MUZEJSKI ČA.SOPIS
Zbirke v Gornjesavskem muzeju so odprte:
-Ruardova graščina: torek, četrtek in petek od 10. do 17. ure, sreda in sobota od 10. do 17. ure
-	Kasarna: torek, četrtek in petek od 9. do 16. ure, sreda in sobota od 10. do 17. ure
-	Kosova graščina: od torke do petka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure
-	Liznjekova domačija: od torka do sobote od 10. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 17. ure (od 1.5. do 31.10.); od torka do petka od 10. do 16.30 ure in ob sobotah in nedeljah od 10. do 17. ure (1.12. do 31.3.)
-	Triglavska muzejska zbirka: od torka do petka od 10. do 16.30 ure in ob sobotah in nedeljah od 10. do 17. ure
-	Kajžnkova hiša: od torka do sobote od 10. do 17. ure
Številka 2, Leto 16
GORNJESAVSKI MUZEJ JESENICE IN MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE
September, 2006
NOVA STALNA ZBIRKA GORNJESAVSKEGA MUZEJA JESENICE
KAJŽNKOVA HIŠA V RATEČAH
jžnkovo hišo je leta 1995 ipila in v letu 2004 obnovila čina Kranjska Gora, jeseniš-muzealci pa smo v njej 15. ita 2006 odprli novo, šesto io muzejsko razstavo -lološka dediščina Rateč. V predstavljamo avtentično smij eno črno kuhinjo in kaš-osrednja predstavitev pa je lenjena tako imenovani rateimi. Postala je fenomen in äbnost, ki jo je omogočala
vljajo članice sekcije ročnih del pri Turističnem društvu Rateče Planica. Eli Gradnik pa je pripravila zanimivosti o kraju vse od prve omembe vasi v 14. stoletju, Rateškega rokopisa, značilnosti stavb, obeh cerkva, vasi, narečja, vpliv koroške Ziljske doline ter navezanost kraja na delo v Italiji in ne nazadnje vrsto zanimivosti o dovškem Aljažu in rateškem župniku,
t močna vloga vaške skup-Ì pri vzdrževanju tradicije 4 tudi in predvsem spošt-°dnos, ki ga goje Ratečani •arin oziroma do svoje dediči je zapisala etnologinja ■ka Torkar Tahir.
idstropju je večji družabni 'or, kjer svoja dela predsta-
potopiscu, zgodovinarju, literatu in glasbeniku Josipu Lavtižarju.
V mansardi predstavljamo le nekaj od 400 podarjenih predmetov, ki jih je konzerviral Marko Mirtič ob pomoči Petra Jermana. Tukaj je oprema za predvajanje avdio vizualnega - filmskega gradi-
va, kjer si je mogoče ogledati tri starejše neme filme o Ratečah in Planici (najstarejši iz leta 1929).
Vodja projekta je bila Irena Lačen Benedičič. Avtorici razstav in postavitve muzejske zbirke pa Zdenka Torkar Tahir in Elizabeta Gradnik.
Kajžnkova hiša je odprta od torka do sobote od 10. do 17. ure, izven umika pa za predhodno najavljene skupine.
