SOZD ZORO ZEN A PODJETJA STROJEGRADNJE M0MO5I GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBLJANA leto xx. januar 1979 st. 1 Z ukazom št. 119 Titove zavode Litostroj z redom dela z rdečo zas Ali se zavedamo pomembnosti sprejetih aktov? Mnogo znanja, truda, časa in prizadevanj vseh strokovnih služb, kakor tudi vseh samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij je bilo vloženo v snovanje naše nove samoupravne organiziranosti skladno z ustavnimi načeli in zakonom v združenem delu. Naša prva naloga je uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov v neposredni praksi, dajanje pobud za vsebinsko izboljšanje in dograjevanje skozi vsakodnevno prakso, meni komisija za uresničevanje zakona o združenem delu. SPREJETI AKTI terjajo poznavanje IN SPREMEMBO Zavesti Na zadnji seji delavskega sveta delovne organizacije v letu t&TS so delegati sprejeli poročilo komisije za spreminjanje in uresničevanje zakona o združenem delu ter nekaterim nosilcem na-t°g za dopolnila aktov potrdili roke. Dobili so zgoščen pregled aktivnosti dela komisije, oris doseženih premikov in bistvenih Problemov, ki se pojavljajo pri Praktičnem uveljavljanju zakona, ter na tej osnovi pregled najpo-ntembnejših usmeritev za na-daljnje delo. Delavci z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo s svojimi pripombami sodelovali pri oblikova-niu osnutka zakona o združenem delu, pri njegovem sprejemanju 'n uveljavljanju v temeljni, de-jovni in sestavljeni organizaciji, kakor tudi v delovnih skupnostih. Največje sadove pričakujemo pri Njegovem uveljavljanju, našem Poznavanju, ravnanju, spremembi zavesti, ki se mora odraziti v sa-jhoupravni praksi. To je naša bistvena naloga, kajti dosežene Skušnje na samoupravnem pednju morajo preiti v samouprav-no življenje, da bi sprejete sa-btoupravne poti čim popolneje Začele delovati. »PAKETI« samoupravnih splošnih aktov So BILI PRETEŽKI Komisija je na svojih rednih dvajsetih sejah in usklajevalnih Postopkih od spremljanja programa dela preanaliizirala vse samo-uPravne akte ter jih posredovala P° faznih postopkih v obravnavo. Zavedamo se, da so ti paketi bili pogostokrat »pretežki« (preobširni), da smo kljub vsem prizadevanjem le dosegli, da smo prebirali akte, dajali dopolnila in pripombe in ne samo sprejemali informacije od uvodničarjev. Kljub temu si mnogi niso »belili« glave okrog te naše nove samoupravne organizranoati, razen v primerih, kjer so bili osebni interesi prizadeti. Vse akte, katere opredeljuje zakon, so naši delavci prejeli v celoti, ostale pa v povzetkih, ki pa so slehernemu bili dostopni v TOZD ali delovnih skupnostih. Sedaj imamo vse akte, a moramo še nadalje graditi samoupravne socialistične družbene odnose. To je proces, ki terja nenehno dograjevanje, kajti zaradi zapletenih in marsikdaj protislovnih družbenih gibanj nismo uspešno rešili določenih konkretnih primerov. V združenem delu ne kaže samodejno spreminjati odnosov, če jih praksa ne potrjuje. Sprejeti bomo morali še vrsto sistemskih zakonov, ki bodo prav gotovo terjali spremembe tudi naših sedaj veljavnih aktov. VZTRAJNO ISKATI NOVE REŠITVE V naši vsakodnevni stvarnosti se dokazujemo in uveljavljamo kot nosilci odločanja v razvoju naših proizvajalnih sil, prav tako v celotni družbeni reprodukciji. Kaj nam to pomeni? Da uspešnost takega delovanja temelji na doslednem uveljavljanju ustavnega položaja delavca naših neodtujljivih pravic pri ustvarjanju in razpolaganju z ustvarjenimi sredstvi, našo solidarnostjo, vzajemno povezanostjo ter odgovornostjo. To terja od nas, da po samoupravni poti, a s pomočjo vseh subjektivnih dejavnikov in poglobljenim delovanjem nenehno spreminjamo družbenoekonomske odnose za utrjevanje vloge in položaja delavca. Seveda, da brez odporov, kolebanj in ovir ne grei Ponekod so bili pristopi formalni, kar pa ne zmanjšuje pomembnih rezultatov pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Vse bolj prevladuje spoznanje, da se zakon o združenem delu ne »presodi« temveč, da v tem procesu čim bolj celovito uskladimo nastale probleme in vztrajno iščemo nove rešitve za vsebinsko razreševanje nastopajočih problemov. UTRDITI MESTO IN VLOGO DELAVCA Delavci v temeljnih organizacijah vse bolj spoznavamo, od katerih dejavnikov je resnično odvisen naš ekonomski in socialni položaj. Naša zavest se postopoma krepi, kajti prihodnost našega dela in rezultatov dela je odvisna od tega, kako bomo znali posegati v samoupravne odnose na vseh področjih našega dela in življenja. Mnogi se še danes zavedajo pomena družbene lastnine in odnosa do nje, a to nam daje vsakodnevni kos kruha. To pomeni, da moramo ohranjati naše stroje in naprave ter jih izkoriščati v čim večji meri. Menim, da moramo odstraniti posamične in kratkoročne interese, različna zavlačevanja ter namesto njih uveljavljati skupne dolgoročne interese. Bistvo vseh sprejetih aktov je spoštovanje, dogovarjanje in realizacija v neposredni praksi, ker se delavci vedno bolj usmerjamo na ključna vprašanja samoupravno dogovorjenih in zapisanih pravil. Zato je toliko bolj pomembno, da krepimo naša gledanja in jih oplemenitimo za nadaljnjo kontinuirano samoupravno prakso. DELO KOMISIJE NI ZAKLJUČENO Omenjeni so bili nosilci nalog in postavljeni roki, do kdaj je potrebno pripraviti določena dopolnila, ki jih zahteva praksa in nekateri sistemski zakoni. Kaj je pomembno na teh področjih? Menim, da to ni komisija, ki nam piše samoupravne splošne akte, temveč komisija, ki spremlja uresničevanja zakona o združenem delu v neposredni praksi. Zato se vedno večje zahteve postavi j ao pred strokovne službe, ki nam morajo dajati celovite podlage za odgovorno odločanje delavcev. Na področju dohodkovnih odnosov delavci pri celovitem opredeljevanju svojega položaja vse bolj spoznavamo, da združevanje dela in sredstev temelji na načrtnem in doslednem razvijanju medsebojnih razmerij in soodvisnosti pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju dohodka. Prav na področjih razporejanja dohodka in čistega dohodka iščemo nove rešitve, ki bodo spodbujale k nenehnemu povečanju dohodka temeljne organizacije. Sedanje osnove in merila za ugotavljanje delavčevega prispevka (mislim na proizvodne in neproizvodne sodelavce) imajo do'oče-ne slabosti pri vsebinski razčlembi, zato moramo razčleniti elemente, ki bodo ustreznejše vrednotili prispevek delavcev. Izdelati moramo čistopise sprejetih aktov pa manjkajoče pravilnike in poslovnike ter opraviti druga tehnična opravila za realizacijo vseh zastavljenih ciljev. I. Sabol ^XXXXX\XX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XX\XXX\XXXXXXXXXXX\XXX\X\X\XXXXXX\XXXX\XXXXXXXXX\XXX\X\XXXXXXXXXXX\ DVAJSETLETNO POSLANSTVO Pazljivi bralci in vsi tisti, ki jim je naš časopis najbolj pri srcu, so opazili, da smo v glavi prvega letošnjega časopisa zapisali številko XX. To pomeni razveseljivo ugotovitev, da naš časopis prehaja v dvajseto leto neprekinjenega izhajanja, kar tudi pomeni, da je današnja številka 229. po vrsti. Takrat, prvega januarja 1960, ko je na pobudo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij izšla prva številka našega časopisa, ki smo mu dali ime »LITOSTROJ«, so bile zapisane »novemu glasilu na pot« med drugim tudi te besede: »Ce bomo ob podpori vsega kolektiva prispevali z našim glasilom vsaj skromen delež k urejanju in poglabljanju povezanosti med nami in tovarno, bomo z zadovoljstvom opravljali svojo glavno nalogo. Prizadevali si bomo prilago-jevati njej tudi vsebino našega časopisa, ki naj bo pisan za vse in vsakogar, da bi ga prav vsi radi prebirali. Zavedamo se, da bo vsakomur in vsem zelo težko ustreči, toda na naših straneh bo odprt prostor vsem, ki bodo želeli prispevati svoj delež za izboljšanje vsebine. Še posebej bomo veseli sleherne konstruktivne kritike, pa naj se tiče tovarne in njenega poslovanja, ljudi v njej ali našega časopisa. Zares je bil že čas, da smo si z našim časopisom, ki prihaja prvič med nas, postavili predse ogledalo, ki naj nam kaže našpravi obraz. Naša želja je, da bi si ustvarili svojo bogato duhovno tradicijo tesne povezanosti med delavci in podjetjem, a tudi povezanosti med družinami naših delavcev in našo tovarno.« Časopis »utosthoj« IZHAJA MBStCHO URHA OA UREDNI6K1 ODBOR • ODOOVORJrt UREDNIK PETER LIKAR TEL. UREDNIŠTVA »-©11 DO M-O!#. INTERNO MS IN «4S • CENA POSAMEZNI Številki v prodaji 10 DINARJEV LJUBLJANA. JANUARJA IMt BTKVTLKA 1 tlMtmu glasilu na pol Ro sefca# UtiA prutodk« i«tiw topohtie pnuMM. ti fr Hrti Muiee »LITOSTROJ«. B ten »preiMnjtetii nadetem ne ptmBerfrmo ti pw ■ mtko * ntit pnmvadnR, M «» nttaije pme t tieoJnJtm titom e Mrtim ot>««ve * Upctnjecenjem nevtii pfetieodn* n6• ) * -< e x . , ; e S t erne * ' MOJO LETO Kaj pričakujemo od »LITOSTROJA« »Ue »ImIIo la vršel v vetlti meri sameillo Ib ou spreti obrv- se Urijo med ti Mele e veeh taretih trtersk le- »s Uh« Itrea Bj**S-verru. e »Isal* se prtbednoet In • Litostroj, nej bi »evetal eek e eNhevib ereenHitveb. taverne « etletee druibe, doke*- pitij« drugi oddevoml termiti, ni. delno »t tudi i«v**nJ' -pm ne) bo torej uape-tie poeredo* prt tbtievsnju bodi prt Mu te livlJtnJO r tovm*) eibeBepomiloem Hvljeeje ve deluje Je vse mnstitiie melje: Zvon keauattiov. *•«» t mlndlee eieveeljv. Ule- trdne B Zrn* fene, ki bode m vtlne ebveUeaotil od ieu de teta Urijo med ke>c*U*ea e J* skrb ps be maral pes velik tndt teme. ds bede val Baal tu lege kelebUvs debili ebtiitel aeiDgs. s» ksiere »j 1 FRAN OERNTVBC, Poeatiti ne bi troell le kepiee pola« le-te* sijema vso proble- predsedotk Drtsvtimre sveti < TVnmidka glteilo tuj bi nm v Gradnik •»Vi—T.T.— SlrtdrtTto iivlltnJU v termiti “*•«» tioepUs Isbke (Issils lahsla f »• M “*v**1' tirov« tudi ptrmem. te nsj v 6tm wt)l »omsgete Uvejetl polrrto« p*. htjsoe asiege. s. ksiere trne n , e nj h In o njihovem as- telim esleteema ke la pevedois pohvalno, tu ludl asnebev. srti*, kriliti« besedo. te medsebojnega ' . ST' 28US “» Naslovna stran našega prvega časopisa iz leta 1960 S temi besedami in še z drugimi dobrimi željami je prvega januarja 1960 začel svoje poslanstvo naš časopis »Litostroj«. Ocena tega dvajsetletnega rednega mesečnega izhajanja bi bila preskromna, če bi jo strnili v nekaj stavkih tega uvodnika. Zato danes prisluhnimo le nekaterim ugotovitvam, ki neizpodbitno dokazujejo, da je časopis Litostroj v teh dvajsetih letih postal napovedano ogledalo, v katerem se kaže naš pravi obraz. Postal je resen, izkušen, zrel dvajsetletnik in se je, če bi ga primerjali s človeškim življenjem, nenehno boril za resnico in napredek samoupravnih druž-benopolitčnih odnosov ter življenje in delo delavcev Litostroja. Z gotovostjo lahko trdimo, da je naš časopis tudi naša javna tribuna, odprt vsakemu delavcu, ki lahko sooča svoje mnenje in stališča, in tudi kritiki, ki ustvarjalno, v boju različnih mnenj, daje izhodišča za dobre in ustvarjalne rešitve. Z oblikovanjem javnega mnenja nenehno ustvarja pogoje za uresničevanje samoupravnih socialističnih odnosov. Iz meseca v mesec in iz leta v leto seznanja delavce o vseh zadevah skupnega pomena, ki imajo bistven vpliv na njegov družbenoekonomski položaj v temeljni organizaciji združenega dela in izven nje v širši družbeni skupnosti. V svoji osnovni informativni nalogi naš časopis brez dvomov izpolnjuje obveze z vso odgovornostjo in željo, da je vsaka naslednja izdaja boljša, popolnejša. Ko govorimo o našem samoupravljanju, govorimo hkrati z vso odgovornostjo tudi o obveščanju, ki je pogoj za samoupravno odločanje. Če je naš časopis v teh 20 letih izhajanja vsaj delno pripomogel k boljši obveščenosti delavcev in s tem k boljšim samoupravnim odločitvam, je izpolnil svoje poslanstvo. Samoupravne socialistične odnose v naši družbi gradimo tudi na združevanju dela delavcev, vendar v temeljnih organizacijah oziroma delovnih organizacijah ne združujemo samo delo, pač pa tudi številne druge zadeve in interese, med drugim lahko ugotovimo, da nas združuje tudi časopis »LITOSTROJ«. K. Gornik 'XXXXXXXXXXXX>XXXXXX\XXX\NXXXXXXXX\XXXXXXXNXXXXXXXXXXXNNXXXXXXXXXX\XXXNXXXXXXX\XXX\V«NNX'«XSXVXXXX\> STALIŠČA 6. SEJE MESTNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV LJUBLJANA POLITIKA IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA Mestna konferenca Zveze komunistov Ljubljana je na svoji 6. seji dne 11. 12. 1978 obravnavala predlog smernic o politiki izvajanja družbenega plana razvoja Ljubljane v letu 1979, ki jih je pripravil izvršni svet skupščine mesta Ljubljane, in sprejela naslednja stališča: 31.januar — rojstvo prve ustave Januarja 1946 je bila na skupni seji obeh zborov ustavodajne skupščine sprejeta prva ustava Federativne ljudske republike Jugoslavije. Prvič v zgodovini Jugoslavije je bilo s tem uzakonjeno načelo ljudske oblasti, ki so jo občani lahko uveljavljali prek svojih predstavniških teles (ljudskih odborov in ljudskih skupščin). Naša prva ustava je potrdila družbene in politične spremembe, ki so bile rezultat narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije. S to ustavo je nekdanja centralistična kraljevina tudi pravno postala federacija s šestimi republikami in ljudsko skupščino, sestavljeno iz Zveznega sveta in Sveta narodov. Vsem jugoslovanskim narodom je priznala in zagotavljala enakopravnost ter pravico samoodločbe do odcepitve. Določila je dolžnost federacije in njene odnose s federativnimi republikami. Enakopravnost republik je držav-nopravno izrazila z dvodomno skupščino z enakim številom predstavnikov republik v Svetu narodov ne glede na število njihovega prebivalstva in z določenim številom predstavnikov obeh avtonomnih pokrajin. Volilno pravico so dobile tudi polnoletne ženske, ki jim je ustava zajamčila neokrnjeno politično in družbeno enakopravnost. V tej ustavi so bila tudi vsa rudna bogastva, vsi energetski viri, določena prometna in proizvajalna sredstva razglašena za splošno ljudsko premoženje in tako za temelj socialističnega gospodarstva države. Poleg državnega gospodarskega sektorja kot temelja družbenogospodarskega sistema je ustava dala vidno mesto zadružnemu sektorju, jamčila pa je tudi določeno zasebno lastnino pod kontrolo države. Potrdila je in pravno določila pravico državnih organov, da nacionalizirajo in razlastijo privatno lastnino v splošne družbene namene. Tej ustavi so sledile še druge, prav tako pomembne za vse jugoslovanske narode in narodnosti. Kljub temu pa je bila ustava iz leta 1946 prva, resnično naša demokratična ustava, s katero se je Jugoslavija predstavila svetu in dokazala, da naša borba ni bila zaman. Konferenca ugotavlja, da predložene smernice obravnavajo ključna vprašanja gospodarskega in družbenega razvoja Ljubljane v letu 1979, izpostavljajo prioritetne naloge na posameznih področjih 's konkretno opredeljenimi nosilci in predstavljajo realno osnovo za nadaljnje uresničevanje nalog, zastavljenih v srednjeročnem načrtu Ljubljane 1976—80. Smernice morajo s svojo vsebino predstavljati temelj za celotno družbeno akcijo vseh subjektivnih sil pri uresničevanju njihovega programa dela ter sintezo političnih, samoupravnih, izvršilnih in upravnih ukrepov pri uresničevanju opredeljenih nalog. Smernice predstavljajo osnovo za uresničevanje idejnopolitičnih izhodišč Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije o: — dinamičnem razvoju v stabilnejših pogojih gospodarskega oziroma družbenoekonomskega razvoja in — nadaljnjem razvijanju socialističnih samoupravnih družbenoekonomski odnosov š posebnim poudarkom na uveljavljanju dohodkovnih odnosov in krepitvi obnovitvene sposobnosti združenega dela. • Priprava smernic o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1979 je potekala pravočasno in v široki frontni sestavi, kar nedvomno predstavlja novo kvaliteto, kljub temu pa ugotavljamo, da bi se morale smernice občin in mesta v vsebinskem smislu bolj dopolnjevati, da bi bilo gradivo manj obsežno, po vsebini manj resolucijsko ter bi še bolj mobiliziralo za višjo produktivnost, večjo izvozno usmerjenost ter uresničevanje dogovorjene politike na področju zaposlovanja. • Leto 1979 sicer lahko pričakujemo z dokajšnjim optimizmom, ki temelji na dosežkih v letu 1978, vendar ne z nekritičnim odnosom do doseženega stanja ter znanih problemov, temveč s spoznanji, da le s konkretnimi delovnimi nalogami lahko zagotovimo stabilen in dinamičen ter celovit družbeni razvoj Ljubljane. Tu mislimo predvsem na naloge pri uresničevanju dogovorjene politike zaposlovanja, na ukrepe zoper razdrobljeno investicijsko politiko, ki temelji še vedno pretežno na kreditnih osnovah namesto na združevanju, na slabo pokrivanje uvoza z izvozom, itd. Le dosledno uresničevanje dogovorjenih nalog nam lahko zagotavlja stabilno in dinamično gospodarsko rast, ki jo bomo dosegli z usklajenim delovanjem vseh subjektov od temeljnih organizacij združenega dela do skupščine mesta Ljubljane. = Stabilnejša dinamična gospodarska rast je možna na osnovah povečane produktivnosti dela. To moramo doseči z boljšo organizacijo dela, večjo uporabo znanja, hitrejšim uvajanjem tehnologije, novih znanstvenih dosežkov, domačimi inovacijami, z modernizacijo delovnih sredstev in delovnih postopkov, večjo ekonomičnostjo poslovanja, z boljšim izkoristkom delovnega časa, z varčevanjem pri surovinah in re-reprodukcijskem materialu, s poenostavljanjem in racionalizacijo režijskih opravil, boljšimi rešitvami v delitvi dohodka in osebnih dohodkov po rezultatih dela ter menjavi dela na novih družbenoekonomskih osnovah. • V te kvalitativne dejavnike razvoja so usmerjene naloge iz politike smernic. Na njih morajo zasnovati svoje delovne programe vsi samoupravni organi, samoupravne interesne skupnosti, socialistična zveza delovnega ljudstva, sindikati in zveza so- cialistične mladine. V vseh teh subjektih imajo posebno odgovornost komunisti, ki morajo delovati na strateških nalogah, kot so: večja produktivnost, večji dohodek, racionalno gospodarjenje z dohodkom in delitev osebnih dohodkov, ki temelji na doseženi produktivnosti dela. • Smernice o politiki družbenega razvoja v letu 1979 pomenijo stvaren projekt nadaljnjega razvijanja in spreminjanja družbenoekonomskih odnosov. Na tej osnovi mora vsaka organizacija združenega dela pripraviti lasten program dela in ukrepov za večjo produktivnost v dohodkovni povezanosti z drugimi subjekti v delovnem procesu ali načrtovanju novih razvojnih usmeritev ter vključiti v delo razmišljanja in prakso, kaj z vidika dohodka pomeni posamezna racionalizacija in njeno praktično uvajanje. • Nujen je spopad vseh subjektivnih sil z miselnostjo, da je možno le s spremembami predpisov zagotoviti drugačen družbenoekonomski položaj delovnih ljudi, brez polnega angažiranja lastnih sil sleherne temeljne organizacije združenega dela, samoupravne in delovne skupnosti. • Gospodarjenje v temeljnih organizacijah združenega dela, pa tudi širše, je treba ocenjevati po kazalcih, ki jih določa zakon o združenem delu, ker realneje in nazorneje prikazujejo družbenoekonomske odnose ter uspešnost poslovanja organizacij združenega dela (dohodek na delavca, dohodek v primerjavi s povprečno vloženimi sredstvi, čisti dohodek na delavca, akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom in povprečno uporabljenimi sredstvi, osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca, čisti osebni dohodek na delavca). Da bo to možno uresničiti, je nujno doseči, da bo Služba družbenega knjigovodstva tudi na ravni mesta obdelovala podatke po panogah, saj bo le tako lahko vsaka temeljna organizacija združenega dela primerjala svojo uspešnost in rezultate poslovanja z drugimi. • Sprejeti temelji planov srednjeročnega družbenega razvoja narekujejo obveznost za ocenjevanje tekočega operativnega poslovanja z vidika, ali se sprejete obveznosti izvršujejo in ali se sproti sprejemajo ustrezni ukrepi, ki zagotavljajo izpolnjevanje obveznosti in doseganje planiranih ciljev. • Zaradi vsega tega, tudi razprava o zaključnih računih ne more in ne sme biti le formalno knjigovodsko dejanje, temveč osnova za temeljito analizo gospodarskih dosežkov temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela, občin in mesta ter osnova za konkretne samoupravne in družbenopolitične akcije za spremembo obstoječega stanja. Zato mora vsebinska priprava na razpravo o zaključnih računih potekati že v času nastajanja zaključnih računov in se nadaljevati ob njihovem sprejemanju oziroma po predložitvi Službi družbenega knjigovodstva. V delovno podkrepitev usmeritve smernic družbenega razvoja v letu 1979 je razprava na konferenci opozorila na nujnost organizirane akcije pod geslom: človek — delo — produktivnost. Vanjo se morajo vključiti vsi samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, znanost, vsa sredstva javnega obveščanja ter drugi. Bistveni pogoj za nadaljnji razvoj materialne baze samoupravljanja in socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov je nujno odločnejše združevanje dela in sredstev ter specializacija na osnovah samoupravnega združevanja dohodka in delitve novoustvarjene vrednosti v povezavi proizvodnja-trgovina ter še izrazitejše spreminjanje odnosov v bančništvu in denarnih tokovih. Na tem zahtevnem področju moramo izkoristiti prednost Ljubljane v znanju in hotenjih močnega kadrovskega potenciala, in sicer s smotrnim usmerjanjem in združevanjem znanja, ki jih zahteva uresničevanje sedanjih nalog ter za pripravo novih razvojnih usmeritev za doseganje višje produktivnosti, kvalitete izdelkov ter večje prodornosti v izvozu in doma. To pa narekuje več investicijskih naložb v znanje in tehnologijo ter manj »v beton«. Med aktualnimi delovnimi nalogami za leto 1979 v izvajanju politike smernic družbenega razvoja Ljubljane mestna konferenca zveze komunistov Ljubljane opozarja na sprejete sklepe prejšnjih sej, zlasti 3. seje (uresničevanje srednjeročnega družbenega načrta Ljubljane 1976-80) in (5. seje idejnopolitična izhodišča za urejanje prostora in okolja). Na osnova teh stališč in sklepov, ki temeljijo na obsežni razpravi v zve- zi komunistov v Ljubljani, obvezuje mestna konferenca zveze komunistov vse komuniste, da z demokratično razpravo in aktivnim delovanjem v sindikalni organizaciji, socialistični zvezi delovnega ljudstva, zvezi socialistične mladine, delegatski sestavi skupščin občin in mesta ter v vseh delovnih okoljih, upravnih in izvršnih organih dosežejo realizacijo zastavljene politične usmeritve. Konferenca predlaga, da se v nadaljnjem postopku sprejemanja in izvajanja smernic proučijo še naslednja vprašanja: — kako dosledno zagotoviti, da bo rast osebnih dohodkov v skladu z rastjo produktivnosti dela, vendar pod rastjo doseženega dohodka, da bi dosegli večjo akumulacijo, — kakšne ukrepe sprejeti, da bodo samoupravni sporazumi v letu 1979 tudi dejansko izvajani, — ali obstajajo možnosti, da bi stopnja rasti družbenega proizvoda namesto zastavljenih 6 odstotkov znašala 6,5 odstotka, stopnja zaposlovanja pa namesto 2,5 odstotka le 2 odstotka, — kakšni ukrepi so potrebni za znižanje materialnih stroškov ter racionalizacijo in večje varčevanje, — kako zagotoviti, da se bosta skupna in splošna poraba skozi vse leto gibali v dogovorjenih okvirih; kako zagotoviti dvig produktivnosti od 3,5 odstotka n& 4,5 odstoka, — kako nadomestiti nekatera področja, ki so v smernicah opredeljena ekstenzivno (na primer ljudska obramba) s temelj' nimi družbenim vprašanji, v katera bod usmerjene akcije vseh subjektivnih dejavnikov v letu 1979. Veliko radovednih oči, polnih pričakovanja, je sledilo prihodu dedka Mraza OBISKAL NAS JE DEDEK MRAZ V soboto, 23. decembra 1978 so si naši najmlajši v kinodvorani Šiška ogledali »Novoletni tobogan«, ki so ga pripravili pionirji — člani kulturno umetniškega društva Treh herojev »Oder mladih« iz Pirnič po vodstvom Petra Militarova. Po končani predstavi je otroke obiskal dedek Mraz in jih obdaril. Knjiga vredna pozornosti Stanko Ilič: INFORMISANJE U UDRUŽENOM RADU — Humanizacija delovne sredine — Avtor: Statiko Ilič, recenzorja: dr. Danilo Markovič in dr. Ivah Turk, izdajatelj: NIGP »Privredni pregled« Beograd Pred kratkim je izšla knjiga Stanka Iliča »Informisanje u udrU' Ženom radu«, delo magistra sociologije dela. To je eden od prispevke'' maloštevilnih avtorjev, ki so se spopadli s tematiko čim uspešnejšega uresničevanja delovnih in družbenih nalog v organizacijah združenega dela in s tem z nadaljnjim razvojem samoupravljanja. V tej knjigi avtor v prvem delu na razumljiv in dokumentira® način razpravlja o sistemu samoupravnega informiranja v osnovni organizaciji združenga dela. Izhaja iz informiranja kot družbene P®' trebe, podrobno govori o virih podatkov in načinih uporabe le-teh; razpravlja o informativnem centru in njegovem delovanju, o razširjenju informacij, njihovem učinkovanju in o povratni informacij1-Cilj njegovega razpravljanja je ugotoviti, v kolikšni stopnji lahk° takšno informiranje pomaga pri razvijanju samoupravljanja in raZ' voju medsebojnih odnosov. V drugem delu govori o humanizmu in konkretni humanizacij1’ to je o humanizaciji dela in medsebojnih odnosov, zatem proučuj posledice pomanjkljivega sistema informiranja, na koncu pa podrobno opisuje prispevek sistema samoupravnega informiranja k human1 zaciji delovne sredine kot osnove za humanizacijo vseh ostalih področij družbenega življenja. ■ V svojem delu obravnava avtor delovnega človeka celovito; nahJ gleda kot na subjekt delovne sredine, kot na soustvarjalce družben sredine in kot na člana družine. »Informiranje v združenem delu« je v prvi vrsti namenjeno delovnemu človeku — samoupravi j aleu, obenem pa tudi vsem tisti1®’ ki se ukvarjajo z informiranjem v organizacijah združenega dei> Gotovo pa bo v veliko pomoč tudi sociologom in psihologom, del gatom v samoupravnih organih, individualnim poslovodnim organom; družbenopolitičnim delavcem in vsem drugim, ki želijo izpopoim svoje znanje in tako še bolj prispevati k nadaljnjemu razvoju samo upravljanja, kjer more biti človek najvišja vrednota. ,e Del s tega področja ni veliko, to knjigo pa še posebej odlikto jasen, točno določen in enostaven stil, dopolnjena pa je tudi z up rabnimi skicami za lažje razumevanje teksta. Knjigo, ki jo lahko K ^ pite pri izdajatelju za 150 din, vam toplo priporočamo, saj boste njej našli gotovo kaj uporabnega tudi zase. . 