št. 17 Kista wmm ([Mti ctneifctuli itita)
v Trstih v snete, 20, Januarja 1926,
Posamezna številka 20 stot.
Letnik u
Ust izliAfa vsak dan zjutraj rmzca ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec 3 mesec« L 19.50, pol l«ta L T*, celo leto L ' v it?, v	telit V
t 6-50 ve5. Poeajokezne itevilke: Ji stot — c	j: « mm	* "
* lirokoctl 1 kolone (72mm)v'z trgovske in > jut) i1** 50 rtoL, osim Ulice, zdbvaie, poslana, i »p a L 1.20, c	mh zavodov L 3.
MjJi ogUoi: 2G| i, za bwed*,Jte?muj L 3.
—	* "_ _L_
fcPINOST
Uredniltro in upravništvo: Trst (3), ulica S. Fr&ncesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljaj izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa uprarniitvu. Rokopisi so ne vračajo. Nefrankiran* pisma se ne sprejemajo. Last, založba in tisk Tiskarne -EdlnosU. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Poduredništvo ▼ Gorici: ulica Glosuž Carducci štev. 7, I. nadstr.
Mi In drž*vft
Culi smo zagotovila z mirovne konference v Parizu in iz parlamenta v Rimu; čitali smo pozneje ista zagotovila na raznih proglasih, naslovljenih na naše ljudstvo; čitali smo slednjič tudi v italijanskem tisku, da se razmerje drugorodnih manjšin uredi v duhu nacijonalne pravičnosti in svobodoljubna, toda le pod pogojem, če bomo z vsem svojim vedenjem dokazovali, da hočemo biti lojalni državljani, da hočemo spoštovati državne zagone in lojalno vršiti svoje dolžnosti napram državi.
Žal pa, da je pretežni del italijanskega tiska kmalu — pozabil na te svoje izjave, da je začel ubirati drugačne strune, tako da moramo danes poslušati kaj različno muziko, čeprav je takoj od začetka do danes vse naše vedenje do pičice točno odgovarjalo onemu stavljenemu nam pogoju. Z besedo od kompetentne strani zastopnikov našega ljudstva ob vsaki podani priliki in z dejanji 'jd strani našega ljudstva dokazujemo od začetka do danes, da je naša beseda iskrena, da je v naši narodni manjšini resnična volja za točno vršenje državljanskih dolžnosti. Iskreni smo brez zahrbtnih misli, ker neiskrenost in zvijača sta nedostojna poštenega naroda, ki se zaveda svoje vrednosti in pravičnosti svojih zahtev.
In radi te naše iskrenosti moremo tudi odkrito povedati, kaj si mi mislimo pod pojmom: lojalnost. Lojalen v pravem smislu besede je tisti, ki se! napram državi ponaša tako kakor sej naša manjšina v vseh svojih dejanjih j in vseh pojavih svojega življenja. Kdo je še čul našega človeka, da bi hujskal proti državi?! .Te-li bil kak naš človek obsojen radi rovarjenja proti državi?! koliko naših ljudi sedi v ječah, ki bi iim bila veljavno dokazana nelojalnost; proti državi? Gospoda pri italijan-j slu m ti.sku naj nam odgovorijo na ta vprašanja po duši in vesti! Z oziromi na dejstvo pa, da so bili tudi slučaji, da je imel kak naš človek neprilike, kii j-o prišle celo pred sodnijo, ugotavlja-1 mo slovesno, da razne ovadbe in podtikanja iz motnih virov niso dokaz! Će to, kar ugotavljamo z vso pravico, izpolnjuje pojem lojalnosti, potem smo mi lojalni v polnem smislu besede.
Lojalni smo že po zapovedi svojega čustva in poštenja. Lojalni pa smo tudi po zapovedi zdrave pameti, rekli bi iz praktičnega razloga. Tudi zdrava pamet nam veleva, da bodimo lojalni, da razumno upoštevamo svoj položaj kakor so nam ga prisodili veliki zgodovinski dogodki. V okviru te države nam je usojeno življenje. S tem pa je naši narodni manjšini tudi podana nesporna pravica, da se v tem okviru za svoje državljanske in narodne pravice. Za pravico, da se bo mogla v tej državi svojstveno izživljati: kulturno, gospodarsko in socijalno.
Nobeno policijsko oko ne more najti ničesar konkretnega, kar bi moglo do-kazju našo nelojalnost napram državi. Kajti, to kar se le podtika, ne podaja — ponavljamo — ne podaja nobenega do?iaz<* za nasprotno. Naša narodna manjšina zadostuje torej v polni meri vsemu, kar razumen in pravičen človek vidi v pojmu lojalnosti.
Kaj se zahteva, kaj se more opravičeno še zahtevati od nas ? Ne po nobe nem božjem, ne pisanem zakonu se nc moro zahtevati od nas, naj zatajimc fcvojo narodno bitnost. Ne more zahtevati, naj omadežujemo svojo ^pošteno in častno prošlost! Nikdo ne 'more zahtevati od nas, naj se odrečemo svoje svete pravice do lastnega narodnega in kulturnega življenja, da se izneverimo dedščini, izročeni nam od očetov!
Će bi se izneverili sami sebi — ali bi bilo to lojalnost? Ne — lopovstvo bi bilo, a tega ne more nikdo pričakovati aii zahtevati od poštenega naroda. Razen tega bi nam pa tudi nobeden razsoden človek ne verjel v iskrenost take «loialnosti». Naša lojalnost napram državi, ki ji pripadamo, je — to moramo ponavljati zopet in zopet — poštena in narekovana od zdrave pameti. Poštena je ravno zato, ker je neločljivo spojena z našo lojalnostjo in zvestobo do svojega naroda. Lojalni hočemo biti napram državi in svojemu .narodu! Će ne bi bili zvesti svojemu ljudstvu, bi bila naša lojalnost do države kaj dvomljive vrednosti. Zavratne «lojalnosti» si ne more želeti nobena dostojanstvena država, ker si mora misliti, da je lojalnost — hinavska.
Obljubljali so nam slovesno, da bo država, če bomo mi lojalni napram nji, tudi ona lojalna napram naši narodni manjšini. Mi smo — in nikdo ne more drugače — te obljube razumeli tako, da se bodo spoštovala čustva našega ljudstva, njegove tradicije, njegova kultura, njegova šola, njegove jezike.v-ne pravice v vseh javnih uradih in da se mu ne bo odrekala pravica do svobodnega kulturnega in socijalnega snovanja, z ono besedo: do vseh poštenih
in dopuščenih pojavov narodnega življenja.
Nič drugega ne zahteva naša narodna manjšina, nego lojalnost za lojalnost, zvestobo za zvestobo! Taka je sinteza naše lojalnosti. Z vedrim čelom se moremo ponašati z njo pred svetom. Gori označene pravice bomo zahtevali tudi nadalje neomajno. Tako je naše ljudstvo v resnici, tako ostane tudi v bodoče, odkrito in pošteno, ter pravi z besedami Husa na koncilu v Kostanci: Tako sem — ne morem drugače!_
SeM program
poslanske zbornice in senata
RIM, 19. Po nedeljskem govoru, ki ga je imel Mussolini v zbornici in v katerem ie določil pogoje za povratek aven-tinceV v zbornico, se je obrnila vsa pozornost na zadržanje popolarov in de-mosocijalcev. Poslednje vesti zatrjujejo, da sta on. Gronchi in on. Longinotti izstopila iz vodstva popolarske parlamentarne skupine.
