in sejmska poročila. Mariborsko sejmsko poročilo z dne 24. dec. 1S28. Prignanih je bilo: 9 konj, 4 biki, 70 volov, 156 krav in 7 telet, skupaj 246 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7 do 7.50 Din, poldebeli voli od 6.25 do 6.50 Din, kla- vne krave debele od 6.50 do 7 Din, plemenske krave od 5.50 do 6 Din, krave za klobasarje od 3 do 4 Din, molzne krave od 6 do 6.50 Din, breje krave od 6 do 6.50 Din, mlada živina od 7 do 8 Din. Prodalo se je 106 komadov, od teb za izvoz v Italijo 55 komadov, v Avstrljo 9 komadov. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjskl sejem dne 28. decembra 1928 je bilo pripeljanih 40 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari komad 225 do 250 Din, 3—4 mesece star 280 do 450 Din, 5 do 7 mesce? stari 480 do 540 Din, 8 do 10 mesecev 580 do 750 Din, 1 leto stari 1100 do 1400 Din, 1 kg živa teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16 do 18 Din. Prodanih je bilo 32 svinj. Mesne cene v Mariboru: Volovsko mese in meso od bikov, krav in telic od 10 do 18 Din, telečje meso od 15 do 22.50 Din, svinjsko meao od 15 do 27.50 Din. Cene govejim kožam so v Ljubljani po 17 do 20 Din, v Mariboru so cene nižje, Zagreb' plačuje kože tako-le: goveje 18—19 Din, os. 19—20 Din, telečje 28—29, oz. 35—36 Din, jagnečje 36—37 Din, kozje komad 45—46 Din, ovčje od 2 kg debelovolnene 25—26 Din, finovolnene 24—25 Din za kg. Cene žitu, mokl in krompirju. — Novi Sad. Pšenica: bč. 235—248, par. Vršac 232—234, gba 232—235, sr. 237—240. Oves: bč. 240—245, bn. 235—240. Koruza: bč. 247—250, sr. 247—250. Jefimen: bč. 252.50—257.50, pol. 270—280. Moka 0 g 340—350, št. 2 320—330, št. 5 300—310, št 6 265 —275, št. 7 255—265, št. 8 205—215. Otrobi: 178 —180. Krompir 115—120. Lesne cene v Slovenijl so sledeče (vse nakladna postaja v dinarjih za kubični meter, oziroma 100 kg): Smreka-jelka: hlodl 250 do 300, brzojavni drogovi 240—260, bordonali meiM kantilni 300 do 330, trami merkantilni 260 d« 300, škorete konične od 16 cm naprej 600 dO 620, škorete paralelne od 16 cm naprej 650 do 680, škorete podmerne do 15 cm 500 do 540^ deske-plohi, konični od 16 cro naprej 500 do 550, paralelni od 16 cm naprej 550 do 600. Bu« kev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni, 500-* 530, deske-plohi naravni ostrorobi 750—100<V deske-plohi, parjeni, ostrorobi 1000 do 1250, t»* stoni 490 do 530, tavolete 1100 do 1250. Hf-astl hlodi 500 do 700, bordonali 1200 do 1400, deskeplohi, neobrobljeni boules 1400 do 1600, deske* plohi, neobrobljeni merkantilni 1000 do 1200, deske-plohi, ostrorobi podnice 1200 do 1350^ Frizi 950 do 1150. Drva: bukova 21—23, hrasto* va 19—20. Železniški pragovi: 2.60 cmhrastovi 50—55. Oglje: bukovo za 100 kg 85—90. Gospodarska obvcstila. Občni zbor Kmetijske družbe. V pe< tek, dne 28. decembra, se je vršil v Lju> bljani občni zbor Kmetijske družba, Pri volitvah so bili' mesto odbornikov, ki niso prišli več v poštev, za Štajersko izvoljeni: Robert Košar, Martin Steblovnik in dr. Milavec (vsi so pristaši SLS). Med drugimi je odpadel tudi poslanec Urek, ki ni bil več izvoljen v odbor. Občni zbor pooblašča glavnl odbor, da lahko najme pri Direkciji za kmetijske kredite do 3 milijone dinarjev poslovnega kredita. Proti najetju kredita je nastopil Ivan Pucelj in to pa radi tega, ker ni v vladi in mora na povelje kmetsko-demokratske koalicij govorlti za bojkot proti vladi. Nekaj delegatov, ki bo pod vpllvom gospoda Puclja, Je bilo na njegov pritlsk protii  rgoraj omenjenem