja čebelarske družine Vrhnika.
Na prapor družine pa je njen dolgoletni član Herman Završ-nik in dobitelj največjega priznanja Čebelarske zveze Slovenije, odličje Antona Janše I. stopnje, pripel trak ob 90. letnici družine.
Nato je sledil slavnostni trenutek, ko je predsednik čebelarjev Vrhnika Slavko Keršmanc podelil priznanja najbolj zasluženim članom vrhniške družine. Priznanja so prejeli:
- jubilejno plaketo: Andrej Caserman
- odličje Antona Janše II. stopnje: Franc Gregorka, Franc Malovrh, Jože Nagode, Ivan Osredkar, Matija Turšič, Anton yaršek, Ludvik Žitko, Avgust Želcznik, Jože Cvelbar in Jože Jeraj.
- odličje Antona Janše III. stopnje: Boris Čižmek, Alojz Debevec, Marko Debevec, Robert Krašovec, Janko Kozjek, Jože Malovrh, Stanko Petrič, Janet Plestenjak, Janez Slavec, Silvan Simnovič, Štefan Troha, Alojz Furlan, Drago Hodnik, Slavko Keršmanc, Jože Kogov-šek, Dušan Lazar, Ferdinand Lavrinc in Dušan Turšič.
Predsednik Slavko Keršmanc je podelil jubilejno plaketo enemu najstarejših čebelarjev na Vrhniki.
Nekaj podatkov o razvoju obrtnega združenja (iz govora predsednika Andreja Ocepka)
Uradni podatki, s katerimi razpolagamo, da je pred II. svetovno vojno delovalo skupno združenje obrtnikov na Vrhniki, ki je pokrivalo področje sledečih krajev: Vrhnika, Borovnica, Preserje, Horjul in Polhov Gradec s pripadajočimi okoliškimi vasmi. Društvu je predsedoval gospod Ignac Grom.
V volilnem imeniku iz leta 1939 je bilo vpisanih 273 obrtnikov (brez gostincev in prevoznikov). Po drugi svetovni vojni je ta dejavnost zamrla, kljub temu, da so bile želje po organiziranosti močno prisotne.
Leta 1972 s.mo formirali odbor za obrt pri takratnem OK SZDL, kateri je imel določene uspehe, ker pa so bile potrebe večje, smo pristopili k ustanovitvi društva samostojnih obrtnikov - v Sloveniji je takrat že delovalo 25 občinskih društev samostojnih obrtnikov.
Leta 1976, točneje 22. 6. 1976 so se v prostorih KS na Vrhniki sestali obrtniki, ki so čutili skupaj, in so sklenili ustanoviti Združenje samostojnih obrtnikov Vrhnika. Beseda je dala besedo in zgodilo seje. Prav na ta dan, 22.6.1976 je pristopno izjavo podpisalo 28 obrtnikov, ostali so še nekoliko omahovali, do konca leta pa se je članstvo povečalo na 132 članov. Formirano je bilo vodstvo, izvršilni in nadzorni odbor, pa komisija, ki naj bi skrbela za družabno življenje, disciplinsko sodišče,... Za predsednika je bil izvoljen sedaj že pokojni gospod Vinko Janša.
Ker pa so imela občinska združenja status društva, so se morala preoblikovati. Tako je bil na Vrhniki 26. 1. 1979 sklican ustanovni obči zbor Obrtnega združenja, izvoljen je bil nov predsednik (g. Andrej Ocepek), nov izvršilni in nadzorni svet, formirani pa sta bili tudi sekcija avtoprevoznikov in sekcija gostincev.
Ponovno spremembo v organizaciji doživi Obrtno združenje leta 1990, ko se preimenuje iz združenja v Obrtno zbornico Vrhnika, hkrati pa postane samostojna pravna oseba, ki ni več neposreden del Obrtne zbornice Slovenije.
Zaradi nastajanja novih občin, se leta 1995 nazivu doda še naziv »območna« zbornica, saj po novem pokriva delovanje dveh občin -Vrhnike in Borovnice.
Prvotno je bil sedež, združenja na Stari cesti 4, kasneje se je preselil na Tržaško 12, v letu 1984 pa je kot sad skupnega dela mnogih obrtnikov zrasel nov, sodoben Dom obrtnikov, kjer je sedež zbornice še danes.
Danes je zbornica postala sodobna strokovna organizacija, ki je kos vsem nalogam s področja obrti in podjetništva. Gre predvsem za izdajo obrtnih dovoljenj in vodenja obrtnega registra, za pristojnosti na področju obrtnega izobraževanja, mojstrskih izpitov, izdajanje licenc prevoznikom...
20 LET OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE VRHNIKA
Uspešno delovanje vrhniških in borovniških obrtnikov
Letos mineva 20 let, odkar so se vrhniški in borovniški obrtniki združili v svojo stanovsko organizacijo - Območno obrtno zbornico Vrhnika. V ta namen je bila v ponedeljek 24. junija v Cankarjevem domu na Vrhniki slovesnost, ki so se jw udeležili številni obrtniki in povabljeni gostje.
Kulturni program je izvedel Notranjski mešani pevski zbor obrtnikov pod vodstvom dirigenta Janeza Gostiše. Program pa je povezovala Mirjam Suha-dolnik.
Slavnostni govornik je bil Andrej Ocepek, predsednik Območne obrtne zbornice Vrhnika in tudi župan Borovnice. V svojem govoru je orisal prehojeno pot obrtnikov pd začetnih združevanj do sedanje mogočne organizacije obrtnikov, katera združuje že okoli 600 obrtnikov in je ena poglavitnih vej razvoja gospodarstva obeh novih občin, Vrhnike in Borovnice. (Nekaj zgodovinskih podatkov izgovora navajamo posebej). Na koncu pa je še prebrat citat iz obrtniškega Zbornika iz leta 1924, ki prav gotovo velja še danes: »Vsakemu obrtniku mora biti vedno najsvetlejša misel, da pripada obrtniški skupnosti in da so mu ostali obrtniki tovariši in prijatelji, čijih skrbi so enake njegovim, a njegovi interesi enaki interesom obrtništva. V od-nošaju do svojih tovarišev in svojega dela se mora vsak obrtnik pri vsaki priložnosti truditi, da dvigne ugled in dober glas obrtniškega stanu. Takšna stanovska zavest vsakega obrtnika je najmočnejše orožje v skupni borbi za boljšo bodočnost obrtništva. Zavest in samozaupanje dvigata duh, dajeta moč in voljo ter bodrita v najtežjih časih k delu za napredek.«
Nato so sledili govori in pozdravi številnih gostov: župan Vrhnike Vinko Tomšič, predsednik UO Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramber-ger, predstavniki Gonarsa in predstavniki sosednjih obrtnih združenj. Vsi so iskreno čestitali prisotnim obrtnikom za visok jubilej skupnega dela ter zaželeli še nadaljnje uspehe, kijih dosega Območna obrtna zbornica Vrhnika.
Nato je predsednik Andrej Ocepek podelil priznanja za 15 let, 20 let in 30 let ukvarjanja z obrtništvom ter seveda tudi za dolgoletno pripadnost tej njihovi stanovski organizaciji.
Bronasta priznanja za 15 let so
prejeli:
Mira Bukovec, Marinka Do-mazet, Janko Grom, Edvard Gros, Anton Japelj, Branka Je-lovčan, Sebastijan Kačič, Janez Lapajnc, Ivana Miklič, Anton Popit, Gojko Radič, Janez Rup-nik, Nikolaja Rus, Oleg Sazo-nov, Ignacij Smrtnik, Stanislav Smrtnik, Karolina Sivic, Janez Tršar, Primož Tesar, Pavel Tresk, Stanislav Zalar,
Srebrno priznanje za 20 let pa:
Frančiška Smrdel, Katarina Leskovec, Miroslav Smrdel, Ana Roškcr
ter zlato priznanje za 30 let med obrtniki:
Matija Seliškar, Stanislava Sokač, Jožef Umek.
Cisto na koncu pa so tudi številni gostje Območne zbornice Vrhnika ob 20. letnici podelili razna priznanja in spominska darila. Se posebno pa se je za
povabila in udeležbo na obrtni razstavi zahvalila delegacija Gonarsa ter vse obrtnike povabila na njihovo razstavo trgovine in obrti, ki bo v začetku septembra.
Ob 20. jubileju tudi mi v imenu bralcev Našega časopisa vsem obrtnikom občine Vrhnika in Borovnica iskreno čestitamo.
S.S.
Predsednik obrtnikov Andrej Ocepek je imel slavnostni govor.
OBISK DELEGACIJE IZ GONARSA
Župan Vrhnike sprejel županjo Gonarsa
V pobratenem Gonarsu so spomladi izvedli občinske volitve in županja mesta Gonars je postala Elisctta Moretti.
Med obema županoma so se stiki nadaljevali predvsem preko telefonskih pogovorov.. Ob otvoritvi obrtne razstave Območne obrtne zbornice Vrhnika pa je iz Gonarsa prišla močna delegacija, ker na razstavi razstavljajo tudi podjetniki in Gonarsa. Delegacijo je vodila županja Elisetta Moretti s svojimi najožjimi sodelavci.
Zato je vrhniški župan Vinko Tomšič v prostorih občine uradno sprejel županjo Gonarsa, s katero sta izmenjala priložnostna darila ter spregovorila o nadaljnem sodelovanju obeh ob-
Prvi uradni obisk županje Gonarsa je bil v občinski zgradbi, župan Vrhnike pa se je odrezal z lepim šopkom.
čin na športnem, kulturnem in poslovnem sodelovanju. Županja Gonarsa je poudarila naslednje:
»Na Vrhniki sem kot županja prvič, sicer pa drugič in to takrat ko so se prvič rojevali nepozabni stiki z Vrhniko. Takrat smo prišli iz Gonarsa s številnim avtobusi in gruča otrok nas je obdarila z darilci in šopki. Ta dogodek imam vedno v srcu, saj smo bili deležni res bogatega in prisrčnega sprejema in tega ne bom nikoli pozabila. Srečanje po tolikih letih pa je bolj delovno, saj smo veseli, da ste nas povabili na razstavo obrti ter da se bomo pogovorili o nadaljnih prijateljskih stikih športnikov, kulturnikov in šolske mladine.«
Župan Vrhnike pa je odgovoril: »Res je, da so naši stiki postali zelo prijateljski, saj je potreben le kratek telefonski klic in dogovor za razna srečanja je izpeljan. Čeprav so se v obeh občinah dogodile spremembe, pa stiki ostajajo še vedno prisrčni. Tako smo v dveh letih dosegli kar nekaj srečanj predvsem športnikov, kulturnikov in drugih ustanov. Za vsa srečanja pa je potrebno reči, da so spontana, prijateljska in v zadovoljstvo obojih.«
Na koncu sprejema je bila dogovorjeno, da bi jeseni Gonars obiskali otroci iz osnovne šole s. kulturno zabavnim programom, na Vrhniki pa bi v mesecu oktobru gostoval cerkveni pevski zbor iz Gonarsa.
S.S.
Zbrani gostje svečanosti ob 20-letnici Območne obrtne zbornice Vrhnika
Pavle Rozmane je s pomočjo predsednika območne obrtne zbornice Vrhnika Andreja Ocepka prerezal trak.
OTVORITEV RAZSTAVE VRHNIŠKIH OBRTNIKOV
Svoje izdelke razstavljalo 83 obrtnikov
Ob 20. letnici Območne obrtne zbornice Vrhnika je bila v ponedeljek 24. junija otvoritev razstave izdelkov obrtnikov, ki so združeni v to svojo stanovsko organizacijo. Lahko celo rečemo, da je bila razstava mednarodna, saj so razstavljali tudi podjetniki iz pobratenega Gonarsa, ki so združeni v Trgovsko in obrtno zbornico združenja Gonars. Tako je otvoritvi prisostvovala delegacija Gonarsa z županjo Elisetto Moretti in predsednikom Trgovske in obrtne zbornice Gonars Ma-urom Francescom.
Otvoritev je bila v avli osnovne šole Ivan Cankar, kjer se je zbralo res veliko število obrtnikov in povabljenih gostov. Zbranim je spregovoril predsednik območne zbornice Andrej Ocepek, ki se je zahvalil vsem obrtnikom za vso pomoč pri pripravi in postavitvi pri razstavi, ki je odraz sedanjega delovanja in proizvodnje obrtnikov Vrhnike in Borovnice. Kratek kulturni program so izvedli učenci glasbene šole Vrhni-
ka pod vodstvom Darinke Fabiani.
Nato pa je vrhniški obrtnik Pavle Rožmanec, ki je prav ta dan praznoval 60. rojstni dan, prerezal trak, kar je bil znak, daje razsta-•va tudi uradno odprta. Vsi so si nato ogledali razstavo, ki je bila v dvorani osnovne šole Ivan Cankar. Razstava je bila odprta do nedelje 30. junija, in ogledalo si jo je res veliko Vrhničanov ter občanov sosednjih občin. V nedeljo, 30. junija pa so sejem obrti obiskali tudi številni prebivalci Gonarsa, ki so si z. zanimanjem ogledali razstavne prostore vrhniških in borovniških obrtnikov.
Glede na zanimanje je lahko upati tudi na poslovne stike z obrtniki Gonarsa. Po otvoritvi razstave pa so obrtniki pripravili še veselo srečanje, ki seje nadaljevalo tja do jutranjih ur, pod velikim šotorom v športnem parku. Za gostinske usluge je poskrbela Pizzerija Boter, za ples pa ansambel Mesečniki.
S.S.
Številni gostje in obrtniki so si z zanimanjem ogledovali razstavljene izdelke 83 razstavljalcev
ČOLNICEK IN IGLA - V Tehničnem muzeju Bistra je bila vj?etek, 14-junija otvoritev in prva predstavitev razstave z naslovom »Co/niček /" igla«, ki jo je pripravila kustosinja tekstilnega oddelka Estera Ceraf-Otvoritve so se udeležili predvsem predstavniki tekstilnih podjetij. jih je pritegnila zanimiva zbirka šivalnih strojev od najstarejšega pa d° sedanjih modernih. Pričujoča razstava je bila plod dolgoletnega dela raziskovanj. Zbiranje eksponatov pa je bilo. naporno in zanimivo, sajs0 zbrali lepa zbirko. Na razstavi so bili razstavljeni le nekateri model1' ker zaradi pomanjkanja prostora ni bi/o mogoče pokazati vseh. Na Zfl' četku otvoritve je prisotne ppzdravila namestnica direktorja muzeja Ljudmi/a Bezlaj - Krevel, razstavo pa je odprl ing. Tadej Brale z Min''
strstva za kulturo. (S.S-)
I
DNEVI MLADOST11996 - V DRUGO
Uspešen podvig vrhniškega mladinskega centra
Mladinski center Vrhnika zavzel prostore na Tržaški ll. Vrhniška mladinska podrast je vlomila v prostore, v katerih so nasledniki nekdanje ZSMS metali pikado, Vrhniški mladinci so se po zgledu Metelkovcev odločili, da zavzamejo prostore, ki jim pripadajo. Tako so zveneli nekateri izmed naslovov in podnaslovov, ki jih je bilo pred približno mesecem dni moč prebrati v večini slovenskih dnevnikov, na čelu s senzacionalisti-čno naslovnico v Slovenskih novicah - Golobradi prevrat. V naslednjih vrsticah boste izvedeli, kaj seje dejansko zgodilo, kakšna je zgodovina prostorov na Tržaški 11, popularno imenovanih Pub ali Mladinski klub, in kako so potekala (do pred kratkim neuspešna) prizadevanja Mladinskega centra Vrhni-I ka (v nadaljevanju MCV), da te prostore oživi za zagon ponovnih mladinskih dejavnosti. Vseeno pa bomo v skladu z naslovom članka začeli manj formalno in se raje posvetili kulturno-umetniškim prireditvam, ki jih je bilo mogoče videti in na njih tudi sodelovati v dneh od petka 24. maja do petka 31. maja v prostorih t. i. Mladinskega kluba KS oziroma Puba. Projekt so organizatorji (MCV) poimenovali Dnevi mladosti 1996.
»Saj bi rabili
Še večje prostore!«
To so besede, ki jih je ob pogledu na številčno občinstvo vzkliknil naključni obiskovalec petkovega koncerta vrhniških glasbenih zasedb Hic Et Nunc in Minusi, ki je vsaj po številu obiskovalcev močno presegel standarde tovrstnih prireditev, °b enem pa je vsekakor zelo pozitivno presenetil organizatorje. Na koncert je namreč prišlo kar dvesto obiskovalcev, ki so bili kot kaže tovrstnih dogodkov na Vrhniki že tako željni, da jih ni motila ne gneča ne peklenska vročina, ki seje širila po prostorih Tržaške 11. Minusi in Hic Et Nunc so bili res zadetek v polno, boljše otvoritve Dnevov mladosti si ne bi mogel želeti nihče. Z za njih tako značilnim rock'n'roll ritmom in energijo, ki sta, mimogrede rečeno, znana že po celi Sloveniji - Hic Et Nunc in Minusi so bili izbrani med najboljše slovenske rock zasedbe, ki so se predstavile na prestižnem Zgaga rock festivalu v Litiji - sta obe zasedbi pognali lokomotivo prireditev v nezadržno drvenje vse do zadnje postaje, ki je bila namenjena promociji najnovejše zgoščenke (cede-ja) vrhniško-ljubljanske glasbene skupine Racija (predskupina »velikih« Sex Pistols v Hali Tivoli), katere koncert je bil ponovno popoln uspeh, saj se je v dvorano »nagnetlo« kar 190 navdušenih ljubiteljev tovrstne 'zraznosti.
Poleg omenjenih glasbenikov so na prireditvi Dnevi mladosti sodelovali še obetajoči borovniški Hudo narobe in Kujanis-kaci, ljubljanska teatrsko-glasbe-na »atrakcija« Deca debilane in 7-asedba Exstaza, veliko pa se jih bo še posebej spominjalo odmevnega nedeljskega nastopa nadobudnih kočevskih kantav-torjev Andraža in Žige, ki sta vrhniško mladino zabavala še dolgo po tem, ko naj bi bilo njunega nastopa že konec.
Da ne boste mislili, da je bil teden mladinskih prireditev namenjen samo ljubiteljem glasbe, naj omenimo zelo obiskane delavnice, kjer so se mladi in stari učili žonglirati z. limonami, slikati z razpršilci, pisati po arabsko, izdelovati zapestnice in po-slikavati majice. Delavnice so bile kronane s skupno razstavo slik, fotografij in poslikanih ma-
jic v prostorih mladinskega centra. Nikakor ne gre pozabiti tudi potopisnih predavanj z.diapozitivi (Avstralija, Indija, Irska, Kitajska), ki so jih pripravili mladi vrhniški svetovni popotniki, katerih na moč zanimivo in poučno pripovedovanje je iz dneva v dan v priljubljeni »Pub« privabljalo veliko število bodočih popotnikov in tistih, ki tovrstne avanture raje gledajo samo na slikah, seveda v varnem zavetju udobnega domačega fotelja.
Svojevrstno potovanje skozi čas je uprizorila tudi vrhniška mladinska amaterska gledališka skupina Dejmo stisn't, kije s komedijo Woodyja Allena »Bog« nastopala že na vseh koncih Slovenije, gostovala pa je tudi na letošnjem Linhartovem srečanju slovenskjh mladinskih amaterskih teatrov, kjer
je požela izvrstno kritiko s stra- { ni priznanih slovenskih gleda- j liških umetnikov in občinstva, j Na Dnevih mladosti se nam je skupina predstavila s svojevrst-no različico improvizacijskega teatra, katerega popularnost v slovenskem prostoru v zadnjem času po zaslugi ljubljanske Im- j pro lige močno narašča. Odziv občinstva je bil tudi tokrat, kot | že na uprizoritvah »Boga« v vrhniškem Cankarjevem domu, odličen. Za naslednjo sezono mladi gledališčniki že priprav-Ijajo novo predstavo, ki bo po vsej verjetnosti komedija, a žal za zdaj naslova še ne izdajo. Po- j leg tega pa se Vrhniki v sredini Oktobra po dolgem času obeta pravi pravcati gledališki festival, na katerem bomo v dveh j dneh lahko videli šest najnovej- j ših gledaliških stvaritev prizna- ! nih slovenskih gledaliških ustvar-
jalcev. Organizacijo te zahtevne prireditve sta na svoja pleča prevzela vrhniška ZKO in MCV.
Čeprav literarne prispevke omenjamo na koncu, je vsekakor potrebno poudariti, da nikakor niso zanemarljivi ali, kot bi si nekateri mislili, celo nepomembni. Kreativno pisanje mladih Vrhničanov je namreč eden izmed temeljev naše kulturno-civilizacijske omike, ki zagotovo spominja na žlahtno vrhniško pisateljsko tradicijo, ki se zrcali tako v delih velikana slovenskega leposlovja Ivana Cankarja kot tudi v tekstih mlajših vrhniških piscev. Na prireditvah ob Dnevih mladosti smo tako lahko poslušali mlade vrhniške in ljubljanske pesnike, mladega uveljavljenega vrhniškega prevajalca in njegovo »Srhljivo zgodbo za lahko noč«, interpretacijo pravljic za nekoliko starejše mladostnike ter zgodbo Woodyja Allena Pripetljaji profesorja Kugelmassa.
Za konec se ustavimo še pri številkah. V osmih dneh je bilo v prostorih MCV pripravljenih 23 prireditev. V tem času je mladinske prostore na Tržaški 11 obiskalo več kot 1000 ljudi, najbolj obiskane pa so bile večerne prireditve - potopisna predavanja, gledališke predstave in koncerti. Mladinski center Vrhnika, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje za vse prejete pohvale za organizacijo prireditev, je število članstva v teh dneh še povečal, in sicer na več kot sto članov. Število prostovoljnih delovnih ur cntuziastov iz vrst MCV na žalost ni bilo mogoče prešteti in jih ustrezno ovrednotiti, zato je I največ, kar lahko storimo, da se na tem mestu še enkrat zahva-imo vsem, ki so svojim trdim delom omogočili, da je projekt Dnevi mladosti 1996 uspel, še posebej pa Bojanu Senjurju.
•i*
"2
53
53
KRATEK PREGLED DELOVANJA MCV
Ideja o novem mladinskem društvu, ki bi prevzel prostore od »fosilnih ostankov« vrhniškega ZSMS-ja, se je že pred štirimi leti porodila v glavah nove generacije vrhniških študentov. V začetku je sicer prišlo do poskusa sodelovanja s starejšimi mladinci, a so ti postavili v ospredje delovanja le lastni profitni motiv, kar je bilo za novopečeno generacijo mladincev nesprejemljivo in ponižujoče. Tako so se pred letom in pol odločili, da ustanovijo novo mladinsko društvo - Mladinski center Vrhnika.
Osnovni program delovanja MCV, ki so ga močno pohvalili tudi občinski možje, zaobjema predvsem oživitev mladinskih dejavnosti na Vrhniki, t. j. omogočanje mladim ustvarjalnim posameznikom in skupinam, ki delujejo na Vrhniki in v njeni okolici, da dobijo primerne prostore za druženje, izmenjavo izkušenj in promocijo rezultatov njihovega ustvarjanja.
Kot pa je v naši mladi demokratični državici v tranzi-ciji že v navadi, so se stvari zapletle. Vrhniške krajevne skupnosti, ki so lastnik prostorov na Tržaški 11, niso bile pripravljene dotedanjega uporabnika prostorov (starejše Mladinsko društvo s preostalimi polducat člani), ki ni v njih opravljal nikakršne mladinske dejavnosti, postaviti na cesto, ne glede na to, da ti »staromladinci« z krajevnimi skupnostmi niso podpisali nikakršne pogodbe o najemu ali uporabi teh prostorov. Občina je v sporu, ki je zaradi tega nastal, poskušala pomagati, a žal ni uspela doseči konsenza med obema mladinskima društvoma in krajevnimi skupnostmi. MCV je namreč trdno stal na stališču, da s staro gardo mladincev, ki so za vrhniško mladino storili več hudega kot dobrega, ne bo sodeloval, in to je občino pripeljalo do odločitve, da objavi razpis za uporabo teh prostorov, na katerem naj bi izbrala mladinsko drušvo, ki bo po priloženem dolgoročnem progra-
mu najbolj primerno za uporb-nika prostorov na Tržaški 11. Staro mladinsko drušvo se zaradi razlogov, o katerih lahko le ugibamo, na razpis ni prijavilo, MCV pa je, po mnenju občinskih uradnikov, zadovoljeval vsem predpisanim pogojem, zato je na razpisu tudi zmagal.
Vse lepo in prav, boste rekli: bivši mladinci izpraznijo prostore, ki jih tako ali tako uporabljajo v nasprotju z zakonom, občina podpiše pogodbo o najemu teh prostorov s krajevnimi skupnostmi, MCV pa s strani občine dobi prostore v t. i. podnajem in jih uporablja za lastne dejavnosti do ponovnega javnega razpisa. In res seje tako zgodilo,... z eno samo izjemo - »staromladinci« prostorov niso hoteli zapustiti oziroma so se vanje kar zabarikadira-li in to je izničilo vsa podpisovanja pogodb, saj MCV fizično še vedno ni mogel do prostorov, staro mladinsko društvo pa bi iz prostorov lahko pregnalo le sodišče, katerega »hitrost« v reševanju tovrstnih zadev pa je kakopak znana že vsakomer. Tako MCV ni preostalo nič drugega, kot da v prostore nasilno vstopi, kajti prav toliko, če ne še več pravice do uporabe prostorov je imel kot strarejši mladinci, ki za razliko od MCV, ki je imel podpisano podnajemno pogodbo z občino, niso imeli nikakršnega pisnega dokaza o tem, da bi bili oni kdajkoli upravičeni do uporabe teh prostorov.
Na epilog te zgodbe bo treba še počakati, saj je po zadnjih podatkih bivši lastnik stavbe na Tržaški 11 na sodišču vložil denacionaliza-cijski zahtevek za vrnitev teh prostorov v njegovo last. Kljub temu pa občina Vrhnika obljublja, da bodo ti, za mladinsko dejavnost tako pomembni prostori, tudi v bodoče namenjeni prav tej dejavnosti, iz občinskega proračuna pa bo financirana tudi njihova obnova. Ob tem naj omenimo še prošnjo Mladinskega centra Vrhnika, ki poziva vsa občinska podjetja k pomoči pri ponovni oživitvi mladinskih dejavnosti na Vrhniki, in sicer v skladu s starim ljudskim rekom NA MLADIH SVET STOJI!
Gregor Bule
NEKDANJI ALKOHOLIKI IN NJIHOVI SVOJCI
Po poti kakovostnejšega življenja
Minusi - ob Hic et nune najbolj uspešna vrhniška glasbena skupina
V prijetnem okolju male dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki je dne 17.4. 1996 potekala redna letna skupščina našega društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika.
Skupščine so se poleg članov domačega društva udeležili tudi številni povabljeni gostje, med njimi župan občine Vrhnika gospod Vinko Tomšič, predstojnik alkohološkega oddelka PB Idrija dr. Pišlar, predstavnica Centra za mentalno zdravljenje iz Ljubljane ter terapevti in člani klubov zdravljenih alkoholikov iz Logatca, Bežigrada, Črnuč, Idrije, Cerknega in Viča.
Po kratkem pozdravnem nagovoru vsem prisotnim je osmo-šolka Katarina ob spremljavi Beethovne glasbe recitirala Mi-nattijevo pesem »Nekoga moraš imeti rad«. Predsednik društva je s svojim poročilom seznanil prisotne z našim delom v preteklem poslovnem letu. Društvo zdravljenih alkoholikov trenutno šteje 17 zdravljencev in 12 svojcev. Deluje v dveh terapevtskih skupinah pod strokovnim vodstvom terapevtov. Najdaljši čas abstinence je 11 let, najkrajši leto.
V preteklem letu smo načrtovani program dela v celoti reali-
zirali. V programu smo imeli sprostitvene, kulturne in strokovne dejavnosti. Organizirali smo pohode v planine, dvodnevni tabor na Uskovnici, udeležili smo se izleta po Kočevskem, skupaj z društvom Bežigrad smo organizirali izlet po Koroških jezerih v Avstriji, organizirali smo društveni piknik, novoletno srečanje, ogledali smo si gledališko predstavo Dohodnina. Na strokovnem področju smo se udeležili dveh seminarjev, ki jih je organiziralo društvo Bežigrad. Prisotni smo bili pri predstavitvi knjige Zvo-neta Modreja »Čudež ljubezni« in na predavanju na temo »Vsi različni — vsi enaki«. Nekaj naših članov seje udeležilo spomladanskega in jesenskega seminarja zdravljencev in svojcev v Gorjah. Že drugo leto smo organizirali predavanje na osnovni šoli Ivana Cankarja za vse osme razrede na temo alkoholizem. Predavanje je bilo organizirano v kombinaciji terapevt — zdravljenec. To obliko s šolo si želimo ohraniti, saj ugotavljamo, da imajo prav izkušnje oz. izpovedi zdravljenih alkoholikov najmočnejši odziv in vzgojni efekt. Zelo odmevna je bila tudi predstavitev druge knjige dr. Sanje Rozman »Zaljubljeni v sanje«.
Društvo ima zdravo jedro, ki ima zelo pozitiven vpliv na ostale člane. Naše najpomembnejše vodilo so duhovne vrednote, kot so prijateljstvo, razumevanje, strpnost, disciplina, sprejemanje oz. toleriranje različnih mnenj in stališč. S trdim vztrajanjem in delom pod strokovnim vodstvom naših teprapevtk gospe Marte in gospe Barbare napredujemo vsi, ki delamo na lastnem spreminjanju.
Za konec nam je nekaj spodbudnih misli in besed namenil tudi gospod Vinko Tomšič, župan občine Vrhnika. Povedal je, da seje v naši družbi počutil dobro, sproščeno, pohvalil je naše dosedanje delo, iskrenost in odprtost. Zaželel nam je vse najboljše v nadaljnjem delu. Ob tej priliki smo se gospodu županu zahvalili za finančno pomoč, ki nam jo občina namenja za naše delo iz proračunskih sredstev občine Vrhnika. Zavedamo se, da so nam ta sredstva nujno potrebna za pokrivanje honorarjev in strokovnega dela naših terapevtov.
Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili izvedbo občnega zbora in s tem prispevali svoj delež k našemu izjemno dobremu počutju in razpoloženju.
DZA Vrhnika
GOSTOVANJE ORKESTRA GLASBENE ŠOLE VRHNIKA V VVEERSELU
Z glasbo na Nizozemsko
Med prvomajskimi počitnicami je Orkester glasbene šole Vrhnika gostoval na Nizozemskem, kamor ga je povabil nizozemski orkester Con Spirito.
Izmenjava med orkestroma je že skoraj tradicionalna, saj traja že vrsto let.
Z Vrhnike smo se odpravili v petek, 26. aprila, ob 18.30. Vožnja je trajala vso noč. Peljali smo se po Avstriji in Nemčiji. Vsak po svoje zvit na sedežu ali na tleh v spalni vreči smo pričakali prihajajoči dan, ožarjen od zgodnjega jutranjega sonca. Pokrajina je bila mnogo preostra-nejša kot pri nas v Sloveniji, rahlo valovita, nežno prepredena z jutranjo meglico. Pozdravljale so nas krošnje svetlo zelenih barv zgodnje pomladanskih listkov dreves in grmičevja. Večji del poti je bil skoraj že za nami. V mestu Gronau na nizozemsko-nemški meji smo se na dogovorjenem mestu srečali z našim starim znancem Edom Zupanom, Slovencem, Vrhni-čanom, ki živi in dela na Nizozemskem.
Odpeljali smo se v podeželsko mestece Weerselo z lepo urejenimi cestami, opečnato tlakovanimi holandskimi stezami.
Stanovanjska naselja pa so urbanistično arhitekturno urejena v stilu značilne holandske arhitekture — opečnate fasade, okna in vrata pa so bele barve.
V Wcerselu nam je mestni župan zaželel dobrodošlico. Ne-
kaj stavkov je povedal v slovenščini, kar nas je zelo razveselilo in ganilo. Pogostili so nas s sokovi, kavico in pecivom. Po sprejemu smo se odpeljali do športnega centra, kjer smo stanovali vseh pet dni. Pri športnem centru so nas pričakali člani orkestra Con Spirito. Otroci našega orkestra so bili povabljeni k družinam otrok iz. nizozemskega ansambla in so preživeli prijetno popoldne v družbi nizozemskih sovrstnikov, mi spremljevalci pa smo bili gostje prijatelja Eda.
Tako je prvi dan minil, kot bi mignil.
Tudi drugi dnevi so minili zelo hitro. Vreme je bilo sončno. Razpoloženje dobro, otroci so bili disciplinirani, vaje so potekale po dogovoru, tako tudi uspeh ni mogel izostati. Imeli smo tri koncerte: v domu za ostarele Sv. Josef v Deldnu, v domu za prizadete de Bussenkamp v Hengelu in zaključni koncert skupaj z ansamblom Con Spirito v Športnem centru v Weerselu.
Kljub vajam in koncertom smo nekaj časa posvetili tudi sprostitvi.
Pozabavali smo se v zabaviščnem parku Slagharen — Gar-daland v malem. Ogledali smo si mlin na veter, pa tudi prave preproge raznobarvnega cvetja v velikem cvetličnjaku, ki jih v Holandiji ravno nč manjka.
Urejanje vrtov Holandce zelo
Skupščina zveze splošnoizobraževalnih knjižnic Slovenije na Vrhniki
Ravnateljice in ravnatelji slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic, ki sestavljajo ZVEZO teh knjižnic, so počastili spomin na 120-letnico Cankarjevega rojstva s skupščino, ki sojo imeli 27. junija na Vrhniki. V uvodnem deluje nastopil pesnik in igralec g. Tone Kuntner, kije s čudovito interpretacijo Cankarjeve besede očaral vse prisotne.
Člane skupščine je pozdravil in jim zaželel uspešno delo tudi naš župan G. Vinko Tomšič.
Na dnevnem redu skupščine so bila zelo aktualna vprašanja, ki bodo močno vplivala ali pa že na poslovanje knjižnic:
— predlog Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne razvojne programe RS v kulturi,
— uresničevanje Zakona o avtorskih in drugih sorodnih pravicah,
— materialni pogoji za delo SIK.
Ob koncu delovnega srečanja so člani skupščine sprejeli naslednja stališča, ki jih bo ZVEZA posredovala ustreznim organom:
1. Prepoved izposoje audio in video gradiva, ki jo določa Zakon o avtorskih in drugih sorodnih pravicah, je v nasprotju z. Zakonom o knjižničarstvu in nenazadnje z osnovno funkcijo SI K ter mednarodno prakso. Odločno podpiramo predlog Državnega sveta oziroma njegovega svetnika o spremembi določb Zakona o avtorskih in drugih pravicah, ki bi takšno omejitev za SIK odpravil.
2. SIK ne nasprotujemo uresničevanju avtorskih pravic, opozarjamo le na dodatna potrebna sredstva za plačevanje lc-teh; kajti finančna sredstva, ki jih knjižnice dobijo sedaj, omogočajo le majhen delež nakupa gradiva, ki naj bi ga po veljavnih normativih nabavili vsako leto.
3. Knjižnice si prizadevajo, da bi vse knjižnično gradivo izposojale brezplačno, vendar zaradi pomanjkanja sredstev za avdio in video gradivo uporabniki plačujejo odškodnino, kar pa ne pomeni nelojalne konkurence vidotekam in željo po pridobitvi gmotnih koristi.
4. Zveza SIK ne more skleniti dogovora s SAZAS o plačevanju prispevkov od izposoje neknjižnega gradiva za glasbene ustvarjalce, ker o tem ni predpisane zakonske osnove. Ni znano, koga SAZAS zastopa, niti kakšne so tarife. Očitno je delovanje pristojnih organov neusklajeno, saj istočasno eden prepoveduje izposojo, drugi pa zahteva sklenitev dogovora.
5. Pristojnim organom ponovno predlagamo usklajevanje spornih elementov, da bi končno v korist avtorstvu uredili osnove za kvalitetno uresničevanje smisla Zakona o avtorskih in drugih sorodnih pravicah. Ostro pa zavračamo oceno ali namig o nestrokovnosti organizacij na področju knjižničarstva in terjamo dokaze za takšno trditev. Sodba o nestrokovnosti na osnovi uvida v sezname gradiv v akciji banderol, ne zdrži strokovne presoje.
6. Poseben problem postaja tudi strokovna ocena višine izposoj-ninc. Po doslej znanih podatkih naj bi izposojnina do 80,00 SIT na dan še ne pomenila profitnega namena, torej je izposoja nad 80,00 SIT dnevno na enoto profitna in sodi v skupino najemnin in ne več izposojnin, kar seveda pomeni tudi drugačen režim uveljavljanja avtorskih pravic. Tudi tu želimo neposredno sodelovanje Zveze ter jasnih navodil o višini izposojnine, ne glede na to, ali bodo knjižnice še uveljavljale posebne izposojnine ali ne.
M. I.
veseli. Vsaka hiša ima miniaturni »Volčji potok«.
Ciprese in japonske češnje so različnih velikosti, liguster pa oblikovan v obliki majhnih drevesc z okroglimi krošnjami. Angleška trava je tako lepa kot najfinejša orientalska preproga, pa tudi nizkorastočih rož, rumenih, belih, rožnatih in vijoličastih ni manjkalo.
Tulipanov nismo videli prav veliko, še največ na bencinskih črpalkah pri karavanškem predoru v Sloveniji.
Kadar nismo imeli organizirane zabave, so se mladi glasbeniki prav domiselno kratkočasili.
Nekateri so se žogali, nekateri so se učili igrati na instrumente, ki jih še niso igrali. Zadnji večer po koncertu pa je bilo še posebno zabavno. Harmonikar Aleš je raztegnil meh, Jaka je bobnal, Andrej basiral, Tadej soliral na klarinet. Zazvenela je slovenska polka, valček, ever-greeni. Vsi, ki nismo igrali, smo veselo zaplesali in zapeli. Ko je mladim zmanjkalo repertoarja, so nadaljevali veterani: Viktor
Skupinski posnetek za spomin pred odhodom.
harmoniko, Marko dirigent violino, debitantka Darinka pa je prvič v svojem življenju basira-la, kar ji je odlično uspevalo.
Večer je minil v pravem domačem slovenskem razpoloženju.
Gostovanje je bilo res dobro organizirano. Hrana je bila po
holandsko okusna, za naš okus nenavadna, a zanimiva, saj je bila začinjena z drugačnimi začimbami1, kot smo jih vajeni.
Naš prijatelj Edo je žrtvoval veliko svojega časa za nas in res smo bili veseli, da smo bili v njegovi družbi.
Zadnji dan so nas ob slovesu prišli pozdravit naši nizozemski prijatelji. Pozdravljanja, stekanja rok, izmenjavanja naslovov in skupinskega fotografiranja ni bilo ne konca ne kraja.
Odpeljali smo se okrog desetih zjutraj.
V deželi mlinov na veter: Kdo bi verjel, če se ne bi fotografirali pod enim izmed njih, da smo bili tam.
Novosti v Cankarjevi knjižnici — junij
Splošno
Umek, E.: Kaj je prav Cučnik M. N.: Zapis v čas Slovenski tiskani mediji: mediana
Filozofija — Psihologija
Baršek, B.: Resnica življenja Milinkovič, A.: Tisoč čudes Urbane, D.: Vsak lahko izboljša spomin
Verstvo
Bog blagoslovi predrago Slovenijo Jaonncs Paulus II, papež: največja pa je ljubezen
Eliade, M.: Zgodovina religioznih verovanj
Smith, H.: Svetovne religije Spisi apostolskih očetov
Družbene vede Slovenija po letu 1995 Slivnik, D.: Kučanov klan Lešnik, A.: Razcep v mednarodnem socializmu
Janša, J.: Osem let pozneje Gossen, D. C: Ustvarimo razmere za dobro šolo Slovenske ljudske pravljice
Prirodoslovne vede
Križanič, F.: Vektorska in tenzor-ska analiza
Kornhauscr, A.: Organska kemija 3
Družinska enciklopedija živali Uporabne vede
Medicinska etika in deontologija Pokom, D.: S prehrano do zdravja Volzelj, M.: Imunologija Hrovatin, M.: Zajtrki Brajša, P.: Sedem skrivnosti uspešnega managementa Kovač, B.: Poslovna mitologija Alspach, T.: Elektronska pošta
Umetnost — Razvedrilo — Šport
Cerkve na Slovenskem Muster, M.: Dogodivščine Zvitorepca
Holst, G.: Planeti
Hcdcrih, D.: Otrokom vstop prepovedan: kvizi za otroke
Književnost — Jezikoslovje — Leposlovje
Jeršck, M.: Svet čarovnije besed Hibbcrt, E. B.: Otrok ljubezni Perčič, T.: Dante pri Slovencih Rendell, R.: V krokodiljem žrelu Mestnik, I.: V dedovi grapi Žabot, V.: Volčje noči Šomen, B.: Spodrsljaj svetlobe Storman, A.: Mein Kampf Pahor, B.: Ladja brez krmarja
Zemljepis — Biografije — Zgodovina
Evropa
Ljubljana: turistični vodnik Godec, L: Valvasor in Slovenci danes
Ob jutranjem svitu smo bili že v Avstriji, pozdravljale so nas mogočne visoke zasnežene gore, prostrani gozdovi, jutranja zarja v vseh pastelnih barvnih odtenkih, od turkizno zelene do svetlo rumene, bele in oranžne.
Ko smo prestopili avstrijsko-slovensko mejo, nas je na sončni strani Alp pozdravila navihta z grmenjem in bliskanjem, Vrhnika pa nas je pričakala vsa sončna, prijazna in domača. Povsod je lepo, a najlepše je doma.
Vesna Soban
Načrtujmo prireditve!
Lepo se je sprehoditi skozi mesto Vrhniko in po njenih krajevnih skupnostih; videti in čutiti je voljo, da bi bila krajina urejena, prijaznejša in privlačna! Če bi na tem sprehodu prebrali tudi plakate, ki vabijo na številne prireditve, dogodke in srečanja, bi bili navdušeni nad raznovrstno ponudbo, dobro vsebino in organizatorji ter pobudniki in sponzorji vseh teh dogodkov.
Le eno šibko točko bi našli — datumi prireditev! Prekrivajo se, preblizu so si, obseg prireditve ne vzdrži dveh zaporednih datumov in še bi lahko naštevali osnovne zapovedi organizacije, kamor poleg vsega sodi še vreme.