Na četrtkovi seji bo zbornica raz-pravljtla o locamskem paktu. Kot govorniki so določeni on. Zimolo, Gentile, Gor ini in Cavazzoni. Že danes napovedujejo, da razprava ne bo dolga in da bo locarnski pakt ratilicirtn že na četrtkovi seji.
V tem slučaju bo zbornica odgođena za. nekaj dni in se bo sestala šele prihodnjo sredo, da bo proučila zakonski načrt o reorganizaciji vojske.
Senat
bo v soboto komemoriral kraljico Margherito
RIM, 19. Senat je sklican za soboto, 23. t. m. Proslavil bo pokojno kraljico-mater. Seja bo zelo kratka. Kot govornika bosta nastopila predsednik senata in najbrž minister on. Federzoni. Prihodnji pondeljek bo senat pričel razpravljati o nekaterih zakonskih načrtih. Med temi je najvažnejši oni, ki se tiče spopolnitve zakonskih ukrepov proti političnim izseljencem.
Polet na severni teta]
Sodelovanje italijanskih in norveških letalcev
RIM, 19, Tu se vršijo velike priprave za polet italijanskega zrakoplova «N. 1» na severni tečaj, da se preišče severna cona med Spitzbergi in Aljasko. Kakor se doznava, bo poveljnik zrakoplova polkovnik Nobile, ki je sam zamislil tehnični ustroj tega zrakoplova. Te dni je polkovnik Nobile odpotoval v Oslo, kjer se bo sestal z znanim severnim raziskovalcem Roaldom A-mundsenom, da določita potrebne podrobnosti za polet na severni tečaj.
Posadka zrakoplova bo sestavljena deloma iz Italijanov in deloma iz Norvežanov. — Polet se bo pričel, kakor računajo, 21. aprila. Polkovnik Nobile namerava zračno črto Rim-Oslo prele-teti v samo enem poletu. Amundsen in njegovi tovariši se bodo vkrcali v zrakoplov šele v Oslu.
AnMo-ltallJanska posojanja
Anglija zahteva od Italije letni obrok v zneska 11 milijonov šterlingov
LONDON, 19. «Sunday Cronicle» piše, da bo Italija plačevala Angliji letno 11 milijonov šterlingov (13,508.000.000 lir), ako bo morala Anglija plačevati ' Zedinjenim državam ves letni obrok, ki bi ga dobivala od zaveznikov in Nemčije. Italija pa je pripravljena plačevati komaj polovico te svote. Poleg tega zahteva povrnitev 22 milijonov zlatih šterlingov, ki jih je naložila v Angleški banki kot jamstvo za posojilo.
Proračun ministrstva za finance
sprejet v beograjskem fin. odboru
BEOGRAD, 19. (Izv.) Člani večine finančnega odbora so sinoči do 1 po polnoči in danes ves dan razpravljali z namestnikom finančnega ministra Uzu-novićem ter črtali razne postavke v proračunu za finančno ministrstvo. Po teh razgovorih se je ob 6. uri sestala seja finančnega odbora, na kateri je Uzunović v svojem ekspozćju povdar-jal, da so letos izdatki finančnega ministrstva za 40 milijonov manjši kakor v lanskem proračunu. Nato je poročevalec večine Stepanović prečital dolgo vrsto edukcij, ki se napravijo v finančnem ministrstvu. K debati o proračunu so govorili davidovićevec Kumanudi, ki je kritiziral razne postavke proračuna finančnega ministrstva, nato samostojni demokrat Demetrović ter poslanec SLS Pušenjak. Po kratki repli-kaciji Uzunovića je bil proračun finančnega ministrstva v pozni noči sprejet.
Na svoji jutrišnji seji bo finančni odbor narodne skupščine razpravljal o proračunu za vojsko in mornarico.
Splošno mrtvilo v beograjskem političnem življenja
BEOGRAD, 19. (Izv.) Razen seje finančnega odbora ni bilo danes v Beo- i gradu nobenega važnejšega političnega 1
dogodka. Minister za zunanje stvari Ninčić je bil popoldne sprejet v avdi-jenci na dvoru. Pred avdijenco je Ninčić sprejel italijanskega poslanika generala Bodrero, romunskega poslanika Emandija ter bolgarskega opravnika poslov.	/
« Novosti* zaplenjene
BEOGRAD, 19. (Izv.) Danes so bile zaplenjene zemljeradniSke «Novosti». Način te zaplembe je vzbudil splošno pozornost. Veliko število orožnikov in policijskih agentov je namreč obkolilo poslopje, v katerem se nahaja tiskarna lista, tako da je bila zaplenjena vsa ,naklada lista.
«Novosti» so bile zaplenjene radi poročila, da je bilo v Beogradu prijetih več komunistov, med,temi tudi komunistični prvak Košta Wovakovic.
izjave kralja Aleksandra
o gospodarskem položaja Jugoslavije
VVASHINGTON, 19. Listi priobčujejo razgovor poročevalca »United Presse» z jugoslovenskim kraljem Aleksandrom o gospodarskih in finančnih razmerah v Jugoslaviji.
Kralj Aleksander je predvsem omenil težave, ki jih imata narod in država pri povojni gospodarski obnovi. Nagla-sil je težko finančno breme ljudstva, ki znaša 35 odstotkov vseh dohodkov, ugotovil je napredek države na finančnem polju in izjavil, da ima inozemstvo veliko zaupanje v jugoslovensko državo.
Glede vojnih dolgov je izrazil upanje, da se bodo v najkrajšem fcasu uredili. Jugoslovenski narod se zaveda velike podpore zaveznikov v svojem boju s sovražniki, ki mu je bil vsiljen, ki pa mu je končno prinesel uresničenje njegovih nacijonalnih idealov.
Kraljeve izjave so napravile na ameriško politično in finančno javnost zelo povoljen vtis, ker naglašajo miroljubno, politiko do sosednih držav. Listi ko-| mentirajo kraljev razgovor ugodno in ga spravljajo v zvezo s prihodom jugo-slovenske finančne delegacije v Ameriko.	_
Stojadlnović v Ameriki
WASHINGTON, 19. V četrtek zvečer je imel finančni minister dr. Stojadi-| novic daljšo konferenco z jugoslovenskim poslanikom Tresićem-Pavičičem, profesorjem Pupinorn, dr. Gjuričem in konzulom Karovićem. Dr. Stojadino-vića sta posetila tudi tukajšnji grški jioslanik Simpolus ter šef grške delegacije za ureditev dolgov, bivši finančni minister Kofinas. V petek je prišel dr. Stojadinovič prvič v stik s službenimi ameriškimi krogi.
ltalljansko-jusoslovenska konferenca
za areditev ribolova na Jadrana
BEOGRAD, 19. (Izv.) V četrtek, dne 21. t. m., bo nadaljevala italijansko-jugoslovenska paritetična komisija za ureditev ribolova v smislu brionske konvencije svoje delo. Konferenca bo zasedala v hotelu Regina v Opatiji. Na dnevnem redu razprav je pravilnik za ustanovitev stalnega razsodišča, ki bo imelo nalogo poravnavati vse spore, ki bi utegnili nastati **adi neizvrševanja oziroma nerazumevanja določb, ki jih vsebuje Brionska konvencija.
