ANALIZA DEJAVNIKOV OGROŽANJA PRI HIPERTONIKIH V BRANIKU
ANALISYS OF RISK FACTORS IN HYPERTENSIVE PATIENTS IN BRANIK
Matjaž Klemene
Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca, Ul. padlih borcev 13a, 5290 Šempeter pri Gorici
Prispelo 2001-03-14, sprejeto 2001-06-18; ZDRAV VESTN 2001; 70: 651-6
Ključne besede: arterijska hipertenzija; dejavniki tveganja za srčnožilne bolezni
Izvleček - Izhodišča. Namen presečne študije je bil ugotoviti prevalenco arterijske hipertenzije ter pojavljanje drugih dejavnikov ogrožanja, ki vplivajo na višino krvnega tlaka ter na razvoj srčnožilnih bolezni.
Metode. Med decembrom 1987in decembrom 1988so avtorji pregledali 745 oseb, starejših od 20 let, stanujočih v Braniku, kar pomeni 60% celotne populacije.
Rezultati. V Braniku se 23,4% preiskovancev zdravi zaradi arterijske hipertenzije. Delež hipertonikov med vsemi preiskovanci s starostjo narašča: od 2,3% v starostnem obdobju 20 do 29 let pa do 60,6% pri preiskovancih, ki imajo več kot 79 let. Delež hipertonikov z normalno telesno težo je značilno nižji od deleža normotenzivnih preiskovancev (p < 0,01). Pri preiskovancih z več kot 130% idealne telesne teže pa je delež hipertonikov pomembno večji v primerjavi z nehipertoniki (p < 0,01). Delež hipertonikov, ki hrane nikoli ne soli, je večji od deleža normotenzivnih preiskovancev (p < 0,01). V skupini preiskovancev, ki hrano najprej poizkusi, nato soli, je delež hipertonikov značilno manjši od deleža nehipertonikov (p < 0,01). Glede navad pitja alkoholnih pijač (predvsem vina) smo ugotovili, da je delež hipertonikov, ki pijejo tudi izven obroka, pomembno višji od deleža normotenzivnih preiskovancev. Med hipertoniki je manj kadilcev v primerjavi z nor-motenzivnimi preiskovanci. 4% vseh preiskovancev ima sladkorno bolezen. 60% diabetikov ima tudi arterijske hipertenzi-jo, medtem ko se 10,3% hipertonikov zdravi zaradi sladkorne bolezni.
Zaključki. Rezultati študije kažejo na razmeroma visoko prevalenco arterijske hipertenzije. Višji odstotek hipertonikov ima v primerjavi z zdravimi preiskovanci čezmerno telesno težo in čezmerno uživa alkoholne pijače. V nasprotju z našimi pričakovanji pa so navade soljenja pri hipertonikih bolj zdrave v primerjavi z zdravimi preiskovanci.
Key words: hypertension; cardiovascular risk factors
Abstract - Background. The goal of this cross sectional study was to determine the prevalence of hypertension among the habitants of Branik and the presence of other risk factors, connected with hypertension.
Methods. Between December 1987 and December 1988 the authors examined 745 persons older than 20 years, 60% of whole population in Branik. Examination included history, clinical examination, blood pressure and other laboratory measurements.
Results. 23.4% of examined persons take antihypertensive drugs or are on low salt diet. The percent of hypertensive patients rises with age: from 2.3% (age 20-29) to 60.6% (age 8089). Most of hypertensive patients have moderate hypertension - 44.3%. The percent of hypertensive patients with normal body weight (nBw) is significantly lower than the percent of normotensive persons with NBW (p < 0.01). Among the persons with more than 130% of ideal body weight, there is significantly more hypertensive patients than normotensives (p < 0.01). The proportion of hypertensive patients, who never add salt to the food, is significantly greater than the proportion of normotensive patients of the same group (p < 0.01). There are more heavy drinkers among hypertensive patients than nor-motensive persons. There are less cigarette smokers among hypertensive persons than normotensive. 4% of examined persons have diabetes mellitus. 60% of diabetics have also hypertension. 10.3% of hypertensive persons have diabetes melli-tus.
Conclusions. The prevalence of arterial hypertension was relatively high - 23.4%. The percent of hypertensive patients, who are overweight, is also higher than the percent of normotensive participants. Surprisingly, salt intake habits are healthier in hypertensive patients than in normotensive participants.