V svetli Evropi je manj prireditev in še načrtovane so leto ali več vnaprej! Pa pustimo to! Sami vemo, daje razumno in nujno načrtovanje na začetku leta; če ne, se znajdemo v kadrovskih, vsebinskih in finančnih težavah! Zakaj se delamo, da tega ne vemo, ko pa imamo v genih to občutljivost, preračunljivost in sposobnost! Sicer že kot narod ne bi preživeli!
Morda bi prvi korak lahko naredili zelo kmalu — že v koledarskem letu 1997! Srečali naj bi se vsi tisti, ki imajo možnosti ponudbe prostorov za večje prireditve (tudi zunaj). Tako bi že-Ijene datume večjih prireditev oblikovali v možne, kar je prvi pogoj za finančno uspešnost in zadovoljstvo občanov in gostov!
Med letom me nenehno napeljujejo na takšno razmišljanje telefonski klici »... ali veste, kje bo danes — tedni ta in ta koncert, pevec?!« in podobno.
Morda bi v ta namen bila dobra uskladitev informacij, kje pa naj tudi ne bil problem.
M. R.
Program nekaterih kulturnih dogodkov v Cankarjevem domu na Vrhniki september:
»Pat ali igra kraljev«, gledališka predstava, USPEŠNICA SLG Celje; avtor Pavel Kohout, duhovita satira in norčevanje iz želje po oblasti. Glavno vlogo igra naš rojak, dramski igralec Janez Bermcž.
• .'
oktober:
»Glumac je glumac«, Zijah Sokolovič; igra avtor sam. Izvrstna interpretacija znanega bosanskega igralca, ki se v svojem tekstu, ki pripoveduje o zgodah in nezgodah igralca, ponorčuje iz svojega poklica,
november:
»Mož moje žene«, Miro Gavran, Kulturni dom Španski borci, »najbolj nora komedija« je avtor označil to svoje delo, v katerem pod režijskim vodstvom Marjana Bevka igralsko briljira-ta dramska igralca Ivo Ban in Iztok Valič.
»On je bil veter«, poje Melita Osolnik, pleše Jasna Knez, celovečerni koncert, kije zlitje glasbe, plesa in poezije. Besedila so izvirna poezija slovenskih pesnic, glasba je šanson, balada in jazz.
december:
Koncert Vlada Kreslina z gosti, Predstava za otroke:
»Janko, Metka in Pavliha«, Simona in Tomaž Pintar, Pavli-hovo gledališče Globus Ljubljana.
Z željo, da bi svoj dragoceni čas odmerili tudi kulturnim prireditvam, bomo dogovorjene datume in podrobnejše informacije objavili v septembrski številki »Našega časopisa«.
Tod bodo živeli srečni ljudje...
Zagotovo je s temi besedami Ivan Cankar mislil na vse Slovence. Premalokrat pomislimo na to, da smo res srečen narod, da živimo v oazi miru, ki se razprostira od snežne beline Triglava do morja, »Gore« v Beli krajini, Prekmurja, Štajerske in še in še...
Na Vrhniki sc jc letos zvrstilo kar nekaj različnih manjših in večjih prireditev ob 120. obletnici rojstva našega velikana pisane besede. V sodelovanju z Radiom Ognjiščem so tudi Slovenski krščanski demokrati z Vrhnike počastili spomin na Ivana Cankarja. Pretekli mesec je bila v cerkvi Sv. Trojice, pri Sv. Trojici nad Vrhniko maša za družino Ivana Cankarja. V cerkvi, ki je bila za množico obiskovalcev premajhna, je maševal urednik radia Ognjišče Franci Trstenjak.
Ljudje so po maši pred cerkvijo nadaljevali z zabavno-kulturnim programom. Med mašo in po njej je pod vostvom Karlija Leskovca ubrano prepeval komorni zbor iz Domžal. Udeleženci so jim bili hvaležni za žlahtno prepevanje, saj priti peš od Sv. Lenarta do Sv. Trojice v največji sončni pripeki res ni šala. S pravim cankarjevskirn optimizmom in hvaležnostjo, da smo svoboden in srečen narod, je nato prepeval še vrhniški oktet Raskovcc, ki ga vodi Tone Jurjevčič. Da ne bi v senci visokih dreves preveč in predolgo obmirovalo več kot 2.500 obiskovalcev, sta poskrbela narodnozabavni ansambel Gašperji in Ivan Hudnik. Organizatorji so poskrbeli tudi za srečelov, katerega izkupiček so kar na odru podarili vaščanom Žažarja. S tem so majhni vasici nad Horjulom pomagali pri nakupu treh zvonov. Te bodo v zvonik namenili 21. julija. Maševal in blagoslovil zvonove, ki so posvečeni Sv. Ani, Antonu Martinu Slomšku ter Sv. Florijanu, bo ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar.
Tako obsežna prireditev pa organizatorjem brez pomoči, sestankov in posvetovanja s sodelavci radia Ognjišča ter Pizzerje Boter — Francija Piska ne bi uspela. Ida Baš in Marjan Šneber-ger sta vodila prireditev pred cerkvijo, kakor znata le onadva, in se prisrčno pogovarjala s srečnimi dobitniki dvajsetih glavnih nagrad, ki so prav vse prišle v prave roke. Tudi skavti iz Brezovice pri Ljubljani so bili odlična pomoč. V manj kot eni uri so prodali 2.000 srečk.
Tudi v pripravljalnem odboru so kar tri tedne tiščali glave skupaj. Priskrbeli so les za oder, pripravili ozvočenje za prenos maše na prostem, usposobili dodatno osvetlitev, za primer dežja pripravili ogrodje za streho, poskrbeli so za zdravnika, gospodinje so napekle polno raznih dobrot, nabirali so dobitke... Prav nihče ni odklonil pomoči in sodelovanja. Nabirko so podarili za vzdrževanje cerkvice Sv. Trojice in podarili simbolično pomoč skavtom za njihov kongres na Portugalskem.
Prireditev bodo ponovili še prihodnje leto. Takratni izkupiček bo v celoti namenjen obnovi kapelic križevega pota pri Šv. , Trojici. Vandalizem naključnih mladostnikov ali še vojakov nekdanje JLA se v nekaj letih le s težavo popravi. Zatorej bodo uporabili geslo gasilcev »na pomoč« in boglonaj!
Organizatorji se vsem, ki so darovali dobitke za srečelov ter pomagali na kakršenkoli način iskreno zahvaljujejo.
Darovalci dobitkov za srečelov
1. PRIMIS — VRHNIKA
2. KRKA — ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE
3. PAV — Turizem, Cankarjev trg 4, Vrhnika
4. M + M TURIZEM, Marjeta Brajič, Ajdovščina 4, Ljubljana
5 QUO VADIŠ, Vodnikova 130, Ljubljana
6. LIKO — VRHNIKA — IZDELAVA KOLONIALNEGA POHIŠTVA, VRAT, PARKETA, STOLOV, izvoz AMERIKA — EVROPA
7. IUV — INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA / ind. z veliko tradicijo pri predelavi svinjskega velurja in med največjimi izvozniki v Sloveniji na zahodni in ameriški trg z uspešnim poslovanjem
8. ZALOŽBA — VALE NOVAK, Poljanska 1, LJUBLJANA, založnik kuharic znane s. Vcndeline, ki so postale uspešnice leta, z najbolj lično vezavo
9. MIZARSTVO — ROŽMANEC JANEZ, Robova 5, Vrhnika
10. MIZARSTVO — NOVAKE, LOG-DRAGOMER
11. MIZARSTVO — KOGOVSEK JANEZ, LIGOJNA zgoraj omenjeni mizarji so tako poznani na Vrhniki in daleč naokrog po kvalitetnem delu, po dobrih delih in vedno dobri volji.
12. KOTNIK TRADE, Tržaška c. Vrhnika — VSO OPREMO ZA HIŠO IN SVETOVANJE PRI OPREMI
13. SLOVENEC, d.o.o., Ljubljana, Dunajska c.
14. POPIT ing. MARKO, ključavničarstvo, Ljubljana — IZDELAVA CISTERN VSEH VELIKOSTI ZA VINO, SOKOVE IN OSTALIH  DEL KVALITETNO  IN PO
NAROČILU
15. ,PUZIGAČA SLAVKO, MODNI DEŽNIK, d.o.o., Vrh-
nika — IZDELAVA VSEH VRST VRTNIH SENČNIKOV IN PO NAROČILU
16. GUTNIK SLAVKO, NAKOP— LOG, Vrhnika —ZNAN PO KVALITETNEM DELU in PO ZMERNIH CENAH
17. DRUŽINA — LJUBLJANA
18. BOSSCH — Zastopstvo in prodaja Ljubljana. IZDELKI, KATERIH SI GOSPODINJE IN MOŠKJ NAJBOLJ ŽELIJO IN SE JIH RAZVESELE, KO LAHKO PRIHRANIJO DOVOLJ DENARJA, DA JIH NABAVIJO, KER BOSSCH JE ZNAN PO KVALITETI, BREZHIBNEM UPORABNEM OBLIKOVANJU...
19. SAMEX, d.o.o., Horjul. TUKAJ LAHKO NABAVITE VSE VRSTE NAJKVALITETNEJŠIH IZDELKOV IZ GLINE: cvetlična korita, lonci, večji in manjši, z umetniškimi dekoracijami, jaslice...
DRUŽINA — Poljanska 2, Ljubljana MOHORJEVA DRUŽBA CELOVEC, Poljanska c, Ljubljana
OGNJIŠČE — TISKOVNO DRUŠTVO, Poljanska c, Ljubljana
MLADINSKA KNJIGA, Slovenska c, Ljubljana DZS — ZALOŽNIŠTVO LITERATURE, Mestni trg 26, Ljubljana
CANKARJEV DOM — KULTURNI IN KONGR. CENTER LJ.
FESTIVAL — LJUBLJANA
DRAMA — LJUBLJANA
KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA
REKLAMNI NAPISI — ŠTEBLAJ, Pot k Trojici 15, Vrhnika
FRANC JELOVŠEK — ELEKTROMEHANIKA, Dr.
Grič, Vrhnika
ANŽE STRŽINAR — prodajalna Vrhnika GALERIJA MRAK, Cankarjev trg 4, Vrhnika 3/D — AVTOŠOLA, d.o.o., Tržaška c, Ljubljana MERLAK ANTON — CIMOS SERVIS, Drenov Grič,
Vrhnika
NAGODE BOŠTJAN — TISKARSTVO, VRHNIKA
PETKOVŠEK ŠTEFAN IN SLAVKA — LOTERIJA SLOVENIJE
AKVA, d.o.o., Verd 31, Vrhnika
ISKRA ANTENE — Vrhnika
GRAVERSTVO -r Tomšič Vinko, Vrhnika
GOSTILNA — MARINČIČ JANKO, VERD in MOČIL-NIK
GOSTILNA REJC, d.o.o., Vrhnika
GOSTILNA KOPAČ, BREZOVICA
GOSTILNA NADA, PRI MOSTU BOROVNICA
PIZZERIJA BOTER, Vrhnika
FOTO — MARKELJ, Vrhnika
FRIZERSKI STUDIO — BLU/ LOKA, Vrhnika
FRIZERSKI SALON — LESKOVEC KATI, Vrhnika
CVETLIČARNA — VERONIKA, Vrhnika
CVETLIČARNA — JANA, Vrhnika
PEKARNA — ADAMIČ JOŽE, Vrhnika
PEKARNA — BAŠKOVČ ANTON, Vrhnika
PEKARNA — ŽITO, Vrhnika
SLAŠČIČARNA — BERZO, Stara c. 5, Vrhnika
KMETIJSKA ZADRUGA, Vrhnika
JOŽE ŠUŠTERŠIČ — Vrhnika
SAMEX, d.o.o., Horjul
TRUS NIKOLAJA — MODNO ŠIVILJSTVO, Vrhnika OPTIK — BRANKA JELOVČAN, Stara c. 5, Vrhnika LOTERIJA SLOVENIJE, Ljubljana
PRODAJALNE:
INTIMA — SPODNJE PERILO — LOKA, Vrhnika
BLAGO-MIX, Drenov Grič, Vrhnika
COMING, d.o.o., Vrhnika
DOMAZET — OBUTEV, Vrhnika
DIČNA, Vesna Kogoj, Stara c, Vrhnika
LOKA — Vrhnika
SEMENARNA, IDA PETROVČIČ, Vrhnika
ČELEŠNIK BOJAN, POHIŠTVO, Vrhnika
KARA — OBUTEV, Tržaška 5, Vrhnika
OREL, d.o.o., Vrhnika
MERCATOR, Ul. 6: maja, Vrhnika
MERCATOR, Ljubljanska c, Vrhnika
MRGOLE, Co., d.n.o., Vrhnika, ldijska c.
P1CO, Sinja Gorica, Vrhnika
SONČEK'— Stara c, Vrhnika
ENA — A, Stara c, Vrhnika
SMER 21 — FORTUNA, LOKA, Vrhnika
ANV1NA — cl.o-.Oy Stara c, Vrhnika
BARBY — IGRAČE IN DARILA, Cank. trg, Vrhnika
SODČEK — DISKONT VERD, Vrhnika
JERKOVIČ CVETA, LOKA, Vrhnika
POSVEČEN NOVI OLTAR V VRHNIŠKI CERKVI — V letošnjem letu praznuje vrhniška župnija 700-•etnico prisotnosti duhovnika. To pomembno obletnico je slovesno obeležila v soboto, 29. junija, s slovesno Peto sv. mašo, pri kateri je pel pevski zbor Sv. Pavla, pod vodstvom Bože Cotar. Tako je pričela s slovesnostmi, ki bodo potekale vse tja do oktobra, ko se bodo zaključile z obletnico posvetitve cerkve sv. Pavla na Vrhniki. Sobotno sv. mašo je skupaj z zborom duhovnikov daroval slovenski metropolit in nadškof Alojzij Šuštar in ob tej priložnosti posvetil tudi novi kamniti oltar. Načrte zanj je naredil ing. Franc Kvaternik, izdelal pa je oltar kamnosek Vojko Možina iz Batuj na Primorskem. V prezbiteriju pa je od sedaj skupaj z oltarjem tudi krstni kamen, ob katerem se bodo verniki v prihodnje zbirali. (N. M.)
PESEM
V ironiji preteklosti času iščeš izgubljene obraze, izbrisane iz spomina sedanjosti.
Na nebu čutiš ptico, osamljeno v preletu onstran.
Na samotnih kolovozih prerašča trava zadnje sledi voz, ujetih v muzejih; zakritih z zatohlo pajčevino.
Ostanki jajčne lupine ti razkrivajo jedro; golo v svoji popolnosti.
Jasnovidnost misli te vzburja,
drobi te do onemoglosti
in ti zarisuje gube na klenem obrazu.
Dušan Šabič, 1996
HIP— HIP, LOKA, Vrhnika
MIRO PIVK — KROVSTVO, Vrhnika
LIDO — Drenov Grič, Vrhnika
TRČEK POLDE, Horjul
KAVČIČ ANDREJ, Stara Vrhnika
PENKO ANGELO, Vrhnika
ZLATARSTVO — VILI KOVAČIČ, Ljubljana
GLUŠIČ IVANA — ČISTILNICA, Vrhnika
ČEVLJARSTVO — MIKELJ, Stara c, Vrhnika
PAVZA — Vrhnika
MIZARSTVO VIDMAR, Sinja Gorica, Vrhnika DEBEVC MARKO — ČEBELARSTVO, Vrhnika
OBVESTILO
OBČINSKEGA ODBORA SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV VRHNIKA
TABOR SKD V BELTINCIH JE PRESTAVLJEN NA ZAČETEK SEPTEMBRA. PRIJAVITE SE V TURISTIČNI AGENCIJI PAV - PRI ČRNEM ORLU.
Na Vse dosedanje tabore, od prvega na Ptuju, do lanskega v Celju, smo Vrhničani prinesli s seboj vedno polno dobre volje, pesmi in optimizma. Ponesimo tudi v gostoljubno Prekmurje naše razpoloženje. Točen datum bomo še objavili.
Do takrat pa želimo prav vsem prijetno preživete dopustniške in počitniške dneve. OO SKD VRHNIKA
MEDDRUSTVENI ODBOR PLANINSKIH DRUŠTEV NOTRANJSKEGA OBMOČJA
Hoja po skupnih poteh
Meddruštveni odbor (MDO) planinskih društev predstavlja vmesni člen med planinskim društvom in Planinsko zvezo Slovenije (PZS) kot meddruštveni posvetovalni organ. V MDO sc društva dogovorijo in izvedejo skupne aktivnosti ter obravnavajo gradiva organov PZS. Naš meddruštveni odbor je nastal letos po dogovorjenem razpadu Ljubljanskega MDO, katerega se morda nekateri še Spomnijo po vsakoletnih srečanjih, imenovanih Tabor ljubljanskih planincev (v začetku 70 let je bil tudi pri stolpu na Planini nad Vrhniko).
MDO Notranjskega področja sestavlja 12 planinskih društev, to so Vrhnika, Logatec, Cerknica, Snežnik —■ Loška dolina, Rovte, Borovnica, Podpcč — Prešerje, Panorama — Dobrova, Šentjošt, Blagajana — Polhov Gradec, Št. Vid — Cajnarji in Horjul, to pomeni več kot polovica društev s področja, ki ga sedaj pokriva Naš časopis. Meddruštveni odbor je pričel z delom kot posvetovalni organ PD. Dogovorili smo se za stalni sedež, in sicer na sedežu PD Vrhnika, Tržaška 11, medtem ko bodo seje izmenjaje na sedežih društev.
V letošnjem letu planiramo usmerjena delovna srečanja predstavnikov PD, kot so zbori markacistov, vodnikov, mladinskih odsekov, gospodarjev in vodstev PD. Ta srečanja bodo vsebovala poleg spoznavno družabnega dela še seznanjanje s tekočo problematiko in novostmi. Za naprej pa predvidevamo še skupne izlete — pohode PD po poteh na področju MDO.
Tako smo imeli že srečanje markacistov, 21. in 22. junija pa je bilo srečanje vseh, ki v društvih pripravljajo in vodijo izlete.
Markacisti so imeli zbor v
aprilu pri Cajnarju (PD Logatec). Prisotni so bili predstavniki štirih PD (Logatec, Cerknica, Blagajana — Polhov Gradec in Horjul) in Anton Tomše, predstavnik Komisije za pota pri PZS. Na zboru so se dogovorili za skupnega predstavnika markacistov na nivoju MDO, ugotovili so, da obstoja v območju delovanja PD več zaključenih planinskih poti (Notranjska, Logaška, Vrhniška, Polhograjska) in da obstajajo tudi druge markirane poti, katere so ali pa še niso v seznamu Komisije za pota. Društva bodo posredovala sezname vseh svojih poti s kratkimi opisi na sedež MDO. Jeseni bo tečaj za markaciste za notranjsko in dolenjsko območje-
Zbor vodnikov MDO PD Notranjskega območja jc bil na Vršiču v Erjavčevi koči. Na zboru seje zbralo 18 udeležencev iz 7 društev (Vrhnika, Logatec, Cerknica, Blagajana — Polhov Gradec, Rovte, Šentjošt in Horjul). Na zbor smo povabili nekdanjega člana PD Vrhnika Janeza Kunstlja, kije sedaj načelnik postaje GRS Kranjska Gora.
Vodilo zbora je bila priprava, pomen in zahtevnost vodenja planinskih skupin. Zbor je bil namenjen vsem, ki v društvih vodijo izlete, tako šolanim in registriranim kot nešolanim in neregistriranim vodnikom. Seminarski del je zajel sledeče teme: oprema, nevarnosti, gibanje, ocena GRS o vzrokih nesreč in preventivnem delovanju ter pomen planinske vzgoje.
Namesto ture, ki je bila predvidena v soboto, pa je odpadla zaradi slabega vremena, so se udeleženci seznanili z. uporabo tehničnih pripomočkov za hojo po zahtevnih poteh in samovarovanje ter obnovili vozlanje.
Bogdan Seliger
ZUPANOVA BESEDA:
Spoštovane bralke in bralci, moje današnje povabilo jc usmerjeno v pomembno vrednoto našega sobivanja - v oceno kvalitete medsebojnega zaupanja, seveda z namenom, da se med nami vsemi ta še bolj krepi.
KAKO ZAUPAM SVOJIM DRUŽINSKIM ČLANOM?
Doma se moramo med seboj sprejemati z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Če ni tako, se v nas in med nami kopiči negativna energija. Starši se moramo tega še posebej zavedati in zato z zgledom vzgajati svoje otroke v ljubezni, ki je prepoznavna v tem, da vse ljudi in dogodke potrpežljivo sprejemamo z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi.
Družina jc temeljna skupnost naroda. Demokratična družba potrebuje demokratično družino, to pomeni, da so vsi družinski člani med seboj enakopravni - samostojne osebnosti. Vsi so svobodni v mejah neomejevanja svobode bližnjega. Osnovna naloga staršev je vzgoja otrok z lastnim zgledom in ob pomoči cerkve, vrtca, soseščine, šole in vseh ostalih skupnosti in institucij v samostojne celostne osebnosti - državljanke in državljane, ki bodo znali ohranjati našo domovino bolje od naše ideološko deformirane generacije.
To je odgovorna naloga. Za vsak drug poklic seje potrebno šolati. Za starševstvo je žal prepogosto dovolj le privlačnost nepazljivost in zaploditev. Ob vsem tem pa še prepričanje večine staršev, da se je zanje družinski čas ustavil in da obvladajo vse veščine družinskega življenja.
Prav letošnja mesečna srečanja družin pa so nam pokazala, kako so pomembni v družini pogovor, razumevanje in odpuščanje v odnosu med zakoncema, do otrok in staršev. Kako prav vzgajati majhne otroke, pristopati k mladostnikom, skrbeti za starejše, umirajoče in žalujoče. Kako praznovati v družini, ohranjati dobro in prepoznavati ter zatirati slabosti v družini. Kako prepoznavati ljudi ljudi v stiski, k njim pristopati in si med seboj pomagati.
V družini jc torej tako tudi zato, ker naštetega manjka....
KAKO ZAUPAM SVOJIM SOSEDOM?
Družinsko stanje se prenaša v vse širše skupnosti. Prva je soseščina. Ponuja nam mnogotere možnosti medsebojnega sodelovanja. Tam, kjer si med seboj zaupamo in drug drugega razumemo, se gradi mir. Prepiri in tožarjenja pa vnašajo v skupnosti nemir. Širše soseščine so izražene v obliki društev, institucij, političnih strank in ostalih skupnosti. Vsi našteti načini so usmerjeni v izboljšanje kvalitete bivanja - vsak po svoji poti pelje k istemu cilju! Prav zato moramo med seboj sodelovati in si pri tem pomagati.
Naštete skupnosti imajo osnovno nalogo, da izvabijo družinske člane iz domačih družin v širše družine - v sosedsko, vaško, krajevno, občinsko. Zaprtost družin v lastno obzidje hiš povzroča podobno škodo naštetim skupnostim kot jo berlinski zid! Potrudimo se torej in ne bodimo živi mrliči.
Starejše občanke in občani so bili v svojih letih več skupaj. Namesto vsemogočih medijev, ki danes bruhajo med nas za naše življenje nepomembne informacije, so se tudi več pogovarjali in si pomagali med seboj. Prišla je druga svetovna vojna in z njo za marsikoga tudi priložnost, da obračuna s sosedom tudi zaradi privatnih zadev. To in pa vse ostalo vojno in povojno gorje je zarezalo rane med slovenske ljudi. Rane, ki se do danes niso zacelile, saj jih je spretno ohranjal stari sistem in na ta način še lažje vladal. Poglabljajo pa se te rane še z materializmom in liberalizmom. Prav v tem se vidi nepotešenost ljudi, ki zaman iščejo srečo v denarju, namesto da bi sodelovali z okolico in s svojim presežkom tudi izboljšali kvaliteto bivanja v kraju in med sosedi. Vzemimo si torej čas tudi za sosede in sokrajane. Z medsebojnim sodelovanjem bo življenje za vse lepše in vsem koristno zaupanje večje.
KAKO ZAUPAM SVOJEMU OKOLJU IN BIVANJSKEMU PROSTORU?
Ta mir se odraža tudi v bivanjskem prostoru in okolju. Ob upoštevanju naravnega reda in Zakonitosti nam okolje nudi zatočišče, v nasprotnem.nam grozi samouničenjc. Naprave, ki bi odpadne strupene hišne snovi spreminjale v nestrupena gnojila, še niso odkrili. Vemo pa tudi, kje bi najbolj koristila vsebina greznic, če v njej ne bi bilo strupov.
Ljudje tudi na tem področju posegamo po strupenih snoveh, namesto da bi uporabljali okolju neškodljive. Potrudimo se in zaupajmo naravnim zakonitostim, zato vračajmo naravi za rastline užitno hrano. Nadomeščajmo kemikalije z naravnimi nestrupenimi snovmi!
Pri polnjenju naših kleti, shramb in hladilnikov smo zelo natančni. Skrbno izberemo in hranimo posamezne stvari na določenih mestih. Ko pa nam odslužijo, izgubimo občutek za red in vse zmečemo v isti koš. Namesto surovin torej vračamo naravi razdejane in med seboj pomešane smeti.
Postavimo se v vlogo narave: Le kako bi bilo videti, ko bi nam iz trgovin vozili hrano in pijačo med seboj pomešano v kontejnerjih?
To je vsem razumljiv primer našega nezaupanja in podcenjevanja lastnega okolja, ki izvira iz naše negativne dresiranosti v preklosti, ko so nas učili, da jc človek gospodar vsega stvarstva. Res smo gospodarji, vendar tudi v neprestanem boju za obstanek. Nespametni in izkoriščevalski gospodarji pa ogrožajo ne samo sebe, pač pa tudi svojo in prihajajočo generacijo.
Videti je, kot da bi hotel človek na vsak način zavladati nad naravo in si jo podrediti. V preteklosti pa tudi danes se še odobrava brezvestno izkoriščanje narave, čeprav si s tem prepogosto, navadno na daljši rok, sami kopljemo lastno jamo. Kot del te narave z uničevanjem nje uničujemo tudi sebe!
Zakaj uporabljamo toliko strupov in z. njimi zatrupljamo vse življenjske elemente. Iz zemlje pridelujemo hrano, črpamo vodo in izbiramo surovine. To vnašamo v svoje hiše in shrambe, iz. hiš pa spuščamo nazaj v naravo zastrupljeno - mešanico vsega naštetega.
Tako sami sebi žagamo vejo, na kateri sedimo.
Vsi ljudje, še posebej pa izvoljeni in izbrani, se moramo zavedati svojega odločilnega vpliva na celostni dolgoročni razvoj svoje soseščine. S svojim odnosom do okolja in bivanjskega prostora kažemo drug drugemu in svojim otrokom zgled svoje kulture.
Dogodki v naših soseščinah so pokazatelj realnega stanja tudi na tem področju. Izmikanje odgovornosti vsakega člana soseščine na tem področju ustvarja nenaravnosti, kot odraz, odtujenosti ljudi med seboj in od okolja in bivanjskega prostora.
20. SEJA OBČINSKEGA SVETA
S skupnimi močmi do boljših življenjskih razmer
Občinski svet Brezovice je imel v četrtek, 20. junija že svojo 20. sejo. Po poročilu župana je potrdil statut in uradni znak komunalnega podjetja Brezovica.
Komunala je v vsaki občini posebnega pomena, naj bo to v zimskem času ali pa v poletnem, ko naše ceste zacvetijo in se nam skozi odprta okna kadijo oblaki cestnega prahu, v istem času pa še zagotovo zmanjka vode, da bi se lahko osvežili. V poldrugem letu delovanja so najbrž vsi občani spoznali delo predsednika Komunalnega odbora gospoda Jožeta Sojerja. Ob vsej zagnanosti in požrtvovalnosti mu zdravje ni dopustilo, da bi zastavljena dela lahko nadaljeval. Vsi svetniki in člani občinske uprave mu želimo uspešno
zdravljenje in čimprejšnje snidenje.
Občinski svet je na pobudo komunalnega in finančnega odbora potrdil Odlok o kriterijih udeležbe in prioriteti namenov pri komunalnih investicijah v občini Brezovica, kjer se je opredelila prioriteta namenov ter kriteriji udeležbe občanov pri komunalnih investicijah. V razgovoru, ki je sledil, je bilo obravnavano vprašanje zgornje meje sofinanciranja krajanov.
Svetniki so mnenja, da je potrebno obravnavati vsak posamezni primer, saj ob taki raznolikosti v občini ni enotnega kriterija. Podobno je bilo zastavljeno vprašanje, na kakšen način ali s kakšnim sredstvom prisiliti krajane, ki nočejo sofi-
Brezoviški vrtec je praznoval 25. rojstni dan
Gospod Golja meni, da se do sedaj na komunalnem področju ni pristopilo k projektom investicij na ravni občine, kakršne so ceste občinskega pomena,
kanalizacija in podobno. Občina bi namreč morala na tem področju voditi celovito politiko, ne pa da jo narekujejo krajevne skupnosti.
Ob 25.obletnici vrtca na Brezovici, pa smo se po bogatem nastopu otrok, takole slikali z ravnateljico Viških vrtcev - go. Antončičevo.
V dvorani Gasilskega doma na Brezovici smo 14. junija otroci, vzgojitelji in starši praznovali 25. rojstni dan našega vrtca. Obletnico smo obeležili s prireditvijo, ki so jo z veliko ljubezni in truda pripravile vzgojiteljice skupaj z. nami, otroki, ki smo bili seveda glavne zvezde. Prireditve se je udeležilo tudi veliko babic in dedkov, obiskal pa nas jc tudi župan gospod Stanovnik in ravnateljica Viških vrtcev gospa Antonči-čeva.
Po himni vrtca jc uvodno besedo povzela gospa Kukova, vodja enote Viških vrtcev. Na kratko je orisala pretekla leta in poudarila pomen in vlogo, ki jo ima vrtec v življenju krajanov Brezovice. Sle-idil je program, v katerem smo j otroci in vzgojiteljice plesali, peli ] in recitirali, kar so napisali slo-
venski pisatelji in pesniki, predstavili so se cicibani planinci, ra-matizirali pa smo tudi znano pripovedko Grigorja Viteza Zr-calce. Misli Toneta Pavčka in drugih o otroštvu, kije najlepša, najbolj mila in najbolj prava dežela, domovanje in domovina vsakega človeka, so povezovale posamezne točke sporeda.
Ob koncu so nas vzgojiteljice presenetile s sladko torto, gospa Kukova pa se je s šopkoma rož zahvalila ge. Kačičcvi in gc. Zupančičevi, ki že skoraj 25 let skrbita za nas, najmlajše Brezovčane.| Za nekatere izmed naših staršev| sta skrbeli prav oni dve. Ob tej priložnosti se njima ter celotnemu kolektivu vrtca za četrt stoletja truda in ljubezni iz srca zahvaljujemo prav vsi otroci — majhni in veliki.
Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna tudi letos organizira
ŠPORTNE IGRE ZDRAVEGA DIHA,
edinstvene v Evropi, ki vzpodbudijo otroke s kroničnimi pljučnimi obolenji in njihovo okolje k razvijanju zdravega življenjskega sloga. Pokroviteljica iger bo tudi letos gospa Štefka Kučan.
Program iger: petek, 5. in sobota, 6. julija športne igre (košarka, odbojka, tenis, namizni tenis, lokostrelstvo, plezanje ter štafetne igre)
nedelja, 7. julija dopoldne - orientacijski pohod popoldne - zaključek iger z razglasitvijo rezultatov
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE BREZOVICA d.0.0.
nancirati akcije v ulici ali kraju. Največja ironija pa je, da se ti ljudje posmehujejo in norčujejo iz ljudi, ki v projektu sodelujejo, sami pa ravno tako koristijo skupno pridobitev v kraju. Čeprav ni načina, kako bi te krajane prisilili v plačilo dogovorjenega deleža, pa morda v razmis-iek: Si predstavljate infrastrukturo vašega kraja, če ne bi vaši predniki in njihovi sokrajani prispevali svojega deleža k razvoju kraja? Morda so živeli v težjih časih kot vi.
Strasti so se močno razplamtele, ko je predsedujoči podal predlog kolegija, da se število svetnikov v komunalnem odboru poveča. Gospod Slana je utemeljeno menil, da jc vsako delo najlaže kritizirati, hkrati pa ne priznati svojih napak. Nadalje je menil, da se svetniki prevečkrat obnašajo strankarsko, da bi imeli v odboru moč, ne gledajo pa na to, kako bodo s svojim delom in skupnimi močmi doprinesli k zvišanju pogojev za življenje občanov. Gospod Slana na splošno ni zadovoljen z delom- odborov in komisij ter meni, da bi se lahko naredilo več, kot seje. Predlagal je, da je predsednik Komunalnega odbora še vedno gospod Jože Sojei, odbor pa naj se dopolni z občinskimi svetniki in sicer iz tistih krajevnih skupnosti, katere sedaj v tem odboru niso zastopane.
Temperatura je naraščala, zato je gospod Pristavec prekinil razgovore z opredelitvami sodelujočih. S tem je odbor za komunalo okrepljen z Damjanom Rusom, Viktorjem Poličnikom, Marjanom Šivicom, Srečkom Vrčonom ter Markom Čudnom kot nadomestnim članom za čas odsotnosti Jožeta Sojerja.
Občinski svet je bil že na 19. seji seznanjen z odstopom gospoda Tomaža Sojerja z mesta predsednika nadzornega odbora občine Brezovica. Kot novega člana je sprejel gospoda Antona Rozmana z Brezovice. Naslednjo sejo nadzornega odbora bo sklical predsednik občinskega sveta, na katerem bodo člani imenovali novega predsednika.
Pregovor pravi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, vendar brez vročine tudi juhe ne bi bilo. Mar ne?
Marija Bezek
Opozorilo
uporabnikom
vode!
Zaradi deževja in hudih nalivov je voda iz krajevnega vodovoda Podpeč-Notranje Gorice nekoliko kalna, zlasti tam, kjer« vodovod ne poteka preko vo-dohranov. Kalnost bo prenehala nekj dni po tistem, ko bo prenehalo deževati. Priporočamo, dajo za uživanje prekuhavatc. Uprava vodovoda
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
i Demokracija je kot hrana
Zaradi lažjega razumevanja življenja je modro včasih poteg-
, niti vzporednice in primerjati preko naravnih zakonitosti med
i seboj tudi različne stvari.
■ Vzemimo naprimer našo vsakdanjo telesno hrano in politič-
■ no življenje.
■ Red v shrambi je kot demokracija. Vsakovrstna hrana se kot J politične stranke dopolnjuje ter tako teši naše vsakdanje , potrebe.
■ Vsaka stranka nam jc potrebna, kot hrana, vendar mora biti
■ lc-ta užitna za uporabo. Pokvarjeno hrano izločimo iz shram-
■ be. Stranko pa sestavljajo ljudje in zato smo vsi dolžni opozar-' jati na strankarske nepravilnosti v svojem okolju in tako skrbeti * za poslanstvo in kvaliteto demokracije v naši skupnosti.
, Največji problem prehoda v demokracijo pa je v večinski na-
■ vezanosti ljudi na star način - na enopartijski model, ki povzro-f ča, da se surovine v shrambi zgubljajo svoje unikatne posebno-1 sti in se med seboj mešajo in pretvarjajo v eno ali dve za
■ skupnost neprimerni gmoti, tudi zato, ker si stojita druga na-J sproti drugi.
, Ob pogledu na prehojeno pot hitro ugotovimo, da je edino
■ Slovenska ljudska stranka stalno prisotna in užitna v shrambi
■ in s svojim jasnim programom tudi med ljudmi, saj ne izključuje 1 prav nikogar, še več izvajanje programa v praksi koristi vsem
■ brez izjeme.
■
i Slovenska ljudska stranka
i nagrajuje
Ob tem, da pomagamo prostovoljnim skupnostim s finančnimi prispevki, posredujemo tudi nagrade v obliki trimesečne naročnine na tednik Slovenske brazde. Ta časopisje še posebej dragocen zato, ker pogosto namenja zadnjo stran prav dogajanjem v naši občini.
Nagrajenci s srešanja družin 96 v Dragomerju so: Rok Sojer, Molska cesta 5, Brezovica Tanja Čuden, Dragomcr 65, Brezovica • Franci Kržmanc, Drenov Grič 64, Vrhnika Frančiška Jamnik, Babna Gora 7, Polhov Gradec Matija Kozjek, Loška cesta 9, Brezovica Simona Geršak.Založnikova 23/a Nagrajencem čestitamo!
Preostali nagrajenci pa bodo objavljeni v prihodnjih številkah Našega časopisa. Vodstvo podružnice
Pol stoletja Lovske družine Rakitna
Lepote brezoviške občine so na platno nanašali slikarji samorastniki iz vse Slovenije.
Kulturni utrinek
Breza 96
Občina Brezovica uvaja nove oblike druženja na kulturnem Področju. Ena od teh jc bilo delovno srečanje slikarjev samo-rastnikov iz vseh koncev Slovenije in učencev likovnega krožka brezoviške in preserske osnovne šole.
Srečanje pod imenom Slikarski ex-tempore Breza 96 se jc Pričelo v petek, 30. maja 1996 za učence likovnega krožka. Po opravljenem žigosanju platen so se v spremstvu mentorjev razkropili po različnih krajih občine in poiskali zanimive motive.
Slikarji samorastniki so se Pričeli zbirati naslednji dan ob 9. uri v avli OŠ Brezovica, kjer so žigosali svoja platna in risalne pole. Prijavilo seje 38 slikarjev. Vsak jc dobil napotke in informacije o geografskih legah naših vasi, zaselkov in zanimivih lokacijah za slikanje. V na-vodilih smo določili, da se morajo končane slike dostaviti v brezoviško osnovno šolo v netijo, 2. junija 1996 do 12. ure.
» nedeljo ob 15. uri je pričela strokovna žirija ocenjevati slike. Petčlanska žirija (sestavljali sojo umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek, dolgoletna me-ntorica likovnega krožka na OŠ Brezovica Tonka Tacol, akademski slikarji Janez Kovačič, ^eljko Toman in Božo Grabnar) je imela zahtevno nalogo 'zbrati po tri nagrajence v obeh kategorijah.
Med sodelujočimi učenci likovnega krožka je komisija izbrala tri slike, ki so bile med seboj enakovredne. Nagrade so Prejeli:
Tina Braniselj, OŠ Preserje, Ncjc Petelin, OŠ Preserje in Matevž Kovačič, OŠ Brezovica.
Med izborom slik slikarjev samorastnikov je komisija izbrala naslednje tri slike:'
1. nagrada: Brezoviška cerkev, avtor Miro Švigelj iz Jezera, v 2. nagrada: Barje, avtorica Štefka Švigelj iz Ljubljane in
3. nagrada: Sv. Lovrenc, avtor Pavle Ščurk z Rudnika.
Po pozdravnem nagovoru žu-Pana Draga Stanovnika, dr. Mirka Juterška in predsednika društva slikarjev samorastnikov Ljubljana mag. Lojzeta Capudra seje pričela slavnostna Podelitev priznanj vsem udele-
žencem in razglasitev nagrajencev.
Nagrajeni šolarji so dobili knjige o slikarski umetnosti, prav tako tudi mentorici z obeh šol. Nagrajenim slikarjem sa-morastnikom so se kasneje dodelile denarne nagrade. Občina kot organizator in pokrovitelj prireditve si je pridržala pravico do nagrajenih slik, ki sedaj krasijo občinske prostore.
Tovrstna predstavitev občine ima namen vzpodbujati ljubiteljsko slikarsko dejavnost pri vseh ljudeh, še posebej pri mladini. Želimo si, da se Slikarski cx-tempore Breza 96 ponovi tudi prihodnje leto in postane tradicionalna prireditev v občini Brezovica.
Janez Miklič
SKAVTI
Oktobra 1946 je osem članov ustanovilo LD RAKITNO, hkrati pa je ob istem času ustanovilo 15 članov sosednjo LOVSKO DRUŽINO PRESERJE. Na predlog lovcev obeh družin je tedanji okrajni ljudski odbor izdal odločbo o združitvi obeh družin v eno pod skunim imenom LD RAKITNA z loviščem v katastrski občini Preserje in Rakitna. Lovišče se razprostira na 6170 ha gozdov in senožeti in sega delno tudi v k.o. Tomišelj, Iška vas, Jezero, Kamnik pod Krimom in Sabočevo. Danes šteje LD RAKITNA že 68 članov.
To pomembno obletnico bomo praznovali 17. avgusta 1996 v svojem Lovskem domu z organiziranjem velike veselice.
Rakitna jc bila že od nekdaj znana kot bogato lovišče visoke in nizke divjadi. Obsežni smrekovi, jelovi in bukovi gozdovi so varno zatočišče jelenjadi, sr-njadi, divjih prašičev, medveda, gozdnega jereba, v zadnjih letih tudi risa. V ravninskem delu lovišča ob robu ljubljanskega Barja pa so zajci, fazani, divje race, kljunači, pižmovke itd. Ker je lovišče pretežno hribovito, je v njem tudi precej dlakastih in pernatih roparje, kot so lisice, kune, podlasice, divje mačke, jazbeci in druge. Skalnati bregovi proti soteski Iškega Vint-garja in Zale ter Strmeča na borovniški strani pa skrivajo avtohtone trope gamsov —gošarjev.
Že kar tradicionalno srečanje družin
Že drugo leto zapored smo skavti stega Ostrorogi Jelen z Brezovice 23. rožnika organizirali takoimenovano srečanje družin.
Vreme je hotelo, daje prireditev potekala v Gasilskem domu v Dragomerju in ne na prostem, na parkirišču pod cerkvijo na Brezovici. To pa ni skalilo prijetnega vzdušja številnih in številčnih družin, ki so se kljub temu odzvale našemu povabilu.
Program, ki sta ga povezovala Šaljivi Lisjak in Osamljeni Kojot (skavtski imeni za Boštjana Koprivca in Gregorja Majcena), je bil sestavljen iz nepogrešljivih nagovorov in mnogo glasbe ter iz številnih iger, ki so se jih udeleževali tako odrasli kot otroci ali vsi skupaj. Starši so plesne sposobnosti lahko pokazali na srčkovem plesu; kdo je močnejši, seje merilo ob vlečenju vrvi; pevske vrline so predvsem mlajši preizkusili na karaokah; še posebej za gasilce pa je bila igra prenašanja vode z žličko. Zabavno popoldne pa sta nam glasbeno popestrila ansambel Krim in gost Ivan Hud-nik.
