rostnlnn plačana p notoplnl. XV. lojtnik. 1937. Jnliui 20. 8. numer*. Mesecne verske novine. Vu Imčnl prfikmurske evang. Sinjoriie reditel I vfidavnlk t msAR J&NOŠ, Murska Sobota. Rokopfsl se morajo v Puconce poSflatl. Ček računa št. 13,586; itnč »Duševni Hst" Puconcl. Sirotinstvo. (Janoš 5. 1—9.) — HLri Lipot ev. diihovnik. Toga človeka najvčkša žalost i bole-čina je ne to bila, da je svojega živlenja včkši tal med betežniki mogo preživeti i da je tudi sam betega težke bolečine noso žč 38 let, nego njegova najvčkša bolečina i žalost se v eti rečaj vidi: Gospodne, človeka nčmam. Nčmam človeka. Kelko žalosti, kak dosta bolčzni vidimo v tej dve reči. Žitka ndjnesrečneša oseba je ne betežen človek, tudi ne lačen človek, nego sirotinski, ostdv-leni človek. T6 smo žč vsi skusili i ob-čiitili, da je ešče veselje i radost britko, če si to nega skčtn razdeliti. Vsi smo skiisili to, da je tista pot najbole tužna, po šteroj sami brezi prijatelov moremo hoditi, tisti križ je najtežkeši, šteroga si-rotinsko i ostavleno moremo nositi, i tista škrinja je najbole žalostna, štero sami brezi bližnji naši moremo objokati. Liidjč! Ali nepoznate nikakoga, ki n^ma človeka, i ki ravno vžs ča"ka, da bi vi bili njegovi liid-je. Oh kak lepi bi postao ete svčt, či bi k etoga sveta vsakoj siroti tastano samo eden človek z bratskim srcom i z topiov rokov, ki bi bližnjemi svojemi doli znao zbrisati njegove britke skuze. Nemam človeka. Kelko britke nezmož-nosti jeste v tej dve reči. Betežnik tam sedi na bregi jezera Bethešda, on to dobro zna, da ta voda vrastvo zdrždva v sebi za njegovo težko bolčzen. Če bi dčnok prišo Cejna na cejlo leto 20 Din.» v zvdnstvo 30 din., v Amerlko 1 Dol., edne numere 2 dln. Izhaja edndk na mčsec. Naprejplačilo gorivzeme vsaki ev. duhovnik i vučitel. ¦¦¦¦HlliBiililMMiMVMMMI^MMIHHMMMaHPMHaiMilSiiHB^iHHiii eden človek, na šteroga bi se leko naslo-no, ali ki bi ga na svoji rokaj notriodneso med valovje jezera, tč bi se gviišno zvra-čile njegove stihe roke i plantave nogč, te bi njemi več ne bilč potrebne klanke, nego pomlajeni bi leko šo v novo življe-nje. Če bi meo takšega človeka. Ali nema ga. On pa sam, brezi tuje pomoči niti ednoga stopaja nemore včiniti naprej. Kelko krasni idedlov je mrlo že na etoj zemli, ar ne bilo človeka, ki bi tč ideale naprej-pomagao, keliko velike pameti, keliko zrnožni liidi se je zgubilo i pogrozilo v nepoznanoj kmici samo zato, ar se je ne najšo človek, ki bi njim moralno ali ma-terijalno na pomoč bio. Ltidje! Jeli nepo-znate takši llidi, šterim bi vredno bilo po-magati, ki bi dosta dobroga leko storili za ete svet, ki pa nčmajo človeka, i ravno zato tudi tebe čakajo, naj ti k njim prideš i tak naprejpomagaš njihovo hasnovito dčlo. Oh kak preveč bi se obogato ete svet, či bi vsakomi tdkšemi živlenji samo eden človek prišo na pomoč z toplim brat-skim srcom i z dčlavnov pomagajočov rokov. Nemam človeka. Keliko skiišavanja jeste v tej dve reči. Tak preveč bluzi zdravja davajočega jezera sedi te betežnik, samo ednoga človeka čaka, ki bi njemi pomagao, ki bi ga notriodneso v vodo. I že osemtresti let čaka zaman. Jeli bi čiido bilo, či bi tč betežnik ednok samo zgtibo svojo potrplivost i prekuno