AH - arterijska hipertenzija / arterial hypertension, DKT - diastolični krvni tlak / diastolic blood pressure, SKT - sistolični krvni tlak / systolic blood pressure, ITT -idealna telesna teža / ideal body weight
Uvod
Arterijska hipertenzija (AH) spada med najpogostejše kronične bolezni današnjega časa. Različni avtorji ocenjujejo, da ima 15 do 20% odraslega prebivalstva v razvitem svetu povišan krvni tlak ob upoštevanju meje, ki je podana v priporočilu Joint National Committee iz leta 1984 (1, 2, 75). Študije različnih populacij so pokazale, da nekatera primitivna ljudstva, npr. Eskimi, plemena v Novi Gvineji..., nimajo arterijske hiperten-zije (3). Ko pridejo v stik z civiliziranim svetom, se po določenem času pojavi tudi povišan krvni tlak. Arterijska hipertenzi-ja predstavlja tudi glavni neodvisni dejavnik pri boleznih srca, ožilja in ledvic pri odraslih. Sem prištevamo ishemično bolezen srca, krvavitev in trombotični cerebrovaskularni inzult, anevrizme aorte in bolezni perifernega žilja (4-8). Framinghamska študija je pokazala, da arterijska hipertenzija zviša verjetnost ishemične bolezni srca dva- do trikrat (9). Pri hipertonikih kadilcih s povišanim holesterolom, moteno toleranco za ogljikove hidrate, z znaki hipertrofije levega prekata (EKG) je možnost nastanka bolezni srca in ožilja dvanajstkrat višja v primerjavi s hipertoniki brez navedenih dodatnih dejavnikov ogrožanja (10). Kannel in sodelavci so ugotovili tesno povezanost med kajenjem in incidenco miokardnega infarkta in nenadne smrti (11).
Dahl in sodelavci menijo, da obstaja približno linearna povezava med povprečnim dnevnim vnosom soli in prevalenco arterijske hipertenzije med različnimi populacijami po svetu (12). Pri raziskovanju odnosa med arterijskim tlakom ter količino dnevno zaužite soli v okviru posamezne populacije raziskovalcem ni uspelo dokazati statistično pomembne povezanosti (11, 13-15). Pri ekstremno visokem vnosu soli se bistveno poveča prevalenca arterijske hipertenzije (16). Več kot 25% odraslega prebivalstva ZDA ima preveliko telesno težo (17). Mnoge obsežne epidemiološke študije so ugotovile tesno povezanost med debelostjo in prevalenco AH (18-33). MacMahon in sodelavci menijo, da je do 30% AH pogojeno s čezmerno telesno težo (34). Znano pa je tudi, da zmanjšanje telesne teže spremlja tudi znižanje krvnega tlaka (35-36).
Povezava med uživanjem alkoholnih pijač ter AH je bila ugotovljena na Škotskem, Švedskem in v ZDA (37-39). Zaradi majhnega vpliva na ishemično bolezen srca ter ugotovljene negativne regresije nekateri avtorji menijo, da ima alkohol v tem primeru zaščitno vlogo (40).
S presečno študijo smo želeli ugotoviti razširjenost AH v Braniku z okolico in velikost posameznih podskupin hipertoni-kov v populaciji prebivalcev s povišanim krvnim tlakom. Zanimala nas je tudi prisotnost posameznih dejavnikov tveganja pri hipertonikih. Prisotnost omenjenih dejavnikov ogrožanja smo primerjali z deležem istih dejavnikov pri normotenzivni populaciji.
Preiskovanci in metode
Od decembra 1987 pa do decembra 1988 smo pregledali 745 prebivalcev Branika in okolice, starejših od dvajset let. Celoten pregled je bil sestavljen iz treh delov: anamneze, kliničnega pregleda in laboratorijskih preiskav.
Anamnezo smo razdelili na tri dele: družinsko anamnezo, osebnostne značilnosti in ugotovljene bolezni, stanja in dosedanje zdravljenje. Vse preiskovance smo stehtali in izmerili njihovo višino. Dobljene podatke smo uporabili pri izračunu idealne telesne teže in čezmerne telesne teže. Izmerili smo tudi obseg nadlahti močnejšega zgornjega uda ter obseg zapestja istega uda.
Vsem preiskovancem smo merili krvni tlak v sedečem položaju po najmanj desetih minutah sedenja z živosrebrnim manometrom. Pri merjenju tlaka smo upoštevali navodila, podana v poročilu Joint National Committee iz leta 1984 (75) ter Klini-
ke za hipertenzijo iz leta 1986 (41). Meritve smo izvajali štirikrat: trikrat na močnejši nadlahti, enkrat pa na šibkejši. Razmak med posameznimi meritvami je trajal najmanj pet minut. Izmerjene vrednosti smo korigirali glede na obseg nadlahti po Raganu in Bordleyu (41). Krvni tlak smo merili v milimetrih Hg. Po priporočilu Joint National Committee iz leta 1984 (75) smo razvrstili preiskovance v naslednje skupine: normalni krvni tlak - sistolni tlak (SKT) < 140 mm Hg, diastolni tlak (DKT) < 85 mm Hg; povišani normalni tlak - SKT < 140 mm Hg in DKT 85-89 mm Hg; mejna izolirana sistolna hipertenzija - SKT 140-159 mm Hg in DKT < 90 mm Hg; blaga arterijska hipertenzija - DKT 90-104 mm Hg; srednja arterijska hipertenzija - DKT 105-114 mm Hg; huda arterijska hipertenzija -> 114 mm Hg.
Pri fizikalnem pregledu srca smo posebej pazili na dvigajoč, podaljšan, razširjen in v levo premaknjen srčni iktus, močneje poudarjeno aortno komponento drugega tona, iztisni šum nad aorto in atrijski galop (4. ton) (41). Med anamnestičnimi podatki so nas zanimali tisti, ki se nanašajo na popuščanje hipertoničnega srca: dispneja ob manjšem fizičnem naporu ali v mirovanju, ortopneja in paroksizmalna nočna dispneja
(41).