Konferenca Hale antante
in vpraSanje madžarske afere
BEOGRAD, 19. (Izv.) Sestanek Male antante se bo po definitivnem sklepu zunanjih ministrov Cehoslovaške, Romunije in Jugoslavije vršil v dneh med 16. in 20. februarja na Bledu. Delovni program konference ni še bil določen, vendar se zatrjuje, da bodo ob tej priliki zunanji ministri držav Male antante predvsem razpravljali o Madžarski.
V tukajšnjih vladnih krogih se zaenkrat ne smatra, da bi bila madžarska vlada zapletena v falsifikatorsko afero, in prevladuje tu prepričanje, da je treba vsekakor počakati na izid tozadevne preiskave.
Falsifikatorsko afera pred madžarskim parlamentom
Škof Zadravec ne bo zaprt
BUDIMPEŠTA, 19. Senat kazenskega sodišča je v nasprotju z rekurzom državnega pravdništva potrdil odloči-j tev preiskovalnega sodnika glede izpu-( stitve vojaškega škofa Zadravca z utemeljitvijo, da škof ni zagrešil kaznivega dejanja in da ne obstoji noben sum bega.
Demokratski blok je na svoji včerajšnji konferenci sklenil, da bo na današnji seji Narodne skupščine stavil predlog, naj se sestavi parlamentarna preiskovalna komisija, ki bo proučila politično ozadje ponarejevanja francoskih frankov.
Preiskava oblasti hoče dognati, ali so falsifikatorji storili svoj-zločin iz pa-j triiotskih ali iz koristolovskih vzrokov.'
Sedaj je že ugotovljeno, da je več oseb, ki so v preiskavi, živelo zelo potratno. .Eden obdolžencev je kupil stavbišče za 150 milijonov, čeprav se je še pred kratkim boril z materijalnimi težavami. Drugi pa si je kupil pohištvo za 85 milijonov. _
Težavno reševanje nemške krize
Borba za listnico notranjega ministrstva
BERLIN, 19. Pri pogajanjih za sestavo vlade so se pokazale nove težave. Gre zopet za zasedbo notranjega ministrstva po demokratu dr. Kochu. Kakor izve «Lokal Anzeiger», je poslanec ljudske stranke Hepp, ki je določen za prehranjevalnega ministra, izjavil doktorju Luthru, da ne more prevzeti svojega mesta v kabinetu, v katerem je dr. Koch notranji minister. Tudi bavarska ljudska stranka je izjavila svoje pomisleke proti dr. Kochu kot notranjemu ministru. Dr. Luther je nocoj nadaljeval svojo razgovore z voditelji strank.
Iz tega stališča enega dela katoliškega centruma in bavarske ljudske stranke se vidi, kako malo iskrenosti napram politiki «locarnskega duha» vlada še vedno med desnim krilom nem-jških «srednjih» strank. Trenotno je v Nemčiji najvažnejša zasedba notranjega ministrstva. Če bi vodil to ministrstvo preiskušeni demokrat dr. Koch, bi to bilo najboljšo jamstvo, da so se vsaj začasno zaprla nemškim nacijo-nalcem vrata k državni upravi in da Nemčija stopa tudi v notranji politiki po poti demokracije. Zato je razumljivo, da ne morejo demokrati prepustiti tega portfelja kaki nezamerljivi osebi, ki bi si odtujila socijalno demokracijo in vse nemško delavstvo ter se približala desni opoziciji.
Protest nsmikc v^de
proti medzavezniškl posadki v Porenju
LONDON, 19. Diplomatski poročevalec «Daily Telegrapha» izve:
Nemški poslanik je pretekli teden v imenu dr. Stresemanna izročil državnemu podtajniku angleškega zunanjega urada važno obvestilo. Istočasno se je izvršila demarša tudi v Parizu in ^Bruslju. Doktor Stresernann je proti sklepu veleposlaniške konference, naj bi celokupna posadka zaveznikov v drugi in tretji coni zasedenega poren-skega ozemlja znašala 75 tisoč mož, in sicer 60 tisoč Francozov, 8 tisoč Angležev in 7 tisoč Belgijcev, odločno protestiral, ker nasprotuje ta sklep čl. 429 versailleske mirovne pogodbe in se ne more spraviti v sklad z locarnskim paktom.
Kakor javlja poročevalec «Daily Te-legrapha», se je nemški ^poslanik informiral o pravilni reprodukciji sklopa. Nemški poslanik je obrazložil nesrečne posledice takega sklepa za notranjo situacijo Nemčije in za mednarodni položaj. Poročevalec pravi, da se opaža v Berlinu veliko nezadovoljstvo radi odgovora zaveznikov, ugotavlja pa, da ni bil kršen člen 429. versaillesLe pogodbe. _
Stresemannove izjave
o Dawesovem načrta in o locarnskih dogovorih
BERLIN, 19. Dr. Stresernann je na nekem zborovanju, ki se je vršilo; včeraj v Monakovem podal sliko razvoja zadnjih dogodkov v Nemčiji.
Očrtal je v začetku svojega govora Bismarckovo politiko, o kateri je rekel, da je bila to politika vzdržnosti in prave uvidevnosti. Zagovarjal je nato svoje lastno postopanje in izjavil, da je njegova politika v skladu z Bismarcko: vo. Če bi ne bili sprejeli Davvesovega načrta — ie rekel Stresernann — bi se nemška valuta ne bila mogla vzdržati. Investicije tujih kapitalov v Nemčiji so ob sedanjem pomanjkanju prihranje-i nega kapitala potrebne ter ustvarjajo ' poleg tega skupnost interesov, ki zna koristiti nemški politiki.
Dawesov načrt, pa tudi locarnski dogovori ne predstavljajo take rešitve, ki bi lahko obveljala za vse večne čase, pač pa so to važne postaje na poti, ki vodi k miru, v katerem bo nemški narod lahko pravtako napredoval, kot drugi narodi. Pesimizem, ki ne vidi prav nobenega izhoda iz sedanjega položaja, je neupravičen; dokazujejo to dogodki zadnjih let. Tak pesimizem ne more koristiti, lahko pa prizadene Nemčiji veliko škode v inozemstvu. Sedaj še ni mogoče prerokovati, če bodo locarnski dogovori koristili odnošajem med Nemčijo in drugimi državami v taki meri, kot mnogi upajo. Vsekakor pa je nesmiselno, če hoče kdo izreči že danes končno vel javno sodbo o pomembnosti in posledicah teh dogovorov, ko še niso vstopili v veljavo, marveč bodo zadobili pravno moč šele z vstopom Nemčije v Društvo narodov.