K ogledu vas vabimo sodelavci Gornjesavskega muzeja Jesenice
Irena Lačen Benedičič
Fotografije: Fototeka Gornjesavskega muzeja Jesenice
IZ VSEBINE
Stran 1:
• Nova stalna zbirka Gornjesavskega muzeja Jesenice - Kajžnkova hiša v Ratečah
Stran 2:
•	Nova monografija Jesenic
•	40 let ukinitve proge po Dolini
•	Klub Stara Sava
•	Program prireditev Gornjesavskega muzeja Jesenice do konca leta 2006
•	Poletne delavnice v Gornjesavskem muzeju Jesenice
Stran 3:
•	Progam muzejskih večerov: Razvoj krajinskega slikarstva v Evropi, Transibirska železnica, Akvileja
•	Piknik članov Muzejskega društva Jesenice
•	15 let Gornjesavskega muzeja Jesenice
Stran 4:
1 Jesenski izlet Muzejskega društva v Slovenske Konjice in okolico 1 15 let Muzejskega društva Jesenice
NOVA MONOGRAFIJA JESENIC
V letošnjem letu Občina Jesenice v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice izdaja barvno foto-monografijo Jesenic. Knjigo velikega formata na 150 straneh bomo izdali v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Imenovan je uredniški odbor, ki pomaga z nasveti in gradivom. Eno tretjino knjige namenjamo tekstom, dve tretjini pa fotografijam mesta Jesenic in krajev ter vasi od Potokov do Hrušice. Večino stroškov pri pripravi knjige bo pokrila Občina Jesenice, nekaj pa jih bomo zbrali s prednaročili.
Knjiga bo izšla ob koncu letošnjega leta in bo primerna za poslovna in druga darila.
S prednaročili nam boste pomagali pri izdaji pomembnega založniškega projekta. Prednaročila po 6.000 SIT sprejemamo v Gornjesavskem muzeju Jesenice na telefonsko številko 04/ 5833 500 ali tajnistvo@gornjesavskimuzej.si
Uredniški odbor
40 let ukinitve proge po Dolini
V četrtek, 21. septembra 2006, ob 17.uri ob 40-Ietnici ukinitve železniške proge Jesenice -Rateče vabimo v Liznjekovo domačijo v Kranjsko Goro na otvoritev muzejske razstave »Železniška proga po Dolini«.
PROGRAM PRIREDITEV GORNJESAVSKEGA MUZEJA JESENICE DO KONCA LETA 2006
KOSOVA GRAŠČINA:
Petek. 8. september 2006 :
Razstava INTERREG III A. Razstava je triletni mednarodni projekt, v katerem je Gornjesavski muzej Jesenice sodeloval kot partner. Sama razstava je primer industrijske dediščine inje predstavljena kot inštalacija, z elektronskimi in informacijskimi pripomočki. Razstava bo odprta do 29.9.2006. Zadnji dan razstave, 29. septembra bomo obeležili stoletnico karavanškega železnice, ki skozi 7975 metrov dolgi karavanški predor povezuje Beljak in Celovec z Jesenicami. Redni potniški promet je skozi predor stekel 01. 10. 1906.
Petek, 29. september 2006:
Ob 18. uri predstavitev knjige »Skrivnosti Bohinjskega predora« gospoda Ervina Sorča.
Četrtek. 5. oktober 2006:
Ob 18. uri otvoritev razstave »Iz zasebnih zbirk« v sodelovanju z Muzejskim društvom Jesenice. Razstava bo odprta do 24.11.2006.
Torek. 28. november 2006
Ob 18. uri bo v 1. nadstropju otvoritev prodajne razstave varovancev Varstveno delovnega centra Škrat »Terakota v pravljicah«.
Četrtek. 30. november 2006 Predstavitev skupnega projekta »Z razbeljeno iskro v očeh«, kjer predstavljamo fotografska dela Tihomirja Pinterja. Razstavo z obsežnejšim 128 listnim katalogom smo pripravili v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem Slovenj Gradec. Na Jesenicah bo na ogled do 26.1.2007.
LIZNJEKOVA DOMAČIJA:
Četrtek, 21. september 2006:
Ob 17. uri otvoritev razstave »40 let ukinitve proge po Dolini«. Razstava bo odprta do 29. oktobra 2006. Liznjekova hiša bo novembra zaprta. Četrtek, 7. december 2006:
Razstava »Iz zasebnih zbirk« v sodelovanju z Muzejskim društvom Jesenice. Razstava bo v Liz-njekovi hiši odprta do 28. januarja 2007.
STARA SAVA:
Sreda. 4. oktober 2006
Ob 15. uri bo v Kasarni posvet ob 400 letnici posvetitve cerkve Marijinega vnebovzetja.