Vsem preiskovancem smo izmerili celotni holesterol, triglice-ride in glukozo v serumu. Preiskovanci so bili na pregledu tešči in 18 ur pred tem niso uživali čezmerno mastne hrane. Hipertonikom smo pregledali tudi urin: beljakovine, prisotnost glukoze in sediment. Izmerili smo jim tudi serumsko koncentracijo natrija, kalija, kalcija in klora.
Podatke, dobljene pri pregledih, smo vnašali v vprašalne pole. Na podlagi te pole je bila oblikovana podatkovna baza s pomočjo programa d'Base III+. Podatkovna baza je bila statistično obdelana s statističnim paketom SPSS/PC+ . Pri analizi pojavljanja določenega dejavnika ogrožanja pri različnih skupinah preiskovancev smo uporabili Studentov t-test. Vrednost P < 0,05 smo smatrali za statistično pomembno.
Rezultati
Med 745 pregledanimi osebami je bilo 430 žensk in 315 moških. Povprečna starost vseh preiskovancev je bila 49,6 ± 17,8 leta (povprečje ± standardna deviacija), žensk 50,2 ± 18,3, moških pa 48,7 ± 17,1 leta. Delež preiskovancev v posamezni starostni skupini prikazuje slika 1.
20-29 30-39 40-49 50-59 60-69 70-79 80-89 > 89 Starostne skupine / Age groups
Sl. 1. Porazdelitev preiskovancev glede na starostne skupine. Fig. 1. Distribution of the population according to the age.
Med pregledanimi se 174 preiskovancev zdravi zaradi AH, kar znaša 23,4% vseh pregledanih v presečni študiji. Med hiperto-niki je 111 žensk in 63 moških. Delež žensk ni statistično pomembno večji od deleža moških. Starostno strukturo hiperto-nikov in njihov delež v celotni populaciji podaja slika 2.
70 60 50 40 30 20
□ odstotek hipertonikov po starostnih skupinah percent of hypertensive patients in age groups
B prevalenca arterijske hipertenzije po starostnih skupinah prevalence of arterial hypertension according to age groups

20-29 30-39 40-49 50-59 60-69 70-79 Starostne skupine / Age groups
80-89

Tab. 1. Razdelitev vseh preiskovancev in hipertonikov v skupine glede na odstotek ITT.
Tab. 1. Division of the participants and hypertensive patients into different groups of ideal body mass.
	Vsi preiskovanci		Hipertoniki	
% ITT	All participants		Hypertensive patients	
	število / number	%	število / number	%
< 90% ITT	10	1,3	0	0,0
90-110% ITT	222	29,9	24	13,8
111-120% ITT	154	20,7	29	16,7
121-130% ITT	151	20,3	35	20,1
> 130% ITT	206	27,2	86	49,4
Vsi - All	743	100,0	174	100,0
Sl. 2. Starostna struktura hipertonikov in prevalenca arterijske hipertenzije po starostnih skupinah.
Fig. 2. Percent of hypertensive subjects in different age groups and the prevalence of arterial hypertension according to age
groups.
Največ preiskovancev, ki se zdravi zaradi AH, spada v skupino blage AH, tej sledi skupina izolirane sistolne hipertenzije in mejna izolirana sistolna hipertenzija. Razdelitev vseh preiskovancev in hipertonikov v skupine AH po JNC IV klasifikaciji prikazuje slika 3.
delež hipertonikov v skupini, ki hrano najprej poizkusi, nato pa soli, značilno manjši od deleža nehipertonikov (36,2%, 57,8%, p < 0,01).
Ker je vino glavni kmetijski pridelek v Braniku in okolici, nas je posebej zanimala navada pitja vina. Odstotek hipertonikov, ki pijejo pogosto tudi izven jedi, je statistično pomembno višji kot pri nehipertonikih (14,3%, 5,6%, p < 0,02). Porazdelitev hipertonikov in ostalih preiskovancev glede navad pitja vina je podana v sliki 4.
Primerjali smo posamezne kategorije (ne)kadilcev med hiper-toniki in nehipertoniki. Statistična analiza je pokazala pomembne razlike med hipertoniki in nehipertoniki pri nekadilcih
50 40 30 20 10-1 0
I i vsi pregledani all participants
I zdravljeni hipertoniki treated hypertensive patients
ffc

¿i
hSL

A	B	C	D	E	F
Skupine arterijske hipertenzije po JNC IV Groups ofarterial hypertension: JNC IV classification
Sl. 3. Porazdelitev vseh preiskovancev in oseb, ki se zdravijo zaradi povišanega krvnega tlaka, glede na skupine AH: A -normalni KT, B - visok normalni KT, C - mejna izolirana sistolična hipertenzija, D - izolirana sistolična hipertenzija, E - blaga aH, F - zmerna AH, G - huda AH.
Fig. 3. Division of the all participants and hypertensive persons into hypertension classes: A - normal blood pressure, B -high normal blood pressure, C - borderline isolated systolic hypertension, D - isolated systolic hypertension, E - mild hypertension, F - moderate hypertension, G - severe hypertension.
