162
Politični pregled.
Desnica — poražena. — Dne 20. t m. se je sešel državni zbor in takoj začel razpravo o nagajivih obtožbah nemških strank proti bivšemu Badenijevemu ministerstvu radi tega, ker je poklicalo redarje v parlament. Nemci so strastno napadali Badenija, tedanje predsedništvo in vso desnico ter po svoji navadi hinavsko zavijaje oči vzdihovali, kako strašne krivice se jim gode. V imeni desnice sta posegla v debato Jaworski, kateri je izjavil, da je desnica uveljavila lex Fal-kenhavn v obrambo parlamenta, v obrambo osebne časti in življenja desnici pripadajočih poslancev, ter dr. Kramar, proti kateremu so Nemci z barabsko surovostjo razgrajali in demon-strovali. V torek je bilo glasovanje in tu je desnico zadel čuten poraz. Zbornica je z večino 10 glasov vzprejela predlog, naj se obtoži Badenijevo ministerstvo in ga odkazala posebnemu odseku. Zgodilo se je to, ker se je absentiralo mnogo desnici pripadajočih poslancev, zlasti vsi pristaši nemške katoliške ljudske stranke. Ta stranka je najprej hotela predlagati motiviran prestop na dnevni red, hotela je obsoditi postopanje desnice, dasi je svoj čas sama glasovala za Falkenhaynov predlog. Tega sicer ni storila, ali absentirala se je pri glasovanju in tako prouzroČila, da je desnica najbrž razbita, ker ni verjetno, da bi slovanski poslanci hoteli še hoditi roko v roki z nemško katoliško ljudsko stranko.  Za bivše Badenijevo
ministerstvo sprejetje obtoženih predlogov pri prvem branji ne bo imelo posledic, kajti predlog mora biti pri drugem in pri tretjem branji vsprejet z dvetretjinsko večino in ne samo v poslanski zbornici, ampak tudi v gospodski zbornici, kar se seveda nikdar ne zgodi.
Jezikovno vprašanje. — Položaj kateri je vsled izida prve razprave o obtožnih predlogih proti bivšemu Badenijevemu ministerstvu postal skrajno napet, se reši tekom prihodnjih dnij, namreč pri razpravi o nujnih predlogih glede uredbe jezikovnega vprašanja. Stranke niso jedine, kako postopati glede jezikovnega vprašanja, pač je pa desnica jedina, da se vsi predlogi odkažejo posebnemu odseku. Nemci zastopajo stališče, da mora vlada najprej razveljaviti jezikovne na-redbe, predno vstopijo v jezikovni odsek in zahtevajo zategadelj, naj vlada pri razpravi precizno izjavi, da ugodi njih željam. To je storila vlada le deloma, pač, da pa zaključi takoj zasedanje, ako Nemci ne vstopijo v jezikovni odsek.
Nagodba z Ogersko — Avstrijska in ogerska vlada predložili sta dne 20. t. m. obema parlamentoma 22 načrtov zakonov, tičočih se obnovljenja nagodbe z Ogersko. Po dve in polletnem pripravljanju je še-le Thunova vlada prišla do tja, da je mogla načrte predložiti drž zboru, ni pa še mogla predložiti načrta o kvoti, ki je pri nagodbi glavna stvar. Opustil se je takozvani junetim. Vse stranke so jedine v tem, da je ta nagodba skrajno neugodna za Avstrijo, zlasti ker Avstrija ni dosegla ničesar diuzega, kakor odpravo mlinarskega obrata, na drugi strani pa se hoče uvesti novih davkov kar za 40 milijonov; povišati se hoče namreč davek na pivo, žganje, sladkor in na petrolej Davek na pivo poviša se za toliko, da bo liter za 2 kr. dražji nego je sedaj, davek na žganje se poviša za 15 gld., pri petroleju se poviša carina od 2 gl. 40 kr. na 3 gld. 50 kr. met stot davek na sladkor pa se poviša od 13 na 19 gld. Novih predlog se torej nikakor ne moremo veseliti, akoravno se nam obljubujejo novi srebrni novci po 5 kron in novi bankovci po 10 kron ter novo občno računanje s kronami poČenši, s 1. januvarijem prihodnjega leta. Pa tudi dežele same bodo z novim davčnim zakonom znatno obremenjene, oziroma oškodovane. Vzamejo se jim namreč naklade na pivo in žganje, mesto tega pa se jim naklonijo neke odškodnine, ki pa niso v nobeni primeri s sedanjimi dogodki. Te predloge pač ne smejo na noben način obveljati.
Italija. — Kolika zaslepljenost vlada v Italiji, kaže jasno dejstvo, da so bivšega ministerskega predsednika zopet izvolili v poslansko zbornico. Dokazali so mu sleparije, katere je izvršil in parlament mu je tudi izrekel grajo, a zaslepljeni volilci so mu dali zopet svoje glasove. Izvoljen je bil z ogromno večino glasov. Dobil je od 1503 oddanih glasov 1176. Res, lepe razmere morajo vladati v Palermi, kjer so tega lisjaka zopet volili.
