ISSN 0550-5561
9 frujju ^^uuiH
ta konec t^ánm
V petek in soboto bo zmemo Ú0 pretežno oblačno. Jutranji mraz bo popustil, nekoliko topleje pa bo tudi čez dan.
52 let
Številka 6
četrtek, 10« februarja 2005
300 SIT
N 00
l^lll» ^

Telovadnica bo!
I^iiena Hrstič - Planine
Februarska praznika za odraščajoče in odrasle, pust in Valentinovo sta sicer mimo, za učence /n dijake pa največji šeie prihaja • zimske počitnice. Skromnity snežnih padavin so se nekateri zeio razveseiiti in si nekaj maiega zimskih radosti na saneh, smučeh že privoščiii. Sedaj pa vsi skupaj držijo pesti, da bi tanke snežne krpice zdržaie do konca meseca.
Telovadnica oh novi osnovni.<oli v Šoštanjfi ho! íe već. Odprli jo bodo sočasno z novo šolo. Čeprrjv f)o danes marsikdo rekel, da Je to navsezadnje tudi h^iCno, pa še pred nekaj dne\i ni hi-io tako.
Oi)činu Šoštanj se je namreč znašla pred dilemo. Pr^ňč: grev razjm ifi (vega, da jim država ne prispe\^a obi juhijeniii 140 milijonov tolarjev od 600, kolikor ix) telovadnica stala, ćepmv le s takojšnjim razpisom lahko zagotovijo, da telovadnica do septeml^ra bo. Aii dnigič: počaka, da država sprejeme načrt rdz^'ojili progmmov tudi za leto 200S, v katerega naj bo to jI-nanciranje šlo-kdaj bo sprejet, pa je nemogoče nafx)-vedati' in tvega, da telovadnice J. septembra ne Iw. Hiteli - z mzpisom - pa so še zaradi nečesa. Občina ho za pokrUje telovadnice najela lizing, odplače\'ala ga ho dvanajst let. Ker pa se vse boij na glas šiišlja, da se lokalne skupnosti vse prepogosto, včasih tudi i)rez po-lrel)e, poslužujejo tega načina financiranja, naj hi lokalnim skiipnostini postal prepovedan. Tega pa sose v Šoštanju res prestrašili. Če bi se zgodijo to, hi o.uali ho.si. Brez telovadnice. Dntgega vira, s katerim bi telovadnico "/x)knli", ta hip namreč ne vidijo. Odločili so se za pn^o. Da telovadnica bo. In to sogjas-no. y-W tem pa se nadejajo, da bo država ohljnho o 140 milijonih držala. jiazf>is je v petek že izše/v uradnem listu, konec marca Iv lahko bil iz\'ajalec že znan, gradbeno dovoljenje imajo in gradnja se bo lahko začela.	■
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
'^H'JS 10. februarja 2005
lokalne novice
Zelo dobro
L Teliruarja -Območno združenje RK Velenje in Referat za zdravstveno vzgojo Zdravstvenega doma Velenje sla po lelu dni premorn pripravila v šoStanjskem kullurnem domu iradicionalno kvi/ tekmovanje o težavah odvisnosli in MUidi in gibanje Rdccega križa. Tokralno je bilo deveto po vrsti.
Med ekipami šestih osnovnih šel iz občin Velenje, Šoštanj in
Z devetega kviz tekmovanja o težavah odvisnosti ter
Mladi in gibanje RK
Šmartno ob Paki je ;fmagala ekipa OS Biba Roecka pred drugo JoSianjsko i^Io Karla Desiovnika Kajuha. V konkurenci srednjeŠoleev so nastopile tri ekipc> zmagala pa je ekipa Po-kUcne in tehniške strojne ,^oIe.
Kol je povedala sekretarka Območnega združenja RK Darja Prevalnikso sodelujoči na kvizu pokazali, da vedo veliko o odvisnt>siih in ludi gibanje RK jim ni tuje področje. Zanesljivo se bodo poirudili in kviz tekmovanje pripravili Se prihodnje leto, saj Širjenje znanj prispeva k večji osveščenosti oziroma preventivi.
■ Tp
Nazaj k naravi
Velťnjť-Na<isnovm i^oli Gustava Šiliha bodo danes pripravili dan odprtih vrat z naslovom Nazaj k naravi, katerega osrednja lema bodo odpadki in izdelki iz naravnih materialov. Učenci bodo od do IL ure delali po delavnieah, ob li.30 uri pa bodo v avli Šole pripravili zaključno prireditev» na kateri bodo predsîavili izdelke in misli o tem. kako ohranili naravo.
■ b$
Iz občine Šmartno ob Pakl
V proniruiiii vcť (leiiaria /a ceste
Lani je občina za ceslno dejavnost namenila iz občinskega proračuna več kot milijonov 856 tisoč tolarjev, v letošnjem pa je za to dejavnost predvidenih 39, 5 milijona SIT. S tem denarjem naj bi med drugim obnovili in posodobili cesto v Hudem potoku. Rečica ob Pa-ki^Roje (vsodelovanju »sosednjo občino Braslovče) 1er Rečica ob Paki-%Se)ič. Predvideli pa .so Še širiiev cesie med blokoma v središču Šmarinega ob Paki 1er zagotovhev cestne povezave v nastajajočem naselju Tomažk v Slatinah.
Projekt c^elostiiega urejanja, odvajanja ...
Tako kol ostale občine, ki gravitirajo na porečje reke Savinje, je ludi občina Smarlno ob Paki v ich dneh pristopila k izdelavi projekta celostnega urejanja odvajanja inčiščenjako-munalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povod-ju omenjene reke. Na osnovi pripravljene dokumenlacije se bo občina prijavila na razpis za prldobilev sredslev evropskih siruklurnih skladov za ureditev kanalizacijskega omrežja.
/a (Irii/hene dejaviiosli več kot 230 milijonov SIT
V letošnjem slabih 438 milijonov tolarjev »težkem« proračunu je za družbene dejavncv sti predvidenih 230 milijonov 636 tis(5č lolarjev. Največji proračunski porabnik je osnovnošolsko izobraževanje (temu naj bi namenili 91,8 milijona SIT, od tega 54 milijonov SIT za naložbo v prizidek k Šoli), za predšolsko v/:gajo 78/i milijona tolarjev, za delovanje društev in mladinskega cenira 25,8 milijona, za kulturo 7,6 milijona, za rekrcaiivno-športno dejavnost pa 2,1 milijona tolarjev.
Kanali/a( ija v Rvriťi Ol) Paki
Lani poieii je občina pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Rečici ob Paki. Aktivnosti za pripravo projekta so v polnem zamahu, saj velja gradl^no dovoljenje le eno leto. Na kanalizacijsko omrežje naj bi priključili od 15 do 20 hiš. Gospodinjstva bodo za priključek morala, lako kol v ot')činah Ša^ianj in Velenje, odšleti po 750 ev-mv.
m tp
Tržnica bo dobila drugačen pomen
Na [\v\]\ okí^íili niizi o oživitvi coiili ći Vi^ienja so svojo lahko i)ovc(lall stanovalci Šaleške-Prvo s[)rcniomlK^ po odprtju nekdanjo Name, še voč jeseni
Bojana Spegel
Veknje - Na MO Velenje so se odločili, da bodo poskušali pomagati pri tem. da center mesla dobi novo vsebino. Kar nekaj mnenj in pobud so sklicatelji okroglih mi/ na temo oživiive centra mesta, ki naj bi se spremenil v nekakšno nakupovalno ulico, dobili na dosedanjih treh okroglih mizah. Prvo so pripravili 7. la&lniki lokalov in irgovin, drugi dve pa s stanovalci centra mesla. ( 'eprav na četrtkovi okrogli mizi. kamor so vabili stanovalce Šaleške ccsie. leh ni bilo prav veliko, je bila razprava zanimiva. V imenu MO Velenje je projekt nakupovalne ulice, ki naj bi se tržil pod enotno blagovno znamko in zaživel po vzoru pt^dol>nih nakupovalnih ulic v sosednji Avstriji, predstavila Karla Sitar. Svoj pogled na projekt pa sta dodala i^upan Srečko Meli in Tone Brodnik, predstojnik urada za gospodarske javne službe na MO Velenje. Doslej so namreč na občini zbrali že kar nekaj mnenj, zelja in pripomb, ki bodo pi^magale pri oblikovanju strategije razvoja cenira mesla. 16, kol je znano, še najbolj oživi ob sobotah, v prihodnje naj bi še bolj. Prav s tem projektom pa naj bi v Velenju dosegli, da cenler ne bo zaspal, kol se je zgodilo v veČini slovenskih mest. Sploh, ker se nakupovalne navade Slovencev s prihodom velikih nakupovalnih centrov na obrobje mesi zelo spreminjajo. Tako smo izvedeli, da bo irirnica po preselitvi v atrij KSC'-ja dobila precej drugačno vlogo, kot jo ima sedaj. Odprta naj bi bila ob petkih in sobotah, na njej naj bi bilo od 12 do 24 stojnic. Zćtradi slrogih kon-irol porekla hrane in obveznega izdajanja računov pa se kaj lahko zgodi, da na iržnicah ne bomo voč srečevali branjevk iz okoliških kmetij, /upan Srečko Meh je su-nil pripombe stanovalcev in podjetnikov na trenutno stanje v cen-
Iru mesla: »V cenlru bo treba marsikaj postorili. Molijo zbledele lasade, izboljšali bi morali izložbena okna, pa tudi ponudbo lokalov v podn>čju od Titovega trga pa do Kidričeve ceste, ki ga štejemo za strogi cenler mesla. Stanovalci in lastniki lokal(W si želijo več čistoče, izražali so nezadovoljstvo z jav-
procesu, poskušali prenesli v resničnost. Prepričan sem, da bo ('ankarjeva postala središče mesta, vendar se bomo morali za to vsi potrudili.« Zagotovo ho Cankarjeva ulica začela spreminjati podobo, ko se bo odprla obn(wljena nekdanja Nama s svojo ponudbo. In kdaj naj bi potem zaživela na-
ima torej dva avlomobila. / uvedbo modrih con se je, to priznavajo ludi stanovalci, red naredil vsaj v jutranjih urah, a pogrešajo več parkirišč v Času, ko se vračajo iz službe, torej od 14. do 16. ure. Zupan je dodal: »Parkiranje v cenlru je nikoli dokončana pesem. Na tem področju bomo modre cone ver-
Skupino, k/ vodi projekt oživitve centra mesta, ki naj bi postai nakupovalna ulica, vodi Karla Sitar, kije projekt predstavila tudi tokrat in skrbno beležila pripombe stanovalcev centra.
nimi WC-ji. Veliko pripomb je bilo na nočni vandalizem in hrup, ki krati nočni spanec. Pomembno se mi zdi, da smo se veliko pogovarjali, da se poslušamo, pa četudi kdo reče kakšno bolj osalo. Mnogi stanovalci in tudi podjetniki s sedanjim stanjem v centru niso zadovoljni. Poskašamo najti slik med podjetniki in stanovalci, ki mora bili v dobro tako podjetnikov kol stanovalcev centra. Zalo bomo te akiivnostmi nadaljevali. Pripravili bc^mo Šc eno okroglo mizo s stanovalci Kidričeve, kasneje pa Še eno, ki bo strnila zaključke. Potem bomo lo, kar bomo ugoto\^i v lem
kupovalna ulica? »Po mojem že lelos jeseni. Preselili bomo iržnico,verieinovatrij nekdanjega KSC-ja, zai^ivela pa bo po novem koncepiu. Tudi nekaj )o-kakw naj bi še spremenilo svojo podobo. Era napoveduje spremembe v prostorih Nežke, velike načrle ima zasebnik ib-maž Ročni k.«
Veliko pripomb pa imajo stanovalci centra na parkiranje. Parkiri.šč pač ni dovolj za v.se avtomobile, kijih imajo stanovalci. kaj šele za obiskovalce središča mesta. Kot je povedal Tone Brodnik, imajo stanovalci centra v povprečju 1,7 avtomobila na stanovanje. VeČina
jetno morali spremeniti, opozorila stanovalcev jemljemo resno. Ocenjujemo, da so izkušnje, ki smo jih uvedli na parkirišču ob Kidričevi cesti ob Komunalnem podjetju Velenje, dobre. Morda bi lahko tak sistem uporabili tudi v centru. Zaenkrat kaže, da pri modrih conah nismo naredili napake, da pa je potrebna sprememba. V.saj dokler se v centru ne zgradi velika dvaclažna garažna hiša, ki bo svoj pro.slor dobila za sedanjo ir/nico, na prostoru za sodiščem in med nekdanjo Elek-trotehno.«
Do direktorja Knjižnice brez novega razpisa
Svot zavoda Knjižnica Velenje je za diiektorja predlagal Vlada Vrbica - Odločanje o imenovanju že na iebruaiski seji svela MO Velenje
Velenje - Poročali smo že. da Marij:! Z«vart. kandidatka za direktorico javnega zavnda Knjižnica Velenje, ki jo je na lo mesto izmed treh prijavljenih kandidatov predlagal petčlanski svel zavoda, januarja ni dobila podpore v mestnem svetu občine Velenje. Razlog za takšno odločitev svetnikov je bilo mnenje, da kandidatka nc izpolnjuje vseh razpisnih pogojev,
Po poslovniku je svel zavoda tisti. ki se je moral odločili, ka-
ko naprej, moi'nosti pa je bilo več. Govorilo se je o spremembi odloka v točki, ki opredeljuje pogoje, ki jih mora izpolnjevati direktor ali direktorica, druga motnost je bila ponovitev razpisa za to delovno mesto, kol tretja pa se je ponujala možni^sl, da svel zavoda novega kandidata za direktorja predlaga izmed preostalih dveh prijavljenih na razpis. Ib pa sta bila novinar jože Robida in sociolog Vlado Vrt)lč. ki je trenutno v. d. direktorja zavoda.
Prejšnjo sredo se je (po nekajkrat odpovedani seji, ker niso mogli zagotovili sklepčnosti) svet zavoda Knjižnice Velenje ponovno sestal. OdloČili so se, da razpisa ne ponovijo. Soglasno so se odločili, da na mesto direktorja predlagajc^ Vlada Vr-hiča, dosedanjega vršilca dol?nasti direktorja, ki bo to ostal ludi do imenovanja novega direktorja. Predsednica svela zavoda .\ndrejii Karič nam je povedala: »!Svci jc najprej obravnaval poročilo dosedanjih
aktivnosti pri izbiri direktorja. Potem se je svet odloČil, da za direktorja predlaga Vlada Vr-biča. Sedaj bo ponovno stekla celotna procedura za imenovanje direktorja. O njem mora glasovati strokovni svet zavoda, soglasje k imenovanju morala dali Občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, potem mora predlog obravnavali Še velenjski KVIAZ. Nazadnje bodo o imenovanju odločali velenjski svel niki. «
Andreja Katič meni. da bodo lahko o imenovanju Vlada Vr-bičaz^ direktorja Knjižnice Velenje odločali že na februarski seji velenjskega mestnega svela, Imenovan naj bi bil za dobo petih let.
■ bš
TTf^ST^ SAŠ izdaja: Časopísna-sloíníSka in RTV tÊÊÈ^IL^ dru2Đa, lo.o. Velenje Iztiaja ob Ceinltili. Cena posameznega izvcKia )e 3DD SIT, meseCna narc^nlna 1.200 SfT. (nmeseSna naročnina 3.450 STT. poilstna naročnina 6.650 Sff. te ena naročnina 12.6D0 SIT.
Ur&dni&tvo: 6(xts ZaKcšsK (direktor), Stane VovK {oûgovomr urecnik), Milena KrstIč'PtanInc (pomoCnIca urednika), Jar^zPtesnlK. Tatjana Podgor^K. Bojana ápegel (novinami). Mira Zákonek (uredni» radila). Janja KoSi;t8*ápeg&i (tetinlčna uradnica). Tomaž Gsršak (olïlikovaiec). Propaganda: Nina Juq {vo(!|a propagande). SaSo Konečník, Jutb
BerICnik (propagandisQ).
Sedtí urednl&Pva In uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, lelefon (03) 89617 50. lelefax (03) W 46 43.