Najmlajše so starši lahko oddali v otroško delavnico, ki je ob koncu prireditve pripravila razstavo svojih risarskih mojstrovin.
Srečo pa so mnogi okusili in preizkusili pri srečelovou, h kateremu smo skavti povabili okoliška podjetja in podjetnike. Ob tej priložnosti se vsem še enkrat iskreno zahvaljujemo. Dobitniki glavnih nagrad so naslednji: Alenka Černač - kolo BMX ter Peter Mavsar in Aleš Žitko - potovanje v Gardaland.
Redoljubna Koala
Odstrel divjadi se določa vsako leto glede na ocenjeni stalež. V zadnjih letih ugotavljamo, da se nam stalež jelenjadi, srnjadi in divjih prašičev zmanjšuje, medtem ko je gozdni jereb tudi redkejši. Ker člani družine posvečamo izredno skrb za izboljšanje življenjskih pogojev divjadi, saj krmimo divjad na 6 avtomatskih krmilnicah s koruzo, krmišč s senom je 25, posebej pa krmimo še s sladkorno peso in tropinami, škoda po divjadi ne narašča. LD obdeluje tudi več njiv, na katerih prideluje krmni ohrovt, repo, topinambur, oves, deteljo in drugo. Zato mora vsak član do 60. leta opraviti v lovišču letno najmanj 35 delovnih ur, povprečno pa to znese okoli 60 ur.
LD RAKITNA ima svoj sedež v Lovskem domu v Lintahu, katerega otvoritev je bila v letu 1979. Lovski dom jc bil zgrajen v rekordnem času z velikim prizadevanjem članstva in ob podpori krajanov in nekaterih organizacij. V naslednjih letih je družina svoj lovski dom še močno povečala z dograditvijo velike dvorane — nad 100 sedežev ter velikega skladišča za shranjevanje krme za divjad ter lovsko gospodarskih pripomočkov.
Skrb za dobro gospodarjenje je zahtevala tudi nujno priključitev na električno omrežje in ta zahtevna investicija je bila kronana s težko pričakovanim dogodkom — septembra 1995 je v Lovskem domu zasvetila elektrika.
Ob visokem jubileju jc LD RAKITNA izdala posebno brošuro — kroniko svoje družine z naslovnico, ki prikazuje medveda v vsej svoji veličini in kije zaščitni znak lovske družine. S skromnimi sredstvi, ki so bila na razpolago, jc bila prvič zabeležena zgodovina rakiške lovske družine, da ne bo šlo vse v pozabo, kar bi bilo škoda, saj ima LD RAKITNA bogato in zanimivo prehojeno pot v letih zadnjega pol stoletja. In nenazadnje rakiški lovci z. zadovoljstvom gledamo na prehojeno pot, saj smo sebi in drugim dokazali, da naša osnovna naloga — skrb za naravo in okolje ter skrb za živečo divjad v njem ni bila zaman.
Ada Bitenc, dipl. oee.
50-LETNICA LOVSKE DRUŽINE RAKITNA
Lovska družina Rakitna bo slavila 17. avgusta 1996 50. obletnico svojega obstoja in delovanja. To bo zaznamovala z velikim zborovanjem domačih lovcev in lovcev sosednjih družin ter od drugod kot tudi drugih ljubiteljev narave in zelene bratovščine.
To svoje praznovanje, ki bo združeno z veselico in srečelo-vom, bo Lovska družina Rakitna organizirala v svojem lovskem domu v Lintahu, na pol poti iz Kamnika pod Krimom Proti Rakitni. Prireditev bo v vsakem vremenu, saj bo organizirana pod šotori. Za ples in zabavo, ki se bo začela ob 14. uri, bo Poskrbel ansambel »OAZA«. Ogledati pa si bo mogoče tudi lovsko razstavo, ki bo odprta za obiskovalce že 15. avgusta do vključno 17. avgusta med 10. in 19. uro.
Ža lovske in druge dobrote bo poskrbljeno, zato lovci rakiške lovske družine vabijo in pričakujejo obiskovalce tudi iz oddaljenejših krajev.
Vljudno vabljeni.
Mnoge družine pa smo se srečale tudi v gimnaziji Šentvid na prvem štiridnevnem Mariapoliju v Sloveniji.( Na sliki vatikanski nuncij g. Farhat v družbi tudi postojnskega in brezovškega župana.
V Dragomerju so skauti pripravili srečanje družin, na katerem je nastopil ansambel Krim, osrednja zvezda prireditve pa je bil Ivan Hudnik, seveda ni manjkalo družabnih iger, plesa, jedi in pijače.
Tako, kot je v okolju moteče divje odlagališče, je v bivanjskem prostoru kaljenje nočnega miru in povzročanje katerekoli ogroženosti ljudem, živalim ali lastnini.
Naša domovina seje pred petimi leti le na papirju osamosvojila. Dejansko pa bomo osamosvojeni šele takrat, ko bomo zagospodarili vsak v svoji družini in v lastnih soseščinah. Velika napaka socializma je tudi v tem, daje razbijal temelje družbe, torej družine in soseščine in svoj sistem gradil v obvladanja možnih skupnosti, torej šele v vrtcih, šolah, tovarnah, krajevnih skupnostih, klubih, društvih.... Država je torej v krizi tudi zato, ker so nas vzgojili, da se ne smemo sami organizirati in da so za to že pristojne državne, občinske in krajevne službe. Praksa pa kaže, da so vse te službe nemočne brez sodelovanja" družin in soseščin. Prav ti dve skupnosti morata biti živi in prepoznavni v smislu dobrega gospodarja, ki zbira okoli sebe v preteklosti razkropljene ljudi v smislu vsem koristnega dolgoročnega sodelovanja.
POVABILA K SODELOVANJU
NAJ TUDI PESEM OPEVA RODNI KRAJ!
Tako, kot se ločimo med seboj ljudje, se tudi skupnosti, kraji in občine. Izmenjava teh darov, torej to medsebojno bogatenje jc naša osnovna kultura. Izraža sc na mnoge načine, s človeškimi znanji in naravnimi danostmi. Z namenom, da bi bila vsaka skupnost prepoznavna po svojih zanimivostih, vas vabim k sodelovanju tudi na tem področju. K grbu in zastavi spada tudi himna. Umetnik Ivan Malavašič mi je pomagal z naslednjim besedilom.
OBČINSKA HIMNA
Nad domovino božja misel plava, ko iz spanja se prebuja vas; tam na vzhodu že rodi se zarja, novega je dne napočil čas! Od Brezovice tja do Rakitne v zarji tisoč sc lepot rodi; bele hiše v venec so nabrane, v njih še slovenski rod živi.
Da kot ena bi družinc\ vsi živeli toplih rok, da bo pesem tu zvenela in odmeval vrisk otrok! Da v prihodnjem tisočletju tu bo še naš rod živel: molil, delal in prepeval -v srcih srečo, mir imel!
Plug obrača našo črno zemljo, sveže brazde v soncu sc bleste in molitev z delom se prepleta, med ljudmi več kot tisočletje že. Kdo preštet bi vse nevidne niti, ki ljubezen med ljudmi jih tke; glas zvonov oznanja nam dobroto, ki objame vsako naj srce!
Da kot ena bi družina vsi živeli toplih, rok, da bo pesem tu zvenela in odmeval vrisk otrok! Da v prihodnjem tisočletju tu bo še naš rod živel: molil, delal in prepeval -v srcih srečo, mir imel!
Seveda to ni edino besedilo. Vabim pa tudi vas, da se opogumite in mi posredujete lastne tovrstne verze.
S SKUPNIMI MOČMI DO VARNEJŠIH CEST
Ponovno vas vabim, da v tem mesecu sporočite potrebe po izboljšanju prometne signalizacije, da bomo pobude proučili na krajevnih svetih in v občinskem komunalnem odboru in tudi na ta način izboljšali prometno varnost in omejili previsoke hitrosti.
NOVA MAŠA 96
Video kasete nove maše lahko naročite tudi na občini Brezovica.
ZAHVALE
Vsem^ki ste kakorkoli vezani na šolsko leto čestitam ob zaključku le tega. Želim vam mirne in varne počitnice, tako, da boste v jeseni spet spočiti vstopili v novo šolsko Jeto.
G. Alojzu Kočarju, župniku na Žalostni gori, čestitam ob njegovi 55. obletnici mašništva. Zahvaljujem se tudi domačinkam in domačinom preserske fare za lepo pripravljen program in bogato pogostitev na omenjeni slovesnosti.
Nastopajočim gasilskim ekipam čestitam za odlične uspehe na državnem prvenstvu.
LD Rakitna in LD Brezovica sem hvaležen za ohranjanje in obnavljanje naravnega ravnovesja v naših gozdovih in na travnikih.
Vsem PGD, še posebej: Log, Dragomer - Lukovica, Vnanje Gorice, Brezovica in vsem ostalim, ki razumete svoje poslanstvo in sprejemate krajevne prireditve za svoje in pod svoje strehe.
Skavtom Ostrorogega jelena za sodelovanje na srečanji družin v Dragomerju in kresovanje na Logu.
Vsem prostovoljnim pripravljavkam in pripravljavcem vsega potrebnega za organizacijo mnogih srečanj najrazličnejših skupnosti v občini iskreno čestitam in želim še obilo lepih trenutkov v skupnostih..
Ne nazadnje pa zaslužijo vso pohvalo tudi Komarjevkc in Komar-jevci iz Loga za lepo obnovljeno vaško cerkev. Zahvala tudi župniku Janezu Kompare in klučarjema za skrbno vodenje obnovitvenih del, ter g. škofu Alojzu Uranu za blagoslov in vodenje kulturnega programa v gasilskem domu ob obletnici osamosvojitve. Tudi tu so se izkazale gospodinje s svojimi dobrotami in možakarji z dobro pijačo.
Drago Stanovnik
Malo drugačen oddih
Kdo še ni izkusil počitniškega oziroma dopustniškega veselja v hribih, ob reki, morju, v toplicah, na taborjenju ali pri sorodnikih na drugem koncu Slovenije? Oddih v naravi je človeku vir moči in lepote, je kot zdravilo in krepčilo, ko si nabiramo prekrasnih spominov za vse življenje.
Ta počitniški čas pa je potrebno pametno izkoristiti (da si zadobimo mir in zadovoljstvo, vero vase in v neskončno stvarstvo). Prekipevajoče sile predvsem mladih je treba porabiti, jih okrepiti in povečati. Kako? Odpravimo se v planinski svet.
A tokrat še z drugačnim namenom. Se kdaj vprašamo, zakaj toliko domačij, planšarij na sončni strani Alp, žalostno propada? Na marsikateri so ostali le ostareli ljudje (strici, tete,...). Ko prihaja čas košnje, se gospodarji nemalokrat s strahom ozirajo po travnikih. Jim bo uspelo obrniti, pospraviti seno ali bo prej nevihta, ali pa se bo celo pokvaril kakšen prepotreben stroj?
Kak o malo je potrebno, da s svojo pripravljenostjo podpremo te oskrbnike alpske pokrajine, pa bo svet takoj prijaznejši. Kam na pomoč? Tudi v naši občini bi se morali razveseliti pomoči pridnih in solidarnih ljudi. Poglejmo okrog sebe, opazujmo in v stiski bodimo pripravljeni narediti prvi korak. Za delo pa ne pričakujmo ničesar, razen hvaležnosti.
Grabljenje sena: vsak del telesa se giblje in krepi, čist gorski zrak zrači pljuča, veličastvo prirode se razgrinja pred očmi. pesem pogreva srce, dobra studenčnica odžeja in hladi čelo. To je vežbališče trdnega značaja in čistilnica duše.
Po več urah pridnega grabljenja je počitek tudi drugače poln srčnega užitka. Tak dan vesel ležeš k počitku, saj veš. da si izkoristil dan - združil si koristno z zdravim.
Marija Marinko
V nedeljo, 23. junija, je škof Alojz Uran podelil 20 birmancem zakrament sv. birme. Kot zunanje znamenje so Rakičani postavili 22 m visok mlaj, ki tekmuje z zvonikom v višini.
POČITNIŠKI NAMIGI
Rakitna in turizem
Resnično se premalo zavedamo, kolikšno bogastvo imamo v naravnih lepotah naše domovine, bogastvo, ki se ne meri z denarjem in dobički turizma. Večje in imenitnejše dežele so po svetu, a lepše ne boš našel. Na površini, ki jo podolgem prevoziš v nekaj urah in počez skoraj prepešačiš, se zvrsti vse, kar je na svetu lepega - od visokih gora, položnih gričev, prostranih ravnin, širnih gozdov in cvetočih travnikov, preko kamnitega krasa s podzemskimi jamami, do jezer in morja. Ali nam je te zemlje resnično kaj mar? Ali se čutimo nanjo navezani? Ali imamo v njej korenine?
Ali pa smo le najemniki, kolonialni gospodarji, ki znajo pode-Ijemo jim posest izkoristiti, izmozgati in jo, ko je uničena, zapustiti? Bojim se, da je potrošniška miselnost tako močna in pohlep po denarju tako prevladujoč, da nam je pri načrtovanju naselij, pri gradnji hiš, prometnih žil, turističnih objektov in podobnega najprej v mislih dobiček, pa čeprav bi pri tem utrpelo lice pokrajine, skladnost okolja, skratka - lepota, ki smo jo podedovali..
Zmaga Kumer
Če so velike gore resni mejniki na življenjski poti planinca, tedaj so male gore zgradile od enega do drugega vedre, z gorskim cvetjem okrašene mostove, da to ni samo pot drznega in zanosne-ga tekmovanja, temveč tudi pot čistega, neskaljenega veselja. Na njih imaš vselej dovolj časa za vse. Nikamor se ti ne mudi. Hvaležen postojiš zdaj tu, zdaj tam. Razveseliš se vsake cvetke, počivaš pri vsakem potočku....
Kugy
Hoditi po planinah v svežem jutru, v podnevni žeji, v večerni zarji, gledati, kako sonce vstaja in tone v večerni uri, kako se razkošno razdajajo trave in rože, poslušati tišino hora in skrivnosti gozdnih jas ali grebenov - to je klic iz daljave, ki se mu ne moreš upreti, če si le še v srcu mlad.
Le v zatišju preprostosti, prirodnosti domače zemlje in domačije, najdemo polnost tiste tihe sreče, ki so jo še poznali naši skromni pradedje.
Spoznati dom in domovino, da ju pravilno vrednotimo, spoštujemo in vzljubimo, da se nanju navežemo s srcem in razumom, da se k njima vračamo kakor ptice v svoje gnezdo.
Samo prostost in svoboda dajeta človeku ključ do širših poti, do obsežnejših, umnejših ustvarjalnih sil. ^ ■-. ■
Črtomir Šinkovec
Predno spregovorim o turizmu v Rakitni danes, dovolite nekaj besed o razvoju kraja. Rakitna je vasica s 430 prebivalci, ki leži v osrčju velike gozdnate kraške planote na višini 789 metrov nad morjem. V zadnjih letih je stari del vasi, ki je oblikovan po zaselkih in v ljudski govorici znan po tem, da šteje devet vasi po tri hiše, pridobil nekajkrat več počitniških hišic kot pa je starih hišnih številk. Seveda je ves ta razvoj terjal popolno zamenjavo infrastrukture. Rakitna se lahko pohvali z obnovljenim električnim omrežjem, novim vodovodom, telefonom, kabelsko televizijo, asfaltnimi cestami ter široko cesto iz Preserja.
Rimska cesta in ajdovski zid
Že v rimskih časih je mimo današnje Rakitne vodila rimska cesta iz Cerknice proti Igu in Emoni. Za njeno obrambo so Rimljani zgradili ajdovski zid, kije zapiral dolino med Avšni-kom in Novaško goro. V letu 1963 so študentje arheologije odkopali del obzidja z ostankom stražnega stolpa. Žal po opravljenih delih obzidja niso zaščitili, zato sta ga prerasla trava in drevje. Morda se bodo našli zanesenjaki, očistili vsaj del te zgodovinske zapuščine in jo pokazali naključnim ali načrtnim obiskovalcem. Se danes se ta kraj imenuje Vrh Prezida in ga po zelo dobrem opazovanju najdete, ko se cesta proti Cerknici spusti navzdol. Tam zavijete na levo in pridete na zelo strmo senožet, pod katero se nahaja preraslo obzidje.
V središču vasi stoji farna cerkev sv. Križa, katera sc prvič omenja 1526. leta. Prvotna cerkev je bila večkrat prezidana in razširjena. Glavni oltar nosi letnico 1790, medtem ko je na kamnitem portalu glavnega vhoda letnica 1677. Cerkev jc vredna ogleda za poznavalce zgodovine in umetnosti, pa tudi za naključne obiskovalce.
ja. Zdravilišče je bilo po programu 111. samoprispevka ljubljanskih občin v letu 1987 obnovljeno.
Zdravilišče nudi šolo zdravljenja astmatičnih otrok iz vse Slovenije. Poleg tega pa nudi šolam in vrtcem šolo v naravi z naravoslovnimi, zdravstveno-vzgo-jnimi in športno-rekreativnimi vsebinami. Ker želijo svoje paciente in goste vključevati v najrazličnejše aktivnosti, so na voljo košarkarsko, odbojkarsko igrišče, igrišče za mali nogomet in tenis, 8 metrov visoka plezalna stena, mala plezalna stena, tarče za lokostrelstvo, organizirajo pa tudi srednjegorsko pohod-ništvo.
Razvoj turizma na Rakitni sega v leta pred 2. svetovno vojno. V gostilno pri Logarju so prihajali stalni gostje, med njimi ugledni Ljubljančani s svojimi družinami.
Posebno mesto med turističnimi kraji pa jc Rakitna dobila, odkar je v letu 1964 sredi seno-žeti nastalo umetno jezero. To leži v lepem naravnem okolju, obdano z borovci, travnatimi površinami in strmimi skalnimi pečinami. V poletnem času je dovolj toplo za kopanje. Ob cesti proti Cerknici, pred samim jezerom, je veliko parkirišče, na katerem boste v petek, soboto in nedeljo odšteli 300 tolarjev za parkiranje svojega jeklenega konjička. Ob jezeru je Brunarica, ob njej pa otroško igrišče in balinišče. Vsekakor so v okolici jezera najlepši kotički za sprehode.
Pohodi na bližnje vzpetine
Morda pa si želite miru. Takšnega, da slišite samo svoje dihanje, bitje srca in let mušice nad vami. Priporočam vam pohode na Krim, v Zalo, na Ustje, v Zakotek, k Selanu ali na bližnje vzpetine, katere niso dosti nižje od tisoč metrov.
Če si želite miru in edinstvene igre narave, potem si morate na vsak način ogledati nenavadno
Ena izmed domačij, ki se postopoma spreminja v etnografski muzej.
Rakitna s svojo edinstveno klimo, zaradi ugodne višinske lege sredi obsežnih smrekovih in jelovih gozdov, dobre preve-trenosti, kjer se mešata morski in gorski zrak, ne pozna jesenske, zimske in pomladanske megle in izredno ugodno vpliva na zdravljenje bronhialne astme, kroničnih pljučnih obolenj, alergijskih bolezni, pa "tudi na okrevanje po težkih boleznih in operacijah.
Zdravilišče že od leta 1915
Zgodovina zdravilišča sega v leto 1915, ko so bili tu nastanjeni na pljučih oboleli vojaki avs-troogrske vojske, v letu 1927 je bil tu odprt sanatorij za kostno tuberkulozo. V letu 1931 so barake odstopili za počitniško zdravljenje otrok in v naslednjem letu je bil zgrajen nov počitniški dom, ki je nosil ime Otroško letovišče princa Andre-
jelko v Lapušni dolini. Ko se cesta, ki pelje proti Cerknici, prevesi navzdol, se napotite po prvi cesti desno. Po dobrih 400 metrih ob prvih gozdni jasi, poraščeni z lapuhom, se ozrite na desno. Presenečeni boste nad obliko krošnje. Jelka je visoka, njene veje so kratke, približno vse enako dolge, rastejo pa pravokotno iz debla. Iglice na vejah so širše in krajše od iglic navadnih jelk. Ugotovljeno je, da gre pri tej jelki za mutacijske spremembe, ki pa žal niso dedne in se na potomce ne prenašajo. Vsekakor si je vredno ogledati to enkratno drevo.
Rakitna je zanimiva s svojimi podzemnimi lepotami, najbolj znane so v jamah Pod ta visoko skalo in Vihrovci ter v Golobji jami. Vendar naj si te lepote ogledujejo le izkušeni jamarji.
Kaj se na Rakitni dobi
In kaj lahko popotnik na Ra-
Središče rakiškega turizma. Ali bomo znali ohraniti prizadevanja na.»ih očetov, da bomo z njim privabili tuje obiskovalce?
kitni dobi? Tu sta dve trgovini: Mercator v centru vasi s klasičnim urnikom ter trgovina Na gmajni, ki je odprta tudi vse praznike in nedelje. Poleg osvežitve ob kozarčku, si boste v trgovini pri Logarju (telefon 650-075) lahko naročili daleč naokrog znane okusne kremšnite, sadno kupo ali narezek. Za organizirane skupine nudijo celotno gostinsko ponudbo po predhodnem naročilu. V brunarici ob jezeru (telefon 650-192) se lahko posladkate s sladoledno ali sadno kupo, tiramisujem, ob sobotah in nedeljah pa nudijo enolončnice in kosila. V kmečkem turizmu v Zidanci (telefon 650-201) pa vam bodo pripravili kmečko hranozdvcur-nim prednaročilom.
Bi radi na Rakitni prespali ali pa si privoščili daljše počitnice? V bližini jezera, pri Zahribcu, vam Metka Kovačič (telefon 650-160) nudi več apartmajev, po želji tudi s penzionskimi uslugami. Družinski apartma vam nudijo pri Dcbevčevih (telefon 650-155) in v zimskem času tudi savno.
Največje zadovoljstvo ljudi, ki se na Rakitni ukvarjajo s turizmom, je, da so stranke zadovoljne in se ponovno vračajo. Tako tu nekateri ljudje preživljajo svoje počitnice že več sezon.
Največja kritika pa gre na račun stalne gostinske ponudbe tople hrane oziroma kosil. Seveda vsi vržemo takoj na oči gostince in jim spustimo še kakšno sočno na račun ponudbe. Če se vprašamo, kaj turizem je, potem dobimo odgovor, daje to gospodarska dejavnost. Čc je turizem res gospodarska dejavnost, naštejmo ljudi, ki si služijo kruh na račun turizma. Razočarani bomo. Morda so razočarani tudi osamljeni turistični pol-delavci. So si res sami krivi?
Vprašanje res ni za v gostilniško sobo, ampak bi morala
strategijo razvoja Rakitne in turizma na njej najprej napraviti občina.
Podatki kažejo, da demografska ogroženost med avtohtonimi prebivalci narašča, te podatke zbijajo vikendaši, ki se za stalno preselijo na Rakitno. Povečini so to starejši, upokojeni ljudje.
In si čim naj se Rakičani ukvarjajo?
Morda s kmetijstvom, vendar nimajo niti desetine obdelovalnih in travnatih površin na ravnih območjih, pa še te so v veliko primerih zamočvirjene. Mar vedo vsi občani, da na Rakitni koruza ne uspeva zaradi preostre klime, da ogromno pridelka na njivah uniči divjad? Ste se kdaj ozrli po košenicah in se-nožetih v strmih pobočjih? Ste opazili, kako naglo se zaraščajo s plevelom? Kruh, zaslužen na rakiški zemlji, je zelo trd!
Vsi smo proti razvoju industrije na Rakitni, saj bi uničila vse naravne danosti tega območja in ogrozila vode v dolini. Ostane torej delo v dolini in, v poletnem času, dnevno štirje avtobusi v Ljubljano in nazaj. Nemalo jih je, ki ob pol petih sedejo na avtobus in se ob petih popoldne vrnejo domov.
Zakaj tako široko razmišljanje? Samo od besed se ne da živeti. Marsikdo izmed Rakiča-nov pa bi morda s primerno politiko, posojilom in hitreje rešenimi papirnatimi vlogami hitreje dogradil temelje turizma, katere*-si je zastavil v zadovoljstvo sebi in gostom, ki bi sem prihajali.
Vsem obiskovalcem Rakitne želim, da sprejemajo naravne danosti z vsemi čutili in se vračajo v dolino z novo energijo in prijetnimi občutki.
Marija Bezek
Mladi gasilci na državnem prvenstvu
V začetku junija je bilo v Hrastniku državno prvenstvo mladih gasilcev v gasilsko -športnih disciplinah. Zbralo se je kar 199 ekip, ki so tekmovale v štirih kategorijah. Število nastopajočih kaže, daje v gasilsko organizacijo vključenih vedno več mladih, tesni rezultati pa na veliko izenačenost ekip. Nekaj prvouvrščenih ekip sodi po kakovosti tudi v sam evropski vrh.
V ogorčenem boju za najvišja mesta so nepričakovano sodelovale tudi ekipe iz OGZ Brezovica, ki sicer niso sodile v ožji krog favoritov. Ob koncu so se pionirke GD Vnanje Gorice uvrstile na 9. mesto, mladinci GD Notranje Gorice so bili četrti, mladinci GD Vnanje Gorice pa so postali viceprvaki Slovenije s sicer odličnimi dosežki (45,8 sek v vaji z ovirami in 71,6 sek. v štafetnem teku).
Z doseženim pa nikakor ne moremo biti zadovoljni. Razlog
za to tiči v domnevni goljufij' zmagovalca med mladinci in medlosti ter počasnosti odgovornih organov krovne gasilske organizacije. Le-ta še do danes, kljub argumentirani pritožbi (ki je obsegala tudi video posnetke osumljene ekipe), ni ukrepala in nastopila proti prevaram, ki se žal dogajajo tudi na tako pomembnih tekmovanjih.
Ob koncu čestitam vsem tekmovalcem za izjemno borbenost, športno spremljanje tekmovanja in dogodkov ob njem-Zahvaljujem se tudi vsem sodelavcem, ki so v času priprav sodelovali pri delu z mladino ter po svojih močeh pripomogli k rasti naše skupnosti. Ob odhodu iz njihovih vrst pa jim še vnaprej želim delovne zagnanosti in pripadnosti gasilskim vrstam.
NA POMOČ! TOMAŽ URBANČIČ, prof.
PATER KAZIMIR ZAKRAJSEK, APOSTOL SLOVENSKEGA IZSELJENSTVA
Ameriški Krek - rojak iz Preserja
P. Kazimir Zakrajšek
Za ohranjanje narodove identitete niso važni samo kulturni in naravni objekti, ampak predvsem ljudje, ki so vse svoje življenje delali in ustvarjali za slovenstvo in njegov narod.
Eden izmed takih je bil tudi naš rojak pater Kazimir Zakrajšek. Rojenje bil leta 1878 v Prcserju pod Krimom, kot sin Franceta in Neže Zakrajšek. Po gimnaziji je stopil v frančiškanski red. V gimnazijskih letih je nevarno zbolel, toda z močno voljo in globoko vero je bolezen pregnal. V zaobljubi Mariji Pomagaj za uspešno ozdravljenje je ustanovil časnik Ave Maria, ki še danes izhaja v Združenih državah Amerike. V duhovnika je bil posvečen leta 1902.
Po štirih letih duhovniškega dela v Sloveniji je leta 1906 odšel v ZDA, kjer je v Clevelandu ustanovil župnijo Žalostne Matere Božje. Po odhodu iz Clevelanda je služboval v različnih krajih držav New York in Illinois, večinoma kot kaplan. Leta 1908 je ustanovil Družbo sv. Rafaela, namenjeno slovenskim izseljencem v New Yorku. Ustanovil je tudi večje število drugih katoliških društev. V
Lemontu je kupil posestvo, kije postalo središče slovenskega frančiškanskega delovanja v Ameriki. Organiziral jc Bančni oddelek, preko katerega so slovenski priseljenci pošiljali denar v »staro domovino«.
Neutruden časnikar
Najpomembnejše področje Zakrajškovega delovanja v ZDA je bilo časnikarstvo. Poleg že omenjenega časnika Avc Maria, ki gaje urejal do leta 1924, je ustanovil še politični časnik Edinost, ki seje pozneje (1924) združil s časnikom Amcr-kanski Slovenec. Poleg omenjenih listov je ustanovil oz. sodeloval pri različnih župnijskih, mladinskih in celo slovaških časnikih. Poleg časnikarskega dela je bil uspešen pisec, kije poleg množice člankov in uvodnikov v času svojega prvega bivanja v ZDA izdal tudi več knjig in molitvenikov v slovenščini.
Leta 1927 seje p. Zakrajšek vrnil v Slovenijo, kjer jc kmalu prevzel v upravo cerkvico sv. Krištofa za Bežigradom v Ljubljani, kije bila podružnica sv. Petra. Župljani Bežigrada so začeli izražati željo po svoji župniji in večji cerkvi. P. Zakrajšek je pričel skupaj s svojimi župljani zbirati sredstva, naročili so načrt pri profesorju Jožetu Plečniku in tako so uspeli dozidati leta 1934 večjo kapelo sv. Cirila in Metoda. Župnija sv. Cirila in Metoda pa je bila ustanovljena nekaj mesecev prej, decembra 1933. Župnija za Bežigradom mu je zelo prirasla k srcu, ker pa je imel izreden posluh za lokalno zgodovino, je s pomočjo več avtorjev izdal knjigo Naš Bežigrad.
Že prej omenjena Rafaelova družba je pod Za-krajškovim vodstvom zelo uspešno delovala. Izdajati je začel uradno glasilo družbe z imenom Iz-seljeniški vestnik, katerega urednik je bil vse do leta 1934. Na njegovo pobudo so pri tej družbi ustanovili izseljenski arhiv, ki pa kljub veliki zagnanosti ni nikoli prav zaživel.
S spomenico v Rim
Pater Zakrajšek jc bil nasprotnik nacizma, zato se je po napadu na Jugoslavijo 6. 4. 1941 najprej zatekel v Zagreb in od tu preko Trsta, Rima in Lizbone v ZDA. Kljub tveganju je v Rim prinesel spomenico »Tragedija slovenskega naroda«, ki so jo sestavili člani sosveta ljubljanske pokrajine in je pričala o nemških grozodejstvih nad slovenskim narodom. Spomenico je izročil papežu in Mussoliniju, ko je v Lizboni čakal na ladjo. Prepis Ic-te je poslal v London dr. Mihi Kreku, podpredsedniku jugoslovanske emigrantske vlade, ki je poskrbel, da so dokument objavili v vseh svetovnih časnikih. Po prihodu v ZDA je uspel, da so spomenico objavili v vplivnih katoliških časnikih Amerike.
V ZDA se je p. Zakrajšek odpravil na turnejo po slovenskih naselbinah in na predavanjih in v pridigah govoril zlasti o verskem in duhovnem trpljenju slovenskega naroda. Voditelje različnih političnih usmeritev je skušal prepričati, da bi se morali vsi Slovenci v ZDA zediniti in skupaj zastopati svoje interese. Zakrajškov predlog ni naletel na plodna tla, saj so bile ideološke razlike prevelike. Zagovarjal je demokratično in federativno ureditev nove Jugoslavije, vendar pa bi sodelovanje Slovenije brezpogojno moralo sloneti na podlagi slovenstva in združitvi vsega ozemlja, ki so ga Slovenci naseljevali zadnjih sto let, v Združeno Slovenijo.
Ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman mu je zaupal organiziranje zbiranja pomoči za slovenske duhovnike in vse ostale trpeče Slovence. Organiziral jc Zvezo slovenskih župnij, ki je zbirala pomoč med ameriškimi katoliki in slovenskimi priseljenci. Decembra 1942 so ameriški Slovenci različnih političnih prepričanj ustanovili Slovenski ameriški narodni svet — SANS. Predsednik SANS-a je postal Etbin Kristan, tajnik pa p. Zakrajšek. Zal so bile ideološke razlike med socialistično usmerjenimi odborniki SANS-a in p. Za-krajškom nepremostljive in je zato p. Zakrajšek aprila 1943 odstopil z mesta tajnika.
Leta 1945 je ostal v Ameriki ■
■
Leta 1945 seje p. Zakrajšek zaradi zmage ko- i
munistov v »stari domovini« odločil ostati v ■
Ameriki. Nadaljeval je z zbiranjem pomoči za be- ■
žigrajske župljane in druge begunce iz Slovenije, 1 ki so začeli prihajati v ZDA.
P. Zakrajšek je bil delaven vse do svoje smrti. ■ Mlade semeniščnike jc učil slovenskega jezika, pi- ■ sal je nabožne spise, ki jih je objavljal v časniku * A ve Maria in A ve Maria Koledarju. V tipkopisih 1 ohranjenih neizdanih del najdemo ogromno dra- \ gocenih podatkov o življenju katoliških Sloveti- ■ cev v ZDA, še posebej o slovenskih frančiškanih v ■ Ameriki. ■
■
Pater Kazimir Zakrajšek, ki ga lahko imenuje- ■ mo »oče slovenskih izseljencev« oziroma »arne- ■ riškiKrek«,je umrl 27. januarja 1958. Pokopali so 1 ga v Lemontu (111.) na samostanskem poko- \ pališču.
■
Pater Kazimir Zakrajšek, duhovnik, izseljenski ■ organizator, časnikar, publicist in nabožni pisec, I je s svojim delom v zgodovini »Ameriške Sloveni- ■ jc« zapisan z zlatimi črkami. Bil je nemiren in ■ ustvarjalen duh in kot brezkompromisni borec za " katoliška načela je pri svojem delu naletel na veli- , ko nasprotnikov. Mnogo več pa je bilo tistih, ki a jim je pomagal ohraniti vero, narodno pripad- ■ nost, poštenost in družino. Žal pa pater Kazimir ■ Zakrajšek spada med tiste Slovence, ki jim povoj- ■ no slovensko zgodovinopisje dolga leta ni name- * njalo prostora, ki si gaje ta »apostol slovenskega izseljenstva in ameriški Krek« zaslužil. a
Ta »krivica« je bila delno popravljena z izdajo J njegove korespondence, ki jo je pripravil g. Darko , Friš in izdalo Arhivsko društvo Slovenije 1995. ■ Večina podatkov jc vzeta iz te publikacije z. name- ■ nom, da se z njimi seznanijo njegovi rojaki iz pre- ■ serske fare, med katerimi jih je še nekaj, ki so ga J osebno poznali. .
P. P '
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS št. 72/93, 57/94 in 14/95) ter 11. in 18. člena Statuta Občine Brezovica (Naš časopis Maj 1995), je občinski svet Občine Brezovica na svoji 20. redni seji 20.6.1996 sprejel
ODLOK O KRITERIJIH UDELEŽBE IN
PRIORITETI NAMENOV KOMUNALNIH INVESTICIJ V OBČINI BREZOVICA
1. člen
Prioriteta del oz. namenov na področju komunalnih investicij v posameznih Krajevnih skupnostih na območju Občine Brezovica je sledeča:
- voda
- elektrika
- ceste
- kanalizacija
- razsvetljava
2. člen
Kriteriji udeležbe sofinanciranja pri posameznih komunalnih investicijah je sledeča:
ASFALTIRANJE
■ dokumentacija 100 % občina
- mejni ugotovitveni postopek      50 % krajani, 50 % občina
v kolikor ni spora. V primeru spora krije 100 % kršitelj. ~ državne ceste financira 100 + država
' občinske ceste financira 80 -j- občina - 20 % občani
~ krajevne ceste financira     občina 4 KS 50 %, občani 50 %
ravnati svoje skupaj dogovorjene sorazmerne deleže.
5. člen
Odlok se objavi v Našem časopisu jc velja za investicije v letu 1996.
Datum; 27.6.1996 Štev.: 44/a-96
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Leopold Pristavec
Na podlagi Statuta Občina Brezovica (Naš časopis, št. 211, maj 95) ter Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi župan Občine Brezovica objavlja prosto delovno mesto
Strokovni sodelavec za področje komunalnega gospodarstva in infrastrukture.
Pogoji:
- VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene, komunalne ali druge ustrezne smeri
- tri leta delovnih izkušenj
- samostojnost dela
- trimesečno poskusno delo
- znanje za opravljanje dela z računalnikom
- opravljen strokovni izpit
- izpit ZUP
Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi druge pogoje na podlagi Zakona o delavcih v državnih organih. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas ali delo po pogodbi.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati iz Občine Brezovica. Prijave s kratkim življenjepisom in dosedanjimi delovnimi izkušnjami ter dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Občina Brezovica, Tržaška c. 390, 1351 Brezovica do 19.7.1996.
ŽUPAN Stanovnik Drago
uovozne za stanovalce oDCina t .-so %, ODcani /o "(e Prispevek občine pri asfaltiranju cest občinskega,pomena
lahko doseže 80 % ob cestah, ob katerih je majhna naseljenost,
cesta pa je pomembna za občino.
VODOVOD
sekundarni vodovod - priključek . 100 % krajani •lAVNA RAZSVETLJAVA
" ob državnih cestah 100% država
* ob občinskih cestah 30 % krajani, 70 občina
" ob krajevnih in dovoznih cestah 80 % krajani, 20 % občina
3. člen
V posameznih oz. določenih primerih lahko občinski svet odloči drugače.
4. člen
Ta odlok zavezuje stranke oz. soinvestitorje, da so dolžne po-
Na podlagi 7. člena Pravilnika o subvencioniranju dela obrestne mere pri kreditih za pospeševanje razvoja podjetništva v Občini Brezo-vica je župan občine dne 26.6.1996 podaljšal
JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV KREDITOV S SUBVENCIJO DELA OBRESTNE MERE PRI KREDITIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA V OBČINI BREZOVICA
Vsebina in pogoji razpisa:
1. Skupen znesek razpisanih kreditov je: 72.500.000,00 SIT, od tega 50.000.000,00 SIT za kratkoročne kredite, 22.500.000,00 SIT
pa za dolgoročne kredite.
2. Namen kreditiranja je pospeševanje razvoja podjetništva v Občini Brezovica.
3. Zahtevek za dodelitev kredita lahko oddajo pravne in fizične osebe s sedežem v Občini Brezovica in sicer:
- družbe, ki imajo do 50 zaposlenih
- Samostojni podjetniki, obrtniki in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost
4. Doba vračanja:.do 5 let
5. Izhodiščna obrestna mera za prvovrstne kreditojemalce, ki je trenutno veljavna in je spremenljiva, je:
- T + 6 % letno za kratkoročne kredite,
- T + 6 % letno za dolgoročne kredite.
Višina kredita praviloma znaša 50 % od predračunske vrednosti investicije.
Obroki se praviloma plačujejo tromesečno v skladu s kreditno pogodbo.
6. Prošnjo za kredit s potrebnimi prilogami vložijo prosilci na Občini Brezovica, Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo - Pododbor za gospodarstvo, Tržaška 390, Brezovica.
7. Prošnja za kredit mora vsebovati:
- ime in priimek ter stalno bivališče prosilca oziroma firmo družbe,
- dejavnost in naslov ter številko žiro računa in naslov banke,
- višino zaprošenega kredita,
- opis investicije z obrazložitvijo in predračunsko vrednost investicije z viri financi rama in terminskim planom investicije, če kreditojemalce najema investicijski kredit.
8. Prošnji za kredit morajo prosilci priložiti naslednjo dokumentacijo:
- potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register (registracija podjetja z vsemi prilogami) in dovoljenje za opravljanje dejavnosti ali potrdilo, da je občan pri pristojnem občinskem upravnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja ter priložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma dovoljenja za opravljanje dejavnosti podjetja,
- potrdilo o plačanih obveznostih državi,
- dokazila o namenu porabe posojila ;
- dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, kije za fizično osebo, zasebnika in samostojnega podjetnika: davčna napoved za leto 1995 in podatki poslovanja v letu 1996 (obrazec) ter prikaz denarnih tokov za celotno obdobje vračanja kredita;
za podjetje pa zaključni račun za leto 1995 (bilanca stanja in izkaz uspeha) ter tekoči podatki poslovanja v letu 1996 (obrazec), prikaz denarnih tokov za ce lotno obdobje vračanja kredita.
9. Razpis je podaljšan do 10.7.1996.
10. Potrebne obrazec in informacije dobijo prosilci na sedežu Nove I.B d.d., Ljubljana, Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica Trnovo, Riharjeva 26, Ljubljana, pri g. Tomažu Milavcu, telefon 125-10-41, vsak delovni dan (od ponedeljka do petka) med 8.00 in 15.00 uro.
Datum: 26.6.1996 Štev.:'izv.37/96
Župan Občine Brezovica Drago Stanovnik
LOŠKI GASILCI SLAVILI
75 let gasilskega društva Log
V soboto, 29. junija je Prostovoljno gasilsko društvo Log proslavilo 75. letnico svojega delovanja.
Visok jubilej so najprvo počastili z gasilsko parado številnih gasilcev in gasilskih vozil iz sosednjih gasilskih društev, ki so se v povorki skozi Log ustavili pri gasilkem domu. Tuje bila svečana tribuna s številnimi gosti, med katerimi je bil župan Vinko Tomšič, podpredsednica GZS Marinka Campre-Turk, predstavniki GZ Vrhnika, častni člani GZ Vrhnika ter številni
predstavniki sosednjih gasilskih društev.
Svečani govornik ob 75. letnici društva je bil Ivan Turk, sedanji predsednik gasilcev Loga. Spregovoril je o dosedanjem 75 letnem delovanju društva ter na koncu poudaril:« Visoki jubilej 75. letnica društva in cilji, ki smo jih s skupnimi močmi dosegli, nas navdušujejo in opogumljajo, hkrati pa so tudi obveza v našem nesebičnem in požrtvovalnem delu za sočloveka, kadar mu je v stiski naša pomoč potrebna.«
Dobitniki priznanj Gasilske zveze Slovenije
Svečanost so s svojimi pozdravi popestrili tudi župan Vrhnike, podpredsednica GZS Marina Campre-Turk in poveljnik GZ Vrhnika Pavle Bi-zjan.
Nato je sledilo razvitje novega praporja Prostovoljnega ga-silkcga društva Log, katerega pokrovitelj Pavle Bizjan jc predal predsedniku društva Ivanu Turku. Na prapor pa so nato pripeli tri spominske trakove in sicer pokrovitelj GS Vrhnika Pavle Bizjan, predsednik KS Log Albin Novak in lastnik podketja Trans Feliks, Feliks Jelnikar. Kaplan Jurij Zadnik pa je nov prapor blagoslovil.