26. novembra 1606 je ljubljanski škof Tomaž Hren posvetil cerkev, ki stajo v čast Marijinega vnebovzetja zgradila lastnika takratnih jeseniških fužin brata Julij in Oktavij Bucelleni. Cerkev je danes v sklopu spomeniško zaščitenega muzejskega kompleksa na Stari Savi. Železarna Jesenice je kot lastnik cerkve v okviru svojega Tehniškega muzeja že v šestdesetih letih začela z adaptacijo, ki pa je bila prekinjena. Tako je njena današnja podoba v nezavidljivem stanju. Za vzpodbudo in začetek reševanja trenutne situacije na Stari Savi pripravljamo 4. oktobra ob 15. uri v Kasarni enodnevni posvet s predstavitvijo referatov, ki bodo služili kot osnova za nadaljnje raziskovanje oziroma morda celo prispevek k strokovnim podlagam za bodočo obnovo.
Poletne delavnice v Gornjesavskem muzeju Jesenice
Razstava prikazuje začetek boja za železnico skozi Kranjsko in upanje prebivalstva za razvoj industrije. Vendar pa se promet po progi še zdaleč ni odvijal tako kot so pričakovali. Šele med prvo svetovno vojno je bila maksimalno izkoriščena. Služila je za oskrbo avstrijske vojske na soški fronti. Po vojni je bila namenjena samo še lokalnemu prebivalstvu in turistom. Tudi po drugi vojni so vzdrževali skromen promet. Ker je bila proga nerentabilna, so jo že leta 1964 hoteli ukiniti. Do leta 1966 je ostala, ker ni bila urejena cestna povezava. Zadnjič je peljal vlak z Jesenic v Planico 31. marca 1966. Danes po večjem delu trase, kjer je nekoč vozil vlak, lahko vozijo kolesarji.
Gornjesavski muzej Jesenice
Klub Stara Sava
V muzeju pripravljamo NOVITETO - Klub Stara Sava. V klub se bo lahko včlanil vsak, otroci in odrasli, muzej pa bo poskrbel za različne dejavnosti za člane. Za otroke smo izbrskali skrivnosti Ruardove in Kosove graščine, Liznjekove in Kajžnikove domačije, Kasarne in zgodbe iz Triglavske muzejske zbirke ter pripravili vrsto zanimivih pedagoških delavnic. Starše in seniorje pa vabimo brezplačno na naše prireditve in oglede stalnih zbirk. Prijavnice oziroma članarina, ki bo veljala za koledarsko leto 2007, bodo na voljo v mesecu decembru. Vabimo!
Med počitnicami smo v muzeju pripravili nekaj delavnic za otroke. Kot vedno smo prvo sredo v juliju izvedli delavnico - tokrat paleontološko. Obiskali so nas predšolski in šolski otroci, ki so spoznali nastanek fosilov. Nekateri otroci so bili prvič v našem muzeju, zato smo si najprej ogledali maketo mesta Jesenice in ugotovili, da je mesto v dolini. Težje je bilo ugotoviti dokaze o obstoju morja, našli smo jih v fosilih. Pripravili smo tudi demonstracijo nastanka fosila in na to smo si ogledali paleontološko zbirko, ki jo je zbral Jože Bedič. Sprva nam je bilo težko razločiti dele živali in rastlin v kamnu, kmalu pa smo postali že pravi strokovnjaki in ni nam bilo težko videti ne zob morskega psa in ne trilobitov -majhnih živali, ki so pred skoraj 600 milijoni let plavale po morju, ki je nekoč bilo na področju današnjih Karavank.