Povprečna telesna teža hipertonikov je bila značilno večja od povprečne teže nehipertonikov (78,5 ± 11,2 kg, 74,3 ± 13,2 kg; p < 0,01). Tabela 1 prikazuje razporeditev celotne populacije in hipertonikov glede na idealno telesno težo (ITT). ITT je bila za moške določena kot ITT = 45 kg + 1,06* (višina [cm] - 150), pri ženskah pa ITT = 45 kg + 0,89*(višina [cm] - 150). Delež hipertonikov z 90-110% ITT je bil pomembno manjši od deleža pri vseh preiskovancih (p < 0,01), nasprotno pa je delež hipertonikov z > 130% ITT značilno višji od deleža pri vseh preiskovancih (p < 0,01).
Povprečna tedenska prodaja kuhinjske soli v Braniku se giblje med 100 in 110 kg, to pomeni, da je dnevna poraba na prebivalca od 9,0 do 9,9 grama. Delež hipertonikov v skupini, ki hrane nikoli ne soli, je statistično pomembno večji od deleža nehipertonikov (61,5%, 38,1%, p < 0,01). Nasprotno pa je
40 35 30 25 20 15 10 5 0
Q nehipertoniki nonhypertensive participants
Q hipertoniki hypertensive patients
/—7|
A	B	C	D	E
Navade pitja vina / Wine drinking habits
Sl. 4. Navade pitja vina pri hipertonikih in nehipertonikih: A - ne pije nikoli, B-pije redko, C-pije občasno, D - pije redno ob jedi, E - pije tudi izven jedi.
Fig. 4. Drinking habits among hypertensive and non-hypertensive participants: A - never drinks wine, B - rarely drinks wine, C - occasionaly drinks wine; D - drinks wine with meals, E - drinks wine also between principal meals.
(78,7%, 66,6%, p < 0,01), pri kadilcih, ki pokadijo 1-5 cigaret na dan (8,4%, 4,0%, p < 0,05), in pri kadilcih, ki pokadijo 6-20 cigaret na dan (13,9%, 7,5%, p < 0,03).
Presečna študija je pokazala, da ima 60% diabetikov tudi AH, medtem ko ima 10,3% hipertonikov sladkorno bolezen. Od 743 pregledanih se 30 preiskovancev zdravi zaradi sladkorne bolezni, kar znaša 4,04%. Delež diabetikov med hipertoniki je značilno višji kot v primerjavi s celotno populacijo (10,3%, 4,04%, p < 0,01) in nehipertoniki (10,3%, 2,1%, p < 0,01).
Razpravljanje
Prevalenca AH se razlikuje po različnih deželah ter se spreminja s časom. Robinson in Brucer sta že pred drugo svetovno vojno ugotovila, da ima 13,3% odrasle populacije ZDA povišan krvni tlak [KT > 140/90] (42). Epstein s sodelavci ocenjuje, da ima 20% populacije (srednja leta in starejši) višji krvni tlak
od 160/95 mm Hg (43). Prevalenca AH v HDFP (Hypertension Detection and Follow-up Program) je 18% (belci, 30-69 let). Blago AH ima 8,0%, srednjo AH 2,1%, hudo AH pa 0,7% prebivalcev (44). NHANES II (National Health and Nutrition Examination Survey) (76) ocenjuje delež hipertonikov med celotno populacijo 28,8%. Delež prebivalcev v Braniku, ki se zdravijo oziroma imajo že dalj časa ugotovljeno AH, je podoben kot pri NHANES (23,4%), če pa upoštevamo delež vseh prebivalcev, ki imajo krvni tlak višji od 140/90 ali pa se zdravijo zaradi AH, pa se vrednosti precej razlikujejo (28,8% NHA-NES, 61,3% Branik). V obeh študijah je največ preiskovancev uvrščenih v skupino z normalnim krvnim tlakom, sledi skupina z blago AH, tej pa preiskovanci z mejno izolirano AH. Pričakovali smo, da bo v Braniku prevalenca AH bistveno nižja, ker ima kraj pretežno ruralni tip prebivalstva. Mogoče je eden od vzrokov za visoko prevalenco AH nagel razvoj vinogradništva in sadjarstva v zadnjem desetletju. Drugi možen vzrok je starost prebivalstva. Prevalenca AH s starostjo narašča. She-kelle je dobil izolirano sistolno hipertenzijo v 7,3% vseh prebivalcev, starejših od 65 let (45). V NHANES so ugotovili Ah pri 63,1% prebivalcev, starih od 65 do 74 let (46). V Braniku smo dobili podobne vrednosti prevalence AH - 60,6% v starostnem obdobju 80-89 let. Ker AH poviša verjetnost razvoja srč-nožilnih bolezni 2-3-krat (Framinghamska študija), je zaradi visoke prevalence AH smiselna zgodnja detekcija in kontrola povišanega krvnega tlaka.