bi ete celi ne-smileni svet, ki se za njega nesrečnoga Stran 86. DOSEVNI LIST juliuš 20. človeka nikaj nebriga. Največ nevole i greha se v ostavlenosti rodi. Največ greš-nikov zato spadne v globoČino, Ar da so po greha poti začnoli hoditi, se nišče ne naj-šo med ludmi, ki bi k tčm nesrečnim pri-šo, prčjao bi je za roko i nazdj bi je za-držao. Ludje! Ali nepoznate vi takši Ilidi, od šteri znate, da po lagvoj poti hodijo i da so že poleg skvarjenja, ravno zato tebe čakajo, naj njirn ti pomagaš, pašči se, do-keč je ešče ne kesno. Oh kak bi čisti i pravičen postano ete svet, če bi vsaki grešnik samo ednoga človeka meo, ki bi ga ne pusto na pot skvarjenja, nego bi ga vodo po istine, liibemcsti i božega mira i blajženstva lepoj poti. Nemam človeka. To je strašen šors. Pa nobeden od nas se nemore ognoti tomi šorši. Eden austrijski kancelar, ki je tL ednok velike države diktator bio, je predpoldne ob pol desetoj vori ešče v ministerskom sveti predsediivao, z svojim podpisom je za državo dosta važni naredb potrdo, dosta jih je pa odvrgo, i potom za pol vore je pa že tak siroten, tak os-tavleni bio, da je ne mčo poleg s^be ni-koga, ki bi njemi samo edno kupico mrzle vode dao i tak bi njemi pomago lekotiti njegovoga smrtnoga boja zadnje minute. Vsaki od nas ednok leko pride v os-tavlenost, v sirotinstvo, če prle ne pa v vori smrti gviišno vsi sirotinski postanemo. Nčmam človeka. T6 je za njega nL samo sirotinstvo, nezmožnost, skušavanje bilo, nego edna blajžena prilika. Čč bi te betežnik že prle z kakšov človečov po-močjov ozdravc, mogoče bi se on nigdar ne srečo z Jezušom, on bi nigddr ne naj-šo Zveličitela. Ar je pa 38 let nišče ne prišo njemi na pomoč, ednok je samo k njemi prišo tisti, ki ednok goripoišče vsakoga ostavlenoga, sirofinskogačloveka: Jezuš Kristuš. I gda betežnik čttje z Nje-govi vust rešiivajočo rcč, t& tudi občiiti, da je za to ozdravljenje vredno bilo 38 let čakati i trpeti. Sirote, ostavleni, žitka nesrečni liidje! Pazite i poslušajte na Jezusovo reč. Vsški zgiibiček, vsako trplenje i žalost je vredno prendšati, če se zdto najdem z našim Gos-podom z Jezušom. MogoČe zato nčmaš človeka, n^maš pomoči, da naj bode tvo-ja pomoč i viipanje Odkupitel Jezuš Kris-tuš. Komi je prijatel Kristuš, tisti nigddr i nindri ne bo ostavleni i sirota. Dragi naš Odkupite), hodi k nam i ti nam bojdi vrač i voditel. Tre deklin hištoria. Pisala Gyarmathy Žigmondova. — Poslovenčo Flisar J an oš, vp. vučitel. (Nadaljžvanje.) 3. Te mlad? vlctšpan se z četverirn naprežom tira k-železnice post&ji, ka de se z-v)akora pe-l>o proti Erd^Iyi. Kočiij rLvno kre brutivaropa-ša, mladenec se na grobe zgiedne, prek šteri na edno belo kripto vrže pogled: tam njemipočiva mati. Jeli la dršga mati vu svojem tihora prahi zda nemisli vu sebi, zaka potOje on zda med one visike goi^? I toga mladčnca globoko ču-teče srdce je zda pa preživelo ono minuto, gda ga je raati za roko držeča lubeznivo gledala v-očf i z-onini millm, krotkim glasom prosila: Lfiblčoi moj sid, nepresili se z-ženitevjov, ni materalni, ni tu.ariški stan te naj nevodi vu jtom. Li samo to obkebzuj \ premisli dobro, itero si ščeš prebrati, t;žj bode dobroga srdca i glo-bokoga čutenja; edne