Zdaj, ko smo vedeli, kako nastanejo fosili, kaj so fosili in si jih ogledali, smo bili pripravljeni, da si naredimo vsak svoj fosil - odtis školjke v pesku in plastelinu. Nekateri otroci so se lotili še pobarvanke, starejši pa so si ogledali kratek film o fosilih. Ker smo bili že pravi mali paleontologi, je vsak lahko vzel v roke pravi fosil. Slišali pa smo tudi nekaj zanimivih zgodb o kamninah iz našega območja: zgodbo o zlatu norcev, o hlapljivem kamnu...
Če tudi tebe zanimajo zgodbe iz našega muzeja - pridi vsako prvo sredo v mesecu v muzej na Staro Savo. Vse šole in vrtce pa vabimo na naše muzejske delavnice. Info: 04 58 33 505, Barbara.
Barbara Vidic, prof. zg. in soc.
september - dr. Cene Avguštin: »Razvoj 1 jinskega slikarstva v Evropi«	i
iktober - Zdenka Torkar Tahir: »O zbira- ] Ivu«	!
lovember - Janez Bohinc: »Transibirska 1 »ca«	i
december - dr. Verena Vidrih Perko: I rileja«
tuzejski večeri bodo v Kosovi graščini (2. J topje), Titova 64 na Jesenicah, vsak tretji tv mesecu ob 18. uri. Vstop je brezplačen, i jeni!	!
ajski večer: 21. september, 2006
Dr. Cene Avguštin
RAZVOJ KRAJINSKEGA SLIKARSTVA V EVROPI
’redavanje ima namen osvetliti ojno pot slikanja krajine od antike bdobja abstraktnega slikarstva.
Slikar v starem Rimu je že obvla-lajosnovnejše zahteve oblikovanja me, vendar mu je ta služila le za «rišče neke napovedi, nekega ijanja. Srednji vek je sprva na zelo rast način, z najznajčilnejšimi inskimi elementi skušal gledalcu ločiti naravno okolje, v katerem se i zgodba odvija. Renesančnemu tju pomeni narava toliko kot antimi, le oder ali ozadje nekega rfka ali stanja.
iiorgione postane s sliko Nevihta krajinski slikar. Njegova razpolo-iko uglašena kompozicija pomeni W evropskega krajinarskega sliva. Barok v veliki meri vključuje »o v svoje pripovedne kompozici-ovsem svoboden razvoj pa doživi Brsko slikarstvo v 17. stoletju v ndiji. Krajine Turnerja, Guardija agih nakazujejo v 18. stoletju pot jšemu razvoju krajinarstva. Reali slikar oblikuje podobo krajine, Ila seje vtisnila v njegovo zavest. ° jo slika tudi po spominu, v nas-1 z impresionistom, kateremu se •a le v povsem določenem trenutke v njegovih očeh.
^sionističnemu slikarju predstav-'°doba krajine odsev njegovega feega doživljanja ali pa jo dojema 1,1 določeni zavestni ali podzavestnem situaciji. Abstraktni slikar tkanju krajine zavrača konkretne,
oprijemljive krajinske oblike in bolj uveljavlja njene barvne in svetlobne sestavine.
Muzejski večer: 16. november, 2006
Janez Bohinc
TRANSIBIRSKA
ŽELEZNICA
VOZI NAS VLAK V DALJAVE...
Kam? Po transibirski železni cesti.
Zgrajena je bila med leti 1891 in 1916. Je mreža železnic, ki povezuje evropski del Rusije s pokrajinami daljnega vzhoda. Dolžina železnice je 9288 km. Prečka osem časovnih pasov inje tako najdaljša železnica na svetu.
Glavna smer nas bo peljala skozi Jekaterinburg, Irkutsk in Vladivostok. Zgrešili pa ne bomo tudi Bajkalskega jezera.
Ob dvournem filmu bomo doživljali preteklost in sedanjost te prostrane države.
Potopisno predavanje bo v mesecu novembru 2006.
Muzejski večer: 21. december, 2006 Verena Vidrih Perko AKVILEJA
Na prostoru današnje Aquileie je stalo v antiki veliko in bogato mesto z istim imenom. Slovensko ime za moderno mestece je Oglej, medtem ko za antično naselbino uporabljamo stari latinski naziv.