kreditu. Šele tekom ObCnega zbora so spoznali zapeljani de legatl, kako so nasedli Puclju nl so botell to vsaj malo popraviti. Na predlog lnž. Šturma in g. Lenarčiča je bllo konCno sklenjeno, naj se prepuste ˇ zade Vi kmetijskih kreditov glavnemu od boru proste roke. Glavni odbor je do Wl tudi polnomočje, da po lastnl uvi devnosti ukrene vse, kar se mu zdi po trebno in koristno za družbo. S tem je jbila napaka, ki so jo zborovalci napra ifili po nesrečnem Pucljevem nastopu JTsaj deloma popravljena. Podrnžnica Sadjarskega in vrtnars kega društva za Maribor in okolico |ma svoj VI. redni letni občni zbor t Jiedeljo, dnel3. januarja, v dvorani ob lastne vinarske in sadjarske šole v Ma jrlboru. Pričetek ob 9. uri z običajnim idnevnim redom. K polnoštevilni udeežbi se vabijo člani kakor tudi ostal »rijatelji sadjarstva in vrtnarstva. Po >bčnem zboru se bo razkazovalo udeežencem, kako se dela z modernimi Arevesnimi škropiljkami. — Odbor. Čebelarska podružnica za Maribor in pkolico ima dne 6. januarja ob 10. uri dopoldne svoj redni občni zbor v deški loli ob Ruški cesti. Novo podjetje v Zagrebn. Z aktivnim fodelovanjem svetovnega koncerna Aktiebolaget Separator v Stockholmu so osnovali domači interesenti v Za^rebu delniško družbo, ki se bo bavila prodajo mlekarskih strojev, znanih po vsem svetu pod imenom »Alfa-Separator«. To leto je preteklo ravno 50 Iet, odkar je v letu 1878 švedski inžener dr. de Laval izumil prvi separator. Ta Izum se je tekom časa izkazal tako dobro, da danes ni kraja na zemeljski obli, kjer ne bi bili ti separatorji dobro Uvedeni. Najbolje nam to dokazuje dejgtvo, da je danes v uporabi 3,500.000 Alfa-separatorjev. V naši domovini se tekom nekoliko let opazuje živahnejši lnteres za povzdig mlekarstva. Gotovo ie, da se bo mlekarstvo s povečano prolzvodnjo masla in sira še nadalje razvijalo in ne bo trajalo dolgo, ko bo mofla naša agrarna zemlja izvažati surovo maslo ter ne bo več uvažala mlečnih produktov, kakor se je dosedaj na žalost često dogajalo. Novo osnovana dru Iba »Alfa d. d. separatorji in stroji za mlekarstvo« (Zagreb, Boškovičeva ulica 46), kl se bavi s prodajo Alfa-separatorjev, strojev za mlekarstvo In vseh predmetov, spadajočih v to stroko, hoce nuditi vsakemu gospodarju priliko, da si z& izvrševanje umnega mlekarstva nabavi potrebne stroje iu aparate. * V kaieri zavod bom naložii svoj denar? Kdor nič nima, je siromak. Kdor pa Ima nekaj prihrankov, je pa večkrat rludi airomak, ker ne ve, v kateri za.Tod naj da ivoj denar, da bode varno ^ialožen. Ml uuo vsako leto po večkrat firigovarjall naiim ljudem, da naj na- ložljo svoje prihranke le samo v naše  Vlagateljl! Ves svoj denar v naše poso- posojilnice, ker mi svoje posojilnice  jilnice, kl so varne ln zanesljive, in v dobro poznamo kot varne in zaneslji- ve. Pa mnogi vlagatelji nas nlso hoteli poslušati. Vzeli so denar iz domačih, dobrih In zanesljivih posojilnic ter ga nesli v banke in take denarne zavode, ki so obljubljali zelo visoke obresti. In v teh denarnih zavodih so naši Ijudje lzgubili mnogokrat ne le obresti, am- pak ves kapital. Le pomislite na Sla- vensko banko! Kako visoke obresti je ponujala! In konec je bil, da so sloven-  ski vlagatelji v Slavenski banki izgu-  bill nad 100 milijonov dinarjev svoje-  ga denarja! Po polomu seveda so se ti  ljudje tolkli po glavi, so jokali in pro-  klinjali — a prepozno je bilo. Eam torej naj vložim svoj denar, da bo varen? 