0 KAM IN KAKO SMO IZVAŽALI Cilj našega pospešenega vključevanja v svetovno gospodarstvo naj bi bil — poleg ostalega — skrbeti za uravnovešeno menjavo v celoti, dvigniti kvalitetno raven izvoza in drugih oblik gospodarskega sodelovanja, doseči enakopravnejše mesto v odnosih z razvitim svetom ter razvijati sodelovanje v novih oblikah in na novih zemljepisnih področjih. Za jugoslovansko zunanjetrgo-yinsko menjavo v tem desetletju posebej značilen rastoči pri-jhanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci in nizka stopnja pokrivanja Uvoza z lastnim izvozom. Edini svetli točki sta bili leti 1972 in i976, ko smo pokrivali celo 70 odstotkov uvoza z izvozom, leta 1974 Naročila je ta menjava padla celo na dobrih 50 odst. Vse ostalo smo za pokrivali z neblagovnimi pri-;lvy iz uslug, nakazili in prilivi iz turistične dejavnosti. V primerjavi z letom 1976 je v Uaslednjem obdobju prišlo do ve-ukih sprememb v naši trgovin-ssi menjavi s tujino. Sicer je bilo res, da se je izvoz povečal, vendar pa je bil tudi uvoz neverjetno velik. Pretežni del povečanega uvoza odpade sicer na večje nabave reprodukcijskega materiala in pogonskega goriva, prav tako pa tudi za investicijsko opremo, stroje in naprave. To je bil sicer dober znak za oživitev gospodarske dejavnosti v domovini, ki je prinesla tudi naši organizaciji nekaj bistvenih novih naročil. Žal pa je ta oživitev prišla v času, ko na zahodu že jenjuje, s tem pa se ožijo tudi možnosti za naš izvoz. Naša delovna organizacija v tem obdobju ni točno sledila težnjam, ki so veljale za celotno gospodarstvo v okviru skupne zunanjetrgovinske menjave, in sicer predvsem zato, ker smo poleg našega izvoza v industrijsko razvite države, ki najbolj vplivajo na nihanje menjave, usmerjali naš izvoz v precejšnji meri tudi v socialistične države in predvsem v države v razvoju. V obdobju 1973—1978 smo povečali naš izvoz za skoraj triin-polkrat, istočasno pa smo skrbeli, da smo bili devizno vedno pozitivni, se pravi, da smo vse svoje potrebe po uvozu reprodukcijskega materiala, dodatne opreme za kompletiranje naših projektov in neblagovnih plačil pokrivali sami ter morebitne viške oziroma pravice odstopali tudi sorodnim organizacijam v okviru ZPS. Iz pregleda realiziranega izvoza v primerjavi s pridobljenimi naročili v istem obdobju se nam kaže izreden skok v letu 1976, ko smo pridobili novih naročil za skoraj 40 milijonov dolarjev. Tedaj smo naredili polarne žerjave, pridobili večja naročila iz metalurškega programa, prodali večje število hidravličnih preoblikovalnih strojev ter podpisali pogodbo za HE Hemren Dam. Z ozirom na ciklus proizvodnje in pogodbene roke pa se bo realizacija precejšnjega dela teh naročil nadaljevala tudi še v letošnjem letu. Izvoz, ki smo ga realizirali v preteklem letu, znaša nekaj nad 18 milijonov dolarjev, področja Pregled realiziranega izvoza v odnosu na pridobljena naročila v istem obdobju IZVOZ (»10001 * ocenjeno 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979* us i 1.064 1.740 2.812 2.970 7.009 5.841 6.113 5.644 8.745 Cl. t 1.148 1.601 2.418 2235 3.862 1833 7841 12746 16.241 DIN 36311 59.428 91.704 92859 208899 151534 263273 33R157 469.822 NAROČILA («1000) US | 3.518 7.094 2.719 7.264 7.322 14264 4.259 1.845 □. / 1.390 4.740 2823 1.516 1.971 24505 8.797 11.896 DIN 81.355 215.424 94.614 160.098 200.635 738858 243.189 256.243 plasmaja pa nam kaže krožni grafikon. Ocenjujemo, da bo imel naš izvoz v tekočem letu podobne težnje. Bolj problematična je struktura novih naročil glede usmerjenosti, ki se je v letu 1977 v primerjavi z letom poprej resno poslabšala, isto stanje pa se je nadaljevalo tudi v preteklem letu. Zmanjševanje naročil iz konvertibilnega področja (razvite države in DVR) v korist klirinškemu področju je za našo delovno organizacijo in normalno poslo- Izvoz na posamezna področja v 1978 vanje v naslednjem obdobju skrajno neugodno in napeti bo potrebno vse sile, da se ta razmerja spremenijo. Ta naloga pa še zdaleč ne more sloneti na ramenih same prodaje in celo peščice delavcev v omenjenem tozdu, temveč bi morala biti skrb vseh odgovornih dejavnikov celotne delovne organizacije. Menimo, da bi bilo treba iskati ukrepe, potrebne za pospeševanje izvoza, zlasti na konvertibilna pordočja, v sami proizvodnji in pa v zunanjetrgovinskem instru-mentarju. Lahko rečemo, da moramo s povečanjem akumulacije in vlaganj v modernizacijo proizvodnje dvigniti njeno tehnološko raven in s tem vplivati na kvaliteto in ceno proizvodov. Hitra rast cen surovin in repromateriala povzroča verižno reakcijo dviganja cen v naslednjih proizvodnih fazah. Podražitev pa ne spremlja povečanje produktivnosti, zato te ne prinašajo dolgoročnih rešitev. Prizadevati bi si morali za zmanjševanje visokega deleža najrazličnejših režijskih stroškov v struk- turi lastne cene, res pa je tudi, da proizvodnja in trgovina v večini primerov nista dohodkovno povezani in ne delujeta vedno v skupnem interesu (izvozne cene, nošenje rizika). Potrebno je tudi poudariti, da izvozne premije niso dovolj selektivne, zlasti glede na vrsto proizvodov. Izvozne stimulacije bi morale biti tudi bolj diferencirane glede na oddaljenost in pogoje trgovanja v posameznih deželah. Prav tako bi se morale znižati carinske stopnje pri uvozu repromaterialov in pomožnih surovin, ki jih pri nas ni na razpolago v zadostni količini in kvaliteti, še posebej če jih uporabljajo izvozne panoge. Zlasti pa je dinar v primerjavi z nekaterimi konvertibilnimi valutami glede na višjo stopnjo inflacije pri nas, kot pri večini naših zunanjetrgovinskih partnerjev, vse bolj precenjen in s tem zavira izvoz. To velja tudi za tečaj dinar-dolar, kljub temu, da tudi dolar izgublja vrednost v razmerju do drugih zahodnoevropskih valut. F. Bahar Skupni proizvod v letu 1978 ČEPRAV JE VREDNOST REALIZACIJE kot gospodarska postavka pomembnejša, saj nam dejansko pokriva naše skupne potrebe, pa vendar ta vrednost izhaja iz realiziranih količin, tako imenovanih skupnih proizvodov. Če se ozremo tri leta nazaj, moramo ugotoviti, da količinska realizacija v letu 1978 presega takrat realizirane količine skupnih proizvodov. Kljub temu pa ne moremo reči, da smo dosegli predvideni količinski plan, saj smo v zaostanku za približno enomesečno realizacijo. Vzroke za ta zaostanek moramo iskati v spremljajočih težavah uvajanja nove dokumentacije in iskanju proizvodnega optimuma v naši novi samoupravni organiziranosti po tozdih, ki smo jo na osnovi zakona o združenem delu izvedli v sredini poslovnega leta. V sklopu težav pri uvajanju nove dokumentacije je imela na količinsko realizacijo največ vpliva kasnitev dokumentacije in to na vseh nivojih njene obdelave v pripravljalnem delu proizvondega procesa. Posledice so se čutile predvsem v zapozneli ali celo prepozni oskrbi proizvodnje z materialom in informacijami. V prihodnje se moramo poleg gornjega otresti tudi našega zakoreninjenega mišljenja, da je realizacijo možno doseči šele v drugi polovici poslovnega leta. Ugotovimo lahko, da je bilo v preteklih letih, kot tudi v letu 1978, zadnje četrtletje glede na količinsko realizacijo, najbolj uspešno. Ugotovimo tudi lahko, da je kot vedno bila direktna proizvodnja tisa, ki je v zadnjem trimesečju največ prispevala h količinski realizaciji. Takšnega ravnanja si v letu 1979 ne moremo privoščiti. Načrtovane količine in sprejeta naročila zahtevajo vsa naša prizadevanja za realizacijo že takoj prvi mesec — torej v samem začetku poslovnega leta. Oba pregleda nam nazorno prikazujeta, v katero proizvodno vejo usmeriti prizadevanja za boljši rezultat. Žal pa niso razvidni vzroki, zaradi katerih dejanski rezultat ni enak načrtovanemu. V tem poročilu nimamo namena analizirati vzroke, ampak kolektiv samo seznaniti s fizični- mi rezultati njegovega vlaganja in dela. Omenili pa bomo nekaj stvari, katerim moramo za uspešno realizacijo v letu 1979 posvetiti največjo pozornost. 1. Vsa naša prizadevanja naj bodo usmerjena v pravočasno izpolnjevanje rokovnih obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih planov. 2. Posebno pozornost moramo posvetiti izdelavi in zasledovanju — kontroli mesečnih operativnih programov v TOZD. 3. Plansko analitske službe v TOZD naj mesečne operativne programe izdelajo na podlagi rokovno opredeljene letne dinamike podpisanih naročil, v okviru razpoložljivih kapacitet in ostalih proizvodnih možnosti. 4. Preko skupne proizvodne kooperacije posvetiti vso pozornost operativnim programom TOZD MONT, TVN in PPO, ki povezujejo operativne programe ostalih proizvodnih TOZD in predstavljajo programe odpreme oziroma dejansko realizacijo skupnih proizvodov za tekoči mesec. Želeli bi poudariti, da našteto še posebej velja za prpravljalni del proizvodnega procesa (kompletiranje podatkov iz pogodb, planiranje, dokumentacija, tehnologija, nabava in razpošiljanje). (Nadalj. na str. 7) KOLIČINSKA REALIZACIJA V LETU 1978 (SKUPNI PROIZVOD, v tonah) Vrsta Plan Realizacija Skup. 1978 Primerjava realiz. s pretek, leti Index proizvoda 1978 I.—X. 78 X. 78 XI. 78 XII. 78 3—6 1975 1976 1977 X. 75-77 7:2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Turbine 2.000 1.532 85 114 97 1.828 1.097 1.222 2.113 1.477 91 Črpalke 500 291 20 16 31 358 982 897 365 748 72 Žerjavi in reduktorji 2.300 1.192 42 205 412 1.851 704 483 2.299 1.162 80 Opr. za cem. 200 125 4 22 17 168 519 1.413 290 741 84 Diesel mot. 100 64 39 38 39 180 599 719 705 671 180 Stroj, deli 100 40 8 12 4 64 268 93 117 159 64 SKUPNO Osn. proizv. 5.200 3.244 198 407 600 4.449 4.169 4.827 5.889 4.961 86 TVN 2.700 1.248 399 339 716 2.702 1.321 1.700 1.079 1.367 100 PPO 1.800 978 223 206 124 1.531 1.023 1.003 1.232 1.086 85 SKUPNO Osn. proizv. + TVN + PPO 9.700 5.470 820 952 1.440 8.682 6.513 7.530 8.200 7.414 90 OKROGLA MIZA — OKROGLA MIZA — OKROGLA MIZA — OKROGLA MIZA — OKROGLA MIZA — OKROGLA MIZA — OKF BESEDO IMAJO TEMELJNE ORGANIZACIJE ŽE V DECEMBRSKI ŠTEVILKI SMO VELIKO PISALI O NAŠIH NAČRTIH ZA LETO 19-9, KI SO VEČJI KOT KDAJKOLI DOSLEJ. ZA LETO 1979 NAČRTUJEMO BISTVENO POVEČANJE OBSEGA PROIZVODNJE IN DOHODKA, ZATO NAS JE NA ZAČETKU LETA ZANIMALO PREDVSEM TO, KAJ MISLIJO TEMELJNE ORGANIZACIJE O TEM, TAKO SMELO ZASTAVLJENEM CILJU, IN ALI NAM GA BO USPELO DOSEČI? O tem smo se pogovarjali z individualnimi poslovodnimi organi posameznih temeljnih organizacij in jim postavili naslednja vprašanja: S Gospodarski načrt za leto 1979 pomeni doslej največje povečanje količinske proizvodnje in celotnega prihodka. Kako se v naši temeljni organizaciji pripravljate za izpolnitev tako zahtevnega načrta (organizacija proizvodnje, materialna oskrba, kadrovska zasedba, izkoriščanje prostega časa, izkoriščanje strojnih zmogljivosti, raziskave in razvoj)? • Iz poročil TOZD Prodaja in iz gospodarskega načrta je razvidno, da imamo za leto 1979 v glavnem že dovolj naročil. Ali po vašem mnenju struktura naročil pokriva vse obstoječe proizvodne zmogljivosti? • Planirani prihodek za leto 1979 je 170 starih milijard dinarjev, kar je za 34 odstotkov' več, kot smo dosegli lani. Ali bo planirani prihodek pokril vse naše in družbene potrebe in ali bomo lahko s tem ustvarili tudi pogoje za izvajanje začrtanih investicijskih naložb? • Izvoz v letu 1979 obsega skoraj 50 milijard starih dinarjev, kar je skoraj za 20 odstotkov več kot lani. Kakšne ukrepe predvidevate v temeljnih organizacijah za izpolnitev obveznosti do naročil za izvoz? • Ali se vam zdi plan za leto 1979 preveč smel ali realen glede na vaše možnosti? Dr. Marko Kos, TOZD IRRP — Če govorimo o planu za leto 1979, moram poudariti, da ima naš inštitut poseben položaj. Dokumentacijo za letošnje leto smo že izdelali v preteklem letu, in sicer za 12.800 ton, v preteklem letu pa smo naredili le za 8.600 ton proizvodov. To pomeni, da je TOZD IRRP za eno do dve leti fazno premaknjen naprej, podobno kot TOZD Prodaja, ki mora prav tako skrbeti za pridobivanje naročil že eno do dve leti naprej. V tem letu bomo predvidoma izdelali dokumentacijo za 18.000 ton proizvodnje, zato se organiziramo tako, da s čim večjim številom ponudb dosežemo čim večji učinek, da izberemo tiste ponudnike, kjer imamo največ možnosti za uspeh, opustimo pa tiste, kjer je uspeh že vnaprej dvomljiv. Želimo tudi, da bi bila obremenitev posameznih vrst proizvodnje čim bolj enakomerna, oziroma da bi bila uglašena za tisti obseg, kot ga imamo v inštitutu in naših temeljnih organizacijah. Upamo, da se bo stanje na doslej deficitarnih področjih v letošnjem letu izboljšalo in da bomo imeli tudi tu dovolj dela. To velja predvsem za opremo za cementarne in dieselske motorje. Na področju turbin se bomo usmerili predvsem v prodajo za izvoz. Dobiti moramo nekaj velikih naročil za izvoz, kar pa najbrž ne bo tako težko, saj smo si v lanskem letu z dobrimi ponudbami zagotovili nekaj zelo ugodnih naročil. Na licitacijah smo se med ponudniki uvrstili na prvo ali vsaj na prva mesta. Zato bo naša glavna naloga te objekte čim bolj izkoristiti in v čim krajšem času izdelati zanje vso potrebno dokumentacijo. V tem letu se bomo usmerili tudi v izdelavo novih hidroenergetskih objektov v domovini. Republiški plan daje velik poudarek hidroelektrarnam, ki so najcenejši vir energije. Začeli bomo dela na projektu »Pohorje« in savski verigi sedmih elektrarn. Te naj bi imele čim bolj tipizirane agregate, zato se vključujemo v ta dela že v prvi fazi, ker želimo, da" bi mele vse nizvodne elektrarne le dva tipa agregatov. Tako bi lahko precej razbremenili našo projektivo. Na žalost naša kadrovska zasedba ni ravno najboljša. Delovne naloge bi želeli zasesti tako, da bi olajšali rutinska dela z novimi risarji,, ki bodo zdaj končali našo poklicno šolo, s čimer bi lahko sprostili višje kvalificirane delavce. V tem letu nas čakajo še velike naloge, predvsem pri razvoju novih naprav. Tu mislim pred- vsem na žerjave za nakladanje svežega goriva v reaktorju, ki bodo ena najbolj zapletenih naprav, kar smo jih doslej izdelali pri nas. O tem se ravno sedaj pogajamo s SZ. Pogajamo se tudi o izdelavi novih črpalk, nove vrste turbin (v glavnem reverzibilne in cevne turbine), razširiti pa želimo tudi ponudbo za naše preoblikovalne stroje. Kar zadeva prihodek za to leto, mislim da ni bojazni, da ga ne bi dosegli. Enakega mnenja sem tudi glede dohodka od proizvodov za izvoz, saj imamo precej naročil, ki jih bomo letos zaključili. Gospodarski načrt se mi zdi dovolj smelo zastavljen, a ni realen. Lahko ga bomo realizirali le, če se bomo notranje dovolj organizirali, da bomo imeli usklajeno delo vseh služb od pritoka materiala do odpravljanja vseh težav med delom. V tem primeru ne bi smelo biti nobenih ovir. Vekoslav Urbančič, TOZD NABAVA — Ne bi želel zanemariti priložnosti, da še enkrat osvetlim vzroke glavnih težav, s katerimi smo se borili lansko leto. Težave niso izhajale iz same preskrbe materiala, temveč iz prepoznih informacij, kakšne vrste materiala rabimo. Do tega je prihajalo delno na račun nove dokumentacije, delno pa na račun poti dokumentacije, ki je bila tedaj še precej nerazjasnjena. S to problematiko smo se v letu 1978 že veliko ukvarjali, zato menim, da je zdaj vsaj načelno to rešeno in da vemo, kako bomo delali v letošnjem letu. To torej niso bile notranje težave našega tozda, temveč so bile povzročene že na drugih mestih. V zvezi s programom za leto 1979 pa lahko ugotovim, da se tudi obseg dela v TOZD Nabava letos bistveno povečuje. Lani smo nabavili materiala za 41,5 milijarde (starih dinarjev), letos pa ga bomo za 63,5 milijarde. To pomeni, da je promet povečan kar za 50 odstotkov. Zato je sedaj še veliko bolj pomembno, da dobimo podloge za naročanje tako domačega kot tujega materiala pravočasno. Le tako bomo lahko že na začetku leta startali s polnim zamahom. V teh 63,5 milijarde je predvideno za 11,5 milijarde uvoza. Devizne pravice, ki jih potrebujemo za uvoz materiala, so zagotovljene iz zaključkov pogodb. Na konvertibilnem področju imamo dovolj zaključenih ponudb, na osnovi katerih bomo delno krili potrebe za uvoz, manjkajočo razliko pa bomo lahko dosegli s pretvarjanjem vrednostnih obračunskih dolarjev v US dolarje. Glede pravic torej ne bo težav, verjetno pa se bodo pojavile pri kontingentih, ki se še zmeraj odobravajo na zveznem nivoju. To so v prvi vrsti proizvodi črne metalurgije dn vsi tisti materiali, za katere še vedno veljajo omejitve pri uvozu. Pri tem posebno opozarjam naše projektante, da se zavedajo splošne državne težnje, ki narekuje zmanjševanje uvoza in preusmerjanje na domače materiale. Na domačem trgu imamo v glavnem zagotovljene vse potrebe, tako v železarnah kot pri ostalih dobaviteljih in kooperantih. Seveda pa povečane naloge zahtevajo tudi večje napore in delno reorganizacijo v našem tozdu. Reorganizacijo bomo lahko izpeljali že letos, ko bomo z rekonstrukcijo pridobili nekaj novih prostorov, ki nam bodo omogočili drugo razporeditev in boljšo preskrbo vseh temeljnih organizacij. Tako bomo dosegli, da bodo tudi objekti v Nabavi specializirani glede na namene končnih uporabnikov. Čeprav se bo naše delo povečalo kar za 50 odstotkov, mislim, da naš program ni neizpol-njiv, vendar pa bomo morali delati zagnano že od začetka leta naprej. V zvezi s kooperacijo smo imeli v letu 1978 veliko težav. Vendar pa kooperacija ne pomeni le sodelovanja med delovnimi ali temeljnimi organizacijami, temveč le-te sklepajo med seboj tudi dohodkovne odnose, kar pomeni, da kooperacija sloni predvsem na samoupravnih osnovah. Kako TOZD Nabava gleda na to in ali namerava uvesti s svojimi kooperanti dohodkovne odnose na samoupravni osnovi? Prav gotovo bomo morali že sedaj misliti na to, da bomo čimprej prišli na takšno obliko poslovanja, kakršno se zahteva po novem. To še posebej velja za večje delovne organizacije, kot so TAM iz Maribora, kjer kupujemo dieselske motorje za viličarje, ali Rade Končar iz Zagreba. Najbrž tega v tem letu še ne bomo mogli doseči, pač pa se bomo morali pripravljati na to. Kooperacija, s katero smo imeli lansko leto težave, pa ni bila tega značaja, ampak smo v Litostroju z izrazom kooperacija imenovali tista opravila, za katera v tovarni nimamo dovolj zmogljivosti oziroma nismo opremljeni zanje. To so bile na primer premajhne zmogljivosti za zvarjence ali določene delovne operacije, ki jih pri nas ne delamo. S tovrstno kooperacijo tudi letos ne bo posebnih težav, saj smo si vse manjkajoče zmogljivosti že zagotovili. Težave bodo lahko nastopile le, če se bodo pred nas postavile neke nove naloge, za katere ne bomo pravočasno dobili potrebne dokumentacije. V letu 1979 bomo poslovali tako kot doslej — v obliki klasične koperacije. Sele v prihodnjem letu bomo oblikovali novo obliko sodelovanja tako pri ustvarjanju, kot pri delitvi rizika. * Viktor Nolimal, TOZD PRODAJA — Ocenjujemo, da je po predloženem gospodarskem načrtu stanje naročil dobro, vendar pa je kljub temu težko podati neko izjavo za točno določeno poslovno leto. Opravka imamo namreč z investicijsko opremo, ki se razteza na več poslovnih let. Če prenesemo to problematiko na izkoriščanje obstoječih zmogljivosti z vidika strokovnih kadrov in proizvodnih sredstev (strojev), je sedaj zelo težko povedati, ali bodo vse faze našega delovnega procesa enakomerno zasedene. Odgovor bomo lahko dobili šele takrat, ko bodo naročila projektivno in tehnološko obdelana. Na podlagi dosedanjih izkušenj lahko ugotovimo, da bodo najbolj zasedene zmogljivosti v obdelo-valnici, precej slabši položaj je pri proizvodnji dieselskih motorjev. To vrzel lahko v neki meri dopolni le večje naročilo talnih transportnih sredstev. Za Litostroj je najbolj značilno to, da je naša proizvodnja individualna iz česar pogosto sledi neenakomerna izkoriščenost naših zmogljivosti. Problem neenakomerne zasedenosti lahko pri nadaljnjem delu dopolnjujemo ali opravljamo na dva načina: tako, da za kompleksno naročilo vključujemo dodatne zmogljivosti preko kooperantov, ali pa tudi preko raznih uslug, ki ne predstavljajo kompletnega proizvoda. Ko smo se pogovarjali o gospodarskem načrtu, smo ugotovili' da bo ravno dovolj velik, da bomo v letu 1979 »lahko živeli«. Ali menite, da bo naš prihodek dovolj velik, da bo lahko pokril vse naše in družbene potrebe? Priprave na gospodarski načrt za letošnje leto so bile veliko bolj temeljite kot leta poprej, kei" smo pri planiranju upoštevali ravno to izhodišče in smo izhajali iz dohodka. Če nas tukaj čas ni prehitel in glede na to, da so se naše predvidene obveznosti ustalile ter ne bo prišlo do nekih nepredvidenih sprememb, moramo poslovno leto zaključiti tako, kot smo predvidevali v načrtu. Ali smo na zunanjem tržišču še konkurenčni? Zelo poenostavljeno povedano: če mi naše stroškovne cene samo pretvorimo v tujo valuto, potem nismo konkurenčni. Vendar pa se danes v svetu ne govori več o neki svetovni ceni. Na ponudbeno ali prodajno ceno vpliva zelo veliko dejavnikov, kot so, ponovno poenostavljeno povedano — kdo prodaja in komu prodaja, ob tem pa moramo upoštevati se cel splet okoliščin, kot so politične, družbenoekonomske in druge, ki vplivajo na to. Zvone Volfand, TOZD PUM Plan za leto 1979 je priprav' Ijen na principih zakona o si' stemu družbenega planiranja. v njem so zajete stvarne potrebe ih usmeritve naših TOZD, predvsem usmeritev v povečano akumula' cijo. Tu so zajeta tudi sredstva Pogovora o gospodarskem načrtu so se udeležili predstavniki vseh tozdov (Foto J. Žlebnik) OKROGLA MIZA — OKROGLA MIZA — OKROGLA MIZA — OKROGLA MIZA — OKROGLA MIZA — OKROGLA MIZA — OK JE NAŠ GOSPODARSKI NAČRT PREVEČ SMEL? Razlogov za zaskrbljenost še ni, vendar pa bo potrebno pristopiti k izvrševanju gospodarskega načrta z vso resnostjo (Foto J. Žlebnik) 2a razširitev materialne osnove dela, kar je vzrok skokovitemu Porastu planiranega dohodka in celotnega prihodka. Zato v TOZD PUM menimo, da tak plan moramo realizirati. Skoraj dva meseca smo proučevali odnose med posameznimi kategorijami in komponentami Plana, analizirali smo razmere glede naročil, zaposlenih in drugih pogojev za realizacijo zastavljenega planskega cilja. V naši te-hieljni organizaciji bomo morali Padal j e uveljavljati koncept »dela Pod posebnimi pogoji« kakor to zahtevajo posamezna specifična Paročila. Še bolj bomo morali uveljavljati princip enotne livar-Pe v smislu maksimalnega izkoriščanja vseh kapacitet od instaliranih strojnih do ljudskih. V Preteklem 1978. letu smo bili v glavnem dobro preskrbljeni z re-Promaterialom, kar je za nas, ki lhiamo procesno proizvodnjo z velikim številom zaporednih faz Proizvodnje, še posebno p omemb-Po. Pričakujemo, da se bo dobra sodelava z »Nabavo« uspešno Padaljevala tudi v 1979. letu. Vendar nas zelo skrbijo visoka Povišanja cen surovin, posebno Pa energije, tako električne kot tudi nafte. Tudi s »Prodajo« smo zelo uspešno sodelovali. To se Padaljuje in si tako uspešno zagotavljamo dobre poslovne odno-| se s številnimi stalnimi kupci odlitkov. V tej smeri bomo v letu 1979 skušali podpisati nekaj sa-Pioupravnih sporazumov o traj-Pem poslovnem sodelovanju na dohodkovnih osnovah. V letu 1979 bomo skupno s Tozd IVET skušali zagotoviti boljše vzdrževanje naših kapacitet, ker je le v pogojih stalnega obratovanja vseh kapacitet, brez Pogostih in dolgotrajnih izpadov, Prožno doseči večjo proizvodnjo kot v preteklem letu. Vsak izpad Posamezne proizvodne kapacitete Pomeni v livarstvu ustavitev celotnega proizvodnega procesa. Zato nam uspešno vzdrževanje po-Preni neposredni prispevek k re-ulizaciji plana. , Tudi vnaprej bomo zadržali koncept individualne proizvodnje, tP"! katerem pri vsakem novem Paročilu vgrajujemo nove dosežke tehnologije in praktičnih izku-s®hj. Nadaljevali bomo s prakso skupnega obravnavanja proble-Piatike posebnih naročil tako, da bomo pri tem sodelovali vsi od Pfodaje in nabave do tehnologije. Naša livarna je najstarejši del colotnega kolektiva. Zato smo so-Oceni z visokim odlivom zaposlenih, težki delovni pogoji Kvarke proizvodnje pa povzročajo ®dno več potreb po premešča-lu zaposlenih na lažja dela. Vse 0 terja stalno skrb za ustrezna adomestila. Z dobrimi rezultati ^ela želimo zagotoviti čim boljše ,ebne prejemke našim zaposlc-‘m, take, ki jih s svojim preda-1111 in kvalitetnim delom resnič- n° zaslužijo. T' letu 1979 pričakujemo tudi Pdaljnji napredek samoupravnih Vnosov v naši TOZD, kar je pri nas že doslej zagotavljalo uspešno proizvodnjo. Ivo Sabol, TOZD PZO — Gospodarskega načrta za 1. 