Rimljani so ustanovili Akvilejo kot latinsko kolonijo leta 181 pred Kr. ob kanalu reke Nadiže. Bila je glavna vojaška in trgovska postojanka s tremi vojaškimi legijami, s katerimi so Rimljani okupirali prostor do Save in Donave, ki je bila meja rimskega imperija.
Akvileja je imela poleg obzidja in velikih upravnih zgradb tudi amfiteater in cirkus za dirke s konjskimi vpregami. Med najbolj znamenitimi je obsežno pristanišče z dolgimi skladišči ob prečnih ulicah, ki vodijo na forum. Pristanišče je bilo grajeno za pristajanje velikih pomorskih ladij,
ki so vozile blago iz maloazijskih, bliž-njevzhodnih in afriških dežel. Iz Akvileje so blago vozili težki vozovi prek alpskih prelazov daleč na sever in vzhod. Med tovori je bilo mnogo živeža za oskrbo rimskih vojske, a tudi luksuznih predmetov za civilno prebivalstvo. Iz Norika so v Akvilejo uvažali predvsem železo, kajti mesto je bilo industrijski center za predelavo kovin, med drugim tudi za znamenito noriško jeklo.
Mesto je imelo velika grobišča ob cestah, ki so vodile iz mesta. Arheološki muzej slovi po bogatih zbirkah nakita, orožja, opreme, posodja in nagrobnikov.
Mesto je znamenito po cerkvi z mozaiki iz zgodnejga 4. stol. po Kr., saj je namreč še rimskodobna Akvileja postala center krščanstva, od koder se je le-to širilo tudi v naše kraje. Tako je npr. patrocinij kranjske cerkve akvilejski mučenec sv. Kancijan.
Od vseh zgradb se je do danes ohranilo le še bore malo, kajti mesto so porušili Huni sredi 5. stol., dokončno pa so se odselili prebivalci ob prihodu Langobardov v Furlanijo in Slovanov v naše kraje ob koncu 6. stol. V kasnejši dobi je mesto kot sedež oglejskega patriarhata velikega pomena za slovenske kraje.
PIKNIK članov Muzejskega društva Jesenice, ki je v spomladanskem času zaradi slabega vremena odpadel, bo v soboto dne, 23. septembra 2006, s pričetkom ob 10. uri v kamnolomu v Podme-žakli.
Za hrano in pijačo poskrbi vsak udeleženec sam!
15 let GORNJESAVSKEGA MUZEJA JESENICE
3. julija 1951 je bil ustanovljen Tehniški muzej Jesenice, kot enota Tehniškega muzeja Slovenije.
21. novembra 1991 pa je bil na občinski skupščini sprejet odlok o ustanovitvi Gornjesavskega muzeja, za v. d. direktorja pa imenovan Andrej Pikon.
Ob okrogli obletnici čestitamo!
MDJ
JESENSKI IZLET MUZEJSKEGA DRUŠTVA V SLOVENSKE KONJICE IN OKOLICO
Zdravko Kovačič
Izletni dan: 7. OKTOBER 2006 Za začetek svojevrstna zanimivost: Želje nekaterih izletnikov so si bile tako nasprotujoče, da je med dvema možnostma obveljala tretja...
Zato nas bo pot peljala po Tuhinjski dolini mimo Vranskega, kjer bomo medse sprejeli kralja, ki se s tem blagorodnim nazivom ponaša zgolj zaradi imena. Kot poznavalec in vodič nas bo popeljal v preteklost žovneškega gospostva.