Že nekaj časa je znano, da čezmerna telesna teža vpliva na razvoj AH in drugih srčnožilnih bolezni. Chiang je ugotovil, da imajo čezmerno težki hipertoniki več možnosti za razvoj ishe-mične bolezni srca ter cerebrovaskularne bolezni kot pa hi-pertoniki z normalno telesno težo (33). Prevalenca AH je višja pri čezmerno težkih kot pa pri suhih osebah (33, 47-48). Velja pa tudi obratno - prevalenca debelosti je 6-krat višja pri hiper-tonikih kot pri normotenzivnih (Framingham). V ZDA ima 30% moških in 40% žensk, starejših od 30 let, več kot 120% idealne telesne teže (ITT). V Braniku ima 47,5% populacije več kot 120% ITT, med hipertoniki pa 69,5%. Chiang meni, da ima od 20 do 33% hipertonikov čezmerno telesno težo. V Framin-ghamski študiji so Kannel in sodelavci ugotovili, da prevalen-ca AH strmo narašča s povečanjem relativne telesne teže (Fra-minghamska relativna telesna teža). Podobne rezultate smo dobili v Braniku, kjer je prevalenca AH pri preiskovancih z več kot 130% ITT 2-3-krat višja kot pri tistih z 90-110% ITT. Povečan vnos soli se že dalj časa smatra za enega od sprožil-nih dejavnikov pri razvoju AH genetsko obremenjenih oseb. Mnogim raziskovalcem je uspelo dokazati povezavo med količino zaužite soli in prevalenco AH. Prebivalci Rarotonge imajo značilno višji krvni tlak in zaužijejo več soli v primerjavi z oto-čani Pukapuke (49). Sasaki je ugotovil, da izjemno visok vnos soli na severu otoka Honshu spremlja tudi visoka prevalenca AH (16). Podobno povezavo med vnosom soli in prevalenco AH je našel Fodor pri analizi prevalence AH med ribiškimi naselji Nove Fundlandije. Omenjene študije deloma potrjujejo Dhalovo hipotezo, da vnos soli pozitivno korelira s preva-lenco AH. Deloma zato, ker proučujejo dokaj ločene populacije (npr. otoka v Polineziji). Avtorjem, ki so proučevali povezavo med vnosom soli, navado soljenja hrane oz. izločanjem natrija v urinu in krvnim tlakom znotraj ene populacije, ni uspelo dokazati korelacije (50-55). Podatki glede navad solje-nja v Braniku se precej razlikujejo od tistih, ki sta jih dobila Dahl in Love (56) in Maill (13). Razlike so posebej opazne v skupini, ki hrano soli brez poizkušnje: Dahl in Love 43,2%, Maill 48,9% pri moških in 36,1% pri ženskah. Še večje razlike pa so, če primerjamo hipertonike in zdrave preiskovance. Te razlike pripisujem vplivu edukacije bolnikov z AH. Osnovni pristop k zdravljenju AH je že dolga leta omejitev vnosa soli. Možna, vendar manj verjetna je razlaga, da gre v našem primeru za t. i. »salt sensitive« populacijo. Nazadnje ostane še možnost, da preiskovanci - predvsem hipertoniki - ne govorijo
resnice. Tudi sam sistem razvrščanja preiskovancev glede navad soljenja ima svoje pomanjkljivosti: ne da kvantitativne ocene količine vnesene soli, ne upošteva količine soli, ki je v hrani, prav tako tudi ne upošteva razlik v okušanju slanih jedi. Fallis in sodelavci menijo, da hipertoniki slabše okušajo slano hrano v primerjavi z normotenzivnimi in zato zaužijejo več soli (57). Primitivna ljudstva, ki ne poznajo AH, zaužijejo 1 do 2 g soli na dan (58). Luft ocenjuje, da porabi povprečen Američan 2 do 5 g soli na dan (59).
Več prospektivnih epidemioloških študij nakazuje možnost povezave med AH in pitjem alkoholnih pijač (60-62). Ugotovljena je bila tudi višja prevalenca AH pri osebah, ki zaužijejo večje količine alkohola (63-64). Klatsky in sodelavci so ugotovili dvakrat višjo prevalenco pri belcih in 50% višjo prevalenco AH pri črncih, ki popijejo več kot 72 ml etanola na dan (65). D'Alonzo in Pell sta dobila 2,3-krat višjo prevalenco AH pri alkoholikih (63). Omenjena zapažanja se ujemajo z našimi, kjer je med hipertoniki značilno višji delež tistih oseb, ki pijejo alkoholne pijače tudi izven jedi v primerjavi z normo-tenzivnimi osebami. Na začetku Framinghamske študije niso ugotavljali pomembnega vpliva pitja alkoholnih pijač na višino krvnega tlaka (60), kasneje pa se je izkazalo, da čezmerno pitje alkoholnih pijač zvišuje sistolni tlak neodvisno od telesne teže (61). V Los Angeles Heart Study so ugotovili značilno višji sistolni in diastolni tlak pri osebah, ki čezmerno uživajo alkoholne pijače, vendar razlike niso bile klinično pomembne (62). Tudi v Braniku smo ugotovili značilne razlike v dia-stolnem tlaku pri osebah, ki pijejo tudi izven jedi, vendar te razlike nimajo večjega kliničnega pomena. Rezultati naše presečne študije glede navad pitja alkoholnih pijač se dokaj dobro ujemajo z deleži, ki jih je ugotovil Klatsky s sodelavci (39).
V	Braniku je delež oseb, ki ne pijejo alkoholnih pijač, 36,0%, Klatsky navaja 23,7%. Delež tistih, ki pijejo tudi izven obroka, je v Braniku 3,1%, podobna skupina v prej omenjeni študiji pa 4,2%. Zaradi izrazito vinorodnega območja sem pričakoval večje število preiskovancev (moških), ki pijejo tudi izven obroka. Relativno nizek delež (7,3%) si pojasnjujem z blaginjo kraja in kulturo pitja alkoholnih pijač - predvsem vina.