1979 se moramo lotiti temeljito in odgovorno. Vendar pa velja posebej poudariti, da naš plan terja predvsem spremembo zavesti litostrojskega delavca, kar pomeni, da bomo morali, če bomo želeli plan izpolniti, vložiti veliko več truda kot doslej. Posebno pozornost bomo morali posvetiti izkoriščanju delovnega časa, izkoriščanju in izboljšanju delovne in tehnološke discipline, uveljavljanju sodobnejših tehnoloških procesov v proizvodni proces, izboljšati bomo morali sedanjo strukturo zaposlenih, na osnovi dopolnil samoupravnih sporazumov pa bomo morali tudi ustrezno vrednotiti delavčeve rezultate dela. Pri tem moramo izhajati s stališča, da mora delavec za enako ali vsaj približno enako delo prejeti tudi enak dohodek, ki ga dobi na osnovi rezultatov svojega dela oziroma prispevka k skupnemu proizvodu. V bodoče moramo še bolj skrbeti za utrjevanje družbenoekonomskih odnosov med temeljnimi organizacijami, ki sodelujejo pri skupnem proizvodu, in posvetiti več pozornosti medsebojnemu sodelovanju in povezovanju, da bi dosegli zastavljene cilje. Mnenja sem, da je potrebno posvetiti vso pozornost tudi nadaljnjemu dograjevanju planiranja, usklajevanju planskih obveznosti, ki jih v temeljnih organizacijah redno spremljamo, in dosežene rezultate nenehno utrjevati. Struktura dosedanjih naročil v proizvodnji polizdelkov zvar jen-cev je zelo raznolika in zahtevna, zato je pri tem važno, da imamo dobro začetno osnovo za delo. Sedaj imamo dovolj naročil, s čimer se na prehodu iz leta 1977 v 1978 nismo mogli pohvaliti. Letos bomo morali posvetiti še vso potrebno pozornost kompletiranju materiala in boljši povezanosti na vseh področjih kooperacijskih odnosov z našimi dobavitelji, ker bomo le tako lahko dosegli uspeh pri ustvarjanju skupnega proizvoda. Če hočemo živeti, si moramo na vsak način prizadevati, da bomo dosegli planiranih 170 starih milijard dinarjev. Ustvarjanje dohodka je bistvo našega nadaljnjega razvoja, zato sem tudi že prej omenil, da to terja predvsem spremembo zavesti vseh nas. Z gotovostjo lahko trdim, da si bomo tudi v našem tozdu prizadevali, da bomo prispevali svoj delež pri maksimalni realizaciji skupnih proizvodov. Kar zadeva smelost za leto 1979, mislim, da ne bi bilo napak, ko bi bil naš plan pogumnejši že kakšno leto prej. e Leopold Nadlišek, TOZD OB — Planske obveznosti so se po našem gospodarskem načrtu za letošnje leto povečale za 2:2 odstotkov. Glavna naloga bo v letošnjem letu pridobivanje kadrov. Povečanje kadrov potrebujemo predvsem za drugo izmeno, ker bomo le tako lahko izpolnili svoje planske obveznosti. S tem namenom smo se tudi že povezali s strokovno službo, da nam je preskrbela dovolj delavcev, ki pa po kvaliteti ne ustrezajo. To velja predvsem za kadre, ki so potrebni za nadomestilo v izmeni. Kvaliteta druge izmene je še kar zadovoljiva v težki in srednji obdelavi, v ostalih obratih pa je precej slabša. Dobro se zavedamo tudi posebne naloge, ki nas čaka pri vzgoji novih kadrov, predvsem tistih, ki bodo začeli delati v novo organiziranih temeljnih organizacijah. V zvezi z naročili v letošnjem letu nimamo težav. Od strokovne službe dobivamo dinamiko naročil in delovne programe, obenem pa tudi sami mesečno zasledujemo fazne roke in potek dela posameznih naročil. Ker se je letošnje leto začelo precej bolje kot lansko, smo lahko začeli z delom s precej večjim optimizmom. Če omenim posamezna naročila, lahko rečem, da smo z normalnim poslovanjem sposobni naročila izgotoviti do 90 odstotkov, potem pa se na določenih mestih zatakne. Zato moramo v bodoče posvetiti več pozornosti ravno sodelovanju in zasledovanju naročil, da bi potem lahko naročila dopolnjevali po strukturi in kompletnosti. Tako bo lahko dobro opravila svoje naloge tudi montaža, ki delo prevzame za nami. Rad bi omenil tudi dokumentacijo, o kateri smo v lanskem letu že veliko govorili. Z novim načinom dela se nam je precej povečal obseg dela že v sami tehnologiji, porabili pa smo tudi veliko več časa kot za prejšnjo dokumentacijo. Upam, da bo letošnja situacija boljša in se bo naša tehnologija lahko posvetila tudi bolj ustvarjalnemu delu in ne samo pisanju in predelavi dokumentacije. V proizvodnji našega tozda seveda nastopajo tudi ozka grla, M jih skušamo preko nabavne službe s kooperacijo razrešiti, vendar prihaja do težav zaradi visokih cen ali preobremenjenosti z delom naših kooperantov. Večjo pozornost bomo morali v letošnjem letu posvetiti še znižanju stroškov, to je izmetu, stroškom popravil in dodelav, tako, da bomo v fazi obdelave čim manj premikali in s tem poškodovali težke kose. Zadali smo si obvezo, da bomo redno spremljali planske obveznosti, v ta namen smo tudi že organizirali skupino, ki skrbi za obdelavo nujnih naročil ali že omenjenih izdelkov, ki so tik pred zaključkom del. Tako bomo ta naročila hitreje obdelali in jih predali naslednji fazi dela. Seveda pa bomo morali posvetiti več pozornosti tudi izkoriščanju delovnega časa, saj imamo še veliko neizkoriščenih rezerv. Letošnji plan je sicer res postavljen precej visoko, vendar sem prepričan, da nam ga bo z dobro organizacijo in sodelovanjem vseh, možno doseči. V letu 1979 bomo morali preiti na nagrajevanje po delu, kot to predvideva zakon o združenem delu. V skladu s tem bi bilo potrebno tudi naše normske ure postaviti na neke realne osnove, kar še posebej velja za obdelavo. Kako gledate na ta proces vi — se vam zdi uresničljiv ali ne? S tem se popolnoma strinjam. Že v preteklem letu smo posve- tili veliko časa ravno vprašanju normskih ur in bo tudi to ena glavnih nalog v letošnjem letu. Normski sistem bo potrebno urediti zato, ker je sedanji destimulativen in neučinkovit. Slavko Mrežar, TOZD MONTAŽA Povečanje obveznosti v letu 1979 smo v našem tozdu sprejeli z veliko resnostjo in se s takšnim planom v celoti strinjamo. Mnenja smo, da moramo naše možnosti bolj izkoristiti in s tem izboljšati konkurenčnost na tujem tržišču. Na ta način bomo lahko mi izbirali naročila in nam ne bo treba prevzemati za nas nezanimivih naročil. Ker zahteva povečanje planskih obveznosti večje napore celotnega kolektiva, bomo morali poostriti tudi disciplino, pri nas pa bomo morali še posebej poskrbeti za prostorske kapacitete. Največje povečanje proizvodnje je bilo ravno pri izdelavi žerjavov, ki potrebujejo za montažo velike površine, ki pa jih na žalost nimamo. To se pravi, da bomo morali na razpoložljivih prostorih z montažo zelo pohiteti, da bomo lahko pripravili prostor drugim proizvodom. TOZD Montaža ima v proizvodnem procesu posebno mesto, ker je praktično na koncu izdelave skupnega proizvoda. Tako je odvisna od vseh sodelujočih, ki ji morajo zagotoviti, da bodo naredili vse, da bomo lahko pravočasno dobili vse potrebno za montažo. Na ta način v Montaži ni bojazni, da ne bi mogli izpolniti obvez, ki izhajajo iz povečanega obsega proizvodnje. Prihodek, ki ga načrtujemo, nam je potreben. To velja tako za prodajo na domačem kot na tujem tržišču. Zato imamo tudi enak odnos do izdelkov za obe tržišči in jim posvečamo pozornost. Žal nimamo dovolj naročil za dieselsko montažno skupino, sposobno opravljati zelo zahtevna dela. Skoda bi bilo, če bi jo morali zaradi pomanjkanja naročil razpustiti, ker bi jo kasneje spet zelo težko spravili na nivo, ki ga dosega sedaj. O planu za leto 1979 lahko rečem, da je smel, vendar potreben in sem prepričan, da smo ga sposobni izpolniti. » Viktor Nolimal — Rad bi omenil še nekaj stvari, to jih prej nisem. Pravkar smo govorili o planih obdelave, polizdelkov in drugih. Vendar pa je treba gospodarski plan Litostroja razumeti še malo drugače. Ko smo govorili o vrednostnem planu, bi rad to dopolnil z mi- slijo, da za temi številkami niso kakršnikoli odlitki, ohdelovalni-ške ure ali tonaža zvarjencev, temveč so to točno določena naročila za obdelovalniške ure, točno določena naročila za odlitke, zvarjence in podobno. To je namreč tista kvaliteta, ki jo moramo vgraditi v naš načrt. Tudi gospodarski -načrt Jugoslavije uvaja neke nove kvalitete. Danes pomeni pojem fakturirane realizacije čisto nekaj drugega kot je na primer pomenil pred leti, saj smeš fakturo za vmesno fakturo izstaviti pod točno določenimi pogoji. Sele, ko reče kupec svoj »ja«, nastopi med nami in kupci upniškolastniško razmerje. In to je tista prava realizacija. Skratka, skupni proizvod nas mora voditi proti nekemu skupnemu cilju. Tu je tudi izražena tista poslovnost, ki zahteva od nas, da izdelamo naročilo v točno določenem roku. To omenjam zato, ker se mi zdi, da sem prej mogoče malo premalo povedal v zvezi s skupnim proizvodom in izvozom. Poudariti moram, da bo uvoz še vedno potreben, če smo se odločili, da bomo nekatere stvari uvažali in ne bomo izdelovali vsega doma. Pogoje za uvoz pa si bomo morali ustvariti sami s prodajo naših izdelkov v tujini. Omenil sem že, da na tujem tržišču nismo konkurenčni, vendar pa vpliva na ceno vrsta dejavnikov, ki so vzrok hudi konkurenci na svetovnem trgu. Za tem, ko našo ceno kritično pregledamo in jo že precej oklestimo, nam marsikje uspe na licitacijah pridobiti prvo mesto, vendar nas tudi tu glede na lastne pa tudi širše družbene potrebe čaka še veliko dela. Truditi se bomo morali, da bomo iz zahodnih tržišč uvažali le najnujnejše in se ne bomo zanašali pač na nekoga, da nam bo to omogočil. Do tega, kar potrebujemo, bomo morali priti sami. Na ceno v bistvu ne vplivajo neki dejanski stroški, saj kupec v tujini izkorišča konkurenčni boj tako, da kupuje po najnižjih cenah (ki pa pogosto niso več realne). Vendar je za našo politiko bistveno, da moramo imeti toliko in toliko izvoza, ki si ga moramo na kakršenkoli način zogotoviti. Problematiko cen in jugoslovanskih izvoznikov je začela reševati samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino. Kako se Litostroj vključuje v to skupnost in kaj mislite o kreditiranju izvoza? V nekaterih primerih je kreditiranje opreme zelo pomemben dejavnik. Vsota, ki jo dobimo z vračanjem carine in vračanjem raznih davkov za izvozne posle ni ravno majhna, vendar je dotok tega denarja še vedno premajhen, da bi s tem lahko pokrili lastne cene. Ocenjujoč, kako se obnašajo druge države ali tuji proizvajalci, imamo občutek, da obravnavajo problematiko izvoza še veliko širše — namreč v tej borbi za posle. Tu nastopajo podjetja s svojimi možnostmi, razna finančna združenja, v veliki meri se vključujejo banke pa tudi država. Vse to je v pomoč podjetjem pri izvozu in kreditiranju le-tega. To je tudi edina možna razlaga, da lahko med njihovimi in našimi realnimi cenami pride tudi do 40 ali 50 odstotkov odstopanj. Nekateri tuji partnerji pa to v pol privatnih razgovorih tudi priznajo. Dušanka Kogoj: RAZMIŠLJANJE O MIRU Mir se sklepa ob stisku rok. Mir nastaja, ko vsak dobi svoje. Mir se ohranja: »■Ne laži, ne klevetaj, prijatelj!« Mir ni uganka, to vedo vsi navadni in preprosti ljudje. Razumite tudi vi! Mir ni igrača, mir je bodočnost in sreča. Mir med narodi ni preprosto mir — to je grobnica slabega. Z izjavo tovariša Nolimala moramo okroglo mizo v tej številki zaključiti. Izjav udeležencev nismo hoteli krajšati, ker se nam zdijo glede na zastavljeno problematiko dovolj pomembne, da jih objavljamo v celoti. Iz doslej objavljenih odgovorov je moč razbrati, da so temeljne organizacije obravnavale gospodarski načrt temeljito in zavzeto. Več o tem, kaj menijo o gospodarskem načrtu še tozdi PPO, PTS, IVET in obe delovni skupnosti pa bomo napisali v prihodnji številki. Prepričani smo, da je ta problematika dovolj zanimiva, da bo znova pritegnila vašo pozornost. Uredništvo SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE JE ŽE SREDI LETA 1975 SPREJELA IZHODIŠČA ZA DOLGOROČNI DRUŽBENI RAZVOJ LJUBLJANE DO LETA 2000. DRUŽBENI RAZVOJ LJUBLJANE DO LETA 2000 IN TITOVI ZAVODI LITOSTROJ Razmišljanja in proučevanja o posameznih in medsebojno povezanih vprašanjih srednjeročnega in dolgoročnega družbenega razvoja Ljubljane stopajo vse bolj v ospredje, kar ni le zasluga uveljavljanja novega sistema samoupravnega družbenega planiranja, temveč tudi potreb in pravic delavcev in delovnih ljudi, da sami kar najbolj neposredno odločajo ne le o svojem današnjem, temveč tudi o jutrišnjem dnevu. Litostroj bo v svojih temeljih plana dolgoročnega razvoja predvideval čimbolj kvalitetno gospodarjenje, to pa opredeljuje predvsem produktivnost dela, učinkovitost sredstev, akumulativnost ter razvojno samostojnost. S tem bi se v tehnološkem področju prebili v ospredje. Taka usmeritev temelji le na vse večjem znanju, kadrovski, tehnološki in razvojni sposobnosti delavcev. Usmeritve bodočega razvoja so že v veliki meri opredeljene v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za investi- cijska vlaganja, ki zajema gradnjo in opremljanje zgradbe Instituta za raziskave, razvoj in projektiranje, skladno z dosedanjo in bodočo koncepcijo, da je treba uporabljati svoj tehnično-intelek-tualni potencial, proizvajati po lastni tehnologiji in tako zelo koristno prodajati poleg osnovnih proizvodov tudi to vrsto intelektualnih uslug. Razširili in modernizirali bomo .proizvodnjo talnih transportnih sredstev, preoblikovalnih strojev, metalurške obrate, pločevinamo in težko strojegradnjo. Tak razvoj pa bo nujno terjal — in hkrati omogočal več izobrazbe, več kulture, več rekreaci- je in tudi več časa za različne družbene aktivnosti posameznika. Zato moramo tem usmeritvam prilagoditi tudi način dela in življenja. Cilji razvoja Ob upoštevanju sprejete razvojno strateške usmeritve se postavlja kot Mjučni dolgoročni cilj ustvarjanje vseh potrebnih pogojev, da se bo lahko sleherni delavec uveljavil kot vsestransko svobodna osebnost in kot osnovni nosilec razvoja. Cilj nam ne more biti velik Litostroj za vsako ceno, temveč predvsem to, kako bodo delavci v njem živeli in delali. Pri tem se moramo zavedati, da zahteva vsak nov delavec ne le delovno mesto, temveč tudi dobrine družbenega standarda: šolo, vrtec, stanovanje, kvalitetno vodo, čist zrak, zelene in rekreacijske površine. Zato je za Litostroj sprejemljiva le usmeritev na visoko tehnično opremljenost dela, stalna tesna povezanost z raziskovalnim delom, inovacijskimi dosežki ter sodobno organizacijo dela in poslovanja, kar bo zagotovilo visok dohodek na zaposlenega. Kadrovska politika in izobraževanje Ustrezna kadrovska struktura je pogoj za nadaljnji napredek delovne organizacije. Lastni Izobraževalni center skrbi za zadostno število delavcev ustrezne kvalifikacije. Zaposlovanje novih delavcev mora biti v neposredni zvezi z večanjem proizvodnje ter dvigom produktivnosti dela. Z večanjem znanja neposrednega proizvajalca, posodabljanjem proizvodnih sredstev in vpeljavo sodobne tehnologije, bomo dosegli kvalitetnejše gospodarjenje in s tem boljše rezultate pri delu. Izvoz Dolgoročni razvoj predvideva večjo količino proizvodov za izvoz. To bi dosegli z intenzivnejšim vključevanjem v mednarodno delitev dela in povečanjem deleža sodelovanja z deželami v razvoju ter z zmanjšanjem odvisnosti surovin in polizdelkov od uvoza. Prostorski vidiki Do danes nam še ni uspelo v zadostni meri ‘opredeliti pojma kvalitete življenja v mestih in naseljih. Prav tako nimamo dovolj jasno opredeljenih stališč, standardov im norm, ki bi nam služile za usmerjanje razvoja v prostoru. Slabšanje kvalitete človekovega okolja ima velik vpliv na človeško življenje in obnašanje. Če hočemo zagotoviti sončno, zdravo, varno, prijetno bivanje, delo, počitek in razvedrilo, se moramo podrediti določenemu samoupravno dogovorjenemu redu, ter določenim izhodiščem in ciljem. Nakazati je treba temeljne usmeritve bodočega razvoja. Nerešena je topiča dilem in vprašanj, na katere moramo najti odgovore ter na tej osnovi oblikovati konkretne planske dokumente, ki bodo obvezovali slehernega nosilca odločanja in razvoja. Delo bo lahko uspešno opravljeno le, če bodo svoje razvojne plane in programe pripravili vsi pomembnejši subjekti razvoja v vseh panogah gospodarstva (industrije), negospodarstva ter drugih dejavnosti. Delo pri pripravah dolgoročnih planskih dokumentov »Ljubljana 2000« bo potekalo po delovnih fazah: I. faza: Pripravljalna dela S sprejetjem odloka o obvezni pripravi dolgoročnih planov DPS, ki hkrati odloča, da se obseg in vsebina dela za izdelavo planskih dokumentov opredeli z delovnim programom, je že dana osnova za pripravljalna dela. Termin: maj-december 1978 II. faza: Smernice za pripravo dolgoročnih planov in dogovorov o temeljih planov Smernice so osnovna informacija nosilcem planiranja za pripravo dolgoročnih planskih dokumentov. V njih so opredeljeni osnovni problemi, skupni cilji in temeljne usmeritve ter družbeni okviri za nadaljnji razvoj. Pomen smernic v procesu planiranja terja poglobljeno opredelitev vsebine, analize dosedanjega razvoja, še enkrat: Bo delo za domače proizvajalce? V zvezi s člankom pod gornjim naslovom, objavljenim v 10. lanski številki LITOSTROJA, je generalni direktor LITOSTROJA prejel protestno pismo ELEKTROPROJEKTA iz Zagreba. V ostalem pa prepuščamo bralcem razsodbo, ali je objavljeno pismo odbilo kritične osti našega članka ali se jim je umaknilo. Pismo, ki ga v celoti objavljamo, je bilo napisano pred objavo naših popravkov tega članka v 12. številki LITOSTROJA. Ob upoštevanju ie-teh bi bilo pismo prav gotovo manj ogorčeno. Zaradi neljubih napak, ki so se prikradle v članek, se lahko le ponovno opravičujemo. Uredništvo e le ktro projekt Osvrt na članak u listu »Litostroj« od oktobra 1978, autor L. Šole U posjedu smo kopije članka, čiji je autor vaš L. Šole, a to ji je objavljen u listu »Litostroj« od Okt. 1978, str. 5. Buduči da u tom članku imade informacija i tvrdnji, u pogledu izbora opreme za HE Varaždin i HE Čakovec, ko j e su netočne, neobjektivne i ne-istinite i kao takve štetne za ugled naše kuče, smatramo da je neophodno odgovoriti na njih. U članku se izmed ju ostalog tvrdi slijedeče: 1. Elektroprojekt je za HE Varaždin umjesto de-šaržera žaluzijske izvedbe po Litostrojevom patentu, odabrao segmentne zatvarače. Po mišljenju L. Šolca taj izbor nije pravilan i prednost je treta alo dati Litostrojevom patentu. 2. Projektantske kuče ima ju previse »slobode« u odlučivanju što ide na štetu našeg društva. 3. Projekt HE Čakovec je »podešen« tako da bi se oprema morala uvesti iz inozemstva. To znači isključenje domače industrije iz posla odnosno ispo-ruke. 4. Elektroprojekt je odbacio primjenu segmentnih zatvarača za HE Čakovec iako je za HE Varaždin izabrao upravo ovaj tip za funkciju dešaržera (kanalska elektrana). 5. Litostroj je investitoru HE Čakovec ponudio isporuku opreme baziranu na »dsključivo domačem razvoju« kako bi spriječio »besmisleno ispuštanje vode kr oz turbine« (dešaržerski pogon). Ovu po-nudu investitor je odbio i »dodijelio Litostroju u dobavnem orkestru igranje druge violine...« tj. isporuku jedne cijevne turbine i difuzorstog zatvarača po tud jo j dokumentaciji. 6. Elektropriveda sprečava domaču industriju u stjecanju iskustva i referenci a odbija domače po-nude iz razloga sto domači isporučioci nemaju do-voljno iskustva i reference. Odgovaramo kako slijedi: Ad 1. Elektroprojekt i investitor su zajednički odabrali segmentne zatvarače za HE Varaždin iz dva osnovna razloga: a) Trostovi dobave, transporta i montaže za segmentne zatvarače bili su znatno niži od onih za dešaržere žaluzijske izvedbe. Razlika je iznosi la izmed ju 30 i 40 pošto. (Vidi dokumentacij u u arhivi EP-a). b) Segmentni zatvarač je neuporedivo jednostav-niji i pogonski sigurniji. O torne možate dobiti deta! jnije informacije od pogonskog osoblja SDI i HE Varaždin. O drugim raziozima nečemo govoriti j er su več ova dva dovoljna za pravilan izbor. ad 2. Elektroprojekt je do sada dokazao da i te kako vodi računa o koristima za naše društvo u ejelini. Naša kuča je svjesna svoje društvene odgovornosti i projekti ko ji su kroz 25 godina dzra-djeni kako u zemlji tako i u inozemstvu, prošli su kroz vrlo ostre i objektivne revizije pa uopče ne dolazi u obzir da bi naša kuča predlagala rješenja koja su neekonomična i nefunkcionalna. O torne govore najbolje reference domačih i stranih inve-stitora, niz priznanja koje smo dobili i naša registracija kod nekoliko medjunarodnih institucija (na pr. Med j. banka IBRD). ad 3. Tvrdnja iznesena pod 3. je čista fantazija druga L. Šolca. On bi trebao znati da se primjenom cijevnih turbina kod protočnih hidroelektrana po-stižu uštede na ukupnim investicijama (gradjevinski radovi + oprema) reda veličine 10—15 pošto. U slučaju HE Čakovec te uštede po današnjim cijenama iznose oko 2,50 milijardi st. dinara, To je bi o osnovni razlog za izbor cijevnih turbina. To što su cijevne turbine za HE Čakovec izu-zetnih parametara (konstruktivni pad 17,5 m) i što Litostroj na ovakovim Strojevima nema iskustva, nije kriv Elektroprojekt. Razlog što je konstrukcija povjerena Neyrpic-u nije slučajna j er je Neyrpic platio školarinu na projektima Rhone (Francuska). Zašto da ovo društvo plača tu školarinu ponovno? ad 4. Primjenom cijevnih turbina pitanje dešar-žiranja je rješivo bez posebnih organa (segmentnih zatvarača ili sl.) i bila bi ludost ne koristiti ove Strojeve za ovu svrhu. Ovo je poznata činjenica a iskustva postoje kako na modelima tako i u eksploataciji. ad 5. i ad 6. Na ova pitanja odgovoreno je dje-lomično pod toč. 4. To što se tvrdi o »sprečavanju domače industrije u stjecanju iskustva«, bar u slučaju Elektroprojek-ta nema veze sa stvamošču. Drogovi z Litostroja vrlo dobro znadu, da su u svim projektima koje je vodio Elektroprojekt, i Litostroj i ostali domači proizvodači imali znatan udio u isporuci opreme ili su opremu isporočivali kompletnu. To vrijedi za projekte u zemlji i inozemstvu. Kao primjere navodimo (samo veče objekte) : a) HE Split — prva 2 agregata suradnja Voith - Litostroj (u ono doba največe Francis turbine u Evropi) Za HE Split agregat 3 i 4 isporučuje Litostroj kompletno b) HE Senj — 3 agregata suradnja Charmilles - Litostroj (u ono doba prve Francis turbine na padu 410 m in n = 600) c) HE Peruča — kompletna isporuka Litostroj d) HE Orlovac — kompletna isporuka Litostroj e) HE Rijeka — Kompletna isporuka Litostroj f) HE Go jak — kompletna isporuka Litostroj g) HE T.isAbbai (Etiopija), HE Adola (Etiopija) — Kompletna isporuka Litostroj h) HE Mahabad (Iran) — kompletna isporuka Litostroj. Mi smo uvijek forsirali domaču industriju ali do granice do koje smo smatrali da postoji potpuna sigurnost u suvremenoj koncepciji i izradi Strojeva na najvišem evropskem odn. svjetskom nivou. Koliko nam je poznato na slijedečim objetotima, koji nisu projektirani u našoj kuči, Litostroj uopče nije sudjelovao: HE Berdap, PHE Bajina Bašta, PHE Čapljina, HE Dubrovnik, HE Bočac i HE Gorica. Kako je Litostroj koristio licence, za koje su investitor! platili stotine tisuča dolara, to je stvar odgovornih u Litostroju. Prema torne tvrdnja L. Šolca o HE Čakovec je bez ikakvog temelja. Način informiranja javnosti kako je proveden u spomenutom članku L. Šolca ne pri donosi suradnji consultantskih kuča i Litostroja a prema torne ne koristi elektroprivredi a ni društvu u ejelini. Uz drugarski pozdrav, Generalni direktor: Ibro Imamovič, dipl. el. ing. razvojnih smeri ter ciljev in predlogov (predvidevanj) bodočega razvoja. Termin: januar 1979 — januar 1980 III. faza: Uskladitev elementov plana Elementi plana so programi razvoja nosilcev planiranja: TOZD, KS, SIS, DPS in drugih. Pripravijo jih nosilci planiranja na osnovi informacij in ciljev, podanih v II. fazi (»Smernice«)-Kriteriji za usklajevanje so dogovorjeni skupini cilji dolgoročnega družbenega razvoja. Termin: februar 1980 IV. faza: Dogovor o temeljih dolgoročnega plana Dogovorjeni elementi nosilcev planiranja so osnova za dogovor o temeljih plana. Vsebina dogovora je razvrščena po vidikih razvoja na področju ekonomskega socialnega razvoja, infrastrukturo, človekovega okolja, ljudske obrambe in družbene samozaščite itd. Sestavni del dogovora je tudi prostorski plan- Termin: februar — avgust 1980 V. faza: Plan dolgoročnega družbenega razvoja DPS s prostorskim planom S planom dolgoročnega družbenega razvoja DPS si zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani tiste optimalne materialne, družbene in prostorske odnose in vrednote, ki se lahko samoupravno in racionalno uresničujejo v vseh organizacijah združenega dela, KS, SIS in DPS. Termin: februar — november 1980 V skladu z zgornjim terminskim planom so dobile temeljne organizacije konec decembra poziv občinske skupščine Ljubljana-Siška, da delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti sprejmejo sklep o pripravi elementov temeljne organizacije za dogovore o temeljih dokumentov Ljubljana 2000. S tem sklepom delavski svet temeljne organizacije sočasno in usklajeno z drugimi organizacijami in skupnostmi določa pripravo elementov temeljnih organizacij za dogovore o temeljih dokumentov Ljubljana 2000 in določi nosilca strokovnih priprav za izdelavo elementov TOZD. V skladu z usklajevanjem, sočasnim in tekočim delom pri planiranju, nosilec strokovnih priprav opravi naslednje naloge o dogovorjenih rokih z DPS: 1. Naredi delovni program za izdelavo elementov TOZD za dogovore o temeljih dokumentov »Ljubljana 2000« do 10.1.1979. 