Nekoč eden največjih gradov na Slovenskem se imenuje po žovneških gospodih, poznejših Celjskih grofih, in je bil prvič omenjen leta 1278. Osnovna grajska stavba je obsegala pravokoten vhodni stolp z dvižnim mostom, obrambni stolp in dva okrogla vogalna stolpa, v trinadstropnem palaciju pa manjše dvorišče. V prvih letih
19.	stol. so si lastniki zgradil dvorec na primernejšem kraju, grad pa prepustili zobu časa... Pri ogledu se bo treba povzpeti malo navkreber in za dobre pol urice vzeti s seboj tudi noge. V neposredni bližini je prijeten gostinski lokal, kjer je poskrbljeno za podporo in olajšanje...
Slovenske Konjice so mesto cvetja in vina, premorejo pa tudi vse ostalo, da človek ne more ostati ravnodušen. Naj iz pestre in bogate ponudbe navedem le nekaj zanimivosti, ki nam jih priporočajo prijazni turistični delavci: srednjeveško mestno jedro, galerija Riemer, dvorec Trebnik, etnografski muzej Mlače, čebelarstvo Žvikart, Žička kartuzija z zeliščno lekarno...že to je več kot dovolj za celodnevno pašo. Imajo pa tudi najstarejše slovensko gostišče (1467), Stari grad, gasilki muzej, park barona De Vaya, konjiški ozkotirni vlak...
Žička kartuzija je nastala v letih 1155 -1165, njena ustanovitelja pa sta bila štajerski mejni grof Otokar III in njegov sin Otokar IV iz rodbine Traungaucev. Sprva so samostan naselili menihi Velike francoske kartuzije, kar je vplivalo na arhitekturo in organizacijo naselbine. Po francoskem vzoru sta bila zgrajena dva samostana: zgornji, kjer so menihi živeli po strogih redovnih pravilih, in spodnji (Špitalič), kjer so prebivali bratje laiki, ki so se ukvarjali z ekonomijo, kar je omogočalo obstoj ter preživetje glavne kartuzije. Leta
1782 je cesar Jožef II z dekretom ukinil samostan, ki se je v naslednjih desetletjih razvalil. Najmogočnejša med preostalimi razvalinami je redovna cerkev sv. Janeza Krstnika, delno ohranjeni ali izkopani samostanski deli pa so še: Otokarjeva kapela, refektorij, kleti, kuhinja, nadstropni trakt, križni hodnik in pokopališka kapela...
Odhod avtobusa bo v soboto (07. 10. 2006) z izhodiščne postaje (verjetno Hrušica - Kopitar) ob pol sedmih zjutraj. Predvideni stroški z vstopninami naj ne bi presegli 4500 sit. Morebitne degustacije napitkov in namazov v kartuzijski zeliščni lekarni in ognjiščne potice v muzeju Mlače so pogojene s prednaročilom. Izlet bomo sklenili z večerjo na turistični kmetiji, kjer prav tako velja načelo vnaprejšnje najave lačnih in žejnih.
Za konec pa še to obvestilo: Nekateri so se na izlet prijavili že pred uradno objavo v našem časopisu. Zato pohitite, kajti na voljo je le še 31 sedežev (in prtljažnik).
Kontaktni osebi: Rebolj Darka, tel. 5831553 ali 5863188 in Kovačič Zdravko, tel. 5841341.