hladnoga srdca i površne devojke bojdi si ona Tfindčr lepote, i bogata, Krozuia kinče raajoča: mojega plemenltoga srd-ca lublencga, dobroga srdca sineka nevčini blaj-ženoga. — I ka njemi je teda vu belegi mati pravla, to $e je zda vu njegovoj duši vsepono-vilo: jeli je ona devojka, itera je zagvušno Tiin-derlce lepota, uprav globoke občutnottl? Zda jo vu familie kroži spoznam, gde ništeri d^a na-menim ostaaoti i tcda. .. V/Lk je ropasajoč pri-iao na kolod?or i stano je, mladi viciipaa je z punim troštom i z veselim srdcom gori stopo vu eden prestor. Prišestjš je napre ne naznano, z kolodvora je peški šo vu včs, tarn je povrgao bagažijo, ve či de jo potrebiivao, po njo poile. Vu kastela predvor stopivii, ga je edna sobarica zetimi rečdmi sprejela: Gospodž nega doma, ar so se v sdsedno ves na krstitje od-pelali ... juliuš 20. DOŠEVNI LIST Strdn 87. Liibezen nad vse. »Liibdzen nad vse !* je biio vorcan pred-gara Erich Finka v kapeli apostola Pavla. Kelko-kolikrat je lehko gučo i pripovedavo od iGbezni* so se njerai lica poerdečila i oči so se njemi svetile kak ogen. Njegov glas je zadobo nikaj dičečega. — Nej je obtrudo gučati od toga, kak vse nači bi biJo, če bi lfidjč meli več liibezni med sebom. — Lfibezen njemi je bila pallca, s iterov je želo svet v novi kep postaviti. Ttidi dnes je pri večernoj predgi gučo pžlik od liibeznl. Za t€mo si je odebrao vrstico iz brežne predge, Mataj I, 39: »(.€ te štoj vdari na desnom tvojem lici, obrni njemi tiidi to drii go." Gda je povedao, ka je eto žeienje Jezuša nej bojazlivost, nego najvišiia batrivnost Ifibčz nosti, je gučo ttidi od toga, kak bi vnogi hu-dobni ltidje bOgši postanoli, če bi kričanje Jezušove reči bole istinsko gorivzeli. »Prijštelje, vorte mi," pravi dale, wsvet raogoče v začčtki ne bi znao, ka raa začnoti z krščanmi, iteri vornodržijo rečiZveličitelove. Do nok bi se nahitroma mogo poniziti moči lubezni ino preoblždani od njč. bi začno tiidi sam sebe oblšdati. — Čujte, ka je eden mali vojak od reiavajuče armšde bfio ztnožen napraviti. Pobč-rao je za siromike i tak prišao tudi kesno veččr v edno kavšrno, gde so pri ednom stoli sedcli ino špilali karte. Stopo je k njim i proso je miloščedare za siromžke. Eden od te igralcov na njega skriČi: wNesramoei, vidite vendar, ka smo zaposleni !K — Brezi vsake besedice odstdpi ino Čdka, naj gospodje gorihenjajo z kartanjem. Po- novno stopi pred nje i ponovi svojo prošnjo. Zdaj ga pa igralec, ki je predtem na njega kričo, dlvje napa"dne i ga vdšri po lici. V lokali po-s!ane tihoča. Vse je čakalo, ka napravi zdaj tž vojžk od reševajoče armsde. — Ali on je ostao meren ino pokšzao takši obrdz, kak či bi njemi etakši vdarci veseij^ pripraviii. Potorn mirovno erčž: BEto je biio za mene, ka pa dobijo tnoji siromiki ?" — To oblada čemere Jgr^Ica. V ne-prijčtnosti se opravičajoč zgrabi za tošlin i dž tomi vojaki telko, kelko ovak nebi dao. V celora lokali (kavarniškoj sobi) prfdejo toilini naprej i nabiratel je dobo dobrovolne dare za svoje si-romžke. — Vidite, to je ztnogao eden naviden človek 1" ~ Ka pa bi mi vsa zmogli, če bi bfio nai vorčan: ..Lufcčzen nad vse I* Med posluiavci predgara je sedela tudi gospa Ema V&g. Rada je