2. Izdela elemente za dogovore o temeljih dokumentov »Ljubljana 2000« do 15. 3.1979. Razvojno strateške usmeritve Litostroj kot član združene slovenske strojegradnje in nosilec prioritetnih razvojnih nalog v preteklem razdobju bo tudi prihodnje nosilec razvojnih nalog na tem področju. Zaključek O teh in drugih vprašanjih smo v preteklosti že veliko govorili, ugotovimo lahko, da se nam dnevno v taki in drugačni obliki pojavljajo na vseh nivojih. To nam samo dokazuje, kako zapleteno in zahtevno ter dolgotrajno je njihovo reševanje, saj smo največkrat kritični prav ob oceni stanja na posameznih področjih- Zato gre tokrat za jasno, čeprav zahtevno nalogo: da skušamo poiskati -odgovore na vsa vprašanja, tako konkretna, da bodo omogočila izdelavo realnih planov kot osnov za bodoči skladnejši družbeni razvoj Ljubljane-regije in Litostroja, kar naj bi prispevalo tudi k hitrejšemu razvoju Slovenije in Jugoslavije. B. Tertnik Janez Oprešnik SOCIALIZEM Socializem je kot reka, ki ne vidiš ji globine, ki ne vidiš ji izvira, in ne veš, do kam prodira. Čutiš, da je divja reka, ki podira vse mostove, ki so vezani na stare in razmočene bregove. Za boljše obveščanje Na zadnji seji uredniškega odbora smo ob oceni decembrske in načrtovanju januarske izdaje našega časopisa pregledali tudi temeljno vsebinsko zasnovo časopisa in vseh njegovih prilog. Uredniški odbor je ugotovil, da je sedanja temeljna vsebinska zasnova, ki je razvidna iz 7. člena »Pravilnika o izhajanju in urejanju časopisa Litostroj« iz leta 1975, nekoliko pomanjkljiva in terja ustrezne dopolnitve. Ze v letu 1978 je bila napovedana sprememba in dopolnitev »Pravilnika o izhajanju in urejanju časopisa »Litostroj«, kar bi pomenilo dokončno uskladitev tega dokumenta z ustavnimi načeli, zakoni in drugimi družbenopolitičnimi dokumenti. Vendar do te uskladitve ni prišlo zato, ker smo v naši DO šele v decembru 1978 na referendumu sprejeli statut delovne organizacije, ki je osnova za dokončno oblikovanje »Pravilnika o obveščanju delavcev« ter iz njega izhajajočega »Pravilnika o izhajanju in urejanju časopisa Litostroj. Sedaj, ko je statut DO sprejet, so torej dane vse osnove za izdelavo pravilnika o časopisu in v njem prave vsebinske zasnove. Uredniški odbor je predlagal ustrezni službi naše DO, da že v prvem tromesečju tega leta izdela ustrezne predloge dokumentov za javno razpravo in sprejem. Vam, spoštovani bralci, pa posredujemo osnutek temeljne vsebinske zasnove časopisa in njenih prilog v razpravo z namenom, da nam s svojimi predlogi in pripombami pomagate oblikovati osnove našega časopisa. Vse vaše predloge in pripombe bomo proučili in jih v okviru možnosti vgradili v pravilnik. OSNUTEK TEMELJNE ČASOPISA Temeljna vsebinska zasnova časopisa »Litostroj« izhaja iz načel ustave, zakona o združenem delu, programa in dokumentov ZK, Zveze sindikatov, SZDL in ZSMS ter iz temeljnih načel zakona o javnem obveščanju. Temeljna vsebinska zasnova izhaja še iz osnovnih samoupravnih aktov TOZD in DO ZPS Titovi zavodi Litostroj ter novinarskega kodeksa. Časopis Litostroj mora s svojo vsebinsko zasnovo izpolnjevati naslednje temeljne naloge: 1. Zagotavlja oblikovanje takega javnega mnenja znotraj delovne organizacije in v širši družbeni skupnosti, ki ustreza naši socialistični samoupravni ureditvi. 2. Obvešča vse svoje delavce in širšo družbeno skupnost ter s tem vzpodbuja, da tvorno vplivajo na nemoten razvoj celotne politike v DO in s tem ustvarja ugodne pogoje za delo in samoupravljanje. 3. Zagotavlja ustrezno medsebojno obveščanje delavcev združenih v SOZD Združena podjetja strojegradnje. 4. V vsebinski zasnovi časopisa »Litostroj« in z drugimi informativnimi prilogami se delavci delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj seznanjajo z vsemi zadevami skupnega pomena, ki imajo pomemben vpliv na družbenoekonomski položaj delavcev v TOZD tako, da v časopisu »Litostroj« objavljamo sestavke z naslednjih področij: — celotno poslovanje in odločitve o delu in poslovanju, problemih dela, proizvodnji in prometu, tekočih vprašanjih ekonomske politike, planiranja družbenega in materialnega razvoja delovne organizacije, vprašanja razširjanja in izboljšanja materialne osnove dela, materialno in finančno stanje delovne organizacije, vprašanja in oblike združevanja dela in sredstev in rezultati tega združevanja, prevzete obveznosti po samoupravnih splošnih aktih itd. — vprašanja, ki zadevajo položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni organizaciji, — delo in poslovanje posameznih organizacijskih enot, TOZD, delovnih skupnosti ter posameznih delavcev, — življenje in delo ožje in širše družbenopolitične skupnosti, varnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, varstva in izboljšanja človekovega okolja ter druga vprašanja splošnega družbenega pomena oziroma širšega pomena za delavce v delovni organizaciji, — naše glasilo objavlja sklepe družbenopolitičnih in samoupravnih organov s komentarji, — pravočasno seznanja delavce delovne organizacije z gradivom, ki ga organi in organizacije VSEBINSKE ZASNOVE LITOSTROJ posredujejo v javno obravnavo (v ta namen se lahko pripravijo ustrezni izvlečki gradiv), — objavlja znanstvenotehnične prispevke in tako spodbuja k izmenjavi tehničnih mišljenj, — obvešča delavce o inventivni dejavnosti, koristnih predlogih, izumih, tehniških izboljšavah ter jih s tem vzpodbuja k tej dejavnosti, — objavlja pomembnejše vesti s športnega, kulturnega, prosvetnega ter športno rekreacijskega življenja, — objavlja raznovrstne prispevke s področja dela, varnosti pri delu in socialnega položaja delavcev, — seznanja delavce z njihovimi pravicami tudi izven delovne organizacije, da bi se lažje znašli v vsakodnevnem življenju, — daje možnost svobodne izmenjave mnenj, — poroča o izvrševanju in družbenem standardu, — poroča o delu samoupravne delavske kontrole, — obvešča nas o delu delegatov in delegacij v občinskih skupščinah in samoupravnih interesnih skupnostih, — seznanja nas z novostmi v proizvodnji, tehnologiji in organizaciji dela, — o delovnih življenjskih pogojih delavcev, — objavlja spomine iz naše in svetovne zgodovine s posebnim poudarkom na delavskem gibanju ter na NOB in ljudski revoluciji, — vzdržuje in poglablja stike s krajevnimi skupnostmi, — objavlja poljudnoznanstvene sestavke ter zanimivosti, — objavlja umetniške fotografije domačih avtorjev, šaljive sestavke in karikature s tematiko delovne organizacije in krajevne skupnosti ter uganke in križanke za razvedrilo, — objavlja najrazličnejša obvestila in sestavke, ki so koristni za obveščenost in za utrjevanje socialistične samoupravne zavesti delavcev, — vsebina glasila mora odražati skrb za lep jezik, — delavci, delovne skupine in družbenopolitične organizacije imajo pravico in dolžnost, da v glasilu »Litostroj« kot v svoji javni tribuni objavljajo svoje prispevke in tako soočajo svoja mnenja in stališča, ki jih obravnava časopis s prilogami. Na ta način prispevajo k pravični kritiki in oblikovanju javnega mnenja. S tem časopis »LITOSTROJ« skupno z drugimi informativnimi prilogami pomaga pri uresničevanju samoupravnih socialističnih odnosov v DO in v širši družbeni skupnosti. UREDNIŠTVO Skupni proizvod v letu 1978 (Nadalj. s str. 3) Izvrševanje sprejetih planskih obveznosti ne zadeva samo TOZD kot nosilko realizacije, ampak tudi in predvsem posameznike, ki te obveznosti realizirajo v okviru delovnih mest, na katerih z ostalimi združujejo svoje delo in so zanj tudi odgovorni. Ker nas v letu 1970 čakajo še večje planske zadolžitve (11.700 ton skupnih proizvodov), da bo rezultat količinskega obračuna uspešnejši, je neobhodna tudi pritegnitev vseh samoupravnih in družbenopolitičnih sil že na samem začetku poslovnega leta. Takšna razširjena akcija skozi vse leto bo porok za uspešno realizacijo v tekočem letu. Dosledno izpolnjevanje sprejetih planskih obveznosti je pogoj za zadovoljitev vseh naših načrtovanih potreb, bodisi v TOZD ali na ravni DO. Viri financiranja ČASOPISA LITOSTROJ IN NJEGOVIH INFORMATIVNIH PRILOG Na podlagi 41. člena Zakona o javnem obveščanju (Ur. list št. 7/73) moramo v našem časopisu enkrat letno objaviti podatke o virih in načinu finaciranja časopisa in njegovih prilog, ter višino dohodkov, ki bi morda nastali ob objavah oglasov, reklam ali podobnega. Financiranje časopisa Litostroj je zajeto v letnem planu obsega del delovne skupnosti služb skupnega pomena, kjer je opredeljeno financiranje celotne informativne dejavnosti. Po kontnem planu so v vrsti stroškov pod številko 290 za »reklamo, propagando in tisk« določena skupna sredstva v višini 1,758.000,00 din. Iz teh sredstev smo planirali financiranje časopisa takole: — stroški tiska — honorarji — poštni stroški — lektoriranje — raznašanje časopisa v KS Litostroj — ostali stroški 800.000 din 156.000 din 36.000 din 18.000 din 18.000 din 40.000 din Skupaj 1,068.000 din Kolikor se v letu 1979 ne bodo povišali stroški tiska, nas en izvod časopisa stane 12 dinarjev. Po dosedanjih izkušnjah in glede na sprejeto in jasno opredeljeno vsebinsko zasnovo časopisa tudi v bodoče ne nameravamo v časopisu objavljati oglasov, reklam in drugih podobnih zadev, ki bi imele značaj pridobivanja dohodka. Tako se naš časopis finacira le iz združenih sredstev temeljnih organizacij, ki jih v okviru svobodne menjave dela namenjajo za opravljanje in organiziranje skupnih poslov v DS služb skupnega pomena. Za izdajanje ostalih informativnih sredstev in prilog, kot so: »Interne informacije«, »Posebne izdaje« pred zbori delavcev, gradiva za samoupravne organe, gradiva za DPO, komunikeji za javnost, letaki, plakati in drugo pa smo planirali za leto 1979 — 690.090 din. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je izdajanje časopisa in vseh ostalih informativnih oblik za leto 1979 zagotovljeno. Honorarji Na osnovi pravilnika o izhajanju in urejanju časopisa LITOSTROJ je uredniški odbor na svoji zadnji seji v preteklem letu dne 27. 12. 1979 razpravljal o načinu honoriranja in pregledal višino honorarjev za sodelavce časopisa. Dosedanje honorarje, ki veljajo od 13. 7. 1976 in se v tem času niso spreminjali, je potrebno povišati vsaj v okviru splošnih družbenih gibanj cen storitev te vrste. Obenem je nujno, da z višino honorarjev stimulativneje nagradimo naše dopisnike in jih tudi s tem spodbudimo k pisanju in pripravi tudi drugih prispevkov. Zanimali smo se za višino honorarjev v glasilih podobnih delovnih organizacij in ugotovili, da so v preteklih treh letih povečali honorarje za 50 da 75 odstotkov. Iz navedenih razlogov se je uredniški odbor ob obravnavi finančnega načrta informativne dejavnosti odločil povečati honorarje, ki so sestavni del planiranih stroškov za izhajanje in urejanje časopisa LITOSTROJ. Navedeni planirani stroški so sestavni del finančnega plana 1979 delovne skupnosti služb skupnega pomena, katerega pa je že sprejel delavski svet DS SSP. Po kontnem planu je pod šifro 0290 vrsta stroškov za »reklamo, propagando in tisk« v višini 1,758.000,00 din za finaciranje celotne informativne dejavnosti' v letu 1979. Uredniški odbor je na podlagi sprejetega plana DS SSP določil način honoriranja in višino honorarjev za leto 1979. Honoriramo samo članke, ki so objavljeni, in sicer objavljeno dolžino članka. Uredništvo ima pravico po potrebi članke krajšati, usklajevati ali sestavljati dva ali več člankov z isto vsebino. Članke obračunavamo po vrsticah v časopisnih stolpcih in ne po tipkanih straneh. Honoriramo jih glede na zvrst, in sicer od 1,50 do 3,50 dinarjev za vrstico. Honoriramo tudi: — fotografije — industrijske in druge splošne 20 do 100 din — umetniške fotgrafije ali vinjete za fleš na 1. str. 100 do 200 din — umetniške fotografije — med tekstom 40 do 100 din — ilustracije ali izvirne risbe ali karikature 50 do 200 din — križanka (eno polje) 1 do 1,50 din Po vsebini in zvrsteh prispevkov pa obračunavamo takole: — izvlečki iz zapisnikov, revij, dnevnega tiska, strokovnih revij in knjig ter podobno po 1,50 din na vrstico — članki o dogodkih iz DO, izvirna poročila s sestankov ali o delu športnikov, poljudni članki, reportaže, prevodi iz tujega jezika 2 din na vrstico — samostojni komentarji o delu samoupravnih organov in drugih organizacij, članki o problemih pri delu, odnosih, ocena uspešnosti posameznih ravnanj 2 do 3 din — originalni članki — uvodniki, vodilni članki, analize poslovanja, ocene in komentarji 2,50 do 3,50 din Veljavni honorarji našega časopisa ne presegajo honorarjev dnevnih in drugih časopisov, ki izhajajo v širši družbeni skupnosti. Prav tako so tudi v skladu s honorarji drugih tovarniških glasil v podobnih organizacijah združenega dela. Stalni in večkratni dopisniki prejemajo honorarje na žiro račun, nekaj honorarjev pa izplačujemo tudi v gotovim preko blagajne naše delovne organizacije. S takim načinom izplačevanja želimo vključiti čim večje število dopisnikov, ki bi tako pripomogli k pestrosti in kvaliteti našega časopisa. Po obračunani vsoti za prispevek pa se od celotne vrednosti odšteje še 1,5 odstotna kot odtegljaj za H. samoprispevek v Ljubljani. Naš stalni ali občasni dopisnik lahko postane vsak aktiven ali upokojen delavec naše delovne organizacije, zato vas pozivamo k čim večjemu sodelovanju! IZŽREBANI REŠEVALCI NOVOLETNE »TURBINSKE« KRIŽANKE Do 15. januarja smo prejeli samo 71 rešenih križank, izmed katerih smo izžrebali naslednje tri srečneže: I. nagrada —Tone MUHA, Šarhova 18, Ljubljana II. nagrada — Adolf PERME, TOZD IRRP/HE AR III. nagrada — Matija TOMC, IC Litostroj Nagrajence je izžrebala Lidija Prislan iz tozda IVET, mi pa jim iskreno čestitamo! Knjižne nagrade lahko reševalci dobijo v uredništvu časopisa. I. Omahen ODŠKODNINA ZA NESREČO PRI DELU Vsaka nesreča pri delu ima za prizadetega delavca neprijetne posledice, včasih pa so poškodbe lahko izredno hude ali celo smrtonosne. Noben denar ne more nadomestiti izgubo roke, noge ali odpraviti bolečin ter strahu, ki ga je delavec občutil ob nesreči. Pa vendar je potrebno neko zadoščenje, ki naj nesrečen položaj, v katerem se je poškodovanec znašel, vsaj nekoliko izboljša in olajša njegovo nadaljnje življenje, seveda le toliko, kolikor je to sploh mogoče. V pomanjkanju boljših rešitev je pač denar, sredstvo, s katerim se lahko dobijo druge dobrine, postal tisto nadomestilo, ki naj posledice nesreče vsaj nekoliko omili. V tem članku želimo prikazati, kakšno odškodnino lahko delavec zahteva in kako naj ukrepa, da bo uveljavil svoje pravice. Pri ugotavljanju, kakšna odškodnina pripada delavcu zaradi nesreče pri delu, je treba takoj opozoriti na to, da se s časom ne povečuje samo Višina odškodnine, ampak se širi tudi krog zahtevkov, ki jih priznava pravna teorija in sodna praksa. V zakonu namreč to vprašanje ni in ne more biti v celoti urejeno, saj je nemogoče zajeti v zakonske člene najrazličnejše situacije iz življenja. Republiški zakon o delovnih razmerjih zato v svojem 160. členu dokaj načelno določa le, da ... »odškodnino za škodo, ki jo delavec utrpi pri delu ali v zvezi z delom, morajo povrniti delavci temeljne organizacije, če se ne dokaže, da jo je povzročil delavec sam«. Pravna teorija in sodna praksa pa naj postavita merila, kdaj se šteje, da je delavec povzročil škodo sam in kakšna naj bo višina odškodnine. ODGOVORNOST ZA NESREČO PRI DELU Prvo vprašanje predstavlja tako imenovani pravni temelj odškodninskega zahtevka: Ali je temeljna organizacija sploh odgovorna za nesrečo pri delu? Posedanji ureditvi se predpostavlja, da je temeljna organizacija odgovorna, če je nesreča nastala pri delu ali v zvezi z delom (v zvezi z delom bi bila npr. nesreča na službenem potovanju). Če pa bi ugotovili, da je delavec škodo povzročil namenoma, bi temeljna organizacija ne odgovarjala za škodo. Tudi ko bi botrovala nesreči pri delu huda malomarnost delavca, bi sodišče lahko ugotovilo njegovo sokrivdo, npr. do ene četrtine (1/4) in bi se za toliko tudi zmanjšala odškodnina. Sicer pa v sodni praksi, še bolj pa v pravni teoriji vse bolj prodira t. i. objektivno načelo — ko se sokrivda delavca ne ugotavlja, kar je za njega seveda bolj ugodno. Mimogrede naj omenimo, da se nesreča, ki se delavcu pripeti pri prihodu na delo ali odhodu z njega (na poti), šteje za nesrečo pri delu le po predpisih socialnega zavarovanja (večje nadomestilo v času bolniške), odškodninskih zahtevkov proti temeljni organizaciji pa delavec nima. Potem ko je rešeno prvo vprašanje, je treba določiti višino odškodnine. Odškodnina zaradi nesreč pri delu se deli na dva dela: 1. odškodnina za premoženjsko oziroma gmotno škodo 2. odškodnina za nepremoženj-sko oziroma nematerialno škodo. ODŠKODNINA ZA PREMOŽENJSKO ŠKODO Določitev odškodnine za premoženjsko škodo ne predstavlja velikega problema, saj se je ta škoda že od nekdaj priznavala in je njena ugotovitev tudi dokaj enostavna. Za delavca, ki se je ponesrečil pri delu, se lahko ugotovi premoženjska odškodnina npr. po naslednjih postavkah: 1. odškodnina za strgano obleko (če je njegova lastna), 2. odškodnina za strto zapestno uro, 3. zmanjšani osebni dohodek v času zdravljenja, 4. zmanjšanje osebnega dohodka zaradi razporeditve na drugo delovno mesto (zmanjšana delovna sposobnost), 5. odškodnina zaradi nezmožnosti manjših zaslužkov v prostem času. Namen te odškodnine je resti-tucija — vzpostavitev v prejšnje stanje. Poškodovanec naj bi vsaj v premoženjskem oziru imel enak položaj kot pred nesrečo. Seveda so tudi tu še sporne stvari — npr. vprašanje, ali naj se tu prizna tudi zaslužek od nadur (ki jih sedaj več ne opravlja), ali pa zaslužek od popoldanskega opravljanja kmetijskih dejavnosti. Delavec, ki je v prostem času vodil še kmetijo in po nesreči ohromi, je vsekakor premoženjsko prikrajšan, vendar je vprašanje, ali naj se mu poleg invalidnine ter razlike do prejšnjega osebnega dohodka prizna še nadomestilo za izgubo zaslužka na kmetiji. Sodna praksa tu še išče najboljše rešitve in zaenkrat še ni moč dati točnega odgovora na to vprašanje. Če ima delavec po nesreči trajno manjši osebni dohodek kot prej in je to v zvezi z nesrečo, potem se mu lahko odškodnina določi v obliki mesečne rente. Iz raznih razlogov lahko poškodovanec zahteva, da se mu namesto rente izplača enkratna vsota. ODŠKODNINA ZA NEPREMOŽENJSKO ŠKODO Odškodnina za nepremoženj-sko škodo pa je za razliko od zgaraj obravnavane odškodnine novejši pojem v našem pravnem sistemu in njen obseg praksa še vedno širi. Danes se priznava odškodnina za posamezne oblike nepremo-ženjske škode v naslednjih primerih: 1. za fizične bolečine (sem štejejo tudi vse druge neugodnosti med zdravljenjem), 2. za strah ob nesreči in bojazen med zdravljenjem, 3. za zmanjšanje življenjskih sposobnosti, 4. za iznakaženost, 5. za izgubo ali zmanjšanje iz-gledov za uspeh. Poškodovanec postavi zahtevek posebej po gornjih postavkah, sodišče pa v sporu odloča za vsako zahtevo posebej. Seveda pridejo vse oblike te odškodnine v poštev le pri hujših nesrečah. Teorija je na tem področju razvila celo vrsto metod in pomagal za odločanje. Obstajajo sistemi razvrstitev telesnih poškodb v skupine (npr. šest skupin od zelo lahkih do zelo hudih primerov). Po potrebi sodni izvedenci v svojih izvedenskih mnenjih opišejo vse telesne poškodbe, trajanje fizičnih bolečin različne moči, vpliv več poškodb na trpljenje poškodovanca, druge spremljajoče nevšečnosti in podobno. V primeru, da delavec ob nesreči pri delu izgubi življenje, lahko njegovi bližnji svojci uveljavljajo odškodninski zahtevek, in sicer poleg premoženjske škode še za nepremoženjsko v naslednjih oblikah: 1. za duševno trpljenje ob smrti bližnjega svojca, 2. za izgubo roditelja, 3. za duševno trpljenje zaradi telsnih poškodb svojca. Praksa sicer pozna nekakšne normative za višino odškodnine po opisanih oblikah, vendar te lestvice niso nikjer objavljene, saj človek nehote dobi občutek, da gre za vrednotenje delov telesa, kar pa je seveda povsem nesprejemljivo. Poleg tega pa je oblika poškodb, trajanje bolečin, način zdravljenja, osebna prizadetost, iznakaženost itd. v vsa- kem primeru drugačna in je vsako posploševanje skoro nemogoče. Sodišče pač v konkretnem primeru, na podlagi navedb obeh strank, dokumentov, izvedenskih mnenj, zakonov in lastne presoje določi vrsto in višino odškodnine, drugostopenjsko sodišče pa skrbi, da je praksa izenačena in da je stopnja pravičnosti čim večja. UVELJAVLJANJE ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV Naj na kratko opišemo še način uveljavljanja odškodninskih zahtevkov, posebej še v naši delovni organizaciji. Načeloma se lahko in naj bi se tudi dejansko vsak zahtevek poškodovanega delavca reševal in dokončno rešil v sami temeljni organizaciji s pomočjo strokovnih služb delovne organizacije (pravna služba). V praksi pa se skoro neizogibno večji odškodninski zahtevki nadaljujejo in končajo na sodišču. Za to je več vzrokov. Poglavitni vzrok za reševanje na sodišču je v tem, da imajo vse naše temeljne organizacije in Omenjeno zahtevo zakona združenem delu širše razlaga določilo zakona o varstvu pri delu, ki pravi, da se varno delovno okolje in varne delovne razmere ustvarjao s tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi, vzgojnimi, pravnimi in drugimi ukrepi, s katerim se preprečujejo in odpravlja© vzroki, zaradi katerih lahko pride pri delu do poškodb in zdravstvenih okvar. Šteje se, da so varno delovno okolje in varne delovne razmere zagotovljene, če delavec ob normalni pazljivosti ter strokovni in delovni sposobnosti lahko opravlja svoje delo, ne da bi pri tem prišlo do telesnih poškodb ali zdravstvenih okvar. To pravi zakon. Kaj pa praksa? Marsikdo se bo namreč, potem ko bo prebral uvodno razlago, vprašal, kako je potem sploh mogoče, da imamo letno toliko bolniških dni zaradi poškodb in zdravstvenih okvar. Zakonski predpisi vendar jasno določajo, kako se zagotovi varnost delavcem na delu. Strokovnjaki s tega področja so že zdavnaj trdili, da je možno preprečiti vsako nezgodo. Isto seveda velja tudi za zdravstvene okvare, ki nastanejo zaradi neugodnih delovnih razmer oziroma delovnega okolja. Ta cilj pa lahko dosežemo le ob velikem in stalnem angažiranju vseh subjektivnih sil, vključno s tistimi delavci, ki so najpogosteje izpostavljeni nevarnostim pri opravljanju svojega dela. Zakonski predpisi namreč priznavajo, da obstajajo organizacije združenega dela, v katerih so nevarnosti za poškodbe in obolenja v zvezi z delom večje, in organizacije, v katerih ni toliko nevarnosti. Večina naših temeljnih organizacij opravlja dejavnost proizvodnega značaja in kot take jih moramo šteti med tiste, v katerih so nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare v zvezi z delom obe delovni skupnosti svojo odškodninsko odgovornost zavarovano pri zavarovalni skupnosti Triglav. S tem, da plačujemo redne premije, je zavarovalnica dolžna plačati vse zavarovalne zahtevke proti nam do višine zavarovane vsote. Seveda pa zaradi tega mi nimamo poudarka pri priznavanju zahtevkov. Vsak odškodninski zahtevek delavca je potrebno najprej podati zavaro- o večje. To se