TRR - N0V3L6, Veler^e: 02426-002Q133854 E-mail: press ^ascas.si
Oblikovanje in graf. priprava; NaS Cas d.o,o. Tisk TIskarna S£T d.d., Naklada: 5.400 Izvodov Kenaročenih fologr^ílj in rokopisov ne vračamo! PozakoniioOOV^'NašCas' uvršCen med proizvue informaUvrt^ značaja za kstere se plačuje davek po 8,5% zni2anl stopnji
DOGODKI
Z manj učenja do več znanja?
VliiiisK^^ '/A\ šolslvo in š[)()i 1 dr. Vlilnii Zver lui oi)iskii v Vinski (îori in Velenju o spremembah v osnovnem in srednjem šolsivn - i^odo »ekslerri« kmalu pixieklosl?-Minister nuvdušen mid velenjskim \1IC-em
Bojůna Špegel
Velenje, 2. Tehruarja - Sredin obisk minisira dr. Milana Zvěra v Saloni dolini seje začel \v,\ pcKJ mžnični osjiovni Sol i v Vinski Gori, Ucenci prvih .Ilirih razredov deveileike In njiliovo ućilcljicc 5o mu pripravili prisrčen sprejem. Olroci so peli. minislrii predali iclo-
Šibane, direkrorici velenjske Ljudske univer/e. kije minisiru nanizaln nekaj vprašanj o prihodnji organizaciji ljudskih univerz, ki s<% kol včasih v neenakopravnem položaju v primerjavi z zasebnimi izoiv raževalnimi javnimi zavodi. Potem so minlsîru ravnatelji na hiuo predsiavili svoje Sole. VeČina jih, kol smo slišali, po-
nfb razhajanj in določeniii vpraSanj in pripomb slarSev. Z ntvoj.'vkim poukom so Marši v večini zadovoljni, za Mme vsebine pa menijo, da so preobširne, Tudi ravnatelji bomo predlagali. da bi bila dovolj ena izbirna vsebina indabiselaiiko priznale učencu vse zunanje aktivnosti, kol so gla&bena Sola, delo vSporinih klubih ... Siarši
movoJjno ogrozili delovanja leteli, kar se jc le dogajalo. Največ dela pa ministra in njegovo ekipo čaka na podro;^u srednjega Šolstva, v katerem je napovedal večjo popularizacijo deficitarnih poklicev, ki izobražujejo mlade, ki boilo dobili delo. in ne lakih, ki so ic vnaprej obsojeni na Čakanje nanj na /uvodih za zaposlovanje. Napovedal je ludi, da bo. kar se birokracije Uče, razbremenil učiiclje,
»In« niso lo ${hnii<i/Jje
v lani odpriem sodobnem Medp<\djciniSko izobra'^eval-nem centru MIC na Starem
REKLI S
»l^sklerci« ne btKlt» vec [dku sirosni
Minister o tem. kako naj bi se spremenil način preverjanja znanja in točkovanja učcncev v osnovnih Šolah: »Mpravlja-mo sprememl'>o, gospod Lov-rencič in njegova komisija je že lini, pod prejSnjo Šolsko oblastjo, pripravila te sprc-mcnlK, ki jih tudi sam podpiram. Sedaj imajo učenci boljše mo;^nosti pri nabiranju točk, ker bo v to vključenih več predmetov, eksterci pa ne Ixv do tako radikalno pasegali v njiliovo usodo nadaljnjega Šolanja, ker lx)mo tudi zakonsko spremenili, da preizkusi
znanja ne Ivido več sestavni del ocene, ampak bodo kol nekaki>no drugo mnenje imeli vlogo pri nabirki točk. Le v primeru, ko bo veliko učcncev imelo enako Število ločk, Ixxlt) &>le upravičene do tega, da upoštevajo ludi remllate ekstcrncga preverjanja znanja. Ta sistem se mi zdi do učencev prijaznejši. Poleg tega pripravljamo spremembe učnih načrtov- Nekatere stvari je treba iz njih izločiti - zlasti t- i. balast, po katerem se učciici učíjí) iicpoiiebiiih vî>e-bin. in usmerili njihcwo u.stvjď-jaínosi in učenje na Ixîlj izpostavljene tiKkc, /ag(nov(^ bi končno pridobljeno znanje bi-lobistvcnovcčje.« fl
tvč Hotnik, direktor SCV, je ministru predstavit programe, po katerih izobražujejo na šotskem centru.
ha, ki so ga nabrali sami, in knjige o Vinski Gori. V dve izmed njih pa jim jc za spomin napisal i;idi posvetilo. Potem smo se preselili v tamkajšnji Krstni-kov dom, V dvorani so ministra pričakali ravnaielji vseh osnov-nili Šol ŠaleSke doline, pridružili pa so .se jim jc tudi ravnateljica C'en tra za vzgojo in izobraževanje Velenje, direktorica Ljudske univerze Velenje, predstavnica velenjske glasbene i^ole, predsedniki svetov siarSev iz posameznih šol in ac kdo. Aktiv ravnateljev o&novnihšol .sc je na razširjeno sejo sveta OS Gorica in srcčar^e z ministrom dobro pripravil. Ob prihodu so mu predali puvno gradivo, ki so ca »Zapekli« ludi na C.D-jc. Najprej pa so dali besedo Mirjain
trcbuje obnovo strehe, ene večjo telovadnico... 'IVme Sknk. ravnatelj velenjske Šole MPT. je kot predsednik kolegija ravnateljev minisiru predstavil rezultate ankete, ki sojo opravili med starši tičen-cevdevciletke.Iznjilipa je razvidno ludL kak.<^ne tC/^ave in pripombe na uvajanje deveiletke imajo v Šaleški dolini. Rezultate ankete so na posameznih Šolah svetom stark'v že predstavili. lokrat pa so imeli priložnost, da jih predstavijo tudi mini,siru za šolslvo in šport. Skok je pt>-udarU: »Starši so nadv.se zadovoljni z organizacijo prve triade. Druga triada Še ni v celoti zaživela, v njo §e prehajamo, kjer jo žc izvajajo, pa so določene režave. V ireiji triadi je težav več. Prihaja do slrokov-
Joiie Skok.
predsednik kc^lv^ija ravnateljev Vi'lerù^klh osnovnih sol HHin jc pa končiincm delovnem srcčarýu z ministrom povedal:
»Zelo sem zadovoljen. Ž<tl mi jc, da v štirili leliJi uvajanja deveiletke ravnatelji nismo imeli možnoHi predstaviti svojih ugotíTvIttív ministru. Danes smo prvič strnili moči in javnost seznanili s težavami in uspehi, ki jiii pri lem imamo. Načrtujemo Se predstavitev za ustanovitelje, novlnaijc in siarie. na kateri bomo o tem spregovorili Se bolj podrobno, danes smo ugotovitve le strnili.« Ker je bilo v dneh pred obiskom ministra Zvera veliko polemik in odmevov ludi na izbiro prostora, kjer so sc
ravnatelji srečali z njim. smo 'I6neia Skokavprašali ludi o lem. "Najprej moram povedali. da trditev, da je ravnatelje skliceval predsednik svela staršev osnosme šole Gorica, ni resnična, Franc Sever je prosil, če se laliko udeleži enega od sestankov ravnateljev, ker jc želel, da sodelujemo pri obisku ministra, ki ga je povabil svet slaršcv OŠ Gorica. Ravnatelji nismo bili organizator] i .srečanja, zalo na izbiro prostora, kjer je potekalo srečanje, nismo imeli vpliva in nas lo tudi ni molilo. Čisto vseeno nam je, kje se lo dogaja, želeli smo samo. da se lahko srečamo z ministrom in mu predstavimo naša opažanja pri uvedbi dcvctleikc-«
niso v celoti zadovoljni z načinom bivanja v šoli; želijo, da se uredi prehrana, da ne bi bile sulwencioniranc le malice ampak ludi kasjla učenccv.« Kljub temu je zadovoljstvo z uvajanjem deveiletke izrazilo kar % anketiranih suršev. Ministru jc težave, kijih čuti pri svojem delu, predstavila tudi ravnateljicaC^entra za vzgojo in Izobraževanje Marij« Kovačit. »Naša šola jc drugačna, a dc-vetletko smo začeli brez učnih načrtov. Radi bi vedeli več o viziji lako imenovanega posebnega Šolstva,« je med drugim omenila in povedala, da imajo v Velenju lepe prostore in lepo šolo. da niso potisnjeni na obrobje mesta, kar jo praksa marsikje drcgje.
K<HI fivvui IIUHI liudi, na (civii
lakojc v Vinski Gori zatrdil minister dr. Milan Zver, kije napovedal, da bo v prihodnjih tednih opravil §e več podobnih obiskov po posameznih St>lah in slovenskih regijah, saj lako dobi najboljši vpogled v težave, s katerimi sc srečujejo šolniki. Svojo vizijo razvoja .^^Isiva p<fd novo oblastjo pa je začel z besedami: »Velikih, radikalnih sprememb ne Iw. jc pa res, da Slovenija vlaga 17 % več denarja v i^olstvo, kot je povprečje v državrdiETJ. Prepričan sem, da ic da z manj denarja narediti več. Pozitivne^ je. daje država v preteklosti zelo veliko investirala v šolski prostor, zalo smo proslorsko dobro situirani,« je povedal. Pot^m je naštel poglavitne naloge na vseh ravneh izobraževanja. V vrtciiî naj bi poskrbeli. da ustanoviteljice, lokalne skupm^st i. ne bi mogle sa-
jašku se jc minister v eni od sodobno opremljenih učilnic srečal z ravnatelji vseh Sol Šolskega centra Velenje. Programe, po katerih izobražujejo, pa tudi bogate načrte, pa mu jc predstavil direktor Ivč Kolnik. Minister je že po predstavitvi zbranim ravnateljem povedal,
rečem, da na Šolskem centru greste v korak z razvojem srednjega šolstva vEvropi. Odpirale ncwe programe, uveljavljate nove principe vodenja srednjih Šol. kijih Iwmo kasneje razširili tudi na druge slovenske srednje .^^le,« je Se dodal mini.sler. Pojasnil je, zakaj je ministrstvo zmanjšalo Slevilo vpisnih mest na gimnazijah in zakaj je ireba mlade prepričati, da so »in« tudi drugi poklici in šolo. ne le gimnazije- Kako? >»En način smo pokazali že v preteklih dneh ob razpisu za prosta mesta v srednješolskih programih, v katerem je nekaj več prostih mest na podroqu pi^klicnega in strokovnega srednješolskega izobraževanja. Sočasno smo zmanjšali delež pmstlhvpisnih mest na gimnazijskih programih, kar ne bo bistveno vplivalo na svobodo izbire pri učencih. saj imamo v Sloveniji vsaj 4 tisoč mesi več, kol imamo oirok. Država bo 7 določeno promocijo skrbela za promocijo deíjcitamiíi pokliccv. Skušali
lik(5 novinarjev. Prva vprašanja so bila povezana z zapleti pred obiskom ministra, sploh z načinom obveščanja o obisku. Ponavadi o obiskih ministrov medijske hiše obveščajo .službe ministrstev za stike z javnostmi, tokral pa je vabilo prišlo iz o.snovne Šole Gorica. Minisler je povedal, da po razdelitvi ministrstva na dva dela nima prav veliko osebja, da pa bo v prilicidnjc pri tem bolj previden, Obžaloval je zaplet, do kaierogn po njegovem mnenju ni pri.^lo po njegovi krivdi, in ludi neudeležbo vseh Irch županov na srečanju z njim. »Nobene zamere ne bo. V politiki je pač tako, da se včasih kaj skuha bolj vroče, kot se poje. Ta obisk je biJ pripravljen v najíx^ljši dobri veri, z dobrimi nameni. Običajno se kaj podobnega ni zgodilo, vsi udeleženci vzg<'^no-izobraževalnega procesa se z veseljem udeležijo lo-vrsinih obiskov, saj tako najlažje vzpostavimo komunikacija. Danes smo priložnost, da se
Otroci podružnične pote v WrrsM Gori so ministru pripravUu prisrčen sprejem.
da je navdušen nad slišanim, sploh, ker na večini M izobražujejo kadre, ki so zaposljivi. šolanje pa poteka v sodelovanju z gospodarstvom. »To je šolski center, kije svojevrstna novost na podro^^u srednješi^lske-ga izobraževanja v Sloveniji. Spozjial sem se z vašimi progra-mi izobraževanja in lahko
bomovplivati na bolj pozitiven odnos siaršev in učencev do srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja.« Potem sije minister ogledal Še učne dclavnice in bil nad videnim in slišanim zelo navdušen. O tem jc spregovoril tudi na tiskovni konferenci, ki je sledila, udeležilo pa seje je zelove-
srečamo tudi s predstavniki občin, zamudili, ne zaradi mene. .laz bi se z veseljem pi^govo-ril o odprtih vprašanjih z vsemi tremi župani.-« je dodal minister. In povedal, daje bil zanj obisk Šaleške doline zelo poučen in ploden.
UTRIP
^HjiS 10. februarja 2005
OD «€D€ DO TOÍKA - ÎM€T Iti DOMOMIIIA
Sirdu. 2. fcliiiiiii ju
v ST<do so SImnct nJ7v«dnlc Slosistuicc niTvic«. ki «rv ol'^^Mk m* âVttvni^i , V-KlijH Juflp m jU pn c^itnilc ie. itatc pofioií t pk^ioCjii stu^bv« uřjUi DiohdJK^a celeioDa in rdAioa* UtikA h JU «rloratilja« med Uelc^ vTum tw«Tn.	Se je »«NVtJn
hiluiala. pii mn«npi o tcivncnH debili pAjc v«£uia vprajanil)
^»r, ki In 4(u2liene («(«ifou» uJj iv. ^Inn^bl^ât ruJi v iHř oanenc. Karpo je «bojal-nib iiaiinjcnj m	tcmpť-
ramontarjic. paje%eůna SkA'eo-cc-' vQj Tjunkrú vucnť* uuitf np. Ja vu v rti! «3di, Saj bas m live pctfi ai n.'to j^rofesluii. 6e bo^o nc^ "^m^irji luiti sp^niiAh vmienii potrebe fx^ iofcirmfivju.
V	kopK):ein pom<irsJ(em po-uii4kťm icrminiju to pisti poim&a
pnMal:! It leics s^inJn. nuJ* lem ko nq (j lemouAl s pobo infía* «mknjn« ^aMelpo k'u 2ilOb. It-gnuiojđ poinj4:c{<A cennin;ih bo a^ibmed ISobljjonovame« ri&tli ik'Ujjev
Crtríťk. ícbnwrjH
Do 2riOS (>aini>v Slovetiijj uvedli cUkiirn4;t critTWiOQSicm n:i celiHncm avrocesvicm fini n i'ju. Vlňin pAfi	Unjd/finu-
kiv«l«if)(m«ke annJiM tn rrirVL^.rvi« preuA.íil] bi luJu prvJ leoispAfjeni» l^ivQUvedbti vinj«t. VúiJ^« name* st<^cc5Tnm ircnuDU'' uporablja 7 cv<
VlaiJaje p^iiniilii iiuli naàr iiseti-bc«vnk, po kâierembo 4Lupai<v-rop!4av:JutA<přejews l-íWuflr-)cm 2007 (^polnoči, v prehodoem obdobju pn )y< ^ro v obtoku ^ru* p^STol!U]cn).<')d X.pjiuAi^ 2007 b0velj.1l ^ifno cvTi'', tobi^e hjnh'' pestem koncn Tebruirp lahkA in<njaJ]Vb^tuU. DdKbnno Slo-Quvadik rut ofwo viJuio, a leJi vlfitLi b^iiupr^j u\e»it dvn^no ii^sv^cviin;« au.
V	l'kn^ini po i, I. iiran^
rkmpnskj pHriomini je votíjp orsn/M r7^T1hlCqc< ^ijo [imciien* lu> poirdji^ prcdsedmcwIctUe. N<>va prvosertíi je ie vhidni progam in napovedala bc^ piUll bOAlpkl^.