H koncu je še izjavil, da se bo Nemčija vsekdar zavzemala za nemške narodne manjšine v Evropi, in smatra to kot eno svojih prvih dolžnosti.
Med Stresemannovim govorom je policija, radi ostrih medklice v, aretirala
bivšega Hitlerjevega propagandnega načelnika, Maya.
Krasin v Pariza
PARIZ, 19. Včeraj je dospel iz Moskve Krasin. Ustavil se bo nekaj časa v Parizu in odpotoval nato v London na svoje novo mesto.
Deievje v Maroku
ovira vojaške operacije
PARIZ, 19. Reakcijo s strani Abd El Krimovih čet ovira veliko deževje. Radi tega e bodo mogle sedanje operacije rifanske vojske zadobiti značaj veliko ofenzive, kot se je to zgodilo v prejšnji pomladi. Listi pišejo, da se Abd El Krimu, kljub veliki agitaciji, ni posrečilo zbrati mnogo moštva in da radi tega ne predstavlja njegova akcija nobene resne nevarnosti. Dosegel je do sedaj samo malenkostno uspehe.
Strašen uragan na KanarsRiri otokih
MADRID, 19. Iz Kanarskih otokov prihaja vest, da je preteklo noč strašen uragan razsajal po celi pokrajini. Uničil je nasade, razdejal mostove, ceste iu železniške proge. Po vaseh je porušil mnogo hiš ter sploh povzročil ogromno škodo.
Hudourniki so pokopališča popolnoma razorali in voda je odnesla mnogo trupel.
Na stotine družin je brez strehe.
Dve strašni nesreči v AmerIKl
Dva vlaka trčila - Voz cestne železnico padel v reko
PARIZ, 19. Iz New Yorka je došla brzojavna vest, da sta se radi 'gosto megle dva vlaka trčila. Sunek je bil tako močan, da je več ljudi zletelo iz vlaka. Ranjenih je sto oseb. Eden izmed ranjencev jo kmalu zatem izdihnil, kakih 50 se pa nahaja v obupnem položaju.
PITTSBURG, 19. Voz cestne železnico je včeraj na nekem cestnem ovinku skočil s tira, prebil zid na mostu in padel nato v reko Ohio, ki teče kakih 15 metrov pod mostom. Izvlekli so vode 13 mrtvih in 24 ranjenih; pogrešajo še 3 osebe.
Grozna eksplozija v Berlinu
BERLIN, 19. Davi ob 6. se jo dogodita v štirinadstropni hiši velika eksplozija, čije vzrok še ni pojasnjen. Kakor so zdi, gre za eksplozijo plina. Del poslopja se je zrušil in pokopal stanovalce z vsem pohištvom pod ruševinami. Dosedaj je bilo pripeljanih v bolnico približno 40 oseb, ki so deloma težko, deloma lahko ranjene. Polleten otrok se pogreša. V poslopju so stanovali večinoma siromašni ljudje, ki so se preživljali z oddajanjem sob. Pri eksploziji se je vžgal v trgovini s svilo sod bencina, ki je eksplodiral. Na vseh hišah ceste, kjer leži to poslopje, so bile razbite vse šipe ter odtrgani okvirji oken. Avtomobil, ki je bil v treriotku eksplozije na cesti, se je prevrnil ter je .popolnoma uničen.
BERLIN, 19. Eksplozijska katastrofa 5e, kakor je dosedaj ugotovljeno, zahtevala 10 človeških žrtev. Med ruševinami so našli tudi pasanta, ki ga je ubilo kamenje podirajoče se hiše. V bolnico v Mosbitu so odpeljali 33 oseb, večjo število oseb, med »njimi trije majhni otroci, se pogrešajo.
Politične vesti
POGAJANJA ZA UREDBO DOLGOV ITALIJE NAPRAM ANGLIJI
Poročila iz Londona v italijanskih listih naglašajo, da si načelnik prizadeva, da bi se pogajanja čim prej zaključila, priznavajo pa, da je treba odstraniti še mnoge zapreke. Z veliko i napetostjo se pričakujejo sklepi napo-| vedanega angleškega ministrskega ' sveta. Dostavljajo še, da se razgovori vršijo v zelo ugodnem tonu. Sklepa pogajanj pa ni pričakovati pred prihodnjim tednom.
Pogajanja so dvojnega značaja; tehničnega in političnega. Italijanska delegacija zastopa stališče, da je plačilna možnost Italije manjša, nego je ona Francije. Začasni dogovor Anglije s to poslednjo se je sklenil iz političnih ozirov kot posledica locarnskih dogovorov. Zato se zahteva od italijansko strani, naj se tudi glede Italije uveljavijo ti oziri, ker je tudi ona skupno z Anglijo garantinja rečeaih dogovorov ter bi Italija želela sodelovati, z Anglijo na Sredozemskem morju. Angleški listi računajo, da se prva ponudba Italije za plačevanje dolga Angliji utegne gibati med dvemi in tremi milijoni šterlingov na leto. Ni pa misliti, da bi Anglija sprejela to ponudbo, ker se je poročilo iz Londona iz zadnjih dni glasilo, da Anglija zahteva okroglo 9 milijonov šterlingov na leto. Seveda je pričakovati, da Anglija odneha od take velike zahteve, ki bi prehudo obremenjala
« EDINOST*
V Trsta, uue 20. januarja
Italijo ter da pride do sporazuma tudi glede višine anuitet. Agenzia Štefani porota, da se od angleške strani računa Jves dolg Italije Angliji na 583 milijonov
šterlingov, dočim znaša dolg Anglije Ameriki 2148 milijonov dolarjev. Potemtakem bi bil dolg Italije Angliji za trideset odstotkov večji, nego Ameriki
DNEVNE VESTI
„Hccolo" e nuiem jubileju
Tukajšnji *Piccolo» omenja jubilej našega lista v svojem včerajšnjem zju-•tranjem izdanju z notico pod naslovom «Un giubileo giornalistico» (Novinski jubilej), v kateri pravi: «V nedeljo je tukajšnje slovensko glasilo „Edinost" proslavilo petdesetletnico svojega obstoja ter priredilo posebno spominsko izdanje, v katerem se oživlja spomin na osebe in dogodke, ki so pripadale v velikem delu te dolge dobe zgodovini narodnih borb med Italijani in Slovani naše dežele. Ona zgodovina je sedaj zaključena in začela se je druga, in sicer ob okoliščinah, ki so popolnoma drugačne, in ob izgledih, ki so povsem različni. Ob novinskem jubileju, ki je brez dvoma pomemben dogodek v našem stanovskem življenju, radi izražamo upanje, da bo moglo slovansko glasilo, ki se sedaj tiska v Italiji, prispevati k prospevanju vsega, kar je na teh izgledih boljšega in vedrejšega».