Najsvečanejši trenutek pa jc nastal, ko jc podpredsednica GZ Slovenije podelila šestim najzaslužnejšim gasilcem Loga priznanja za njihovo humano in nesebično dolgoletno delovanje. Priznanja so prejeli:
- odlikovanje 111. stopnje Jurij Demšar
- odlikovanje II. stopnje Ivan Turk
- odlikovanje I. stopnje Avgust Armič in Janez Kozjek
- medalja za posebne zasluge pa Herman Završnik in Franc Stanovnik.
Za kulturni program je poskrbel pihalni orkester Alpina iz Žirov, ki so na koncu poželi ve-
Nekaj poudarkov iz govora Ivana Turka, ob 75. letnici delovanja PGD Log
Potreba po varstvu premoža-nja pred požari je botrovala ustanovitvi gasilskega društva na Logu leta 1921. Pod vodstvom ustanovnih članov Ivana Remškarja, učitelja Stanka Vr-hovca, Jurija Kozjeka, Janeza Sojerja in drugih članov se je nabavila ročna brizgalna, ki je društvu še danes v ponos. Dostikrat je bila koristna pri gašenju požarov in varovanju premoženja, tako na Logu, kot tudi v bližnjih krajih.
Ustanovitelji po ustanovitvi društva in nabavi ročne briz-galne niso držali križem rok. Snovali so naprej in tako seje leta 1931 začel graditi gasilski dom, ki je bil dograjen leta 1935. Ta dom je postal kulturno in prosvetno središče kraja, služil pa je tudi osnovni dejavnosti - spravilu gasilkega orodja. Dom ni prispeval samo k razvoju gasilstva, ampak tudi slovenske ljudske kulture.
Med minulo vojno je sicer društvo zamrlo, toda ostal je dom, ostala je brizgalna. Po osvoboditvi seje društvo obnovilo, kakor se je obnavljalo in prilagajalo novim razmeram takratno življenje. Leta 1958 je uspelo društvo nabaviti manjšo motorno brizgalno znamke TMZ. S to nabavo je bil po zgraditvi doma po tolikem času storjen velik korak naprej v življenju našega društva.
V društvo so začeli prihajati mladi ljudje, ki so se zavedali vloge in pomena gasilske organizacije. Pod strokovnim vodstvom našega poveljnika Franca Stanovnika so si mladi pridobili in si nove generacije še zmeraj pridobivajo osnovno znanje, ki ga rabijo pri reševanju ljudi in premoženja ter organizaciji gasilstva. Naloge društva so se z razvojem kraja večale, spreminjal se je razvoj tehnike in zahtevnost pri gašenju in reševanju ljudi in premoženja, zato je bil v letu 1970 nabavljen rabljen avtomobil TAM 2000, katerega smo sami preuredili, tako daje služil namenu gašenja in reševanja. V tem času so bile veselice glavni vir sredstev za delovanje društva, za nakup opreme, usposabljanje in izobraževanje članstva, kajti čas je zahteval in čedalje bolj zahteva strokovno usposobljene gasilce.
V letu 1971 je društvo nabavilo motorno brizgalno ILO. Po dobrih treh letih, leta 1974 pa smo nabavili sodobno motorno brizgalno znamke Rosenbaucr, ki še vedno služi svojemu osnovnemu namenu. V letu 1975 jc društvo razvilo sovj prapor. V tem letu je bil postavljen tudi prvi hidrant na krajevnem vodovodu. Ker pa je bilo to desetletje največje društvene aktivnosti, je društvo leta 1976 pod predsedstvom Toneta Kavčnika začelo načrtovati kako adaptirati gasilski dom, katerega jc že resno načel zob časa. To jc bila obveza in spoštovanje do dela ustanoviteljev našega društva in graditeljev doma. Leta 1977 jc bil izvoljen gradbeni odbor, v katerem so bili zastopani: gasilsko društvo kot lastnik doma, krajevna skupnost in ostale obstoječe organizacije na Logu. Že naslednje leto so stekla gradbena dela, ki so trajala vse do leta 1981. V adaptacijo doma je bilo poleg finančnih sredstev, ki so jih prispevali poleg gasilskega društva še: SIS za varstvo pred požari Vrhnika, Kulturna skup-nsot Vrhnika, Krajevna skupnost Log, krajani v obliki prevozov in darovanja lesa, vloženo še nešteto kapelj znoja, žuljev in tudi dobre volje, da je dom dobil tako podobo, kot jo ima danes. Dom nas je duhovno bogatil, povezoval krajane med seboj in krepil dobre sosedske odnose.
V letu 1980 smo nabavili nov rabljen avtomobil TAM 2001, ki smo ga člani društva s prostovoljnim delom usposobili za gasilsko dejavnost, danes pa je že polnoleten. Stari TAM 2000 pa smo odprodali. V letu 1988 smo pričeli z razmišljanjem o nabavi sodobnejšega orodnega avtomobila, ki bi imel tudi manjšo cisterno in bi ga prevzeli ob 70. letnici društva. Seveda smo modrovali, kako priti do tako velikih finančnih sredstev. Bolj seje bližalo leto 1990,jasnejša je bila finančna konstrukcija in seveda s pomočjo Občinske gasilske zveze Vrhnika, krajanov Loga, ki so prispevali znaten delež s svojimi prostovoljnimi prispevki ter s pomočjo Krajevne skupnosti Log, smo našo veliko željo in potrebo uresničili. S skupnimi močmi smo cilj v prvih dneh leta 1991
dosegli in pri Karoseristu v Mariboru prevzeli kombinirano ga ilsko vozilo TAM 80 T 50, ki smo ga ob jubileju 70. letnici društva, že v nekoliko naclek-trenem ozračju, 15. junija svečano prevzeli. Posebej pa smo bili veseli, daje naša avtomobila blagoslovil gospod župnik Janez Oberstar na predvečer spomina rojstva Janeza Krstnika, med mašo, ki je bila posvečena miru, čeprav so na obzorju že klile kali desetdnevne vojne. V tem letu smo obnovili fasado gasilskega doma in restavrirali našo prvo ročno brizgalno.
Ker pa sta ogenj in voda ena tistih zvestih človekovih spremljevalcev, ki prinašata veliko dobrega, kadar sta ujeta in obvladljiva, in toliko slabega, kadar uideta nadzoru človekove moči, smo snovali naprej, kako priti do avtocisterne. V mesecu oktobru 1993 smo si v učnem centru na Vrhniki ogledali vojaške tovornjake in izbrali polnoletni tovornjak TAM 5000. S tem smo dobili podvozje, s prostovoljnim delom pa smo opravili kleparska in mehanikarska dela, barvanje kabine in zaščito podvozja. Najpomembnejši del, nadgradnjo s cisterno je opravil mojster Marjan Oblak iz Sinje Gorice.
V letu 1994 smo zabeležili za zgodovino našega društva dva pomembna dogodka. Po podobi iz naše cerkve na griču nam je naš rojak rezbar Zdravko Straj-nar izdelal zaščitnika gasilcev sv. Florjana, ki smo ga postavili v vitrino gasilskega doma. Na Florjanovo nedeljo, praznik gasilcev, je med mašo pred gasilskim domom gospod župnik Janez Kompare blagoslovil kip sv. Florjana in avtocisterno, ki smo jo tudi slovesno prevzeli. V letu 1995 smo izdelali hidroizo-lacijo gasilskega doma in uredili tlake v dvorani - garaži. Seveda pa gasilci vseh teh dosežkov v zadnjih letih ne bi zmogli brez gmotne podpore krajanov Loga, ki so prispevali znaten delež s prostovoljnim delom, materialnimi in denarnimi prispevki, Gasilske zveze Vrhnika, Odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada Vrhnika in botrov.
Pogled na svečani postroj gasilcev
Nov prapor je razvit in Pavle Bizjan ga je izročil Ivanu Turku.
lik aplavz.
Loški gasilci so na koncu svečanega uradnega dela, svojo 75. letnico proslavili še z gasilsko veselico na vrtu pred svojim gasilskim domom. Za prijetno
Ko bo tudi tvoj pes moj prijatelj
Prva zgodba
Pes plane pred avto. Gume zacvilijo, pes še bolj presunljivo. Voznik zapelje ob rob, z občut-
raz.položenjcje poskrbel ansambel Mesečniki, ki so resnično v mesecu juniju postali že stalni gostje skoraj vseh prireditev v občini Vrhnika.
S.S.
kom nese, napol vleče žival s cestišča, poišče telefon, pokliče veterinarsko, se vrne k žrtvi, ji nekaj govori tja v gobec in oba čakata na rešilca. Odpelje se za njim in plača operacijo. Skupaj so našli lastnika, ki je poravnal stroške. Ampak to, zadnje, za zgodbo ni bistveno. Tvoj pes je bil moj prijatelj.
Druga zgodba
Zima je dolga in še kar traja. Ponovilo seje nekaj toplih dni z
mrzlimi nočmi. Sren dvakrat vzdrži, tretjič se izdajalsko predre, telo se napeto nagne daleč naprej, da s smrčkom udari ob ledeno skorjo. Nagoni psov, ki se dolgočasijo okrog hlevov in daleč stran, so spet podivjali. Široke tace v lahnih skokih zlahka dohajajo ostre parkeljce, ki se v neritmičnih presledkih zadirajo do zemlje. Prvi ugriz v stegno in še nekaj naslednjih, dokler srna ne podleže. Boj za lastno življenje in za življenje dveh že kar razvitih zarodkov je pustil sledove: kri, dlaka, koža, še skok v stran in spet kri, blato., kadaver.
Uboga srna, ki je morala poginiti take naravne smrti!
Pes hudičev!
Tvoj pes ni moj prijatelj!
Moja zgodba
Po zakonih, ki so sestavljeni za ljudi, sta oba psa napravila prekršek. Prvi je naletel na človeka, ki ga rešuje in tolaži, drugi ga obdolži za zločin; smrtna kazen bi bila premalo.
Takrat, ko iz trebuha pobiraš mladiče — čez en mesec bi že debelo gledali in bili bi porasli — takrat ne moreš ostati neprizadet. Če bi, bi bilo nekaj narobe. Tako, kot jc narobe pritisniti za zajcem, ki so mu žarometi kot kanal, iz katerega ne more. Ali pa ko žabo na cesti spremeniš v palačinko, razmišljati: Prava figa za to kroto, še božati je ne moreš in čc te poščije, dobiš hraste (po ljudsko).
Tudi obsodba psa ni daleč od tega. Kot da bi s svojo pasjo pametjo že od jeseni sem tuhtal, kako bo v trdi zimi izvedel napad. In to iz same hudobije, saj večina niti lačni niso.
Napačno razmišljanje in čustvovanje je krivo za težave na Zemlji. Predvsem zato imamo toliko izgubljenih in «izgubljeni« psov ni zatočišča (azila) v Ljubljani in so psi v občini Borovnica prevelika nadloga. Kot da bi bilo pri nas kaj bolje! Bolje bo šele, ko bo tudi tvoj pes moj prijatelj.
Jože Praprotnik Vrzdenec 86
Z Bogom začeto delo bo dober tek i melo
Pretekli četrtek seje na Logu v novih proizvodnih prostorih mizarstva NOVAKOVIH zbralo preko stopetdeset ljudi, poslovnih partnerjev in prijateljev, da bi skupaj z domačimi praznovali blagoslovitev in odprtje novega objekta. Z že obstoječo delavnico, in skupaj z novo na dvatisočtristotridesetih kvadratnih metrih, je delavnica dobro vidna vsakomur, ki se pelje po avtocesti proti Vrhniki, pri cestninski postaji na Logu.
Da bi delo Novakovih treh sinov, mame Pepcc, očeta Miro-ta, sedmih pomočnikov in babice, ki vsa leta kuha in skrbi, da so tako lahko vsi čim več v delavnici, še naprej tako uspešno potekalo, je škof Alojz. Uran blagoslovil nov objekt - prosto-
re. Domače in vse prisotne je nato pozdravil vrhniški župan Vinko Tomšič. Na kratko je prikazal današnje stanje in prihodnost obrtništva v Sloveniji. Ker se bodo morali spoprijemati še z. mnogimi težavami jim je zaželel, da bi bili med seboj še naprej takšni prijatelji, pridni in pošteni, kakor do sedaj, ker bodo le tako lahko dosegali uspehe. Nato so se predstavili vsi domači. Najstarejši sin, direktor firme NOVAKI, Robert Novak, je vsem gostom opisal-rojstvo in rast njihove obrtne dejavnosti. Družina izhaja iz Sadinje Vasi pri Žužemberku. Oče Miroslav je leta 1967 prav na tem mestu kupil prve kvadratne metre zemlje, in zgradil v Dragomeru hišo, s prihranki z.
večletnim delom v Nemčiji. Vsa leta so delali od jutra do večera in premnoge noči, brez dopu-stovanja do danes. Medtem so odraščali sinovi, katerim so bili vzor starši in babica. In tega dne je oče Miroslav prerezal trak pred vhodom v obrat na tri dele. katere je nato mala vnukinja simbolično razdelila; očetu Robertu in stricema. Daje bila otvoritev še slovesnejša je poskrbel oktet Raskovec z Vrhnike, ki je ubrano zapel nekaj pesmi-Vse goste in prijatelje, med katerimi so bili še župan Drago Stanovnik z Brezovice, prijatelj' duhovniki z Dolenjske, Brezovice in Vrhnike, so nato Novakovi povabili v proizvodni prostor, kjer seje slavje nadaljevalo do večera. M.
50 LET LOVSKE DRUŽINE NA VRHNIKI
Zelena bratovščina proslavljala na Ulovki
Sobota 15. junija 1996 je bila za lovce Lovske družine Vrhnika slovesen dan, saj so pri svoji lovski koči na Ulovki praznovali 50. letnico obstoja družine. Svečanosti so se udeležili številni ljubitelji vrhniške zelene bratovščine, predstavniki pobratenega lovskega kluba iz Gonarsa, župan Vrhnike Vinko Tomšič, Blaž Krže kot predstavnik Lovske zveze Slovenije ter drugi povabljeni gostje. Seveda pa je bilo največ lovcev Lovske zveze Vrhnika, od najstarejših ustanovnih članov do nekoliko mlajših lovcev.
Za kratek in lep kulturni program je poskrbel oktet Rasko-vec, povezovalka programa pa je bila nepogrešljiva Mirjarn Suhadolnik.
Najprej je vse prisotne pozdravil s slavnostnim nagovorom predsednik Lovske družine Vrhnika Vinko Zibert, kije med drugim poudaril: »Ob našem jubileju lahko s ponosom povem, da imamo urejen in human odnos do narave. Zavedamo se, da se moramo zaradi skupnih interesov kmetijcev, gozdarjev in nas lovcev še tesneje povezovati in sodelovati z vsemi, da ohranimo našo avtohtono divjad zanamcem. Hkrati pa se
Dobitniki reda za lovske zasluge III. reda
Rado Pivk
Slavko Petrovič
Jože Tršar
Izmenjava priznanj med predsednikom ovcev Vrhnika Vinkom Žibre-tom in predstavnikom lovskega kluba Gonars
Jože Pahor
trudimo, da divjad ne bi povzročala prevelike škode na poljih. Lovstvo ni samo interno
1946 1996
Naši lovski družini za njen zlati jubilej
V poletno jutro lovski rog prešerno tisi! dan doni. Vesela vest čez dol in log z njegovim glasim poleti.
Naznanja, da se lovcev čas obrača z listom zgodovine, da /ovcev zbor zdaj združen glas, glas lovske je družine.
Naznanja vsem ljudem novico, da lovci so se prerodili. Na Vrhniki, tam pod Trojico Družino Lovsko ustanovili.
Zdaj bratovščina se zelena -Družina imenuje! Pod varstvom svetega Huberta načrte svoje snuje.
Kako divjad bi ohranili v loviščih polja in gozdov. Kako pravično naj lovili, v ponos kasnejših bi rodov.
Tako so naši lovci takrat modrovali, ko so prve brazde v ledino zaorali.
Kolesje časa v polstoletju, mar sik oga ugonobi. Družina naša pod Trojico, v poslanstvu svojem še živi.
Jc ddediščina dragocena ohranjena - v današnji dan. Žal prvih tvorcev bratovščine, marsikdo je pokopan.
Zdaj naša naj dolžnost bo sveta. Družine časten spomenik -pravičnost z etiko odeta, poštenja in zvestobe lik!
Hvaležno vračajmo naravi, kar nam ona podari. Vsako njeno živo bitje, pravico ima - da v njen živi.
Ne v strelnem daljnogledu, iskati lova ves opoj! Tudi v stvarstvu so lepote, ki imajo svoj - naboj.
Lovska duša večno poje, naj naravi slavospev! Ona kot hvaležna mati, vračala bo - tih odmev.
Če po takih bo načelih, v prihodnost usmerjen naš korak, s ponosom lovec za klobukom nosil bo stanovski znak.
Družina Lovska pod Trojico še mnoga leta naj živi! Naj stoletnico - kot danes med prijatelji slavi.
Tu misel se z željami strne, zdaj od vas se poslovim. Ob našem jubileju -vsem zdravijo - sreče zaželim.
vprašanje lovcev ali posameznikov, temveč zadeva širšo kulturo. Kot varuhi narave se dobro zavedamo resničnosti reka filozofa Russella, ki pravi, da ljubitelj narave ve, da to ni dar očetov, temveč dediščina, ki jo zapuščamo potomcem. Intenzivno poseganje v življenjski prostor gozdov in travnikov ogroža obstoj številnih živalskih vrst, med njimi tudi divjadi. Zato je osnovna naloga lovstva, ne glede na to, kdo jo opravlja, ohranitev naravnega ravnovesja v naravi. Tej nalogi morajo biti podrejeni vsi, tudi komercialni interesi.«
Nato so sledili številni pozdravni govori: župan Vinko Tomšič, predstavnik Lovske zveze lovske družine Ljubljana Štefan Virant in predstavnik lovskega kluba Gonars.
Sledile so izmenjave priznanj
Vrhnika, 15.6.1996
Anton J apel j
izdali zanimivo kroniko Lovske družine Vrhnika, kjer zasledimo številne zanimive podatke o razvoju lovstva na Vrhniki.
Tako so že leta 1878 ustanovili Lovsko društvo Vrhnika, ki se je kasneje preimenovalo v Lovski klub. To je bilo eno prvih društev v takratni Sloveniji, saj so imeli prva pravila, potrjena celo od deželne vlade. Med vojno pa lastnih dejavnosti ni bilo. Po drugi svetovni vojni so se le nekako začeli organizirati v lovske družine. 26.8.1946 so se na Vrhniki le zbrali ljubitelji lova in narave ter ustanovili sedanjo Lovsko družino Vrhnika. Na tem ustanovnem zboru (36 članov) jc bil izvoljen odbor, kije imel nalogo, da organizira delo v družini in v lovišču, kije bilo veliko skoraj 10.000 ha. Po takratnih usmeritvah pa je posamezna lovska družina smela gospodariti le s 5000 ha lovišča. Zato sta bili na Vrhniki formalno organizirani dve lovski družini: Vrhnika I, s predsednikom Vencljem Malovašičem in Vrhnika II s predsednikom Mirkom Verbičem.
Od ustanoviteljev družine so še živeči Adolf Malavašičv Andrej Novak, Zoltan dr. Zekš, Franc Jurca, Pavel Kenk in Marko Šetinc.
Sedaj jc v družini 73 članov, ki naredijo veliko prostovoljnega dela. Leta 1960 je bila zgrajena lovska koča ter leta 1993 prenovljena. Na sedanjih 4.200 ha lovišč je postavljenih 7 krmišč, za malo divjad in 2 krmišči za visoko divjad, dva velika skladišča krme ter 15 visokih prež za opazovanje in varen gojitveni odstrel. Za sedanje delo družine pa skrbi delavno vodstvo, ki je bilo izvoljeno leta 1995: predsednik je Vinko Zi-bret, člani pa: Janko Jerebic, Slavko Celcšnik, Tomaž Končan, Franc Petrič, Milan Jurca in Brane Mlinar. Ob tem naj povdarim še to, daje glavna naloga vrhniških lovcev ter seveda tudi drugih, da v prvi vrsti skrbi-
Valvasorjevi konjeniki v naših krajih
Na Valvasorjevi poti po Sloveniji od gradu Bogenšperk pri Litiji preko Cerknice in čez Me-nišijo navzdol v Borovnico, od tam pa nazaj po cesti v Litijo so sc tokrat na jugozahodnem barju spet ustavili konjeniki. Odprava jih je letos štela kakih trideset mož, tudi litijski župan Kaplja je bil občasno med njimi, vendar je imel tiste dni druge obveznosti in ga ni videla ne Bistra in ne Borovnica. Lilo pa je kot lani, ko je bil župan Kaplja zraven.
Valvasorjevi konjeniki so na četrtkov popoldan, ko jc bil dan za oddih, jezdili od Borovnice do Bistre in nazaj. V Bistri so jih lepo pričakali. Pozdravila jih je namestnica direktorja Tehniškega muzeja Slovenije Ljudmila Bezlaj -Kermelj in jih povabila k prigrizku. Od vrhniške strani je goste pozdravil občinski svetnik in predsedik Turističnega društva Blagajana Tomaž Grom. Za prihodnje leto jih je povabil, naj prijezdijo k Staremu malnu, ki se mu jc oziroma Lintvernu ču-
dil že Valvasor. Pri sprejemu v Bistri je bil navzoč tudi četrtkov gostitelj, borovniški župan Andrej Ocepek, da bi mu konjeniki ne ušli drugam in jih je usmeril nazaj v Borovnico.
Konjeniki so nato res odjezdili proti Borovnici, kjer so imeli slovesen sprejem pred Lovskim domom, torej pred hišo, kjer družina ravno letos praznuje petdesetletnico. Tam jih je na kratko nagovoril župan Ocepek in jih povabil, naj prihodnje leto spet pridejo. Nazdravili so si na srečno pot. Nekateri otroci, ki, kot da konja šc niso nikoli videli, so si borovniški mali svet ogledali tudi s konjskega hrbta.
Potem so hitro odhiteli naprej proti gostilni Most, k Nadi Drašler, ki je jezdila z njimi in je bila pravzaprav njihova prava gostiteljica v tem koncu Slovenije. Tam so tudi prespali.
Naslednje jutro so se Valvasorjevi konjeniki odpravili še v brezovško občino, skozi preser-sko faro in tam se je na konja povzpel tudi župan Drago Stanovnik. Konjenike je pospremil skozi vso pot, kije vodila po njegovi občini do Črne vasi, kjer jih je prepustil nadaljnji usodi in seveda lepšemu vremenu, kot so ga bili deležni prej na poti.
Zbor lovcev pred njihovo kočo na in daril med vrhniškimi in go-narškimi lovci, kar je med prisotnimi povzročilo veliko odobravanje.
Ob visokem 50. letnem jubileju pa os najzaslužnejši prejeli tudi visoka prizanja. Te je podelil predsednik vrhniških lovcev Vinko Zibret. Red za lovske zasluge III. stopnje Lovske zveze Slovenije so prejeli štirje vrhniški lovci: Rado Pivk, Slavko Pctrovil, Jože Tršar in Jože Pahor.
Nekoliko manjše priznanje »znak za lovske zasluge« pa so prejeli: Milko Jurca, Janez. Mar-kelj, Franc Novak st., Franc Novak ml., Franc Troha in Vinko Zibert.
Za dolgoletno zvesto delo v Lovski družini Vrhnika pa so priznanja prejeli: Jože Tršar, Pavel Kenk, Slavko Petrovič, Franc Kranjc, Bernard Zclez-nik, dr. Stanko Kogoj, Adolf Malavašič, Jože Pahor in Slavko Celcšnik.
Po slavnostnih nagovorih in podelitvah je sledila še prava lovska veselica, z. raznimi lovskimi specialitetami. Sami lovci in njihovi gostje pa so izrabili priložnost za razgovore in pogovore o njihovi problematiki in seveda obveznemu medsebojnemu pripovedovanju »resničnih« lovskih zgodbic.
Na koncu naj šc dodam, da so vrhniški lovci ob svoji 50. letnici
Ulovki
jo za naravno ravnovesje gozda - narave ter da čimmanj posegajo v njo. S.S.
TEŽKI IN VALI DI NA PIKNIK U - Ze tradicionalno na drugi četrtek v juniju Društvo invalidov Vrhnika organizira izlet za težke invalide. Letos jih je pot popeljala mimo Rrezij na Pokljuko. Tu so si najprej ogledali spomenik padlim borcem pokljuške čete ter se nato ustavili v gostišču »Primar«, kjer je bila pripravljena prava kmečka malica. Ogledu lepe Pokljuke je sledil popoldanski piknik, katerega so pripravili delovni člani in podporni člani društva. Sam izlet pa je pripravila socialna delavka pri društvu. (S.S.)
Za različne pijače - različni kozarci
Ob različnih praznikih in jubilejih svoje goste ponavadi postrežemo z. različnimi brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami. Šc posebno Slovenci smo ljubitelji dobrih in različnih vin. Tako lahko izbiramo med številnimi sortami vin, ki so različnih kakovosti in geografskih porekel ter raznih letnikov, stopnjah alkohola in tudi različnih sladkosti.
Vendar pa nimamo namena reklamirati pitje različnih vrst vina, ampak le pomagati pri splošni kulturi poznavanja uporabe različnih pijač (vin) v različnih kozarcih.
Za praznovanje izberemo kakovostne in vrhunske vrste, ki morajo biti po okusu usklajene z jedrni oziroma morajo okus dopolnjevati. Katero belo ali rdeče vino bomo izbrali, je odvisno od nas. Nekaterim so ljubše štajerske, drugim dolenjske ali primorske vrste. Vsekakor velja, da k belemu mesu, ribam in perutnini izberemo belo vino, k temnemu mesu rdeče, k sirom nevtralnega okusa belo vino, k
pikantnim pa rdečega.
Za aperitiv ponudimo suho belo lahko vino, suho peneče ali desetino vino. Zgane pijače raje serviramo na koncu obeda k črni kavi.
Preden vino postrežemo, ga moramo primerno ohladiti. Belo, peneče in desetino vino ohladimo na temperaturo 8 do 12 stopinj celzija in postavimo na mizo, zavito v servieto (v lokalu ga postrežejo v posodi z. ledom, da se ne segreje). Za rdeča vina to ni potrebno, saj jih ponudimo pri temperaturi 14 do 18 stopinj celzija.
Pri slovesnem obedu imamo sicer le eno vrsto vina, šc bolje pa je, če jih postrežemo več: lahko je
peneče belo vino za aperitiv, belo aromatično k predjedi, staro polno rdeče vino h glavni jedi, desertno k sladici.
Za strastne ljubitelje piva moramo imeti v zalogi tudi kakšno steklenico piva, ki jo ohladimo na 8 stopinj celzija. Pri tej temperaturi jc najbolj aromatično in pitno.
Marsikdo sc bo rad odžejal tudi s hladno vodo, mineralno vodo, brezalkoholnim napitkom ali sadnim sokom. Med napitki izberimo raje take, ki niso pre-sladki.
Slika pa prikazuje, v kakšne oblike različnih kozarcev sodijo tudi različne pijače. S. S. (povzeto po DEL-DOM)
Kozarci za različne pijače: 1 — rdeče vino, 2 — žganje, 3 — vodo, 4 — konjak, 5 — koktajl, 6 — belo vino, 7 — desertno vino, 8 — peneče vino (šampanjec), 9 — liker, 10 — pivo
26 NAŠ ČASOPIS
DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC
JULIJ-AVGUST 1996
OBČINA
DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC
POROČILO o izidu volitev članov sveta Krajevne skupnosti Horjul na volitvah dne 30. 6.1996.
Občinska volilna komisija Občine Dobrpva-Horjul-Polhov Gradec je na seji dne 1. 7. 1996 ugotovila naslednje rezultate glasovanja ter izid volitev za člane sveta KS Horjul.
1. Volilna enota HORJUL
Pravico glasovati je imelo 809 volivcev, glasovalo jc 54 volivcev. Izvoljeni so bili naslednji kandidati:
1. Darko Zdešar, roj, 1951, Horjul 149 a
2. Venčcslav Prebil, roj. 1950, Horjul 173
3. Valentin Bergant, roj. 1942, Horjul 179
2. Volilna enota KORENO NAD HORJULOM
Pravico glasovati je imelo 69 volivcev, glasovalo je 40 volivcev. Izvoljen je bil naslednji kandidat:
1. Jožef Marolf, roj. 1956, Koreno nad Horjulom 12
3. Volilna enota LESNO BRDO
Pravico glasovati je imelo 72 volivcev, glasovalo je 40 volivcev. Izvoljen je bil naslednji kandidat:
1. Andrej Potrebuješ, roj. 1960, Lesno Brdo 4 a
4. Volilna enota LJUBGOJNA
Pravico glasovati je imelo 91 volivcev, glasovalo je 47 volivcev. Izvoljen je bil naslednji kandidat:
1. Rajko Vrhovec, roj. 1967, Ljubgojna 14 a
5. Volilna enota PODOLNICA
Pravico glasovati je imelo 148 volivcev, glasovalo je 100 volivcev. Izvoljen jc bil naslednji kandidat: 1. Stanislav Žvokclj, roj. 1954, Podolnica 53
6. Volilna enota SAMOTORICA
Pravico glasovati je imelo 59 volivcev, glasovalo je 44 volivcev. Izvoljen je bil naslednji kandidat:
1. Franc Zakelj, roj. 1959. Samotoriea 13
7. Volilna enota VRZDENEC
Pravico glasovati je imelo 331 volivcev, gla* sovalo je 187 volivcev. Izvoljena sta bila naslednja kandidata:
1. Aleš Vrhovec, roj. 1958, Vrzdenec 11
2. Janez Jereb, roj. 1962, Vrzdenec 39
8. Volilna enota ZAKLANEC
Pravico glasovati je imelo 153 volivcev, glasovalo je 104 volivcev. Izvoljen je bil naslednji kandidat: 1. Janez Oblak, roj. 1963, Zaklanec 18
9. Volilna enota ŽAŽAR
Pravico glasovati jc imelo 107 volivcev, glasovalo je 89 volivcev. Izvoljen je bil naslednji kandidat: 1. Franc Trček, roj. 1962, Za žar 22.
Predsednica OVK Tatjana Prebil, l.r.
KRAJEVNA SKUPNOST HORJUL
V krajevni skupnosti Horjul so v času od 16. 5. do 2. 6. 1996 potekali zbori krajanov, na katerih so izvolili nove vaške odbore. Večina odborov je že konstituiranih in so ze določili predsednika, ponekod pa jih to delo šc čaka.
V vaško-vodovodni odbor za naselje HORJUL so izvoljeni:
1. Buh Matjaž
2. Gabrovšek Tomaž.
3. Lončar Marko
4. Malovrh Feliks (odgovoren za vodovod)
5. Praprotnik Ludvik
6. Sabjan Avgust
7. Vrhovec Jože
V vaški odbor izvoljeni:
1. Sečnik Anton
2. Zakelj Franc
3. Jcrala Franc
4. Slovša Janez
za naselje SAMOTORICA so
— predsednik
V vaški odbor za naselje KORENO NAD HORJULOM so izvoljeni:
1.
2
3
4. 5
1. Kozjek Andrej — predsednik
2. Cepon Janez.
3. Končan Gusti
4. Lipnik Branko
5. Vrhovec Rajko
V vaški odbor za naselje ŽAŽAR so izvoljeni:
1. Mole Janko — predsednik
2. Trček Franci
3. Subic Janez
4. Vrhovec Franci
5. Trček Janez
6. Končan Janez
7. Nagode Janez
8. Trček Rafko
V vaško-vodovodni odbor za naselje VRZDENEC so izvoljeni: 1.
2. '3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.
Kranjec Robert — predsednik
Jereb Janez — (odgovoren za vodovod)
Sečnik Olga
Rožmancc Jože
Jereb Martin
Pctrovčič Avgust
Nagode Franc
Vrhovec Jože
Vrhovec Aleš
Marolt Jože — predsednik Setnikar Alojz, Marot Janez Kozjek Andrej Malovrh Franc
odbor za naselje PODOLNICA so
predsednik
V vašk izvoljeni:
1. Kozina Janez -
2. Žvokclj Tatjan;
3. Žvokclj Marjan
4. Košir Marjan
5. Urbančič Janez
6. Grabeljšek Janko
V vaško-vodovodni odbor za naselje LJUBGOJNA so izvoljeni:
V vaški odbor za naselje ZAKLANEC so izvoljeni:
1. Zdešar Ivan — predsednik
2. Pctrovčič Stane
3. Ravnohrib Pavle
4. Fajdiga Mirko
5. Škof Leon
V vaški odbor za naselje LESNO BRDO so izvoljeni:
1. Derenda Jana
2. Janša Peter
3. Troha Janez
4. Zdešar Bernard
Vsem novoizvoljenim želimo veliko uspehov pri delu.
KRAJEVNA SKUPNOST HORJUL
ZA LEPŠI VIDEZ KRAJA - Prav v največji vročini okrog Meciarda, so deloma tudi s prostovoljnim delom krajanov, dokončali s tlakovanjem okrog cerkve in ureditvijo bližnje zelenice, kar vse prispeva k ureditvi in lepšemu izgledu Horjula. (F.B.)
Sprejet proračun
Svetniki občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec so na svoji redni seji 28. maja po burni razpravi naposled le sprejeli občinski proračun za leto 1996. Občina naj bi imela letos 348.076.000 tolarjev prihodkov.in prav toliko odhodkov, sicer pa so sredstva razdeljena takole:
Prihodkov za zagotovljeno porabo naj bi bilo 312.800.000 tolarjev, od tega prihodkov, ki se razporejajo med republiko in občino 229.000.000 tolarjev, prihodkov, ki pripadajo občini 12.480.000 tolarjev in 71.400.000 tolarjev za finančno izravnavo občine, prihodkov za druge naloge naj bi bilo 19.370.000 tolarjev, drugih prihodkov pa za 1.500.000 tolarjev, medtem ko je bilo prenosa prihodkov iz lanskega leta 14.326.000
tolarjev.
Največ odhodkov v letošnjem letu bo spet šlo za komunalo, in sicer 92.755.000 tolarjev, za vzgojo in izobraževanje bodo namenili 77.137.000 tolarjev, za otroško varstvo 52.363.000 tolarjev, za delo občinskih organov in uprave 30.560.000 tolarjev, za socialno varstvo 17.000.000 tolarjev, kultura naj bi dobila 14.700.000 tolarjev, šport 3.000.000 tolarjev, zdravstvo 3.500.000 tolarjev, požarna varnost 12.806.000 tolarjev, turizem in drobno gospodarstvo 7.500.000 tolarjev, kmetijstvo 10.600.000 tolarjev, sredstev za krajevne skupnosti naj bi bilo 18.450.000 tolarjev, za financiranje političnih strank 4.100.000 tolarjev, obveznih proračunskih rezerv pa 3.305.000 tolarjev.
B. V.
KAM
V NEDELJO, 21. JULIJA?
V ŽAŽAR nad Horjulom!
Vse ljudi dobre volje, ki želite deliti z nami veselje, ko bomo zaslišali nove zvonove, vabimo tega dne, 21. julija, v našo vasico.
Zvonove, posvečene SV. ANI, SV. FLORIJANU IN ANTONU MARTINU SLOMŠKU, BO OB 10. URI DOPOLDNE BLAGOSLOVIL nadškof ALOJZIJ ŠUŠTAR, ki bo tudi maševal.
Po maši naj vam se ne mudi domov, ker ste vsi povabljeni h gasilskemu domu, kjer se boste ob igranju MESEČNIKOV veselo zavrteli. Za žejne in prigrizek bo poskrbel PIŠEK FRANCI -PIZZERIJA BOTER.
Z veseljem pričakujemo vaš obisk, in obljubljamo vam, da se boste potem v naš kraj še večkrat vračali.
organizatorji: vaščani Zažarja
Telefonija je še naprej vroča tema
OBETA VEN HORJULSKI GASILSKI PODMLADEK - Najmlajši horjulski gasilci so na minulem državnem prvenstvu v Hrastniku dosegli lep uspeh. V tekmovalni skupini v starosti do enajst let so izmed petinštiridesetih ekip z zaostankom slabi dve sekundi osvojili peto mesto. Na fotografiji: najmlajša horjulska desetina s svojim mentorjem Markom Bozovičarjem. (F.B.)
Počasno reševanje telefonije na polhograjskem in dobrov-skem območju še naprej sproža žolčne debate med interesenti za telefonske priključke, zato prav nič ne preseneča vprašanje občinskega svetnika Franca Riharja, ki ga je naslovil na župana in občinsko upravo. V njem je zapisal:
»Od župana in občinske uprave želim izvedeti za stanje oz. dejavnosti na razširitvi telefonskega omrežja v občini.
Ker je stanje le-tega v posameznih KS porazno, resnih znakov izboljšanja pa je malo oziroma jih ni, bom za naslednjo sejo občinskega sveta predlagal v obravnavo tudi točko dnevnega reda o razrešitvi perečega vprašanja telefonije v občini.
Za plodno razpravo naj do sklica prve prihodnje seje poskrbi občinska uprava s pripravo izčrpanega zadevnega gradiva (podatki o vsem opravljenem delu, tekočem stanju in načrtih) za posamezne KS, občino in Telekom.«
Občinska uprava je svetniku
iz Polhovega Gradca (pismeno) postregla s podatki o tem, kaj ježe bilo in kaj še bo letos in prihodnje leto storjenega na področju telefonije v občini. Prostora za novi telefonski centrali na Dobrovi in v Brezju sta že tik pred tehničnim pregledom, piše v odgovoru, že aprila letos pa je stekla anketa med prebivalci na območju KS Dobrova, KS Polhov Gradec in KS Črni vrh o potrebah po telefonskih priključkih. Kar na 925 izpolnjenih vprašalnikih od skupno 1725, kolikor jih je bilo poslanih, je bila izražena želja, da želijo telefonski priključek takoj, 190 iz-polnjevalcev vprašalnikov pa želi telefonski priključek kasneje.
V letošnjem letu je v planu tudi položitev optičnega kabla od Ljubljane prek Dobrove do Polhovega Gradca, dobava in montaža telefonske centrale na Dobrovi (dobava in montiranje centrale v Polhovem Gradcu je že izvršena), medtem ko za Črni vrh že potekajo razgovori o možnosti vključitve v sistem za
radijske zveze.
Drugo leto, odgovarja občina svetniku Francu Riharju, naj bi stekla dela na gradnji samih omrežij, dobili in priključili pa naj bi tudi telefonski centrali v Brezju in na Črnem vrhu.
B. V.
COMING
NOVI VOZNIKI KOLES Z MOTORJEM — V osnovi šoli Horjul so v sodelovanju z avtošolo 3D organizirali tečaj cestno prometnih predpisov, ki ga je obiskovalo dvajset učencev. Kot je povedal predavatelj gospodBrcnčič, jc izpit za vožnjo kolesa z motorjem uspešno opravilo sedemnajst učencev. Želimo jim vesele počitnice in srečno vožnjo. (FB.)
JULIJ-AVGUST 1996
DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC
NAŠ ČASOPIS 27
RAZSTA V A OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA PROJEKTA — Učenci 2. b razreda stare osnovne šole na Dobrovi so letošnje šolsko leto kronali z razstavo Čudoviti svet kamnin, na kateri so razstavili bogato zbirko kamnin, mineralov in fosilov, ki so jih nabrali sami. Namen zanimivega in v vseh pogledih poučnega učnega projekta jc bil jasen: že navsezgodaj seznaniti otroke z elementarno naravo, predvsem kamninami, pa tudi s tem, jiako se obnašati v naravi.
B. V.
S ŠESTE PRIREDITVE DAN POD LOVRENCEM
Nekdanji kmečki običaji so vse večja turistična atrakcija
Trata kraj polhograjske-ga turističnega doma na obrežju rečice Božne je bila tretjo nedeljo v juniju spet prizorišče osrednje polho-grajske turistične prireditve — Dneva pod Lovrencem. Organizator — Turistično društvo Briše —je tudi tokrat dal poseben poudarek prikazu nekdanjih kmečkih opravil in običajev, po čemer je zdaj že tradicionalna prireditev tudi najbolj znana.
Vse skupaj seje, tako kot vsakič doslej, začelo s po-vorko: z okrašenimi vozovi, s folkloristi v narodnih nošah, jahači KK Horjula, za-pravljivčkom in oslom Miho, na prireditveni prostor pa je pripeljala tudi pravcata volovska vprega z nato-vorjenimi hlodi. Staro kmečko tehniko, razstavljeno kraj balinišča, so to pot sestavljali preživeti stroji in pripomočki za mlatenje žita: star traktor kramer z mlatilnico, pajki za čiščenje žita, gempl za pogon mla-tilnice. Mlatiči z Bris so zavihteli cepce in v živo pokazali, kako so nekdaj na roko
mlatili žito, spet pa je bil tu tudi »zoltcr« Tone Kopač iz Gaberja s svojim »veršta-tom«, na katerem je vrezo-val navoje, pa priložnostni žganjekuhar, predica s kolovratom, domače klekljano: in njihov podmladek in šc bi lahko naštevali.
Na odru, na katerem je potem ves večer zabaval ansambel Lojzeta Slaka, so se predstavili tudi mladi domači harmonikarji, Folklorna skupina Polhov Gradec, Briški fantje, pevski zbor
Turističnega društva Briše in najbrž še kdo.
Povezovalec prireditve, znani pevec Ivan Hudnikje imel polne roke dela, da je bil s svojim prenosnim mikrofonom vsepovsod, kramljal je z nastopajočimi in, tako kot zna, duhovito komentiral dogajanje »na sceni«. Posebej nepogrešljiv jc bil kajpak pri »kmečkih igrah«, kjer so se ekipe Smolnika, Setnika, Blejske Dobrave in Srednje kmetij-
Priprava ribane kaše vsem dekletom ni šla enako od rok.
Sedlar Tone Kopač iz Gaberja je pokazal, kako so včasih v les vrezovali navoje.
ske šole GRM to pot pomerile kar v štirih »disciplinah«: mlatenju žita, pripravi ribane kaše, prenašanju koruze in v skakanju v vreči. Fantje in dekleta s Smolnika in SKS Grm so na kraju zbrali enako število točk, tako da je zmagovalca odločila šele »dodatna disciplina« — vlečenje vrvi. Tu je imela več mišic ekipa SKS Grm. Zmagovalci so se za nagrado lahko popeljali s helikopterjem nad Polhovim Gradcem in okolico. Helikopter —■ last LF Air-Condition iz Žirov —je bil na voljo tudi vsem drugim obiskovalcem, le da so morali ti za krožni polet odšteti pet tisočakov.