Saksonski kralj Albert je praznoval minole dni v Draždanah 701etnico svojega rojstva in 251etnico svoje vlade. Kralj si je priboril v nemško-francoski vojski veliko slavo. Kralj je priljubljen in vživa tudi posebno osobno prijateljstvo našega cesarja, ki se je tudi udeležil slavnostij.
v
Rusija in Crnogora. — Ruski car je pred kratkim poklonil Črnigori 30.000 pušk in 30 milijonov krogelj. S tem je Rusija zopet pokazala iskrene simpatije do Ornegore. Ru3ki list „Svejetw pravi z ozirom na to darilo Rusije, da ta vkljub svojim velikim akcijam v Aziji ni pozabila južnih Slovanov in dolžnostij, katere ima do njih.
Spanjsko-ameriška vojna. — V smislu sklepa kongresa Zjedinjenih držav je predsednik Mac Kinlev podpisal ultimatum, s katerim se zahteva od Španije, da se odrede Kubi in naj prizna svobodo in neodvisnost tega otoka Če Španija tega ne stori, prisilijo jo Zjedinjene države z orožjem. Ta ultimatum pomeni napoved vojske, ker se je že naprej ve
163
delo, da se Španjska ne odreče Kubi. ^ Eok za odgovor na ta ulfcimatum je potekel dne 24. aprila.  Španija ni dala nobenega odgovora, pač pa pretrgala diplomatično zvezo   z   Zjedinjenimi državami in odpoklicala svojega zastopnika od ondofc.   Isto   so storile Zjedinjene države s svojim  zastopnikom v Španiji. Vse sveže mej obema   državama so pretrgane in bojaželjno   6tojita si obe nasproti.  Američani trdijo, da hočejo   osvoboditi   Kubo in njene prebivalce, ki trpe že toliko let pod jarmom Španjske. Španjska odreka Američanom   pravico, vtikati se v njene razmere. Ni zameriti Američanom Če   pravijo, da hočejo   osvoboditi svoje rojake na Kubi, ker   je Španija ondi   res grozovito gospodarila, prav ima pa tudi Španija, ki odreka   Zjedinjenim državam pravico, vtikati se v njene razmere.   Torej   drug   na druzega   zvračajo   krivdo   za   vojsko,   v   resnici je   pa kriva vojske bojaželjnost Američana in Španjca,   katera   oba  hočeta vojske.   Boj   ne bo majhen,   pri   Španjcih   bo   delovala dobro ©rganizovana   vojska, pri Američanih pa denar. Američani računajo na slabo financijelno stran Španije,   ta   pa na neizvež-bano   amerikansko   vojsko.   Težave   utegnejo  delati   Španjcem Kubi sosednji španjski otoki,   ki so   nezadovoljni s španjskim gospodarstvom in ki utegnejo zdaj tudi proti   Španjski   nastopiti, ugodno za Španjce je pa okoliščina,   da   imajo   na Kubi na najboljših mestih   razpostavljeno v bran   mnogoštevilno vojaštvo. Američanom morebiti ne bo delalo   težav   približati   se Kubi, a z vspehom   naskočiti jo in celo vstopiti   na   otok   to bo težje, ker Španjci bodo vedli   krepko   braniti   otok.   in   to tam lažje, ker Kubanci sami, Če bi tudi hoteli, ne bodo mogli prav   nič   Amerikancev   podpirati v njih   delovanji   na   morji. Celo   poroča se, da je na Kubi   razen   regularne   vojske   pripravljenih 83.000 prostovoljcev, bianiti otok pred vojsko Zje-dinjenih   držav.   V Meksiki   organizujejo   Španjci   prostovoljce za vpad v Zjedinjene države.   Američani   in   Španjci vedo   za nevarnost, katera jim preti,  prvi se boje   Španjcev na   obrežji amerikanskem in so se v to pripravili,   drugi se   boje Amerikancev na domače obrežje in druge svoje  bližnje   otoke in so se tudi v to pripravili. Amerikanske ladije so že zapustila domača pristanišča in odplule v daljno morje proti Špancem. Za natančna   pota in cilj se neve. Kje   se   spopadejo   Španci   in Amerikanci prvič, to pokaže Šele prihodnjost. V križanji ladij po morji igrali bodo veliko ulogo   takozvani   korzarji t. j. ladije, ki imajo po španjskem načelu pravico   loviti   tuje   ladije sovražne in druge   in   zapleniti vsaktero   za   sovr?žno   državo namenjeno blago   Američanom to korzarstvo ni povšeči in kličejo velevlasti na pomoč,   da   se korzarstvo odpravi.   Umevno je, da Španjci v to ne bodo   dovolili,   ker   imajo   Amerikanci znatno trgovino po morji in jim bodo mogli prav   zelo   nagajati.  Brezdvomno tudi Amerikanci ne bodo   Španjcem prizanašali. In res se je že zgodilo,   da so že drug   drugemu   zaplenili ladije.   —  Voina je sedaj   tudi   že   oficijelno   napovedana. Madridski uradni list je objavil   dekret v tem   smislu    Glede
¦v
korzarstva določa dekret, da si Španija pridržuje pravico, izdajati korzarska pisma ter dovoljenja za preiskavo vseh sovražnih in dvomljivih ladij. Iz raznih trgovskih ladij se namerava v slučaju potrebe pomnožiti vojno mornarico.