Stanovanjsko vprašanje o Trstu
Ker je napovedan od lok-zakon, s katerim se uvede v začetku druge polovico letošnjega leta popolne svoboda za sklepanje najeli riinslnh pogodb, se je polastil najemnikov stanovanj upravičen stran, da bedo gospodarji hi* skušali izkoristiti omenjeno svobodo v pretirani meri ter da jo bodo nekateri brezvestni gospodarji celo zlorabljali. V t<-in slučaju bi bilo nešte-' vilno družin upr-spuščenih, nastala bi i-;a-va katastrofa.
Položaj je s te^u stališča v Trstu posebno kočljiv, ker vlada v našem mestu brez dvoma največje pomanjkanje stanovanj posebno za srednje sloje. Naravno je zato, da bi se posledice nagle uvedbe režima popolne svobode v našem mestu mnogo težje čutile nego drugod. Radi tega se je podal tržaški prefekt preteklo nedeljo v Rim, da opozori osrednjo vlado na izjemni položaj Trstu glede stanovanjskega vpraša -.iia,. Glasom zadnjih vesti je dosegel prefekt od vlade pooblastilo, da bo smel v slučaju potrebe izdati za Trst posebne predpise, s katerimi bi se onemogočil prenagli prehod v novi režim.
FEIEKLIC PODELITVE DRŽAVLJANSTVA NA PODLAGI OPCIJE
Pred kratkim je bil izdan odlok, ki določa, da se državljanstvo podeljeno na podlagi opcije, more preklicati. Glasom vesti iz P»ima, se bodo določbe tega odloka uporabile v najkrajšem času proti nekaterim politikom novih pokrajin, ker da je njihovo delovanje protidržavno. Iste vesti nagla&ajo, da zadene ta zakon tudi nekatere poslance, ki so postali državljani šele po opciji.	_
G produkciji In prodeji vina
dvakrat omenjeni odlok-zakon od 15. oktobra 1925. št. 2UH3, ki je stopil v veljavo 1. januarja t. 1., vsebuje v drugem poglavju predpise o produkciji in prodaji vina. Tozadevne odredbe se glasijo:
Čl. 13. Ime «vinoi> je pridržano produktu. ki nastane po alkoholskem vrenju mo-.•5ta iz svežega ali le na laliko posušenega grozdja s tropinami vred ali brez njih.
Smatrajo se za nepristna vsa vina, ki ne odgovarjajo navedeni definiciji, tudi vina, ki se dobivajo iz posušenega grozdja, in vina, ki nastanejo po vrenju sladkornih raztopin v prisotnosti vinskega kvasa ali vinskih tropin.
Produkcija v trgovske svrhe, trgovina in prodaja nepristnih vin so prepovedane.
Ta prepoved se razteza tudi na vina, ki vsebujejo manj ko 9 od sto prostornine alkohola, aUo so rdeča, in manj ko 8 od sto, ako so bela. Toda prodaja takih vin je dovoljena, ako je naveden in dokazan izvor, in ako njih sestava odgovarja vinom do-tičnega kraja in dotičnega letnika.
S pravilnikom se bodo določila postopanja, ki so dovoljena za pripravo posebnih vin in za pripravljanje, izboljšanje in shranjevanje pristnih vin, enako tdui glede priprave in prodaje grozdnega mošta in sladkih precedkov.
Čl. li. Tuja vina so izključena iz prostih con in se ne smejo v kraljevini podvreči nobenemu pripravljanju, rezanju ali mešanju.
Prepovedan je uvoz tujih vin v kraljevino v posodah, ki nosijo označbe, po katerih bi jih laliko smatrali za italijanske pridelke. Trgovina v prostih conah bodisi z domačini kakor tujimi vini je podvržena nadzorstvu carinskih oblasti.
Čl. 15. Prepovedan je zopetni uvoz domačih vin, ako se spoznajo za nepristna. I Ta odredba se ne uporablja pri vinih, ki niso pristna samo radi tega, ker jim je bil dodan alkohol pred izvozom, ako so namenjena za destilacijo ali za pripravo vin, za katere je v smislu pravilnika dovoljena alkoholizacija.	I
Čl. 16. Prepovedano je shranjevati tro-1 pine, ako niso določene za destilacijo, za krmo, za industrijske svrhe ali za slučaj, ki ga predvideva sledeči odstavek.
Za pripravljanje petijota, o katerem govori naslednji člen, in za popravljanje vina po toskanskem načinu, je dovoljeno obdržati tropine za dobo, ki se bo določe-: vala za vsako pokrajino z odlokom pre-. fekta od leta do leta tekom meseca septembra.
Za denaturalizacijo tropin sme finančno ministrstvo po možnosti dobavljati potrebno množino krmne soli.
Čl. 17. Pod nazivom «petijot» («vinelIo») je dovoljena trgovina in prodaja produkta, ki nastane po vrenju ali izčrpanju tropin, svežega grozdja z vodo.	i
Označba «petijot» («vinello») se mora' delati na fakturah, tovornih in voznih listih, in na vsaki listini, ki naj potr ju ie prodajo ali vročitev, in mora biti v jasni obliki na vseh posodah, ki vsebujejo mošt,, kjerkoli se te nahajajo.
TCnak napis, v dobro čitljivih črkah mo-
ra biti zunaj prostorov, kjer se prodaja na debelo in na drobno.
Kazenske določbe so iste, kakor pri prej omenjenih prestopkih pri prodaji kisa masla in masti.
REPRIZA »KRALJA NA BETAJNOVI*.
Ta močna Cankarjeva drama, ki je imela tak uspeh pri Sv. Jakobu, se ponovi v nedeljo ob 4. popoldne za okoličane. Za ljudi iz mesta pa se ponovi Še enkrat med tednom.
Druitvena vtstl
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
sklicuje za v četrtek ob 4. vri pop. važno odborevo sejo. Prosimo za polnoštevžlno udeležbo.
— Z. M. D. Nocoj ob 20. uri seja. Vsi cd važnosti prosim, da se seje vsi in točno udeleže. — Tajnik.
iz tržaSkega iteMenfa
Avtomobil — morilec. — Klad delavec smrtno nevarno poškodovan.