pravi, da se v njih opravljajo zahtevnejša in težavnejša dela, pri katerih obstaja večja možnost poškodb in obolenj delavcev. Vendar se taka možnost pojavi le pri opustitvi določenih varstvenih ukrepov in normativov. Kot razlog za opuščanje takih ukrepov najpogosteje navajamo subjektivni oziroma človeški faktor, ki je pri poškodbah zastopan nad 70 odst. Za obolenja v zvezi z delom, ki za razliko od poškodb nastajajo dlje časa, nimamo točnih podatkov. Tako na primer niti pri poklicnih boleznih, ki so točno opredeljene, običajno ne navajamo, zakaj so nastale. Seveda je najlažje pokazati na delavca, ki je obolel za poklicno boleznijo, vendar je to običajno daleč od resnice. Morda še nekaj o poškodbah. Kot sem že omenil, nastane poškodoa zaradi opustitve določenih varstvenih ukrepov in normativov. Vendar to ne pomeni, da se delavec poškoduje vsakokrat, kadar je bil opuščen ali slabo izveden varstveni ukrep. Ameriški strokovnjak za varstvo pri delu R. W. Heinrich pravi, da je oseba, ki se je poškodovala, že 300-krat za las ušla poškodbi in da se je 2 9-krat že lažje poškodovala. Morda to razmerje popolnoma ne drži za naše razmere, vendar opozarja na stalno analiziranje vseh poškodb, prav tako pa tudi vseh najmanjših poškodb, čeprav te ne zahtevajo drugega, kot strokovno prvo pomoč. Analize nas nujno pripeljejo do vzrokov poškodb, pa naj bo to človek z vsemi svojimi slabostmi (nepoznavanje nevarnosti, kršenje predpisov, nedisciplina, bolezen, slaba telesna pripravljenost ipd.) ali materialno delovno okolje (stroji, zgradba, ekološki pogoji dela). V zadnjih letih ugotavljamo stalno upadanje bolniških dni, ki so jih zahtevale poškodbe, v lanskem letu se nadaljuje tudi upadanje števila nezgod. Vendar so valnici, ki presodi, če je zahtevek upravičen in v normalnih mejah. Ponavadi zavarovalnica ponudi poškodovancu poravnavo, tako da takoj dobi denarno odškodnino, v zameno pa se odpove nadaljnjim zahtevkom oziroma sprožitvi postopka pred sodiščem. Ce do poravnave ne pride, mora seveda delavec vložiti predlog za določitev odškodnine (Nadalj. na str. 9) to le statistični podatki, ki ne morejo prikazati dejanskega stanja varnosti v naši delovni organizaciji. V nekaj primerih nas je poškodbe s smrtnim izidom rešila le izredno velika sreča. Bralci, ki redno prebirajo naš časopis, se bodo verjetno spomnili kaskader-skega padca z višine 14 m v zaboj, poln mehkega materiala. V tem letu se bomo morali vsi močno zavzeti, če želimo obdržati upadanje števila poškodb in števila bolniških dni, ki jih zahtevajo poškodbe. Morda bi bil sedaj čas, da se posvetimo preprečevanju zdravstvenih okvar, ki so močno povezane z delovnimi pogoji (ekološki pogoji dela in fizične obremenitve pri delu) . Z meritvami, katere so opravili strokovnjaki Inštituta za varstvo pri delu Maribor, smo se ponovno prepričali, da je še vedno mnogo delavcev izpostavljenih škodljivostim, ki presegajo predpisane meje. Tu naj omenim ropot, ki ogroža zdravje delavcev’ v številnih obratih že dolgo vrsto let. Tudi ventilacija prostorov, kjer nastajajo škodljivi plini in prah, je zelo pomanjkljiva, kar je posebej občutno v zimskem času. Tudi pomanjkljivo ogrevanje in prepih povzročita marsikatero nepotrebno odsotnost z dela-Opravljanje težkih fizičnih del pušča na mnogih delavcih nepopravljive okvare. Posebno je temu podvržena hrbtenica, če se težkemu delu doda še neugodna drža med delom. Naštel sem le nekaj stvari, katerim bi morali na sedanji stopnji razvoja posvetiti več skrbi. Pri tej skrbi pa se žal še prevečkrat zatika, kajti za vsako izboljšavo so potrebna velika finančna sredstva, za katera pa vemo, da jih ni tako lahko ustvariti. Novi obrati gotovo pomenijo veliko pridobitev, naj bodo urejeni v skladu z vsemi predpisi in normativi, vendar pri tem ne smemo pozabiti na posodabljanje obstoječih obratov. Za zaključek bi navedel mi' sel, ki jo je pred leti slikovito podal naš priznani vodilni delavec: »Ne smemo dovoliti, da skupaj s kilogramom proizvoda skozi tovarniška vrata odpeljemo tudi kilogram zdravja naših delavcev!" Komentar k tej misli skoraj ni potreben, saj izraža vse tisto, za kar se zavzema naša družba in o čemer govorijo kongresu1 dokumenti naših družbenopolitičnih organizacij. Skratka — ustvariti moramo pogoje, v katerih bo lahko vsak delavec nemoteno razvijal svoje ustvarjalne sposobnosti. M. Jurjavčic VARSTVO PRI DELU NI SAMO ZAKONSKA OBVEZA Varstvo pri delu štejemo danes za sestavni element vsakega dela. To področje naša socialistična samoupravna družba ureja s celo vrsto pozitivnih zakonskih predpisov in tehničnih standardov. Zakon o združenem delu v svojem 43. členu zahteva od delavcev v organizacijah združenega dela in njihovih organov, zlasti pa od samoupravnih in poslovodnih organov, da organizirajo opravljanje dejavnosti organizacij tako, da je zagotovljena delavcem varnost pri delu z izvajanjem potrebnih ukrepov za varstvo pri delu in varstvo delovnega okolja. Ta zahteva je popolnoma razumljiva, saj do poškodb in zdravstvenih okvar prihaja pri konkretnem delu na delovnem mestu. BODOČI REKREACIJSKI CENTER LITOSTROJ V eni izmed zadnjih številk Informatorja je bila v poročilih TOZD IC objavljena novica, da smo pristopili k pripravam za izgradnjo prve etape športno rekreacijskega centra Litostroja. Izgradnja takega objekta se kot povest o jari kači vleče že od ustanovitve industrijske kovinarske šole. Bilo je nekaj zamisli in poskusov, da se zadeva premakne, a doslej brez uspeha. Najprej so bile ovire skoraj izključno finančne narave. Za izgradnjo šolske telovadnice ni bi-!° dovolj denarja. Prednost je lrtiel dom učencev, saj so učenci prebivali v barakah. Potem pa so s spremenjenimi predpisi prenehala dotekati sredstva za investicije v srednje šolstvo na dotedanji okrajni sklad. V republiškem okviru so bila kasneje razmeroma pičla sredstva v te namene porazdeljena na številna nujna vlaganja v celotno področje srednjega, višjega in visokega Šolstva v SR Sloveniji. Litostroj takrat tudi ni ustvarjal tako velike akumulacije, da bi lahko financiral gradnjo. Dosedanja prizadevanja Kljub temu so bili storjeni nekateri koraki, da bi se zadeva Premaknila. Leta 1959 je bil izdelan idejni projekt za postavitev Šolske telovadnice po vzorcu ene izmed sorodnih vzgojnoizobraže-valnih ustanov. Ta naj bi se uresničil, ko bi bila zagotovljena finančna sredstva. Ker do uresničitve ni prišlo, so bila kasneje nrejena asfaltirana igrišča, da bi lahko imeli ob lepem vremenu učenci več možnosti za pouk telesne vzgoje in za športno dejavnost v prostem času. V izobraževalnem centru smo ob zaključnih računih vsako leto namenjali del ostanka dohodka v poslovni sklad namensko za izgradnjo telovadnice. Ker ta ostanek glede na na-ravo našega vzgojnolzobraževal-nega dela ni mogel biti velik, se Je šele v daljšem obdobju nabralo nekaj več denarja. Gradnjo športno-rekreacijske-Sa objekta pri izobraževalnem centru smo stalno postavljali v ospredje in smo jo uspeli po delegatski poti vključiti v srednjeročni načrt Litostroja in občine. Ko smo z ZP Iskra sklenili Pogodbo o izobraževanju učencev 2a potrebe Iskrinih delovnih organizacij v naši poklicni šoli, se le Iskra obvezala, da bo sofinan-oirala tudi gradnjo telovadnice. Leta 1974 je bil ustanovljen prvi iniciativni odbor za izgradnjo športno-rekreacijskega centra, a ni mogel storiti ničesar konkretnega. Zadeva se je namreč v zadnjem obdobju še dodatno zapletla s čisto drugega vidika: zaradi nerešenega urbanističnega vprašanja. Generalni urbanistični načrt Ljubljane je obravnaval med drugim v več variantah tudi potek cestnih obvoznic in priključke nanje. V neposredni bližini izobraževalnega centra je bila že po prvi različici predvidena trasa obvoznice in veliko križišče, zaradi česar je bil onemogočen vsak pristop k pripravam, kaj šele h gradnji športno-rekre-acijskega objekta, dokler ni bila sprejeta končna urbanistična odločitev. Več let je ostajalo urbanistično vprašanje odprto, načrti o obvoznicah so se spreminjali. Zato nam tudi Ljubljanski urbanistični zavod na naše intervencije ni dal dokončnega dogovora (1976). Ustanovljen je bil iniciativni odbor Sele letos poleti in v zgodnji jeseni je razprava o generalnem urbanističnem načrtu oz. poteku ljubljanskih cestnih obvoznic prišla v zadnjo fazo, ko je bila zaključena javna razprava. In čeprav zadeva še ni formalno popolnoma zaključena, je vendar že določeno, da bo potekala obvoznica s servisno cesto v neposredni bližini izobraževalnega centra. Temu primemo je načrtovana tudi modernizacija Celovške ceste, kjer bodo zgradili veliko križišče z bodečo obvozno cesto. Takoj, ko se je stvar razjasnila, se je odprla pot za konkretne priprave in pristop k izgradnji športno-rekreacijskega centra. Zato je bil na pobudo izobraževalnega centra takoj v oktobru letos ustanovljen iniciativni odbor, v katerem so predsedniki vseh družbenopolitičnih organizacij in centralnih samoupravnih organov Litostroja, individualna poslovodna organa TOZD ODŠKODNINA ZA NESREČO PRI DELU (Nadalj. z 8. strani) Pri sodišču združenega dela, in tc> bodisi proti temeljni organiza-cUi bodisi proti zavarovalni skup-hosti. Pri tem je treba seveda imeti Pred očmi dejstvo, da potek pred Sodiščem združenega dela nima več dstih lastnosti, ki jih je imel v stari »pravdi« pred rednimi sodišči. To vidimo že iz terminolo-8* j e, saj ni več »nasprotnih strank«, ampak, »udeleženci v Postopku«, ne vloži se »tožba« ampak »predlog za rešitev spor-ne§a razmerja«, razlike pa sose-j^da tudi predvsem v sami obli- in vsebini dela teh sodišč, Seveda pa ves čas od tedaj, ko Poškodovanec prvič zahteva odškodnino, do dneva izplačila te-^eio ^ zamudne obresti. Povejmo Jjaj še, da je rok za uveljavljajo odškodnine tri leta, od dne ?o je poškodovanec zvedel za kodo, v vsakem primeru pa pet .ot, odkar je škoda nastala. Ste-se, da je poškodovanec zvedel k obseg škode takrat, ko je kon-an° zdravljenje. V pravni službi naše delovne jganizacije delavci, ki so imeli ^esrečo pri delu, lahko vedno do-jlo pravni nasvet in napotila, ako naj uveljavljajo svoje za-nrev^e' Poleg tega obstaja tudi . avna pomoč pri sodišču zdru-tove§a c*e*a *n Pri Zvezi sindika-turr Slovenije, kjer delavcu lahko ai sestavijo predlog za uvedbo postopka pred sodiščem. V primeru, da gre za hujše ali zelo hude poškodbe pa je vsekakor koristno poiskati pomoč pri odvetniku, saj je možnost postavitve raznih zahtevkov zelo široka in pravna podlaga dokaj zapletena. Če se dokaže, da je bil zahtevek upravičen, dobi seveda predlagatelj v celoti povrnjene tudi stroške, ki jih je imel z odvetnikom. V pravni službi delovne organizacije žal ne moremo delavcem-poškodovancem sestavljati predlogov ali jih celo zastopati, in to ne samo zaradi preobilice drugega dela, ampak predvsem zato, ker moramo hkrati zastopati interese temeljnih organizacij in sta obe funkciji nezdružljivi. V letošnjem letu smo skušali pripraviti poseben pravilnik o določanju in priznavanju odškodnine za nesreče pri delu in z njegovo pomočjo nato še več primerov rešiti sami v sporazumu z delavcem. Seveda pa bi morala biti naša glavna želja čim manj zahtev za odškodnino, seveda pa si maramo prizadevati, da se bo zmanjšalo število nesreč pri delu. Nenehno se namreč zavedamo, da niti najmanjšega izgubljenega dela človeškega telesa ne more poplačati ali nadomestiti nobena, niti največja vsota denarja. Anton Tomažič, dipl. pravnik IVET in ZSE, direktor DS PFSR, predsednik konference SZDL krajevne skupnosti Litostroj ter predstavniki izobraževalnega centra. Na prvi seji so člani iniciativnega odbora izvolili ožjo operativno delovno skupino, ki dela med sejami iniciativnega odbora in pripravlja predloge za obravnavo. Iniciativni odbor bomo dopolnili še s predstavniki Iskre. Najprej se je bilo treba opredeliti za to, kaj bomo lahko zgradili na sedaj urbanistično močno omejenem območju, s sredstvi, ki jih imamo na razpolago. Kljub razčiščenemu vprašanju poteka ljubljanskih obvoznic bo treba namreč šele dobiti posebno dovoljenje, da smemo na preostali površini objekt sploh zgraditi. Namembnost in opredelitev novega objekta Na prvi seji iniciativnega odbora smo ugotovili, da lahko zgradimo neposredno pri izobraževalnem centru večjo športno dvorano, ki bi služila telesni vzgoji in izven šolskim dejavnostim učencev poklicne šole, športnorekreacijskega centra Litostroja za širše potrebe. Druge objekte naj bi zgradili kasneje na zazidalnem območju SP 3/2, kjer danes stojijo stanovanjske barake. Ko je iniciativni odbor ugotovil namembnost objekta, je ožja delovna skupina začela pripravljati konkretnejše predloge. V ta namen se je povezala s strokovnjaki, ki so se že doslej zanimali za gradnjo in imajo izkušnje na tem področju. Po ogledu tovrstnih objektov drugod (npr. v Krškem) je bil izdelan predlog, ki ga je obravnaval iniciativni odbor na seji 26. oktobra 1978. Zavzel se je, da bi zgradili dvorano 45 X30 m z nekaterimi podkletenimi prostori za strelišče in druge dejavnosti v skupni celotni uporabni površini dvorane. Izdelali bi tudi sestavljen oder. Dvorano bi zgradili kot prizidek k dosedanji šolski stavbi med njo in domom učencev, pomaknjeno proti dvorišču tako, kot kaže idejna skica. To je edini večji možni prostor, saj zaradi cestne obvoznice druge možnosti odpadejo. Ob veznem hodniku bi bili še sanitarni prostori. Seveda so to še vedno načrti, za katere je treba ugotoviti, kako se bodo dali uresničiti. Zato sedaj tečejo na podlagi navedene opredelitve objekta prizadevanja v več smeri: za uresničitev osnovne dokumentacije, za pridobitev najprej načelnega soglasja in nato lokacijskega dovoljenja za izdelavo idejnega načrta oziroma investicijskega elaborata in za izdelavo zazidalnega načrta. To so šele pogoji, da lahko pristopimo k izdelavi gradbenega načrta oziroma, da si pridobimo lokacijsko odločbo in gradbeno dovoljenje. Tu je mnogo dela in se lahko marsikje kaj zatakne. Finančna osnova Seveda bi gradili načrte v oblakih, če ne bi imeli za gradnjo finančne osnove. Kot je bilo že navedeno, je izobraževalni center zbral v svojem poslovnem skladu namenska sredstva za gradnjo objekta, in sicer 1,860.000 din. Del teh sredstev pa smo že porabili za priključek na ogrevanje prek Ljubljanske toplarne, tako da je sedaj na razpolago 1,300.000 din. S priključkom izobraževalnega centra na Ljubljansko toplarno smo hkrati že rešili vprašanje ogrevanja načrtovanih športno-rekreaoijskih prostorov, kar ne bi bilo urejeno, če bi bili še priključeni na lito-strojski vir ogrevanja. Delovne organizacije ZP Iskra, za katere izobražujemo učence, so se obvezale, da bodo za izgradnjo objekta prispevale 3 milijone din, s tem, da zagotovi enak delež tudi Litostroj. Iskra je denar že zbrala. Navedena finančna sredstva predstavljajo takšno finančno osnovo, da bi jo lahko dograjevali še s sofinanciranjem s strani Učenci Izobraževalnega centra so tudi v času šolanja tesno povezani z delovno organizacijo, kjer se skupaj z delavci udeležujejo raznih proslav posebnih izobraževalnih skupnosti, SIS za telesno kulturo oz. krajevne skupnosti ter morebitnih drugih virov in s krediti banke ter izvajalcev. Skratka: pripraviti je treba finančno konstrukcijo za gradnjo objekta in nabavo opreme, kar naj bi veljalo po prvi grobi oceni glede na sedanje cene okoli 15,500.000,00 dinarjev. Nujnost izgradnje športno-rekreacijskega centra Ob koncu ne bi posebej utemeljevali nujnosti izgradnje športno-rekreacijskega centra, zato naj strnem le najosnovnejše podatke, ki dovolj zgovorno kažejo, da gradnja ne sme biti vprašljiva: 1. Učenci poklicne šole nimajo telovadnice že 30 let, danes jih je že čez 600, ob slabem vremenu in pozimi nimajo možnosti za načrtno telesno vzgojo. 2. V istem času se je razvil Litostroj v velik kolektiv in 3560 zaposlenih nima ustreznega objekta za rekreacijo delavcev. 3. Podobne ugotovitve veljajo tudi za krajane v krajevni skupnosti Litostroj. 4. Litostroj je nosilec številnih športnih tekmovanj tudi v okviru ZPS, nima prostora za kulturne in druge prireditve. Prva etapa izgradnje športnorekreacijskega centra še ne bo zadostila vsem navedenim potrebam, a vendar že v precejšnji meri. Zato bo potrebno že sedaj zagotoviti prostor za nadaljnje dograjevanje takega centra. H. Premelč * t' i > DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Fran Milčinski: ZBRANI SPISI v 4 knjigah (Doslej najpopolnejša predstavitev opusa Frana Milčinskega) V osebnosti Prana Milčinskega (1867—1932), sodobniku slovenske modeme, sta se dobrodušnost in ljubeznivost prepletali s čutom za socialna vprašanja, veselje do pripovedovanja z nagnjenjem do poučevanja, prosveti j evan j a in igrive šaljivosti. Začel je pisati kot študent, a njegovo pravo pisateljevanje se začne šele po letu 1900, ko je postal najvidnejši slovenski humorist, pa tudi mladinski pisatelj in dramatik. Prva knjiga ZBRANIH SPISOV FRANA MILČINSKEGA prinaša na začetku pisateljevo avtobiografijo z naslovom Življenjepis mojega peresa. Lahkotno kramljanje s poglavitnimi podatki o njegovem življenju in delu nam razkriva tudi nekaj njegovih pogledov na književnost in literarno ustvarjanje. Skozi več kot trideset let je Milčinski v svojih podlistkih spremljal in glosiral naše politično, družbeno in kulturno življenje. Te feljtone in zgodbe je objavljal v dnevnem in revijalnem tisku. Zbral jih je v knjigah Igračke, Muhoborci, Drobiž, Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, Dvanajst kratkočasnih zgodbic, Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko. V pričujoči knjigi so zbrane še povest Gašper, Mihec in Baltazar ter skupina trinajstih podlistkov Skavt Peter. Druga knjiga prinaša izbor feljtonov med leti 1922 in 1932, ko je figura Firidolina Žolne v avtorjevi zavesti docela dozorela. Tretja knjiga Zbranih spisov obsega tri dela, ki so tesno povezana s pisateljevim poklicem varstvenega in mladinskega sodnika, povesti Zločinci, Gospodična Mici in Ptički brez gnezda. Četrta knjiga izide prihodnje leto in bo zaključila zbirko njegovih Zbranih spisov. Zbrane spise Frana Milčinskega je uredila, napisala spremne besede in opombe Breda Slodnjak, opremila pa Nadja Furlan. Komplet 4 knjig pl.: 960 din (prednaročniška cena). MALA SPLOŠNA ENCIKLOPEDIJA v 3 knjigah Mala splošna enciklopedija v 3 knjigah, je posebej prirejena za slovenske razmere po Mali enciklopediji beograjske Prosvete. Avtorji so pri izbiri gesel upoštevali splošno enciklopedijsko znanje z vseh področij, obdelali so splošni jugoslovanski prostor in čas, poudarek pa je tudi na Sloveniji in Slovencih. V vseh treh knjigah so upoštevani najnovejši svetovni podatki, ki so bili skrbno preverjeni in dopolnjeni. Obdelave in dopolnitve naših strokovnih sodelavcev, ki presegajo okvir enostavne adaptacije, uvrščajo Malo splošno enciklopedijo na viden začetek izvirne slovenske enciklopedijske literature. Mala splošna enciklopedija vsebuje nad 32000 gesel (brez podge-sel), 3184 erno-belih fotografij, risb in portretov, 163 barvnih fotografij, umetniških in drugih strokovnih prilog, 51 zemljevidov in 194 tabel, shem in razpredelnic — vsega skupaj 2200 strani velikega formata (19X27 cm) v treh knjigah. Komplet vseh treh knjig pl. 1600 din. Posamezne knjige: Mala splošna enciklopedija I. 608 str., 450 din Mala splošna enciklopedija II. 812 str., 550 din Mala splošna enciklopedija III. 766 str., 600 din Knjige lahko kupite v vseh knjigarnah, na obroke pa jih lahko naročite pri Državni založbi Slovenije, Mestni trg 26, Ljubljana. NOVO VODSTVO KK SZDL LITOSTROJ Izvoljeni delegati po hišnih blokih in ulicah ter ostali krajani naše krajevne skupnosti Litostroj so se 14. decembra 1978 zbrali v svečano okrašeni telovadnici osnovne šole Hinko Smrekar, kjer so poslušali poročilo o delu krajevne konference SZDL in izvolili organe. Predsednik krajevne konference tovariš Jože Kušar je v svojem poročilu med drugim dejal: »Ker je krajevna konferenca SZDL frontna organizacija, bi moralo priti v njej do obojestranskega vpliva delovnih ljudi in občanov na politiko svojih družbenopolitičnih organizacij, obenem pa do organiziranega vpliva vseh organizacij na akcijo, usmeritev in miselnost delovnih ljudi. To je možno najbolj celovito uveljavljati prav v SZDL, fronti organiziranih socialističnih sil, v kateri naj bi pri oblikovanju in izvajanju stališč vse bolj organizirano sodelovalo vse članstvo. Središče teh aktivnosti naj vse bolj postaja krajevna organizacija SZDL, kar bi moralo priti v ospredje predvsem pri množičnem političnem delu v neposrednih organizacijskih oblikah dela krajevne organizacije, kot so sestanki po hišnih blokih, ulicah, sestanki sekcij in podobno. Vpliv bi moral biti obojestranski — na eni strani naj bi delovni ljudje vplivali na politiko, na drugi strani pa naj bi vplivale družbenopolitične organizacije na oblikovanje pobud, predlogov itd., ki jih delovni ljudje sprejmejo za usklajevanje interesov. Pri tem morajo prav osnovne organizacije sindikata v združenem delu in krajevni organizaciji SZDL prevzeti organizacijo in usmerjanje vseh neposrednih oblik človekovega in samoupravnega delovanja (zbori delovnih ljudi v združenem delu, sestanki sekcij pri krajevni organizaciji SZDL itd.). Prav zaradi tega moramo neprestano iskati nove oblike razvoja organiziranosti SZDL v krajevni skupnosti, krepiti vpliv osnovnih organizacij sindikata za povečano aktivnost socialističnih sil pri krepitvi političnega sistema in pospešiti družbenoekonomsko preobrazbo. V vsebini dela krajevne kon-fence SZDL je zlasti pomembna ugotovtiev, da mora krajevna organizacija SZDL s svojo dejavnostjo prispevati, da delegacije in s tem delegati nemoteno in odgovorno opravljajo svoje delo. Delo delegacij je potrebno spremljati ter sprotno ocenjevati, morebitne probleme in težave pa čim uspešneje družbenopolitično razreševati. S stalno obliko zasedanja predsedstva krajevne konference SZDL, ki povezuje in usklajuje vse družbenopolitične organizacije, samoupravne organe, organe delegacij ter vse ostale člane predsedstva v krajevni konferenci se usklajujejo smernice in stališča za nadaljnje, vsebinsko poglobljeno delo, s katerim se izraža enotna politična organizacija, tako v delovanju delegacij družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organizacij in vseh članov predsedstva krajevne organizacije SZDL, kot krajevne skupnosti v celoti. Tudi vnaprej moramo krepiti vlogo družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti in združenem delu, povezanih v SZDL kot najširši demokratični zvezi vseh delovnih ljudi in občanov. Prav tu moramo najrealneje in najbolj ustrezno oceniti delovanje in politično moč ter vpliv vseh družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti in temeljnih organizacijah, obenem pa tudi moč delovnega človeka in občana. Pri tem ima zelo pomembno vlogo Zveza komunistov, ki mora uveljavljati oblike svojega delovanja v združenem delu in krajevni skupnosti, če naj bo v središču boja delavcev in občanov za pospešitev družbenoekonomske preobrazbe v skladu z zakonom o združenem delu. K tej preobrazbi pa naj zlasti pripomorejo osnovne organizacije ZK, sveti ter konference ZK v združenem delu in krajevni skupnosti. Najbolj pomembno vlogo v na-daljnem razvoju družbenoekonomskih odnosov v krajevni skupnosti pa mora odigrati zveza sindikatov s temeljno samoupravno povezanostjo med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevno skupnostjo, z delovanjem sindikata v krajevni konferenci SZDL kot enotni fronti organiziranih socialističnih sil, v kateri naj v nadalje gradimo razredno povezanost delavskega razreda in njegove avantgarde ZK z vsemi drugimi delovnimi ljudmi in občani. Tako ustava kot zakon o združenem delu opredeljujeta družbenoekonomski odnos v združenem delu in delovni ljudje v skupnem družbenem interesu odločajo o rezultatih svojega dela. Celovito zasnovo družbenoekonomskih odnosov uresničujejo delavci v sistemu samoupravnega združevanja dela, na podlagi delegatskega povezovanja med temeljnimi organizacijami in 'krajevno skupnostjo, na podlagi svobodne menjave dela, družbenega planiranja, samoupravnega in družbenega dogovarjanja. Zato je vloga sindikata tako pomembna, oziroma le-ta zagotavlja odločilen vpliv v aktivnosti krajevne konference SZDL. Na ta način se sprejete sklepe prenaša na samoupravno in politično okolje TOZD, da se delavci neposredno in preko delegatskih povezav, v krajevni konferenci SZDL dogovarjajo z drugimi delovnimi ljudmi in občani o zadovoljevanju svojih in skupnih potreb. Da bi pospešili novo samoupravno preobrazbo na družbenoekonomskih odnosih in s tem povezali delegatsko bazo z združenim delom in krajevno skupnostjo, je v nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov treba pričeti povezovati osnovne organizacije sindikata in krajevno konferenco SZDL v novo obliko. Vse bolj se kaže potreba, da krajevna skupnost prerašča v družbenoekonomski odnos, čim-prej moramo priti do novih vsebinskih družbenih dogovorov, ki ne bodo več vezani na razne ključe zbiranja kreditov v temeljnih organizacijah združenega dela za razne potrebe krajevnih skupnosti, saj imamo vendar dovolj jasno opredeljene kriterije in usklajene programe in načrte. Pri tem mara vloga sindikata temeljne organizacije z njihovo aktivnostjo in pobudami v socialistični zvezi v krajevni skupnosti odigrati pomembno vlogo pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov. Zaradi tega bo potrebno v vsaki organizaciji sindikata analizirati dosedanje stanje delegatskih odnosov in tudi povezovanje med tozdi in krajevno skupnostjo oziroma organizacijo sindikata in krajevno konferenco socialistične zveze ter o tem sprejeti nove pobude in stališča za učinkovito povezovanje in perspektivno samoupravno delovanje. Da bi vzpodbudili mladinske organizacije v krajevni organizaciji SZDL, je potrebno oblikovati krajevni svet ZSMS. To naj bi bila konferenca delegatov z vseh področij organizacij Zveze mladine, ki področno spadajo v krajevno skupnost. Ta svet mladinske organizacije naj bo sestavljen iz delegatov osnovnih organizacij ZSM iz združenega dela, osnovne šole, VVZ in osnovne organizacije mladine v krajevni skupnosti. Taka organizacijska zamisel naj bi v bodoče širše usklajevala vse naloge in akcije na področju krajevne skupnosti, obenem pa predstavljala delegatsko bazo za krajevno konferenco SZDL in izvor novih kadrov za njene organe. Razvoj krajevne konference SZDL se mora prenesti iz ozkega okvirja razprav predsedstva same krajevne konference SZDL na sekcije socialistične zveze, v katerih naj bi v bodoče delovali vsi družbenopolitični dejavniki, ki so mnogo bolj usposobljeni za razpravljanje o tekočih problemih in jih ta vprašanja bolj zadevajo. Na ta način bi dosegli v delovanju sekcij pod okriljem krajevne konference SZDL nove kvalitete. Oblikujejo se lahko sekcije za družbeno planiranje, preskrbo in servisno dejavnost, urbanizem, komunalo, varstvo okolja, stanovanjsko politiko in samoupravo hiš, zdravstvo, socialno politiko, vzgojo, izobraževanje, otroško varstvo itd. Vse večji samoupravni položaj delovnega človeka in občana v krajevni skupnosti terja krepitev družbenoekonomskih odnosov in samouprave v krajevni skupnosti. Pri tem pa je potrebno krajevno skupnost vedno bolj povezovati z razvojem samouprave v združenem delu in celotni družbi, krajevna skupnost mora enakopravno in odgovorno razvijati samoupravljanje, predvsem pa krepiti vzajemnost, solidarnost in medčloveške odnose. Krajevna skupnost mora v nadaljnjem razvoju skupaj z združenim delom in drugimi samoupravnimi organizacijami postati temeljna oblika samoupravne družbene integracije. Da bomo dosegli take cilje, pa je potrebno dosledno in pospešeno uresničevati naslednje: 1. Prostorsko moramo izoblikovati krajevno skupnost v naravno in odprto življenjsko skupnost, kar bo omogočilo polno uveljavljanje samoupravnih odnosov. Za prehod na popolno prostorsko zaokroženost pa moramo opraviti temeljito analizo samoupravnih družbenoekonomskih razmerij glede na število krajanov in velikost krajevne skupnosti. Pri tem pa naj bi vsi delovni ljudje in občani tvorno posegli v to preoblikovanje. 