obiskavala večerne bože sliižbe v kapeli apoitoia Pavla. Cerkev je bila preci daleč, i v nedelo gojdno je mela ttidi zadosta posia s svojov čveterov decov. Zdto je v sredo večer vse tak pripra" vila, da je lehko ila v bližšnjo kapelo, gda se je njčni mož zgiibo v oštariji. Bila je potrebna trčita ino raoči z-Bože reči. Posebno pa je bila potrebna, ka si zmisli pd na lubčzen. Ssmo nikelko let je preteklo od onoga dogodka, gda je v z&kon stopila z Gus-telnom. Zdaj se nje vidi za celo večnost. Z-leh-koživoga, vsigdar darovitnoga Gusieina je gratao obiskovalec oštarij, šteri se je priklato pogosto pijen domo, gde se je rad kregao ino kričo. Njčna lub^zen je bila postavlena na trdo probo i Či se le dosega tnao obianila pred potretostjov, se nje je donok z ednok veseioga obi&za vidlo — Kapa gospodičina? — Gospodičina takiega hipa nemajo na-všde nikoga sprejeti i eiče so niti ne gori oblečeni. — Bojdite tak dobri, dLjte njim prek tto karto. Sobarica je za par minut naza pribežala i prosila gostd, naj si zvolijo se v salon povrnoti, gospodičina se ravno oblekavajo. — Ržj bom tečas vu ogradček šd. Rano sprotolžtje je bilo; od nove moči se je vse vrienilo vu naturi, drevja popovjč je gnalo, travina se zelenila; sprotoletja toplOča, dii se je razlčjao okoli mladčnca i srdcč se njerai je na-punilo zblžjženim občOtenjem prišestnosti. Od ednoga k gule formi obrezanoga grrai Ča se je začtilo dece nedužno razveseljavanje i smeh. Jeli pa deca tOdi jestejo pri hiži ? — si je miglo vu sebi, to se njetni je jako dopadnolo, je deco zvonreda Iflbo. Dostakrdt, jako dostakrat si je rnislo na 16, kak vugodno bl bilo, či bi pri njih en par biščeka, ali sestričk bilo, kak bi je on na kolinaj hžjkao, vučo i vu nji zgšjanji se vesclio. Ober giave sa se njemi vkiiž letajoče, naza pridoče lastvice vrienile, veseie ftice so okoli njega čvrčkale, ravno je k-onomi grmiči prišao. Troje Kovščove dece je naieliko zaposleno biJO vu ziskavanji ibojn, ka so sl na drugo nS mislili. Zfskavaii so, samo ka so ne naišli. — Andriš! JeJi si že kaj najšao? — Ešče sei« ne, ali raorem cafdti, Ar so matna včeraj tak pravli, ka so tu edno betvo vidli, zato naj li tO iičem . .. — Elče so ludi to pravli, ka naj dosta na-berčm i tak Hermino obeseiimo žnjimi. — Oosta mara ona za to! — odgovorl pojbarec, ta rcčnša deklinfca pa z radostjdv skriči: — Najšla sem ! Najšla sem! Dosta ibojn sem najiia! — Ništero belev je z korenjom v6 Stran 8S. DOSEVNi LlSt juliuš 20. kmično vkanenje. Ali donok je ešče vsigdar mela vOpanje, ka bode ednok bogše. Gradila je vupanje tudi na moč svoje labezni, štera naj bi njčnoga Gustclna končano obtedala i pripelala v naroča farailije. Nej ga je kregala, gda je pri-io pijen ino je besno pa kričo, tudi nej, gda se je strezno. Bila je dobra i lObezniva do njega i č&kala je na nashaj svoje lubezni. Ali Finkove predge je nficaia za okrepčanje. Bila je vesela, da je dnes več&r pa* čiijla vfipanjapuno predgo od lfibezni. Šla je doino, gde si je sejla k kupi raztrgani štrunfel, naj tak goriponuca vremen, dokcč ne pride mož. Prvle, kak po navadi v sredo: je prišo dnes Grestel domo. Ne je bio nateliko pijen, kak inda, ali jako slabe vole. S svojimi vinskirai