Branko Vrhovec
Člani PD Blagajana Polhov Gradec na enem od pohodov po polhograj-skem hribovju.
Ob horjulski cerkvi spet stoji lipa
318 let staro horjulsko farno cerkev Sv. Marjete je dolgo krasila mogočna, skoraj trideset metrov visoka lipa, ki so jo najbrž posadili šc pred ustanovitvijo horjulske fare. Od starosti že povsem votlo lipo je močno poškodoval ogenj, ki so ga v njej zakurili objestni otroci, nato pa je mogočno drevo poškodovalo še neurje.
Pred nekaj leti so Horjulčani kraj cerkve zasadili novo lipo, vendar pa je ta, vsa kriva in skoraj brez vej, bolj ka/.ila kot krasila cerkev. Le dva dni po letošnji cvetni nedelji pa je horjulska farna cerkev naposled le dobila pravšnjo lipo. Če se bo ta »prijela«, pa bo seveda pokazal čas.
B. V.
V Polhovem Gradcu ustanovili planinsko društvo
TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE vabi otroke v počitniško
DELAVNICO ŠIVANJA
Delavnica spremlja razstavo šivalnih strojev. Namenjena je otrokom vseh starosti. KAJ BOSTE V DELAVNICI USTVARJALI? Iz tekstilnih materialov boste šivali igrače, okrasne izdelke, lutke, oblačila za Barbiko in druge izdelke po priloženih krojih in modelih, lahko pa boste ustvarjali tudi po lastnih zamislih. Na razpolago bo ves potrebni material in šivalni pripomočki. Izdelke boste lahko odnesli domov.
KDAJ IN KJE BO POTEKALA DELAVNICA?
Delavnico bo vodila mentorica v naslednjih terminih
v torek, 9., in sredo, 10. julija, med 9. in 12. uro
v četrtek, 1 L, in petek, 12. julija, med 15. in 18. uro
v nedeljo, 14. julija, med 15. in 18. uro
v torek, 16., in sredo, 17. julija, med 9. in 12. uro
v četrtek, 18., in petek, 19. julija, med 15. in 18. uro
v razstavni dvorani muzeja v Bistri.
Pridite sami, s starši ali s prijatelji.
Vabljeni!
Dodatne informacije na tel.: 754-422, 755-477
' 10. maja je imelo svoj prvi občni zbor novoustanovljeno Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec, ki pripravlja pohode na bližnje vršace, pa tudi na druga slovenska srednje-gorja in višjegorja. Na dan prireditve Dneva pod Lovrencem je društvo, ki šteje že okoli JO članov, pripravilo pohod s Črnega vrha prek Sela, Tošča in Gont do Mačkovega grabna in naprej do prireditvenega prostora kraj polhograjskega turističnega doma.
Julija bodo polhograjski planinci krenili na drugo etapo polhograjske planinske poti, avgusta se bodo povzpeli na Triglav, septembra pa načrtujejo še preostali dve etapi po polho-grajskem hribovju in planinski piknik.
»Naš namen je predvsem združevati ljudi. Želimo si, da bi bilo v našem društvu čimveč članov,« pravi o prvih korakih novega planinskega društva Blagajana Polhov Gradec njegov predsednik Stane Dvanajščak.
B. V.
NA LOVRENCU NAD POLHOVIM GRADCEM
Vroče, vendar lepo
V nedeljo, 9. junija, je bilo-si-cer izredno vroče, vendar premalo, da se na strmi Lovrenc nad Polhovim Gradcem ne bi povzpela velika skupina pevcev in ljubiteljev petja na tretje srečanje pevskih zborov na tem vrhu.
Letos so sodelovali: komorni moški zbor, pod vodstvom Bri-gite Krovšek, kije tako kot vsako leto prireditev odprl s slovensko narodno: Odpiraj dekle kamrico, mešani in moški zbor z. Iga pod vodstvom g. Glavana, moškizbor iz Briš, pod vodstvom g. Malovrha, moški zbor s Črnega Vrha, pod vodstvom g.
Jankovca, mešani zbor »Pol-hovgrajski slavčki« pod vodstvom Marije Nartnik, mešani zbor KUD »Dolomiti« Dobrova.pod vodstvom Boruta Doli-narja, fantovskizbor »Vasovalci« z Viča ter vokalna skupina »Čepon« in mešani zbor prosvetnega društva iz Horjula, p.v. Astc Jakopič. — Kar lepa skupina, ki sc ni ustrašila vročine in strmine.
Na koncu so vsi skupaj zapeli zdravico, izredno lep je bil pogled na doslej največji zbor, kije pel tako visoko, še prej pa je moral premagati strmino in vročino. Skupen zbor jc letos vodila Asta Jakopič — dirigentka mešanega zbora Horjul.
Se precej pesmi iz nezapisane ljudske zakladnice so po udarnem delu dodale še skupine pevcev, ki pojejo brez dirigentov in not. V tem delu je prišla do izraza osnovna pevska sposobnost, ki je dana v Evropi morda v največji meri le Sloven-
cem: to je, da si brez težav vsako pesem upajo zapeti takoj tudi večglasno — najmanj eden spodaj, eden melodijo, eden ali dva pa gresta čez, kot pravijo domači pevci.
Prireditev je bila tako rekoč neuradna občinska pevska revija, na kateri so sodelovali vsi zbori, ki redno delujejo v občini Dobrova—Horjul—Polhov Gradec, gostje z Iga in Viča pa so poskrbeli, da jc bilo vse šc bolj zanimivo. Tudi stiki med pevci se na ta način poglabljajo in sklepajo dogovori za druga podobna srečanja. Za naslednje leto so obljubili sodelovanje že novi zbori iz drugih krajev. Marsikdo drugače ne bi obiskal tega izredno razglednega vrha nad ljubljansko kotlino. Vsakega gosta malo pod vrhom pričaka tudi prijazna kmetija odprtih vrat »Pri Logarju« in njen lastnik Pavle Setničar, ki je že tretje leto tudi gostitelj pevske revije. PT
Praznik upanja
Od vekomaj smo obsojeni na pot, kije v brezime-nem smislu za vse edina, pa vendar teptamo vsak posebej in vsak po svoje njen vsakdanji prah...
Tedaj pa je vstal dan od vzhoda, veličastni dan, razlila se je njegova luč prek hribov. Čudežni klic nas je zdramil, da smo vstali in šli kot na ukaz.
Zbrala se je silna množica v risu trinajsterih mlajev. Nikdar prej se nismo videli, mogoče niti nidkar več ne, pa vendar smo si bili resnično blizu in smo si želeli biti blizu, bratje in sestre v upanju. Drug drugemu smo iskali obrazov in se dvigali z lučjo, kije sijala iz njih. Njih oči so se iskrile v veliki beli svetlobi, kije premagala prah vsakdanjika. To ti je bilo srečanje v dišečem, vriskajočem maju. Spev je prekipel iz srca, pesem je zadonela kot slap: vse je dosegel njen osvežujoči piš. Kdo je bil tam, pa mu ni vzdrhtelo srce? Saj tisti praznični dan je stal med nami kot čudež: veter v ponosnih mlajih, valovi pesmi in molitev.
Hoj ti, vriskajoči maj; — beli starec, ovenčan s kito cvetja dvigne roki in pozdravlja. Množica buči in vzklika. Tam stoji praznični starec, naslednik Petrov in blagoslavlja ta radostni narodov up. Pod njim valuje morje rumenobelih rut. Skozi bučanje vzklikov in divje mahanje rut je čutiti klic premnogih ranjenih src. Kot rotenje: Povej, povej nam resnico, resnično resnico, daj nam upanja v naš čas. Močno smo skušani. Resnico in pot, če naj ti sledimo! Tako prosi morje rut nad množico. Kdo bi pred tako odgovornostjo ne sklonil glave?
Starec ni sklonil glave.
Blagor tebi, sveti mož, da zmoreš stati pred ranjenim časom in nam zaklicali iz srca — Korajža velja! Blagor tebi in blagor nam. Blagor resnici, za
katero pričaš in živiš. Zaradi nje je poromal k tebi naš rod, sto in stokrat prekaljen v krvi in trpljenju.
Dandanašnje preizkušnje so velike. Veliko je denarja in nešteto lahkih poti namesto težke tvoje. Toda, glej; množica pred teboj je velika v žeji po resnici.
Modri starec, poglavar križa, navdušen nad našim navdušenjem. Dvignil si roki, spregovoril besedo in mnoga srca so se ti odprla, mnoga ušesa prisluhnila, mnogi skeptični dvomi so se razblinili. Kajti, moč velikega človeka je velika. Vedenje o mnogih stvareh nas je mnoge pahnilo v dvome o stari duhovni ustanovi in mnogi so šli iskat po svoje. Taka je stopnja v razvoju. Važno je le iskati in biti do tega iskanja pošten. Saj so vse religije odsev enega iskanja, enega klica. Marsikdo, ki je pošten do sebe, bo nemara zdaj dejal, starci so imeli prav. To je dobra pot, stara, utrjena in žlahtna. Če pa je tvoj duh še preveč samosvoj, naj le gre po svoji stezi. In naj se srečamo vsi na koncu vseh steza, vseh poti.
Primož Bizjan Horjul 183
ČUDOVITA SI V PARIŠKO MODRI OBLEKI
Čudovita si v pariško modri obleki, obdana s cipresami noči, obraz skrit za svetlobo večera, lihi zven akorda kitare, besede nimajo leže. Vanitas...
Dušan Šabič, november 1994
28 NAS ČASOPIS
DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC
JULIJ-AVGUST 1996
NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — V HORJULU — NOVO — NOVO
Predsednik sveta KS Horjul Danijel Fortuna odpira novo črpalko.
Na horjulski bencinski črpalki že točijo goriva
V petek, 14. junija, so v Horjulu končno izročili namenu novo bencinsko črpalko, last domačina Franca Lončarja. Lastniki in drugi lahko tu vsak dan od 6. do 22. ure natočijo vsa goriva, kijih potrebujejo, med storitvami črpalke pa bo tudi dobava in razvoz kurilnega olja. V sklopu črpalkinega kompleksa (le-ta v celoti meri 1.500 kvadratnih metrov) je tudi okrepčevalnica in trgovina z najrazličnejšimi potrebščinami za voznike.
Gradnja po zahodnih standardih projektirane črpalke je
stekla aprila lanskega leta, gradbena dela pa jc izvajalo podjetje Gradišče iz Cerknice.
«Ta teritorij je bil doslej popolnoma nepokrit v pogledu preskrbe z gorivi. Sam sem videl, kako je, čc si brez bencina. Vse smo morali voziti v sodih,« pojasnjuje lastnik Franc Lončar, zakaj seje lotil gradnje nove bencinske črpalke. Črpalki bodo morda še letos dodali tudi avtopralnico, dodatne prostore v zgornjem delu poslovne zgradbe pa bodo oddali v najem za poslovne namene.
B. V.
Med prvimi, ki so natočili gorivo, je bila občinska tajnica Jana Jereb.
SVET KS HORJUL:
Pri denarju vselej preglasovani
Svet krajevne skupnosti Horjul je 21. junija pripravil še svojo zadnjo sejo pred krajevnimi volitvami, ki so potekale le devet dni kasneje, 30. junija. V tem ozračju je tudi potekal celoten sestanek, na katerem so sicer razpravljali o volitvah in o delitvi sredstev v KS. Svet KS (v stari sestavi) je deloval precej dlje kot jc bil njegov siceršnji mandat — kar šest let. Njegov predsednik Danilo Fortuna je med drugim naštel, kaj vse so dosegli v kraju v tem času in se zahvalil vsem, ki so pridno delali v tem obdobju.
Sicer pa so na seji, kot rečeno, največ pozornosti namenili delitvi sredstev, kolikor jih je seveda KS Horjul sploh imela na voljo. Danilo Fortuna je povedal, da so lahko dali vaškim odborom in drugim, ki so zaprosili za denar, le pol naprošenih zneskov, saj je bilo za vse skupaj na voljo le borih 4,2 milijona tolarjev. Posebej je izpostavil več kot skromno dotacijo za krajevno osnovno šolo (1 milijon tolarjev) in povedal, kako so krajevni občinski svetniki in drugi predstavniki kraja vselej preglasovani, ko zahtevajo za kraj več sredstev. V občini je sicer pet krajevnih skupnosti, je dejal Danilo Fortuna, vendar pa-prevladujejo le trije regionalni interesi (horjulska in pol-hograjska dolina ter Dobrova) in ostali dve regiji že kar po pravilu preglasujeta horjulsko.
»Ker dobimo tako malo denarja za šolo, smatramo, da nas »bremzajo«, dokler ne bo KS Horjul enako razvita kot druge KS,« jc dejal dosedanji predsednik sveta KS Horjul.
Povedal je tudi, da bi KS Horjul poleg vsega, kar je že dosegla, rabila tudi prostor za športni center z vsemi spremljajočimi objekti (»tudi na tem področju bo treba nekaj narediti«) in da ima žc vsaka vas v KS asfalt.
Med naštevanjem namenskih odhodkov KS v letošnjem letu je dosedanji predsednik sveta KS Horjul Danilo Fortuna posebej omenil gradnjo vodovoda, ki ga vlečejo od Samotorice do Polža, sofinanciranje obnove obzidja pri horjulski farni cerkvi, širitev pokopališča in gradnjo mrliške vežice na Lesnem brdu, asfaltiranje ceste na Ložo, dotacijo Športnemu društvu Horjul (»tu smo dobili kar dve prošnji, eno tudi od sekcije za hokej na rolkah«), obnovo cerkve na Vrzdcncu in obnovo 1,8 kilometre dolge ceste od Žažarja do Jazbe. Pri slednji je pojasnil, da so zemeljska dela že končana in da so opravljena dela do zdaj stala okrog 2,5 milijona tolarjev, če bi gradnjo ceste »dali čez« kaki firmi, pa bi domačine stalo najmanj 5 milijonov tolarjev (KS Horjul je pri tej investiciji primaknila pol milijona tolarjev).
Branko Vrhovec
Obveščamo vas, da je v Horjulu odprt nov bencinski servis s trgovino in bifejem. Na črpalnih stolpičih je možno polniti različna goriva: EURO DIESEL, EURO SUPER 95, SUPER 98 IN KURILNO OLJE.
V trgovini pa vam nudimo razne manjše rezervne dele in olja za avtomobile in traktorje.
Telefon: 061/740-578
Vabljeni!
DELOVNI ČAS: vsak dan od 6.30 do 22. ure nedelja od 7. do 13. ure
NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — V HORJULU — NOVO — NOVO
Člani organizacije Zveze borcev in udeležencev narodnoosvobodilne vojne v krajevnih organizacijah občine Dobrova — Horjul — Polhov Gradec, zbrani na svojih letnih skupščinah dne 23., 24. in 29. maja 1996
PROTESTIRAMO
proti odstranjevanju spomenikov narodnoosvobodilne borbe Slovenije v Ljubljani in drugje po Sloveniji. Zahtevamo, da se s tem nekulturnim in nccivilizacijskim početjem preneha in da se tako imenovani Argentinski park v Ljubljani imenuje po Primožu Trubarju.
Dobrova, 29. maja 1996
občine Dobrova
Predsecinik K.O.Z.B. in udel. NOB Horjul — Polhov Gradec Albin-Bine Otorepec
KS Šentjošt je ostala brez zagonskih sredstev
Čeprav deluje šele kratek čas, se KS Šentjošt že na samem začetku otepa z nemajhnimi težavami. Še zlasti ji manjka zagonskih sredstev, pa čeprav Odlok
0 krajevnih skupnostih (5. člen) zagotavlja zagonska sredstva novoustanovljenim KS iz proračunskih sredstev občine. Predsednik KS Šentjošt Franc Les-kovec je zato naslovil na občinski svet protest z. naslednjo vsebino:
»Iz nam nerazumljivih razlogov Občinski svet ni ugodil prošnji KS Šentjošt po začetnih zagonskih sredstvih. Sporočamo in ugotavljamo naslednje:
1. KS Šentjošt jc formalno ustanovil in potrdil Občinski svet s sprejetjem občinskega statuta. Ali ni potemtakem dolžan, da ji omogoči najosnovnejše delovanje?
2. V letu 1995 od KS Horjul nismo dobili nikakršnih sredstev za delovanje (nekateri svetniki so bili napačno seznanjeni, da smo od KS Horjul dobili
1 .500.000 SIT, kar pa ni res). Za vsa leta skupnega sodelovanja smo kot »delitveno bilanco« od KS Horjul prejeli 200.000 SIT.
3. Šc enkrat naj poudarimo, da smo volitve v KS izpeljali povsem iz denarja posameznikov. Občini smo dostavili dva minimalna računa, ki pa jih do sedaj ni poravnala. Zopet sprašujemo, ali ni dolžnost Občinske volilne komisije, da volitve izpelje (nam ni dala niti enega navodila) in občine, da jih financira. Nagibamo sc k možnosti, da volitve razveljavimo in jih opravimo še enkrat po vseh proceduralnih pravilih. V tem primeru bo občina dolžna od-
tegniti precejšnja denarna sredstva za izpeljavo volitev...«
B. V.
Polhograjske mladinke na državnem prvenstvu
V sklopu gasilskega društva Polhov Gradec od leta 1992 deluje tudi ekipa mladink. Kljub kratkemu času so mlade gasilke nanizale že kar nekaj lepih uspehov, saj so kar dvakrat zmagale na občinskem tekmovanju, na mestnem gasilskem tekmovanju so bile tretje, 8. junija letos pa so se udeležile tudi državnega prvenstva v Hrastniku, kjer so si prislužile bronasto značko. Mentor enajstčlanske ekipe polhograjskih gasilk-mla-dink je Boris Koritnik, njegov pomočnik pa Nejc Škof.
B. V.
Na sliki jc najmlajša skupina, ki je nastopila ob 20-letnici šole z otroškimi plesi.
— zelo dobro obiskane. Pozdrav mamice »Na veselo snidenje na prihodnjih delavnicah« nam je izziv za v bodoče.
Poleg ogleda lutkovnih predstav, katere smo zaigrale vzgojiteljice otrokom, ogleda predstav v Ljubljani in gostovanja lutkov. skupine Jure Pengov z Nezadovoljno smrečico je bila zelo dobro obiskana prodajalna voščilnic, na kateri smo za odpadni material prodajali voščilnice vseh skupin.
Izdelali in prodali smo okoli 500 voščilnic.
Tudi pustno rajanje in sprevod šem po kraju v dopoldanskem času je obiskalo kar nekaj staršev. Z delavnicami smo zaključili v aprilu, in sicer z izdelovanjem igrač.
Zima letos ni skoparila s snegom, omogočila nam jc čudovite športne dneve, na katerih smo se drsali z. vrečami, napolnjenimi s senom, po snegu in oblikovali figure iz snega. 27 otrok je obiskovalo smučarski tečaj pod vodstvom g. Jureta Končana.
V aprilu smo ob 20. obletnici naše šole pripravili razstavo izdelkov in risbic, izšlo pa je tudi glasilo IZPOD KLOBUKA štev. 2. Za prvo glasilo smo na celjskem sejmu »Vse za otroka« dobili priznanj za posebne dosežke. Vseskozi smo pridno izvajali dejavnosti iz programa športne značke. Obiskovali smo tudi desetdnevni plavalni tečaj v Tivoliju.
Tako kot že nekaj let smo tudi letos obiskali Živalski vrt, ob zaključku male šole pa izvedemo drugi planinski izlet na Krim.
Toplo morje že vabi naše male šolarje na letovanje v Pacug, katerega se bomo udeležili v času od 21. — 28. 6. 1996.
Ob zaključku šolskega leta bi se rade zahvalile za sodelovanje vsem našim zunanjim sodelavcem z željo, da še naprej tako tesno sodelujemo.
Veliko lepih, prijetnih in napornih trenutkov je za nami. Pred nami pa so počitnice, dopusti in nova doživetja. Pohitimo jim naproti.
Kolektiv VVE Horjul pri OŠ Horjul
Utrinki iz
horjulskega
vrtca
Šolsko leto 1995/96 se končuje, spomini nam uhajajo na začetek septembra, ko smo prevzele vsaka svojo skupino. Skupine so prepolne, zato 16. oktobra odpremo nov oddelek otrok, starih od 4—5 let. V naši ustanovi imamo štiri skupine otrok, ki so vedno vključeni v ustanovo in oddelek zunanje male šole, katera je potekala trikrat tedensko.
V mesecu oktobru sc je pričela vrsta dejavnosti, katere so v okviru vrtca izvajali zunanji sodelavci.
15 otrok jc obiskovalo tečaj angleškega jezika, pod vodstvom g. Leona Praprotnika, 23 otrok pa plesalo v plesni šoli WOLFY, pod j vodstvom g. Damijana. Oba men- j torja sta ob zaključku tečaja \ skupno z otroki priredila nastop, na katerega so bili povabljeni starši. Res nam vreme v jeseni ni bilo naklonjeno, vendar smo si za planinski izlet na Golte izbrali zelo lep, sončen dan. Vodil nas je naš stalni sodelavec g. Bogdan Seliger. V oktobru jc izšlo prvo glasilo naše ustanove IZPOD KLOBUKA, katero je nastalo s pomočjo otrok, njihovih staršev in mentoric obeh skupin male ' šole. Sodelovali smo tudi na natečaju »Drcvce posadimo, da zraslo bo drevo« in »Mesto cvetja«, katerega je razpisala založba EPTA.
Praznične delavnice so si podajale roke, bile so — tako kot lani
JULIJ-AVGUST 1996
DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC
NAŠ ČASOPIS 29
Na podlagi 17. člena statuta Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec (Uradni list RS, štev. 42/95) je Občinski svet občine Dobrova—Horjul—Polhov Gradec dne 28. 5. 1996 sprejel
PRAVILNIK o pogojih in postopku za pridobivanje proračunskih sredstev namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva
1. člen
S tem pravilnikom se določajo pogoji in postopek za pridobivanje sredstev proračuna, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec (v nadaljnjem besedilu: občina).
2. člen
Sredstva za pospeševanje malega gospodarstva se pridobivajo v okviru rednih letnih sredstev občinskega proračuna in bančnih sredstev.
3. člen
•Sredstva se dodeljujejo v obliki:
— kratkoročnih in dolgoročnih posojil
— subvencij obrestne mere.
4. člen
Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene:
— samozaposlovanje;
— povečanje zaposlovanja oziroma za pridobitev novih delovnih mest za delavec iz. območja občine;
— nakup, graditev, prenovo in adaptacijo poslovnih prostorov;
— nakup in posodobitev opreme;
— povečanje turističnih prenočitvenih zmogljivosti z. gostinsko ponudbo.
5. člen
* Za sredstva lahko zaprosijo obrtniki, samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki imajo sedež, obratovalnice oziroma družbe na območju občine in ki nimajo več kot 50 zaposlenih delavcev. Za sredstva lahko zaprosijo tudi občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev družbe.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka, se sredstva dodeljujejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom in s stalnim bivališčem v občini.
6. člen
Sredstva se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg pogojev, kijih zahteva banka in ta pravilnik, v čimVečji meri izpolnjujejo še naslednje kriterije:
— opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki so prednostne v programu razvoja občine;
— ustanavljajo nove proizvodne in storitvene kapacitete in ustvarjajo možnost za nove zaposlitve na območju občine za nedoločen čas;
— razširjajo obstoječe proizvodne in storitvene dejavnosti in s tem odpirajo nova delovna mesta;
— zagotavljajo boljšo oskrbo in kvalitetnejše storitve občanom in turistom;
'— zagotavljajo ekološko neoporečen proizvodni proces; ■— v zadnjih dvanajstih mesecih niso odpuščali delavcev.
Posojilojemalec se zavezuje, da v času vračanja posojila ne bo zmanjševal števila zaposlenih, sicer se mu prekine kreditna pogodba.
7. člen
Občinski svet sprejme sklep o razpisu za pridobivanje sredstev proračuna za razvoj malega gospodarstva in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja.
Iz razpisa mora biti razvidna višina razpisanega posojila, razpisni pogoji, rok za prijavo na razpis in ostala določila, ki izhajajo iz tega pravilnika.
Dobo vračanja posojila in višino obrestne mere ob vsakem razpisu določi občinski svet na predlog Odbora za gospodastvo in turizem, na podlagi dogovora z banko in v odvisnosti od možnosti in namenov porabe posojil.
8. člen
Prijava na razpis posojil po 3. in 4. členu pravilnika mora vsebovati:
— kratko predstavitev prosilca posojila;
■— dokazilo o registraciji obrtnika, samostojnega podjetnika oziroma družbe ali dokazilo o postopku pridobivanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma registracije na sodišču;
— samostojni podjetniki predložijo davčno napoved za preteklo leto in polletno poročilo o poslovanju, če je razpis objavljen v drugi polovici leta;
— družbe predložijo bilanco stanja in bilanco uspeha za preteklo leto in podatke o poslovanju za polletja, če je razpis objavljen v drugi polovici leta ter BON 2;
— samostojni podjetniki predložijo potrdilo o plačanih prispevkih in davkih;
— kupoprodajno pogodbo, predračun ali račun, če gre za nakup poslovnih prostorov in opreme;
-— druge podatke, ki jih zahteva banka ali jih vrazpisu izrecno zahteva občinski svet;
—- gradbeno dovoljenje ali priglasitev del, čc gre za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov;
— zemljiško knjižni izpisek o lastništvu premoženja za potrebe zavarovanja posojil.
9. člen
Prošnje za posojila s prilogami vlagajo prosilci osebno v tajništvu občine ali s priporočeno pošiljko na naslov Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, 1356 Doborva, od 10. dne po objavi v sredstvih javnega obveščanja pa do izčrpanja namenskih sredstev.
K), člen
Višina posojila praviloma ne sme presegati 40% predračunske vrednosti investicije in znaša lahko največ 10.800.000,00 SIT.
11. člen
Prošnje za odobritev posojil obravnava komisija za dodelitev posojil, ki jo imenuje občinski svet na predlog župana. Komisija.šteje Pet članov, ki jo sestavljajo:
—/Nžupan občine;
— trije predstavniki občinskega sveta;
— predstavnik banke.
Komisija pripravi predlog za dodelitev sredstev občinskemu svetu.
12. člen
Sklep o dodelitvi sredstev mora Komisija sprejeti najpozneje v roku 30 dni po vložitvi prošnje.
Sklep se posreduje vsem prosilcem najkasneje v roku osem dni po sprejemu in jc dokončen.
13. člen
Po odobritvi posojila sklene vsak posamezni posojilojemalec v skladu z določbami tega pravilnika posojilno pogodbo z banko, v kateri so določene vse medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.
Strokovno finančni del, vključno z. zavarovanjem vračila posojila, opravlja banka.
14. člen
Posojilna pogodba, sklenjena med banko in posojilojemalcem, mora poleg bančnih določb vsebovati tudi pogoje, določene s sklepom občinskega sveta, predvsem pa:
— obveznost posojilojemalca, da posojilo porabi namensko;
— obveznost, da posojilojemalec v primeru, da ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe oziroma, daje bila pogodba sklenjena na osnovi lažnih podatkov, takoj vrne posojilo z. zamudnimi obrestmi.
15. člen
Posojilojemalec prične koristiti posojilo takoj po sklenitvi pogodbe in ga mora izkoristiti najkasneje v treh mesecih.
Posojilojemalec prične vračati posojilo po porabi celotnega posojila v mesečnih obrokih v skladu z določili pogodbe.
16. člen
Pogodbo med občino in banko, kije vključena v sistem kreditiranja v smislu tega pravilnika, sklene župan.
17. člen
Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, št. 72/93, 6/94 — odločba ustavnega sodišča, 45/94 — odločba ustavnega sodišča, 57/94, 14/95 in 20/95 — odločba ustavnega sodišča) ter 17. in 24. člena Statuta občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec (Ur. I. 42/95) je Občinski svet občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec na 12. redni seji, dne 28. 5. 1996 sprejel
SKLEP
o uskladitvi višine prispevka staršev k oskrbnim stroškom v vzgojnovarstvenih enotah na območju občine:
1. Svet občine Dohrova-Horjul-Polohov Gradec sprejme sklep, da sc prispevek staršev k oskrbnini stroškom v vzgojnovarstvenih enotah na območju občine poveča za 9% tako, da cene znašajo:
— najvišji prispevek /a starše za
I. starostno skupino 19.551 SIT
— najvišji prispevek za starše za
II. starostno skupino 15.881 SIT
— najvišji prispevek za starše za krajši program
— do 4 ure brez hrane 5.368 SIT
— do 4 ure z. dopoldansko malico 6.167 SIT
— do 4 ure z dopoldansko malico in
kosilom 8.676 SIT
— od 4—5 ur brez hrane 6.710 SIT
— od 4—5 ur z dopoldansko malico 7.510 SIT
— od 4—5 ur z dopoldansko malico
in kosilom 10.019 SIT
2. Ta sklep se objavi v javnem glasilu in začne veljati s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu objave.
Predsednik Občinskega sveta Anton Gcrjolj, l.r.
Na podlagi 7. člena Pravilnika o pogojih in postopku za pridobivanje proračunskih sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik), jc Občinski svet dne 28. 5. 1996 sprejel sklep o
RAZPISU za podelitev dolgoročnih kreditov s subvencijo dela obrestne mere pri kreditih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva
Vsebina in pogoji razpisa:
1. Skupen znesek razpisanih kreditov je: 54.000.000,00 SIT
2. Namen kreditiranja je pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in sicer za:
— samozaposlovanje,
— povečanje zaposlovanja oziroma za pridobitev novih delovnih mest,
— nakup, graditev, prenovo in adaptacijo poslovnih prostorov,
— nakup in posodobitev opreme,
— povečanje turističnih prenočitvenih zmogljivosti z. gostinsko ponudbo.
3. Doba vračanja kreditov: do 5 let
4. Izhodiščna obrestna mera za prvovrstne kreditojemalec, ki je trenutno veljavna in je spremenljiva je T + 6% letno.
Višina kredita praviloma znaša do 40% predračunske vrednosti
investicije oziroma največ 10.800.000,00 SIT.
Obroki sc praviloma plačujejo trimesečno v skladu s kreditno
pogodbo.
5. Prošnjo za kredit s potrebnimi prilogami vložijo prosilci osebno v tajništvu Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, Ul. Vladi-mirja Delničarja 2, 1356 Dobrova.
6. Za posojilo lahko zaprosijo obrtniki, samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki imajo sedež, obratovalnice oziroma družbe na območju občine in ki nimajo več kot 50 zaposlenih delavcev. Za posojilo lahko zaprosijo tudi občani, ki so pri pristojnem občinskem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev družbe.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka, se sredstva dodeljujejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom in s stalnim bivališčem v občini.
7. Posojila sc prednostno dodeljujejo prosilcem in dejavnostim, ki
izpolnjujejo še naslednje kriterije:
— opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki so prednostne v programu razvoja občine,
— ustanavljajo nove proizvodne in storitvene kapacitete in ustvarjajo možnost za nove zaposlitve za nedoločen čas na območju občine, ,
— razširjajo obstoječe proizvodne in storitvene dejavnosti in s tem odpirajo nova delovna mesta,
— zagotavljajo boljšo oskrbo in kvalitetnejše storitve občanom in turistom,
— zagotavljajo ekološko neoporečen proizvodni proces,
— v zadnjih dvanajstih mesecih niso odpuščali delavcev.
8. Razpis bo odprt od 10. dne po objavi v Uradnem listu R Slovenije, pa do izčrpanja namenskih sredstev.
9. Prošnja za kredit mora vsebovati:
— ime in priimek ter stalno bivališče prosilca oz. sedež družbe,
— dejavnost in naslov ter številko žiro računa in naslov banke,
— višino zaprašenega kredita,
— opis investicije z. obrazložitvijo in predračunsko vrednost investicije z. viri financiranja in terminskim planom investicije.
10. Prošnji za kredit morajo prosilci priložiti naslednjo dokumentacijo:
— kratko predstavitev prosilca,
— potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register (registracija podjetja z. vsemi prilogami) in dovoljenje za opravljanje dejavnosti ali potrdilo, daje občan pri pristojnem upravnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja ter priložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma dovoljenje za opravljanje dejavnosti podjetja,
— potrdilo o plačanih obveznostih državi,
— potrdilo o premoženjskem stanju (fizične osebe),
— dokazilo o namenu porabe posojila,
— dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki je za fizično osebo, zasebnika in samostojnega podjetnika: davčna napoved za leto 1995 in podatki poslovanja v letu 1996 (obrazec) ter prikaz denarnih tokov za celotno obdobje vračanja kredita; za podjetje pa zaključni račun za leto 1995 (bilanca stanja in izkaz uspeha) ter tekoči podatki poslovanja v letu 1996(obrazec), prikazdenarnih tokov za celotno obdobje vračanja kredita,
— overjeno kupoprodajno pogodbo, predračun ali račun, če gre za nakup poslovnih prostorov in opreme,
— druge podatke, kijih zahteva banka,
— gradbeno dovoljenje, ali priglasitev del, če gre za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov,
— analizo finančnih in drugih učinkov investicije.
11. Komisija za dodeljevanje posojil bo v roku 30 dni po vložitvi prošnje sprejela ustrezen sklep. Sklep sc posreduje posameznemu prosilcu najkasneje v roku 8 dni po sprejemu in je dokončen. Po prejemu sklepa o dodelitvi kredita se vsak posamezni prosilec zglasi v Novi I.B, d.d., Podružnici Vič Notranjska, kjer se v sklatiti z Merili in postopki za odobravanje naložb Nove LB, d.d., kredit odobri in sklene kreditna pogodba.
12. Po odobritvi posojila sklene vsak posamezni posojilojemalec v skladu z določili Pravilnika posojilno pogodbo z banko, v kateri so določene vse medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.
Strokovno finančni del, vključno z zavarovanjem vračila posojila, opravlja banka.
13. Potrebne obrazce in informacije dobijo prosilci na sedežu Nove LB, d.d., Ljubljana, Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica Trnovo, Riharjeva 26, Ljubljana, pri g. Tomažu Milavcu, telefon 125-10-41, vsak delovni dan (od ponedeljka do petka) med 8. in 15. uro.
14. Ta razpis se objavi v Uradnem listu R Slovenije.
Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec Zupan: Leopold Oblak, l.r.
Obvestilo kmetom
Občina je iz lastnih proračunskih sredstev za kmetijstvo namenila 10.600.000,00 SIT, in sicer:
— regresira se osemenjevanje preko veterinarske službe v višini 30%
— refundirajo se stroški zavarovanja pri plemenskih žrebcih
— gozdne ceste se vzdržujejo po programu Zavoda za gozdove in v skladu z zakonom
— subvencionira se semenska koruza, krmni dosevki, TDM, biološka zaščitna sredstva, vendar ne več kot 30%. Subvencionira se nakup trajnih kmetijskih zemljišč do višine 10% (samo čisti kmetje).
Regres se uveljavlja pri Kmetijski zadrugi Dobrova
— sredstva za izobraževanje za področje kmetijstva sc dodelijo na podlagi predhodnih prijav iz znane teme za kmete in kmečke gospodinje
— refundirá se stroške pri odvozu mleka v znesku 1,00 SIT po litru vsem, ki oddajo nad 10.000 litrov mleka
— delavanjc društev:
govedorejsko društvo 150.000,00 SIT
strojni krožek 200.000,00 SIT
aktiv kmečkih žena 150.000,00 SIT
društvo čebelarjev 150.000,00 SIT
kozjerejsko društvo 150.000,00 SIT
Vsa društva morajo biti registrirana.
— sredstva za pomoč ob nesrečah se dodelijo ob večjih gmotnih škodah ali družinskih tragedijah na podlagi sklepa odbora za kmetijstvo
— štipendije v enkratnem znesku se dodelijo v primeru izobraževanja naslednikov kmetij na Srednji kmetijski šoli
— ureditev mostov za potrebe kmetijstva:
most v Brezju, Srednji vasi, Brišah in Srednjem vrhu,
— agromelioracije sc izvedejo na podlagi programa krajevne skupnosti in sklepa občinskega sveta. V to se vnesejo sredstva, ki ostanejo s prejšnjih postavk in sredstva od spremembe namembnosti, kot jih določa zakon,
— sofinancira se nakup aparata za štetje somatskih celic pri Kmetijskem zavodu Ljubljana (300.000,00 SIT),
— večja dela in izbira izvajalca sc izvedejo na podlagi razpisa v občinskem glasilu.
Vse dodatne inforamcije se dobijo pri kmetijsko svetovalni službi, tel. 267-370 ali na sedežu občine ob sredah od 9. do 10. ure.
Predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Anton Gcrjolj
Župan Leopold Oblak
BOROVNIŠKI PREDLOG DELITVE PREMOŽENJA
Malo večji delež Borovnici
Borovniški občinski svet je na zadnji seji pred počitnicami obravnaval sklep o predlogu za delitev premoženja med občino Vrhnika in Borovnica. Po njem naj bi bilo osnovno delitveno razmerje naslednje: občina Vrhnika 80,15 % in občina Borovnica 19,85 %.
Izhodišča za tak sklep je pripravila komisija za delitev premoženja med občinama, kije v svojem poročilu napisala naslednje:
Občinski svet občine Vrhnika je na seji dne 25.4.1996 sprejel predlog delitve premoženja med občino Vrhnika in Borovnica. Kot osnovno delitveno razmerje je predlagal, da 83= celotnega premoženja dobi občina Vrhnika, 17= pa Borovnica. Delitev premoženja po vrstah pa je predlagana ob upoštevanju republiških izhodišč.
Komisija za delitev premoženja občine Borovnica je predlog občine Vrhnika obravnavala na dveh sejah in na osnovi zbranih podatkov pripravila naslednje mnenje:
I. OSNOVNO DEI 1. kriterij površina
občina Borovnica občina Vrhnika
2. število prebivalcev občina Borovnica občina Vrhnika
IVI NO K A/Ml Ril
426,005 a 25,055 1,262,76.1 a 74,95% 1.6X8,768 a 100,00%
3653 18,59% 15999 81,41% 19652 100,00%
3. število zavezancev za dohodnino
občina Borovnica 2066 18,53%!
občina Vrhnika 9082 81,47%
11148 100,00%
4. delež dohodnine
občina Borovnica 17,21% občina Vrhnika 82,79%
100,00%
Pri pridobivanju podatkov podatkov Zavoda za statistiko o številu aktivnega prebivalstva nismo bili uspešni - statistika nima točnih podatkov, niso zajeta podjetja z do dvema zaposlenima in samozaposlitve, zato nam podatkov niso posredovali.
Če vsej prej naštete kazalce upoštevamo kot enakovredne in izračunamo povprečje, dobimo predlog naše občine za osnovno delitveno razmerje, t.j. 80,15% Vrhnika in 19,85% Borovnica.
Najnižje je razmerje vplačane dohodnine med obema občinama, vendar pa moramo upoštevati, da dohodnina ni edini proračunski vir, da v zadnjih štirih letih sicer predstavlja poglavitni vir polnjenja proračunov, vendar pa poleg ostalih prihodkov proračuna primankljaj do dogovorjene porabe občin pokriva tudi država preko finančne izravnave.
V primeru delitve v predlaganem razmerju bi od celotnega premoženja na dan 31.12. 94 v višini 3.392.984.000 tolarjev občini Vrhnika pripadalo 80,15% oz. 2.719.476.680 tolarjev in občini Borovnica 19,85= oz 673.507.320 tolarjev.
Del premoženja (kratkoročni viri in obveznosti) je bilo že razdeljeno s sklepi občinskih svetov obeh občin:
1. PRORAČUN OBČINE
VRHNIKA VRH BOR
sredstva na žiro ra. 29,120,395,00                      100 -
kratkoročne terjatve 27,439,911,00
kratkoročne obveznosti 56,003,939,00 presežek po ZR
DELITEV PREMOŽENJA
Vrhnika 461,784,61 SIT
Borovnica 94,582,39 SIT
2. REZERVNI SKLAD OBČINE VRHNIKA žito račun 389.928,00 presežek
389.928,00
I (K)
L1TEVPREMOŽENJA
Vrhnika Borovnica
389.928.00
3. SREDSTVA SOLIDARNOSTI ZA OPRAVLJANJE POSLEDIC NARAVNIH NESREČ
žiro račun 594,376.00
presežek 594.376.00       83 17
DELITEV PREMOŽENJA
Vrhnika 493.332,08
Borovnica 101,043.92
4. SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ
presežek po ŽR 23.072,578.00       90 10
DELITEV PREMOŽENJA
Vrhnika 20,765.320,20
Borovnica 2.307,257,80
5. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ presežek po ZR
DELITEV PREMOŽENJA
Vrhnika 21.373.285,64
Borovnica 3,950.512,50
25,323,798,14      84,4 15,6
100
556,367,00 83
6. UPRAVNI ORGAN OBČINE VRHNIKA delitev zaloge materiala 3,315,076,90 Vrhnika   " 2,751.513,83 Borovnica 563,563.07
II. Pri konkretni delitvei posameznih vrst premoženja komisija predlaga:
a) zemljišča, ki so evidentirana kot družbeno premoženje (SLP), se razdelijo po legi parcel, brez upoštevnja vrednosti, ker ni analitičnega popisa z vrednostmi. V kolikor bi občini želeli vrednostno delitev, bi morali nalprej ugotoviti dejanskega lastnika, potem pa bi bila potrebna uredna cenitev.