V	Framinghamski študiji so ugotovili, da kajenje (> 20 cigaret/ dan) zviša verjetnost pojava nenadne smrti 5-kratno. V isti študiji smatrajo kajenje za enega od treh najvažnejših dejavnikov ogrožanja za razvoj srčnožilnih bolezni, ki pa je reverzibilen (9). Dawber in sodelavci so opazili, da je število pokajenih cigaret sorazmerno z verjetnostjo miokardnega infarkta (65). Edvards (66), Maill (67) in Karvonen (68) so ugotovili, da imajo kadilci nižji krvni tlak v primerjavi z nekadilci. Tibblin navaja v svoji študiji večji delež kadilcev pri normotenzivnih osebah v primerjavi s hipertoniki (69), kar se ujema tudi z našimi zapažanji.
Mnogo epidemioloških študij ugotavlja višjo prevalenco sladkorne bolezni med hipertoniki v primerjavi s celotno populacijo (70-72). Hypertension Detection and Follow-up Programe (HDFP) ocenjuje, da ima 7% hipertonikov tudi sladkorno bolezen (73). Ferguson ugotavlja, da ima 8,8% hipertonikov (RR > 145/90) diabetes mellitus. Tibblin v svoji presečni študiji ne navaja višje prevalence motene tolerance za ogljikove hidrate pri hipertonikih (69). V Braniku se 10,3% hipertonikov zdravi tudi zaradi sladkorne bolezni. Prisotnost sladkorne bolezni znatno zviša možnost nastanka srčnožilnih bolezni. Izračunana verjetnost nastanka omenjenih bolezni je pri moteni toleranci za ogljikove hidrate (Framinghamska študija) 1,7-krat višja kot pri osebah, ki nimajo motene tolerance (10).
Zaključki
V	Braniku se 23,4% preiskovancev zdravi zaradi AH. Odstotek hipertonikov med celotno populacijo s starostjo narašča: od 2,4% v starostnem obdobju 20 do 29 let pa do 60,6% pri preiskovancih, ki imajo več kot 79 let. Največ hipertonikov spada
v skupino blaga AH - 44,3%, sledijo hipertoniki z izolirano sistolno hipertenzijo - 21,8% ter z mejno izolirano sistolno hipertenzijo - 15,5%. Odstotek hipertonikov z normalno telesno težo je značilno nižji od odstotka normotenzivnih preiskovancev. Pri preiskovancih z več kot 130% ITT pa je odstotek hipertonikov pomembno večji v primerjavi z nehipertoni-ki. Odstotek hipertonikov, ki hrane nikoli ne soli, je večji od odstotka normotenzivnih preiskovancev. V skupini preiskovancev, ki hrano najprej poizkusi, nato pa soli, je odstotek hipertonikov značilno manjši od odstotka nehipertonikov. Glede pitja alkoholnih pijač smo ugotovili, da je odstotek hiperto-nikov, ki pijejo tudi izven obroka, značilno višji od odstotka normotenzivnih preiskovancev. Odstotek diabetikov med hi-pertoniki je pomembno višji kot v celotni populaciji preiskovancev (10,3%, 4,0%, p < 0,01) in v primerjavi z nehipertoniki (10,3%, 2,1%, p < 0,01).
Zahvale
Iskreno se zahvaljujem vsem prebivalcem Branika, ki so se tako množično odzvali našemu povabilu za preventivni pregled in s tem dejansko omogočili izvedbo študije.
Prof. dr. Pavle Jezeršek mi je s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem pomagal pri zasnovi in realizaciji presečne študije.
Literatura
1.	United States National Center for Health Statistics. Vital and Health Statistics, Heart disease in adults: US 1960-62. Public Health Service Publication No. 1000 ser. 11, No. 6. Washington: Governement Printing Office, 1964.
2.	Epstein FH, Eckoff RD. The epidemiology of high blood pressure - geographic distribution and etiological factors. In: Stamler J et al. The epidemiology of hypertension. New York: Grune & Stratton, 1967: 155-63.
3.	Page LB. Epidemiological evidence on etiology of human hypertension and its possible prevention. Am Heart J 1976; 91: 527-34.
4.	Build and blood pressure study. Chicago: Society of Actuaries, 1959.
5.	McGee D, Gordon T, Kannel WB. A general cardiovascular risk profile: The Framingham study. Am J Cardiol 1976; 38: 46-51.
6.	Pooling Project Research Group. Relationship of blood pressure, serum cholesterol, smoking habit, relative weight and ECG abnormalities to incidence of major coronary events: Final report of the pooling project. J Chronic Dis 1978; 31: 201-6.
7.	Shurtleff D. Some characteristics related to the incidence of cardiovascular disease and death: Framingham study, 18-year follow-up. In: Framingham study: An epidemiological investigation of cardiovascular disease. Am J Cardiol 1976; 33: 38-8.
8.	Gordon T, Kannel WB. Predisposition to atherosclerosis in the head, heart and legs. The Framingham study. JAMA 1972; 221: 661-6.