bratami se je svajOvao, za Šteroga volo ga je oštarjaš, ne da bi gledao na svojega dugcletnoga kunšafta, vrgo na cesto. Zdaj more svoje Čemere vosiepsti doma. Kregao jo je, da je bila v kapeli apoš-tola Pavla. V oči nje je metao, da njemi je po-dne najstareši sin dao oster odgovor. Zasmeja vao jo je, da nosi eiče staromodni kaput i po-vedao nje je, da ga je sram iti z njov vo. Šteo je vosprobati, na kelko voprenesd kreganje i ošpotžvanje, vem bi lehko na vsakšo reč pri nesla razdraždženo odgovor: Nega vendar za novi tnoderni plLič, če ide telko penez v ošta-rijo! Najstareši sin vendar nemre poštuvati očo, če vidi, kak se oponaša! — V-KapGli apoštola Pavla je tak iskala trdšt. Stala je trdno. Požrla je grde reči. Samo skuz je ne mogla zadržati. V nCči se je borila z-Bogom i žalostno pitala, kelko časa de mogla eiče čakati, ka de leko pob^rala sad svoje lu-bt^zni, či je Bog obečao lub^zni tak čfidodelno moč, zakaj pa je tč njžna lQb^zen brezi tnoči i obJadanja ? Na d;ugi dčn je ila k predgari Finki, da se njemi potoži od svojega trplenja ino ga opita, Zakaj ršvno ona nemre obladati s svojov liibeznostjov. Fink, ki je ne poznao njenoga mo-ža, je želo spoznati obadva i se je zgučo z gospo Ly^g, da bode prišestno sredo ŠO z njov i oba skiipno počakata njenoga moža. (Dale.) Nika od zvonešnje tnissie, ali od povrnenja poganov. Vkup postavo Flisdr Jdnoš. 10. Jeli je missionariušov delolehko? Gde je tnissia že začnola svoje delo, tam delo v-tom stoji, kaj pogane, tak te sta~re, kak te mldde missionarje več let včijo na krščanskoga nauua spoznanje. Vučenike tak zvani kateku-menje priprdvlajo. Či vučeniki vu včenje že na-teliko na ono slubo znanja pridejo, itera je že obdrži vu veri, te je missionšrišje okrstijo i vu sveto m. cerkev vzemejo Missia se poskrbi za šol^, za sirotinske hiže, špitAle, za obrambne hiže i za druge potrebne nastave poleg toga, kakSa potrebčina se skažuje i keliko jeste na to penez ? Missionalivanja začetek je jako, jško pre-težki. Te možje jžko veliko potrplivost raorejo meti, da naj zafčtka težkoče prenositi morejo. Vu dosta mestaj, vu veliki gosti logdj, z večlet-nim trudavnim delom, obprvim morejo dobro skiibnola i gingavo travo je na dlani kazala; ovivi dve sta se naglas zasrcchale i dale ziskavata. Andriš hltro doli poklekne pri ednom piišli zel^noga listja, med listjem se dosta, dosta ma'.i ibojn skriva, zšteri nasladen diž shaja; pojba rec ga naglo priduhdva i li hitro za eden šopič nabere, potom okoli njega zeleno listje nadeva, povije ga i veseleč ga gleda. Ednok se njemi pogled zblisne: nika njemi je v pamet prišlo, itero njemi malo srdcč jdko občfitilo. — Eto mžš Lottika, ta daj Hermini. Nesla bom, nesla bom! se veseli ta raala, na štero Mariška plta, zaka ne nesč Andriš, da je je on nabrao? — Nemo neiao! Ešče me zna pitati, či sem je z čistimi rokžmi brao? Te mladi vicišpan si je na to etak mislo: kak blišč^čf, oster pogl&d gori vu etoga lepoga pojbara ofaj, Bog dragi, ka je zrok tomi malo- ga čednoga pojbiča srdca, za to veliko zburkanje ? Rad bi bio, či bi mi povedao. Prijaznivo poz-dravi deco i pita pojbara? — Komi si nabrao td lepo korino, tnali braček ? Pojbar se ožari i nika ne