Sinoči okoli 21. ure se je dogodila pri Sv. Andreju tragična nesreča, ki bo najbrž imela za posledico smrt mladega delavca. Ob omenjeni uri se je premika' iz Skednja proti mestu zasebni avtomobil g. Filibeiia Certoselli, ravnatelja istoimenske nadzo-rovalne družbe; vodil ga je lastnik sam. Ko je avto, ki je vozil z normalno naglico, dospel pred tovarno strojev «Stabiiimen-to tecnico triestino« pri Sv. Andreju, je nenadoma pritekel skozi glavna vrata po delavsko oblečen mladenič in hotel preko ceste. V istem trenotku je avtomobil dospel do vrat, iz nasprotne smeri pa je pri-vozil škedenjslci tramvaj. Uvidevši, da se ne more obrniti mladeniču, je Certoselli naglo ustavil, toda razdalja je bila premajhna; avto je dregnil mladeniča od strani in ga vrgel na tramvajski tir, neposredno pred tramvaj. Dasi je tramvajski uslužbenec z veliko prisotnostjo duha stisnil zavore, je mladenič prišel pod težki voz, ki ga je zavlekel par metrov daleč. Siromak je obležal krvav po obrazu in nezavesten. Certoselli in nekateri delavci so ga z veliko previdnostjo dvignili izpod tramvaja ter ga prenesli v celico vratarja tovarne. O nesreči je bila nemudoma obveščena rešilna postaja, odkoder je čez par minut prihitel na lice mesta zdravnik. Ta je dognal, da je mladenič, ki je bil medtem spoznan za 20-letnega mehanika Bruna Candotti, stanujočega v ulici Pas-seggio S. Andrea št. 54, zelo nevarno poškodovan; razen številnih ran po obrazu je imel tudi prebito črepinjo in nevarno pretresene možgane. Revež je bil nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico, a je prav malo upanja, da mu zdravniki rešijo živi jen je..
Certoselli je bil po zaslišanju na kve-sturi začasno izpuščen na svobodo. Zdi se, da je on deloma odgovoren za nesrečo, ker' baje ni pravočasno oddal svarilnih signalov s trobljo. Vsekakor pa je tudi Candotti sam v gotovi meri kriv nesreče, ker je tako neprevidno prihitel na cesto. Nesrečni mladenič je bil zaposlen v tovarni stroje^ pri Sv. Andreju in je prišel sinoči tja po orodje, ki ga je rabil pri parniku «India», kamor se je imel podati po nalogu njegovega delovodje.
Posledica paglavske razposajenosti.
15-lctni Ludvik Pluder, stanujoč v Bar-kovljah-Kontovel št. 221, je včeraj popoldne iz gole razposajenosti izmaknil z nekega voza na užitninski črti pri Kontove-lu steklnico vina ter je hotel nato naglo . odkuriti. Njegovo dejanje so pa zapazili carinski stražniki in eden izmed njih se je spustil za njim. Nenadoma se je dečko spotaknil in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Stražnik pa, očividno ne vedoč, da se je deček tako hudo poškodoval, mu je še prisoli! par krepkih klofut. Šele ko so drugi ljudje uvideli, da Pluder ne more stati na nogah, je bil poklican ' na lice mesta zdravnik rešilne postaje, kij je dal prepeljati hudo kaznovanega po-j redneža v mestno bolnišnico. — Dotični' stražnik bo radi te zadeve najbrž še imel j sitnosti s sodiščem.
Iz tatinskega dnevnika.
Trgovec Fran Milloscapulo, št. 3, je javil na policijskem komisarijatu v ulici G. Brunner, da mu je zasebnica Viktoria Pa-nigai, stanujoča v isti hiši ukradla znesek 2100 lir.
Na isti komisarijat se je predsinočnjim podal prokurator pogrebnega podjetja Cappellan, Fran Fortunio, in naznanil, da mu je neznan zlikovec izmaknil v trgovini pogrebnih predmetov na Corso V. E. III. par hlač in dežni plašč, oboje vredno kakih 500 lir.
Gostilničarka Viktoria Gaspari, lastnica gostilne v ulici Šalita Promontorio št. 2, je javila na policijskem komisarijatu v ulici Sanita, da ji je predvčerajšnjim, ko se je za kratek čas oddaljila iz gostilne, zmanjkala iz predala za bankom usnjata torbica, v kateri je hranila znesek 120 lir. O tatu ni ne duha ne sluha.
Vesti It Isfre
KLANA
Pretekli teden — posebno v torek — je burja pri nas strašno divjala. Ljudje si niso upali iz hiš. Divjanje elementa je bilo tem strašnejše, ker je burjo spremljal sneg. Ljudje so se držali doma. Onemogočen je bil vsak promet, a potovanje nevarno, posebno radi snega. O tem priča žalostna usoda treh finančnih stražnikov tukajšnje brigade. V torek so šli po pošto v Ilirsko Bistrico ter se še isti dan napotili na obmejno postajo na Trsteniku. Med potjo jih je pa premagala burja z metežem. Dva stražnika sta se zgrudila v nezavesti na sneg ter zmrznila, medtem ko se je tretji napotil proti Gomancu, ki je bil j oddaljen le kakih 400 metrov, klicat
ljudi na pomoč. Tudi njega je burja premagala in ga prisilila, da je moral leči na sneg ter tako Sakati, da ga zadene ista grozna usoda kakor oba njegova tovarid. Vendar pa ni padel v nezavest. Tako je ostal £iv, dasi je prebil celo noč na snegu. Še le drugi dan, ko je burja nekoliko odnehala, so ga našli ljudje, in sicer graščinski ko-čijaž. Ta je stražnika vzel na voz in ga pripeljal do prvih hiš na Gomancu in potem v Klano, kjer je dobil naslednji dan — v četrtek — tudi zdravniško pomoč. Iz Klane so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico na Reko. Kakor se sliši, mu bodo morali odrezati obe roki in nogi, ker so mu zmrznile. Druga dva stražnika sta bila pokopana na pokopališču v Pograjah.
Žalostna smrt ubogih stražnikov je globoko pretresla vso okolico.
IZ DEKANOV.
V	sredo 13. t. m. so karabinerji izvršili preiskavo na stanovanju gčne Zorke Kos-minove in pri družini Gregorič v Dekanih štev. 110. Pri prvi so zaplenili knjigo «Otroci stepe» in nekaj privatnih pisem, pri drugi pa eno številko Ženskega sveta, knjigo «Postrani klobuka, nekaj zasebnih
. pisem in nekaj centimetrov dolgo troboj-nico.
i Preiskava se je izvršila tudi v prostorih Mladinskega društva «Jadran»>, kjer so zaplenili 33 leposlovnih knjig.
IZ BOR ŠT A,
V	nedeljo 24. januarja 1926. se bo vršil redni občni zbor «Vzajemnega društva za zavarovanje goveje živine» v Borštu v prostorih g. Iv. Zerjala s sledečim dnevnim
: redom: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Volitev novih cenilcev. 4. ; Volitev novega nadzorništva. 5. Razni predlogi in nasveti. Začetek ob 3. uri popoldne. Odbor poziva vse člane društva, da se občnega zbora gotovo in polnoštevil-no udeleže, vabi pa tudi nečlane in druge prijatelje društva k udeležbi.
G društvu, ki ima sedež v Borštu, ima zavarovano svojo živino tudi večina posestnikov iz Boljunca in Ricmanj in marsikdo se ima zahvaliti temu društvu, da .ga je obvarovalo škode in nesreče ter da mu je priskočilo v sili in potrebi — na pomoč. Zato je v interesu Članov samih, da se še bolj oklenejo društva ter da redno vršijo svoje dolžnosti, saj bo to njim samim v korist in ponos!
Mesti z
S2&RTNA KOSA.
