Splošni vestnik. Hrvatski učenjak umrl. V Zagrebu je umrl odlični zgodovinar in član akademij Tadej Smičiklas v starosti 71 let. Bil tudi politiško delaven. Skoro vse svoj imetje je zapustil jugoslovanski akademiji. Glavne počitnice na Ijudskih in meščanskih šolah. Z odlokom naučnega ministrstva z dne 5. aprila 1912 je bilo odrejeno, da morajo trajati glavne počitnice na srednjih šolah in gotovih sorodnih zavodih — ne oziraje se na nekatere izjeme — od 16. julija do 15. septembra, da pa mora v svrho pridobitve zahtevanega časa za zrelostne, privatne in vsprejemne izpite in vsa druga sklepna dela, odpasti pouk že 10 dni pred začetkom glavnih počitnic. Za ljudske in meščanske šole je določeno v splošnem 10 mesečno šolsko leto in dva meseca trajajoče glavne počitnice; pri tem pa je še specialno določeno, da se morajo pričeti v krajih, kjer so razen ljudskih šol tudi višja javna učilišča z dvomesečnimi glavnimi počitnicami, pričeti glavne počitnice na ljudskih šolah istočasno, kakor na imenovanih višjih zavodih; v takih krajih trajajo torej glavne počitnice na ljudskih in meščanskih šolah ravnotako od 16. julija do 15. septembra. Sklepnih del one vrste in onega obsega, kakor na srednjih šolah, na ljudskih in meščanskili šolah ni, zaradi česar se zavoljo tega kakor tudi iz ostalih vzrokov ni izkazala nobena potreba, da bi se tudi na teh šolah dovolil sklep pouka že pred pričetkom glavnih počitnic. Pač pa govore celo važni socialni in p< dagoški oziri za ohranitev dosedanje do; pouka prostega časa. Vsekakor pa se lahko po šolskem in učnem redu potom sebnih olajšav šolskega obiska upoštev interesi rodovin, katerih otroci obiskuie; deloma ljudske in meščanske, delo; srednje šole in hočejo takoj po skle: pouka na srednjih šolah zapustiti mes V to svrho so ravnateljstva, ozir. vodst ljudskih in meščanskih šol v krajih, kj se nahajajo tudi šole višje kategorije, gi som posebnega odloka naučnega minisi stva dobila navodila, da morajo v slučajih na prošnjo staršev ali njiho' namestnikov dovoliti otrokom, da izos nejo od pouka za dni po sklepu pouka srednjih šolah in poslati staršem ali hovim naraestnikom na njihovo željo njihove stroške šolsko obvestilo, ozin polletno izpričevalo po sklepu šolske: leta po pošti. Proračun Hrvatske izkazuje za potrebščin 8,667.990 K. Hrvaškl sabor je v soboto spr<5 predlogo o učiteljskih plačah. ii Finančni zakon za leto 1914/15. Vlada je poslala poslanski zbornici načrt iinančnega zakona za leto 1914/15. v upanju, da se bo mogel državni zbor v doglednem času zopet sestati. Načrt obsega celo leto od 1,- julija 1914 do 30. iunija 1915 ter obsega 3.460,726.156 kron izdatkov in 3.460,987.902 K dohodkov, torej za kron 318,545.014 več izdatkov in za 318,496.363 kron več dohodkov kakor leta 1913. Razredna loterija nese državi okroglo 14 milijonov kron. Dohodninski davek je za 36-.7 milijonov kron večji, davek na žganje za 35 '9 milijonov. Odkazi kronovinam iz direktnih davkov so narasli za 6*5 miliionov iz davka na žganje za 33 milijonov proti letu 1913. Direktni davki so narasli za 50:2 milijona, užitnine za 45-8, kolki, takse i. dr. za 8-5, davek na vozne listke za 2 in carina za 9;7 milijona kron. Monopoli (tobak, sol, loterija, razredna loterija) kažejo za 91 -7 milijona več dohodkov, državne železnice za 22-3, pošta in brzojav za 20-9, druga podjetja za- 2-8  milijona kron več. Skupaj za 250*6 milijona kron več dohodkov kakor 1913. Iz datkov pa ima finančno ministrstvo za 139-7 milijona več, od česar odpade na izvedbo službene pragmatike 30, na odkaze deželam 40 in na razredno loterijo 53-8 milijona kron. Trgovsko ministrstvo potrebuje za 300.000 K več. Načrt zahteva kreditne operacije v skupnem znesku 222-8 milijonov, in sicer 120 milijonov za železnice in 102-8 milijona za specialne kredite vojske in mornarice. Nemško agresivno društvo »Schulverein« je imelo o Binkoštih na Češkem svoj 34. letni redni občni zbor. Na zborovanje je prišlo jako mno-go delegatov iz 2600 podružnic širom Avstrije. — Predsednik dr. Gross je v svojem poročilu z žalostjo konštatiral, da se je ustavilo prispevanje za »Schulverein« ter ni več prejšnjega velikega denarnega dotoka. To ie le legenda, ako se misli, da razpolaga društvo z neizčrpljivimi sredstvi. Nasprotno — ravno potrebno ie, da se agitacija za večje dohodke pomnoži. Vodstvo društva je s 1. julijem t. 1. razveljavilo pogodbo z odborom v Berlinu, ki je pobiral po Nemčijl prispevke in jih oddajal društvu. Tako ima društvo sedaj prosto roko v Nemčiji ustanavljati podružnice in širiti svoje delovanje širom nemške države. — »Schulverein« vzdržuje sedaj 53 ljudskih šol in 144 otroških vrtcev; poslopij ima 133. Na tem zborovanju se je poudarjalo, da je dcsegel »Schulverein« posebno lepe uspehe v Južni Štajerski in v Jadranskih pokrajinah. Poročilo omenja posebno pohvalno in z zadovoljstvom zvezo med Nemci in Italijani v Primorju in uspeh, da so prišli Nemci v mestni zastop v Gorici. Izrekli so upanje, da bo mogoče ustanoviti mnogo novih nemških šol v Primorju. — Dohodkov je imelo društvo v lanskem letu K 1,417.014, t. j. 17.000 kron več nego prejšnje leto. Članov je 432.379. Stroškov je bilo K 1,772.823. Torej več nego dohodkov. Nižjeavstrijski deželni zbor je sprejel predlogo o izboljšanju učiteljskih plač. Predlog, naj se črta določilo, da se učiteljice ne smejo možiti, ie bil odklonjen. 200.000 K je sklenil nabrati nemški»Bund« na Hrvatskem za nem&ke šole v Hrvatski in Slavoniji. Za Malisore je denar, za nas pa ne. Te dni so v Skadru slovesno otvorili »Malissorenheim«, v katerem se bo izključno na stroške avstrijske vlade vzgajalo na stotine malisorskih otrok. Učni jezik bo albanski in nemški. Za tisoče in tisoče slovenskih in hrvatskih otrok pa ni denarja. Razpisana učiteljska mesta. Na dvorazrednici v Telčah nadučiteljsko mesto, na petrazrednih ljudskih šolah v Št. Janžu in Cerkljah na Dolenjskem, na štirirazredni šoli v Boštanju in na enorazrednici v Dobovcu učiteljska mesta — samo za moške prosilce. Na trirazrednici v Št. Rupertu in v Vel. Trnu učiteljski mesti. Terrnin do 6. julija 1914 v Krško.