1. Denarni zavodi, ki danes obecajo za nevezane vloge več kakor 5% in za vloge, vezane na tri mesce, več kakor 7%, so po navadi zelo suinijivi. Taki denarni zavodi navadno nimajo denar ja in z visoko obbrestno mero lovijo vloge. Takemu denarnemu zavodu ne zaupaj svojega denarja, ker prej ali slej bo prišel polom in denar bo — iz- gubljen. 2. Ke vlagaj svcjega denarja v de- narae zavode, ki ph ne poznaš! Večkrat se posebno po mestih naselijo denarni zavodi, ki jih prej ni bilo in ki so prišli od drugod. Taki denarni zavodi navadno stojijo na zelo trhlih no:ah. Zato naj ti velja načelo, da denarnemu zavodu, ki ga ne poznaš, ne zaupaš svojega denarja, da se pozneje ne boš kesal. 3. Toplo priporceamo vsem vlagateljem naše posojilmice. Vlagatelji! Poslušajte naš glas! Naše posojilnice so dobre, so varne. Vodijo jih možje, ki ih poznate in ki so vredni Vašega zaupanja. Vsako drugo leto natanko pre:leda vse posojilnice po svojem reviorju Zadružna zveza v Ljubljani. Za vloge v posojilnicah jamčijo vsi člani, ki imajo le najmanjše posojilo, z vsem svojim premoženjepi. In nckatere posojilnice imajo do 2000 in še več članov, ki so bogataši in ki dobri stojijo za vse vloge. Naše posojilnice pa še posebno priporočamo tudi zato, ker v naših posoilnicah dobite nsjmanj pol odstotka efi obresti, kakor v mnogih drugih denarnih zavodih. Kdor ima denar naloEen v bankah ali v hranilnicah, mora plačati od obresti, ki jih dobi, 8 odstotkov davka. N. pr.: Če imaš v kaki banki ali hranilnici vloženib. 100.000 Din o 7%, dobiš na leto 7000 Din obresti. Pa od teh obresti moraš plačati 8% rentnega davka, to se pravi: plačati moraš davka 560 Din na leto. Ta davek mora za tebe odrajtati banka, in zato ttl bo banka izplačala samo 6440 D namesto 7000 Din. Ako pa imaš naloženih 100.000 Din v posojilnici po 7%, pa boš koncem leta dobil obresti celih 7 isoč Din, ker od obresti, ki ti jib. da osojilnica, ni treba plačati nobenega entnega davka. Ce imaš torej denar ' posojilnici, si na velikem dobičku. Iz vsega tega sledi naslednji nauk za lagatelje: katerih dobite res v celotl izplačane vse obresti, ker od posojilničnih obresti Vam ni treba plačati 8% rentnega davka, kakor se mora plačati od obresti v bankah in hranilnicah. Ako bodete poslušali ta naš nasvet, se Vam ne bo treba kesati in jokati za moreb tl izgubljenim denarjem. Yoghnrt. Inž. Janko Dolinar. Nckaj iz predzgodovine Yoghurta. Yoghurt ali bolgarsko kislo mlel.o je tako zdrava in tečna hrana ter v velikih slučajih tudi najenostavnejše m najobljše ter najcenejše zdravilo, d'a po vsej pravici zasluži, da se razširi čimbolj tudi v naših domovih. V velikih množinah. se uživa Yoghurt že od nekdaj v bolgarskih kmečkih hišah in je bolgarska kmečka hrana ter pravzaprav iznajdba bolgarskih. kmetovalcev. Zanimivo pa je, da baš bolgarski kmetje, ki uživajo dnevno Yoghurt, dočakajo nenavadno visoko starost. Vsestranska raziskovanja so dognala, da je visoko starost Bolgarov v prvi vrsti pripisovati uživanju Yoghurta. Profesor Mečnikov na Pasteurjevem zavodu v Parizu je preiskal točnoYoghurt in izjavil sledeče: »Yoghurt prepreči škodljiva vrenja v črevih, pri katerih se razvijajo razne strupenc snovi, katere preidejo v kri.