govori; sestra njemi hiti na pomoč: — Našoj sorodnikojci, Hermlni je je brao... — Mesto Lottike sem je brao i tak je vse edno, či bi je otia nabrala. — I zakaj ičei na drOgoga zaviipati to gavalerstvo ? Pojbar je niučao, ali kak se je gori zgled-no, le mladi vicišpan je preci občuto, ka pojba~ra nika boli i tak da bi ta bolezen njega tiidi do-segnola. Poglado ga je po glavi: Ka ti je imč mali braček ? — Kovač Andri sem. — Večkrat mai šego esl pridti ? — Mati me nagosti se poiiiajo... juliuš 20. DUSEVNI L!ST Strdn 89. spcznati mestos )0di, njl jezik I dosTiorodccv ?ero; pnpravleul morejo bidtl k-onoga mesta vrčmca: f zračm! (podtčbja); nev^rnostan? zoči sfaccti. Mcrejo ra^un&t? I na to. kaj pogaso? pope?je;, cd čerogrov i Revošfčnosti goani, iij!-ho?c? delo zničijo i tttd« je m začnoti nedopus-tijo. Missioner dostakrat dsleč od be!e posiaie, dosta more stradati vu <;olrebni dugotanjsj* je dino z svoj&v tikarišicov na sčbe zanih&ni stoji raed dčvjimi ludmi. Sam more največlrrat polc-delec, rokotiel&vec, rc-eSterski clovek, z(dar, živž-nar bidii. I dčack so vnčgi mteslonarje Obstsl! na svojem težkom mesti i. spunili svcje zvellči-telno pczv&nje pSleg foga piavoga niissioreka. Vehkog.? Livingstona Davida >:eči. On te veliki missJocšriušs doktor, i gori tižldstel je pravo od svojega blagoslov punoga i na srnrt vd&aoga žitka: »HsguUe ed aMiivaaja! Li saffio wEdcn* je prinesao .aldov", Ofl, fei je z-nebčs piišao n& zemlo i tii je mro za nas. Jis sem ssso niče-sen, krhki pohodnik Njsgo? i jako, jako jpšIo sumo sem plačao doll z-ouoga velikoga duga, | iteroga sem njcrai dtižen. Negtište tak od š!do-vov prirdsanjs! T6 je prebrani juš, a itoj mis-sionariui bode. Missiocariuš bidti je dikal* 11. Jezika neznanje je missionarlušov najvekša težkoča. Samo se cd sžbe razmi, ka jezika neraz-rseči vučenk nemre včeoja gori vzeii i osvcjiti. Vučifel se iiidi zamaa trfidi svojc znanje v-tšk-šega vuSenika vcepiti, Šteri neraznsi njtga. 5r či bar uha mkm Siihšsnje on divji n^rcd, šteroga povrndti SiSčjo, nemrejo se n}emi cdpreti oči i duia notr? vzžt? krščar.stpa sveklosf, čl vu ne-rEzmetofTi [sziki glasijo evangeHotrh Vem l z* oni, ki vu m&ternorri jez':k? pesiuhšajo reč Božo, ji keiiko ifibi Gospodna Jezu^a z-istinom? Kak b» pa nebi bi!6 pret*Žko tam, gde nšrod i ^u-čitei ner^zirJjo eden drfigoga, D^esden je po-vraenja deio dosta pepolneše, ksk ye pred edno-dve stotinov biio. A\\ jtzlka navčenje donok dosta skrbl 3 težkoče vcJci pri m.ssionšriušov zgajenji i vu^enji. Po divji Jlide nucacs škčri: rožja, gv&nta Iffienov je mogoče zazvedit^ uli dostakrši več let odide: kak rrJssfonsr z;e, kak trbL vfipove-dati: dušnavest, \?jb, cH trolt i. t. v. Poganje cd eti reLf nika nevejo. Oni si celo nači pre-mišišvajc, kak mi. Pžldo desena 7 16t je prc-teklo, dcSceč smo gcn prišil na to itrž: »reč*. Pri vs^ra tom so pa domorodci k-nam neza-viipn:. MZaka je beii Slovek našereci? Ne njerni je zadosta njegova reč? TSkie zgoFarjanje sera večkrat čiio, ka siaio njim gcr'Laidene reči na paper spisali, to je je pg prestrahšlio. V-tom se aikše \uvstvo? vrnjža meštrija lidi*. So si gii-čali naed sebom. (Dale.) Žalost nej naednok vmori, nego počasoma, ali gviišno. — Ar