Varianta: ugotovitev dejanskega lastništva zemljišč in ocenitev se zaupa ustrezni strokovni instituciji, stroške plačata obe občini v osnovnem deli-
tevnem razmerju, ugotovljenem iz deleža zemljišč.
b) zemljišče za občinsko stavbo in policijo-pripadajo občini Vrhnika.
c) .stavbe - pri poslovnih objektih in stanovanjih ugotavljamo, da občina Vrhnika praktično ni pridobivala novih lokalov v Borovnici, ampak jc sredstva usmerjala predvsem v ožje območje Vrhnika, zato predlagamo, da se iz delitve premoženja izvzame premoženje, kije predmet denacionalizacije, to pa pomeni zmanjšanje premoženja.
občina Vrhnika denacionalizacija ostane občini
občina Borovnica denacionalizacija ostane občini
poslovni
prostori stanovanja 178,271,917,00 278,103,185,10 15,301,131,30 34,503,595,40 162,970,785,70 252,599,589,70
poslovni
prostori stanovanja
42,380,088,40 51,763,015,70
38,822,642,90 24,518,927,50
3,557,455,50 27,244,088,20
Premoženje, kije v postopku denacionalizacije, ostane v primeru, da ne bo vrnjeno v naravi, tisti občini, na ozemlju katere je.
d) zaklonišča - v knjigah ni prave vrednosti, ker se oborožitvena oprema in objekti niso amortizirali in revalorizirali. Popis zaklonišč po velikosti (številu mest za zaklanjanjc) pokaže, daje kapaciteta vseh zaklonišč v bivši občini Vrhnika 1810 mest oz. 20%. Predlagamo, da se zaklonišča razdeli brez vrednosti po lokaciji.
e) kupnine od prodanih stanovanj - po stanju 31.12.94 je bilo razmerje v DEM 81,41/18,59 -upošteva naj sc pri delitvi v tolarjih.
f) oprema upravnega organa - po podatkih iz predloga delitve je občini Vrhnika ostalo 18,85= opreme bivše občine. Občina Vrhnika jc na državne organe prenesla opremo deloma odplačno -Geodetska uprava je odkupila službeni avtomobil za 264,101,00 tolarjev, specialno opremo za 1,200,000,00 tolarjev, neodplačano pa je prevzela ostalo pisarniško opremo in računalniško opremo - na račun neodplačanega prenosa bo Geodetska uprava izvedla ekspropriacijo ceste v dolžini 4 km (1 km 3 = cca 500,000,00). Kako jc s prenosom opreme na druge državne organe - Upravna enota, Sodnik za prekrške, Ministrsvo za obrambo -občina Vrhnika naj predloži ustrezne dokumente o prenosu.
g) združena sredstva v Petrolu so bila že z dogovorom obeh županov dodeljena občini Vrhnika, ker se Petrol ni mogel lastniniti, če lastnik ni bil natančno definiran.
h) Občina Vrhnika je iz proračunskih sredstev plačevala oskrbnine v domovih upokojencev za oskrbovance, ki niso imeli dovolj lastnin sredstev - po njihovi smrti je svoje terjatve uveljavljala pri zapuščinski obravnavi. Določen odstotek osrkr-bovancev nima premoženja in terjatve ni možno uveljaviti, od ostalih bi občini Borovnica pripadal sorazmerni del.
i) bivša občina Vrhnika ima v osnovnem kapitalu Komunalnega podjetja Vrhnika delež v višini 147,747,931,00 oz. 57,966% . Predlagamo, da se deli v splošnem delitvenem razmerju.
j) vrednost infrastrukturnih objektov, ki so v upravljanju KPV je 1,187,368,598,50, po podat-kih KPV je na področju občine Borovnica vred-irioSt objektov 224,058,800,80, od tega zemljišča v vrednosti 7,544,718,90 in drugi infrastrukturni objekti 1,360,053,00. V odstotku to predstavlja 18,87%. - predlagamo torej delitev po lokaciji.
k) objekte zavodov naj sc deli po lokaciji, predlagamo pa, da se iz delitve izvzame objekt VVZ Borovnica in Breg, ker sta bila zgrajena v pretežni meri s sredstvi krajevnega samoprispevka in podjetja Fcnolit.
I) dani stanovanjski kredit delavcem občine in združena sredstva v stanovanjski sklad - menimo, ; da se prav tako delijo, saj gre za kredite, ki so bili delavcem odobreni v zadnjih petih letih, sredstva se niso izločala iz. plač, ampak iz proračuna. Predlagamo delitev po prebivalcih.
hi) blagovni kreditim ki jih je občina najela za asfaltiranje ceste Zaplana in Smrečje, ostanejo kot obveznost v celotni občini Vrhnika.
n) ostali dolgoročni krediti (prejeti in dani) Prejeti kredit Zavarovalnice Triglav in dani
kredit Gasilski zvezi Vrhnika se kompenzirata.
Po številu prebivalcev se poleg plasmaja sredstev v LB v višini 15,510,000,00 deli tudi dani kre-1 dit Kovinarski Vrhnika v višini 4,000,000,00 SIT.
Prejeti dolgoročni krediti za izgradnjo komunalnih objektov:
- kredit za šolo Podlipa prevzame občina Vrhnika v celoti
- kredit za izgradnjo čistilne naprave in kanalizacije v Borovnici v skupni višini
22,171,188,14 - obveznost naj se deli po številu prebivalcev
- kredit za izgradnjo kanalizacije na Vrhniki v višini 14,419,048,70 - obveznost v celoti prevzame občina Vrhnika
Predlog, da se kredite za kanalizacijske objekte v Borovnici deli v razmerju števila prebivalcev utemeljujemo s tem, da je čistilna naprava in kanalizacijski sistem prioritetno bil zgrajen zaradi zaščite Borovniškega vršaja, ki zagotavlja pitno vodo za obe občini.
Predlagamo torej občinskemu svetu občine Borovnica, da sprejme sklep o določitvi osnovnega delitvenega razmerja za delitev premoženja med občino Vrhnika in Borovnica (80,15 : 19,85).
Predlagamo tudi, da potrdi predlagana izhodišča za delitev premoženja, ki bodo osnova komisiji za delitev pri pogajanjih z vrhniško komisijo.
Celotna vrednost premoženja, ki se bo delilo, naj se torej zniža za vrednost zemljišč (42,673,084,40), vrednost stanovanj in lokalov v postopku denacionalizacije (skupaj 113,146,297,10), zaklonišča (2,703,00), ter vrednost s krajevnimi viri zgrajenega premoženja (za VVZ nimamo analitičnega izpisa osnovnih sredstev).
V BREZOVICI PRI BOROVNICI SREČANJE VETERANOV
Pet let po zavzetju skladišča
Pet let po zavzetju znamenitega vojaškega skladišča v dolini pod Strmcem so se na družabnem srečanju zbrali veterani vojne za Slovenijo, povezani v območni odbor Vrhnika-Borov-nica. Prišlo jih je kar precej, zlasti takih, ki jim niso zbledeli spomini na dogajanje izpred petih let. Najprej jih pozdravil predsednik območne organizacije Janez Čerin in jim zaželel lep večer in lep spomin na vse tisto, kar seje tedaj dogajalo in se danes, ko marsikaj že bledi, tudi še dogaja z veterani vojne za Slovenijo.
Nato sta veterane pozdravila župana. Najprej gostitelj, borovniški župan Andrej Ocepck, nato pa še vrhniški župan Vinko Tomšič. Poudarila sta zasluge veteranov za tisto, kar smo dosegli tedaj, ko smo na Slovenskem strnili vrste in se uprli napadalcu. Veteranom sta zaželela, naj pri svojem sedanjem delu in skupnih prizadevanjih dosegajo tudi v širši javnosti razumevanje, ki jim gre. V trenutkih odločitve slovenskega naroda so pač stali na pravi strani.
Osrednji govor jc imel poveljnik 53. ObmŠTO Logatec, pod katerega je spadalo tudi območje skladišča, Jože Molk. Med drugim je dejal, da v primerjavi z nasprotnikom nismo
bili močni, vendar so se teritorialna obramba, policija, civilna obramba in posamezniki postavili in so ravnali tako, da jih je nasprotnik videl močne in enotne in s tem tudi nevarne. Zalegle niso niti grožnje napadalca, da Vrhniko vzamejo kot talca in jo morda uničijo. Odpor so lc povečale in okrepile pritiske na moralo sovražnikovih vojakov.
Letalski napad na Vrhniko ni bil uspešen, prav tako niso bili uspešni izpadi tankovske oklepne brigade, ne v vojaškem in ne v propagandnem pomenu. Sovražnik je na koncu spoznal, da je ogrožen, priznal je poraz in odšel.
»Vsi, ki smo na Vrhniki povohali smodnik kot teoritorial-ci, policisti, izvidniki, obveščevalci, vezisti, pogajalci, elektro-instalatcrji, oskrbovalci, inže-nirci, sosedje, .civilna oblast, komunalci, novinarji, člani skupin za oviranje, člani intervencijskih enot, 'smrkci' na kon-traobvcščcvalnih nalogah, pripadniki narodne zaščite in civilne zaščite, vemo, da seje vojna za samostojno Slovenijo začela prav na tem mestu in tudi končala tukaj šele 25. oktobra 1991,«je med drugim rekel Jože Molk. In pripomnil, da se upravičeno čudijo, ker ni močnejše ločnice med nami in tistimi, ki
so bili na drugi strani in so še danes tukaj.
Čas je, je dejal Molk, da poudarim dogodek, kije bil na ta dan pred petimi leti v tej dolini in ki se mu posveča premalo pozornosti. Zavzetje skladišča JA v tem kotu jc bilo vendar takrat za TO Slovenije kot glavna tombola za berača. Vem, kakšne čudovite občutke smo imeli poveljujoči in borci na položajih, ko smo se opremili z orožjem. Zasluga, da smo na tem tem območju dobili nekaj tega tudi hitreje, gre predvsem Bo-rovničanom in nekaterim posameznikom iz vrst diverzantskega voda. Ob tem dogodku, je dejal Molk, ste bili Borovničani krepko izpostavljeni. Zdržali ste ob grožnjah letalskega bombardiranja, pomagali izprazniti skladišče in ostali v Borovnici.
Jože Molk je tudi pozval k spoštljivemu spominu na žrtve te vojne, kajti ni bilo moč zmagati brez žrtev, največja možna zmaga pa jc odhod agresorjevega vojaka.
In je tudi pribil, da je TO z. vsemi, ki so pomagali, pač imela edino nalogo, da zavzame skladišče v Borovnici in ga zavaruje, kdo pa se je na ta račun šel potem kupčije, to ni bila stvar vojske, ki je nalogo izpeljala.
Družabno srečanje veteranov, kije bilo lani prvič na Vrhniki, letos v Brezovici pri Borovnici, pred spominsko ploščo na gasilskem domu, blizu osvojenega skladišča, bo tudi v prihodnje na različnih lokacijah. Letos ga jc s pesmijo popestril borovniški moški pevski zbor Štinglci.
Na srečanju je bilo videti veliko veteranov, med njimi tudi poveljnika brigade MOR1S Toneta Krkoviča, ki se rad druži z vrhniškimi veterani, danes zlasti kot podpredsednik organizacije veteranov vojne za Slovenijo. Prišel je tudi predsednik zveze slovenskih častnikov Miha Butara, videti pa je bilo šte-
Pred spominsko ploščo na gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici je slavnostni govor imel tedanji poveljnik TO Vrhnika in Borovnica Jože Molk.
vilne znance iz vojne za Slovenijo.
Nekaterim borovniškim veteranom je Jože Molk izročil spominske znake območnega združenja. Kdo jih je prejel, je našteto posebej v okviru.
Dobitniki
spominskega
znaka
Franc Drašler Marjan Krmavner Peter Palčič Ciril Kos Niko Stražišar Franc Debevec Andrej Hrovatin Franc Mevec Alojz Petrovčič ml. Božo Pavčič Drago Furlan Rado Soklič Franc Repar Ivan Stražišar ml. Milan Petelin Anton Telban Anton Carin
TMS Bistra
LIKO Borovnica
G D Borovnica
G D Brezovica pri Borovnici
G D Breg
ZD Borovnica
LD Borovnica
KS Borovnica
OŠ Dr. Ivana Koroščca Borovnica
CANON Birosistemi Vrhnika
Veje in grmovje ne smejo ovirati prometa
Na podlagi 9. člena Odloka o javnem redu in miru so lastniki ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ter lokalov dolžni posekati drevje, veje, grmovje in živo mejo, ki ovirajo promet vozil in pešce na javnih površinah.
Dovoljena višina drevja, vej, grmovja in žive meje je 0,80 m.
V primeru, da bomo opazili, da drevje, veje, grmovje in živa meja ovira promet motornih vozil in pešcev, bomo podjetju za vzdrževanje cest naročili, da to sanira na stroške lastnika.
OBČINA BOROVNICA
Občina Borovnica objavlja
JAVNI POZIV
vsem lastnikom opuščenih vozil (gostišče Dante, samski dom Liko pri blokih na Gradišnikovi ulici, na Bregu - nasproti hiše Breg 14 - Vila), da v roku 8 dni odstranijo vozila, v nasprotnem primeru bodo avtomobili odpeljani na komunalno deponijo kot komunalni odpadek oz. v hrambo, če so v voznem stanju (na stroške lastnikov).
SE PREMIŠLJUJEJO O KANALIZACIJI
Posebna komisija
NA MALENCE BOLJŠA POT - Junija so v Borovnici brneli stroji na Poti, ki vodi proti Pokojišču, na Grič in na Malence. Tako bodo prebivalci ob njej, ki jih seveda ta naložba ni obšla, nekoliko manj kvarili avtomobilska podvozja pa tudi kraj pridobiva na urejenosti. Malo naprej nad to potjo pa se že skoraj začenja vrhniška občina. Kdaj jim bodo asfaltirali cesto s Pokojišča?
Že nekaj mesecev sc v borovniškem občinskem svetu in v nekaterih' odborih vleče razprava o tem, ali ugrizniti v kislo jabolko razpeljevanja sekundarnega kanalizacijskega omrežja v Borovnici. V sedanji fazi, se pravi v prvi po tistem, ko so iz tehnoloških razlogov nekatere objekte tako ali tako priključili na kanalizacijo, saj bi bila pozneje izvedba zelo zahtevna, naj bi prišlo v poštev 95 priklopov, s čimer bi bila čistilna naprava bolj normalno obremenjena in bi začela polno delovati.
Vendar borovniški občinski svetniki o tem poglobljeno razmišljajo, ker vedo, da bo pri tem ljudem treba naložiti tudi komunalni prispevek, ki naj bi za stanovanjsko hišo po izračunih in metologiji, kakršna velja v vsej Sloveniji, ne bil manjši od približno 1100 nemških mark v tolarski protivrednosti, zaradi narave objektov pa naj bi za stanovanja v blokih zaračunavali komunalni prispevek 500 mark v tolarski protivrednosti. Tisti, ki so to izračunali, so menili, da ima stanovanjska hiša kanalizacijski priključek z 20 centrimetri premera, priključek iz stanovanja pa ima 10 centimetrov premera, blok pa ima le en priključek, 30-centimctrski in se stroški v bloku porazdelijo. Predvidevajo tudi, da bi podjetja, ki delujejo v Borovnici, prispevala več. Liko na primer 5500 mark, druge ustanove in
obrtniki z vsaj dvema zaposlenima po 2200 mark. Komunalni prispevek po današnji zakonodaji ostane občini, ki tako poskrbi za graditev in širitev kanalizacijskega omrežja s svojim denarjem oziroma denarjem svojih občanov, ki so ta prispevek plačali.
O tej problematiki so se občinski svetniki v maju dali poučiti tudi na posebnem sestanku s predstavniki Komunalnega podjetja Vrhnika, prav tako kot tudi o nekaterih drugih odprtih vprašanjih, kijih ves čas svojega mandata naslavljajo na Komunalno podjetje in jih povezujejo najpogosteje z delitveno bilanco, ki naj bi jo opravili z vrhniško občino, s tem da mora tudi država, ki si lasti črpališča vode, nekaj prispevati za zaščito vodnega vira ter še z nekaterimi drugimi vprašanji o razvoju kraja, ki sc zaradi vodnega vira ne more razvijati tako, kot bi se lahko, če tega vira za širše območje ne bi bilo.
Za julijski seji so svetniki sklenili, da sklepa o tem kljub temu, da o tem že dolgo razpravljajo, ne bodo sprejeli, temveč so ustanovili tričlansko komisijo, ki bo do jeseni vse stvari še enkrat pregledala, ugotovila, kaj jc smotrno in kaj ni, ali se da dobiti kaj denarja od drugod, tudi iz državnih virov. Nekateri so v razpravi celo predlagali, naj bi za novogradnje to veljalo, za
stare hiše pa ne. Javno izrečena opozorila, da brez. tega odloka ni mogoče zaračunati komunalnih prispevkov niti tistim, ki so na kanalizacijsko omrežje že priklopljeni, in da brez. tega prispevka ne bo mogoče kanalizacijskega omrežja razvijati naprej, so tisti, ki najbolj nasprotujejo naglim odločitvam.
zavrnili z utemeljitvijo, da se o teh stvareh nc odloča za eno leto.
Tako so komunalni prispevki za kanalizacijsko omrežje ostali za jesen, » če bi se ne pokazalo, daje treba kaj ukreniti že prej, ko jc vendar mogoče sklicali tudi korespondenčno sejo.«
	■    .. ■■■        - M                               ■   V :- ■■■■■■■
	
	
OGRAJA NA MOSTU - Ograja na mostičku, ki povezuje Borovnico z železniško postajo, je bila lani žrtev slabega avtomobilskega krmiljenja in nekoliko pretirane hitrosti. Žrtev tesnega stika je bila ograja, avto pa je odpeljal naprej. Zdaj ima taisti most novo ograjo, ki so jo pripeljali in namestili delavci Libele iz Celja, tistega podjetja, ki ima koncesijo za prodajo avtocestnih bgraj na vsem slovenskem ozemlju. Tudi če je ograja avtocestna, to še nc pomeni, da seje mimo mogoče peljati s hitrostjo, ki je sicer dovoljena na avtocestah.
V občinsko volilno komisijo so po sklepu občinskega sveta imenovani naslednji občani borovniške občine:
1. Andrej PETROVČIČ, predsednik
2. Aleš BRLOGAR, namestnik predsednika
3. Sonja ŽITKO. član
4. Vera HROVATIN, namestnik člana
5. Zvone SEDEJ, član
6. Jana LUŽAR, namestnik člana
7. Peter SVETE, član
8. Cirila VOLEK, namestnik člana
UREDITVENI NAČRT ZA FENOLIT
Malo bolj urejena tovarna
Občinski svet občine Borovnica je na svoji seji, dne 2.7.1996 sprejel osnutek Odloka o sprejetju ureditvenega načrta za območje Fenolit Borovnica.
Osnutek odloka je v javni obravnavi do 10.08.1996. Grafični del odloka je na vpogled na Občini Borovnica v času uradnih ur. Vse občane pozivajo, da svoje pripombe, pobude in mnenja posredujejo na Občino Borovnica do 10.avgusta 1996. Sicer pa bodo najverjetneje v petek, 9. avgusta tudi v gasilskem domu na Bregu organizirali javno tribuno o tem vprašanju, na kateri naj bi povedali svoje mnenje še zlasti prebivalci iz okolice Fcnolita. Javno razpravo bosta organizirala občinska uprava in tovarna Fenolit. Prebivalci bodo o tem še posebej obveščeni.
OSNUTEK
Na podlagi ... člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/84, 37/85, 29/86) in v skladu s ... členom Statuta občine Borovnica jc Svet občine Borovnica la svoji seji dne...................sprejel
ODLOK o sprejetju ureditvenega načrta za območje FENOLIT BOROVNICA
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se ureditveni načrt za območje Fenolit Borovnica, ki gaje izdelal PRIMIS Vrhnika, pod št. proj.............v......... 1996.
2. člen
Ureditveni načrt je izdelan v skladu s prostorskim planom občine Vrhnika za tisti del območja, ki se nahaja v novi občini Borovnica. Ureditveni načrt vsebuje:
a) grafični del v M 1:500;
- načrt obstoječega stanja
- arhitektonsko ureditveno situacijo
- načrt prometne ureditve
- načrt komunalne in energetske infrastrukture
- načrt zelenih površin
- načrt rušenj
b) pisni del;
- strokovne podlage o naravnih in ustvarjenih razmerah
- sinteza omejitev v prostoru
- zasnova prostorske ureditve
- pogdji soglasodajalcev
- soglasja
|. MEJA OBRAVNAVANEGA OBMOČJA
3. člen
Območje obsega parcelo št. 3369/4, k.o. Borovnica in meji na naslednje parcele:.........
111. FUNKCIJA OBMOČJA IN POGOJI ZA GRADNJO IN DRUG F POSEGE
4. člen
Skozi celotno območje je načrtovana dvopa-sovna zbirna cesta v obliki zanke, ki od tovarniškega uvoza na vzhodu poteka vzdolž severne stranice, se ob zahodni stranici obrne vzdolžjužne stranice in se vrne k uvozu (oz. izvozu) na vzhodni stranici. S takim potekom notranje zbirne ceste v obliki zanke je ustvarjenih pet osnovnih polj A -
5. č|en
A jc osrednje polje, ki ga z vseh strani obkroža zbirna cesta, tri prečne ceste pa ga delijo v štiri prekate:
Al jc najzahodnejši prekat, na katerem je načrtovana ureditev ploščadi za skladiščenje sodov na prostem z. možnostjo izvedbe nad-strešnice
A2 je drugi prekat, kjer se. nahajajo:
- novejše cisternsko skladišče, ki jc že zgrajeno, na osnovi tega načrta pa bo tudi formalno legalizirano
- črpalnica za skladišče surovin
- čistilna naprava za visokocentriranc odpadne vode (izvedbeno)
A3 je tretji prekat, kjer se nahajajo:
- reaktorji za proizvodnjo smol
- cisterni za vodno steklo
- cisternsko skladišče tekočih smol
- hladilna postaja
- na mestu obstoječega garderobnega objekta, kije predviden za rušenje, so načrtovan mlin za plastiko
A4 je najvzhodnejšji prekat, v katerem sta dva objekta:
- večji proizvodno skladiščni objekt, v katerem so mlini za sintetične smole,
obrat za izdelavo duroplastov, kotlovnica, stiskalnice, glavno skladišče odpreskov
- manjši servisni objekt, v katerem so generator, transformator, delavnice, garderobe. Pred tem objektom sc nahaja cisterna za mazut.
6. člen
B jc polje, ki sc nahaja vzdolž severne ograje.
na njem pa se nahajata; BI šotor za skladiščenje izdelkov v vrečah; med vratarnico in šotorom je na zbirni cetsi načrtovana postavitev tovorne tehtnice dimenzij 18x3 m.
B2 novo predvideno cisternsko skladišče in črpalnica
7. člen
C je polje vzdolž zahodne ograje, v katerem so izvedbeni oziroma načrtovani ; Cl čistilna naprava za visokocentriranc odpadne vode (obstoječa) C2 prostor za sežigno napravo (načrtovano) C3 šotor za skladiščenje surovin v vrečah (obstoječ)
8. člen
D jc polje vzdolžjužne ograje, v katerem se nahajajo servisni objekti:
D1 je ožje polje v zahodnem delu, kjer se nahajajo trafopostaja, generator, kompresor; vodni rezervovar; hladilna postaja (v treh objektih-obstoječe)
D2 je ožje polje v osrednjem delu, ki se ohranja kot rezervat za kasnejše razvojne potrebe D3 je ožje polje v zahodnem delu, ki bo rekonstruirano:
- mehanična delavnica in garažni objekt bosta urejena v enotnem novem objektu
- mlini za plastiko bodo iz tega območja preseljeni v A3
- poleg mehanične delavnice - garaž bodo kontejneri za komunalne odpadke
E je polje vzdolž regionalne ceste, kjer se nahajajo naslednji objekti oziroma so načrtovani naslednji posegi:
El vratarnica (kolesarnica se ruši)
E2 upravna zgradba - menza, ki se ne spreminja
E3 dotrajan pritličen objekt z. izrabljenim podstrešjem, ki sc nahajajo tik ob regionalni cesti (med E2 in E4) in je predviden za rušenje. Na njegovem mestu jc predvidena ureditev parkirišča za osebna vozila zaposlenih.
E4 upravna stavba, ki se prizida proti zahodu
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO TER ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV    OZIROMA    POSEGOV V PROSTOR
10. člen
Za vizualno poenotenje izgleda območja in njegovo zakritje od okolice, se izdela ozelenitveni načrt, ki bo predvidel ozelenitev znotraj območja (vzdolž zbirne zanke) in po njegovem zunanjem robu.
V. ETAPNOST IZVEDBE POSEGA 11. člen
V prvi fazi se izvedejo neslcdnje ureditve:
- legalizacija novejšega cistemskega skladišča v polju Al
- nadomestno cisternsko skladišče B2
- ploščad za skladiščenje sodov na prostem C2
12. člen
V drugi fazi se izvedejo naslednje uredtve:
- rušenje dotrajanega objekta E3 ob regionalni cesti in ureditev parkirišča
- rušenje mehanične delavnice in izgradnja nove
- izvedba zbirne ceste (zanke) skozi območje
- ureditev uvoza mimo vratarnice
13. člen
Nepozidana zemljišča, ki se ne zazidejo v prvi fazi, se uredijo kot zelenice ali kot utrjene manipu-lacijske površine.
VI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU PROSTORSKEGA IZVEDBENEGA NAČRTA
14. člen
Vse načrtovane ureditve bremenijo lastnika območja, tovarno Fenolit. Ta tudi prispeva sorazmerni delež pri financiranju skupnih ureditev v širšem območju:
- fekalna kanalizacija, javna razsvetljava, ...
VIL TOLERANCE PRI GABARITIH IN NAMEMBNOSTI OBJEKTOV OZIROMA NAPRAV, KI JIH Z LOKACIJSKIM DOVOLJENJEM LAHKO DOPUSTI UPRAVNI ORGAN
15. člen
Notranja zbirna cesta se izvede na osnovi idejnega projekta in pri tej izvedbi odstopanja niso dopustna.
16. člen
Glede ureditve v posameznih poljih iz poglavja III. tega odloka so dovoljene tolerance, kijih narekujejo posebnosti tehnološkega procesa, pri čemer pa niso dopustni posegi izven polj, oziroma v območje zbirne ceste.
VIII. KONČNE DOLOČBE
17. člen
Nadzorstvo nad tem odlokom izvaja pristojna urbanistična inšpekcija.
18. člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Številka: Datum:
OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič
GASILSKO DRUŠTVO BREZOVICA PRI BOROVNICI
PGD Brezovica pri Borovnici organizira VELIKO VRTNO VESELICO
Z bogatim srečelovom in nagradno igro v soboto, 20. 7. 1996, ob 20. mi.
Za ples bo poskrbel ansambel bratov Poljanšek.
Prostovoljno gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici organizira v nedeljo, 21. 7. 1996, KMEČKE IGRE ob 15.30 uri pred gasilskim domom v Brezovici pri Borovnici. Ekipe se bodo pomerile v:
1. sestavljanju kmečkega voza
2. spravljanju žita v kozolec
3. »robkanju« koruze
4. žaganju drv
Vse igre so na čas. Najboljše ekipe dobijo praktične nagrade. V programu bodo predstavljena nekatera kmečka opravila. V odmorih nas bodo zabavali harmonikarji. Po uradnem delu nas bodo za ples in razvedrilo zabavale VESELE ŠTAJERKE. Za humor pa bo poskrbel SAŠO HRIBAR.
Prijava ekip (3+1 član) na GD Brezovica pri Borovnici ali na telefon 746-314 (Drašler Jože) po 16. uri.
Vabljeni!
Asfalt do gostilne v Peklu
Borovniški občinski svetniki so sprejeli sklep, da bo občina oddelila poldrugi milijon tolarjev za asfaltiranje sedaj makadamske ceste do Pekla. To seveda za celotno traso, ki še ni asfaltirana, ne bo zadoščalo, zato bodo tudi pri drugih uporabnikih ceste računali s pripravljenostjo, da prispevajo manjkajoči del denarja, nekaj pa bo dodal tudi gostilničar Mazi.
Asfaltiranje, kije dolgo čakalo naročnika, bo omogočilo, da bo v to lepo sotesko prišlo še več obiskovalcev in si bodo tako lahko z avtomobili ali kolesi, ne nazadnje pa tudi peš, privoščili lep sprehod po gladki poti, ne da bi bile gume ali noge v blatu oziroma ne bodo več dvigovali prahu. Dela se bodo začela, brž ko bo mogoče.
50 LET LD BOROVNICA
Slovesno ob jubileju
Lovska družina Borovnica praznuje letošnje leto 50. letnico dela in obstoja. 26. 5. 1946 seje zbralo 23 kandidatov in ustanovilo Lovsko družino Borovnica. Mnogi od teh kandidatov zaradi različnih političnih ali privatnih vzrokov niso bili sprejeti. Zadnji s tedanjega seznama, Anton Palčič z Laz, je umrl le nekaj dni pred proslavo 50. obletnice.
11.8. 1946 pa sc jc že sestalo tudi formalno sprejeto članstvo in začelo svoje delo, ki seje nadaljevalo plodnih 50 let. V, teh letih seje lovska družina spopadala s številnimi težavami ter uspešno delovala do sedaj. Več podatkov o družine in lovstvu lahko preberete v priložnostni knjižici, ki jo jc ob svojem jubileju izdala Lovska družina.
Praznovanje ob obletnici seje začelo že spomladi s prireditvijo »Zadnji pogon«, kjer se lovci srečamo na prijetni zabavni pri-
PEVSKA REVIJA
Petje za dan državnosti
V Borovnici so letos dan slovenske državnosti proslavili v večnamenskem prostoru osnovne šole s tem, da so pevski zbori iz občine pripravili pevsko revijo. Zal je bilo tako, da je bila ob številnih dogodkih v juniju osrednja proslava dneva državnosti obiskana nekoliko slabše kot nekatere druge prireditve.
Pevski zbori iz. Borovnice so pokazali, koliko so se v letošnjem letu naučili in kakšen napredek so dosegli v prizadevanju za kulturni utrip kraja.
Slavnostni govornik je bil nekdanji dolgoletni šolski ravnatelj, zdaj pa zelo angažiran delavec v borovniškem političnem vinogradu g. Stane Novačan, ki se zadnje čase kot predsednik
občinske SDS podpisuje pod številne dokumente, v katerih stranka sama ali v sodelovanju s še dvema strankama slovenske pomladi opozarja na poti in stranpoti življenja v kraju. Na slavnostni akademiji ob dnevu državnosti je posebej opozoril na pomen slovenske samostojnosti, še bolj pa na aktualne zahteve sedanjega časa tako na krajevni in državni, na kulturni ali informativni ravni.
Na reiji jc bilo opaziti, da so glasbeni potenciali v kraju veliki, vendar bo treba v tem pogledu predvsem mladim nameniti več strokovne pomoči.
Prireditev je pripravilo Kulturno društvo Borovnica.
reditvi. Takrat povabimo iz vsake vasi po nekaj kmetov, ki trpijo največ škode po divjadi, ter vse, ki med letom karkoli pripomorejo, da jc sodelovanje s prebivalci doline čimbolj prijetno in uspešno.
Svečana seja Lovske družine Borovnica je bila v soboto, 15. 6. 1996, v večnamenskem prostoru osnovne šole v Borovnici. V prisotnosti predstavnikov Zveze lovskih družin, sosednjih lovskih družin, pobratene Lovske družine »Vinski vrhovi« in predstavnikov različnih delovnih organizacij iz občine, je lovska družina prejela občinsko odlikovanje, ki ji ga jc izročil borovniški župan Andrej Occpek.
Tudi lovci so podelili priznanja svojim sodelavcem ter lovska odlikovanja zaslužnim članom.
Istega dne je bila odprta tudi lovska razstava. V dvorani Lovskega doma je bila prikazana divjad, ki avtohtono živi v borovniški okolici. Poleg običajne tudi lovcem poznane divjadi jc bila razstavljena tudi divjad, ki je tu živela ali pa še živi, pa ostane običajnim obiskovalcem gozda večinoma skrita. Obisk jc presegel pričakovanja. Razstavo so si ogledali tudi šolarji in vrtec, za obisk pa so malčki potem navdušili še starše.
Praznovanje seje zaključilo z lovsko veselico z vsem, kar spada zraven. Lovske specialitete in bogat srečolov so pritegnile številne občane, tako daje veselica kljub slabemu vremenu odlično uspela. Prireditelji so sc potrudili in nad celotnim prireditvenim prostorom postavili šotor, tako da so bili udeleženci lahko mokri samo od znotraj.
Lovci si želimo sodelovanja z vsemi uporabniki prostora te doline in hribov tudi vnaprej. Naš cilj je ohraniti divjad in naravo našim zanamcem, hkrati pa najti razumno sodelovanje s sedanjimi prebivalci. Franc Turšič
Predstavniki v svetih zavodov
Borovniški občinski svet je na predlog odbora za družbene dejavnosti in komisije za mandatna vprašanja in imenovanja imenoval naslednje predstavnike za člane svetov nekaterih zavodov. V svet VVZ Antonije Kuclar je imenovan Peter Bc-zek, v svet Cankarjeve knjižnice Maja Makovcc Brenčič, v svet glasbene šole pa Jože Zorman. V svet OS dr. Ivana Korošca v Borovnici so imenovani Bojan Čebela, Barbara Rot - Bezek in Marija Dobnik - Žerjav.
Občinski svet je tudi sklenil, da bo vztrajal pri tem, da je občina Borovnica soustanoviteljica Zdravstvenega doma Vrhnika. Z občino Vrhnika se bodo dogovorili, da ima tudi občina Borovnica predstavnika v svetu zavoda, to pa naj bi bil Franc Volek.
Knjižnica in vrtec na svoje?
Borovniški občinski svet je na zadnji seji, ki je bila 2. julija dolgo v noč, sklenil preveriti, kakšne so možnosti, da začne borovniški oddelek vrhniške Can-karjevc knjižnice delovati kot samostojna knjižnica. O tem bodo pripravili posebno gradivo za nadaljnje pogovore.
Tudi glede borovniške enote vrhniškega vrtca se razmišlja, da bi se glede na standarde, ki veljajo in zaradi česar so tudi vrhniški vrtci presegli vse normative, ki določajo obseg te dejavnosti za en vrtec, osamosvojila. Borovniški svetniki so sklenili, da bodo zadevo preverili. Prejeli pa so tudi dopis vzgojiteljic iz vrtca, ki trdijo da bi v vsakem primeru hotele ostati strokovno povezane z. vrhniškimi vrtci.
PASJE ZAVETIŠČE
Koliko lahko stori občina in kaj država
Na prejšnji seji borovniškega občinskega sveta je občinski svetnik Jože Zorman(SNS) predlagal, naj bi županu ne izplačevali stimulativnega dela honorarja, dokler se ne uredi vprašanje pasjega zavetišča na Dolu. Vendar ta predlog ni bil uslišan. Na predlog občinskega svetnika Franca Kavčnika (SKD) pa je bilo potem z vsemi glasovi navzočih svetnikov sklenjeno, da se vloži tožba za izselitev psov z Dola. Vmes je od državnih uradnih organov prišlo tudi poročilo o tem, kaj so letos inšpekcije ukrepale v zvezi s pasjim zavetiščem na Dolu. Vmes teče tudi živahna polemika po osrednjem slovenskem časopisju o tem, kaj si Borovničani želijo in kaj si ne želijo ter kaj zahtevajo. Objavljamo odgovora veterinarskega in zdravstvenega inšpektorja na vprašanja svetnikov.
Odgovor veterinarske inšpektorice ge. Anite Kermavnar v zvezi s pasjim azilom na Dolu 25.
Sporočam vam, da sta bila opravljena ponovna kontrolna pregleda nedovoljene reje psov na Dolu 25 pri Borovnici dne 15. 4. 1996 in 22. 4. 1996. Pri pregledih je bilo ugotovljeno, da se v omenjeni reji nahaja še najmanj 130 psov, od katerih pa ima le približno ena desetina pritrjene znamkice, ki so jih dobili ob cepljenju proti steklini, dne 7. 7. 1996. Zoohgienskc razmere v regiji se glede na stanje, ki je bilo ugotovljeno ob pregledih v letu 1995, niso izboljšale.
Glede na to, da do danes od pristojnih organov še nisem do-
bila pisne zahteve za legalizacijo azila, bom kot pristojna inšpektorica vztrajala na čimprejšnji izvršitvi odločbe št. 326. 50-34/94-10zdne3.7. 1995, s katero je bila stranki odrejena prepoved reje psov in izpraznitev objektov na Dolu 25 pri Borovnici.
Odgovor zdravstvenega inšpektorja g. Jožeta Marinča v zadevi pasji azil
V okviru pristojnosti sme zdravstveni inšpektor odrejati ukrepe oz. nadzirati osebe, dejavnosti in objekte, ki na kakršenkoli način lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Poleg tega lahko zdravstveni inšpektor odreja ukrepe, kadar mu drugi predpisi nalagajo določene pravice in obveznosti.
Ob pojavu pasjega azila na Dolu je zdravstveni inšpektor ugotavljal vpliv povečanega števila psov na navedeni lokaciji na občane tega območja. Zaradi povečanega števila psov na tej lokaciji obstajajo možnosti različnih emisij (hrup, smrad, odpadki). Po trenutni veljavni zakonodaji (hrup in odpadke) v. naravnem okolju nadzirajo okol-jevarstveniki. Tudi smrad, ki še pri tem sprošča, predstavlja nadležno emisijo, v kolikor pristojna institucija ne ugotovi, da so smraje v tolikšni meri prisotne, da predstavlja ta emisija moteč element za občane. Smrad je reguliran na tistih področjih, kjer izhajajo plini, ki so zdravju škodljivi (amonijak, itd.).
Lokacija psov se nahaja izven varstvenih pasov izvirov pitne
vode — Vršaja. Vsi izviri ob cesti proti Bistri so tudi bakteriološko in kemično manj primerni za pitno vodo, ker so po študiji Geološkega zavoda obremenjeni s težkimi kovinami. Prav zaradi tega so ti izviri izločeni iz izvirov, ki so bili predvideni za bogatenje Vršaja.
Zdravstveni inšpektor tudi ugotavlja, da ti izviri niso zaščiteni kot izviri za oskrbo s pitno vodo, saj odloka varujeta le izvire vodovodov in Vršaja.
Pri kontroli komunalne deponije na Vrhniki je zdravstveni inšpektor ugotovil, da občasno od stavbe Dol 25 dostavljajo v PVC vrečkah odpadke psov.
Zdravstveni inšpektor bo spremljal stanje na sporni lokaciji in v primeru potrebe odredil ukrepe v primerih, kadar bi utegnilo biti ogroženo zdravje občanov.
Praznjenje greznic, kako in kam
Na občini ljudje v Borovnici, ki nimajo svojih kmetijskih površin, pogosto sprašujejo, kam odpeljati fekalije iz greznic. Komunalni odbor pojasnjuje, daje to treba obvezno odpeljati na čistilno napravo. Z vrhniškim komunalnim podjetjem pa naj bi se tudi dogovorili o rednem odvažanju, saj bi to rešilo tudi take zadrege hišnih lastnikov.
Coklšpil 96
Teden dni po pričetku koledarskega poletja so se drugo leto zapored na igrišču OS Borovnica odvijale borovniške igre brez meja - COKLŠPIL 96. Koordinacijo priprav je prevzel Peter Žcželj, kije dela in naloge porazporedil po članih M K Slap, kateri smo se zatekli po finančno in materialno pomoč k različnim podjetjem in krajanom občine Borovnica. Povsod smo naleteli na odprte roke.
Med seboj se je pomerilo deset ekip s po štirimi tekmovalci, vsi pa so dobili spominske majice, kijih letos verjetno nc bi bilo, če Občina Borovnica ne bi priskočila s finančno pomočjo. Med vsemi ekipami (Zclenčki, Zgubljene duše, Stekal-Majer team, Pavlihi, Odrešeniki, BBF, Luzerji, Srebrna dekleta. Mlade upokojenke. Panterji) so sc najbolje izkazali v ekipi BBF, drugo mesto so zasedli Luzerji, tretje pa so bile Zgubljene duše.
Prve tri ekipe so lahko same izbirale med nagradami, ki so jih prispevali: Trgovina Jurček, Sadje zelenjava - g. Sylaj, Okrepčevalnica KIM-V1. Zadnje mesto je zasedla najmlajša skupina Zelenčkov, za katere je poskrbel s tolažilno nagrado g. Pivk (Emona Obala Koper).
Dve uri zabavnih iger je minilo brez. dežja ter ob sodelovanju kar obsežnega števila ljudi. Veseli me, da so naši občani pristopili k takšnemu ali pa drugačnemu sodelovanju, kar kaže tudi na to, da ljudem ni vseeno, ali se v Borovnici kaj dogaja ali ne.
Vsakdo, ki ima kakršnokoli idejo, kako bi Coklšpil še lahko
izboljšali, naj se mirne vesti oglasi na MK Slap ob petkih zvečer, ali pa piše na naslov: MK Slap, Paplerjeva 23, Borovnica, ter izrazi svoje mnenje.
Hvala lepa vsem za pomoč in nasvidenje na Coklšpilu 97.
Sabina Hrovatin
Uradne ure TD Borovnica po novem ob torkih
Turistično društvo Borovnica je prestavilo svoje uradne ure s srede na torek zvečer od 19. do 20. ure, ko je mogoče poravnati tudi društveno članarino ali se vpisati v društvo. Pisarna je spodaj desno v občinski stavbi. Vabijo nove člane in marljive sodelavce.
V zadnjem času je društvo izpeljalo še nekaj dodatnih akcij za zaščito poti v Peklu, delajo nove brvi, ker so nekatere prejšnje preperele. Upajo, da bodo sedanje bolj trpežne. V začetku avgusta pa je dogovorjeno s planinci, da bodo na novo napeli žične vrvi in markirali poti.
Od julija imajo za konec tedna pri mlinu v Peklu tudi stojnico s spominki, razglednicami in nekaterimi drugimi artikli. Tisti, ki si hoče spotoma potešiti še žejo, bo tudi potolažen.
V spomin Tonetu Palčiču
15. junija smo se na borovniškem pokopališču poslednjič poslovili od našega člana in dobrega prijatelja — Toneta Palčila z Laz pri Borovnici. Rodil se je 28. II-1910. naLazah, v številni skromni družini, ki se je težko prebijala skozi življenje. Tako je že v rani mladosti spoznal vso trdoto življenja in nepravičnost tedanjega družbenega reda. Ko je bilo ustanovljeno DPD Vzajemnost, je postal njegov član.
Leta 1941 je zasedel okupator naše kraje. Tone se je že jeseni istega leta odločil za sodelovanje z OF. Toda to ni ostalo prikrito sovražniku. Že 7. aprila 1942 so ga aretirali, najprej zaprli v Borovnici, ga prepeljali v ljubljanske zapoer. Po mukepolnih zaslišanjih so ga odpeljali najprej v Gonars, kasneje pa na zloglasni Rab. Postal je samo številka, brez pravic, izpostavljen šika-nam fašističnega okupatorja, nečloveškemu trpljenju in nevzdržnim razmeram v taborišču smrti. Tu je prebil skoraj eno leto. Toda tako v Gonarsu kot na Rabu je našel povezavo z napredno usmerjenimi tovariši in z njimi sodeloval. Toda vse trpljenje in teror, ki so ga izvajali fašisti, ga ni zlomilo.