9.	Leren P. Opening remarks: Hypertension and risk factor concept. Am Heart J 1983; 106: 1190-206.
10.	Kannel WB. Some lessons in cardiovascular epidemiology from Framin-gham. Am J Cardiol 1987; 37: 269-82.
11.	Kannel WB, Castelli WP, McNamara PM. Cigarette smoking and risk of coronary heart disease. Epidemiologic clues to pathogenesis. The Framin-gham study. Natl Cancer Inst Mongr 1968; 28: 9-20.
12.	Dahl LK. Salt and hypertension. Am J Clin Nutrition 1972; 25: 231-44.
13.	Maill WE. Follow-up study of arterial pressure in the population of a Welsh mining valley. Br Med J 1959; 2: 1204-12.
14.	Dawber TR et al. Environmental factors in hypertension. In: Essential hypertension. Heidelberg: Springer Verlag, 1960: 225-5.
15.	Swaye PS, Gifford RW, Berrettoni JN et al. Dietary salt and essential hypertension. Am J Cardiol 1972; 29: 33-8.
16.	Sasaki N. The relationship of salt intake to hypertension in the Japanese. Geriatrics 1969; 19: 735-42.
17.	Schmieder RE, Messerli FH. Obesity and hypertension. In: Essential hypertension. Med Clin North Am 1987; 114: 813-8.
18.	Frohlich ED. The problem of obesity and hypertension. Hypertension 1983; 5: 71-8.
19.	Kannel WB et al. Relation of adiposity to blood pressure and development of hypertension. The Framingham study. Ann Intern Med 1978; 67: 48-57.
20.	Messerli FH. Obesity in hypertension: How innocent a bystander? Am J Med 1984; 77: 1077-82.
21.	Metropolitan Life Insurance Company. Factors in mortality from cardiovascular disease. Salt Bull Metrop Life Insur Comp 1961; 42: 8-31.
22.	Schmieder RE, Messerli FH. Is there a direct relationship between obesity and hypertension? Pract Cardiol 1986; 12: 68-74.
23.	Stamler R, Stamler J, Riedlinger WF, Algera G, Roberts RH. Weight and blood pressure. Findings in hypertension screening in one million Americans. JAMA 1978; 240: 1607-10.
24.	Maill WE, Chinn S. Blood pressure and aging: results of a fifteen to seventeen years follow-up study in South Wales. Clin Sci Mol Med 1973; 45: 23-8.
25.	Kahn HA, Medalie JH, Neufeld NH, Riss E, Goldbourt U. The incidence of hypertension and associated factors: The Israel ischemic heart study. Am Heart J 1972; 84: 171-82.
26.	Heyden S, Bartel AG, Hames CG, McDonough JR. Elevated blood pressure in adolescents, Evans County, Georgia. JAMA 1969; 209: 1683-9.
27.	Boyle E. Biologic patterns in hypertension by race, sex, body weight and skin color. JAMA 1970; 213: 1637-43.
28.	Ulrych M, Tauber J, Shapiro AP. Long term relationships between blood pressure, age and body weight in steelmill workers. Clin Sci Mol Med 1973; 45: 173-81.
29.	Johnson BC, Karunas TM, Epstein FH. Longitudinal change in blood pressure in individuals, families and social groups. Clin Sci Mol Med 1973; 103: 1521-7.
30.	Goldman AG, Varady PD, Franklin SS. Body habitus and serum holesterol in essential hypertension and renovascular hypertension. JAMA 1972; 221: 378-83.
31.	Harlan WR et al. A thirty year study of a blood pressure in white male cohort. In: Onesti G et al. Hypertension, mechanisms and management. New York, 1973: 85-93.
32.	Kannel WB, Dawber TR. Hypertensive cardiovascular disease. The Framin-gham Study. In: Onesti G et al. Hypertension, mechanisms and management. New York, 1973: 93-105.
33.	Chiang BN, Perlman LV, Epstein FH. Overweight and hypertension. Circulation 1969; 39: 403-21.
34.	MacMahon SW, Blacket RB, MacDonald GJ, Hall W. Obesity, alcohol consumption and blood pressure in Australian men and women. J Hypertension 1984; 2: 85-91.
35.	Reisin E, Abel R, Modan M, Silverberg DS et al. Hypertension and body weight. N Engl J Med 1978; 29: 48-50.
36.	Ramsay LE, Ramsay HM, Davies DL, Winchester J et al. Weight reduction in a blood pressure clinic. Br Med J 1978; 2: 244-5.
37.	Ramsay LE. Liver disfunction in hypertension. Lancet 1977; 2: 111-4.
38.	Beevers DG. Alcohol and hypertension. Lancet 1977; 2: 114-5.
39.	Klatsky AL, Friedman GD, Siegelaub AS, Gerard MJ. Alcohol consumption and blood pressure. N Engl J Med 1977; 296: 1194-200.
40.	Gordon T, Kannel WB. The Framingham Study. An epidemiological investigation of cardiovascular disease. Sect. 1-26. Framingham. National Heart and Lung Institute, 1969-1970.