2. Organizirati moramo samoupravo v krajevni skupnosti in le-to uskladiti z dejanskimi razmerami in nalogami, ustvariti take odnose, ki bodo omogočili delovnim ljudem in občanom vpliv na ključne točke odločanja. 3. Zbor delovnih ljudi in občanov naj postane mesto, kjer občani z osebnim izjavljanjem odločajo o skupnih zadevah. Enako je potrebno razvijati vlogo delegatov in delegacij v krajevni skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih ter družbenopolitični skupnosti. 4. Razvijati je treba obliko delovanja na zborih stanovalcev (hišni sveti), ki naj ne bo le temeljno izjavljanje, temveč tudi osnovno jedro za obveščanje občanov. 5. Pospešiti je treba vsebinsko in samoupravno organiziranje potrošnikov ter urediti njihovo samoupravno povezovanje ter sporazumevanje z združenim delom. 6. Krepiti moramo delegatske odnose v krajevni skupnosti ter skladno s skupščinskimi stališči in sklepi uresničevati ustavne vloge SIS v družbenih dejavnostih ter razvijati družbenoekonomske in druge samoupravne odnose. 7. Povezovati moramo samoupravne družbenoekonomske odnose z delavci v združenem delu in drugih organizacijah združenega dela, z delovnimi ljudmi in občani krajevne skupnosti, le tako bomo lahko uresničevali programe in plane razvoja krajevne skupnosti. 8. Vloga krajevne skupnosti se mora v prihodnje vse bolj razvijati in poglabljati zlasti glede planiranja in programiranja. 9. Skladno z zakonom o združenem delu pričakujemo nove temeljne rešitve načel financiranja skupnih potreb v krajevnih skupnostih, kar bi jim znatno okrepilo materialno osnovo. 10. Pospešeno moramo razvijati komun alno-stanovanjsko intere- sno skupnost za potrebe po teh storitvah in se vključevati v samoupravne organe teh interesnih skupnosti. 1. Krajevno skupnost je potrebno povezovati s sosednjimi krajevnimi skupnostmi v okviru občine ter z drugimi samostojni' mi organizacijami in skupnostmi. 12, Zagotoviti moramo obveščenost o družbenoekonomskem in družbenopolitičnem položaju delovnih ljudi in občanov o odločitvah in stališčih krajevne skupnosti, pa tudi družbenopolitične skupnosti. 13. Družbenopolitične organizacije se morajo še naprej zavestno vključevati v proces samoupravne preobrazbe in si še bodj dosledno prizadevati za politično in akcijsko enotnost v krajevni organizaciji SZDL kot fronti socialističnih sil za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov. Povezovati je treba osnovne organizacije sindikata in združeno delo, da bi dosegli čim boljši družbenoekonomski položaj delavcev v združenem delu in občana v krajevni skupnosti. Upoštevajoč ustavna določila o vlogi in mestu SZDL, pravila krajevne konference, občinske konference SZDL ter vseh kongresnih dokumentov, sprejema krajevna konferenca SZDL v krajevni skupnosti LITOSTROJ naslednje programske cilje za obdobje 1979-82: 1. Socialistična zveza mora še naprej enotno utrjevati in vključevati vse ustvarjalne sile za cilje samoupravne socialistične družbe. Življenjsko in dinamično delovanje družbenopolitičnih organizacij bo še naprej vodilo odnosov v naši socialistični preobrazbi, v družbenopolitičnem in družbenoekonomskem razvoju. 2. Uresničevanje ustavnih načel nalaga socialistični zvezi kot frontni organizaciji neposredno vključevanje delovnih ljudi in občanov v življenje in delo v krajevni skupnosti, v organizacijah združenga dela, kar razvija in utrjuje delegatski sistem v vseh oblikah: a) V krajevni skupnosti kot osnovni celici družbenopolitične skupnosti se še naprej dograjuje samouprava na novih družbenoekonomskih izhodiščih, uresničuje družbeno dolgoročno, srednjeročno in letno planiranje, izpopolnjuje organiziranost družbenopolitične dejavnosti do osnovnih celic t. j. hišnih svetov. (Nadalj. na str. 12) RAZVITJE PRAPORA ZRVS V začetku lanskega leta se je rodila misel, da bi krajevna organizacija ZRVS Litostroj razvila svoj prapor. Odbor, ki ga je vodil tovariš Babič, je takoj začel organizirano zbirati finačna sredstva, potrebna za nakup prapora. Zbrali smo precej sredstev v delovnih organizacijah (med njimi se je najbolj izkazal Litostroj), v krajevnih organizacijah ZRVS v naši občini, med rezervnimi vojaškimi starešinami pa tudi socialistična zveza v naši krajevni skupnosti je primaknila kar lep delež. Zataknilo pa se je pri naročilu prapora, saj je bila izdeloval-nica zastav prekomerno zasedena z naročili. Vendar so se nekateri člani odbora zavzeli in dosegli, da je bilo delo izvršeno do 22. decembra, praznika Jugoslovanske ljudske armade. V počastitev tega dne smo izvedli proslavo, na kateri so sodelovali: litostrojski pihalni orkester in mešani pevski zbor, mladinski pevski zbor in recitatorji osnovne šole Hinka Smrekarja ter recitator našega izobraževalnega centra. Slavnostni govor je imel tovariš Zagorc, ki je v kratkih črtah orisal pomen praznika armade. Med kulturnim sporedom, ki so ga vsi nastopajoči izvedli zares kvalitetno in bili zato nagrajeni z navdušenimi aplavzi, je predsednik SZDL naše krajevne skupnosti inž. Kušar predal pra- Predsednik Krajevne konference SZDL Litostroj tovariš Jože Kušar pritrjuje trak pokrovitelja na prapor (Foto J. Žlebnik) por tovarišu Rabiču, predstavniku naše organizacije ZRVS. Po sprejemu prapora se je naš predstavnik zahvalil vsem darovalcem, ki so omogočili nakup, predvsem delavni organizaciji Litostroj in SZDL naše krajevne skupnosti, ki sta prispevali največ sredstev. Predsednik delavskega sveta Litostroja in predsednik SZDL naše krajevne skupnosti sta pripela trakova, ostali darovalci P® so na prapor simbolično zakovah žebljičke. Po predaji prapora je zastopnik občinskega odbora ZRVS predal odlikovanje naši organizacij1 ZRVS, več tovarišic in tovarišev pa je bilo odlikovano ali nagrajeno za požrtvovalno delo oziroma za zelo uspešno izveden obrambni dan na osnovni šoli Hinka Smrekarja. Kulturnemu sporedu je sledil0 tovariško srečanje rezervnih vojaških starešin in povabljenih go' stov, zastopnikov družbenopolitičnih organizacij. Ob kulturnem sporedu je sledilo tovariško srečanje rezervnih vojaških starešin in povabljenih gostov, zastopnikov družbenopohtičnih organizacij. Ob okrepčilu in poskočnih vižah je kmalu stekla beseda ih marsikdo je sklenil nova poznanstva ali poglobil medsebojne^ tovariške vezi. Prav takih srečanj bi moralo biti v prihodnje vec-saj se tako bolje spoznavamo rneo seboj in kujemo nove tovarišk® odnose. Na koncu se še enkra zahvaljujemo vsem darovalcem sredstev in izvajalcem programa za lep večer. H. Bratkovič, in^ HO-RUK, BRIGADIRJI! Za nami je leto delovnih akcij in uspehov mladih graditeljev naše domovine, ki so se izkazali na akcijah od Gevge-lije do Triglava in od vojvodinskih nižin do plavega Jadrana. Z uspehi v minulem letu pa se ne smemo uspavati, temveč moramo že danes misliti na akcije, ki so pred nami. razvoj in utrdile družbenoekonomski položaj nove Titove Jugoslavije. Iz tal so zrasle tovarne v Železniku, Zagrebu, Kamniku, Zenici, Šumadiji, Kraljevu, Se-vojnu, Magliču, Vitkovičih, Foči, Nikšiču, Novem Pazarju, Sveto-zarevu, Prespi in Skopju. Lahko smo ponosni, da je tudi naša to- Po štirih letih boja so puške zamenjali krampi in lopate, potoke krvi so zamenjali potoki znoja, a cilj je ostal enak — nadaljevati revolucijo, graditi socialistično družbo, družbo pobratenih narodov in narodnosti z vseh strani naše domovine, ki se je tudi s tem in prav s tem kalila v enega največjih borcev za neuvrščenost in neodvisnost v svetu. Prevalje, Vojvodina, Drvar, Giamočko polje, Čačak, Užice, Po-unje, Srem, Saniška dolina, Kor-dun, Lika, Slavonija, Vis, Jasenovac, Korčula, Zadar, Kavadarci, Leskovec, Rudnik, Ključ, Rore, Medjuvode in Črni vrh, to je le nekaj imen, ki so povezana z zametki mladinskih delovnih akcij v boju proti fašističnim zavojevalcem. Začeli smo v prvih dneh oborožene vstaje. Obiranje koruze, žetev žita, sečnja gozdov, nabiranje zdravilnih zelišč, setev žitaric, obdelovanje polj, spravilo lesa, rušenje mostov, izgradnja sanitarnih objektov in partizanskih bolnišnic, Prenašanje ranjencev, živeža in orožja, čiščenje ruševin, vpisovanje narodnega posojila. Mladi so tako vsak po svojih močeh in zmožnostih pomagali in opravljali veliko delo. Vse za fronto — vse za narod — vse za zmago! Koliko truda je bilo vloženega v delovnih brigadah med narodnoosvobodilno borbo, povedo tudi številke. Od jeseni leta 1941 do osvoboditve so mladi prispevali petintrideset milijonov delovnih dni in to le na večjih delovnih akcijah, saj za mnoge manjše ni podatkov. . Narodnoosvobodilna borba ni lmela pravega zaledja — ni bilo tovarn, niti proizvodnje, ne stalnih skladišč, ne železnic, niti kamionov, pa se je vendar stalno krepila. Prostovoljnost, udarništvo bratstvo in enotnost, usposabljanje, kulturno in športno udejstvovanje in tekmovalni duh med bri-gadami, vse to so značilnosti tudi danšnjih brigad, čeprav se je mnogo vendarle spremenilo. Tako so današnje brigade skoraj enako organizirane kot tiste, ki so iz Lžica krenile na koruzna polja. Danes so brigade šola samouprav-4anja, o čemer v prvih brigadah gotovo niso slutili. Akcije še vedno preveva tekmovalni duh brigadirjev in brigad v želji, da bo-uo skupni uspehi večji. To so veneli naši očetje, matere in dedje, tega se zavedamo tudi mi, ki smo rojeni v svobodi. Brigada, mladinska brigada ji rečemo, je temeljna delovna, organizacijska in samoupravna čenča. V brigadi so brigadirji, čete, komandirji čet, štab brigade, ak-tlv Zveze komunistov, referenti ka Posamezna interesna področja, komandant, traser, predsednik nrigadne konference, vsi prav tako brigadirji. Stild z drugimi brigadami in a delovišču, nepregledno število 'madih, prijateljev, graditeljev, nelavcev, študentov, dijakov, ak-‘vistov, učencev v gospodarstvu, eteranov in večkratnih udarni- bri prava pisana paleta mladih gadirjev in brigadirk, pravo bogastvo, združil jih je en in isti kj na eni in na vseh delovnih kcijah po vsej naši domovini. Porušena domovina je hlepela ^o delovnih in žuljavih rokah, s, ladi so zavihali rokave in pri-R na pomoč pri zgradnji. -Ušla so nova naselja v Banovi-^ kj^Novom Travniku, rasli so za-sr?1! domovi, mesti Novi Beo-n ad in Nova Gorica, študentska aselja v Zagrebu in Ljubljani, t^Sradu, športni objekti, kul-d fno-prosvetni domovi, družbeni movi, po potresih smo zgradili novijeno g^opje. Banja Luko, j jonski Brod, Posočje in Koz-sko, rastlo je novo Goričko, Brigadirji so s svojim delom marsikdaj pomagali tudi pri spravilu pridelkov in krme Brigadirjem v lanskem letu ni uspel le velik podvig pri gradnji proge Šamac—Sarajevo, temveč so dosegli še veliko drugih delovnih uspehov po vsej Jugoslaviji (Arhiv OK ZSMS Moste-Polje) Kobanski kot in Kožbana, iz tal se je dvigovala nova Suha krajina, Brkini in Slovenske gorice, gradli smo Sarajevo in luki Koper in Bar. Prvi in sedaj dve izmed naj-večjih delovnih akcij po osvoboditvi sta prav gotovo izgradnji železniških prog Brčko—Banoviči in Šamac—Sarajevo, obenem predhodnici izgradnje celega niza prog v naši domovini. Naj omenimo še nekatere večje akcije: gradnja proge Nikšlč—Titograd, Preserje—Borovnica, pionirske proge v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu, proga Sežana—Dutovlje, pionirski progi v Sarajevu in Skopju, izgradnja prog Banja Luka—Doboj, Beograd—Bar in lanskoletna največja delovna akcija gradnja drugega tira na progi Šamac—Sarajevo. Parola te akcije je bila: »Prekosili bomo svoje očete, želimo jim biti enaki!« Parola tisočev mladih brigadirjev se je uresničila, prvi vlak je zapeljal po drugem tiru že pred obljubljenim rokom, to je pred praznikom republike. Ne le železniške proge, tudi cestno omrežje je pogojevalo gospodarski napredek in blaginjo naših narodov in narodnosti. Pričetek del izgradnje avtoceste Bratstvo in enotnost od Ljubljane do Gevgelije se je pričel z odsekom Zagreb—Beograd ter se je nadaljeval z odseki Ljubljana—Novo mesto, Paračin—Niš, Demir kapija—Negotin na Vardarju, Grdelica—Skopje, Prelji-na—Čačak ter Titovo Užice. Dolga leta so rodila uspeh, cesta je bila dograjena. Ne le ta avtocesta, marveč tudi magistralna cesta vzdolž plavega Jadrana in niz drugih cest so nam omogočile, da so se kraji približali drug drugemu, obenem so se tudi utrdile vezi med bratskimi narodi Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ko govorimo o izgradnji domovine, nikakor ne smemo prezreti novih tovarn in hidroelektrarn, ki so pospešile gospodarski Kdor se hoče pogovarjati s Stanetom Kastelicem iz TOZD PZO, mora pogledati v notranjost enega od dveh spiralnih ohišij za HE Hemren Dam. Pogovor se je zato začel prav o teh dveh zvarjencih in o dobrih in slabih straneh poklica konstrukcijskega ključavničarja, ki da se vse premalo upošteva v okviru Litostroja. Stane, bolj majhen kot velik, toda žilav kot dren (o tem vam povedo njegovi tovariši) trdi, da ga delo na teh objektih ne veseli. Nima se več kaj naučiti, zato je postalo nezanimivo. Delo pa bo kljub temu dokončal dobro, ker na terenu, kjer se večina delov zvari v celoto, ne bo toliko možnosti, kot v delavnici, O sebi Stane nerad govori. Pravi, da je 18-letno delo v pločevinami dovolj velika osebna izkaznica. Kljub temu je odgovoril na nekaj vprašanj: Koliko pomeni posameznik v proizvodnem procesu? Veliko, če stoji za njim množica, ki vodi njegove ideje v življenje. Sicer pa malo. Danes čas ni naklonjen posamezniku. Važni smo ljudje kot celota. V čem vidiš uspeh in napredek? V dobrem kadru in pravilnem nagrajevanju. Si s svojim delom zadovoljen? V glavnem sem. vama nastala v tistem povojnem obdobju, ponosni smo zato, ker raste še danes in nosi ime Titovi zavodi Litostroj. Tisočem in tisočem žarnic in velikemu številu tovarn so mladi zagotovili tok, stekli so prvi kilovati električne energije iz hidroelektrarn Jablanica, mavrovskih elektrarn, Zvomika, Vinodola, vlasinskih elektrarn in Djerdapa. Zvezna delovna akcija Sava se je začela v juniju leta 19-60. Naloga, ki si jo je zadala takratna mestna organizacija Ljudske mladine je bila tako obsežna, da ta akcija poteka še danes: regulacija reke Save, obvozne ceste, avtocesta Bratstvo in enotnost, letališče, komunalna dela in še bi lahko naštevali. Ne le v Zagrebu, tudi drugod so potekala dela pri regulaciji rek in izgradnji nasipov. V okolici Siska, Beograda, na Strumič-kem polju, Bečeju, Popovem polju, Negotinski nižini, Skadru, Kumanovu, Pelagoniji, zelenem pasu Djerdapa, Moravi, Paliču in Ibar-Lepencu. Jugoslovanska mladina je od osvoboditve do danes dala približno petinosemdeset milijonov delovnih dni. Ocene govore, da je kar petkratno pospešila gradnjo objektov. Na akcijah v letu 1978 je sodelovalo kar dva milijona in petsto tisoč mladih, to pomeni, da je v veliki armadi graditeljev sodeloval praktično vsak deseti Jugoslovan. V naprednem gibanju slovenske in jugoslovanske mladine so mladinske delovne akcije vedno bile in ostanejo značilna ter pomembna oblika njenega delovanja. Tak način delovanja mladine že od začetka predstavlja nedvomno in resnično manifestacijo privrženosti revoluciji. Stotisoči mladih so v več kot treh desetletjih gradnje nove družbe prav na delovnih akcijah po vsej Jugoslaviji le-to obogaltili z največ-jimi vrednotami: s tovarištvom, bratstvom, enotnostjo in z ljubeznijo do domovine. Morda se kdo vprašuje, do kdaj bodo akcije trajale, koliko časa bodo še zanimive in privlačne mladim in še posebej naši družbi. Zgodovina govori, da so si akcije v vsakem razdobju znale pridobiti svoje mesto, da so mladi postavili njihovo obliko, način organiziranja in predmet dela v družbeni stvarnosti, pa naj so bile to železniške proge, ceste, nasipi, nova mesta in naselja ali majhni, a vendar za krajevno skupnost, občino ali širšo družbeno skupnost pomembni objekti. Naj v upanju, da bo število udeležencev na letošnjih delovnih akcijah še večje, kot je bilo v prejšnjih letih, in da bodo mladi, ki izražajo željo, da se bodo udeležili katerekoli akcije, naleteli na večje razumevanje in odziv vodstvenih struktur in samoupravnih organov v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih naše delovne organizacije, zaključim in citiram še govor tovariša Tita, ki ga je imel ob tridesetletnici mladinskih delovnih akcij 1. aprila 1976 v Beogradu. »Želim, da bi Zveza socialistične mladine in druge družbenopolitične organizacije ustvarile možnosti, da bi v prihodnje delovne akcije zajele čim večje število mladih. Očitno je, da je zanimanje mladih ljudi za delovne akcije ogromno in velika škoda bi bila, ko ne bi omogočili sodelovanje vsem, ki to želijo. Mladinskih delovnih akcij ne smemo gledati s stališča materialnih učinkov, marveč je treba imeti vselej pred očmi njihov vsestranski in neprecenljiv pomen za mlado generacijo in našo družbo v celoti.« Janez Zadnikar V DRŽAVI, KJER VELIKO LJUDI LENARI, NE MOREJO NASTATI POMEMBNA DELA (Kitajski pregovor) Kaj misliš o nagrajevanju? Nagrajevanje je sedaj odvisno od nekaj členov, napisanih v pravilniku in od prisotnosti na delovnem mestu. Ostali dejavniki se skoraj ne upoštevajo. Se veliko dela ali malo? Prej malo kot veliko. Kakšna je razlika med časom pred petnajstimi leti in danes? Pred leti je bilo več delovnega poleta in več volje pri delu. Kaj misliš o mladem kadru, o sodelavcih? Nekateri se radi izogibajo umazanega dela, nasprotno pa so drugi zelo požrtvovalni. Z mladim kadrom nimamo težav. Si dobro obveščen o dogajanju v Litostroju? Dane so vse možnosti, da je človek obveščen o vsem. Ce bi bil direktor TOZD, kaj bi najprej poizkusil rešiti? Zaposlil bi vse zaposlene. Se čuti delo družbenopolitičnih organizacij? Čuti se. Sindikat bi moral biti bolj samostojen. Imaš družino, stanovanje? Ravnal sem se po pravilu: Najprej štalica, potem kravica. Sedaj smo že štirje. Kako izrabiš prosti čas ali dopust? Prosti čas je namenjen družini in sprehodom. Na dopustu sem bil v toplicah. Kakšne so tvoje želje ob novem letu? Uveljavitev nagrajevanja po delu, sicer pa zdravje in zadovoljstvo vsem sodelavcem! Janez Virag ODMEV PRIZADETIH (na humoresko) Dva intervjuja — Navadni intervju Pojasnilo k »Navadnemu intervjuju«, ki ga je napisal(a) tov. M. Kovač v decembrski številki glasila Litostroj. Evidenca odsotnosti deiav-, ki imajo prost izhod (imajo tovarniško izkaznico rdeče ali zelene barve), je urejena v organizacijske predpisa 51-04 »Tovarniška izkaznica«, ki je bil izdan 15.11.1977 in velja od 1.1. 1978. V točki 2, kjer piše o evidenci odsotnosti delavcev, ki majo prost izhod, je med drugim navedeno, da so v tajništvih tozdov, delovnih skupnosti in sektorjev knjige »Evidenca odsotnosti« (obr. TZL 0/38), kamor se sproti beležijo vsi podatki v zvezi z odsotnostjo. Obžalujemo, da taka dezinformacija lahko zaide v naš časopis, hkrati pa obžalujemo, da tov. M. Kovač zaradi nepoznavanja predpisov ne more izkoriščati svojih samoupravnih pravic in dolžnosti, da bi preveril, kako se omenjeni organizacijski predpis dejansko izvaja v praksi! Organizacijski biro POAE Jože Vavpotič, dipl. inž. NEKAJ O DELU KOMISIJE ZA SOCIALNA VPRAŠANJA Člani komisije za socialna vprašanja in družbeni standard pri konferenci sindikata Litostroj so se v letu 1978 zbrali na osmih sejah, na katerih so obravnavali različne zadeve, kot na primer: ureditev tople malice med delom, obiski bolnih sodelavcev, krvodajalske akcije, srečanje udeležencev NOB, usklajevanje pravilnika komisije, pripombe k pravilniku o delovnih razmerjih in podobno. Uspešnost dela komisije je v pretežni meri odvisna od prizadevnosti njenih članov. OD SKOJ DO ZSMS — TEKMOVANJE V POZNAVANJU ZGODOVINE NOB ZSMJ je razpisala tekmovanje v poznavanju zgodovine našega narodnoosvobodilnega boja pod naslovom »Od SKOJ do ZSM«. V naši delovni organizaciji bomo izvedli izborno tekmovanje med OO ZSMS na naš kulturni praznik — 8. februar. Sodelovalo bo 14 ekip OO ZSMS, vsaka pa je sestavljena iz petih članov. Sledil bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali člani ZSMS naše delovne organizacije, V. P. 1267 iz vojašnice »Boris Kidrič« iz Šentvida s svojim instrumentalnim ansamblom in mešani pevski zbor Litostroj. Prvouvrščena ekipa se bo nato udeležila občinskega izbirnega tekmovanja. r Rn7mnn REFERENDUM Na zadnjem referendumu v letu 1978 — 26. decembra, smo sprejeli dva temeljna samoupravna splošna akta — statut SOZD Združena podjetja strojegradnje in statut delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj. S sprejetjem teh dveh splošnih aktov smo se odločali o statusnih vprašanjih delovne organizacije. S področja dohodkovnih razmerij pa smo odločali o samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in samoupravnega sporazuma o koriščenju sredstev skupne porabe za druge namene. Medtem ko so bili ostali splošni akti sprejeti, so proti sprejetju zadnjega glasovali delavci v temeljnih organizacijah PPO, Obdelava in Montaža. Zakon o združenem delu določa, da se neuspeli referendum lahko ponovi v roku, ki ga določa statut temeljne organizacije oziroma samoupravni sporazum o združitvi. V našem primeru bomo lahko referendum ponovno izvedli že 27. marca, vendar upamo, da bo tedaj besedilo tega samoupravnega uporazuma tako usklajeno, da se bodo z njim strinjali vsi delavci iu zanj tudi glasovali. Na predlog strokovne službe in po potrditvi konference sindikata Litostroj je komisija za socialna vprašanja in družbeni standard v letu 1973 sprejela pravilnik o dodeljevanju solidarnostnih pomoči, preventivnem letovanju in zdravljenju v zdraviliščih. Vse zneske, navedene v tem pravilniku, konferenca sindikata Litostroj na predlog komisije enkrat letno uskladi z dvigom življenjskih stroškov v preteklem letu. V skladu z določili tegapra-di v preteklem letu. Ker smo že med letom več-vilnika je komisija poslovala tokrat poročali o posameznih področjih dela te komisije, smo se tokrat odločili, da bralce seznanimo predvsem s problematiko dodeljevanja denarnih pomoči in s problematiko preventivnih letovanj in zdraviliških zdravljenj. • Komisija je obravnavala 27 vlog za dodelitev denarne pomoči in jo odobrila v 24 primerih, v treh primerih pa ob upoštevanju določil pravilnika vloge niso bile ugodno rešene. Najvišji znesek odobrene denarne pomoči je bil 3.000 din, najnižji pa 500 din. Komisija je pri svojem delu dosledno upoštevala določila pravilnika. V drugi polovici leta 1978 je komisija odstopila 10 vlog v reševanje tudi občinskemu sindikalnemu svetu, ki je ugodno rešil osem vlog, kar nam potrjuje, da so kriteriji, po katerih posluje naša komisija, primerni in da komisija primere temeljito in kritično obravnava. • V letu 1978 smo preventivno letovanje omogočili 82 delavcem. Delavci so letovali v počitniških domovih naše delovne organizacije, oziroma domovih, s katerimi je delovna organizacija sklenila ustrezne pogodbe. Delavci, ki jim je bilo omogočeno preventivno letovanje v skladu z določili pravilnika, so bili oproščeni plačila stroškov letovanja v počitniških domovih. Ker je bila v preteklem letu uvedena sprememba pri izplačilu regresa za letni dopust, so bili ti delavci neprostovoljno prikrajšani za 300 di- Novo vodstvo (Nadalj. s str. 10) b) Razvijajo se samoupravni odnosi in povezujejo z združenim delom, s čimer se krepi solidarnost in vzajemnost za kvaliteten prehod na oblikovanje novih družbenoekonomskih odnosov. c) Omogočajo se vsi pogoji za dobro delo delegatov — delegacij v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih. 3. Opredeliti moramo delovanje in organiziranost krajevne konference socialistične zveze in njenih organov, ki naj zagotovijo večjo udeležbo krajanov pri neposrednem delovanju in nadaljnjem razvoju medsebojnih odnosov v krajevni skupnosti. 