Po kapitulaciji Italije, čeprav izmučen in oslabljen odprestanih muk in zrahljanega zdravja, seje priključil Rabski brigadi in z njo prehodil težko in naporno pot, polno borb. Kasneje je prešel v Ljubljansko brigado, v kateri se je bojeval do aprila 1944. Tedaj je moral oditi v bolnico. V partizanskih bolnicah Bobovec, Barje in Kremen je bil uspešen intendanl vse do osvoboditve.
Končno seje po dolgih letih vrnil k svoji družini. Takoj se je vključil v vse organizacije in društva ter v njih uspešno sodeloval. Vse od ustanovitve naše organizacije je bil njen član. Požrtvovalno je delal v našem upravnem odboru, dokler mu je to dopuščalo zdravje. Dolga leta je bil tudi član občinskega, sedaj območnega odbora ZB. Za časa bivše občine Borovnica je sodeloval v mnogih odborih in komisijah.
V našem spominu nam bo ostal kot borec za svobodo slovenske zemlje, kot skromen in pošten občan, iskren prijatelj
Za nesebično delo in požrtvovalnost je bil odlikovan z državnimi odlikovanji tako za hrabrost med vojno in za delo po vojni.
Za ZB Borovnica^ Dragica Turšič
^^^^^^^
ZLSD
- Borovnica
Vse člane in simpatizerje Cfbveščam, da se bomo od sedaj naprej redno dobivali vsak torek v »strankarski" sobici. Ta jc v prostorih Občine Borovnica. Tam bomo1 od 8. ure zvečer naprej. Namen srečanj je druženje ljudi dobre volje.
Matjaž
jäte.«
Na tem mestu bo stala na Vrhniki nova šola, ki se bo razpostrirala med Robovo cesto, obrtno cono in Kolodvorsko ulico. Priprave za zbiranje vseh potrebnih dokumentov potekajo po planu, saj je za občino to sedaj glavna naloga. O vseh postopkih vas bomo v Našem časopisu sproti obveščali.
S. S.
Kraj, kjer bo stala nova vrhniška šola
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85,29/86 in Ur. list RS, št. 26/90, 18/9,3), 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 28/93, 57/94, 14/95) in Statuta Občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 34/95), izdajam
SKLEP
o javni razgrnitivi zazidalnega načrta osnovne šole na Vrhniki
i.
Za dobo enega meseca se javno razgrne osnutek zazidalnega načrt osnovne šole na Vrhniki, ki gaje izdelal biro Primis, Tržaška e. 1, Vrhnika, pod štev. 26/96.
2.
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Občinske uprave Občine Vrhnika in v prostorih KS Vrhnika - Breg, Center, Vas, Tržaška e. 11, Vrhnika.
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava osnutka. O času javne obravnave bodo krajani obveščeni na krajevno običajen način.
Zainteresirani lahko v času javne razgrnitve sporoče svoje pripombe in predloge pisno Občinski upravi Občine Vrhnika, Tržaška e. I, Vrhnika ali jih vpišejo v knjigo pripomb na krajih razgrnitve. Rok za pripombe k razgrnjenim gradivom, poteče zadnji dan razgrnitve.
5. člen
Ta sklep se objavi v glasilu »Naš časopis« in začne veljati z dnem objave. Številka: 352-06/96 Datum:
ZUPAN OBČINE VRHNIKA Vinko TOMŠIČ
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84; 37/85, 29/86 in Ur. list RS, št. 26/90, 18/93), 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 28/93, 57/94, 14/95) in Statuta Občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 34/95), izdajam
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Vrhnika
i.
Za dobo enega meseca se javno razgrne osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Vrhnika, ki ga je izdelal biro Primis, Tržaška c. 1, Vrhnika, pod štev. 10/96 (širitev pridobivalncga območja kamnoloma Verd).
2.
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Občinske uprave Občine Vrhnika in v prostorih KS Vrhnika - Breg, Center, Vas, Tržaška c. 11, Vrhnika.
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava osnutka. O času javne obravnave bodo krajani obveščeni na krajevno običajen način.
4.
Zainteresirani lahko v času javne razgrnitve sporoče svoje pripombe in predloge pisno Občinski upravi Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika ali jih vpišejo v knjigo pripomb na krajih razgrnitve. Rok za pripombe k razgrnjenim gradivom, poteče zadnji dan razgrnitve.
5.člen
Ta sklep se objavi v glasilu »Naš časopis« in začne veljati z dnem objave.
OSNUTEK
Na podlagi 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) in prvega odstavka 2. člena zakona o urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS,.št. 48/90)ter 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) in 029. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Vrhnika na svoji seji dne sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE VRHNIKA ZA OBDOBJE 1986 — 2000 IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE VRHNIKA ZA OBDOBJE 1986 — 1990
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve:
— dolgoročnega plana občine Vrhnika za obdobje 1986 — 2000 (Uradne objave Našega časopisa, št. 13/88, Uradni list RS, št. 21/90 in 50/94) in
— družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1986 —1990 (Uradne objave Našega časopisa, št. 4/87, Uradni list RS, št. 50/94).
2. člen
Spremembe in dopolnitve se nanašajo na razširitev pridobivalnega območja kamnoloma Verd na del njegovega pridobivalnega območja, ureditev dveh odlagališč jalovine na gozdnih zemljiščih ter opredelitev območja urejanja z ureditvenim načrtom.
Razširitev pridobivalnega prostora v velikosti 10,7 ha zajema dele parcel k.o. Verd št.: 1419/50, 1419/65, 1419/8, 1419/9, 1419/7, 1419/6, 1419/5, 1419/4, 1419/3 in 1419/2: Odlagališče jalovine v velikosti 4,7 harse nahaja na pareclahšt. 1710/1 in 1710/7, k.o. Verd, drugo v velikosti 1,5 ha na pareeli št. 1420/38 iste k.o.
Spremembe in dopolnitve so grafične in tekstualne.
3. člen
I. Dolgoročni plan občine Vrhnika za obdobje 1986 — 2000 (Uradne objave Našega časopisa, št. 13/88, Uradni list RS, št. 21/90 in 50/94),se spremeni kot sledi:
I. V poglavju 4.3.1.4se vsebina desetega odstavka delno spremeni, takt)da se odstavek glasi:
Proizvodnja kamenin, gramoza in peska; usmeritev v povečevanje obsega proizvodnega kamenih agregatov, ki bo do konca dolgoročnega obdobja dosegala letno proizvodnjo 500.000 m3 agregatov, bo uveljavila program (katerega nosilec bo tudi v prihodnje SŽ — Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, enota Kamnolom Verd) kamnoloma z največjo zmogljivostjo v širši ljubljanski aglomeraciji; takšna usmeritev bo~terjala uvedbo sodobnih tehnoloških postopkov, za kar bo potrebno posodobiti strojno opremo, zaključiti rekonstrukcijo primarnega drobilnega dela in pospešiti napor za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih; bistveno bo potrebno povečati materialno-finančna vlaganja v tehnološki razvoj ter razreševati vse ekološke probleme, kakor tudi sanirati degradirana območja, ki jih ta proizvodnja povzroča. Za dolgoročne potrebe širitve kamnoloma Verd je predvideno okrog 65 ha lesnoproizvodnega gozda, ki raste na surovinskih zalogah.
4. člen
V zvezi s spremembo iz 2. člena tega odloka se spremenijo in dopolnijo prostorske sestavine planov:
1. V kartografskem delu v merilu 1 : 25000 listi:
— št. 2: Zasnova območij gozdnih zemljišč
— št. 5: Zasnova območij sanacije zraka, zasnova območij rezerv rudnin
in mineralnih surovin, zasnova razporeditve proizvodnih dejavnosti
— št. 10: Zasnova urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti
2. V kartografski dokumentaciji v merilu I : 5000:
— list Vrhnika 37
5. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
St. 350-05/87 Vrhnika, dne
Občinski svet Občine Vrhnika Predsednik: Brane Jereb, l.r.
Številka: 352-05/87 Datum:
ZUPAN OBČINE VRHNIKA Vinko TOMŠIČ
OBRAZLOŽITEV
1. UVOD
Temeljni razlog za izpeljavo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občinskih planov je razširitev obstoječega pridobivalnega prostora Kamnoloma Verd na območje njegovega raziskovalnega prostora, sočasno pa še vnos dveh obstoječih odlagališč jalovine in opredelitev območja urejanja /. ureditvenim načrtom.
2. STROKOVNE PODLAGE
Kamnolom Verd ima za širitev pridobivanja in proizvodnje izdelane sledeče strokovne podlage:
1. Projekt sanacije kamnoloma apnenca Verd (Rudarskiinštitut, december 1978)
2. Elaborat o geoloških raziskavah, klasifikaciji, kategorizaciji in izračunu zalog apnenca na območju kamnoloma Verd (Geološki zavod Ljubljana, november 1980)
3. Elaborat o kategorizaciji, klasifikaciji in izračunu zalog tehničnega gradbenega kamna — apnenea na območju kamnoloma Verd pri Vrhniki — stanje 31. 12. 1992 (Geološki zavod Ljubljana, maj 1993)
4. Rudarski projekt pridobivanja tehničnega gradbenega kamna — apnenea v kamnolomu Verd, rudarski projekt za izvajanje del (Podjetje za vrtanje in miniranje Ljubljana, p.o., december 1993)
5. Ocena vplivov na kolje zaradi načrtovane investicije 11. laze rekonstrukcije kamnoloma Verd (poročilo za postopek odobritve kredita s strani SKB/EBRD), EC SEPO —Center za presojo vplivov na okolje, julij 1994.
3. opis posega
V skladu / vsebino strokovnih podlag iz točke 2 izhaja, da je izkop v kamnolomu Verd predviden v višini od kote 400 m do max. 510 m, pri čemer je kota osnovne etaže obstoječega kamnoloma na koti 418 m. Dosedanji izkopi so že dosegli skoraj maskimalno višino, do katere bodo izvedeni tudi izkopi pri predvideni razširitvi (vrh .lavorča je na koti 605 m). Zaloge celotnega območja so ocenjene na 75 let obratovanja, predvidena razširitev pa naj bi zadoščala za 5 do l()-letno obdobje pri letni proizvodnji 500.000 m3 raznih agregatov. S stališča vplivov na okolje in zadržkov za izvajanje in širjenje tega programa je sanacija oz. rekultivacija obvezna, vendar možna šele po končani eksptoataciji. Smiselna je zatra-vitev in pogozditev; končni nakloni brežin smejo imeti naklon max. 45 stopinj.
Komunalna in energetska oprema je obstoječa in se bistveno ne bo spremenila. Posodabljali se bodo proizvodni postopki, tako da se bodo zmanjšale emisije (prahu).
Območje kamnoloma se bo uredilo / ureditvenim načrtom.
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. list RS, št. 26/90, 18/93), 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 28/93, 57/94, 14/95) in Statuta Občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 34/95), izdajam
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Vrhnika
i.
Za dobo enega meseca se javno razgrne osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Vrhnika, ki ga je izdelal biro Primis, Tržaška c. 1, Vrhnika, pod štev. 23/96 (rekonstrukcija in širitev Kolodvorske ceste).
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Občinske uprave Občine Vrhnika in v prostorih KS Vrhnika - Breg, Center, Vas, Tržaška c. 11, Vrhnika.
3.
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava osnutka. © času javne obravnave bodo krajani obveščeni na krajevno običajen način.
4.
Zainteresirani lahko v času javne razgrnitve sporoče svoje pripombe in predloge pisno Občinski upravi Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika ali jih vpišejo v knjigo pripomb na krajih razgrnitve. Rok za pripombe k razgrnjenim gradivom, poteče zadnji dan razgrnitve.
5. člen
Ta sklep se objavi v glasilu »Naš časopis« in začne veljati z dnem objave.
Številka: 352-05/87 Datum:
ZUPAN OBČINE VRHNIKA Vinko TOMŠIČ
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. list RS, št. 26/90, 18/93), 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 28/93, 57/94, 14/95) in Statuta Občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 34/95), izdajam
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za poslovno stanovanjski objekt KRISTAN NA VERDU
i.
Za dobo enega meseca se javno razgrne osnutek zazidalnega načrta za poslovno stanovanjski objekt Kristan na Verdu.
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih občinske uprave občine Vrhnika in v prostorih KS Verd.
3.
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava osnutka. O času javne obravnave bodo krajani obveščeni na krajevno običajen način.
4.
Zainteresirani lahko v času javne razgrnitve sporoče svoje pripombe in predloge pisno občinski upravi občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika ali jih vpišejo v knjigo pripomb na krajih razgrnitve. Rok za pripombe k razgrnjenim gradivom, poteče zadnji dan razgrnitve.
5.člen
Ta sklep se objavi v glasilu »Naš časopis« in začne veljati z dnem objave.
ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Vinko TOMŠIČ
Številka: 352-8/96 Datum:
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in. Ur. list RS, št. 26/90, 18/93), 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 28/93, 57/94, 14/95) in Statuta Občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 34/95), izdajam
SKLEP
o javni razgrnitvi lokacijskega načrta za pretočni bazen meteornih vod na Lošci
Za dobo enega meseca se javno razgrne lokacijski načrt za pretočni bazen meteornih vod na Lošci.
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Občinske uprave Občine Vrhnika in v prostorih KS Vrhnika - Breg, Center, Vas, Tržaška c. II, Vrhnika.
3.
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava osnutka. O času javne obravnave bodo krajani obveščeni na krajevno običajen način.
4.
Zainteresirani lahko v času javne razgrnitve sporoče svoje pripombe in predloge pisno Občinski upravi Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika ali jih vpišejo v knjigo pripomb na krajih razgrnitve. Rok za pripombe k razgrnjenim gradivom, poteče zadnji dan razgrnitve.
5.člen
Ta sklep se objavi v glasilu »Naš časopis« in začne veljati z. dnem objave.
ŽUPAN
Številka: 352-9/96 OBČINE VRHNIKA
Datum: vinko TOMŠIČ
KOŠARKARSKE NOVICE
Nova pota
vrhniškim košarkarjev
Med vrhniškimi košarkarji, predvsem pa v vodstvu kluba je že nekaj časa nekaj škripalo. Vodstvo kluba enostavno ni delovalo, že med tekmovanjem članske ekipe je odstopil trener, tako da so se težave vrstile ena za drugo.
Vendar pa je nekaj resničnih privržencev vrhniške košarke vzelo stvar v svoje roke in najprej pripeljalo člansko ekipo do konca tekmovanja, saj so v dveh tekmah premagali Cerknico in ostali v II. slovenski ligi. Že pred tekmovanjem so bili cilji večji, vendar pa bi naštete težave vrhniško košarko lahko pahnile v nepredvidljive težave.
Nato so pripravili ustanovni občni zbor ter ustanovili nov Košarkaški klub Vrhnika '96. Predvsem z namenom, da sc vsi stari dolgovi in nesporazumi vrhniške košarke rešujejo še s starim vodstvom kluba. Novo ustanovljeni klub pa da zaživi čimprej in prične delovati na povsem novih osnovah, z novim vodstvom in z novimi tekmovalnimi ambicijami ter novimi pristopi v treniranju mladih košarkarjev.
Ustanovna skupščina novega kluba Vrhnika '96 je bila 10. junija v mali dvorani Cankarjevega doma. Sprejet je bil nov statut in sklep o ustanovitvi kluba. Prisotni so izvolili tudi novo vodstvo kluba: predsednik je postal Stojan Jakin, njegov namestnik Marko Mulcj, tajnik
Milan Jevšek, ter člani: Boris Kra-šovec, Borut Fcfer, Rafael Jaklič in Jože Nagode. Nato je spregovoril novi predsednik košarkarskega kluba Vrhnika '96 Stojan Jakin, ki se je zahvalil za zaupanje in poudaril, da je to vlogo prevzel predvsem zato, da je nekaj entuz.iastov tz nič nekaj naredilo, z njihovo skupno pomočjo pa se bo dalo narediti še več ter dvigniti košarko na raven, kije bila pred mnogimi leti.
Vsem navzočim košarkarjem jc spregovoril tudi župan Vrhnrke, ki je čestital novo izvoljenemu vodstvu ter dodal, da vsak klub zaživi, če pravilno dela z mladimi, to je da skrbi za podmladek.
Prav tc zadnje besede župana pa bodo gotovo vodilo novemu klubu, da bo res svoj trenerski potencial, kar ga sploh je, namenil za treniranje mlajših selekcij ter neposredno povezavo z. osnovno šolo.
Tako bo potrebno izdelati popoln program in plan delovanja vseh selekcij v klubu ter seveda pridobiti čimveč sponzorjev, ki bi videli svoj interes v vrhniški košarki, ki ima ugledno tradicijo. Tc tradicije pa ne smemo zanemariti in je prepustiti toku časa, zato novo vodstvo čaka kar težavno delo. Tudi mi za-žclimo novemu klubu srečo in dvig košarke na nekdanjo raven.
S.S.
Prisotni ljubitelji košarke na ustanovitvi novega kluba Vrhnika '96*
KOŠARKARSKI KLUB VRHNIKA '96 PRIREJA POLETNO ŠOLO KOŠARKE
od 15.7. do 19. 7. 1996 od 16. do 19.30 Program:
šola košarke pod vodstvom vaditelja, rekreacijsko plavanje pod vodstvom vaditelja.
Prijavijo se lahko osnovnošolski dečki.
Prijave sprejema:
ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA, Tržaška cesta 9, Vrhnika telefon 754-484 od 8. do 13. ure
12 ur košarke
Ob letošnji šesti obletnici Pizzeri-je Boter je bila na zunanjem košarkaškem igrišču Športnega parka na Vrhniki, košarkaška tekma, ki je trajala 12 ur. Sponzor celotne prireditve je bil lastnik Pizzerije Boter Franci Pišek. Med seboj sta se pomerili ekipi Logatca, ki so bili v dresih prodajalne čevljev KARA in ekipe sestavljene iz. igralcev Vrhnike, Loga in Borovnice, ki so bili v dresih Pizzerije Boter. Igralci so pri-
čeli igrati ob 7.30 zjutraj ter končali zvečer ob 19.30 uri. V eni ekipi jc lahko največ 25 igralcev, ki igrajo eno uro in nato dve uri počivajo. Tako da vsak igralec lahko igra štiri ure.
Zmagala je ekipa Pizzerije Boter z. 1055 proti 991. Obe ekipi sta prejeli pokal, ki ju je prispevala Športna zveza Vrhnika. Pokala sta podelila oba lastnika Pizzerije Boter in Trgovine KARA. Samo tekmo jc precej motil dež, vendar so igralci, sodniki in zapisnikarji vseskozi vestno opravili svoje delo.
S.S.
TOMAŽ GORENC TEKMUJE ZA AVSTRIJCE
Bo naslov ponovno osvojen?
Tomaž Gorcnc seje po dokaj nezanimivi sezoni 1994 v slovenskem prvenstvu, kjer je potekal boj le med Nino Jerančie in Tomažem, na pobudo ekipe AUSTRO KART MORI RACI NG TEAM preselil v Avstrijo, dobil avstrijsko licenco ter s pomočjo številnih slovenskih (vrhniških) sponzorjev, ki sc jim najlepše zahvaljuje, osvojil naslov avstrijskega državnega prvaka med člani v razredu FA100 ccm. Glavni sponzor ekipe jc bila avstrijska tovarna športnih izpuhov Sebring.
Kakšni so bili tvoji načrti ob prestopu v avstrijsko moštvo in s tem med nove tekmovalce in ljudi?
»Večino tekmovalcev sem poznal že od prej z različnih mednarodnih tekem, tako da sem pričakoval težko sezono in nekako realna sc mi jc zdela uvrstitev med prve tri na avstrijskem odprtem prvenstvu. Vendar sem že po polovici dirk visoko vodil in do konca sezone samo še ohranjal vodstvo. Osvojil sem sedem zmag, nekaj drugih in tretjih mest. Odstopil pa sem samo enkrat. Konkurenca je bila na vseh dirkah močna, nikoli manj kot 25 izkušenih voznikov, med njimi tudi dirkač, ki uspešno vozi formulo 3. Na koncu uspešne sezone pa sem na zahtevni progi v Salzburgu, ob pomoči vrhniških navijačev (prišel je kar cel avtobus) osvojil še pokal Castrol 95. Ob osvojitvi naslova avstrijskega prvaka sem dobil nekaj ponudb za v višje razrede AVTO MOTO ŠPORTA. Tako je pokazala zanima-
nje ekipa Formule 3 iz Gradca, ki vozi v avstrijskem prvenstvu. Vendar se na žalost na koncu nismo uspeli dogovoriti okoli finančne plati. Prav tako sem dobil ponudbo od nemškega prvenstva turističnih avtomobilov STW. Tu sem imel smolo, saj je moje ime proti Karlu \Vendlingerju, bivšemu vozniku formule 1, še premalo znano. Namreč v ekipi AUDI so mi ponudili testiranje njihovega avtomobila AUDI A4 qua-tro z okoli 200 km pripraljene-ga za tekmovanja STW v Nemčiji. Cc bi bili potemtakem moji rezultati na treningu dobri, bi dobil možnosf sodelovanja na nekaj dirkah tega razreda. Istočasno pa je VVendlingerju potekla pogodba v ekipi Saubcr 1 in tako sem avtomatično izpadel. Vsako nadaljnje upanje pa sem izgubil ob poškodbi levega predela hrbta, ki sem jo dobil na karting dirki v Italiji.
Kako pa si se pričel pripravljati za novo sezono 1996?
V letošnjem letu smo pristopili še bolj profesionalno, saj sc je zame začela karting sezona že v začetku februarja. Po tridnevnih testiranjih v Italiji sem nato nastopil na močni tekmi v Italiji - ZIMSKI POKAL ITALIJE - kjer pa je prišlo že do prej omenjene poškodbe.
Kako se je to zgodilo?
Takoj po startu sem z okoli 100 km/h prehiteval čisto po notranji strani, nakar mi jc eden od tekmovalcev nenadoma zaprl pot. Ob trku z njim meje vrglo v zrak, kjer sem naredil salto z gokartom in padel
Tomaž Gorcnc
s hrbtom na progo, gokart pa je bil še vedno na meni. Sprva sem šel peš proti boksom, ko je šok popustil sem šele začutil bolečine. Takoj so me odpeljali v bolnico, kjer so na slikanju ugotovili, da na srečo ni nič zlomljenega. Vendar pa je bil udarec tako hud, da sem moral mesec dni počivati, nato sem moral zaradi poškodbe izpustiti tekmo v Italiji.
Po dobrem mesecu in pol sem imel dirko za avstrijsko odprto prvenstvo na Madžarskem, kjer sem zasedel dvakrat tretje mesto. Mislim, da je bila tu v podzavesti še malo prisotna tista nesreča. Na naslednji dirki za avstrijsko prvenstvo, ki je bila na Češkem, sem pa osvojil dve prvi mesti. Nato sem imel še dirko v Avstriji na Dunaju in se uvrstil enkrat na drugo, enkrat pa na prvo mesto.
Tako da trenutno vodim v avstrijskem prvenstvu in upam, da mi bo uspelo prednost zadržati do zadnje dirke.
Nastopil si tudi na evropskem prvenstvu. Kako pa je bilo tam?
Prvič sem ob vehki pomoči avstrijske ekipe nastopil na
evropskem prvenstvu v South Gardi v Italiji, kjer je v moji kategoriji nastopilo 86 tekmovalcev. Dirkanje med samimi tovarniškimi moštvi je bilo zame nekaj čisto novega. V kvalifikacijah sem najprej dosegel 65. čas, nato pa sem v posameznih vožnjah dosegal vedno boljša mesta. Bil sem 11.,16. in 19.
V zadnjih dveh vožnjah pa sem bil žrtev množičnega trka v prvem ovinku. Tako da sem izpadel^ iz nadaljnega tekmovanja. Že na naslednji dirki seje pokazalo, da smo se jaz in cela ekipa na evropskem prvenstvu naučili veliko novega, saj sem se v Parmi, kjer jc potekala dirka za Italijansko odprto prvenstvo in so vozili večinoma isti vozniki kot na evropskem prvenstvu, uvrstil na peto mesto. Dirko pa jc oteževalo še močno deževje.
Že na kvalifikacijah seje pokazala izredna izenačenost tekmovalcev, saj jc bilo na kvalifikacijah ne en prevožen krog kar 60 tekmovalcev v isti sekundi. Od začetka sem imel velike težave z gokartom, ker je imel prevelik oprijem s cestiščem in meje zato postavljalo na dve kolesi.
Evropsko prvenstvo je za teboj ter tudi nove izkušnje, kako pa naprej in kaj je s sponzorji?
Vmes sem odpeljal še mednarodno dirko v Ljublajni, kjer sem po prvi vožnji zaradi počenega nosilca volana odstopil ter v drugo štartal iz 12. mesta ter prišel na koncu na 3. mesto.
Na koncu bi se rad zahvalil svojemu glavnemu sponzorju Miranu Novaku, ki ima podjetje MITA d.o.o. ter vsem sponzorjem, ki so bili imenovani na mojem posterju.
Ob tej priložnosti bi se rad opravičil vsem sponzorjem, ki niso bili omenjeni na mojem plakatu in to so : Žerjav Vlado, Avtošola POLO, Steklarstvo Seliškar - Dragomer, Obles d.o.o. Dolgi most, Prevozništvo Celarc, Konzum Grogar.
N.Č.
TENIŠKE NOVICE
Tenis v Dragomerju
se živi
Teniška sekcija pri Športnem društvu Dragomer je v soboto 29. junija organizirala teniški turnir za posameznike. Med 28 tenisači je v finalnem srečanju A. Seljak premagal J. Petkovška z 9:6, ki seje presenetljivo uvrstil v finale z zmago nad
G. Kukcem z 9:5. V drugem polfi-nalnem srečanju pa je po lepi in borbeni igri A. Seljak premagal vedno boljšega P. Kavčiča. Ta pa jc že prej premagal enega od favoritov turnirja S. Petkovška. Prvi trije so iz rok predsednika teniške sekcije Dragomer - Lukovica Ivana Kristana prejeli zaslužene pokale. Lepi športni teniški objekti v Dragomerju so tako zopet gostili tenisače občine Vrhnika in tudi iz sosednjih občin, kar naj bi popestrilo še nadaljnje teniško delovanje tenisačev v Dragomerju. Saj je bilo že čutiti nekakšno nazadovanje ali nezainteresiranost za to lepo igro z rumeno žogico.
S.S.
Prvini štirim dvojicam je pokale podelil lastnik Pizzerije Boter Franci Pišek.
Vrhunski tenis v dvojicah
Ob šesti obletnici Pizzerije Boter je bil teniški turnir dvojic, katerega seje udeležilo 18 parov. Že tekme v predtekmovanju so pokazale, da bodo favoriti imeli kar precej težav. Tako sta že pred četrtfinalom izpadla prva nosilca G. Kukee - Z. Božič, v polfinalu pa prva favorita S. Pet-kovšek - F. Frčej. Prava poslastica turnirja je bilo srečanje polfinala; kjer sta M. Jakus - A. Seljak premagala S. Petkovšek - F. Frčej z 9:5. V drugem polfinalnem obračunu pa sta T. Štih - P. Kavčič premagala U. Jereb - J. Rous z 9:4. Tudi sama finalna tekma je prinesla dober in zanimiv tenis, kjer sta M. Jakus - A. Seljak zmagala po treh nizih z 2:6, 6:2 in 6:4. Tako sta prejela pokal Pizzerije Boter, drugo mesto pa sta osvojila T. Štih - P. Kavčič.
S.S.
Lucija Čekada prejela pokal
V nedeljo 23.6. je bil v teniškem centru Gradiant v Ljubljani odigran zadnji izmed štirih turnirjev, ki jih je organiziral »JAKI ŠPORT« za najmlajše kategorije. V kategoriji deklic do 11 let je na tem zadnjem turnirju zmagala vrhničanka Lucija Čekada, članica teniškega kluba Dren iz Drenovega griča. Tudi v seštevku vseh štirih turnirjev je zbrala največ točk in tako kot zmagovalka serije prejela lep pokal.
S.S.
»Veseli
Triglavci«
poleti
Letošnje poletje bomo planinci vrhniških pohodnih skupin spet zelo pohodno razpoloženi, saj imamo v planu več večdnevnih pohodov po
raznih koncih Slovenije.
Prvi se na pot odpravljajo PO-VŽARJI, ki bodo kot vsa leta doslej v juliju (19. — 21. 7.) hodili z Vrhnike na Triglav in sicer po severni varianti mimo Žirov čez Novake in Porczen v Bohinj in nato proti Triglavu.
Za njimi gredo na pot VESELE TRIGLAVKE, ki bodo od 23. do 27. julija pohodile Kamniške planine, in sicer iz Robanovega kota na Planjavo, Skuto, Grintavec in sestopile na Jezersko. ,   V avgustu štartajo VAŠANI, 12.
— 16. 8., na svoj pohod proti Triglavu. Za njimi pa naj bi sc zapodili še LINTVERNI, predvidoma od 23.
— 26. 8.
Največja pohodna skupina VESELI TRIGLAVCI bo vzela pot pod noge 15. avgusta in krenila V nasprotni smeri, proti Kolpi. Prvi dan naj bi prikorakali čez Boke na Travno goro, drugi čez Goteniški snežnik, da bi dosegli naslednji dan cilj na Travi ob Kolpi.
V avgustu je planiran še pohod na Mangart, v začetku septembra pa čez Zilce nad Borovnico v Iški Vintgar.
S. J-
V mesariji Laja
Bili smo v mesariji. Tam srno videli različne stroje. Najbolj nenavaden stroj je bil tisti, kije imel zelo ostro rezilo. Z njim meljejo meso za hrenovke. V meso dajo
j tudi sir. Stroj zelo ropota in zato tudi gospe Justi ni prijetno, kode-
\ /a pivske klobase. Šli smo tudi v hladilnico. V mesariji je zelo drselo. Pokazali so nam tudi 2 kg težko telefonsko slušalko. Gospo Mira Cigut je rekla, da je to dobro za njihove fante, ker ne morejo dolgo telefonirati. Pult pri blagajni je bil mrzel. Pred odhodom s° nam dali klobase in hrenovke-Vsak je hrenovko in klobaso stehtal. Ko smo imeli to že vsi, smo nekateri primerjali, kdo ima težje. Najtežje je imel Blaž. Takoje bilo v mesariji Lajči.
Katarina Janša, 2. c OŠ Notranje Gorice
JADRALNO PADALSTVO
Tekma v točnosti pristajanja LEPENATKA 96
Vreme slabo, zaradi močnega čelnega vetra je samo Tomaž Gori-šck dosegel pristajalno mesto in pristal 8 em od središča kroga (elektronsko merjenje). To je zadostovalo tudi za EKIPNO 1. mesto. Žal je kasneje pričel padati dež, tako daje tretjina tekmovalcev morala v dolino peš in tekma ni štela tudi za državno prvenstvo. Dolet v pristajalni prostor je bil za vse loterija, saj so priletela v cilj padala vseh razredov po sposobnosti, razen seveda najslabših, prav tako pa so tudi najsposobnejša morala pristajati daleč zadaj v grapah. Sam sem imel smolo, saj sem pristal tik za trakom, ki jc ograjeval ciljni prostor (»nej znjeslu«).
Naslednja tekma je v Drežnici in upam, da bom imel spet vesele novice.
Stanislav Rus
KOBARID 96
V soboto, 15.6. 1996, zgodaj zjuraj so zopet zabrneli avtomobili, da nas popeljejo na tekmo v Kobarid. Tekma v točnosti pristajanja z jadralnimi padali je bila v sklopu drugih prireditev v Kobaridu, zato je bilo tam že veliko ljudi in parkirali smo zunaj centra. Po prijavi so nas kmalu odpeljali proti startu, in to kar s kamionom, ki prevaža mleko. Brez cerade na kasonu smo morali paziti na veje in nekateri so si nadeli kar čelade, ki so obvezne sicer pri vožnji navzdol (seveda po zraku). Po 20 minutah kar hitre hoje smo prisopihali na vrh hriba Starijski vrh, kjer je že prav lepo pihal veter. To, da bo že kar razgibano ozračje na cilju, smo
KAKO BI DIRKALI MED PODLIPO IN SMREČJEM
Motociklistika, naprej!
V ženski konkurenci je Mojca Rus zasluženo osvojila lep pokal za prvo mesto.
že slutili in takoj poleteli proti Kobaridu. Menije ta tako močno zapihal, da sem z vsemi izkušnjami komaj zadel ožji center kroga (skoraj navpično spuščanje, ker je hitrost vetra bila tako rekoč enaka hitrosti padala). Večina naših je imela iste težave a je kljub temu Tonetu Sluga in Mojci Rus uspelo pristati na odličnih mestih (Tone 3. mesto in Mojca 1. mesto v ženski konkurenci). Jaz sem bil z 1,5 metra kar zadovoljen, šc bolj pa zato, ker je velikokrat tudi naša mlada moč Andrej Kočevar blizu pike.
Potem ko smo Vrhničani že vsi odleteli, sc jc veter tako okrepil, da so za nekaj časa tekmo prekinili. Medtem sva z Erznožnikom še enkrat poletela s tokrat nižjega starta (teh imajo okoli Kobarida res veliko), ker v prvem poletu nisva nič jadrala. Po kaki uri sva pristala ravno na razglasitev rezultatov in podelitev nagrad, nato pa smo vsi skupaj počasi krenili proti Vrhniki. Seveda smo še izkoristili razne večerje in pizz.e, ki so tičale v kuvertah z nagradami, da smo lažje zdržali do doma.
Stanislav Rus
JADRALNI PADALCI
Drežnica '96
Vrhničani smo močno zmagali v Drežnici nad Kobaridom, še posebej pa nas je razveselil
naš najmlajši Andrej Kočevar s prvim in Andrej Erznožnik s tertjim mestom. Nato sva tesno sledila Tone Sluga na četrtem in S. Rus na šestem mestu. Ostali. Tomaž Gorišck, Slavko Armič in Mojca Rus, šo za las pristali izven kroga. V ženski konkurenci je bila zopet najboljša Mojca Rus z. novim padalom ORBIT.
V slovenskih časopisih se je avgusta 1920 pojavil razglas, ki je motoriste iz Slovenije in ostale Jugoslavije vabil, naj se udeležijo prve dirke z motocikli v Sloveniji, ki sc bo dogajala 29. avgtusta 1920. Tekmovalno progo so speljali na cesti med Pod-lipo in Smrečjem, kar jc že vnaprej obetalo izredno zanimivo gorsko tekmo.
To je bila prva dirka z. motornimi vozili v Sloveniji, odkar se je leta 1918 končala prva svetovna vojna, ki je prekinila živahen razvoj avtomobilizma in motociklizma pri nas. V takratni deželi Kranjski, ki jc bila del Avstro-Ogrske, jc poleti 1909. leta nastal Kranjski avtomobil-ni klub, kije imel znatno vlogo pri organizaciji marsikatere avstrijske avtomobilske prireditve. Tako je v letih 1911 do 1914 redno prevzemal svoj del Avstrijske alpske tekme, slovitega Alpcntahrta, kije bila največja avtomobilska prireditev v tem delu Evrope. Poleti 1912 je Ljubljana v okviru Alpcntahrta gostila kar nekaj kronskih prin-cev, med njimi tudi poznejšega cesarja Karla, in mnoge druge predstavnike takratnega evropskega jet-seta, kronane druščine, kakor seje takrat reklo.
Prva svetovna vojna je razvoj avtomobilizma pri nas prekinila za štiri leta, takoj po vojni pa standard premožnejših ljudi, vsakdo si avta tako ali tako ni mogel kupiti, šc ni bil zadosti visok, da bi si lahko privoščili avtomobile. Tudi tisti, ki sije lahko kupil avto, ni imel najmanjšega namena, da bi ga izpostavljal nevarnostim na tekmovanju. Kot nalašč so sc pojavili motocikli, ki so bili dovolj ceneni, da so si jih lahko privoščili tudi majhni obrtniki, njihova hitrost pa je že takrat krepko presegala 106km/h.
Organizatorji so bili pri razpisu tekmovanja precej skeptični. Dirka z, motocikli je bila komplicirana prireditev, poleg tega pa takrat v Sloveniji še ni bilo treniranih dirkačev. Tisti motociklisti, ki so jih imeli, so bili navadni vozniki, ki niso nikdar mislili na dirkanje. Zato so zelo dvomili o primerni udeležbi.
Turistični avto rally na Vrhniki
Prvi trije pari (voznik in sovoznik) so prejeli zaslužene pokale.
Združenje šoferjev in avto-mehanikov Vrhnika je 22. junija priredilo Turistični avto rally na Vrhniki, s startom in ciljem na parkirišču Industrije usnja Vrhnika.
Organizacijski vodja je bil gospod Srečko Krašovec, tehnični vodja gospod Jože Voljč, :za varnost prireditve pa je poskrbel poveljnik uniformiranih članov gospod Jože Mesec.
Na tekmovanje seje prijavilo 20 ekip, katerih prva naloga je bila reševanje testov iz cestno-prometnih predpisov. Po opravljenih testih je bil tehnični pre-
gled motornih vozil, nato pa start spretnostne vožnje, ki je potekala na parkirišču pred Konfekcijo IUV. Ko so vozniki opravili še ta del tekmovanja, so se z vozili postavljali na start za rally vožnjo, na relaciji Vrhnika, Zaplana, Ligojna, Sinja Gorica, Blatna Brezovica, od tu v Bevke in dalje na Log, nato pa nazaj na Vrhniko, kjer jc bil CILJ tudi na parkirišču IUV.
Zaključek prireditve jc bil v gostilni »Kranjc«, kjer je bila razglasitev rezultatov, podelitev pokalov in nagrad.
Cesta med Podlipo in Smrečjem, ki sojo izbrali za tekmovanje, je bila idealna gorska proga. Za tiste čase je bila trdno zidana, imela pa je tudi prekrasen razgled na vse strani. Vendar je bila po zasnovi stara, kar je pomenilo, da je imela ostre ovinke in ravno ti ovinki so bili najbolj strmi del ceste. To je tekmovalec in organizatorje lc še bolj utrjevalo v njihovem pesimizmu, da so šc z večjim nezaupanjem gledali na razpis Športne zveze Ljubljana. Poleg tega je tistega avgusta bilo na tem koncu zelo slabo vreme, ki seje počasi stabiliziralo na stalni dež in je tekmovalcem vzelo vsako možnost za trening.
Vendar so sc pesimisti motili. Prijatelji novega športa so sc začeli oglašati od vseh strani, tako da jih je na dan dirke bilo prijavljenih že enaindvajset. Čeprav jc bilo skoraj gotovo, da bo med tekmo dež, so trije tekmovalci v najhujšem dežju prišli celo iz Zagreba, dva pa iz Cerknice.
Iz Ljubljane je bilo do starta v Podlipi kakih 30 km. Udeleženci so se tja odpeljali po kosilu in
Vse navzoče je po končani prireditvi pozdravil tudi član predsedstva Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije gospod Stane Zerovnik in udeležencem čestital za njihov uspeh na rallvju.
Najboljši v reševanju testov iz cestnoprometnih predpisov je bil Bojan Frank, saj je testne naloge rešil brez napake. V spret-nostni vožnji je imel najboljši rezultat Darko Japelj.
V skupni razvrstitvi jc za prvo mesto prejel pokal Darko Japelj, za drugo mesto Slavko Za-lar in za tretje mesto Janez Mu-šič. Vsem udeležencem rallya so bile podeljene skromne nagrade.
Veselo razpoloženje udeležencev rallya se je nadaljevalo ob pogostitvi, dobri kapljici, glasbi, plesu in srečelovu, še dolgo v noč.
Ob tej priliki se zahvaljujemo svem sponzorjem za pomoč, izročena darila, IUV za koriščenje njihovih prostorov in parkirišča, zahvala za gostoljubje in pomoč gostilni Kranjc, ter zalivala vsem našim članicam in članom, ki so z. zbiranjem dobitkov za srečelov ter s svojim delom ves čas poteka prireditve prispevali svoj delež k uspešnemu zaključku Ttirističenga avto rallya.
ZŠAM VRHNIKA Ivo Šraj
Podpolkovnik Josip Jaklič, organizator motociklističnega športa
med potjo jih jc spet pral dež. Vendar so vztrajali, kar seje izplačalo, saj se jim je malo pred Podlipo hrib, po katerem je potekala tekmovalna proga, prikazal ves v soncu. Navlažcna cesta je dirkačem nudila najlepši teren, saj sc za njimi ni dvigal običajni nadležni prah.
V vseh krajih od Vrhnike do Podlipc so ljudje strmeli nad živahnim vrvenjem, saj so avtomobile in motocikle ponavadi zelo redko videli. Cesta se je namreč končala v Smrečju, naprej v Žiri pa jc tekla le poljska pot. Ravno to pa je šc povečalo športno vrednost ceste. Ker jc bila skoraj brez prometa, je omogočila nemoten potek dirke
sla z. zdravo kožo in brez poškodb na motorjih, zato- sta lahko oba štartala.
Start jc vodil g. major Josip Jaklič, član športne komisije ljubljanske sekcije Avtomobilskega kluba Kraljevine Jugos-
jc bil rezultat dirke zelo dober in ga je bilo težko kaj kmalu izboljšati. Uspeha so bili posebno veseli tudi ljudje iz. Športne zveze. Kazalo jc, da so odkrili novo športno panogo, ki sojo mnogi željno pričakovali. Tekmovalci sami so videli svoje hibe in odkrili pomen treninga, ki ga za-
Vzpona ni konec, je zapisano pod sliko v sodobnem časopisu. No, saj ga tudi danes ni...
lavije in znani organizator mo-tošporta v Sloveniji, kije tekmovalce spuščal na progo v presledku ene minute. Že pred dirko je odstopilo pet dirkačev, ki so se jim pokvarili motorji.
Prva je proti cilju odpeljala skupina z motorji do 2,75 KM, v kateri so bili štirje tekmovalci. Samozavestno so odpeljali s starta, vendar je bil že drugi ovinek preoster za njihove motorje in jih je vse po vrsti »vrgel«. Druge so prevozili dobro, dokler ni na zadnjem ovinku s ceste zletcl g. Barič in odstopil. V tej skupini je zmagal Ccrkni-čan g. Kordan, kije vozil Pucha z 2,5 KS.