Ht'tok. -I. lohrtiHrjfl
(^e ne bp pntiodo '^rrniemb, bo
liodn^m B.'ilkânu. klJ^lK<do po-«lunci E^'poTi^cvTilj nuplcnnoKrni Taac^iviiu banc« íebru8(jA v Si rv-buur^ n;vnc njcn tudi Hiv^iAa. Ih-ropikl piiriamcni bo p^ iťin pred* khjBii pcwTil Hrrsiko.p^ okrepi dia« lo;$«í«dnjimi drfawiu IT rcia i<pom.i mejna N-praAunjH *> 5love ni-^.B'ropi4tipuHHmeni bo ruJI pozval I livdftsx luj % U0|Ub3 eno-nnrebm Jejanjem, $ kucniru îtcb pose^D V ijokiàiev Af(neii5ki>4r' vAdto me]e cn bor^ »Al^sj:« yfi'^M-ti rvfl n^&Kjitcv.
T'udi c>M;»$Ti CUpiibhk« STli$kr riipie tcne^ jior^lij* SUii iÍN!<«^dni2ino netdanjejuivoiiiieija b(naĐ«kili5r* bON Kar'uih^	0 njejiovi
pred;^ lidajkemuscJďAj.
Na Ooma^m pri20(i<{i) jehelo kaipretoj^jjepivienc^njť přen«-banj C t/diijanja <>08po<i3r$keg8 ve«<TAiko, M po) «cileijjjc LT&i k /adnjA	n to
fc	namv«. dusilo na-
ročnikov se je namiťC £ y<C kot 9»1dv]eiu IWOdnvn^rka krt ^ iDUiijšalo Kj^dj m* 4,10l^ med* tťm ko pn^ekaje J» bi M tiCcjBiUo njúJO%t> «cvdn v n;)dft)je-v;in|u Ido mutfijlivati. níito^* kom (ick^^odar^e^ vi»5tiiika bo* do ponn<iiL, dn od idej pr«j«nujo Jacviuk Kiiuoťť. Tf s« zztenkrni olepilo tkkTiXuKncvj.
Sohot». 5. februarja
Tvel zi rtndonaino vnr* oosLk) Sanu pKdiedovj]uh(v;i&] pivdMinik Snpc	pronicr
fvo Snr>;idcr. jc nu v perek ^»'«fer prvst<i nim drtavnim rrv'fituc^am udreoil poi^ojiiesna* pofov n«	ui i//oČítc\' Jir-
v'aUu^ íjeneruia v\ntfja Coiijsine,
obtkdJerKTi M bejiu.
Miirchcna nreunja m jrioíitťv (îoicninc tcdkfniu ^t^i K lliv^ loiu oinD^>àli> lutrcj^ pnbtiM'U' oje Eť.
<>iilnob:>đo cnoralj TuUi nai po-lifikibolj p^aii osiKro^ vij ftfdajAMl njimi vej tu(hdArDi«Uř|ťV
in lezb^k pri Hvrop^cem paitfln)ťu-tu Mineta ukrepHn]« ^kc^ rrunc« ra /a delo Jane^ r)rob< ni6i. N(kpred*cchik.i	ko<
nua^e Jceep i^rro^u 80 nbdosili pobi^2aukA*paije zirxii. ponji« h(ivib JrJirsalL DMlvuťevihhoDio* foltičnúi i/jàs*.
Aaien&ini, kix'sesvc^e delo radi ^(«moujovddanc. »o da n;ihow iL<Ju?b<rKi rvniťfopon-bijo a bnsanje netkne elektron-GCUJ ^^TTvlqgrd Oul^cv.
\oíti'l(a. Í1 fHHiJíirja
Ku remi indnifK purine .<cme w v leKUnch odjUijaL/ùio. lOabo^* C« r, »âg JC prsvopRts' cc^cnu .<ťlc res pok.'bzah/obe inpovsodpodrí.avi prineij:i mra/ m "^ncjj. A ni ne pit* «e ne ořti aovíjlb jo ks/ pfeveí moulo. VSMo ]« bOo, d^je bil» zelová in smch. NajwCji pnceJjM na puQ no ncdulja sia lni) v Ccrfcrva in na Piuju. kjer «ta bdn traidicinn^d-oa pustnu kafnev«J;b Siccrpći «fa 1« tíTumtvB pustna k^imevdu odvija* In tuds v onm bLjnjih .^ftanju Id Mozii^u. Će copii^nie kniike Ltj pa b^oovidťlidcipnliod* njťiD leca. ko hsdo pir<ii ^ipet v/e ■ liobUisrv
ZunjnJ) nanijiTcr Dimitrii Rupel jev I.[uttIjKnÍ sprej«! mu^iivalko cvAniojO^jEiubura yw. ukrsjín-4^0 pcv^n Rwd^no. RitsUnti. kt so VY Mjudej^'u/erwbpobndio.je l>niiiri;u Ruplu pred^avila janje v ihRU or;in2nc revoliiajr v l.'krajuu le 9vo|o vlogo v njej.
PoiuiU'lM'k» 7. fcUruarja
PcM« Qiu^oi poljTikhi tMU 10 v^ino naleirli nu ^luha uiesj. Kole^j predvdnik:! je «xlkvh). n;ij pcirtameni po	povop-
kii •^TTO dop^tve /riaMTJi o ):i\ -nih usluibgnciJt Spremembsm u-kona.b bodi^vtsdjofUO|oAli me* (çuvQiv-^^iti urdukA hruknvd* mb r^ojtON', ffa oMro na$protovd< U LDS U) ZUD. kt meniin. dt fre 7d kiirenii pocjiv ptMiitteo neod-VLV\oin <iokci\Tio upnvp. podedi-<3pabo<7)nier^»Ti\«<h, kiiie bedo po vvlji oHafli.
V'^jomai iv-ifeja vclJja pev mki Francelfi Prekma ui ob <or-kovcn) osicJnjem^nrníikdin kul-cumem pmauku wkuJtunK ums-niAY po v.Hčj Sloveniji v ceh doeh pnprtviJr bO)iai kuliumi' ohaivun profiram, R^seK^ pnjuno jc eiio v CsftknqťNvm kjer» podelili Prokmove aigimte. ph p/ejeb BaMisik» IreiiaOn^* niiueria «likat ui jntRk Ho^an Bofùi.
Torek. H. lrhi'iiar|a
predsedos'anje (X&eju bo mk>tJN iudi iklepno dej:inje lejjn oijana-Svci HsTcpe bo n^mn-ž c^•-rop^^na voditeljem prcdlaj^al, d:» seOrpani/^jfi zi^ vamosio sode* kos*ftj«vHv7optpndnifc Svetu Uv. rope. ker «f 4te\ibie ilinkeije ujemajo.
«Vncnftin ntooria nnckSni.'O Coii« doleeT^a Rtcc pa l>o po svoji bližnje^vJiodni rumeji oliskaiu tu* Pnn/. Piimemb«fl del njenemu oU^ bo {lovnr oa laOiiui u /â poti ioioiíDjo,4 kdienrn oaj bi p>novno otoplilaodnoseowdZD.AiD Fran* ojo.
Skvrpa/\nienkaie spe« rc^o/ orc^jem. Amerik 7nftrv<t%'eni3dM iiačTti^atj no%'o gcnetanjo jedrsko^ cin^a. ki naj In bilo itt-neidjfvejSe in rjjncj^. K.ij 10 pon\cnj ponovno «svetovno ontfnnko tekm<\n Uihkole predstavljano.
rudi ru^io runen^o izvajanje denKtkruđje «afno ija.kjcr je lorer* if	vite bo]j ica^i; luifMic-
fnlno podobo. VI laku » ^ r J/XC-<fl] vfcilinc J1B Al u> ri pnncAlo. àc-vibvi bomhnt KÇQdî odpimjo stun in nove rane m so pop«)rniat ncm irafij vl-uJi,
lab]Q perspektiva
Ustavo smo sprejeli s šampanjcem, evro bomo s pokom
Nekalcríni obi^iiiskiiii t>M'l nikom \v 7.arn(1í Kosovví^a |>ism;í zřasi l	• Jo žuj)ari lahks) k^župnii nh
àe kaj druii^Hia - V savinjski reíiill ^ t^n sVupeti owaii - PUmo » iiamvrl ôe ni' |)riiiť«e ziln(í5ťVíín)H
SliAtna srno fť spit aíctJtali! MrHiťm ko nrkufcn ic vetino mc-mjo, rla ^/fwu vwiia no» v>'opili v l'okàjulcoi-i nrv, nití' xJu^iiůi imjj Jifávú poínIJi	UilJWopof^ho. Jť /t m,
(idJť\-cUko!JhK kl i^xHú/jtíJo 'iû wànJ clriJx^iiJfi^- tf/uioivù/St i^lcli ňt:poena jli djsnioi tsfhino isíiakorlťpvmaiosaiianjC' ru. lodii pos/a/iGici {tMiJnim dttuem rok ta /hkufn<TU shiraj so-glasno Sf^ftjdi S'jJprtrJ ^ifXfnnskt'U 'rtvfH'vn rok'Sfrqi'ii Mn dks, tiijio SO fvkf di/fíiuii íť S koiaifi ^fiifiiinjfj in tiiiiù. Jdsťho VAť íkupi/j boSjprijefo,
Po tan sUyJii nas bnialii êo.kù Set7io: vtixfh Iciih n>jj hi ic spn'jC' liiiulim>yv ffnijvko i'^lrno. In tv »spokoma kunmou ilni m'ÀTi/t slilik ťpjjfjk' Ia neboi^'kùh rnditpiňmK è<'s^polUJUpn pokJuto. aj po>*u-nt prritwlna n<Ao v.iluio tiub podtàuu-.
i*reefj pu w dt*' •pokj» m^'à nmcumv obiinskùiû ^nnikt luđi oni M itamrcC (Ivbili pisma komi^tjc l'i	kompnjc. «U
m<iM}opn}ij\ UiSi'ii^'p'rn\eiÍimie.S^kiiU'ii sopn teni pottiniù. ^tinu itij/}r livieietú niA njik fia jih Iwjvjo m^'d 'akoavbnif-sti. dà inont)opfi).t\iu s\ojcpn'jttfèenjf. Do loKj wUJo ««vi j/o vinsfu'poniijiibncic h ic Lhko vplťirjo ť kvniprijskciadcvc. So, \tčjc 'ahh, tí inťnijo, da bt wnditde me/rab nfXic "đrfdili mpjo, ih (bj/ř«*.«) Ii/ke pni^^t prťmuífnjj Še poífrb/v, oť pos^nà pjnt^ kuU'A'jni /h niofjjuiq'Ointa Italko<4yrezcfv. Naýfoljnijnoljni X'
muiimdt týt^mah. kfM nd pnmťrpn h as na Kiizían^kiTn. nckiUtnit i-i^rtsili. dú poi ne binto apoimJí Xo, xtrjetnosi' bode i.^tini'pnriiu/tii sujU' k^^iuno iirgrf roli. kopasozu iosr\\ir. ki sepm tát ivputivbnit nialrnkcsi, ta^rotťM uh^ \ií<>ke knirn. «AV «•(Vmtt '.řw v Síanbtmi idi LjtihlJ.iuL li/m iihjJo o ^tm pomemb-'jfnj <jí/loč*ai:íffJiciíéL 'h mjbibUi nckjien rn p<akiiiali
nckđicK podku^>o\ aii. pn n>ts pa. kpo 1 » prostm,» Jr ftt/o .Uiioii.
Sv, iiuilíjo lodi
Pooiiíotdk in lU ih'iiili'r*}! dnigih řuviitiip<isoie udno íihlinJZ' pfùti' v iiipanih. řNV {ť o lati, ilj Wph hdo wbúpra i fťngSř/řiiAl n-fi, iu/ÍiotdmújiM'mii}iH<nihfijnkciJiní'kjtinnudniguui Dosfda-nji'nui vpm.^ijnju. ňfijriupan lahko driavm pf^lumc. .$r Jr pn^ •Indilo A* ipMÍj/ye. íť j> labkupni »»wrf obi'inr iitdi ilrfùvni i^krv-fJtXald/u'n<f^i vditovoni lu nvfitno vd tch vpruSunJiť ni.
,Vj nah'jii i;f>moi/u smo ijiáffjcdni pve/jgiiAonlí oiùisfvu. .Ve riť inL*bni sťm pt:f:fvtaii obiskj Sob^kepi miniem. i^C/ijtuui hiU k>irdv.ipog<nvfů, m Litirth sogoi onUoiolskilizuifetvh, Alw/io-mi'mbih'iù n4iÍK' líiic vtfmm'Jc.JjfiO.V pri'dsJ-i^HipnoCt^ifiktifO' kl/Una fi/)adlfU>ta logisiikô. ks Jo ho v nasMnj^m SnuU/Âk-'ni letu ic obiskovj/í> okoli 200 šfudťnioiK Ob ifmae^ kol dofnopok^ gala d>i irnjjo v Cdjii '^raninvnjfko n^rrvo^ zo mtudc. ^nidcnii u dn4iih knjjfi hodo L/hko sîunoi-iU l'df/aêkpin dofmi. 2*fni namm'' mfsl dijd tó i( doígo III i«ť ukifii idninutija. sajsf vsn'diijc ïok »u-/f i^íja ikin iproii vuzijii otl Humi.
PfuviúhjsiosťvCílpizbralipfcdiUivnikiv^fh vdjiUin li&víi/ii^ ít »$J^ mj^ rfíijf'. lo}ertuen u Ccfj^i ic iz y<'lťnfj in Sotípfjd. />/]-dnail srpnJf é'' rti'kan fííhduvzj íogisfiko, Cq>njv nckflWn prU' ilu ii'iui fi'm •siunsiirnmi'' obnu^Ju lelkf k-ijimcnijd, .ioui(it' nuvUi oHioriú viijcm Kísoku Sci^wo »ilimu^p Poin'lv po povezovanju m ustí-ijencnt drloxvnju jepać váikj in mjna.
KMk^no pu ^o í^TtiVutí pinrzif^-unjr mat mU'kjmo frth doim m Ljuhijonjtjmi mlfkjnMmi pa bom'.ii udtU. Ntkjtťn namn'ùpfù» xijo. At pisnioonJHwnlf !»'ponvnipni\'i^azdndti'anj\i'
■ h
Fredy in harmonike

Haijs Oiljsk

Zadnjt'iait: karne nťlit/m rtapravljaií o. olí/r'n(>nifnu Ihr-dyjo ali plowkdi hunnoiùkah. ft nîfîpni nili ilfiip ie zdů-
nf spaduje med ^iaihene zvrni, tíjík innjc uhoprfpozno ka! doh/v, *piisUií!jÍ*t* ah Maj iprejťmljhw Etvmavno se ne mofm offniii vjaj heinfmu čvehi q pop ikorùcaK ki iok(> pirimujo iUnrmtw.
Vnúvjf nekaWrim vltć. kerjt hkren in prťprosl. Dru^m te :di hccen in so ivywr spremijtrvalà n}i\sKiv< íiw/ť. kjer koncerte sprv.ndjajo U f fiuiraj porohtikimi upadi imeliû. Tmjij malo zati^ni, v njem yidiji>pť^ra .^hihim glaitun, kJ se pwiiiuini 'ako	da pri/cgne ' so ncjpinuii^ n^po
rajo. ĆttrTi h' imajo za zoii'Unik^, ki ol>jokirje)o reveSa in s pnhun kaSejona oiv. kiga toSjo itii za^vnehujejo. S hnnuonikartd jc inalo laije- V glavnim so iieč oli pa ius<\ ypnnvnt ilcdnjih. risith. h ne inarti)i} ih-očtininskih m* bavnih rirmo^ so aitinske hannonike alnrtti, znakza preplah prt'd popolnim monjlium jwpadoin Slot-enije. NjiJto-m glasba najbri ni niř slabSa kot f'rrdijtn a, a da tak" prv-nn\inijno shdijo na ^'/ojhe, if jin\ ne txípuy.H Kmî50oliSiiliiinekmcrrujUzarijt', křis}so, ktTdfhjftia denar!