4. Še naprej moramo razvijati kadrovsko politiko pri krajevni konferenci socialistične zveze na podlagi delegatskih odnosov, stalnega evidentiranja kadrovskih profilov, zagotavljanju kadrovske koordinacije in sprememb ter ustrezne zastopanosti vseh stanujočih občanov. 5. V večjem obsegu je potrebno zagotoviti vzgojno varstvo naših najmlajših, enako pa uresničevati tudi projekt celodnevne šole. 6. Zagotoviti moramo večjo in pomembnejšo družbenoekonomsko ter politično vlogo in položaj žene. narjev. V računih, ki jih je komisija poravnala, je bil upoštevan regres v ceni penziona in bi kasnejše prerazporejanje znatno vplivalo na sredstva komisije, ki v začetku leta ni vedela za spremembe regresa za dopust. Kljub temu, da je bil v cenah oskrbnih dni upoštevan tudi regres, je bilo v ta namen izplačano kar 73.971,15 din. Predloge za preventivna letovanja so pripravile osnovne organizacije sindikata po temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, usklajeni pa so bili na seji komisije. Iz spodnjega pregleda je razvidno, da se je preventivnega letovanja udeležilo največ delavcev iz tozdov, kjer so tudi delovni pogoji težki in škodljivi zdravju. Komisija si bo prizadevala, da bo tudi v letu 1979 preventivnega letovanja deležno vsaj toliko delavcev, kot v letu 1978, čeprav se bo povečala cena oskrbnega dne. Tudi v letu 1978 so delavci imeli možnost zdraviliškega zdravljenja, vendar se jih je žal zdravilo le 14, kar je glede na število kroničnih bolnikov izredno malo. • • • 7. Varčevati moramo z družbenimi sredstvi na vseh področjih; le tako bomo dosegli večjo gospodarsko trdnost. 8. Še naprej moramo uresničevati naloge pri obrambnih pripravah prebivalstva za varnost, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Na volilni konferenci SZDL v krajevni skupnosti Litostroj smo za naslednjo mandatno obdobje izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednika krajevne konference SZDL je bil ponovno izvoljen tov. Jože Kušar, za podpredsednika tov. Alojz Gruden, za tajnika tov. Jože Popovič, za predsednika kadrovsko volilnega odbora tov. Mara Robežnik, za blagajnika tov. Vida Grom in za predsednika nadzornega odbora tov. Viktorija Miklavčič. Novoizvoljenemu vodstvu krajevne konference SZDL v krajevni skupnosti LITOSTROJ čestitamo, obenem pa želimo, da bi delo potekalo po začrtanih poteh. Le tako bomo lahko dosegli nove zmage pri družbenopolitični in družbenoekonomski preobrazbi delovnega človeka in občana. ing. Jože Kušar Komisija se bo še kasneje povezala z zdravniki naše ambulante z namenom, da priporočijo tako zdravljenje čim večjemu številu delavcev. Možnosti zdraviliškega zdravljenja so velike, saj je možno izbirati zdravljenje v različnih zdraviliščih (Radenci, Rogaška Slatina, Moravci, Dobrna,, Laško, Šmarješke Toplice itd.). Delavec nosi del stroškov zdraviliškega zdravljenja sam, del pa ta komisija in sklad Skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Višina delavčevega prispevka se določi na osnovi določil pravilnika in je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana. Za zdraviliško zdravljenje delavec lahko koristi tudi 7 dni izrednega plačanega dopusta. V letu 1978 je bilo iz sredstev komisije izplačano 45.141.80 din za zdraviliško zdravljenje. Člani komisije za socialna vprašanja in družbeni standard se bodo še nadalje trudili za izboljšanje položaja naših delavcev in prepričani smo', da bomo o njihovem uspešnem delu lahko poročali že med letom. M. Kreft Delovni gasilci 22. decembra 1978 je gasilska služba organizirala tovariško srečanje naših gasilskih veteranov-upokojencev. Vabilu so se odzvali funkcionarji našega industrijskega gasilskega društva, predstavniki samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in vodstva DS SSP. Prisotne je pozdravil vodja gasilske službe Štefan Vogrinčič, upokojencem pa je podelil majhna darilca: stenski koledar in značko naše delovne organizacije ter značko gasilske službe, vsem pa zaželel srečno novo leto 1979. Nekaterim sedanjim gasilcem, ki opravljajo še razna obrtniška dela v korist gasilske službe, pa je podelil gasilske plakete. Prejeli so jih iti poklicni gasilci: Franc Sterle, Avgust Burger, Jože Pintarič in Ante Zanela. V imenu nekdanjih delavcev se je zahvalil za povabilo nekdanji vodja zavarovanja in tajnik IGU Ciril Venika. Srečanje se je nadaljevalo ob zakuski in v živahnem prijateljskem razgovoru ter obujanju spominov. Istega dne so si vsi novi gasilci ogledali pot v naših energetskih kanalih, ki jo morajo dobro poznati v primeru nesreče ali požara v kanalih, posebno na električnih kablih. 22, decembra smo bili vabljeni na proslavo dneva JLA v naši delavski restavraciji. Naša služba je prejela priznanje krajevnega odbora ZRVS — diplomo za sodelovanje pri obrambnem dnevu osnovne šole Hinka Smrekarja, priznanje pa je prejel tudi vodja naše gasilske službe Šte- fan Vogrinčič. Obe priznanji je sprejel in se udeležil proslave v imenu gasilske službe skupino-vodja izmene Ignac Zajc. Ta dan je bil za nas res poln obveznosti, saj se je moral naš delegat Štefan Vogrinčič udeležiti letne skupščine SIS za varstvo pred požarom naše občine, poleg tega pa je bil tudi zbor delavcev DS SSP, katerega se je naša služba udeležila v polnem številu (odsotni so bili le tisti, ki so bili v bolniškem staležu, v gasilski poklicni šoli ali dežurni v prostorih gasilske službe). Gasilska služba V prazničnih dneh pred novim letom so gasilci povabili medse tud* svoje upokojence (Foto J. Žlebnik) USPELI PRIREDITVI OB DNEVU JLA Člani pihalnega orkestra in pevskega zbora Litostroj so po us^ pešnih nastopih ob dnevu republike prispevali svoj delež tudi k P°' častitvi dneva JLA. 21. decembra 1978 je zveza kulturnih organizacij občine Ljubljana-Šiška pripravila kulturni program za pripadnike JLA v vojašnici Boris Kidrič. Izvedbo programa je zaupala našemu orkestru in pevskemu zboru ter folklorni skupini EMONA. Dva zaporedna koncerta s® pripadniki JLA navdušeno sprejeli in izrazili željo po vsakoletni*1 tovrstnih srečanjih. Naslednjega dne (22. decembra 1978) pa je bila svečanost v delavski restavraciji Litostroj, ki jo je priredila ZRVS krajevne skupnost^ Litostroj. Razvili so prapor in podelili priznanja zaslužnim rezerv nim vojaškim starešinam za dolgoletno delo. Bogat kulturni pa so prispevali: mladinski pevski zbor in recitatorji osnovne s®1^ Hinka Smrekarja, pevski zbor Litostroj, pihalni orkester in recita torji IC Litostroj. g Rič LETOVALI V TOZD IDS Fiesa S. planina Novigrad Rab Stupice Skupaj PUM 7 2 13 1 — 23 OB 2 1 9 1 1 14 MONT 4 2 2 — — 8 IVET 2 1 4 1 — 8 PZO — 1 5 — 1 7 IRRP 6 — — 1 — 7 NAB — — 3 — — 3 ZSE 2 — — 1 — 3 PPO 1 1 — — — 2 PROD — — 2 — — 2 KSS POAE — 2 — — — 2 ICL — 1 1 — — 2 TVN 1 — — — — 1 SERVIS — — — — — — PFSR — — — — Tekmovali smo dva dni V decembru so prehodni pokal dobil kegljači TOZD IVET. Na ponovnem sindikalnem prvenstvu v kegljanju je nastopilo 30 ekip, med seboj so se pomerili kegljači temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, prvič pa so tekmovale tudi ženske. Tekmovanje je trajalo dva dni. Množica kegljačev in navijačev je vzklikala in nestrpno spremljala potek tekme. Drugi dan tekmovanja je bil še posebno zanimiv. Na kegljišču je za hip nastala tišina. Prišlo je dvanajist kegljačic. Dve ženski ekipi sta ogrožali kegljače. Prva ženska ekipa je premagala kar osem moških ekip! Predsednik kegljaške sekcije nas je presenetil. Tovarišicam je pripravil šopke. S tem je bilo tekmovanje še bolj svečano. Po tej tekmi so kegljišča bolj napolnjena kot prej. Kegljači smo veseli, da dobivamo nove moči in nove navdušence. Pridite še drugi, prijetno je! Posamezne ekipe so dosegle rezultate: keg- ljev 1. mesto TOZD IVET 1 241 2. mesto TOZD PPO 238 3. mesto TOZD PUM-siva-1 233 4. mesto TOZD PZO 227 5. mesto TOZD IVET-2-elek. 222 6. mesto TOZD-OB-2 214 7. mesto TOZD PTS-2 212 8. mesto TOZD OB-1 210 9. mesto TOZD PUM-mod.-l 208 10. mesto TOZD ZSE 199 11. mesto TOZD PUM-jeklo-1 199 12. mesto TOZD PUM-siva-2 197 13. mesto TOZD NAB 195 14. mesto TOZD MONT-1 182 15. mesto TOZD OB-3 173 16. mesto TOZD MONT-3 172 17. mesto TOZD ICL 172 18. mesto TOZD PUM- jeklo-1 171 19. mesto DS SSP- gasilci 168 20. mesto DS-PFSR-2 168 21. mesto TOZD PROD 163 22. mesto DO ŽENSKE-1 160 23. mesto TOZD PUM-mod-2 159 24. mesto TOZD PTS-1 154 25. mesto DS SSP-2 147 26. mesto TOZD TVN 140 27. mesto DS-PFSR-1 121 28. mesto DO ŽENSKE-2 118 29. mesto TOZD MONT-4 103 30. mesto TOZD MONT-2 97 31. niso nastopili IRRP-1 32. niso nastopili IRRP-2 Marjeta Jeraj OB USTANOVITVI KOLESARSKE SEKCIJE Kdor ljubi veter Prav gotovo ni malo Lito-strojčanov, ki imajo kolesa in se fadi vozijo z njimi. Mnogi jih imajo pretežno v rekreativne nadene, veliko pa je tudi takih, ki jim pomeni kolo prevozno sred-stvo za na delo in nazaj domov. cestah in sicer na dveh kolesih. Za to prevozno sredstvo ne potrebuješ vozniškega dovoljenja (vsaj za sedaj še ne) niti vedno dražjega bencina. Dovolj je, da imaš vsaj kolikor toliko zdrava pljuča, dovolj dolge noge, malo kondicije in veliko dobre volje za premagovanje strmin. In rad moraš imeti veter. Ali morda veste, kako daleč se je mogoče pripeljati s kolesom v enem dnevu? »Stari mački« so mi zatrjevali, da je mogoče priti v enem dnevu iz Ljubljane do Poreča. In glede na to, da oni že vedo, jim verjamem. Pravijo, da še ni tako dolgo tega, ko je imel Litostroj veliko več prostora, namenjenega shranjevanju koles, kot parkirnega prostora za avtomobile. Ker pa k sreči avtomobili še vedno niso izpodrinili koles in kot kaže jih tudi ne bodo, se je v Litostroju zbrala skupina privržencev kolesarjenja in izdelala predlog za ustanovitev kolesarske sekcije. Že pred ustanovitvijo je naletel ta predlog na velik odziv. V prvih dneh se je prijavilo kar 31 kolesarjev, ki želijo postati člani te sekcije. To sploh ni tako nenavadno, saj kolesariti ni nič kaj prijetno, če si sam, obenem pa je v večji skupini tudi varneje, saj te avtomobilisti z lahkoto opazijo že od daleč. Težko bi trdili, da je ta šport drag. Največja investicija je seveda nakup dobrega kolesa, vendar te vsi člani že imajo. Zato ustanovitev te sekcije ne bi terjala posebnih sredstev. Vendar če želimo imeti organizirano obliko te dejavnosti, bi bilo prav, ko bi člani že na začetku dobili potrebno opremo, se pravi enotne drese, s katerimi bi se pojavljali na cestah kot organizirana skupina, in predstavljali našo delovno organizacijo. Sekcija pravzaprav še ni Vendar je tokrat beseda namenjena prvim — tistim, ki jim Pomeni kolo sprostitev in razvedrilo v prostem času. Vse več nas takih, ki želimo uiti hrupu mest, slabemu zraku in gneči na Pet pušk — pet zadetkov? IZENAČENOST EKIP V decembru prejšnjega leta se je pričel zimski del občinske lige v streljanju z zračno puško. V občini Ljubljana-Šiška deluje devet strelskih družin. Ekipo Litostroja sestavljajo v glavnem učenci Izobraževalnega centra. V ligaškem tekmovanju strelja vsaka ekipa vedno na svojem strelišču. Tekmovanja se udeleži le predstavnik nasprotne družine, ki je obenem tudi sodnik oziroma ocenjevalec zadetkov. Na ta način se izognemo izdatkom za vožnjo desetčlanske ekipe k nasprotniku in nazaj. Že v prvih kolih se je izkazalo, da so vse ekipe dobro pripravljene, vendar ni možno nikoli z gotovostjo napovedati izidov večine dvobojev. Skratka, presenečenj ne manjka. To dokazuje izid dvoboja SD Litostroj : SD Agrostroj 3166 — 3155 od 4000 možnih krogov. Zaslužna zmaga Litostroja je rezultat načrtnega in rednega treninga. Treningi so ob ponedeljkih in petkih od 14. ure dalje. Na vaje vabimo ljubitelje strelstva iz vseh tozdov, posebno pa tiste naše delavce, ki so trenutno včlanjeni v druge strelske družine v Ljubljani, saj pogoji dela pri nas se počasi izboljšujejo. Vsi po svojih močeh prispevajo za dvig kvalitete strelstva, saj s tem krepimo obrambno moč naše skupnosti! J. Grom MLADINCI SO TEKMOVALI Komisija za šport in rekreacijo pri KS ZSMS TZ Litostroj je decembra organizirala rekreacijsko tekmovanje v kegljanju (posamezno in ekipno) med OO ZSMS naše delovne organizacije. Zaradi dobre obveščenosti ter uspešne propagande se je kegljanja udeležilo 42 mladincev iz desetih TOZD (PZO, Nabava, ICL, PPO, IRRP, IVET, PTS, MONTAŽA, PUM, OBD.). Tekmovanje je bilo na kegljišču ŠTERN-JEŽICA po pravilih kegljaškega tekmovanja — 50 metov (25 polno, 25 čiščenje). Za ekipo pa smo upoštevali po tri najboljše posameznike iz vsake OO ZSMS VRSTNI RED: POSAMEZNO: 1. Nenad Radoš 214 podrtih kegljev 2. Milan Mihelčič 206 podrtih kegljev 3. Ciril Dečman 204 podrtih kegljev 4. Stole Despot 203 podrtih kegljev 5. Mijo Jurič 201 podrtih kegljev EKIPNO: 1. IVET 597 p. k. (Mihelčič, Jurič Dolenc) 2. PTS 572 p. k. (Dečman, Grdušič, Mundič) 3. MONTAŽA 570 p. k. (Dadoš, Modrinič, Blandžič) 4. PUM 564 p. k. (Despot, Barišič, Bursač) 5. OBD 554 p. k. (Cato, Adamovič, Pavič) Prve tri posameznike in prve tri ekipe smo nagradili z diplomami. Toni Skušek ustanovljena, vendar pa je iniciativni odbor že izdelal predlog programa za leto 1979. Program je sestavljen z ozirom na želje in zmogljivosti posameznikov, ki se razlikujejo po starosti, opremi in jakostnih kategorijah. Ker bo sekcija upoštevala želje vseh, pri tem pa ohranila rekreativni značaj, bo program zajemal krajše in daljše kolesarske ture ob prostih popoldnevih, sobotah, nedeljah in praznikih, sodelovanje sekcije v množičnih akcijah, sodelovanje članov na raznih me-morialnih in manifestacijskih dirkah, obenem pa bo vključeval tudi daljšo kolesarsko turo po Ju- goslaviji ali Sloveniji (odvisno od dogovora med člani). Program je torej pester in zanimiv in glede na množičen odziv tudi ni bojazni, da sekcije ne hi ustanovili. Zaenkrat manjka samo še formalna ustanovitev, nekaj denarja za začetne »korake« in malo toplega sonca, da bomo lahko začeli uresničevati načelo: VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO! O dosežkih članov kolesarske sekcije, o njenih uspehih in predrtih zračnicah pa vas bomo redno obveščali tudi v našem glasilu. Pridružite se nam! M. Habicht SP...OTIK... L J A A e e e JJJ e • e ! Samski dom na Djakovičevi 47 je bil zgrajen pred dobrima dvema letoma. Čeprav je najlepši med litostrojskimi samskimi domovi, pa to še ne pomeni, da je tudi najkvalitetnejši. Ob občasnem pomanjkanju tople vode, slabšem ogrevanju ali zanikrnem mamim : PONOVMO OPOZARJAMO :STANOVALCE, M: JE LEP* UENJESUM PO POHIŠTVU /.V $T£MAH : smoco PREPOVEDANO > čiščenju, je vsaj mrzle vode dovolj — tako vsaj kažeta dve luži na hodnikih ob recepciji. Čeprav voda iz zgornjih kopalnic teče skozi strop že več kot eno leto, so še šele pred dvema mesecema pojavili prvi obrtniki, ki so začeli z delom. Ostalo pa je samo pri tem, da so vse razkopali, prinesli potreben material in spet odšli. Sedaj stanovalke ne prinašajo v svoje sobe le vode na čevljih, temveč čedno mešanico vode in peska. K sreči je na moškem vhodu doslej samo voda! V tozdu ZSE pravijo, da sploh ni mogoče dobiti obrtnikov za tovrstna popravila in kaže, da jih čakajo že kar celo leto! Mogoče bo bolje sedaj, ko se je povišala stanarina. Verjetno pa ta škoda ni tako velika kot tista, na katero vodstvo tozda ZSE vztrajno opozarja na listku o prepovedi lepljenja slik po stenah! M. H. Zahvale Enota teritorialne obrambe pred začetkom izpolnjevanja svoje naloge (Foto J. Žlebnik) Mobilizacija enot CZN Štab civilne zaščite naše delovne organizacije je 13. januarja izvedel napovedano mobilizacijsko vajo vseh enot civilne zaščite. S to mobilizacijsko vajo smo predvsem preizkusili pozivno-mobilizacijski sistem, istočasno pa preverjali tudi nekaj drugih pomembnih zadev, kot so: vprašanje osebne formacije enot, ustrezna razporeditev kadrov in še nekatera druga vprašanja. Mobilizacijsko vajo smo izvedli s predhodnim obvestilom in vnaprej napovedanim namenom, zaradi česar je bila udeležba polnoštevilna. Istočasno pa je bil to eden od priprav za izvedbo praktične vaje, ki jo bomo po planu izvedli v drugi polovici tega leta. Š. Trop Odšla je v pokoj 31. decembra je šla v pokoj ANTONIJA ŠKOFLEK, ki je bila zaposlena v Litostroju že od leta 1949. Najprej je delala na polavtomatskih stružnicah v obde-lovalnici, nato pa na univerzalni sluznici, saj je naredila tudi tečaj in izpit za polkvalificirano strugarko. Z leti je napredovala na delovno mesto evidenčarke pri tedanjih finalistih. V novo ustanovljeni TOZD PA je delala kot blagajnik, po ustanovitvi TOZD PTS pa je zasedla mesto knjigovodje, kjer je vestno in marljivo opravljala svoje delo vse do upokojitve. Ves čas je delovala tudi na družbenopolitičnem področju, bila je večkrat član DS, blagajnik sindikata ter v dveh mandatnih obdobjih sekretar OO ZK v TOZD PT Servis. V njenem zasluženem pokoju ji vsi sodelavci želimo še veliko lepega, predvsem pa zdravja. Sodelavci TOZD PT Servisi Pionirji in učitelji podružnične šole Gubčeve brigade Trebelno se iskreno zahvaljujemo za novoletno darilo 2.000 dinarjev. Za ta denar smo kupili sanke za naše pionirje. Želimo vsem edlovnim ljudem v Litostroju srečno novo leto 19”9 in veliko delovnih uspehov! • Vodstvu TOZD Montaža in sodelavcem se zahvaljujem za obisk in darila v času moje bolezni. Dolfe Mihelič, TOZD Montaža • Vsi upokojeni gasilci se prav lepo zahvaljujemo vodstvu gasilske službe za povabilo in pogostitev na novoletnem tovariškem srečanju, ki so ga organizirali gasilci v predprazničnih dneh v Litostroju. Zahvaljujemo se tudi vodji gasilske službe za tople besede in prijazen sprejem. Gasilci — upokojenci e Konferenci osnovnih organizacij sindikata in osnovni organizaciji sindikata TOZD PUM se zahvaljujem za finančno pomoč, ki mi je bila dodeljena ob moji dolgotrajni bolezni. Filip Novak, starejši • Delavci poklicne gasilske službe naše delovne organizacije, ki smo že dalj časa v bolniškem staležu in smo bili pred tem nekaj časa tudi v bolnišnici, se naj-iskreneje zahvaljujemo OOS SSP za denarno pomoč ob naši bolezni. Zahvaljujemo se tudi upravnemu odboru in industrijskemu gasilskemu društvu, posebno pa vodji poklicne gasilske službe Štefanu Vogrinčiču, vsem delavcem gasilske službe, pomočniku poveljniku IGD Vinku Klemenčiču in ostalim članom IGD, ki so nas med našo boleznijo obiskovali v bolnišnici in doma. Vladimir Bišof, Ivan Cafuta in Ivan Jager ČESTITKA 10. januarja 1979 je praznoval srečanje z Abrahamom Janez Meglen, ročni čistilec iz čistilnice livarne jeklene litine. Iskreno mu čestitamo njegovi sodelavci! Ob prerani smrti mojega očeta VINCENCIJA TURKA se iskreno zahvaljujem oddelku DS PFSR za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Tončka Turk e Še vedno pretresena nad udarcem, ko nama je umrl sin RA-DIVOJ KRAMAR, čutiva dolžnost, da se sindikalni organizaciji Litostroj iskreno zahvaliva za vso pomoč. Ob tragičnem sporočilu sva ostala tako nemočna, da te nesebične pomoči ne bova nikoli pozabila. Starša Danica in Metod Kramar V SLOVO Med novoletnimi prazniki je umrl naš dolgoletni sodelavec in prijatelj JOŽE GLAVAN. Bil je eden prvih Litostrojčanov, saj se je pri nas zaposlil že 14. oktobra 1.1947. Do upokojitve, 1. aprila 1966 je delal pri vzdrževanju žerjavov in ostalih naprav v tovarni, vseskozi pa je bil vesten in sposoben delavec. Na žalost ga na zadnji poti ni pospremilo veliko sodelavcev, ker je bil pogreb med prazniki, ko mnogi nismo niti vedeli, da je umrl. Vendar pa ga bomo vsi, ki smo ga poznali, ohranili v trajnem spominu, njegovi ženi Mariji in otrokom pa izrekamo iskreno sožalje. Sodelavci v TOZD IVET FOTO-Flim/KO ORU/tVO i-Tn {Iggp LITOSTROJ L*LU Piše Peter Poženel ^ Ohišje kamere preprečuje nezaželenim svetlobnim žarkom dostop do filma, razen skozi objektiv. Zadnjo steno kamere lahko odpremo, da vstavimo film ali, da ga vzamemo ven, ko je posnet. Istočasno služi ohišje tudi za to, da so nanj pritrjeni vsi ostali optični in mehanski deli kamere. Objektiv je najvažnejši in istočasno najdražji del kamere. Večina objektivov je sestavljena iz večjega števila leč, ki so med seboj prosto stoječe, ali pa so zlepljene (slika 3b). Z brušenjem ter z uporabo raznih vrst stekla za leče se odstranijo napake posameznih leč, tak objektiv je korigiran. Cenejše kamere imajo majhno število leč ali celo samo eno, zaradi česar nastajajo napake pri prepuščanju in lomljenju svetlobnih žarkov. Ker je kvaliteta slike v glavnem odvis na od objektiva, je zelo važno, Obroč zq razdal in Zaslonka Obroč zaslonka OotičnioSrU B FHi KH Prizma Iskalo Ogledalo Zaklop Film Objektiv Optično središče Zaslonka Optična os -j Goriščna razdalja Goriščna ravnina Ravnina slike kako z objektivom delamo in kako ga čuvamo. Na vsakem objektivu je napisano poleg imena objektiva še ime proizvajalca ter osnovna podatka objektiva tj. goriščna razdalja in svetlobna jakost. Goriščna razdalja (f) je oddaljenost optičnega središča objektiva od njegovega gorišča pri nastavitvi razdalje objektiva na neskončno. V ravnim gorišča se nahaja film (slika 4). Goriščno razdaljo izražamo v milimetrih in je označena na obodu vsakega objektiva (npr. f = 35 mm, f = 50 mm, f = 75 mm, f = 136 mm itd.). Goriščne razdalje na objektivu ni možno spreminjati, izjeme so le »zoom« objektivi, kateri imajo spremenljivo goriščno razdaljo in je največja navadno 2 do 3-krat večja od najmanjše (npr. f = 43 do 86 mm ali f = 85 do 250 mm). Glede na objektive s stalno goriščno razdaljo je kvaliteta slike z »zoom« objektivom nekoliko slabša. Vse kamere so opremljene s standardnimi (normalnimi) objektivi, ki imajo normalno goriščno razdaljo, ta pa je približno enaka diagonali formata slike na filmu (slika 5 a, b, c). Kamere, ki upravljajo 35 milimetrski film velikost slike 24 mm X 36 mm), imajo goriščno razdaljo od 44 mm do 58 mm, kamere na zviti film 120 pa imajo goriščno razdaljo f = 75 mm ali 80 mm. ED Slikovni kot Ravnina slike ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža in očeta KARLA DRČA se iskreno zahvaljujeva vsem članom DO Litostroj, ki so ga spremili na njegovi mnogo prezgodnji poti in nama izrekh besede sožalja. Posebno se zahvaljujeva sin* dikatu Litostroja in njegovim sodelavcem iz TOZD PUM za vence in denarno pomoč, litostroj-skemu pihalnemu orkestru, tovarišu Fincu za poslovilne besede^ tovarišema Florjanu in Terlep« za nesebično pomoč v težkih trenutkih in vsem ostalim, ki ste sočustvovali z nama. Žalujoča žena Marija i« sin Miran V SPOMIN Nenadna smrt našega nekdanjega sodelavca ANTONA SIMČIČA nas je zelo pretresla. Pred šestimi leti, ko je šel v svoj zasluženi pokoj, je bil krepak i« poln življenjske moči, tak, kot smo ga poznali vsa leta, ko j® bil med nami. Bil je eden izmed tistih pionirjev, s pomočjo katerih je Litostroj rastel, se gradil razvil do današnje stopnje. Pozna*1 smo ga kot odličnega organizato*"' ja, dobrega tovariša in vestnega sodelavca. Še posebno se je izka' zal kot glavni nadzornik pri montaži žerjavov. Pod njegovim nadzorstvom smo montirali najzah' tevnejša dvigala doma in v tujin*' od koder smo dobivali priznani3 za strokovno opravljeno montažo' Še dolgo ga bomo ohranili v 1®' pem spominu! Njegovim najožji*** sorodnikom pa izrekamo ob izg«' bi globoko sožalje. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgub* moža in očeta ALOJZA COLNARIČA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD IVET * sindikatu za vence, cvetje, denar no pomoč in za izrečeno sožalj®^ Hvala za lepe poslovilne **® sede tovarišu Hrovatu in pihaln mu orkestru Litostroj ter tovar šu Kuzmanoviču za solistični d slovesa »TIŠINA«. Hvala vsem, ki ste ga spr® mili na zadnji poti. Žalujoča žena Marija, sin Slay . in ostali sorodni**’ OD TURJAKA DO KUREŠČKA JEZIKOVNE NAPAKE V soboto, 11. novembra je PD Litostroj organizirala zadnji izlet v letu 1978. Tudi ta, kot večina Prejšnjih, žal ni dosegel svojega cilja — množičnosti. Letošnji program je bil namreč prirejen za množice (planince in neplanince). Ob 7. uri smo se zbrali na avtobusni postaji od šestih prijavljenih le Janko in Janez, Rudi kot neprijavljen ter jaz kot vodnik. Z avtobusom smo se odpeljali proti Turjaku in v pol ure Prispeli v še gostejšo meglo, kot Se bila v Ljubljani. Še predno smo prišli do turjaškega gradu, smo se domenili (bili smo sami stari planinci v najboljših letih od 23 do 60), da gremo kar do Iškega Vintgarja. Turjaški grad ?bnavljajo, tako da razen obzidja in stare lipe pred gradom nismo videli ničesar. Od gradu smo se po šelestečem listju spustili skozi gozd v dolino Ižice, od koder smo se povzpeli na planoto, obdano z mnogimi griči. Na vrhu skoraj vsakega stoji cerkvica ali Pa vsaj razvaline, najzanimivejša le na Visokem s freskami Janeza Ljubljanskega. S planote se odpi-ra tudi čudovit razgled nazaj na turjaški grad, od koder smo pri-sli, pa vse do Kamniških Alp in Karavank. Seveda pa vsega tega Pismo videli, saj je bila taka megla, da bi jo lahko z nožem pezali. Po dobri uri hoje smo stali pri razvalinah cerkve na Ku-reščku, od koder je v lepem vremenu čudovit razgled. Nas pa je z ozirom, da je bila Martino- va sobota, zanimal samo še dom (gostilna), ki stoji malo pod vrhom. Ko smo vstopili v res lepo opremljeno sobo za goste, so nas kar malo postrani pogledali. Mi smo se pa, ne meneč za poglede kuharic in natakarjev lotili naših dobrot, ki smo jih prinesli s seboj v nahrbtnikih. Seveda jim je bilo takoj jasno, da kakšnega posebnega zaslužka ne bo. Kurešček spada med tiste domove, kjer planinec ni preveč zaželen gost. Imeli smo še dobršen del poti pred seboj, zato smo se poslovili od ne preveč prijaznih gostiteljev, in se podali v gosto meglo. Pot s Kureščka vodi pod Mokrcem (1058 m); ta del poti do Krvave peči je zelo slabo markiran in v pogojih, kakršne smo imeli mi, orientacijsko zelo zahteven. Vendar smo se malo po poti, malo po bližnjicah, ki so se izkazale za precej daljše, kot smo mislili, srečno prikazali v Krvavo peč, znano iz NOB. Tu smo srečali Litostrojčana Janeza, ki ima nad Krvavo pečjo vikend in nas je povabil na pijačo. Ker pa je njegov vikend precej oddaljen od naše poti, se povabilu na žalost vseh nas nismo mogli odzvati, temveč smo jo mahnili proti Iškemu Vintgarju. Pot je dobro markirana, zlasti bodejo v oči rumeno-rdeče markacije evropske pešpoti (E-6). Sprva hodimo po gozdu, nato po grapah, v katerih je do pol metra suhega listja, kar predstavlja poseben užitek. Po slabi uri hoje se pred nami razgrne kanjon Iške. Jaz sem prvič hodil po tej poti in skoraj nisem mogel verjeti, da imamo na Dolenjskem tako slikovito dolino z alpsko floro in celo gamsi, ki jih sicer nismo videli, srečali pa smo lovca, ki je šel nanje. Mi pa smo nadaljevali pot in kmalu občudovali znamenite brzice in prav neverjetne prehode, ki si jih je voda izdolbla v tisočletjih. Večini je znano, da v Iškem Vintgarju stoji planinski dom, ki pa je žal zaprt, kar je vsekakor obsojanja vredno! Od tu smo po polurni hoji po asfaltirani cesti prispeli v Iško vas, kjer smo počakali na avtobus za Ljubljano. Obujali smo doživetja z izleta in delali načrte za zimsko sezono, ki se začenja, vsi pa smo si bili edini, da je bilo vredno hoditi skoraj 8 ur, saj smo spoznali nov košček naše prelepe domovine. J. Gregorič Slovenci živimo v državi, kjer velika večina prebivalstva pripada srbohrvatski jezikovni skupnosti, na njenem ozemlju je tudi upravno politično središče. Slovenščina se torej vplivu srbohrvaščine ne more izmakniti. Besede, ki so prišle k nam iz srbohrvaščine, imenujemo srbohrvat-ske izposojenke. V katerih plasteh jezika se največ pojavljajo? Kakšen je naš odnos do njih? Največ srbohrvatskih izposojenk je v publicističnem (časopisnem) jeziku, v političnem, uradniškem in v poslovnem jeziku, manj v strokovni literaturi, najmanj v umetniških literarnih delih. Nekatere izposojenke uporabljamo samo v govoru (veza, raz-novaren), druge tudi v knjižnem jeziku, čeprav so odsvetovane (koristnik, zatajiti), za nekatere pa niti ne vemo več, da niso slo- venske besede (proslaviti, prezirati). Pretirano čiščenje slovenščine teh srbohrvatskih izposojenk je nesmisel. Pri tem moramo vedno imeti pred očmi funkcijski vidik. Tujo besedo sprejmemo, če je s tem obogatena izrazna moč slovenskega jezika, in odklonimo, če ugotovimo, da z njo slovenščina ne bi ničesar pridobila. Oglejmo si še nekaj primerov srbohrvatskih izposojenk, rabljenih v napačni zvezi. Zanimivo je, da se take napake pogostokrat pojavljajo in da se teh napak marsikdo sploh ne zaveda: Letne počitnice — poletne počitnice viški blaga — presežki blaga treba se je zalagati — truditi pomiriti se z usodo — sprijazniti se menjati program — spreminjati pridrževati se strogih mer — držati se strogih ukrepov v slučaju — v primeru slično — podobno sledeče — naslednje odnosno — oziroma velika prilika — priložnost zavisi — je odvisen takozvan — tako imenovan In še nekaj napačnih stavčnih zvez, nastalih prav tako pod vplivom srbohrvaščine: Odbor je bil postavljen s strani SIS. = SIS je določila odbor. V odnosu do leta 1978 = V primerjavi z letom 1978 Nadalje je izdelati... = Moramo izdelati... Razčleniti je sporazum... = Razčleniti moramo ... Vesna Tomc-Lamut OD ZAMISLI DO NOVINARSKEGA PRISPEVKA Piše Marjana Habicht Novinar in novinarstvo ZGODOVINA NOVINARSTVA Novinarstvo se je kot poklic oblikovalo šele v industrijskem obdobju tiska, torej mnogo pozneje kot začetki obveščanja med ljudmi, ki je imelo v različnih obdobjih različne oblike in načine, v glavnem pa preko besede — ustne in pismene. Poznamo štiri faze razvoja informiranja: PRVA FAZA, to je predzgodovina tiska. Risbe v skalnih votlinah, hieroglifi v starem Egiptu, vrezane in z roko pisane črke v kamen in na pergament v Grčiji in Rimu so odigrale vlogo prvih javnih obvestil. DRUGA FAZA predstavlja začetek današnjega tiska. Od J 3. stoletja naprej se v Angliji in Italiji pojavljajo na roko pisane in prepisovane informacije, imenovane avizo ali gazela, imenovane po kovancu, s katerim so plačevali prvotno časopise. TRETJA — OBRTNIŠKA FAZA traja od 16. do 19. stoletja. Njen začetnik je Johan Gutemberg, ki je izumil prvi tiskarski stroj (tiskanje Gutembergove Biblije je bilo končano 1455. leta). Najprej so se pojavili tedenski časopisi, potem pa tudi že dnevni listi — prvi tednik je začel izhajati 1597. leta v Firencah. ČETRTO FAZO označuje opustitev obrtniškega ročnega pisanja, a širi se industrijski tisk, kar je posledica spre-membe tehnične osnove, izpopolnjevanja tiskarske veščine, političnih svoboščin in prosvetljenstva, urbanizacije naselij in razvoja prometa in komunikacij. Vse to je omogočilo večje tiskanje oziroma večje naklade in hitrejše širjenje časopisov po znatno nižjih cenah. Mnogi mladi ljudje, ki se že v dolskih klopeh opredelijo za po-Llie novinarja, menijo, da je ta Poklic sinonim za spalni vagon ln drage hotele, za razburljiva Potovanja po svetu, za srečevanja 2 znanimi in pomembnimi ljudmi ler za opisovanja dogodkov, o katerih svet še ne ve. Vendar pa je resnica drugačna. To je čisto navaden poklic, niogoče malo težji, ker terja stalne intelektualne napore in ker je potrebno na razne rubrike in članke misliti tako rekoč tudi Jhed sončenjem ali med kosilom. La poklic zahteva celega človeka, saj se razne ideje ne porajajo ob-vezno za pisalno mizo, temveč v Vsakdanjem okolju in v pogovo-nih z ljudmi. »■Vemo,« je rekel znani novinar Tihomir Ležič, »da nam mno- mladi ljudje zavidajo, ker ima-nto velike plače, 'ker mislijo, da Preživljamo svoje življenje med Krimom in Havaji, da smo v ncužhi lepih žensk, da smo po cele dneve v kavarnah, ali na raznih banketih, premierah, kon-Sfosih ter dremuckamo po avio-n*h in podobno. Seveda tudi to nastaja, vendar je v tem tudi cel kuP iluzij. Vemo pa, da je pre-c&j novinarjev, ki v življenju niso Prebrali več kot dve knjigi (in še ;l kot obvezno čtivo), vemo tudi P> da je dosti novinarjev, ki do-Dlvajo veliko denarja, ker so polotili vse svoje življenje in svoj talent, pisanju o samo enem nogometnem moštvu ali pa gradijo Vojo kariero na osebnem znan-tvu s pomembnimi ljudmi. Ven-j;ar pa je tudi veliko takih, ki Proti koncu kariere sanjajo o 6rn» da bi dobili samo en dober kovinarski kiosk, kjer bi lahko Prodajali časopise.« Kljub temu pa ima novinar-j/Lo svoje čare, ki lahko človeka .ako navdušijo, da se jim kasne- ne more več odtegniti. V notarskem žargonu obstaja pre-s°Vor, da tisti, ki enkrat »po-°ha« tiskarsko barvo, ne bo ni-oii več zapustil uredništva, in .Oljenja, ki se vrti okrog njega. endar k sreči ni vedno tako. Novinarstvo je v prvi vrsti delo, katerega načela niso strogo opredeljena. To je po eni strani relativno mlad poklic, po drugi strani pa se nenehno razvija in spreminja, kar narekuje sam tempo življenja. Odtod izvira tudi to, da je tisto, kar smo še včeraj imeli za pravilo, danes zastarelo in se spreminja ter dobiva novo obliko in novo vsebino. Novinarstvo ni uradniški posel. V sebi ima elemente ustvarjalnosti, česar pa ne moremo istovetiti z umetnostjo. Novinarstvo se splošno vzeto pojmuje kot nižja oblika literature ali še pogosteje kot slaba literatura, samo redki primeri z literarnimi zahtevami lahko služijo za vzgled. Seveda do novinarstva »za vsakdanjo rabo« ne moremo biti tako strogi, saj je navsezadnje v prvi vrsti namenjeno obveščanju in obveščenosti, ne pa razvoju literature. In novinarstvo tudi ni tekmec literaturi. Cilj novinarstva je, da obvešča, razloži in prepriča. Kako postati novinar? Vsak, ki želi postati novinar, mora imeti veliko lastnosti, ki mu bodo omogočile opravljati svoje delo tako, kot od njega zahteva delo v uredništvu. Te zahteve so iz leta v leto večje. Naše novinarstvo se razvija z nenavadno naglico, zato je tudi obstanek v tem poklicu vedno težji. Novinar mora stalno spremljati življenje, posebno politično, gospodarsko in kulturno — da ga ne bi naš buren in dinamičen čas prešel in vrgel iz svojega toka. Katere lastnosti mora imeti tisti, ki želi postati novinar? Za to so potrebne naslednje štiri lastnosti: 1. Smisel ali talent. Obstaja teorija, da novinar ne moreš postati, temveč se kot novinar rodiš, saj se pogosto dogaja, da ljudje s končano novinarsko fakulteto že po nekaj mesecih poskusnega dela v uredništvu za- Novinarstvo je lep, razburljiv poklic, vendar ga je treba pravočasno zapustiti! Winston Churchill * 2 3 menjajo svojo zaposlitev. Dogaja pa se tudi nasprotno — imamo zelo dobre novinarje, ki nimajo ustrezne kvalifikacije. Običajna merila talentiranosti so moč opazovanja, občutek mere, možnost trenutnega ločevanja bistvenega od nebistvenga, smisel za lepo jezikovno oblikovanje misli in podobno. 2. Poznavanje poklica — Veliko ljudi zna pisati. Manj je takih, ki dobro pišejo, še manj pa je takih, ki znajo napisati na primer poročilo z nekega sestanka ali z neke nogometne tekme. Tu se lahko vidi, kdo zna pisati novinarsko. Novinar mora obvladati v svojem poklicu specifične oblike izražanja, obenem pa tudi cel niz drugih novinarskih veščin, ki mu olajšujejo delo. Kar pa je najvažnejše — novinar mora vedno iskati nov izraz, novo obliko in mora neprestano bogatiti svoje sestavke. Pripravljen mora biti na obrazložitve, tolmačenja, zaključek, bistvo (poanto), sporočilo ali poduk in uporabljati mora znati vse novinarske zvrsti — pač odvisno od teme, o kateri piše. 3. Splošna kultura. Pri vsakodnevnem delu se novinar srečuje z najrazličnejšimi manifestacijami življenja in človeške dejavnosti. To dejstvo ga sili, da vsaj površno obvlada kar največ vsega. Zato je Moša Pijade ob neki priložnosti v šali dejal: »Novinar je univerzalni nevednež!« Zato pa mora imeti novinar izredno široko obzorje znanja iz vseh področij političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega življenja, dobro mora obvladati materin jezik, in biti mora »pismen«. Splošno kulturo lahko doseže že v šoli in na fakulteti, še bolj pa se je nauči sam ob delu in za svojo pisalno mizo. S tem pa, ko je postalo naše življenje tako dinamično in pestro, je že skoraj nemogoče spremljati vsa področja družbenega dogajanja. Zato se je pojavila potreba po specializaciji novinarjev. Dosežemo jo lahko na dva načina: a) po področjih (gospodarstvo, kultura, šport) b) po novinarski obliki izražanja (reportaže, črtice, resni analitični članki in komentarji). 4. Politična izraženost. Novinar mora spremljati vse politične dogodke, da lahko ocenjuje te ali one ukrepe državne oblasti ali pa te in one spremembe v ravnanju družbenopolitičnih organizacij in jih pravilno interpretira v svojih člankih. Zelo važno je, da se novinar pri svojem delu vedno in povsod drži pravil in načel etičnega kodeksa jugoslovanskega novinarstva, ki utrjuje moralno-politične in poklicne norme. V splošnih načelih kodeks opredeljuje vlogo, funkcijo in položaj novinarstva in načela obnašanja novinarja v sistemu informiranja. Tem sledijo moralnopolitične in poklicne obveznosti novinarja, ki zajemajo poklicno nedotakljivost in spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva, kodeks pa se konča s poglavjem o odnosih med novinarji in s končnimi določbami. Da pa bi novinar lahko opravljal svoje delo zares uspešno, mora imeti še naslednje: zveze, preverjati mora podatke, biti mora korekten, samoiniciativen in domiseln, pred začetkom dela se mora dobro pripraviti, biti mora vedno in povsod, mora biti hiter in ne nazadnje mora biti pripravljen na podvige. Vse te elemente dela je Karel VVorren kot praktični Amerikanec strnil v osem pravil zbiranja informacij, opozarjajoč že vnaprej, da formula za vse ne obstaja, ker je vsaka informacija, kot kaže, primer zase: Prepričaj se sam! Poišči osebo, ki za določeno stvar ve! Primerjaj vse verzije! Prouči obe strani! Ne predaj se preveč hitro. Bodi takten in vljuden! Dobi in ohrani si prijatelje! Predaj v tisk! Iz vsega tega sledi, da mora človek, ki želi postati novinar, veliko znati in se še veliko naučiti. To je poklic, za katerega nihče ne more trditi, da ga je v celoti obvladal, ker se mora v vsej novinarski karieri nenehno učiti in spoznavati nove stvari. Ob tem pa mora novinar vedno, dokler dela, nenehno potrjevati svoje znanje in kvalitete. Naslednjič: Novinar na delu vesti iz obratov TOZD PUM Poslovno leto lOTS je za nami. Vsakega dobrega gospodarja zanima, kako je potekalo poslovanje in kakšen uspeh smo dosegli. Periodični četrtletni obračuni so nakazovali, da je bil finančni uspeh pa tudi količinska proizvodnja nekoliko nad planom. Prav to nam še pred izdelavo letnega obračuna zagotavlja, da bo uspeh popoln. Količinsko proizvodnjo smo realizirali s 102,5 odstotka plana, proizvodnja pa se je v primerjavi s prejšnjim letom povečala kar za 8 odstotkov. Prav tako se je povečal količinski plan za leto 1979. Zavedamo se, da bomo morali z istimi sredstvi in istim številom delavcev narediti več. Pri tem bomo morali izkoristiti vse možnosti, kakor tudi občutno povečati produktivnost. Vsekakor pa bomo morali odstraniti vse pomanjkljivosti, ki ovirajo izdelavo ulitkov v proizvodnih obratih (pomanjkanje livarskih surovin, okvare strojev in naprav, hitrejša izdelava modelov itd). Modelna mizama ima veliko dela, izdelati mora večje število modelov za rotacijski mlin, ki ga bomo izdelovali za RTB Bor-Kri- velj. Posebno hitro moramo izdelati modele za čelne stene in pogonski zobati venec, ki bo sestavljen iz šestih delov. Izdelati je potrebno tudi večje število modelov za črpalke (za črpalno postajo Čitagong, Rudnik Plevlja, črpalno postajo Dvor, črpalno postajo Obrenovac in Ino Reka). Ulitke sive litine izdelujemo predvsem za viličarsko in črpal-karsko proizvodnjo. Izdelujemo tudi nekaj večjih ohišij za die-salske motorje in reduktorje. Ulitke iz specialnih litin bomo v januarju izdelovali pretežno za ce-mentarsko industrijo, in sicer za cementarni Umag in Solin, za drobilne mline, ki jih izdeluje Slovenija ceste im STT iz Trbovelj. 2e nekaj časa izdelujemo večje število rotorjev za črpalke, ki so potrebne za posebne namene. Izdelava teh ulitkov zahteva zelo veliko vloženega dela, posebno ker morajo biti zelo točno dimenzijsko uliti in brez kakršnihkoli napak. Proizvodnja jeklenih ulitkov je namenjena predvsem za HE Čakovec, HE Nabrifa in HE Jablanica prav za to naročilo je v izdelavi zelo velik ulitek gonilnika, ki je bil ulit konec decembra v bruto teži 14.500 kg. Izdelujemo tudi večje število ulitkov za Mi-nel Beograd. Konec decembra minulega leta smo ulili disk, kar je pomenilo glede načina in postopka litja poseben dogodek. V čistilnici izdelujemo večje število ulitkov za ITAS Kočevje, za našo veličarsko proizvodnjo ter STT Trbovlje. V čistilnici je zaradi okvare zelo kritičen izpad karusel stružnice, ker ne moremo hitro grobo obdelovati ulitke do 1200 mm premera. Ta stroj moramo čim-prej popraviti oziroma ga nadomestiti z novim — enakim strojem. A. Gruden TOZD PPO V decembru smo dosegli 12'5 ton proizvodne realizacije, kar je 62 odst. planirane. Kumulativna proizvodna realizacija znaša 1.530 ton ali 85 odst. planirane realizacije za leto 1978. V primerjavi s proizvodno realizacijo v letu 1977 je realizacija višja za 24 odst. V zadnjem mesecu lanskega leta smo demontirali in odpremi-li še zadnje stroje za krivljenje HKOC-1-315-6000 za Stankoim-port iz ZSSR, hidravlična preob-likovalnika HPCH-1-16 in HPCH-1-6,3 za Crveno zastavo iz Kragujevca, linijo za narez pločevine za Ikarus iz Zemuna in hidravlično opremo za Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane. NOVI STROJI — BOLJŠA TEHNOLOGIJA NC TEHNOLOGIJA Dolgoletna prizadevanja za uvedbo sodobne tehnologije v Litostroju dobivajo svojo končno podobo. Tik pred koncem lanskega leta smo prevzeli štiri nove CNC stroje: dva radialna vrtalna stroja KOLB KBNE 32 ter stružnici Georg Fischer NDM-7 in NDM-17. Stroji so sicer namenjeni za proizvodnjo v novi hali TOZD TVN, vendar smo jih začasno postavili v obdelovalnici. V kratkem pričakujemo še tri stroje. Predvidevamo, da bomo v novi hali začeli postopoma montirati opremo v sredini letošnjega leta. V želji, da bi nove stroje čimprej spoznali in se seznanili z uvajanjem NC tehnologije, bomo v čim krajšem času začasno postavili : — obdelovalni center Cincinnati 29 H, — stružnici INDEX GPG 65/ 350 in GU 1500, — vrtalni stroj KOLB. Ti stroji bo predvidoma obratovali do jeseni v sedanji ob-delovalmicl. Poskušali bomo sproti reševati vsa organizacijska in tehnična vprašanja, ki se bodo pojavljala. Tako bo zagon osta- lih podobnih strojev lažji, jasnejša bo pa tudi slika kadrovske zasedbe v tehnologiji. Poleg strojev smo naročili tudi določeno količino sodobnih orodij, seveda pa smo prej temeljito analizirali potrebe ter tehnološke zahteve. Ena izmed pomebnih organiza-cijsko-tehničnih novosti bo orodna služba. Orodna služba mora zadostiti naslednjim pogojem: — S svojo učinkovitostjo naj omogoči kar najbolj racionalno uporabo strojev. — Zmanjša naj pripravno zaključne čase na najmanjšo mero. — Služba naj bo dovolj prožna, da sama v določenih primerih ne bi zavirala procesa. Ulitek za HE Jablanico — težak 14.500 kg, ki smo ga izdelali konec decembra 1978 (Foto J. Žlebnik) V montaži pripravljamo ogrodja in posamezne sestavne dele za končno montažo strojev HVO-3-400 in HVO-2-400 za Ikarus iz Zemuna, pričeli smo montažo prvega stroja iz skupine petih hidravličnih vlečnih strojev HVO-2-160 za Tiki iz Ljubljane, montiramo skupino petih hidravličnih vlečnih strojev HVC-2-40, skupino petih hidravličnih preoblikovalnih strojev HPC-1-63, hidravlični vlečni stroj HVC-2-160 za VTI iz Beograda in hidravlični vlečni stroj HVO-3-250 za tovarno sit in ležajev iz Arilija. L. Gorjanc POŠKODBE V DECEMBRU 1978 TOZD/DS število poškodb štev. izgubljenih delovnih dni — Pripravljena naj bo tako, da v prihodnjih letih lahko sprejme pripravljanje NC programov s pomočjo višjenivojskih programskih sistemov. Znano je da NC stroji zahtevajo poleg programirane detajlne tehnologije tudi sezname sestavljenega in točno določenega orodja. Pravkar končujemo izdelavo ustreznih namenskih kartotek orodja. Le-te so poleg nekaterih drugih dokumentov nosilci informacij med tehnologijo — nastav-Ijalnico in delavnico. Vsi nosilci informacij so prirejeni za računalniško obdelavo, saj predvidevamo, da bomo tudi na tem področju postopoma prehajali na takšno obdelavo. V na-stavljainici bodo po tehnologovih navodilih sete orodij za posamezne obdelovance sestavljali in dimenzijsko nastavljali na posebnih napravah. Upravljalec stroja bo torej poleg surovcev, navodil za nastavitev, vpenjalnih naprav, namenskega merilnega orodja in luknjanega traku dobil tudi komplet potrebnega orodja. Zavedamo se, da bodo pri tem nastopale začetne težave, vendar jih bomo morali s primemo zavzetostjo ustreznih služb primerno reševati. O programiranju strojev ter o opremi za programiranje bomo spregovorili v naslednji številki. Stevo Glumpak TOZD PUM - TOZD PZO TOZD OB TOZD MONT TOZD PPO TOZD TVN TOZD IVET lOZD PTS TOZD IRRP TOZD NAB TOZD ZSE livarna sive litine livarna jeklene litine 4 12 10 9 5 2 2 1 3 3 55 123 114 109 93 50 30 39 5 14 28 18 Iz razpredelnice je razvidno, da smo v naši delovni organizac,)1 imeli v decembru 51 poškodb, od tega se jih je kar 8 pripetilo na poti na delo oziroma z dela. „ Zaradi poškodb smo izgubili 678 delovnih dni, ali povprečno 13. delovnega dne na eno poškodbo. V TOZD TVN in IRRP v mesecu decembru niso imeli nobene poškodbe, pač pa so zaradi poškodb v prejšnjem mesecu izgubili 39 oziroma 14 delovnih dni. Glavo so si poškodovali 4 delavci, oči 10, telo 1, prste rok l3, ostali del roke 3, noge pa si je poškodovalo 18 delavcev. Največ poškodb se je pripetilo v sredo — 12, nato v ponedeljeK in petek 11, v torek 8, v soboto 5 in v četrtek 4 poškodbe. V decembru smo imeli kar 12 poškodb več kot v istem mesec11 lani. Lani smo zaradi poškodb izgubili 332 delovnih dni, ali povprečno 8,5 delovnega dne na eno poškodbo, kar je skoraj 5 delovnih fin1 manj kot v letošnjem letu. Služba varstva pri del« ZPS, Titovi zavodi Litostroj, TOZD Izobraževalni center Oddelek za dopolnilno izobraževanje RAZPISUJE v pomladanskem semestru 1979 organiziramo v sodelovanju z zavodom za intenzivne tečaje tujih jezikov štirimesečne POPOLDANSKE tečaje NEMŠKEGA in ANGLEŠKEGA jezika 1. stopnja s poukom 2X4 ure tedensko, 2. stopnja s poukom 2X3 ure tedensko 3. stopnja s poukom 2X3 ure tedensko. Začetek tečajev bo 19. 2. 1979. Prijave sprejemamo do 8. 2. 1979, sam tečaj pa je za približno 400 din cenejši kot drugje. Vse informacije o tečajih tujih jezikov lahko dobite v Izobraževalnem centru Litostroj, Djakovičeva 53, ali po telefonu 474. CNC radialni vrtalni stroj KOLBL KBNE 32 RS CNC stružnica Georg Fischer Gn 1500. Naša ima krmilno napravo Bosch system 5 Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5.800 izvodov. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško, diP1-inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnik, Vukosav Živkovic. Leopold Sole, dipl. inž., Hra-broslav Premelč, Janez Stražišar, dipl. inž., Milan Jurjavčic« inž. in uredniki. Odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marjana Ha-bicht, tehnični urednik Estera Lampič, lektorira prof. Vesna Tomc-Lamut Telefon uredništva 556-021 (p1 c.) interna 202, 246 — Poštnina plačama v gotovini — B°' kopisov ne vračamo — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega po pristojnem sklepu 421-1”2,