41.	Jezersek P. Arterijska hipertenzija. Med Razgl 1986; 26: Suppl 1.
42.	Robinson SC, Brucer M. Range of normal blood pressure. Arch Intern Med 1993; 64: 409-44.
43.	Epstein FH. Prevalence of chronic diseases and distribution of selected physiologic variables in a total community, Tecumseh, Michigan. Am J Epidemiology 1964; 81: 2385-91.
44.	Anon. Hypertension detection and follow-up program cooperative group blood pressure studies in 14 communities. A two-stage screen for hypertension. JAMA 1977; 237: 2385-91.
45.	Shekelle RB. Hypertension and risk of stroke in elderly population. Stroke 1974; 5: 71-5.
46.	Joint National Committee. Hypertension prevalence and the status of avar-ness, treatment and control in the United States. Final Report of the Subcommittee on definition and prevalence of the 1984 Joint National Committee. Hypertension 1985; 7: 457-68.
47.	Kannel WB, Brand N, Skinner JJ, Dawber TR. Relation of adiposity to blood pressure and development of hypertension. The Framingham study. Ann Intern Med 1967; 25: 48-59.
48.	Robinson SC, Brucer M. Hypertension and obesity. J Lab Clin Med 1939; 25: 807-22.
49.	Prior IAM et al. Sodium intake and blood pressure in two Polynesian populations. N Engl J Med 1968; 279: 515-20.
50.	Phear DN. Salt intake in hypertension. Brit Med J 1959; 2: 515-23.
51.	Maill WE. Follow-up study of arterial pressure in the population of a Welsh mining valley. Brit Med J 1959; 2: 1204-12.
52.	Dawber TR et al. Environmental factors in hypertension. In: The epidemiology of hypertension. Chicago: Grune & Stratton, 1967.
53.	Langford HG, Watson RL. Electrolytes, environment and blood pressure. Clin Sci Mol Med 1973; 45: 111-3.
54.	Swaye PS, Gilford RW, Berrettoni JR. Dietary salt and arterial hypertension. Am J Cardiol 1972; 29: 33-8.
55.	Sneckloth RE et al. Arterial pressure and hypertensive disease in West Indian negro population: report of surgery in St. Kitts, West Indies. Am Heart J 1962; 63:607-28.
56.	Dahl LK, Love RA. Etiological role of sodium chloride intake in essential hypertension in humans. JAMA 1957; 164: 397-400.
57.	Fallis N et al. Gustatory tresholds in patients with hypertension. Nature 1962; 196: 74-5.
58.	Dahl LK, Shackow E. Effects of chronic excess salt ingestion. Proc Soc Exp Biol Med 1966; 122: 952-7.
59.	Luft FC. Sodium: complexities in a simple relationship. Hospital Practice 1988; 23: 73-80.
60.	Dawber TR et al. Environmental factors in hypertension. Epidemiology of hypertension. New York: Grune & Stratton, 1967: 255-8.
61.	Kannel WB, Sorlie P. Hypertension in Framingham. Epidemiology and control of hypertension. New York: Stratton Intercontinental Medical Book Corporation, 1974: 553-92.
62.	Clarck VA, Chapman JM, Coulson AH. Effects of various factors on systolic and diastolic blood pressure in the Los Angeles Heart Study. J Chron Dis 1967; 20: 571-81.
63.	D'Alonzo CA, Pell S. Cardiovascular disease among problem drinkers. J Ocup Med 1968; 10: 344-50.
64.	Myrhed M. Alcohol consumption in relation to factors associated with ischemic heart disease. Acta Med Scand 1974; 567: Suppl: 1-93.
65.	Dawber TR et al. The epidemiology of coronary heart disease. The Framingham enquiry. Proc Roy Soc Med 1962; 55: 265-72.
66.	Edwards F et al. Arterial pressure in men over sixty. Clin Sci 1959; 18: 28997.
67.	Maill WE, Oldham PD. Factors influencing arterial blood pressure in the general population. Clin Sci 1958; 17: 409-14.
68.	Karvonen MJ, Keys A, Aravanis C, Blackburn H et al. Coronary heart disease: overweight and obesity as risk factors. Ann Intern Med 1972; 77: 15-27.
69.	Tibblin G. High blood pressure in men aged 50. A population study of men born in 1913. Acta Med Scand 1967; Suppl 470: 1-84.
70.	Conn JW. Hypertension, the potassium ion and impaired carbohidrate tolerance. N Engl J Med 1965; 273: 1135-43.
71.	Munro HN. Survey of Scottish diabetic clinic. J Clin Endocr 1949; 9: 48-62.
72.	Pell S, D'Alonzo CA. Some aspects of hypertension in diabetes mellitus. JAMA 1967; 202: 104-10.
73.	Anon. Five year findings of the hypertension detection and follow-up program. Reduction in mortality of persons with high blood pressure, including mild hypertension. JAMA 1979; 242: 2562-71.
74.	Joint National Committee on detection evaluation and treatment of high blood pressure. Report 1984. Arch Intern Med 1984; 144: 1045-57.
75.	Drizid T, Dannenberg AL, Engel A. Blood pressure levels in persons 18-74 years of age in 1976-1980, and trends in blood pressure from 1960 to 1980 in the United States. Vital and Health statistics, Series 11, 234, DHHS Pub. No. 86-1684. Washington: National Center of Health Statistics, US Governe-ment Printing Office, 1986.