Lepo pn'smif AlHahkt' vsnknvd ntmu :ago(o\% do di:-h I: íSW Ijubftui do pokliro. w rtJUi'fijrt tifje cilje m inii Jc denar nťpoitumhen^Denorpo/rrhujeino, hm njega bi hoJj nuilo/edil in ílahtííhfU, mar nr. In nu/i idealnt-ga p<>-kliiti ni - lakťga, ki In ikiiil	dtia! :a Ijiuii. sairmj
in ne skn5al pi\ tem zaihňin vsaj razumne vsoie d^nar^u DiiIrt^Ofl da hi bilts muteriaUilku, ki s kwiidar^iníz-mvtn in zlvralAJrno tersptvxtitnoidrjoboju zn obilíittek opruňčujc kapisalizím. S<imo mon me, kako vzviSeno znajo nekalen piipn.'dali^kûli 11 h^im-núilno ghiba' Sluha je, memla, kcrjepisiina z nonwnpm, da hi prfťgnila àm\fè ljudi, ki bi kupili kar nojm' nic^nifin ifioS^cnk. /.a nič jc. k^rjo mixiviraia i/juđ in :aslii^k. ne pii Ixkrrno Ijiihťzrn dogùisbf, uineJnusfi in p<xiiilu^\'^nrg(i s/ihi : oMins/vom fkûrhdiSe Hfje).
Pti pojilcjmo Se na drttgo nlran. o komen-i/ilm na-ravminoili sliSim mdi i: lur orn^kpťpktJiu/r Od ljudi moje Hi'Jtewîje, ki so :ra.\IÍ oh glasbi z .MTí-ja in holly-H\x>diklh jUitùli. Afi to ni koini'n iahi? navadi se zagi>' varjojo i icin, da je npr j^iisba ihipinr IV inimj komerr î-tílna. imu kljtili vu-mii neko ipony<^Íh. je Udj kakoufsina m m lako biinalnii
S'i^em upornik znorraj s^v^e ffenenicije in nidi meni »e neka filusha :di holjia tid dmge. i'emhrse ne unnjiwi : řno-znei'niifsa lestiicaitui kakejin skomrn'iaUzÎronoslî glasbe. (jlailif ne momwni'rifî ohjekzlvno, ali, íc bolje, je sphili ne ou>remo rrwriti. Nfkůteri skxUajn naipmtno í/<>Aíi-zali z iiíťňU teiavnoui, znpleienosiÍi7\\ijúnjQ. zoluevnosU, iii\n>iti. prinnosti /n ne irm kaj Se vse. lu ti isn ne vidijo, do io la meňiii. ne gleiie na lo. kiiko iploino yprejťio sit. Se ^'edno subjeksivna, pristranska in ne absolusna. So pfoduh kíiliiire, dmibeni i^nstniki po men krúja in časa KdoiaUko p<>íi'm reče, tla je run ^Uiuba holj kotnerzialnu od dr\<gc ' Mislinu> S tem na viUno zuihtSka. íuvUo niij^tih pUtktUmh mnt, preprtx^iou bcicdHa in mi'hflije oliMtino obvinstva. ki^a glasbenik nagomrja^ In. nenazadnje, aH ni morda mđi Mozart nekoč odkriio hlcpv! po tem, da bi bii popularen m bi ga no konrertih pOiluSalo čim» eč Ijiiiti? Pa njemu kdo oriiaprostitucijo in .'ikomcrviolziranost/'' Prvv nasprotno. .MoitM nom je dcbm znan kot tishvtjaifC kûkvi'Oi'tne klasične it iisoke luuetnosli Ceprov se Je nfkij^ pn'iirljal. tako da Je z glaiib& zidmul ljudi, nikomur ntti na misel ne pňde, da bi njego\'0 gluslto označil kol komercialnih
Cfasba je samo odsev dndbe Tako hdtiiro v nekem pmsio-ni in času pdrebiije.Vozana, Drallf, SfiialHra aH Itannoni' ke in Ffťdyja. /alo n/^luijmozinajeviUi : gliiM?, se àjditi, z^njialiîn immiliziniti. /.nanje in ^ref'a.pat. ùnuf t ali popolni pre nti'unijÍ\osilin mua ní nem tikoristku potnavanja pùslovt^efa modela.
DOGODKI
V ospredju razvojno investicijski načrti
V vodslvii Ohnionu^ organiziu ii<> ZLSI) \Wn\c so zadovoljni z opr a\lj(Miim (Ji^loni - l^)dpii ajo r iizvoje iii\(^Licijsko naravnaiu^ nantc - Čo velenjska i)oIi(ijska posUij<^ ne Ik) (k)[)lia okrepitev, |X)ineni pr(^sla\ilev polidjskciia okoliša ck) Vinskih (îore ix)slal)š^inj(^ varnostnih i'azniei'-()|K)zariajo, da so se pripiave na volitve že začele
Mira Zakoiek
Vodsivo Obmiicne orgiini/acije Združene lisic snciftlmh demo-kriitov Velenje s predsednikom Srećkom Mehom in podpredsednikom Bojanom Ko n lic cm
kaj ie?av so imeli pri pridobivanju dcTvoljenj 7a VDC. Znova se je pokazalo, da ni dobro, da lakšnc naložbe vodita dve iasli-tuciji. Računajo, áu bodo v le-le'ïsnjemlelurayrei^li 150siano-
Vià sodeKivanje in spc^iovanje zakonov, uresničena. Poleg lega.so lani posodobili Kidričevo ccslo, sodelovali pri izgradnji Medpi")djelniškega i/ob-ra/:evalnegH cen ira» Šolam /ago-
a -ss

\

Predsednik Srečko Meh in podpredsednik Bojan Hontiè ocenjujeta, da je bito deio območne
organizacije ZLSD v tem okolju dobro.
na čelu jc v pelek predstavilo svoje akiivncviii, načne in poglede na nekatere aktualne dogodke.
Na zadnjih iokalnili volitvah so bili uspešni, saj imajo kar dva (Velenje in Šmarino oh Paki) župana in skupaj 16 svetnikov, ki uspeSno podpirajo razvojne načne občin Velenje, î5cwianj in Smarinoob Paki. Uspešni so bili tudi na dn^avnih volitvah (edino Bojan Kontič izvrši /J-SD je bil na C'eijskem neposredn<i izvoljen v DZ) in evropskih vohl-vah- Biijan Kontič je dobro txc-nil ludi sodelwanje med poslanci Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Skupaj z dr. Matejem La-hovnikom, mag. Milanom M. CViklom, Milanom Korenom in Jakobom PrcscČnikom je pred dnevi ponovno vkr^il Zakon o Sa-Ša, dobro pa sodelujejo ludi pri izvedbi projekla hilre cesle, ki ho povezala Koroško, Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino/ av-loceslnim križem. Srečko Meh jc poudaril, da je MG Velenje dosegla v zadnjili dveh lelih dobre rczuliatc. Menil je» daje to rezultat zglednega sodelovanja župana s svetniki in sveiniškimi skupinami. Med največje uspehešiejc sprejet proračun za naslednje dveletno obdobje, posledično pa so ludi določeni mnogi razvojno invosiicijski načrti. Med najpomembnejšimi je centralna čistilna naprava Šaleške doline, za katero je bil opravljen javni razpis po evropskih merilih, zanjo pa je dobila Salei^ka dolina nepovratna evropska sredstva. Dobro teče ludi izgradnja knjižnice (v okviru načrtovanih sred-siev), namenu pa jo bodo pre-dali v prvi polovici leta (do manjše zakasnitve jc prišlo zaradi objektivnih razlogov). Ne-
vanjskih vprašanj. Pa nc le to. Odločili so se. da tudi sicer pomagajo socialno Šibkim družinam, tako da niso dvignili stanarin. Sklenili so ludi prvi del obnove kulturnega doma. Ravno v teh dneh zaključujejo še razpisne pogoje za obnovitev njegove notranjosti, ki naj bi jo prav tako opravili ^ v leioSnjem letu.
Napivilett^ji seji b(xlo razpravljali o gradnji garažne hiše v stanovanjski sascski Kardeljev trg; le težave rešujejo tudi na Gorici in v centralnih predelih mesta, kjer so težiivesparkiranjem največje. »Med projeloi, ki so po mojem najpomembnejši Je vsekakor ludi oblikovanje projektne skupine mladih (sestavljajo Sest nťadili strokovnjakov), ki smc^ jih oblikovali kot projektno skupino za prijavljanje na evropske sklade. Ta skupina je zelo uspešna, uspela je že s kar nekaj projekti, med drugim s projektom za nakupovalno ulico in s projektom za spremembo nekdanje klasir-nice, ki naj bi jo v kratkem dobila MO Velenje za kulturne namene (Premogcrvnik naj bi jo brezplačno prenesel nanjo).« Občina sodeluje pri uresničevanju uspešno načrtovanih turističnih projektov Golte in RTC Jezero. Uspešno pa razrešujejo tudi problematiko ravnanja z odpadki. Pridobljeno imajo dovoljenje za obstoječo komunalno deponijo do leta 2007, poleg lega pa so se lotili skupnega projekta Savinjske regije - oblikovanja CERE. Kiir nekaj težav jc z gradnjo vodovoda v Vinski Gori. Zupan pravi» da bodo postavili konkretna vprašanja Komunalnemu podjetju in predsedniku sveta le krajevne skupnosti, saj je prepričan, da bi lahko bila la naloga, če bi bilo več volje
lavljajo vse potrebne pogoje za devetlelko, nivojski pouk in izbirne predmete. Sodelovali so .k pri projektu Regijskega študijskega sredi.šča, v središču mesta zagotovili drsališče (odprto bo še do konca meseca), obnovili so spomenik Onemele puške ... Srečko Meh je ponosen tudi, da so opravili vse potrebno, da bodo lahko stekle investicije v TrcbiJši in da za vlaganja odpirajo tudi prostor južno od Šaleške ceste.
Trenutno je vospredju zagotovitev boljše cestne pcwezave z avtocestnim križem. Na tem področju s(xielujejo zzgomjesavinj-skimi in koroškimi župani, s katerimi sc^ se dogovorili, da bodo za nadaljnje odločitve pripravili še tretjovarianlo te p<-'ti (zahodno od Velenja in zahodno od Šoštanja).
Srečko Meh pa ob nizanju uspehov, ki jili dosegajo, ni mogel mimo tega, da nekaterih nalog v zavodih, katerih ustanovitelji .so, ne morejo razrešiti. Omenil je imenovanje direktorja velenjske Knjižnice, saj gordijskega vozla, v kakršnem so se znašli, niso mogli razrešili drugače, kot da so predlagali podaljšanje mandata sedanjemu direklroju. Podobno pa je ocenil tudi nedavni obisk Šolskega ministra v Vinski Ciori. Bil je ogorčen, da je bil obisk izpeljan »po strankarski liniji), vprašal pa se je tudi, kakšna je morala tistih, ki se takšnih se-sîanktw udeležijo. Presenečen je tudi nad izjavami o velikem uspehu ob preni^u policijskega okoliša Vinske Gore v Velenje. Ocenjuje namreč, da če hkrati ne bodo okrepili policijske ekipe, se bodo poslabšale varnostne razmere v tem okolja
Na urgenci le z licenco
Minister za zdi avje y\n(lrej liručan na ()l)iskii na Koroškem o težavah zaiadi poinanjkanja zdi^a\ iiikov na primarni ravni, z vodslvoin Splošne holnišniee Sloveiij (ii'adee pa o usodi načrtovane naložbe v kirutško-i>itiek()loški l)lok - Zdravniki bi^ez licence ambiilaniah pod vodstvotn metilot jev
Tatjana Podgoršek
Slovenj Gradec, 4. februarja -Svoj iretji obisk po prevzemu ministrstva za zdravje je Andrej Bručan namenil Koroški. Kol je povedal na novinarski konferenci, se je txlločil za obisk v tem delu Slovenije tudi zato, ker sc^ težave zaradi pomanjkanja zdravnikov tu največje.
Na pogovoru z župani občin, direktorji zdravstvenih domov v območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ravne na Koroškem se je s sogovorniki dc^govoril za postopno reševanje ležav. Minister vidi dve možnosti za odpravo pomanjkanja zdravnikov na primarni ravni. In sicer je predlagal občinam razpis koncesij. S tem naj bi rešili težave dokaj hitro, ne pa vceloli. Po nekaterih pt^dalkih je bilo tu podeljenih le 20 odstotkov koncesij, povprečje v Sloveniji pa /naša več kot 31) (.xlstot-kov. Drugi ukrep, s katerim bi prav tako lahko hitro rešili pereče pomanjkanje zdravnikov.
lajo brez licence v zdravscve-nih domovih na Koroškem? Po pojasnilu Bručana bodo lahko zdravniki iz tujine z opravljenim strokovnim izpitom nadaljevali delo v splošnih ambulantah, vendar le pod stalnim nadzorom mentorja. Zagolo-vopa ne v urgentnih ambulantah ali v dežurnih službah, kjer je potrebno ukrepati takoj in ni časa za konzultacije z mentorji.
Minister Andrej Bručan zelo dobro pozna prostorsko slisko slovenjgraške bolnišnice še iz časov, ko Je bil prvič minisler za zdravje. Objekt, v katerem sla kirurgija in ginekologija, je dotrajan, razmere za delo in bivanje v njem pa slabe. Direktor bolnišnice Vladimir Topler je optimistično napovedal, da bo do začetka več lei načrtovane izgradnje novega objekta prišlo še letos. Minister Bručan pa sicer te možnasti ni izključil, a je bil v napovedih o začetku izgradnje 3,.^ milijarde tolarjevvredne naložbe previden. Na ntwinar^ki konferenci je povedal, da bodo na mi-
V	Bolnišnici Topolšica so povedali, da je pri njih zaposlenih l2 7dravnikov in imajo vsi licenco. Direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič, dr. med., eden od udeležencev srečanja z ministrom Bru ča nom na Koroškem, je povedal, da predlagane rešitve ministra niso realne, vsaj ne v naslednjih dveh letih. V Zdravstvenem domu Velenje, pod okriljem katerega delujejo tudi zdravstvene postaje v Velenju, Šoštanju 1er Šmartnem ob Paki, imajo zapaslenih 49 zdravnikov in zobozdravnikov, od tega je v postopku pridobivanja licence ena /drjivnica. Takoj bi zaposlili še pet zdravnikov.
V	dveh ambulantah jim v tem trenutku pomagajo upokojeni zdravniki, pa tudi v dežurni službi bi radi imeh stalno ekipo.
Z novinarske konference ob obisku ministra za zdravje (od leve proti desni): državni sekretar Darijan Marušič, minister Andrej Bručan in direktor siovenjgraške boinišnice Vladimir Topler
pa je po ministrovem mnenju sprememba zahtev za podeljevanje mentorstva. »Težava je, da primanjkuje tudi zdravnikov, ki bi bili mentorji zdravnikom iz tujine, Ker so merila zelo zahtevna, se bomo poskušali z zdravniško zbornico dogovorili za njihovo omilitev,«je povedal Bručan. Inkaj 10 pomeni za zdravnike, ki de-
nistrstvu v mesecu ali d\'eh pregledali .stanje in šele na to določili prednostni vrstni red naložb. Prednost bodo zajiesiji-vo dali investicijam, ki st> že v teku. Pa tudi cilj ministrstva v prihodnje bo vlaganje v kadre, znanje, v zidove pa le tam, kjer bo to nujno.