V nedeljo kmalu po polnoči je preminula g. Frančiška DrašČik roj. Suban, soproga znanega in uglednega pekovskega mojstra v Gorici Karla Draščika v 73. letu svoje starosti. Bolehala je že delj časa. Bila je dobrega srca in vsi so jo imeli radi. Bodi ji zemljica lahka, razžaloščenemu soprogu kakor tudi družinama dr. Puca in jir. Šaple naše najiskrenejše sožalje.
POGLAVJE BREZ KONCA ALI TATOVI V VRTOJBI.
Naj navedem suho, golo dejstvo: V noči od sobote na nedeljo so vdrli neznani tatovi v gostilno Terezije vdove Faganelj in odnesli: svinjino, ves tobak, eno kolo in perilo. To je, ne vemo več, katera tatvina v naši Vrtojbi. Koliko nas je že, katerih tatovi niso še obiskali? Ali nas je še toliko, da nas preštejete na prste svojih rok? Dosledno — od sobote na nedeljo so gotovo pri nas, zdaj v tem, zdaj v onem koncu, vedno pa odnesejo bogat plen. Spominjamo se one dobe 1. 1920. in 1921. Tudi tedaj so se ponavljale tatvine teden za tednom, dokler se niso fantje zmenili in zastražili svoje imetje. In že prvo noč so jih imeli. Eden med njimi je padel v begu v gnojno jamo in je ostal kljub smradu v njej, dokler se ni straža odstranila, tako se je bal krepkih pesti domačih fantov. Drugi niso bili tako srečni, da bi bili padli v gnojno jamo, in so zavidali svojemu tovarišu njegov padec. Tako so dobili fantje sami storilce, ti pa zasluženo plačilo. Bila je tatinska družba, ki je stanovala na Tržaški cesti v Gorici. Po tem času so imeli Vrtoj-benci mir! Ali naj se zatečemo k samoobrambi iz leta 1921.? Skoraj nam ne kaže drugega! Oblasti pa zopet in zopet opozar-| jamo na dejstvo, da se vrše z naravnost železno doslednostjo tatvine v noči od sobote na nedeljo. Upajmo, da jih končno .vendar le doseže roka pravice!
SV. LUCIJA OB SOČI.
Narodna čitalnica bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 24. t. m., ob 3. uri popoldne; s sledečim dnevnim redom: 1) Pozdrav predsednika, 2) Poročilo tajnika, 3) poročilo blagajnika, 4) volitev novega odbora, 5) slučajnosti.
PODMELEC.
Cenjenemu občinstvu, ki je posetilo našo prireditev na Grahovem dne 10. t. m., se toplo zahvaljujemo za udeležbo, za zanimanje, ki ga je kazalo med celo predstavo. Zahvaljujemo se obenem še posebej g. Florjančiču za v uporabo nam dani
,[ prostor in njegovo vsestransko naklonjenost ob tej priliki. — Odbor «Kmeč. čitalnice«.
RENČE.
Po dolgem času se oglašamo tudi mi. Pred kratkim se je pri nas ustanovilo razen Že obstoječega prosvetnega društva «Svobode» še novo prosvetno društvo «Iskra». Danes imamo v naši vasi torej dva prosvetna društva. Ta dogodek beleži «Goriška straža » kot zelo razveseljivo vest, ker da se je v nekoč komunistično-liberalni trdnjavi zbralo večje število krščanskih mladeničev in tako ustanovilo na dan Sv. Treh kraljev novo prosvetno društvo z imenom «Istkra», ki je takoj pristopilo k »Prosvetni zvezi».
«Goriški straži« so že sledili napadi na naše prosvetno društvo «Svoboda». Tu čitamo da naše društvo sploh ne ve, kaj je njegov cilj. —- kako naj se ljudstvo nravstveno in kulturno vzgaja — dalje da je na Silvestrov večer priredilo zabavo — kjer se je pozno v jutro plesalo ob zvokih klavirja in harmonike itd. Ker že hočete, dovolite da sezemo tudi mi v to poglavje. Seziino nekoliko v prošle dneve in pokli-čimo v spomin vse one krasne nedelje, ko je naše prosvetno društvo, svobodno s tolikim trudom in požrtvovalnostjo priredilo toliko in toliko vsebinski in tehnično popolnoma dovršenih dramskih predstav, in vprašajmo, kje je bila ta mladina, ki danes predstavlja novo ustanovljeno društvo — v času predstav? Jasno, da pri kozarcih..... celo v službi protiagitacije — pregovarjali so ljudi, naj ne gredo k prireditvi, da je to narodnjačko delo itd. Dragi.... to je gola resnica! Marsikatero dramsko predstavo, ki je bila še tako na višku, je doletela fa usoda.... Tu govore dejstva.
POBGCRA.
Kr. komisar za podgorsko občino g. Xu-mis nas je naprosil, da objavimo sledeče: Na sožalno brzojavko komisarja občine Podgora poslano ekscelenci generalu Cit-tadiniju, prvemu adjutantu Njegovega Veličanstva kralja povodom smrti prve kraljice Italije, je ekseelenca general odgovoril s sledečo brzojavko:
«Njegovo Veličanstvo kralj se srčno zahvaljuje tamkajšnjim občanom za globoko sočutie izraženo o priliki žalnega dogodka. General Cittadini«.
DEVIZE:
Trst, 39. jan Amsterdam od 930.— do 1005 — Belgija, ed 112 — do li l-; Paria 9"» — do 93..V) I "London od 120.do 12«>.42 ; New Vork od 24.70 do 24.80; Španija oi 343.— do 35».— : £vica od 478.- do 4*'.— ; Atene ud	do 34.50; Berlin j
od	do 6-3.- • BukareSt o J 11.- do 1U0
Praga od 7130 do 73.70: Ogrska od 0.0317 do 0.u;;>2: Dunaj od —.347 do — .3^3; Zavreo od 43 *0 do 44.05.	«
Peceoijske obveznic« 67.40.
VALUTE:
1 rst; 19 januara. Avstrijske kron* o-l 00345 do 0.035?; dinarji od 4.4.5 i do 44.—; dolarji od J4.65 ( do 24 X0; norci po 20 frankov od 94.— do 97 — futit iterling od 1.0.25 do Vio.lO.
BASOV!
V spomin na blagopokojnega Trobca — ustanovitelja Edinosti g. Franc Suban 5 L.
Srčna hvala vsem darovalcem in nabirate 1 jem !
Pogreb nepozabnega
ANTONA FERLUGA
se vrši danes popoldne iz mestne bolnišnice na barkovljansko pokopališče in ne k Sv. Ani.
Vsi Adrijaši in Adrijašice se zberejo ob 2. uri pop. pri financi.