so nara ajia betežai i radi so v ti-hoči, — dopuni pokčsnič vo ta starešs deklina. — O?ak tak nebl prišli ? — Jas ne ! Odgovori batrivno pojbšr. — Poj'dtr.o, pojdrao, da"jmo ta c?etje — erče ta mala i zšča idti, tiva oviva jo nasle- Vu etora niegnenji pri poti koleni pcstane Hermin i kak pogied na troje dece vrže, vu očaj se nje srditost skaže i čemerno se na nje ozuri: — Pa sle m\ že na šinjeki ? Zaka ste tak rano prišli? I zaka ravno dnes! Samo se li hitro domo spucajte, nebojte se, ve obed zdto dobite, vsigdar bi vam ga raj domo poslala, satno tiaj bi mi eti nebi zadevali! Lottika je ne kebzGvala na eto rodbinsko srdca zhajajočo ponudbo, pušlič ibojn nje je ta ponOdila: — Ni, kak Ižpo c?etje! Andriš je je nabrao. Herniine srditost je ne pom6oka!a na diš prvoga i lepoga cvetjs, obržz nje ežče vžkšo netrplivost kazao. Andriš popadsie z-sestrfce roke pušiiS, vtla ga včesne i vkflp ga sklačl. Te mlšdi vfclšpan namali napre prihaja: Škoda ]e za ^o Jepo cvetje, niaH bratHek! Potom se nakloni Hermfni i odgovori: — Vido sem, z-kak velikov radostjov je poberao njihov sorodnik ibojne, z&ka njemi do-pUstijo, ka je vkuper skiači? — Tak, (e so se pa že hvalili z-tem, ka so nii žlahta! Oh 1 nesramnjaci! I ete grde misli cela grdoča se nje je na obrdzi skšzala i na edno minuto nje je celo lepoto oskrunila, šteri kep se je vu mladčnca srdci globoko vkorno i po-leg toga je ešče nika vzeo na pamet: vido je ednoga bridko zburkanoga pojbara, šteri je vu etoj minuti vu zavednosti obžaljeni mož bio. Vido je edno od sraniote se žar^Čo deklino, vu itere očaj sta veliko boleznott zakrile dve brit- Strdn 90. DUEŠVNI UST juiiuš 20. Trošt vu Gospodni. Či se vu sam sebi zdvojim, Trošta rne reč Gospodna, Ka v veri do konca zdržim, Ar je ona moč moja. Či sem Njegovo moč spozno, Gda se mi pekel grozi; Ona rne obdrži zmožno I se za mčne bori. Strašni so pekla viheri, Moje srce pa slabo, Tiidi svet mi ne da v mčri Z verov idti pot mojo. Vnogi so, ki v žitka boji Vu caglosti spadnejo; Donok Kristuš z menom stoji, Brani neprestanjeno. Moč Gospodna, ki si mene Na novo porodila, Ki me včiš moliti Tebe, Ti, ki si me styorila; Ti poznaš vso mojo slabost, Jas pa tvojo velko moč, Ti mi dartiješ vso radost I vu nevolaj pomoč. Počini si, srce moje, Vu Njegovoj desnici. Ka tvoja slabost ne zmore, To dokonča On v diki. Gospodne, v Tebi se viipam, Ar ka začnes, dokončaš. Či se grozi Šatan tii-tam, Ti ga z rečjov obladaš. SILVANUS. Ousvefnost i spr&višče Gustav Adoifa driištva, Prekmurskc svang, Gustav Adclf^ Mialnc d:ultvo je svojo ietožnjo dsvefsost J spraviiče jun. 29 ga v G. PetroFC^ nieio, na itcrcm so tao vzdli zastoprici vsč naši prekniursk! gman j do-sta ^riatelov-pridtelic Gustav Adcifa dru^tva. Posebno vesžlo je bilo v'diti pri toj Gsvetnosti prevelfki šcreg verniko? Petrovske f.