Za zadostitev potreb v primarnem zdravstvu bi na Koroškem
nujno potrebovali od do 20 zdravnikov. Po besedah direktorja slovenjgraške lx")lnlšnicc Vladimirja Ibplerja imajo za-pt')slenih 92 zdravnikov oziroma 30 odstotkov več, kol jih dobijo pJačanih. Če hi želeli zadostiti stroki, bi jih morali zaposliti še najmanj 30 odstotkov.
tel.: 03/ 897 50 03 fax:.03/ 5Ô69 263
«iti ČIS. d.o.o.. Kidričeva 2«. UUnj$
GOSPODARSTVO
""HIAS 10. februarja 2005
Izguba nižja od načrtovane
V reljski mlekarni so lansko poslovno loto sklenili z blizu 250 milijoni lolarjev izftuhe - hoto 2005 eno pomembnejših pri naložbah
Tatjana Podgoršek
V drugi največji slovenski niJc-kami - v mlekarni Ccieia v Aj-jj vasi. sn lani odkupili nekaj manj koi 83 milijonov litrov mleka, kar je slabe 4 odsiolke več kol v letu 2003. Za nekaj odsloikov več kol v predhodnem lelu st> predelali mleka v lermenlirane izdelke (jogurle). za približno 2í!H)ton manj pa so ga predelali v sire. Koi pravi di-rcklor mlekarne Msirjan Jakob. ^ to storili načrino in ses tem i/ognili napaki iz prehoda v leto 2004. ko 80 zaradi prevelikih /alog morali prt)dati maslo in mleči\i prah po preeej nižjih cenah kol sieer, Ustvarilisoblizu 11 milijonov lolarjev priliod-kov. kar jc nekaj manj kot leto prej, in »pridelali« za blizu 250 milijonov lolarjev izgube ali Iri lolarje na liter mleka. Vse druge mlekarne v Slovenije naj bi imele vcC kol pel tolarjev izgube na liter mleka. Po navedbah Jakoba jc i/guba nižja od načrtovane, razlog zanjo pa so pogoji poslovanja in skoraj 50-odstoino zmanjšanje izvoznih spodbud. Namesto 850 milijonov so jih prejemali manj kol
400milijonovSn: Vmlekanii so prepričani, da bi ne glede na Xo lahko posUwali poziliviio, če bi odkupno ceno mleka znižali
zcrve.
Mlekarna Celeia dosega pri ier-mentih trn slovenskem trgu 40-odslolni iržni delež, pri deser-
j C mlekarna lani povećala tržni delež iz I8na24odstotkov,na njem pa je tudi íiajvečji izvoznik kisle smelajie in sirov. Na lem trgu je blagovna znamka C-eleie med najbolj prepoznavnimi slovenskimi /.iviJskoprcde-lovalninii iibrati. zato se mu zlepa ne bodo odrekli. Kajii za večji prodor, prepoznavnost izdelkov na italijanskem irgii -
za osem nameslo za .^tiri odstotke. Izgubo bodo poskušali nadomestiti predvsem iz tolarja od litra inieka, ki sv'»ga v za-dnjili dveh letili namenili za re-
tih pa kar -odstotnega. Je eden redkih slovenskih živil-skopredelovalnih obratov, ki je povečal rast prodaje na trgih bivše Jugoslavije. Na irgu BiI-1
ocenjujejo - bo potrebnih kar nekaj lel in precej denarja, ki ga pa v tem Irenulku nimajo. Možnosti za prodor na nemški in avstrijski trg oziroma na trge
Ljubljančani sprejeli pobudo o povezovanju
Poročali smo že. da je vikIsivo celjske mlekarne naslovilo v Ljubljano pismo o nameri. Sredi prejšnjega tedna gaje uprava Ljubljanskih mlekani podpisala in s lem sprejela ponudijo eeljske mlekarne o povezwanju. Ali bo 1'ormalni začetek združevanja (drugi v zadnjih petih letih) dosegel postavljeni eilj, pa je težko napovedali. Najprej bo na vrsti átutlija z izračuni fiinergijskili u čin kov. vrednotenje in izračun menjalnega razmerja. Na osnovi rezultatov Studije izbrane nevtralne hiSe. za kalero naj l>i se dogovorili skupaj, se bosta odločali najprej obe upravi, končno besedo pa bosta imela nadzorna svela obeh mlekarn.
Direklor mlekarne Celeia Marjan Jakob oú združevanja z Ljubljančani pričakuje zmanjí^aiije siroj^kov. kompletiranje proizvíHlnje in boljši nastop na irgu. informacijah želi Celeia po morebitni pripojitvi obdržati program fermentiranih izdelkov in sirm. Ljubljanske mlekarne pa program fernien-tov. trajni im sterilni program 1er proizvodnjo sladoledov. Če sclx'>sla mlekarni »Jr.ižili, naj bi bil sedež skupnega pvid-jelja v Ljubljani, poslovali pa bi pod imenom Ljubljanske mlekarne,
Marjan Jiikob pravi, da je povezovanje z Ljubljančani le ena od možnosli. Se vedno je namreč živa pobuda o povezavi treh zadružjiih mlekarn - celjske, mlekarne v avslrijskem Beljaku in italijanske mlekarne iz Vidma, ki so si podobne tudi po velikosti-
drugih članic Evrop.ske unije pa so ziiradi kakovosti izdelkov in boljáe organiziranosti tamkajšnjih živilskopredclovalnih obratov zelo majhne, V celjski mlekarni pričakujejo, da bodo leto 2005 končali s pozitivno ničlo, prihodki naj bi ostali na lanski ravni. Letošnje leto bo za mlekarno eno od pomembnejših nalo/hcnih let, V njem naj bi opremili avtomobile svojili prevoznikov z aviomat-skim jemanjem vzc^rcev mleka
na lercnu (projeki naj bi za-ključillkonec prihodnjega meseca). uredili .sprejem mleka, postopek p a sterilizacije, skladišče lastnih izdelkov, post>do-bili proizvodnjo z novim slro-jem za embalažo terse lotili zahtevnega projekta prečiščenja o<ipadnih voda. Za vlaganja bodo poskiusali pridobiti denar na razpisih evropskih strukiumil) skladov.
S tremi divizijami v boj
\ MTZ zaključili prvo pelicino obdobje - Novega načenjajo s Irenii divizijami V ospredju vprašanje, kako razmerje BO (prc^moi^ovnik) : 20(zunanji spremenili v 00 : 40
Milena Krstič • Planine
Družba H'I'Z, invalidsko podjetje Premogovnika Velenje, je z 957 zaposlenimi, od kalerih je dobra polovica invalidov, lani dosegla blizu 6 milijard lolarjev prihodka in leto zaključila 2 minimalnim dobičkom. Skladno s pričaktwanji. piavi direktor mn^. Vladimir MalcnkoviČ, Lani v družbi ni bil prisoten ves čas. Načel je prve iri mesece, odšel potem za slabih sedem za Šefa kabineta ministra za gosptxJarstvo in se ob kimcu leia /nova vrnil. /aio. da skupaj z zaposlenimi v okviru poskwne-ga sistema načne novo obdobje, ki se bo v marsičem razlikovalo oć predhodnega. lega. v katerem so naslajali nastavki za naprej. Skoraj.^njega doktorja po.sioviiih znanosti - če bo Šlo vse po sreči, bo marca na Cko-nonuski fakulteti v Ljubljani zagovarjal doktorsko disertacijo - smo povabili na pogovor, da naiti pojasni, kaj bo dnigače in kaj i>d prehoda na pro-duktno organi Ziieijo pričakujejo.
Sti arí torej temeljito spreminjate, postavljate jih na 0avo. S /urfJ/tin/i ch
ijr/
»Težko hi rekel, da gre za postavljanje stvari na glavo. Menim, da gre bt>lj z;i logičen, evolucijski razvoj podjetja. Ptxljelje I ITZje daleč največja odvisna dnižba ZJiotraj poslovnega sistema Premogovnik Velenje. Njegovo poslanstvo je na eni strani zagotavljanje normalnega obratovanja Premogi'FViiika. s katerim smo življenj-
sko povezani, na dr;igi pa iskanje priložnosti za aktivno za poslova ige invalidnih oseb, A je naša prihodnost vsekakor in to vse bolj vezana na intenzivno odpiranje navzven, na iskanje poslov zmiaj p(^slovnega .sistema. Nnj za ilustracijo povem, da je HT/. lani -če govorimo o razmerju realizacije znotraj in zunaj poslovnega sistema. dosegel razmerje 80 : 20. Naš cilj v naslednjih petih lelih pa je 10 razmeije spremeniti v 60 ; 40ali celo 55 : 45, Ta cilj je izrednega poDicna lako za nas kol za poslovni sistem kot ceiole. Vedeti je tre-biu da osnova dejavnost Premogovnika, pridobivanje premoga, počasi ugaša in podjetje je prisiljeno, za kar pa mi.slim, da je dobro, da se orientira na zunanje trge. To pa zahteva spremembe.«
Tepalo... -»Ena tokih, predlagana je bila marca lani in je na strateški konferenci dobila zeleno luč, je reorganizacija podjetja. Iz klasične organiziranosti prehajamo v divizjjsko ali produktno. Ib pa pomeni postavitev ireh divizij. Ctiajc divizija rudarskih programov. Vsebuje tiste programe, ki so bolj ali manj nujni za normain<> obratovajîje
Premogtwnika in so s svojo dejavnostjo stoodstotno orientirani prav v to smer-
Druga divizija je center za usposabljanje in izobraževanje. Na eni .sirani je namenjena invalidom in dvigo-
Mag. \/laúimir Malenkovic: »Pripravtieni smo na nove izzive
vanju njihove sinikovne uspostM^lje-nt'wti, na drugi strani pa bodo v njej prisotni vsi programi, v katerih btîdo delovali invalidi. Tretja divizija pa je divizija eksternih programov. V njej je ta hip šesi profitnih centrov. Primarno bo usmerjena na trge zunaj posliMtcga si.stema. Vanjo bomo pripeljali nove programe z več znanj a in zviSjo dodano vrednostjo, Obicmjc
treba poudariti, da je ideja reorganizacije tudi v lem. da se na ravni pixi-jetjaski>ncentrirajostrateške funkcije, ki bodo nudile podporo vsem trem divizijam.« te spreminjanje razmerja 2unaj-znotraj je y^elik in pogumen zffhgfij, s (em. da ta cas v podjelu uvajate tudi noy informacijski sWtem. Kako pa ho v prihodnje z zaposhvanjvnt invalidov, ker xfa/us invalidskega podjetja le ohranjate?
»Res gre za ambiciozen projekt, pri čemer bo nov informacijski sistem MFO/PRO izrednega pomena pri doseganju bolj iransparenlnega potovanja, s tem pa nekako tudi pomembna podpora pri di>scganju ciljcv. /aradi tega sem prepričan v uspeh tega projekta in ga v našem podjetju sprejenmmo zodprtiiiii rokanu.
Po zakonodaji mora imeti podjetje najmanj 40 odstotkov invalidov, da ima status invalicl-.skega podjetja. Ta trenutek jih je med našimi zaposlenimi 51 odstotkov. Projekcije odhajanja ljudi v pokoj pa kažejo, da bo že leta 2007 ali 2008 ta delež precej upadel, a bo po na dr\igi sirani tudi za-pt>slovanjc novih piue-kalo precej intenzivno. Letos bo denimo odšlo pri nas v pokoj 45 zaposlenih, a jih bo 65 prišlo na novo. Koncc letana,sbože977.« l)a s'e dosete cilj, pa naj bo to pri pO' samezniku ali podjeljuje 2jíto pomembno razfttištjanje tiilih, ki se v to poda* jajo. Kako razmišljajo zaposteni? »Pog^isio giwof imo o pre,stnikturira-nju, Beseda ima več pomeiKw, glavni pa je ,spreminjanje, pa naj bo to sistema, vrednosti ali miselnosti. Za-
me se prestrukturiranje začne in konča v glavah ljudi. Spremembe so vedno dobrodošle, že zalo» ker v soočenju 2 izzivi poslajamo boljši. A za to, da jih sprejmemo, polrebuje-mo čas. Mi smo si ga na začetku vzeli nekaj tudi za lo.<« Kako pa kaj z/tanje ? Je tef^ v podjet• ju dovolj/
•»Petinšestdeset zajxvslenih ima vi.^jo in visoko izobrazbo, od tega so trije magistri znanosti. Petintrideset se jih dodatno izobražuje, mnogi svoje ^a-nje izpi>polnjujejo. Prepričan sem» da mora biti dvigovanje ravni znanja v píxijetju kontinuiran proces, kije izrednega pomena. Nenazadnje so ravno zaposleni ključna konkurenčna prednasi podjetja. Zato se jc do tega vprašatija potrebno vesti skrajno skrbno in odgovi>rno. Se pa vprašanje dvigovanja izobrazbene ravni posredno navezuje že na eno področje, ki mu želimo dali velik poudarek. Tbje potenciranje kakovosli in inovacijske dejavnosti v podjetju. Vsekakor se je treba .fe mah vrniti na uvaja njů ntn'é^ inforntacysk^^s slm^ ma. íhtea ï w ga m-aja íp Premogoimk, PLP pa ga je že uvedel. Kaj pričakuje' te od uvedbe tega sistema'/ »Bolj pregle<lno posiwanje, lažji nadzor nad dogajanjem, potiporo vodstvenim katirom pii odločanju, livaja-nje sprememb, 'ludi odpiranje na trge ztmaj pi'wlovnega sistema bo s tem informacijskim sistemom lažje. Laii-ko izkoristim priložnost in povem, da sem zelo ponosen na ekipo, ki ta prcv jckt uvaja v podjetju HTZ?« Kdo pa bo listi, ki si ho izmišljal tiove programe? »Nc gre za izmišljanje. Signal da vedno trg. Mi pa moramo biti pripravljeni zaznati poslovne priložiii'ttti. iznjih izluščiti tisto, kar laliko naredimo, kar bo niaksimahio kakovosuw In di^volj konkurenčno. To pa ni tako enostavno, kot se sliši.«
AKTUALNO
Dohodnino najavite še po starem!
Mik)s<' ljudi bofta nova iii slat a dohodninska zakonodaja - Napoved doliodnino za lolo 2004 po slai^eni -Obiazd zo v |)r<)(laji, oii izvod vam [xxlai jaino nii
Mi/ena Krst/č - Planine
Nismo priča k(") val i, da hoino v /vezi z napovedjo dohodnine rd leto 20(34 dobili toliko va^ih \^rašanj. To kaže na lo, da zamenjujemo listo, kar velja novega v Iciošnjem letu in bomo napovedali šeie prihodnje Icio, s tistim, kar je veljalo lani in bomo napovedaU letos. Se sliši zapleteno? Pa ni. Samo za lo gre, da lokralna napoved poleka se po slarem. Obrazci /a napoved dohodnine so enaki, kol so bili lani, le v drugačni barvi. Tokrai crni. Napoved pa je, kol vsa leta doslej, ircba oddali do 31. marca.
Cič napovedi ne boste znali izpolnili sami, če se vam bodo pojavljali dvomi, bosie ludi tob al lahko pomoč poiskali pri kom, ki se s lem ukvarja pn^-ťesionalno. Vedeli pa je ireba, da s tem odgovornosti za pravilno i/polnjeno napoved ne prelagale na lisiega, ki vam bo pomagal, ampiikje la izključno in samo va4a.
iz oddaje o dohodnini, ki je bila v programu Radia Velenje prejšnjo sredo, danes povzemamo nekaj vprašanj, ki so vas najpogosteje zanimala, in odgovore, ki jih je podal Ij^or Centrih, sodni i;:vedenee ekonomske široke iz Svetovalne pisarne Centrih.