Druga skupina je imela motorje do 3,5 KS. V njej so štartali štirje tekmovalci, ki jim je šlo prav dobro, vendar so neverjetno ostre serpentine tudi njih ovirale pri nemoteni vožnji. Prva sta na cilj prispela Zagrebčana gospoda Satler in Borošek, sledila pa sta jima Ljubljančana Zalokar in Škafar, kije med potjo dvakrat padel vendar sc jc pobral in pripeljal do cilja.
Tretja skupina je tekmovala na motorjih do 4,5 KS in je bila tudi najbolj številna. Tekmovalci so vozili zelo lepo, vendar tudi tu niso prišli vsi srečno do cilja. Prvenstvo v tej skupini je odnesel član ljubljanske sekcije avtokluba g. Viktor Barcšič, ki
Start na dirki Podlipa smrečje 29.
in preprečila možnost kakega karambola.
Večina tekmovalcev proge ni poznala, zato so izkoristili čas pred dirko, da so si jo na hitro ogledali in sc odločili, kako bodo čim hitreje prevozili ovinke. Preizkušali so jo kar vsi naenkrat in v zmedi, ki je nastala, je prišlo tudi do prvih nesreč. V ovinku sta se zaletela dva moto-ciklista, vendar sta jo oba odne-
je na svojem Wandererju s 4 KS dosegel tudi najboljši čas dneva.
Četrte skupine ni bilo, ker se vanjo ni nihče prijavil, v peti pa
je vozil le g. Ogrin na svojem Standardu z 9,5 KS, ki jc seveda v svoji skupini odnesel tudi
zmago.
Čeprav jc bila to prva moto-ciklistična tekma v Jugoslaviji,
radi stalnega deževja sami žal niso imeli dovolj. Tolažili so se s tem, da bi bil boj v nasprotnem primeru še bolj oster, kot je bil.
Kljub vsem težavam so s to dirko v slovensko športno sceno vnesli nekaj novega, kar je v prihodnjih letih obetalo zelo zanimive prireditve te vrste. Kar pa se proge same tiče, so se vsi enoglasno navdušili zanjo in jo imenovali »slovenski Scmme-ring« po znanem prelazu v vzhodnih Alpah, kjer so tudi bile znane dirke. Športni zvezi so predlagali, da bo ravnala lc v duhu športnikov, če progo obdrži tudi za nadaljnje tekme. Vendar proge niso obdržali, saj so se motociklistične in avtomobilske tekme kmalu preselile na vrhniški klanec, od tam pa leta 1926 na ljubeljski prelaz, ki je postal »slovenski Semme-ring« in se v avtomobilskem športu obdržal vse do začetka šestdesetih let.
Udeležencem tekme je na koncu preostalo le še to, da za-kličejo: »Motociklistika, naprej!«, in se razidejo.
Matija Jancž.ič
Balinarski turnir »BK Blagajana«
V počastitev dneva državnosti je BK Blagajana na domačem igrišču v nedeljo, 23. junija 1996 organiziral turnir. Turnirja seje udeležilo devet ekip iz vrhniške občine.
Čeprav vreme ni bilo najbolj naklonjeno igralcem, jc bilo vzdušje na igrišču in med obiskovalci prisrčno.
Presenečenj na turnirju ni manjkalo, predvsem se je izkazala ekipa »ŽEMLCA« (v postavi Jurjevčie, Koščak, Hren, Gruden) s prvim me- . stom in ekipa KRANJC z tretjim mestom.
Končna razvrstitev ekip:
1. ŽEMLCA
2. SINJA GORICA
3. KRANJC
4. BA.IER BAR
5. BLAGAJANA
6. INVALIDI
7. IUV
8. DRAGOMER
9. OBČINA
Tekmovanje posameznikov v bliža-nju in izbijanju pa je bilo sledeče:
Bliža nje:
1. Koščak Andrej
2. Stržinar Jože
3. Malavašie Jane/ Izbijanje:
1. Boh Simon
2. Stržinar Jože
3. Malavašie Janez
Organizacijo jc v celoti izvedla ekipa Blagajane.
Tine Jurjevčič
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Pestra
dejavnost
turističnega
društva
Lokvanj
Podpeč-Jezero
Tradicionalno srečanje harmonikarjev je bilo letos organizirano v znanem turističnem mestu našega velikega pisatelja in dramatika Ivana Cankarja. Znano gostišče v Močilniku je sprejelo preko 80 gostov iz Bavarske. K popestritvi srečanja je prispevalo tudi turistično društvo Lokvanj, saj seje v velikem številu udeležilo tega srečanja. Lep pogled je bil, ko so zaplesali plesni pari v naših narodnih nošah, pomešani z bavarskimi. Pohvaliti je potrebno bavarska dekleta in žene, saj poznajo naš valček in polko. Poleg zabavnega programa, je bil zanimiv pogled na mostiček preko Ljubljanice, kjer so si simbolično izmenjali darila župani mest Vrhnike, Brezovice in bavarskega mesta Dachau. Vesela muzika in ples sta se zavlekla v pozno popoldne in veseli smo sprejeli povabilo, da srečanje harmonikašev kdaj priredimo v Dachauu.
Obleke se še niso utegnile posušiti, pa smo se zopet zbrali v Šentjerneju na Dolenjskem. Odzvali smo se povabilu župana Šentjerneja, gospoda Hudokli-na, in prisostvovali na 16. srečanju oktetov iz. vse Slovenije in zamejstva. Vzdušje v avtobusu našega krajevnega avtobusnega prevoznika Benotours je bilo prisrčno in veselo. Zal nam je prireditev pokvarilo izredno slabo vreme, toda svoje poslanstvo smo opravili z vsem veseljem. Pri vračanju iz Šentjerneja je ob veseli pesmi prišla ideja, da se naslednjega dne udeležimo 55. obletnice prvega maševanja našega že upokojenega župnika, gospoda Kočarja. Držali smo besedo in vsi prišli na Žalostno goro ter pripomogli k temu, da je bil gospod Kočar deležen pozornosti, ki mu pripada.
Ni še minilo veliko dni in žeje bila tu obletnica naše državne samostojnosti. Turistično društvo Lokvanj je organiziralo kre-sovanje na Sveti Ani. To tradicionalno kresovanje se prireja že 23 let. Lepo je bilo slišati pritrkavanje zvonov na Sveti Ani, še lepši pa je bil prijetni občutek, ko so se odzvali še zvonovi iz drugih cerkva, tako v farni cerkvi Preserje kot tudi na Žalostni gori. V nestabilnem vremenu je bila tudi ta prireditev izpeljana brez težav in obljubimo, da se bo ta tradicija kreso-vanja na Sveti Ani nadaljevala. Za turistično društvo Lokvanj:
Jože Praznik
V Močilniku smo se srečali s prijatelji iz Bavarske. S prostovoljnim nastopom so ga obogatili mnogi nastopajoči pevci, godci in plesalci iz Slovenije in Nemčije.
Prebujanje A0
Minilo je kar nekaj časa, od-karso bili vrhniški alpinisti že na začetku sezone tako dejavni, kot so letos. V treh mesecih so nanizali kar lepo število vzponov, ob dejstvu da sta dejavni praktično le dve navezi in da so bili pogoji posebej januarja zelo slabi. Sta pa bila zato preplezana najtežja slapova — Lucifer in Vikijcva sveča — med vrhniškimi alpinisti.
Naveza Ludvik-Vik Kovačcc in Milan Matic je opravila naslednje vzpone: 14. 1. Osp — Goba, 27. 1. Porečje Kokre —Kratek splav, Desni slap, 2. 2. Dolgi hrbet — Tcranova smer,
10. 2. Tamar — Centralni slap,
18. 2. Tamar — Zadnji slap, 24. 2. Iški Vintgar — Janina sveča in Vrhniški tobogan, 1. 3. Martuljek — Lucifer, 9. 3. Jezersko — Vikijeva sveča, 17. 3. Tamar — Slap nad votlino. Desni slap in Mali slap, 24. 3. Osp — Italijanska smer, Mcdo in Steber spominov.
Naveza Rado Kovače in Igor Mihcvc pa sta opravila naslednje vzpone: 14. l.Osp — Italijanska smer, 18. 1. Ojstrica —pristop,
19. 1. Planjava — pristop, 7. 2, Dolgi hrbet — Tcranova smer; skupaj z. Matjažem Pristavccm,
11. 2. Tamar — Slap nad votlino, 18. 2. Peklenski slapovi v Borovnici — Kovačič solo, 24. 2. Porečje Kokre — Kratek*slap, Leva grapa in Drugi slap skupaj z. Matjažem Pristavccm in 3. 3. Jezersko — Sinji slap.
Bogomir Celarc pa je 24. 3. 1996 v Ospu ponovil smer Fuga di Alcatraz.
Pfistavec je poleg omenjenih slapov ponovil šc Vrhniški tobogan, Gamsov led in Vidov jok v Iškcm Vintgarju ter Sinji slap na Jezerskem.
Fantje so letošnjo sezono zelo dobro zastavili in upam lahko, da bodo tako dejavni tudi v naslednjih mesecih.
Ne smemo pa pozabiti na vzpon Janeza Rožmanca na najvišji vrh Afrike — Kilimanašaro 5895 m v februarju.
na Vrhnik
m
J
NOVOSTI
v prodaialni
METALKA TRGOVINA
OKVIRJI za slike, grafike, reprodukcije, fotografije... atraktivni LESTENCI, namizne SVETILKE in REFLEKTORJI iz Avstrije
motorna kosilnica MURRAY brez koša_____________________29.991.-SIT
motorna kosilnica ,MURRAY s košem........................45.991.-SIT
motorna kosilnica MUTA___________________________________________27.900.-SIT
el. vrtne škarje BLACK&DECKER.......od 12.990 do 15.990.-SIT
el. kosilnica z nitko BLACK&DECKER od 7.690 do 10.590.- SIT omarice za kopalnico -
uvoz iz Nemčije in Španije .................od 9.000 do 25.000.-SIT
UGODNE CENE VRTNIH GARNITUR - mize, stoli, ležalniki.
VELIKA IZBIRA termos steklenic in hladilnih torb za piknike, taborjenje
PROGRAM GARDENA - vse za VAS VRT!
odprto 9.00 -12.30 in 15.30 - 19.00 ob sobotah 8.00 - 13.00
METALKA TRGOVINA - PRODAJALNA VRHNIKA, Poslovno trgovski center, Robova 6, tel. 061/755 266
METALKA
TRGOVINA
Stovčnika trgovino > irotfui/o
Zmagale so ženske
Sredi prelepih krimskih gozdov je Lovska družina Rakitna skupaj z upokojenci Podpcč-Preserje organizirala 8. junija 1996 balinarski turnir.
Lovska družina Rakitna namreč slavi letos 50. obletnico svojega obstoja, zato je povabila v svoj Lovski dom v Lintahu (t.j. na pol poti med Kamnikom pod Krimom in Rakitno) zagnane pristaše balinanja na prijateljsko srečanje. Turnirja seje udeležilo 8 ekip, 3 ženske in 5 moških iz Preserij, Logatca in Vrhnike ter seveda predstavniki LD Rakitna.
Vsa prva tri mesta so zasedle ekipe iz Logatca, in sicer: 1. mesto ženske LOGATEC, 2. mesto prva ekipa moški LOGA-
TEC in 3. mesto druga ekipa LOGATEC. Sledijo moški VRHNIKA, moški LD RAKITNA, ženske PRESERJE, ženske VRHNIKA in moški PRESERJE.
Posamezni zmagovalec Rudi Cepon iz ekipe Podpeč-Preserjc
je prejel ličen pokal, ekipnim zmagovalcem pa so bile izročene zlate, srebrne in bronaste medalje. Po končanem tekmovanju je LD Rakitna pogostila vse prisotne z odličnim lovskim golažem.
A. B.
Zmagovalna ekipa žensk iz Logatca
AVTOTRADE
Sinja Gorica 1 1 1 360 Vrhnika tel.:751-346, 755-199
i    I*'* "Pi   , ß
ZELO UGODNA AKCIJA MESECA
• FIAT BRAVA 1,6 SX
(Mat barva, centralni zaklep, servo volan, električni pomik stekel, radio, voznikov AIR BACK, nastavljiv sedež in volan)
• FIAT UNO 1,0 12.900 DEM (do registracije) Pozor za podjetja:
• FIORINO PANORAMA IN FURGON
SANI KER d.o.o.
BRANKO OBLAK
Opekarska cesta 18 1360 VRHNIKA Tel.: / Fax: 751 -376 Tel.:        753 -618
KERAMIČNE PLOŠČICE
GIRARDI, RAGNO IN DOMAČI PROIZVAJALCI
KOPALNIŠKA OPREMA SANITARNA KERAMIKA DOLOMITE
ENOROČNE MEŠALNE ARMATURE PAINI, ARMAL
PolagcLtije' he^comič^ruh/ploič^o
ODPRTO od 9. do 19. ure SOBOTA   od 8. do 12. ure
Se/ príporoccvmty
Katarina Bašič
Sinja Gorica 109
1360 Vrhnika
tel.: 061/754-199, 753-509
Odprto
9. — 23. ure sreda zaprto
V naši gostilni ob magistralni cesti Vrhnika — Ljubljana, v Sinji Gorici, vam nudimo:
tople malice družinska kosila in večerje jedi na žaru različne ribe morske posebnosti domača odprta primorska vina
Za večje skupine, zaključene družbe in poroke damo 20% popusta
HVALA ZA OBISK, SE PRIPOROČAMO
Razpored dežurnih sobot v zobni ambulanti v času od 1.7.96-31.12.96
Sobotna dežurna zobozdravstvena služba v občini Vrhniki traja od 7.— 18. ure.
Datum
6. 7. 19%
13. 7.
20. 7.
27.7. -3.8. 10. 8. 17. 8. 24. 8. 31. 8.
7. 9.
14. 9. 21.9. 28. 9. 5. 10. 12. 10. 19. 10. 26. 10. 2. 9. 16 23 30 7. 12. 14. 12.
21. 12. 28. 12.
4. 1. 1997
Zobozdravnik
dr. Marija Koračin-Markovič
dr. Marija Ogrin
dr. Jožef Keršič
dr. Adolf Kobal
dr. Nataša Müller
dr. Marjeta Jugovic
dr. Ladka Kastelec Stanovnik
dr. Mihaela Leben-Zevnik
dr. Marija Koračin-Markovič
dr. Marija Ogrin
dr. Jožef Keršič
dr. Adolf Kobal
dr. Nataša Müller
dr. Marjeta Jugovic
dr. Ladka Kastelec Stanovnik
dr. Mihaela Leben-Zevnik
dr. Marija Koračin-Markovič
dr. Marija Ogrin
dr. Jožef Keršič
dr. Adolf Kobal
dr. Nataša Müller
dr. Marjeta Jugovic
dr. Ladka Kastelec Stanovnik
dr. Mihaela Leben — Zevtiik
dr. Marija Koračin-Markovič
dr. Marija Ogrin
dr. Jožef Keršič
Naslov ordinacije ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar, Vrhnika Brigadirska ul., Vrhnika ZD Vrhnika ZP Borovnica ZP Borovnica ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar, Vrhnika ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar, Vrhnika Brigadirska ul., Vrhnika ZD Vrhnika ZP Borovnica ZP Borovnica ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar, Vrhnika ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar, Vrhnika Brigadirska ul., Vrhnika ZD Vrhnika ZP Borovnica ZP Borovnica ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar, Vrhnika ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar, Vrhnika rigadirska ul., Vrhnika
ZD Vrhnika
RAM, d.o.o. Pionirska c. 7 1360 Vrhnika Tel. 061/753-640 Fax: 061/754-640
Prodajamo osebne računalnike in tiskalnike: EPSON, FUJITSU, STAR, CANON, NEC, HP...
Pri nakupu računalnika vam brezplačno inštaliramo najnovejši antivirusni program. Na zalogi imamo rabljene računalnike od 20.000,00 SIT dalje.
Vse informacije dobite na tel. št. 753-640.
REAN inženiring, d.o.o.
1357 NOTRANJE GORICE Podpeška cesta 236 tel./fax: 061/651-309 mobitel 0609/642-085
Najugodnejša ponudba atest/ran/h cistern 1.000—3.800 I z dostavo na dom in montažo.
Dobava in montaža oljnih gorilnikov THYSSEN, API, ECO F L AM in OL YMP
s prostorskim uravnavanjem temperature.
Dobava in montaža peči FERRO LI 20—200 kW z gorilniki Minor Ecoflam
MOŽNOST ZAMIKA PLAČILA
Dr. B.THYSSEN
Kompletna predelava centralnega ogrevanja na kurilno olje in plin
TRGOAVTO
Z METALOTRGOM
VRHNIKA
ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 tel. 061 756-210  061 756-211 faks 061 756-210
Delovni čas: od 8. do 12. in od 15, do 19. ure sobota od 8. do 12. ure
NUDIMO VAM:
— za kamione rezervni deli — TAM, Zastava, Iveco —tudi po naročilu
— za osebna vozila — Golf, Škoda, Zastava, 126P, Lada
— motorna olja — razna
— motorji, vespe, kolesa vseh vrst
— vitli za motorne žage in motorne žage Hus-gvarne vseh vrst
Dodatna ponudba:
vrtne kosilnice vseh vrst: Husgvarna, Harry, Castelgarden
(h) Husgvarna
JAN SELEKT, d.o.o.
TRGOVINA Sinja Gorica, Vrhnika tel.: 754-501
Vročina šele prihaja!!
Ugodna prodaja vseh vrst klima naprav, mobilnih in montažnih. CENE OD 51.870,00 SIT NAPREJ.
Za pravne osebe 5% davčna stopnja.
Montaža po dogovoru. Priporočamo se tudi za ostali tehnični material: vodovod, centralna kurjava, elektro material in drobno orodje.
VABIM
sošolke in sošolce na 20. SREČANJE, dne 21. septembra 1996 ob 12. uri v gostišče MOČIL-NIK na Vrhniki.
Vaš$ prijave pričakujem na tel. (061) 752-843 ali 752-577.
Nasvidenje! Sošolka Rezka M.
AvtO-lZZiv d.o.o. SINJA GORICA 6
1360 VRHNIKA tel./fax: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013
• POSREDNIŠKA PRODAJA VOZIL • PREPIS LASTNIŠTVA • MENJAVA VOZIL STARO ZA STARO • MOŽNOST PLAČILA S KREDITI
DELOVNI ČAS: pon. — petek od 9. do 18. ure sobota od 8. do 13. ure
Tržaška J, Vrhnika, tel.: 061/752-714
Razen svežega rezanega cvetja in vseh vrst lončnic vam lahko aranžiramo darila samo z naravnimi materiali. Še posebno pa se posvetimo aranžiranju vnaprej prinesenih daril.
Cvetličarna je odprta vsak dan od 8.00 do 12.00 in
od 14.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure
Poletni dopust naj vam bo v zadovoljstvo in užitek!
Gostilna smvmm iV»w.*. VNANJEGO
♦am/ora* PODpeška
BREZOVICA VNANJE GORICE
c. 150 Tel.: 651-353
ODPRTO VSAK DAN od 12. do 23. ure (torek zaprto)
Možnost porok, poslovnih kosil in zaključnih družb (do 80 oseb). Nudimo vam izbrane jedi in sortna vina priznanih slovenskih vinogradnikov (zdaj tudi na lepem odprtem vrtu)
NOVO - NOVO - NOVO - NOVO
Nedeljska družinska kosila Rezervacije na telefon 061 /651 -353
MALI OGLASI
Poceni prodam divan in dva stola, balkonska vrata in starinsko mizo.
telefon: 754-416
Ljubitelje in poznavalce irskih setrov obveščamo, da sprejemamo rezervacije za mladiče z rodovnikom odličnih staršev. Ogled in izbira mladiča možna takoj, prevzem konec julija oz. po dogovoru.
Tel. 061/653-298 ali 061/ 480-358
Na Vrhniki ali bližnji okolici kupin zazidljivo parcelo. Ponudbe na tel. 754-844 ali 754-265.
Iščem monterje za montažo vgrad-nih omar. Telefon 754-844.
Vložite certifikat in dobite nagrado: mlinček, likalnik ali radio. Možnost kredita. Tel. po 16. uri 064-323-891
SHEN QI (supernaravna energija)
SPROŠČANJE ZA DOSEGANJE CELOTNEGA RAVNOTEŽJA TELESA IN DUHA
SHEN QI je sodobna metoda kitajskega sproščanja in preventiva, katera povezuje duhovna znanja Vzhoda in najnovejše dosežke Zahoda. Razvila gaje velemojstrica Aiping Wang, kot" višjo stopnjo Qi Gong-a. Velemojstrica WANG je profesorica tradicionalne kitajske kulture v Jiangxi-u in svetovalec Kitajskega združenja za znanstveno proučevanje Qi Gong-a. Ima diplomo iz klinične medicine in je velemojstrica Ameriškega centra za raziskovanje Qi Gong-a. Njene mednarodne izkušnje in rezultati so pokazali, daje ta metoda uspešna.
SHEN QI predstavlja novo obliko kitajskega sproščanja in preventive, katera nas usmerja k doseganju višje kvalitete življenja. Temelji na globokem notranjem sproščanju, ki pelje do celotnega telesnega in duševnega ravnotežja. Sodoben način življenja nam onemogoča živeti v skladu z naravo, kar povzroča strese, napetosti, pomanjkanje dobrih medčloveških odnosov, telesne in duševne težave. Nezadovoljstvo z lastnim življenjem, občutek praznine in ostale življenjske težave prihajajo iz prevelikih napetosti telesa in duha. Z osvajanjem metode sproščanja prihajamo v stik z našo izvirno močjo, katera nam omogoča, da sebe, svoje telo in življenje pripeljemo do ravnotežja in tako dosežemo večjo kvaliteto življenja.
SHEN QI metoda kitajskega sproščanja se izvaja na najenostavnejši in najnaravnejši možni način.
ŠOLE SHEN 01 vodijo učenci Aiping Wang, ki že pet let sledijo učenju in treningom, na katere je velemojstrica prenesla svoje znanje in sposobnost vodenja energetskih treningov.
KITAJSKO SPROŠČANJE SHEN QI, METODA WANG AIPING JE USPEŠNO PRI PROBLEMIH IN TEŽAVAH, KOT SO:
DEPRESIJA NERVOZA
PSIHIČNA NAPETOST
NESPEČNOST
STRAH IN FOBIJE
VRTOGLAVICA
DEBELOST
GLAVOBOL
MIGRENE
HOLESTEROL V KRVI
DIABETES
PUTIKA
RANA NA ŽELODCU NIZEK KRVNI TLAK VISOK KRVNI TLAK TEŽAVE S SRCEM TEŽAVE V MENI TEŽAVE GOVORA PROBLEMI JETER ALERGIJE ASTMA
SKLEROZA (multipla)
PROBLEMI KOZE IN LAS GLJIVIČNA OBOLENJA ŽELODČNE TEŽAVE ŽOLČNE TEŽAVE TEŽAVE Z LEDVICAMI TEŽAVE MEHURJA SPOLNIH ORGANOV TEŽAVE Z OČMI PREHLADI HEMEROIDI GOLŠAVOST PROBLEMI HRBTENICE PROBLEMI MIŠIC PROBLEMI KOSTI REVMATIZEM SPONDILOZA BRONHITIS VNETJE GRLA VNETJE SINUSOV PARKINSONOVA BOLEZEN TUMORJI OSTEOPOROZA
DNEVNI RAZPORED SPROŠČANJ Vsak dan (nedelja, prazniki) od 1. 5. 1996 do 1. 5. 1997 v
dvorani bistroja PAVZA, Trg Karla Grabeljška 3 na Vrhniki
Ponede. 5.30 — 6.30, 7. — 8. / 16. — 17., 17. — 18.
Torek 5.30 — 6.30, 7. — 8. / 17. — 18., 18.30 — 19.30
Sreda 5.30 — 6.30, 7. — 8. / 16. — 17., 17. — 18.
Četrtek 5.30 — 6.30, 7. — 8. / 17. — 18., 18.30 — 19.30
Petek 5.30 — 6.30, 7. — 8. / 17. — 18., 18.30 — 19.30
Sobota 5.30 — 6.30, 7. — 8. / 17. — 18., 18.30 — 19.30
Nedelja 5.30 — 6.30, 7. — 8. / 17. — 18., 18.30 — 19.30
Ob sredah imamo med 16. —r 17. uro brezplačne informacije! Obiščete nas lahko ob kateremkoli terminu!
Dol 58 A, 1353 Borovnica
T F S
DEBEVEC EDI, s.p. Tel.: 061/746-503
POGREBNE STORITVE
— naročila na domu
— prevozi
— prevozi za upepelitev
— postavitev mrliškega odra
— pogrebna oprema
— urejanje umrlih
— izkop jam
— pevci, glasba
— venci, cvetje, sveče
— urejanje grobov
— urejanje dokumentacije
— prevozi v pogrebnem:lJe spremstvu
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO STARA VRHNIKA
prireja v soboto, 31. avgusta 1996, ob 17. uri:
— gasilsko parado
— blagoslov in slovesno otvoritev prenovljenega gasilskega doma
— gasilsko veselico z ansamblom »STRMINA« in bogatim srečelovom na športnem igrišču na Stari Vrhniki.
Vljudno vabljeni!
Pgd Stara Vrhnika
NOTARKA
ALBINA KRAŠOVEC
VRHNIKA, Tržaška cesta 12
OBVESTILO
Cenjene občane obveščam, da bom v času od 7. -14. julija na rednem letnem dopustu. V času dopusta me bo v pisarni nadomeščala gospa Draga Inti-har, notarka iz Cerknice in sicer vsak dan od 12.30 do 13.30.
Albina Krašovec, notarka
JHI
d.o.o. Ž DOBRIM IMENOM
Telefon: 125-42-04 Tržaška 2 — LJUBLJANA
Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure — ponedeljek in sreda od 10. do 18. ure
IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO:
— rezplačen tečaj CPP organiziramo 2-krat na mesec ob 16.30 na Tržaški 2
— v juliju bo tečaj CPP 15. in 29. v mesecu
— organiziramo tudi tečaj    prve pomoči z izpitom, s pričetkom 11. julija ob 17. uri
— dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji
— omogočamo izposojo literature.
NOVO — NOVO — NOVO Sprejemamo prijave za vpis v članstvo AMZS
VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO
TURŠIČ
VRHNIKA • J AGROVA 2 • TEL: 755-117
velika ponudba avtoplaščev znanih proizvajalcev: MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT... možnost plačila na 2 čeka gotovinsko plačilo 5% popusta
Delovni čas: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, Tel.: 061/751-437, 751-435, Mobitel 0609 637 617
SALON
EL'-J KOPALNIŠKE OPREME Vrhnika, Stara cesta 44 tel./fax: 754-844
VRAŠANJE:
Po kopalnico, kam? ODGOVOR: K nam.
Vse na enem mestu.
ZIDARSTVO PETROVČIČ Podlipa 95, Vrhnika telefon: 753-895
Redno ali honorarno zaposlim:
— priučenega ali KV zidarja
— pomožnega gradbenega delavca
Vse informacije dobite od 18. ure naprej na zgornjem naslovu in po telefonu 753-895.
AVTOŠOLA
TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE . FOTOKOPIRANJE
AVTOŠOLA
S TRADICIJO IN DOBRIM USPEHOM VRHNIKA VSAK MESEC TEČAJ CPP A, B, C, E IN F KATEGORIJE PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENT110% POPUST!
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli.
ORGANIZIRAMO TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM IN TEČAJ ZA MOPEDISTE VOŽNJA NA AVTOMOBILIH R-5, R CLIO IN FIAT PUNTO MOTOR JAMAHA 125
TURISTIČNA AGENCIJA
ZDRAVILIŠČA IN KMEČKI TURIZEM POČITNICE V DOMOVINI IN TUJINI, NA SNEGU IN MORJU! EKSOTIČNE DEŽELE, ENO IN VEČDNEVNI IZLETI, POTOVANJA, LETALSKE KARTE, MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV TURISTIČNIH ARANŽMARJEV VSEH SLOVENSKIH AGENCIJ
FOTOKOPIRANJE PISARNIŠKE IN FAX STORITVE
URADNE URE: Don.-oet. od 9. do 18. ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR, d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, VRHNIKA, tel.:/fax: 061/755-828, 755-023
PONUDBA SKB banke
S posojilom do počitnic
Poletje je tu! Ste pripravljeni nanj? Verjamemo, da proti visokim temperaturam ne morete dosti storiti, lahko pa poskrbite za to, da jih boste občutili čim manj. Z dopustom ob morju, denimo.
Če se vam zdi, da vaši prihranki ne zadoščajo za plačilo tedna ali dveh dopusta, vam lahko pomagamo. V SKB banki nudimo kratkoročna posojila za turistične aranžmaje pri Kompas Holidays. Če se boste torej odločili, da proste poletne dni zaupate omenjeni agenciji, boste stroške počitnikovanja manj občutili. Pri tem niti ni potrebno, da sodelujete z SKB banko. Posojilo lahko najamete po obrestni meri T + 9 % in ga vrnete v roku enega leta. Višina posojila se določi do zneska, navedenega v pogodbi s Kompasom oziroma v skladu s kreditno sposobnostjo posojilojemalca. Posojilo je gotovinsko. Stroški sklenitve posojilne pogodbe znašajo 5.000 tolarjev, stroški gotovinskega dviga posojila pa en odstotek od zneska posojila. Temu morate prišteti še zavarovalno premijo, če prejemate plačo preko SKB banke in zavarujete posojilo pri zavarovalnici.
In kaj morate storiti?
Posojilo pridobite, če imate sklenjeno pogodbo s Kompas Holidays Group (podjetja, ki v Sloveniji nastopajo pod blagovno znamko Kompas) ali s prodajnimi mesti, ki imajo agenturno pogodbo s Kompas Holidays. Za odobritev posojila morate poleg pogodbe s Kompasom predložiti potrjene obrazce, ki jih dobite v enotah SKB banke.
Nudimo vam tudi možnost, da posojilo odplačujete z valutno klavzulo, kar pomeni obročno odplačevanje. Posojilo se v tem primeru odobri in izplačuje v tolarski protivrednosti, vodi pa se v nemških markah. Ne smemo pozabiti še na eno ugodnost: posojilo lahko najamete starši za otroke, kadar je pogodba s Kompasom sklenjena na ime otroka, ki odhaja na izobraževanje v tujini.
Želimo vam, da bi poletne dni preživeli tako, kot je vam najbolj všeč. Če vam bomo lahko v SKB banki pri tem pomagali, bomo še bolj zadovoljni. Dodatne informacije dobite v SKB banki Ekspozituri Vrhnika in na zelenem telefonu 080 15 15.
SKB BANKA P.D.
Ekspozitura Vrhnika
Cankarjev trg 8
Tel.: 755-411, 752-327
Fax: 753-135
tj
KAMNOSESTVO SVETE
Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov zeleni, rdeči, črni lučke, vaze,
■ izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov,
■ mize,
Plačilni pogoji let tok dobave po dogorotu!
Delovni čas: 700 - 1700
KAMNOSESTVO SVETE s.p. Jezero 097, 61352 PRESERJE Tel. Fax 061/631-294   ali Mob. 0609 633-250
m
PIETA
POGREBNA SLUŽBA PIETA Franci Tršar
Gabrče 9 61360 Vrhnika tel: (061) 752-894 NON-STOP 754-109
V trenutku neizmerne bolečine in žalosti, ko izgubite svojce, prijatelje ali znance, nudimo vsestransko in celovito
POMOČ ŽALUJOČIM:
— naročila na domu — pogrebne storitve
— prevozi — pevci, glasba
— pogrebna oprema — venci, cvetje, sveče
— urejanje umrlih — urejanje grobov
ZAHVALA
ob izgubi naše drage mame, babice »   in prababice
Maričke Mivšek
roj. Košir
se iskreno zahvaljujemo vsem za darovanja, izražena soža-lja in spremstvo na njeni zadnji poti, podjetju Liko, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Pieta in vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Posebna zahvala velja dr. Prebilovi za veliko skrb ob njeni težki bolezni.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moža, očija, sina in brata
Draga Adamoviča
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu IUV za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Še posebna hvala Milanu Muhiču za govor in poslovilne besede ter pevcem, trobentaču in gospodu duhovniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Mirjana, sinova Mile in Darko, mama, sestre, svakinje, svaki, bratranci in sestrične
	
	JÉ m
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
Danijela Ogrina
iz Bevk
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala pa velja g. župniku Janezu Vilfanu, pogrebni službi Vrhovec in PGD Bevke za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoča žena in sin
Ljubljena mama, ugasnil zdaj je Tvoj pogled, za vedno se sklenile Tvoje pridne so roke in po plačilo večno odšlo tvoje dobro, ljubezni polno je sne!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice
Frančiške Rogelj
roj. Grum
iz Gorenje Brezovice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in podjetjem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, gospodu dr. Gabrijelu in patronažni sestri Zalki za njeno neizmerno pomoč na domu. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Malovrhu in gospodu Kočarju za ganljive besede in opravljen pogrebni obred. Zahvala gre tudi pevskemu zboru, trobentaču, organistu, bralcu in gospodu Nacctu Junkarju za zapeto pesem ob slovesu. Hvala prav vsem, ki ste v tako velikem številu drago mamo pospremili na njeni zadnji poti ali se drugače poklonili njenemu spominu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni Gorenja Brezovica, 5. junija 1996
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta dedija
Milana Vidica
se iskreno zahvaljujemo za spremstvo na njegovi zadnji poti, darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste ga imeli radi. Hvala dr. Mundovi, gospodu župniku za opravljen obred, predsedniku Društva invalidov g. Janezu Petriču za poslovilni govor, pogrebni službi Pieta in vsem sodelavcem Pctrola.
Žalujoči: Ivanka, sinova Leon in Igor z družino
ZAHVALA
ob izgubi naše drage mame
Marije Popit
roj. Kavčič
iz Drenovega Griča 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, kusojo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče in vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Iskrena zahvala dr. Heleni Rozmane Drašler in vsemu osebju doma počitka za izredno skrb in nego v času njenega trpljenja. Hvala g. dekanu Florjanu Božnarju za poslovilni obred, pevcem in pogrebni službi g. Vrhovca. Posebna zahvala pa velja njenima dragima Heleni in Klemenu.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
Roze Zakelj
roj. Nagode
z Brezovice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem jn znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Se posebej zahvala dr. Medveščkovi, dr. Jerasovi, dr. Vrhovčevi, dr. Medenovi in dr. Tomšiču. Zahvala tudi gospodu kaplanu za njegove obiske in lep pogrebni obred. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Pieta in vsem, ki so sodelovali ob pogrebu in vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti.
Hčerke z družinami
		
		ZAHVALA
	m	Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
	.,M If?	Antona
	lil	Palčiča
		z Laz pri Borovnici
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi pogreb-cem, pevcem in trobentaču. Posebna zahvala velja ZB NOB Borovnica, Vrhnika za lep poslovilni govor. Vsem in vsakemu naša iskrena hvala.		
		Vsi njegovi
ZAHVALA
V starosti 88 let je zaspala naša mama, babica in prababica
Frančiška Kržmanc
roj. Dolinar
Isreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, KS Drenov grič, Gasilskemu društvu Drenov grič, za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti iz. Drenovega griča na pokopališče v Veliki Li-gojni. Posebna zahvala tudi osebju Doma upokojencev na Vrhniki, za skrbno nego in pomoč, ki sojo nudili v zadnjih dneh njenega življenja. Lepa hvala tudi župniku za skrbno in lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru LPP
Ljubljana za občutno zapete pesmi. Zahvala tudi pogrebni službi Vrhovec iz. Drenovega griča.
Vsi njeni
Čeprav čas gre svojo pot,
nam nihče ne more odvzeti bolečine,
v naših sreih še živiš,
zato nas pot vodi tja.
kjer v tišini mirno spiš.
V SPOMIN
3. julija je minilo leto žalosti, bolečin in trpljenja, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil sin in brat
Marjan Ogrin
Ne solze, ne čas nas ne potolažita, vedno znova se sprašujemo -zakaj? Prisrčna hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Žalujoči: mama, ata, brat Marko z ženo Anico
WSm.
Dobra dela ne naredijo človeka dobrega, pač pa dobri ljudje delajo dobra dela.
(Martin Luter)
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je tiho zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica
Jožefa Klančar
iz Borovnice
Ob izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala velja g. dr. Lavrenčiču, ki je mami nudil hitro pomoč prav v zadnjih trenutkih njenega življenja. Zahvala velja tudiv njeni osebni zdravnici ge. dr. Munda. Hvala g. župniku Šilarju za darovano pogrebno mašo, g. Rahnetu, grobarju, vsem pogrebcem, pevcem, ge. Slavki Dobrovoljc ter g. Vrhovcu za pogrebne storitve. Se enkrat pa se posebno zahvaljujemo družini Skrbec-Švigelj, ge. Poldki Gabrovec ter mamini dolgoletni prijateljici ge. Pavli Stražišar za vso pomoč ter tolažilne besede. Bog naj poplača vsem, ki ste jo počastili v hiši žalosti in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti — poti k večnemu počitku in vsem, ki se je spominjate v molitvi. HVALA!
Žalujoči: sin Brane in hči Štefka z družinami Borovnica, junij 1996
Nagradna
križanka
COM-TAR
Zasebno podjetje COM-TAR ima svoje poslovne prostore v Poslovno trgovskem centru LOKA na Vrhniki. Uspešno posluje že več let in se izkazuje s svojo vsestransko dejavnostjo. Tako se podjetje COM-TAR
ukvarja s turizmom, s šolo za voznike, s fotokopiranjem in s pisarniškimi storitvami za podjetja, obrtnike in posameznike.
Avtošolo imajo v lastni dobro opremljeni učilnici, kjer poučujejo o cestno prometnih predpisih vse bodoče voznike od kategorij A do F. Praktično vožnjo pa opravlja pet inštruktorjev v Ljubljani na popularni re-naultovi petki, cliu in fiatu
punto.
Druga največja dejavnost podjetja je turistična agencija, ki nudi različne turistične aranžmaje. Poleg prodaje letalskih vozovnic vam turistično podjetje zagotovi turistične aranžmaje domala vseh naših turističnih agencij,
COM-TAR je pripravil pet nagrad,
Nagrade pa so:
1. Tečaj CPP % 3 ure
vožnje (vrednost 10.400 SIT)
2. izlet v Gardaland (65 DEM)
3. tečaj CPP % 1 ura vožnje (6.800 SIT)
4. tečaj CPP (5.000 SIT)
5. tečaj CPP (5.000 SIT) Rešene križanke pošljite
poslati do 1. avgusta 1996 na naslov: UREDNIŠTVO NAŠ ČASOPIS, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika, z obveznim pripisom »KRIŽANKA«. S.S.
_—_________......        .. _____
r **~ ■ m j* _■ i
iv;;. ,,.,.i-;::i;;:i:;;.t,i.;;;;;
Podpisani: Ulica: _
Kraj in poštna št.:
NAROČAM
□ DNEVNIK
□ DNEVNIK IN NEDELJSKI □ NEDELJSKI
USTREZNO PREČRTAJTE X USTREZNO PREČRTAJTE X USTREZNO PREČRTAJTE X
Uveljavljam popust (upokojenec, invalid) DA/NE
5 podpisom se zavezujem, da bom vsaj
6 mesecev redni naročnik in plačnik naročenega časopisa.
Pošiljati začnite dne:_.______
Podpis naročnika:
4
Dnevnik
Dnevnik s popustom Komplet
1.920 SIT 1.730 SIT 2.320 SIT
Komplet s popustom 2.130 SIT Nedeljski 790 SIT
Nedeljski s popustom 710 SIT
Cene veljajo samo za Slovenijo!
Izrežite in pošljite na naslov:
Dnevnik d. d., Kopitarjeva 2 - 4,1510 Ljubljana
Dnevnik
< < S!
— z 41
_ I m!
> !_.. —' «o I?
>(/> oi
NfE
Izžrebali pet
nagrad
križanke
trgovine
»KARA«
V uredništvu smo izžrebali pet pravilno rešenih križank trgovine KARA. Nagrade prejmejo:
1. nagrada: nakup v vrednosti 8.000,00 SIT
Katica Novak, Na grivi 18, Dragomcr
2. nagrada: nakup v vrednosti 6.000,00 SIT
Milena Velkavrh, Robova 8, Vrhnika
3. nagrada: nakup v vrednosti 4.000,00 SIT
Silva Pivk, Betajnova 54, Vrhnika
4. nagrada: majica »KARA«
Aleš Berlič, Na klišu 20, Vrhnika
5. nagrada: majica »KARA«
Karlo Nikolavčič, Papler-jeva 6, Borovnica
Vsi dobitniki nagrad naj se zglasijo v Trgovini KARA na Tržaški c. 5, kjer bodo izbrali in prejeli "svoje nagrade.
S. S.
Vrhniška policija odprla vrata
Tudi visoki gostje so si ogledali policijsko postajo.
V okviru praznovanja dneva slovenske policije je vrhniška policijska postaja v sredo 19. junija odprla svoja vrata, na ogled občanom Vrhnike, Borovnice in Logatca.
V enem dnevu si je prostore ogledalo preko 1000 občanov vseh treh občin, katere pač pokriva vrhniška policija. V svojih prostorih so policisti pokazali, s čim vse se ukvarjajo pri varovanju ljudi in premoženja. Obiskovalce so seznanili ž varnostnimi razmerami, pogoji dela in pokazali materialno-tehnična sredstva. Prometni policisti so pokazali sodobne naprave merjenja hitrosti ter sploh vso opremo, ki jo imajo v vozilih ob reševanju prometnih nesreč.
Tudi svojo oborožitev so pokazali in najdeno raznovrstno
orožje v zadnjem letu. Kriminalisti pa so navzoče seznanjali s primeri vlamljanja ter preventivnega varovanja pred vlomi.
V zadnjem času je precej v porastu razpečevanje mamil, zato so tudi temu problemu namenili veliko pozornost. Prikazovali so vse vrste mamil ter kako se tej nadlogi upreti. Na zelenici pred policijsko postajo pa je bilo moč videti vodnike službenih psov, dva konjenika in motor prometne policije.
Policisti so imeli tudi odprti telefon, katerega se je poslužilo okoli 20 občanov. Te je predvsem zanimalo vse o postopkih pri prometnih nesrečah, pri katerih so bili udeleženi in kam gredo zapisniki prometne policije ob takih primerih.
S.S.
Zanimivo je bilo videti oborožitev policistov in zaplenjeno orožje občanov.
NAS ČASOPIS
Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 61360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567.
Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks
653-223.
Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Mdržuje-mo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil.
Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-edstotni davek od prometa proizvodov.
Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.