MM——I ■ ■■■■■■■—
j| [MALI OGLflSfjljl
EKONOM v jako »lobri, stalni službi želi znanja radi ženitbe z premožno gospodično. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod «Blagostanje« na upravništvo.	70
24 LETEN mladenič, pošten, išče služeb v mesarski obrti. Vešč je slovenščine in italijanščine. Naslov pove upravništvo. __'_77
SOBO z uporabo kuhinje iščem. Naslov pove upravništvo.	78
SLUŽKINJA, ki zna malo kuhati, se sprejme. Gostilna «Alle due rose« Via Gat-torno 5.	7V)
ČEVLJARSKI delavec se sprejme v Via ! Brunner št. 9	69 j
IZkUŠilNA babica sprejema noseče na ; dom. Via Chiozza 50, pritličje.	72 i
POSNEMALNIKE ZA MLEKO, znamki j Lanz in Vega, jako dobre, majhne za po- i sestnike in velike za mlekarne prodaja j po konkurenčnih cenah J ust UŠaj, Gori- j ca Via Favetti 0.	73 j i
Maškeradne obleke
posajuje	159
L. VALCINI
Via Ireneo della Croce 10 (Miu jfc^litfi hunti) Ob priliki plesni prireditev odprto celo noč.
Zaloga neprenosljivih
ŠIVALNIH STROJEV mj§
I. R. Ic Muitdlos	»Ml?
CERVELLINI *
Trst — Via Muratti 4 — T
Tip „Central" s tuljavo, pedalom, podstavkom L 620.— z jamstvom.
FICRONE I
%	po L 2.10 komad
i Zlato, imm, HaiiB. 20-Ercnuke zlate «e §
.>. kupuje in plačuje po najvišjih cenah
q Albert Povh — urarna t
^	Tr*t, Via Mezdni 4«5
asis-j	■■ ■ .........—nj*, s*
'	m
51	Zobozdravnik	^
Mol C. tir. 0. SoMoč
specialist za ustne in zobne bolezni
perftrkc!;oniran tia dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via M. R. Jmbriani 16, l (prej Via S. Glovanni)
od 9-12 in od 3-7 82y L
Sj_ ____t
rž ia^-——__	' ■----- ' * —>J
plačuje	13
fliOJžli POUH, Piflzzn Gdflbaldl 2
prvo na&siropje
Pazite na naslov!	Pazit« na našlo /,'
Haj^fisž- cene plecuje^
IBSb ^^
kun{ ilažSs, lisic,
cSshurjev« y2sš&rf jazbecev,Riđ(k wa« O vesi€t hrtov, eliviib In domačih
D. WINDSPACH
Trst« Via Cesare f&attistl št. 10 12« nadslr., vrati 13 in
Sprejemajo se pošiijatvs po poš!l
!! TrMKa pojojilrilra j In hrenlliiin f
registf cvr.ra zadrug * o-nejeni :> poroUvoia fi
uratiula v svoji lastni hiši ulica Torrebianca lc), I. nadst.
Sprejema navadne hranilne vlo»s na g knjižice, vlotje na tekoči račun in vlog® B ■ za čekevni promet, ter jih obre*tdje I
večje fn stalne v!oge po dogovoru.
s Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in jtfi |j obrestuj po dogovoru. Cai'?k od vfog ploča zavod san. j Daje posojila na vknjižbe, menice, z i- * K stave in osebne kredite. — Obrestiia mera po dogovoru.
Ha razpolago varnaslns celice (sate)
i Uredne ure za siranRs ci 8!/a da 13 i in od 16 do 13
£ Ob nedeljah Je urad zaprt •-i	Štev. telef. 25 - 67.
| Bfljstgeia sioa. denarni znuod |
PODLISTEK
iHPHLIUPS OPPENKEIM:
m dičaj pgiila Mm Iknra
PreveJ Frtact Mw*jm*
Rihard se je ozrl na svetlikajoči se pred-med v Crawshayevi roki, pogledal na Brightmana in na velikana, ki je stal komaj meter stran in skomisgnil * rameni.
«Mislim, da sem prisiljen storiti, kar zahtevate od mene,» je dejal mraCno, »povem vam pa, da boste odgovarjali na to žalitev. Prokleta drznost je to!»
Spil je pijačo in odložil kozarček. Preiskava je trajala samo nekaj hipov. Kmalu je ležal na mizi kupček navadnih predmetov, kakršne poseduje lahko vsak moški Rihardovega stališča. Sele proti koncu preiskave so potegnili iz notranjega žepa telovnika dolg, moder ovitek, ki je bil na .obeh koncih zapečaten z nenavadnimi ze-j i lenimi pečati. "Crawshayu je srce močno utrinalo. ko ie videl noložiti na mizo sum-.
, Ijivo pismo. Rihard sain je izgubil zdaj I mnogo svoje srditosti.
I «Tisti ovitek,« je izjavil, «je moja oseb-|na lastnina. Ne vsebuje ničesar takega, kar bi vas niti najmanj zanimalo.» i «V takem slučaju," mu je zagotovil .Brightman, «vam ga bomo vrnili nazaj. Gospod Crawshay,» je dodal in se obrnil proti slednjemu, «moram vas, kot zastopnika vlade v tej zadevi, prositi, da zlomite te pečate in pregledate vsebino ovitka, ki je bil, kakor domnevam, izročen kapitanu Beverleyu pred nekoliko minutami od go-spoda JoceIyna Thewa.» I Crawshay je prijel ovitek, j «2al mi je, kapitan Beverley,» je rekel, : »toda prisiljen sem storiti, kar mi je svetoval gospod Brigbtman. Ta mož, gospod Jocelyn Thew, s katerim ste stalno občevali, se nahaja pod težkim sumom, da je prinesel v Anglijo listine izdajalske vsebine.»
«Jaz mislim,» je rekel Rihard kljubovalno, «da boste storili vse, kar v svoji omejenosti mislite, da morate. Moj čas bo prišel pozneje.«
Crawshay je zlomil pečat in izvlekel iz ovitka šop tesno zloženih listov. Vsakega . Dosebei ie noložil na mizo in ga razgrnil,
[toda še prej kot je pogledal vsebino prve-Iga, je začutil, da se je nekaj mrzlega razlilo po njegovi polti, da ga je zazeblo do srca. OČi so mu postale motne. Tu pred njim je ležalo dvajset ali več pol drobnega pisemskega papirja, gosto popisanega s fino pisavo izrazito ženskega tika. ,Oba moža sta začela čitati. Rihard ju je glednj z največjim prezirom v očeh.
«Jaz ne morem razumeti,, kaj imajo pisemca male Marice Boswell opraviti 'A vami!« je godrnjal. hitajte jih naprej, vi hiapcil Labko bo^te svojim tovariSeui pripovedovali o njih»!
Sledile so minuto brezsapno tišine. —• Crawshayu je |)adla poslednja pola iz rok. Ozrl se je kradoma na obraz Brightmana, videl slednjega, ko si je do krvi grizel ustnice in treščil potem s stisnjeno pestjo po mizi.
«Moj Bog!« je vzkliknil Brightman in pograbil slušalko telefona. «Jocelyn Tliew nas je zopet potegnil na nos!»
tfln vi ste ga pustili, da je mirno odšcM je zaječal Crawshay.
«Na&li ga bomo!« je rjovel Brightman. «Tu, centrala! Dajte mi Scotland Yard ..,
Scotland Yard brž!.....Johnson, vi vzemite
avto in se peljete v Savoy!»