K. N. : Je treba v dohodninsko napiwed
navťfiíi, če zo otroka mesečno vozov/ti*
CO plačuje podjetje? «Cc je podjetje lo vozovnico zavedlo kot bonilelo in bo dijak prejel ludi iz-pi.sek, bo lako kot lani potrebno lo vpisali kot lastno sredstvo vzdrževanega člana. Dijak lahko tudi sam odda napoved, ni pa 10 potrebno. Dobro pa je vedeli, da v primeru, da je bila od lega odvedena akontacija dohodnine, to dobi dijak vrnjeno. V tem primeru se napoved splača vložili.«
/. V: Prodaja deležev vpodjeijuÝJetre*
ha to /mpovedati dohodnini? »Je, kot davek od dobička kapitala, če je preteklo manj kot tri leta med pridobitvijo in prodajo deleža. Ce so
pretekla več kot tri leta, pa ne.« X. Y.'. lirafecjebi! zaposlen pri podjetni-ku, ki mu je iiaf potem itdpovetl. Kaj če ntu podatkov o dohodkih ne ho pfislal? »Napoved je treba oddali, tudi če izpiska ne dobimo. Jasno je, da najbrž ne poznamo bruto zneskov, prispevkov, davkov ... Lahko pa vpišemo neto podaike. Na osntwi teh oziroma na i^snovi kontroIniJi podatkov bo davčna uprava odmerila dohodnino. Ne more pa to bili ii^govor, da dohodnine Jie bi oddali,« N. N,: Možje umrl septembra, aH mO' ra zena mnj oddati napifved dohtfdnine? »Ne.«
M. K.: Mož plačuje za otroka prezivni' /lo, in to minimaltio, zdaj pa hoče za te-ga otroka uveljavljati se olajšave. Kako ravna/i v tem primeru? e se zakonca ne morete dogovori sama, pripada v.<akemu polovica.« J. K: Ali vxesek preživnine^ Ai jo mož fAačuje za otroka, ki je prijavljen pri materi, mati vpi^e v dohoditi/u>, in vejo vpixe^ kam? »Te preživnine mali ne vpisuje. "lo vpisuje samo oče oziroma bivši parlner, kadar želi on uveljavljali olajšavo za otroka. Da bi imel priznano, mora preživnino vpisati.« Stanka iz Velenja: Nisem zaposlena in nima prihtnUiov. Setn pa od volilne ko* misije lani prejela 36M00 tolarjev. Pod nonn irane stroške aH v^ianj^noosno^ vo pa je navedenih 3.600 tolarjev. Sama napovetli ne tuldajam, mož me vpiše hu vzílrži^^anefía družinskega člana. Ali mora to vsoto iuivesti v napoved? Ali nwram sama oddati napifved? »Vi ne boste oddali napovedi, n\o7. vas bo uveljavljal kol v/dr/evanega družinskega člana, na zadnji sirani napovedi, v koloni 8, pa bo vpisal leh 36.UL)0 tolarjev.« Xorica: Jfcerka je lani delala preko stu-dentskega servisa in zflsluž^la 1.300.000 tolarjev. Prejema pa ttuli .štipendijo, in to v višini 34.000 tolarjev. Ali mora sa-
nw napovedati dohoilnino? Jo lahko jaz. kot samohranilka uveljavljam kot olajšam? jo lahko, jo Zfinima tudi, ali mora vpisati zjieske, kijih Je prejela hčerka?
«Teh zneskov ne vpisuje mati nikamor. Ta dva zneska-študentki servis in i^ii-pendija - se ne Štejeta za lastna sredstva, lako da jo lahko uveljavlja kc^i polno olajšavo. Tudi hčeri ni ireba oddajali napovedi, ker ni dosegla cenzusa. Riizon, če ni od l.3(»1.000 tolarjev odvedeno kiij dohodne, če je, je pa dobro, da nap(wed odda. ker bo imela dohledno povrnjeno, saj je poprečna olajšava za študente večja, kol je njen /Jiesek.« Hralkai Od očeta sem podedovala 450 delnic Gorenja, z dediščino pa dohda še 3.5(fOJiOO tolarjev. Ali mora to prija vi» ti v dohodninski napovedi? »To je slvar davka na dediščino in se lo v napoved doiiodnine ne vpisuje. Će je leh 45t) že prodala, bo dala posebno napoved, Če pa jih Še vedno ima, pa te napovedi ne da.» Bralka: Oddaja .stanovanje, mesečno za to prejema $0.000 tolarjev. Je treha to napovedi navesti, in če, kje? »Ce je bralka oddajala stanovanje fizični ascbi, je rok za oddajo napovedi davka iz premoženja že zamudila, Potrebno ga je bilo oddali do 15. januarja. Čepa oddaja pravni osebi, mu je pa ta tako ah tako med letom odtegovala in bo. Če že ni, o lem dobila obvestilo. V prvem primeru pa mora pohiteli in napoved, oddati. Rok pa je že zamudila.« V. C.: Hčerka Mojca Je v nagradni igri dohiia 15.000 tolarjev. Jih Je (reha vpi-.sati?
»Ce je bila odvedena akontacija dohodnine, lahko hči izpolni napoved in bo davek dobila vrnjen. Treba pa je vedeti, da mora listi» ki bo Mojco uveljavljal kol vzdrževanega Člana, la znesek, torej 15.000 tolarjev, vpisati kot laslna sredstva vzdrževanesia člana.«
Denacionalizaciji še ni videti konca
1*0 trinajstih letih denadonalizaciji še vedno ni videli konca - Število zadev na pi'\ i stopnji se zaradi priložb povečuje, iiamesto da bi se znianjs(walo
Milena Hrstlc - Planine
Vdenje - Na Upravni enoli Velenje je na področju denacionalizacije (skoraj) vse tako, kot je bilo. Denacionalizacija se ne premika naprej, oziroma se de nacionalizacijske zadeve ne rešujejo tako hitro, kol so pričakovali, in še zdaleč ni videli, kdaj bi se lahko. Število zadev na prvi stopnji ostaja tak-šno, kol je bilo, ali pa še večje, saj drugostopenjski org<ini, to so ministrstva, po odločitvi o pritožbi vračajo zadeve v ponovno odločanje upravnim enotam, ki zadeve rešujejo na prvi stopnji.
Tako kot Še marsikje po Sloveniji tudi v Upravni enoti Velenje, kljub vsemu trudu, ki gavlagajo v lo, premikov naprej ni zaznali. Ib, daje odločba izdana, oziroma daje o zadevi odločeno, namreč Še nič ne pomeni. S lem je denacionalizacij sklm upravičencem šele dana možnosi, da v kolikor se z odločbo ne strinjajo, posežejo po vseh pravnih sredstvih, ki jih omogoča država. Vse od pritožbe in upravnega spora pa do vrhovnega sodišča. Potem se velikokrat zgodi, da dobijo za-
deve upravne enote vrnjene. Tako imajo denimo v Upravni enoli Velenje nekaj časa v reševanju »samo« deset zadev, potem pa se jim jih naenkral »zgodi« 12 njih dvajset, saj se vrnejo zadeve iz druge slopnje.
Kdaj konec?
V Sluveniji Je hiSo doslej pravnomočno rešenih denaclona-li/2icijskih zadev, kar je 90 odstotkov vseh. Kdaj h<Hlo preostali? Z gotovostjo se da napovedati le, da letos še ne. Odprti ostajajo najtežji premen.
Zadeve, v katerih je konlliki interesov največji ali pa ni sodelovanja med tistimi, ki so upravičenci, so najtrši oreh. Tako imajo na območju Upravne enole Velenje dobesedno zvezane roke pri denacionalizaciji hiše Kos Majerhold v Siarem Velenju. Miša se podira, upravna enota je izdala že pel
različnih odločb, trenutno pa se usklajujejo o datumu obravnave, kar pa iraja že več kol pol leta kljub angažiranosti upravnega organa. Najbolj zapleten je posiopck reševanja denacionalizacije hiše in parkirišča. V tem primeru nastopajo tri stranke z nasprotujočimi si interesi: nasledniki pokojnih upravičencev, Slovenska odškodninska družba in Mestna občina Velenje.
Med denacionalizacijami, tistimi večjimi, ki utdi §e niso končane, pa gre omeniti vsaj dve. Zadeva Wc^schnna^ (Vc^-njak) je že ena od njih, pri čemer ljudi in tudi druge najbolj zanima - Vila Široko. Ni še končana. Tu so še omenjeni Majerholdi - Kosi in JežovnikL Pričakovali pa je, da se bo v kratkem razrešila zadeva Kunslelj z domom na Slemenu. O večjem delu premoženja je že odločeno. (jlavna težava je bila do nedavnega določiiev gradbene parcele pri domu. zdaj čakajo le še na eno (venilev in upajo, da bodo zadevo končali. Na prvi stopnji, da ne bo pomote. Čeprav je bilo Še pred dobrim letom govora o tem, da naj bi do konca leia 2005 na prvi stopnji zaključili vse postopke denacionalizacije, pa golovo ne bo tako. Zdaj je p<wtavljen nov datum. Ocenjuje se, da naj bi zadeve na prvi stopnji zaključili do konca leta 2006.
Državna uprava se bo reorganizirala
Kolil<() upravniii enot l)0 po reoiganizaciji sU^la Slovenija - lîo med njimi l][)ra\ iia enota Velenji^?
Ml/ena Krstić > Pfaninc_
Na Upravni enoti Velenje se šievi-lo zadev lani ni bistveno povečalo. Ocenjujejc^ daso dclo> ki so ga opravili, opravili najmanj tako dobro kol v letu pred tem. To dokazuje tudi ankela, kisojo opravili o lem, kako zadovojjnesostranke z njihovim delom, in o lem, kako so zaposleni zadovoljni z delom v državni upravi. Pri lem tako visoko, kol je Upravna enoia Mozirje (na 4. mesiu) sicer niso, so pa v zgodnjem delu. »Slranke so zadovoljne s proslori, od zaposlenih pa pričakujejo, da so prijazni, da jim svetujejo in da lahkem zadeve uredijo na enem mc.stu. Prav za to pa smo lani ludi poskrbeli,« pravi načelnica Upravne enote Velenje Milena Pecitvnik. Tako jc v prvem nadstropju, na področju promela in osebnih sianj, na enem mesiu tako blagajna kol izdaja odločb. Slranke lahko plačajo tudi s karli-co- S tem so se izognili temu, da je bilo treba na enem mesiu dvignili obrazec, na drugem uredit i zadevo, na tretjem pa jo plačati.
Vedna storitev tudi v Šoštanju
Trudijo se, da bi tudi pisarno upravne enote, ki jo imajo v Šošianju, oprcmih tako, da bi tam lahko ljudje opravili večino sloriiev, ki jih upravljajo na sedežu v Velenju. »Mogoče je včasih ol)čulck, daje v pisarni v Šoštanju premalo dela, vsi ka/alci pa kažejo, da se opravi le nekaj manj zadev na upravnega delavca kot na sedežu. Bolj kol to pa je pomemtxîn občutek, da se je ljudem država približala, da ni ireba, da za vsako zadevo sedejo v avto in se pripeljejo v Velenje, ampak lahko določeno storitev ali informacijo dobijo ludi v Šoštanju. Vsekakor bomo lam število možnega reševanja zadev Še širili,« pravi načelnica. Morda je premalokral poudarjeno, naj áoštanjčani zadeve urejajo v Šoštanj, čeprav jim nihče poli v Velenje ne brani. Pisarno v Šoštanju so si želeli in zdaj, ko jo imajo, bi bilo prav, da jo uporabljajo. V njej lahko uredijo večino stvari. Delno v njej že opravljajo storitve svetovalca za pomc^ strankam, pregledajo in sprejemajo vloge in ljudem nudijo inlormacije.
Državno upravo pred reorgonizodio
Koliko upravnih enot bo v Sloveniji v prihodnje. Še ni povsem znano. Zna se zgoditi, da jih bo samo osem, lahko pa ludi, da jih bo dvanajst ali Štirinajst. Reorganizacije se država loteva z namenom, da bo la še bolj pregledna in še bolj odprta. Kako o lem razmišlja načclnica Upravne enote Velenje Milena Pečovnik?
«S strokovnega stališča se mi zdi drobljenje uprave na določenem teritoriju prej pomanjkljivost kol prednost. Z^ato su mi zdi predlog reorganizacije, da bi se ustanovile bolj močne državne ivorbe na nekem teritoriju, pozitiven.« Kakšne pa so možnosli, da v prihodnji državni
Milena Pečovnik: »Drobljenje uprave na do* točenem prostoru je prej pomanjkljivost kot
prednost.«
organizirano.sli Upravna enota Velenje »os lane «7
»Mogoče je naša pomîinjkljivasl velikost. Po površúii smo majhni, tudi posebej veliko prebivalcev nimamo, le okoli 60.il{)0 prebivalcev. Ce upoštevamo lo dvoje, sodimo med manjše enote. Po drugi strani pa imamo tu izredno močne gospodarske subjekte. Tem bi vsekakor laka organiziranost zagotavljala dobro osnovo.«
Državni organi no šestih lokocijoh
Državni organi - njihove izpostave - -SO na področju Upravne enote Velenje na šestih lokacijah in pokrivajo različno število prebivalcev. »Davčni urad že zajema lako Zgornjo Savinjsko kot Šaleško dolino, geodetska uprava še širše območje ... Menim, da bi bilo te stvari dobro poenotili, čeprav lo potegne s seboj veliko ncprijeinosli. Program knjiženja dokumentarnega gradiva, kar je v upravi zelo pomembno, denimo, za ljudi pa nepomembno. A naj povem, da ol>siajajo za lo Štirje različni programi, ki jih je ireba plačevali, vzdrževali, nadgrajevali ... Že s lega vidika bi bila ekonomska upravičenost zelo velika.«
Overitve
Na n(wo so upravne enole dobile overitve lisiin. S lem so začeli 1- januarja. Daleč največje overilev kupoprodajnih pogodb za avtomobile. Skupaj pa so v januarju opravili preko 300 overilev. Overitve opravljajo tudi v pisarni v Šoštanju.
8
NASI KRAJI IN UUDJE
"»•^ÉAS 10. februarja 2005
Ljubno nai bo za vse gostoljubno
V ljul)(Miski občini ponosni na minulo (k^setlelje - Saniostojtii postorili voč, kol hi v skii|)ni obriiii - Najvtx^ji dosí^žek nova osnovna šola / veliko tolovacliiico -Tudi 33 kilometrov posodoblienili cest - Zd^ij vse moči (tudi) v iii(iiisi.rijsko-po(ljel,niško cono
Sedanjo ohčine íío 7.c zaokrožile dese-llelje svojega obsloju. Zelo uspešnega, kot irdjjcv vseli šestih /gornjesa-vinjskih, v katerih so prepričam, da so siimoslojni p(islorili vcLiko vec. kol hi v skupni. Dosežki pričajo o lem, da imajo prav, kar velja tudi za oWini^ Ljubno.
')Pred desetimi leii smo najprej orali ledino, /ato kaj prida nismo mogli poka/ali. danes je seveda zgodba bistveno drugačna. Vsaj no Iri slvari sem ponosna, najprej na novo šolo z velikih iclovadnico in povedanim vrl-cem. Prav tako na kilometrov posodobljenih cesl na področju eeiolne oličine, siij je bilo cesino omre^e prej zanemarjeno» veliko občanov pa pri-krajî^'jnih. Irciji ra/log za zadovoljstvo je področje varovanja okolja, saj smo di>slcj večino kraja žc povezali na Čistilno napravo, s temi napori pa bomo nadaljevali Še v nekaterih večjih naseljih. Mimogrede, ludi 14 stanovanj smo pridobili in v veliki meri redili težave mladih dru/in. Veliko je še dosežkov, ki jih po mojem irdnem prepričanju ne bi bilc^, če se nc hi odločili za samostojno pol, V minulih deset ih lotih smo trdo delali in se pri lem irudili za pravičnosi. kar bo na^' vodilo še nanrej. Skralka, dihamo 2
ljudmi in za ljudi,« jc dosedanje delo strnila županja .Anka Rakun. Med lansko dosežke golovo velja omeniti dokončno uskladitev prostorskih aktov, kar je bila vse prej kot lahka naloga, V njih so med ostaJim določili turistično in rekreacijsko ob-moqe med Okonino in Športnim cen-irom Prodnik v bližnjem Juvanju. zelo pomembno pa je tudi, da so izvze-li dodatniii S hektarjev zemlji:^ za nadaljnje Širjenje industrijske in podjetniške cono v Lokah. Anka Rakun: »Ičmu področju moramo zagotoviti hitrejši zagon, tudi z dodatnimi ugodnostmi za vlagatelje. Pri tem si ob pa> računskih sredstvih pomagamo Se z neposrednimi razvojnimi republiškimi spodbudami. Vse to bomo vložili v odkup zemlji^ in njihwo komunalno ureditev, kar bomo zaícli že lettvi, še prej pa moramo p(xskrbeii za novo ceslno povezavo z njim. saj je sedanja zares neprimerna. Vse moramo storiti, da ho ta zgodba zares uspešna in koristna za vse.« Med lanske dosežke gotovo sodi tudi nadaljnje širjenje kanalizacijskega omrežja,zamenjava šc preostalih 300 metrov vodovoda iz azl^estnih cevi, nadaljevanje lyživljanja irskega jedra in ustanovitev podeželskega razvoj-
noga jedra, pri katerem .se je že v nekaj mesecih pokazalo, da je bil zadetek v polno.