15 let Muzejskega društva Jesenice
Okrogle obletnice so priložnost, da pregledamo in ocenimo svoje delo in si morda zastavimo nove cilje. Kakih 35 članov se nas je zato zbralo na slavnostni seji 16. marca 2006. Prisluhnili smo kvartetu trobil jeseniške glasbene šole, ki ga vodi Zvonko Mornar, nato pa je predsednik MDJ Dušan Prešeren posredoval poročilo o 15-letnem delu društva. Težko bi bilo izpostaviti, kaj je bilo v tem času najbolj pomembno. Še najdlje bodo ostale tiskane publikacije. Teh člani muzejskega društva, ki se bolj ljubiteljsko ukvaijamo s krajevno zgodovino, umetnostjo in etnologijo, brez strokovnih delavcev Gornjesavskega muzeja gotovo ne bi mogli izdajati. To je Muzejski časopis (57 številk), ki dvakrat letno prinaša zapise o delu muzeja in društva, in Jeseniški zbornik (prej Jeklo in ljudje), v katerem je zapisana krajevna preteklost in sedanjost: zgodovinski dogodki, arheologija, tehniška dediščina, botanika, literatura in imenoslovje, razvoj organizacij in ustanov. Urednik zadnjih petih knjig je ustanovitelj in dolgoletni podpredsednik MDJ Tone Konobelj, ki je bil več kot osem let spiritus agens vsega delovanja, organizator muzejskih večerov in ekskurzij. V zahvalo za to delo mu je predsednik podelil častno priznanje. Pohvalimo se lahko tudi s slikanico "Od fužin do železarne" (besedilo Aleksander Rjazancev, slike Jaka Torkar) in koledar Pozdrav z Jesenic.
Predsednik MDJ Dušan Prešeren je prisotne spomnil, kako smo uresničevali še druge cilje, zapisane v statutu društva, kije bi sprejet 14. marca 1991. Na muzejskih večerih so nam zgodovino domačega kraja, rudarjenje, železarstvo, tehniško dediščino prikazali domači strokovnjaki Nataša Kokošinek, Irena Lačen Benedičič, Zdravko Kovačič, pa tudi z odmevnimi razstavami, npr: Tone Konobelj, Borut
Razinger. S področja umetnostne zgodovine ne smemo pozabiti na predavatelja dr. Ferda Šerbelja - njegova je namreč predstavitev beneškega slikarja Grassija, in dr. Ceneta Avguština, kije z razstavo, s katalogom in s predavanji predstavil jeseniškega slikarja, kiparja in grafika Jaka Torkarja. Poučno je bilo predavanje mag. Tadeja Brateta o železarski dediščini kot turistični ponudbi, predavanja o botaniki Karavank dr. Nade_ Praprotnik, o imenoslovju (dr. Dušan Čop, Branko Čušin) in rodoslovju, skratka, skoraj ga ni področja, ki ga ne bi predstavili s predavanjem ali z razstavo. Zanimiva so tudi potopisna predavanja.
Predavalo nam je 18 doktorjev znanosti in okoli 60 magistrov, profesorjev in inženirjev.
Spomladi in jeseni društvo organizira zelo zanimive ekskurzije, na katerih spoznavamo slovensko kulturno dediščino. Bilo jih je 33. Dr. Ferdinand Šer-belj nas je vodil v Padovo, v Čedad in Oglej, dr. Cene Avguštin in prof. Andrej Valič na Koroško, naMagda-lensko goro in Krnski grad, ogledali smo si Rezijo in področje soške fronte, dr. Timotej Knific nas je vodil po Bledu. Verjetno so bile zadnjih nekaj let ekskurzije strokovno bogate tudi zato, ker je organizator Zdravko Kovačič za vodenje naprosil strokovnjaka dr. Marka Terseglava, etno - muzikologa na Univerzi v Ljubljani (Porabje, tržaški Kras, Bela krajina, Slovenske gorice, Dolenjska), in prof. Draga Svoljšaka (Vipavska dolina, Posočje), oba doma iz naše doline.
Društvo ima okrog 180 bolj ali manj aktivnih članov. Veseli in tudi malo ponosni smo, da lahko večina naših aktivnosti poteka v Kosovi graščini. Morda iz tega lahko sklepamo, da je naša dejavnost zanimiva in pomembna tudi v občinskem merilu.
Iz predsednikovega poročila povzela Majda Malenšek
Ustanovitelj: MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE; Izdajata: MDJ in GORNJESAVSKI MUZEJ JESENICE: Urednica: MAJDA MALENŠEK; Postavitev in oblikovanje: GORDANA GRANAT1R. TIC JESENICE - RAGOR: Naklada: 300 izvodov; Za člane MDJ je časopis brezplačen; Tisk: GMJ