« To koristno delovanje je pripisati v prvi vrsti mlečni kislini, katere je v Yoghurtu 2—3% in v navadnem kislem mleku pa komaj 0.6%, ter Yoghurt-bacilu, katerega imenujemo tudi bacilus bulgaricus ali, popolnoma upravičeno: bacil dolgega življenja. Yoghurt-bacil namreč uničuje v črevih škodljive bakterije, katere povzročajo razna vrenja in strupeni produkti teb. preidejo v kri ter povzročajo ostarelost in onemoglost. Zlasti ^^pri starejših ljudeh je teh škodljivih bakterij v črevih mnogo in posledica teh je slabo delovanje črev, zaprtje, — onemoglost in ostarelost. Ker Yoghurtbacil vse te škodljive bakterije uspešno uničuje, zasluži, ker s tem preprečl prehitro staranje, po vsej pravici ime »bacil dolgega življenja«. Vsled tega koristnega delovanja se uživa dandanes Yoghurt že po celem svetu, zlasti mnogo pa v bolnišnicab in zdraviliščih. Dočim se priporoča zlasti za oslabele in onemogle ter za rekonvalescente, zoper razne bolezni na jetrih, ledvicah, črevih in želodcu, zoper, bledico in napade slabosti, pa je tudi za. zdrave ljudi zelo tečna, okrepčujoča iin zdrava hrana. Gotovo skoro vse mlekarne izdelujjejo razen masla in sira tudi Yoghurt« Kakor pa ga na Bolgarskem vsak izdeluje za svojo potrebo tudi doma, taf iizdelava tudi našemu kmetovalcu, oz< našim gospodinjam ne bode prav nio ttežka. Res dober Yoghurt se napravl na sl«« deči način: Kdor šele začne izdelovati Yogburfy mora kupiti Ygohurt-ferment» (n« Btile), katerega dobi v vsaki večjl 1«karnl. Potem je treba skuhatl odrejeno množino mleka in puatitl 10 mlnut slabo kuhati. Nato se ohladi na 45"C, prida v navodilu predpisano količino' Yoghurt-fermenta, dobro premeša ln pusti stati 5—8 ur na toplem prostoru, ;tako da toplota mleka ostane stalno na 85—50°C; to so skrajne meje, najboljša pa je stalna toplota 42eC Ko je Yoghurt gotov, se postavi na hladen prostor, kjer se držl po vefi dni in nosi po potrebi na mizo. Uživa se slično kakor na.vadno kislo mleko. Pri ponovni izdela.vi Yoghurta pa seveda ni treba več kupovati Yoghurt-fermenta, temveč se mesto tega primeša na 1 liter mleka enostavno 2—3 žlice starega Yoghurta. Za izdelovanje Yoghurta se lahko upotrebi tudi že posneto mleko. Sicer se lahko napravi Yoghurt tudi ne da se mleko skuha, vendar ta način ni priporočljiv in se da res težko napraviti res dober Yoghurt. Vkljub temu, da izgleda izdelovanje iYoghurta nekoliko težavno zaradi potrebne stalne določene toplote, je venjrlar prav enostavno. Bolgarske gospoflinje mleko enostavno skuhajo kakor Dmenjeno, puste ohladeti na 45°C, priilajo starega Yoghurta, postavijo črez noč na peč in do jutra je Yoghurt gotov. Ne potrebujejo niti toplomera, saj je 45°C toplota, katero imajo navadno gorko kuhane jedi, ko se zavživajo, in katera je vsaki gospodinji dobro znajia. Našim gospodinjam pa bi se za zafcetek že priporočalo uporabiti toplomer, ki pa bo po kratki vaji tudi že odVeč. Tudi se priporoča za začetek kupiti rajši v mlekarni čašo Yoghurta, kakor pa v lekarni fermenta, ker ta je malokedaj res dober. Dober Yoghurt mora biti trd skoro kakor surovo maslo in ne izločevati nobene sirotke. Ako je Yoghurt premalo trd, je to dokaz, da je bila toplota prenizka, ako pa je toplota previsoka, 6e mleko rado zasiri. Dasi je izdelovanje Yoghurta prav enostavno, vendar Je treba tudi tukaj nekaj vaje in ni treba obupati, ako se prvi poskusi poneBrečijo; po kratki vaji bo šlo brez vsake težave. Bolgarski gospodinji izdelovanje Yoghurta ne dela prav nič več težave, kakor naši kislega mleka. V mestih je tudi pri nas že Yoghurt 'flobro znan in upati je, da se vsled svojega zdravju tako koristnega delovabja razširi čimbolj tudi v slovenskih kmečkib hišah in postane naša narodna hrana. Kmetovalci so me, ko sem |im govoril o Yoghurtu, ponovno proBili, da jim napišem navodilo za izdelovanje in s temi vrsticami bodi tej želji ustreženo.