V letošnjem proračunu imajo prednost vlaganja, ki prinašajo nova delovna mesta, pri čemor bodo ob pr(v računskih skupili zagotoviti tudi i'^sta-le vire sredstev, pri čemer pa zadolževanja nc bo. Pri zaposlovanju v.sekakor mislijo resno, saj so denimo v preteklih letih preko zavoda za zaposlovanje javno delo omogočili 3ó občanom, ki so si na osnovi lega zagotovili redno delo ali se poslužili sa-mozaposlitve.
»Prav tako a* je občinskis-vet odločil, da bo preccj naU)žb usmeril v naselja okrog občinskega središča, karve-Ija že za letošnje leto, Najprej bo na vrsti Radmirje, kjer so si vrsto let prizadevali za izgradnjo športnega igrišča. Želje bomo uresničili letos, saj bomo za novo igrišče namenili 32 milijonov tolarjev, zgrajeno pa bodo konca avgusta, torej do oWinskega praznika, /ato l>omo osrednjo praznično slovesnost letos pripravili v tem kraju, prvič doslej zunaj občinskega središča, ob tej priliki pa l>omo igrišče tudi odprli. I (krati bomo tamkajšnjim gasilcem pomagali pri nakupu novega avtomobila. Takšn(^ pomoč si za-
služijo že zaradi izjemne skrbi za izobraževanje podmladka, pri Čemer jim daleč naokrog ni enakega.« pravi županja Anka Rakun. Veliko si .seveda na Ljubnem obetajo od nadaljnjega razvoja središča na Golteh. Že doslej so se pokazali dobri učinki ludi za občino, Še lepši so obeti za naprej. Anka Rakun: »Pred nedavnim smo se pcîgcwarjali o oprav-
Anka Rakun: »Zares sem ponosna na dosežke v minulih desetih letih občinske samostojnosti«
Ijonih nalogah pri uresničevanju prostorskega in ra/vojncga načrta /a 10 skupno območje. Vanj je vključena cesta Ljubno-Kladje, dokumentacija /a sedežnico Ročka in za depandanse. nakup parkirišča v Žekovcu.
prav tako kulesan^ce in botanične poli ter adrenalinski park. Občina Ljubno je v imenu vse udeleženih sodelovala na razpi.su in bila uspešna s 40 milijoni tolarjev. Prijetno presenečena sem bila. ker so župani brez zadržkov podpisali di'ïgovor. da skupno z Golimi prispevajo še 10 milijonov tolarjev, kijr je p^^goj za pridobitev omenjenega zneska neposrednih razvojnih spodbud.«
Ostno področje je zadnja leta »mirovalo,« letos pa bodo /nova posodobili dobra dva kilomelra ceste do višiaskih kmetij, kar pomeni tudi povezavo s sosednjo občino Gornji Grad. Krajani ,se zelo trudijo s spodnjim usiriijem. občina pa bo prispevala za asfaltno prevleko. Polepšatina-mcravajo tudi občiasko stavbo, temeljilo prenoviti zdrav.stvcni dom in še precej manjših nalog je v načrtih. Mednje goUwt^ sodi Še ena večjih, to je izvedba že 4.5. flosarskega bala. Spored bodo temeljito prenovili in ga obogatili. Ne le zaradi visokega jubileja za narodopisno in turistično prireditev. vsebinska prenova je bila po mnenju mnogih zares nujna. »Res je. Bal želimo pripravili drugače, da ho šc bolj vabHv za obiskovalec, in nekaj dobrih zamisli že imamo. C) lem ,smo se na prvem širšem sestanku že pogovarjali, ob tem pa sem posebej vesela. da so.^e ga udeležili predstavniki kar 22 dmštev od 32 vabljenih, kar bi moralo pripeljati do želenega cilja,« že napoveduje poletje županja občine Ljubno Anka Rakun,
■ Jp
Lepa nadgradnja bogatega izročila
Z^ornjesavinjski jjodbeniki krepijo stoletno izročilo - Njihovo društvo združuje zlasti mlade iz vseli šestih ohrin - Izjemen napredek v minulih letih nepoi^rešljiv del kulturne ustvarjalnosti -Znova Jiavdušujoč konceil.
Izročilo godbeništva v Zgornji Savinjski in ZaJreČki dolini sega stoletje nazaj k številnim manjšim godbam v manjših in večjih krajih c^ch dolin. Največkrat glasbeno neuki, a na-daijeni in zavzeli domačini, so sc združevali v manjše godbe, si pogosto sami tudi izdelovali instrumente, vendar so godbe vseeno dajak^ p\).scben pečal različnim dogodkom in priložnostim. Do druge svetovne vojne so godbe precej napredovale. po nekajletnem zatišju pa so sc po vojni vihri mladi in stari z glasbeno žilico znova začeh združevali, a so bili časi večjemu razmahu godl^enišlva nenaklonjeni, manjkalo je tudi primernih mojstrov in ka-pclnlkov. Največ zanimanja za ponovno oživi:cv je bilo golovo na Rečici ob Savinji, kamor tudi .segajo korenine sedanjega orkestra,ki dclujcvkuhur-nem društvu Godba Zgornje Savinjske doline. »Veliko ča,sa in besed bi lahko pc^svctili rojevanju ncwe god-Ik, vsekakor pa nihče ne more in nc sme pozabiti ključne vloge mojstra Francija <*oljii-fji. ki sc je za našo godlx") dobesedno žrtvoval. Velikokrat je bil deklica za vse, hkraii diri-gcnl in učhelj na glasbeni šoli. predvsem instrumentov za
godbo. Tudi in posebej poučevanje je bilo izjemnega pomena za nadaljnji napredek godbe, ki jo je njen oče žal prezgodaj zapustil. Danes imamo tako šolane godbenike z različnih izobraževalnih ravni, tudi z akademije, vse več mladih pa obiskuje glasbene Šole. Seveda v tem ključnem obdobju in kasneje ne smem pozabiti raTumcvanja in pomoči velenjske glasbene šole.« je najprej povedal predsednik zgornjesa-
vinjske godbe Jakob Pre-sťčník.
Za Francijem Goljufom so k sodelovanju j-jrítegnili Tomaži» Cucka (tudi poučuje na nazar-ski glasbeni šoli), ki je pravi izvir novih članov godbe in je orkester prevzel z velikim veseljem in zagnanostjo, .lakob Prcsečnik: »Po njegoviza.slugi je orke.ster danes Že nn visoki umetniški kakovostni ravni, uspešen tudi na odmevnih tekmovanjih, seveda pa skoraj ni
prireditve ali dogodka v obeh dolinah brez naŠIh godbenikov. Izjemno pomembno je. da fantje in dekleta prihajajo iz Številnih krajev in vseh scslih občin, Ker so med njimi dijaki, študenti in delavci, .se največkrat srečujejo ob koncih tedna. kar ob njihovi vnemi in pripadnosti orkestru vendarle ni prevelika ovira.« Pa godbi vseh Še.'ši občin tudi pomaga in ji lajša zlasti denarne težave'?
»Denar je seveda vedno problem pri takšnih rečeh. Največje breme nosita občini Mozirje in Nazarje, v zadnjem času tudi Gornji (irad. z ostalimi pa sc pogovarjamo, da plačujejo vsaj del potnih stroškov za Jiaše godbenike. Si-
cer si pomagamo sami, tudi z organizacijo velikega letnega koncerta in podobnimi načini, da s tem pridobivamo sponzorje, ti pa omogočajo, da orkester kolikor toliko normalno deluje vse leto. Stroški so seveda zajetni in raznoliki. Z rastjo kakovosti in ugleda orkestra moramo nat)avljati nove inslrumente. Mnoge nove smo že kupili, a imamo Šc vedno nekaj siarodobnikov. Tudi videz je pomemben, zato smo pred Časom že kupili zgornja oblačila. na nedavnem koncertu pa so se člani in članice predstavili tudi v novih hlačah, ki jih je sešit Elkroj,« pojasnjuje .lakob Prcsečnik. Na nedavnem vsakoletnem koncertu so godbeniki ponovno nav-
dui^iii množico, ki je do zadnjega kotička napolnila nazarsko šporino dvorano. Veliko poudarka so tokrai dali lahkoinejši glasbi in z vrhunsko izvedlx) navdušili. Tudi prcscnciilL predv.se m starejše ljubitelje te glasbe iz ostalih krajev, ki .so o godbi veliko slišali, ji tokrat v živo prisluhnili in ostali brez besed, .lakob Prcsečnik: »Veliko dela, lekmovanj in gostovanj nas čaka tudi v tem letu, zlasii po naših krajih. Spomladi se bomo ustavili ludi v gornjegraj-skcm centru slarejšili, ko nam bo vreme omogočilo konceri na prostem. Vse kakor je naše poslanstvo, da to glasbo približamo Čim večjemu številu ljuJi v obeh dolinah.«
MJp
Z izborom skladb za letošnji koncert so (znova) zadeli v potno. (Foto: Ciril M. Sem)
IZOBRAŽEVANJE
Za novince 780 prostih mest
Na Šolskciii (XMiíru Velonjo v priliodiijciii šolskem lotu ludi v šporLnciii oddelku íjiíiina/Jje in v 3-leLuein progrniiui iiieliairotiik - llsiiieritev vlade ol) /niaiijšanin števila mest v ^imiia/ijali iiat)ove(iujc zapoliiitev prostih mesi. v pr^ogramih srediijega strokovnega i/ol)i^aževaiiia
Tatjana Podgoršek
Po podaikih niinisUslva za sivo In Jpori v icm šolskem letu zaključuje i/obražcvanjc v slovenskih (V>novnih šolah 22 li-soč uOcncev, v srednješolskih programih pa jc v razpisu za vpis v prvi letnik Šolskega leta 2005/2006 predvidenih 27.738 prošlih mesu kar pomeni, da je v prihodnjem šolskem letu bodoči populaeiji srednješolcev na voljo blizu 4(KK} prosiih mcsi več.
Sole Šolskega centra Velenje (ŠCV) so v včeraj objavljenem razpisu za vpis objavile /a novince 780 prošlih mest, kar je nekoliko več kot lo šolsko leto. izobraževale pa jih bodo v 30 programih, od tega povsem na novo v triletnem programu me-haironik operater (30 prostih mest). Splošna in strokovna gimnazija pa je ponovno objavila možnost izobraževanja v športnem oddelku (22 prostih mest). Za slednjega so poskušali pridobili dijake že v lem šolskem letu, a jc bil odziv preskromen.
Vcť namer kot lani
Največ prmiih mesi so na šolah
Andreja Stefan Buković, pedagoginja na ŠCV
centra predvideli v programih srednjega strokovnega izobraževanja (280), 264 v programih srednjega poklicnega izobraževanja (3-lclni programi), 172 prostih mest v Splašni In strokovni gimniiziji, 60 v programih nižjega poklicnega izobraževanja, 196 prostih mesi pa je na voljo dijakom poklicno-leh-niškega izobraževanja (sistem 3 + 2). Po besedah .Andreje Steťan Buknvić, pedagoginje na ŠCV, pričakujejo, da bodo zapolnili vsa predvidena prosta
mesta. Namero za izobraževanje na šolah centra je namreč izrazilo dobrih 71 odstotkov učencev zadnjih razredov osnovnih Šol v občinah Velenje, i>ašianj in Šmartno ob Paki, kar je več kot minulo leto, prav tako pa je vsako leto med njihovimi dijaki več tudi učencev iz šol občin Zgornje Savinjske doline. »Poleg novih programov in kakovostnega izobraževanja se na šolah centra trudimo, da pridobijo dijaki potrebno samozavest in znanje ne samo pri obveznih učnih vsebinah, ampak tudi v številnih interesnih dejavnostih, kot so prostovoljno socialno delo, mešani mladinski zbor, krožki. Ob lem ni zanemarljiva opremljenost naših učilnic z najsodobnejšo opremo» organiziran prevoz v šolo in iz nje in še bi lahko kaj omenila.»
l\>cl|)iraio iisinerilev vlade
Na vprašanje, kaj pomeni za šolski center usmeritev vlade, da bo bolj spodbujala izobraževanje v programih poklicnega in strokovnega tehničnega izobraževanja, manj pa v gim-
Vov program na Višji strokovni soli - meliatronik
Na Višji slrok<3vni Šoli Šolskega centra Velenje bodo v študijskem letu 2005/2U06 izobraževali še po enem novem programu - meha-tronik- Vanj bodo vpisali 45 kandidatov, vendar le za izreden študij. Sicer pa so za novo študijsko lelo na matični šoli v Velenju in v disUKiranl enoti v Murski Soboli predvideli A5> vpisnih mest, od lega 21.^ za redni in 240 za izredni študij. V programu elekironika so predvideli 70 mest za
redni in 45 za izredni Študij, prav toliko v programu informatika, 30 rednih in prav toliko izrednih študentov v programu rudarstvo in gcotehnologija, po 45 prostih mest za študij v programu komunala. V Murski Soboti pa bodo v pivi letnik informatike vpisali 45 rednih in 30 izrednih študentov. Informativni dan bo na Višji strokovni šoli centra jutri ob 9. in 15. uri, v soboto pa ob 9. uri v predavalnici omenjene šole.
nazljah, je Štefanova odgovorila.« V včeraj objavljenem razpisu za vpis zaradi tega sprememb ni. Lahko pa bi to pomenilo, da bi ob večjem vpisu od predvidenega števila prostih mest v programu splošne in strokovne ^mnazije moridi vpis omejiti. SIcer pa zaposleni centra podpiramo takšno usmeritev, saj dolgon^no napoveduje povečanje vpisa v programe srednjega strokovnega izobraževanja, kijih pri nas ne manjka. S tem bomo zapolnih vcč prostih mest v teh programih in sc bolj približali potrebam gospodarstva.«
Jiilri in v sobdio hiloinialiviii dan
Več o možnmtih, pogojih izobraževanja na šolah centra ter o programih bodo bodoči srednješolci ter njihovi starši izvedeli na informativnem dnevu, la bo jutri iv petek), In .sicer ob î>. uri: za programe, razpisane na Splošni in strokovni gimnaziji, v dvorani kulturnega doma v Velenju; za programe Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole v dvorani velenjske glasbene šole: za Poklicno in tehniško strojno šoli v dvorani Mestne občine Velenje; za Ptiklicno in tehniško rudarsko šolo v prostorih omenjene Šole: ob II. uri: za programe. razpisane za Poklicno io tehniško Šolo za storitvene dejavnosti, v dvorani velenjske glasbene šole. .1 u tri obl5. uriin v soboto, i)b 9. uri pa bodo bodočim srednješolcem v prostorih velenjske glasbene šole na voljo iitformacije za vse programe hkniti.
Zelo delovno in uspešno
Na Območni obilni zbornici V(Menje menijo, da so bili lani pri uresničevanju zapisanih vrednot uspešni - Tudi letos v ospredju iz()br<i/evanjc članov, prostor in odpi ta povezava v svet - Višina članarine ncvspienienjcna
Tatjana Podgoršek
Sredi prejšnjega tedna so se sešli na seji člani skupščine Območne obrtne zbornice Velenje. Na njej so osrednjo pozornost namenili spremembam statiila zbornice in članarini. O lanskih aktivnostih in letošnjih prednostnih nalogah bodo podrobneje razpravljali na skupščini po izdelanem zaključnem računu. Sicer pa je Sranko Meh. predsednik upravnega odbora zbornice, menil, da je za zbornico uspešno in zelo delovno lelo. Po daljšem času .so zaznali povečanje Števila obrtnikov na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, sedaj jih je nekaj Čez 800. Pri iskanju informacij, uslug, nasvetov so sc lahko ti prepričali, daje zbornica prilagajala vsebino dela osred-
njim nalogam: delovala je v službi obrti in podjetništva, sledila vrednotam Članstva, nudila kakovostne informacije tistim, ki so jili iskah, in gradila lokalne povezave. Kakovosino podporo obrti in s lem tudi njenim članom je med drugim zagotavljala Še z organiziranjem različnih oblik pridobivanja znanj, s promocijo in skrbjo za prostor, potreben za uresničitev podjetniških načrtov, in z vključitvijo v sistem šolstva pri mojstrskih izpitih. Nenazadnje ne gre prezreti srečanja velikega in malega gospodarstva, katerega soorganizatorica je. Tudi to srečanje je ena od oblik spodbujanja razvoja obrti in podjetništva na območju delovanja zbornice. Letošnje prednostne naloge Območne obrtne zbornice Velenje, meni Branko Meh. se ne
bodo bistveno razlikovale do lanskih. Morda bodo morali še večaktivnosli kol doslej nameniti iskanju primernih lokacij za izgradnjo obratovalnic in prometni ptivezavi v svet, ki .sta v danem trenutku največji oviri pri podjetniškem razcvetu v Šaleški dolini. Poleg pridobivanja znanj pa si bo zbornica prizadevala še za to, da bi lahko lažje uresničiU .svoje načrte tudi finančno šibkejši člani. 80 odstotkov priJiodkov ustvari zbornica s članarino, ta pa bo letos taka kol lani in za vse enaka - 40at) tolarjev, kar je 2^^ odstotka od najnižje pokojniaske osnove za pravne osebe. Manjkajočih 20 odsloikov pridobi s tržnimi dejavnosti, kot so izvajanje javnih pooblastil, izobraževanje ter storitve za nečlane.