^re. Ousyetnost se je ob 8. vfiri začnoja vu cerkvi z popšvanjem pcdporae pesrr.e MPrebCdte 38 ino čfijte" (1, 2. v.) Kiihar Franc EnordvsVe fare adminisirator so na pcdJšgi GaJ. 6 2. pred-gali I bogamolili. Po popevanji 4. veršuša iste pesroe so bile deklamacjje. Deklamalivsl; so: Lazar Irma. MMa pomoč verebratora"; Kerčmir Osžržr MŠvčdski kamen*; Lucu Ida wVu cžrkvi" i Novak Lhjcš „1517. okt. 31". Potom je pod vodstvom Pauilk Jžnoša doai. kantora soJskai anJadina popčvala .Hodi k nam, boži dflh s?eti* pesem. kivi kapli skuzi i vido je edno malo dete, štero je prvle strahotno gledaio na svojega brato i sestro, potom |e pa doH po?isoolo icale erdeče vfistlca S britko se je začalo okati, igori gorije vzelo edno-edno betvo ibojne i kucajoč ponfidilo sestri: — Na, Mariška, aa! T6 midivša, ka je vse nevola z ibojnzhijala. Takii kep je bio to, žteri tdkše lfidi, kakši je on mtedi vtciipan bio, gioboko cbhodi i vu srdci njim naveke ostdne, — Hodrao, hodmo,! — I Andriš primle to malo Lottiko za roko, nakloni se vicišpdni i hitro odhaja. Hižna de?ojka I gost edno raegnenje brezi reči endrfigoga g!edata. Oba tak čutita, da bi na sprotoletno topločo nikši pokriv prišao, šteri pokriv se je sledi na kmičen oblak preobrno: itcri |e krnično občfiteiost pr*nesao. Devojka je cbčfitiia, ka se je to mladenci ne dopadnolo, štero je ona siromaškoj rodbini tnenila priplšu^atl l nje krivfla. Mirovna se js devaSa erkoča mladersci: pojdmo notri vu hižo i kak tatn zoči eden z tim ovitn sedita ?u sa-I6ni, položaj je ne gratao ležeši; ts oblak ni>ma obsedi srdc^ i kaj s< nevčia zgovarjati. Za ništero preteško voro mladenec slobo zšča jemat«, na štero devojka obledjena erč^ka nje vsedugo ne rodiJelje tiidi donio pridejo, nsj bi je počakao! — Zda tak stoji ncoje pozvanje, ka netno-rem osfanoti.,. Zaistino se nemrera muditi. Nahitroroa je odhajao i vu v^ii je spitžvao zi ono hižo, vu šteroj je eden betežen niožki ležao i edaa tužna dekižna je pitala: — Ka naj kuham, ajta? Jas že (udi kuhati i z-Andriiom sva si pogučala, ka ... — Jeli bar z hfidirai očaaii so vas — je pravo razburkano betežnik. juliuš 20. DUSEVNI LIST Stran 91. -v. so predseddk drulisa Luthar Adam pucjnski diihovnsk me?š svoj odprtni govor od togay ka Gustav AdolL drfištvo brsnltelsko i bfi-d>te'sko delo opršsla vu s'fižbi cerk?e. Potoca so odprii gfuleš j nspršda!! svoje nsza&nilo od drustvencga žitka v pretečenom leth Z toga na-znaniia !i ništerae toike zamerkamo ese, NofriferDšaia |e bilo vsevkup 13 316 D; več 980 D, liki v prveščm ieti. Darttvano je po faraj: Puconc. 3.754 D 75 pr M. Sobota 2 179 50 p, BodoKci 1.669 D 50 ps Maravci 950 D, G. Siaveči 759 D 75 p, Hodoš 733 D 25 p, G Petrovc« 732 D, Lendava 708 D, Križevci 600 D 75 pv DomanjŠevci 4!5 D, Apače 285 D. — ¦Pcviecno pride &a dfiio 61 p, donoic eta po-preknost se vu pojediai faraj etak razvija: Len~ dava je dala za vsako? dGŠov 2 D 21 p, Pu coLCi 97 p, Apače 94 p, M. Sobota 92 p, Mo-ravci 73 p, Hodoi 72 p, BodoKCt 70 p, Gor. Slaveča 48 p, Domgnjševci 33 p, G. Pdrovci 32 pv Križe^ci 15 par. Na Bdece džr" je vkup-prišlo 1480 D 75 p. Podpore so dLne : Apačam 1800 D, Len-dav* 1400 D, Slavečam i Seli 200-200 D, Diakonss Domi v N. Vrbasi, S»rotsšnici v N. Pa-zovi i Piuji 100—100 Dln. Goriosianen|e! Samovolni darl. Na Dflievni Ust: Marič Kalman l Godlna Francova Vane?,a 2 2, Krančič Janoš 10 l Kukoics Vince z M. S:)bofa 5, Kctfar Jožefz Kuai'nec 10, Bencik Ja*?.cš Bdtind lOdin. Na Dijačk« Dom: Temifn Eoia5 roi. Lu!!k Pu~ žavci. 20 D, Sedoaja Štefac Gor'ca 10 Din — Na nesprhli^l ?enec Lutbarove Fi