V 2 obveznim članstvom
Branko Meh, predsednik upravnega odbora Območne obrtne zbornice Velenje
|)u je Bninko Meh p4»ve<lul: «Mi
zagovarjamo obvezno članstvo zaradi tega, kerjc novosti na področju obrti ter podjetništva vsako leto več. Potrebno jim je slediti, svetovanje, informiranje o njih, nuđenje pomoči pa je za člane zbornice brezplačno. Mislim, da je predvsem zaradi tega potrebno obvezno članstvo, Čeprav vsi med nami tako ne mislijo. Članarina se mi ne zdi previsoka, zanjo pa lahko tisti, ki to hočejo, dobijo več. Storitve namreč niso poceni.«
Ni zanimiv, ie pa poiclic priliodnosti
Poklicna in lehniška rudarska šoli S(;v edina slovenska i)kovnica(i za l udarske poklice - Kadri zaposlii\1 tudi v di ugih dejavnostih - Vivsta ui>odnosli
Tatjana Podgoršek
Poklicna in tehniška rudarska šola .šolskega centra Velenje (SC.V) jc edina srednja šola v Sloveniji, ki Izobražuje za poklice rudar In rudarskih tehnik. Leios so v razpisu za vpis predvideli 26 prostih mest za novince v programu rudar in 28 v programu rudarski tehnik. »Poklic med mladimi ni zanimiv, je pa poklic prihodnosti,» potidarja ravnatelj omenjene Šole maji. AJbin Vra-bič.« Slovenija se je odločila, da píXrebuje svojo energetiko. Velik del slednje je lociran v
praktična znanja, ki jih najbolj potrebujejo.'> Učence dcxlai-no motivira Še z drugimi ugodnostmi, kol so Štipendije, brezplačni učbeniki, prevoz v šolo, bivanje v dijaškem domu, brezplačna zi^ščitna sredstva in malica pri prakličnem pouku. »Skratka, naša šišlaje kot druge šole, je pa šolanje na njej daleč najcenejše. Takšno s(xJe-iovanje med Šolskim centrom in Premogovnikom Velenje, ki je tudi njegov souslanovilelj, je model evropskega izobraževanja in krepiwe scK'ialnega partnerstva.«
Ravnatelj Poklicne in tehniške rudarske šole ŠCV mag. Albin Vrabič: »Za prihodnje šoisko teto so učenci izrazili več namer
za vpis v programa naše šole.n
Šaleški dolini, predvsem na Premogovniku Velenje, ki na naši šoli črpa še kako potrebne sJrokovne kadre.« Kljub zmanj.šanju števila zapi*<lenih. predvsem z upokojevanjem, že nekaj let zaposluje po 70 mladih. Prvih 4(J našlo lu zaposlitev v začetku aprila, 30 pa v jeseni. Sicer pa, še poudarja Albin Vrabič, rudarje potrebujejo ttidi v vseh listih dejavnostih, ki jih zadeva rudarska zakonodaja. To pa so kamnolomi, pcskokopi, lunelograd-nje, glinokopi, izdelava pcxi-zemnili skladišč, geološki obrali in podobno.
Da bi bili ti kadri na trgu delovne sile ćini bolj uporabni, na šoli predmetnik vsako lelo po-.sodabljajo, spremljajo sodobne trende ler dodajajo znanja, uporabna ludi na delo-viščih zunaj jamo 1er s področij, kol sla podjetništvo In poslovna komunikacija. "Ob lem bi rad opozoril na lesno povezanml naše šole s Premogovnikom. Tu naši dijaki opravljajo praktični pouk v manjših skupinah, od tod so nekateri naši predavatelji, lesno sodelujemo pri načrtovanju In analiziranju učno-vzgcijnega procesa z njihovimi (xJgo-vorniml za izobraževanje, la ko Premogovnik, ki zaposli veliko naših dijakov, te spozna že med šolanjem in jim da
Premogovnik Velenje običajno razpiše {5 štipendij z^ rudarje in prav toliko za rudarskega tehnika. Teh številk na Poklicni in tehniški rudarski soli ŠCV ne zapolnijo. V p<.w-prečju vpišejo v program rudar K), v program rudarski tehnik pa 12 dijakov. Po navedbah Vrabiča so letošnje namere za vpis nekoliko večje, kar piwezuje s stabilnim položajem energetike in možnost jo zaposlovanja. Opazno je večje zanimanje med učenci Šaleški dolini sosednjih občin ter vpis učencev z boljšim twnovnofk^l-skim učnim uspehom. V lem .šolskem lelu izd>rařuje-jo na šoli v devetih oddelkih 97 dijakov, kar pomeni, da jih je v oddelku v povprečju 11. To omogoča poglobljen in dokaj Itîdividualen prisiop, možnost pridobiive več znanja v šoli in doseganje boljšega učnega uspeha. Prav lako imajo dijaki po uspešno končani srednji Šoli cxlprte rao:?nosli za nadaljnji študij.
10
KULTURA
'^HjtS 10. februarja 2005
Kiparska dela iz galerijslœga depoja
Bo velenjska galerija v lelii. ko praznuje [JO-li^ttiko delovanja, dosanjala sanje o lastni iiisi? - Oblelniei posveěoíiili dogodkov, prvi zc jiilri
Bojana Špegel
Vťknjť — Leto 2(105 so jc v velenjski giilc-rijj, kije od lani. koje na dva dela razpadel nekdanji Kuliumiccnlor Ivana Napolnika, del Mu/eja Velenje, začela z razsiavo Slovenija» odprla za umemosi 2004. Dober mesec so bila na ogled dela (nastala lani poleti v delavnici na Sinjem vrhu), ki si jih je Izgledalo veliko ljudi. Pogovor z vodjo velenjske galerije ma}>. Mileno Koren -Božíčťkzačnemopravsiem, »Skoraj lOlei žc sodelujemo v icm projeklu kol selektorji. Sodelujemo s parinerskim mestom E«-lingen in diplomami Akademije za likovno unietnosi iz Ljubljane, ki prihajajo v Velenje na likovno kolonijo, /ato vsako leto na Sinji vrh pošljemo umeinike in potem razstavo uvrstimo v nas program, f ma velik odmev, lu se zbli:^ujejo odnosi na mednarodni likovni sceni, kiir je zelo spodbujajoče za mlade umetnike. Pa tudi za Velenje, saj so na ogled tudi dela aviorjev iz mnogih tujih dr^.av.« Juiri boste odpďi prav posebno razstavo, ki ho ohi\kovaicem razkrita delček vpv f{ieda v vaš depo. Kak.^tta ho? »>Konccpt galerije je za.<iiav|jen že ?0 lei. ga pa dograjujemo, saj se nekatere stvari izčrpajo, zato je ircba dodelali p(wa-me7ne detajle, Eden izmed teh je to-kraina kiparska razstava ob Icloî^njem mesecu kulture, ki jo bomo odprli jutri ob 19. uri. Sodi v koncept raz-slav, ki jih načrtujemo v naslednjem desellelju iz zbirke naše galerije. Marsikaj je namreč astalo oicm skrilo, tudi lislim, ki so dograjevali zbirko naše galerije. Zalo je prav, da pokažemo tudi lisle umetnine, ki jih zaradi pomanjkanja prostora in drugih vzrokíw doslej nismo pokazaU. Pri lem jc prcccj dchi. Razi?>kali jc bilo potrebno določene tehnike, se pogovoriti s še :^ivečimi avtorji in naslale so zanimive zgixl-be ob delih, ki so že pred leli nasiala z nji-luwimi rokami. Vse to bomo skušali združiti lako v razstavi kol katalogu, ki bo izšel ob njej. Razstavo pa posvečamo predvsem začetku praznovanja 3()-lclnicc galerije.« ÍMhko izpostavite vrhutice in verjetno ttuli padce galerije v teh treh desetktjih? »30 Ici je pravzaprav že kar dolga doba. Uradni začetek galerije je bil 1. januarja 1976. Vendar so se prve pomembnejše razstave dogajale že v letu 1975 in prav le so p<wzroč i le nastanek Kulturnega centra Iva-
na Napolnika (KCIN), zatosmose po presoji in ocenitvi razmer odkrili, da obletnico zaznamujemo že letos. Vtem Iclu je bila namreč odprta razstava 'Ibneta Kralja in razstava Lojzeta Perka, lb sta bila mejnika. ki sta pomenila začetek le galerije. V letu 1976 smo uradno postaU enota KC IN, prosiore pa je galerija dobila v hiši, v kateri Še danes domujemo skupaj s knjižnico. Takrat je bil lu zasnovan galerijski koilček. Do danes se je zelo spremenil, po obsegu pa je ostal enak. /m lo pove, da ga razpenja po šivih. Mesto se je od takrat vsaj podvojilo, galerija je že pred leti postala pretesna. Vseeno želimo vsa ta leta pokazati
Milena Koren Božiček: »Danes imamo v naši zbirki že 700 zeto zanimivih Ukovnih det, ki jih bomo v nasiednjih tetih pokazati našim obiskovalcem na tematskih razstavah.<'
maksimum. Vendar se kažejo tudi za našo galerijo boljši časi. Kar se razvoja tiče, pa so bili tudi boljši časi. Predvsem po finančni plati so nam bila nekatera lela bolj naklonjena, nekatera pa so bila še šibkejša koi sedaj. Temu bi rekla normalna oscilacija, ki se odraža tako v gospodarstvu kol kulturi. Zadeve pa gredo pri nas bolj v stagnacijo kol rast.« Rekti ste, da v vaših depojih sfcrivate vetiko del. Kje pa sptoh imate depoje? »'Ib bi raje zamolčala. Depoji so namreč v klemih prosiorih hiše, kjer domujemo skupaj s knjižnico, in so iz jemno skromni. Velikokrat ogrožajo eksponate, saj se je že dogajalo, daje v njih vdrla podtalnica. Zave-
damo se, da se to lahko pon(wi.« Kako Je zhirka nastajala in kaj je v njej naj-zanimiv^še, najdrag/KenejŠe ? »Skoraj vsa dela v našem dcpoju so zelo dragocena. Res je, da so nekatera po konceptu umetniške vrednosti pomembnejša, v konceptu same zbirke pa je vsako delo pomembno. Leia 1973 je začel nastajati za-melek te zbirke, lakral so v občini Velenje kupili 22 del, ki.so jih kasneje» ob začetku delovanja galerije, predali galeriji. To je zametek današnje zbirke. V treh desetletjih se je /elo razširila po zaslugi ljudi, ki so delali na tem področju, Tu je treba omeniti začetnika Kulturnega centra Ivana Napolnika in prvega direkiorja Marjana Ma-rinška, prvega kustosa galerije Alojza Zavolovška, svoj prispevek pa sein dala tudi sama in kolegica Kora Križnič, ki se mi je pridružila v devetdesetih Iclih. Danos naša zbirka Šteje preko 700 ek.s-ponatov.«
Lansko leto je hito z^ galerijo tepo teto. Na Vi^enjskem gradu sit nspeti odpreti oh/iov' Ije/io zhirko sodobne (ikovne titndnostiy kajne?
»Obnova prostorov in zbirke je trajala kar nekaj časa. Brez podpore naših .sponzorjev, podjetij (iorenje in Premogovnik Velenje, bi se obntwa še zelo podaljšala. Zelo smo veseli, da smo uspeli postaviti in obnoviti to zbirko, ki je odmevna tudi v slovenskem prostoru. Najbolj ponosna sem na del zbirke, ki obsega deia mlajših avtorjev, ki so k nam prihajali na likovno kolonijo diploman-lov ALU. V Velenju jo pripravljamo že ' 16 let.«
IOh tcaie, boste prav v tiíiu, ko praznujete Mi-teinico delovanja, /ří.w, v ícaterije gateri' ja bi vse Oft začetka, v celoti dohiti za svojo dejavnost, iioste koncept dela potem kaj spre-minjali?
»To, kar ste mi z vprašanjem položili v ušla, lahko rečem, da so bile moje sanje že 2(1 let. Zelo bom vesela, če bom v kratkem te sanje dosanjala. Res je, da kaže, da se bodo stvari razvijale v lo smer. Mi si za lo zelo prizadevamo, pripravljene imamo vse projekte za prenovo hiše in tudi programske usmeritve. C^c bo lo uresničeno, ne le da bo delo tekkî lažje, tudi strokovno in izvedbeno bodo dani čisto drugačni pogoji za naše delo in poslanstvo.«
Repnik in Repnik - Dva slikarja, en svet
Pravzaprav jima mogoče s skupno razstavo, ki je trenutno v Mestni galeriji Šoštanj, delamo krivico. Anton in Janez Repnik. oče in sin, ki ju je slikati učilo življenje, se predstavljata s tematiko, ki je obema skupna. To ie človek in vse kar se dogaja okoli njega. Pa vendar jc njuno slikanje zelo različno, lako po tehniki, motivih kot po pri.slopu, s kaierim se lotevata svojega ustvarjanja. Prav gotovo sla kol aviorja dosti močna nosilca samostojnih razstav, vendar sta prav v .skupni po.sta-vitvi zanimiva, ker ju ni mogoče primerjati, čeprav, še enkrat poudarjam, je miselni konecpl podoben. Končni izdelek - slika -pa JU nedvoumno identificira vsakega zase.
Anton Repnik, rojen na Muli. je Član društva slovenskih likovnih umetnikov, ustvarjalec, ki je rasel in zorel sredi kmečkega življa.
Njegovo slikarstvo je po.šteno in neposredno, prepričljivo in
sugestivno in sporoča globoke resnice in plete zgodbe. Repnik je like in figuralno tipologijo zasnoval žc ua samem začetku in ji ostal zvest do danes. Njegov kobri! je naravnan glede na razpoloženja, in Čeprav je svet Repnikovega ustvarjanja trd in neizprosen, na platnih ohranja vedrino in notranje ravnovesje.
.ianez Repnik v svojih delih prikazuje socialno bedo človeka iz nižjega sloja, poštenjaka proie-tarča. Koščene podobe slabo napravljenih ljudi v slikah Janeza Repnika nimajo nikjer svojega pravega doma. Nekako nam odslikujejo listi del življenja, na katerega v današnji potrošniški družbi vse bolj pozabljamo in se mu hote izogiba-
mo. Toda slikar slanje samo ugotavlja, se ne zgraža in ne obsoja, ne vzpodbuja h kritičnosti. Brez posebne prizadetosti deli žalost in revščino drugih, tako z eno sliko kot s celim nizom. Glede na tematiko in slikarjev dosedanji razvoj je po-trebnos tem ustvarjalcem tudi v bodoče računati kot s socialno kritičnim slikarjem. Oba avtorja sta ocenila likovna kritika Mirko Juieršek in Marlen PremŠak, ki jc o njunem ustvarjanju tudi spregovorila na odprtju razstave, včetr-tek, 3. 2., ob 19. uri. Kuhurni program je sooustvarjala pianistka Petra Dolopsl, Repnika pa je p<ílegžupana Občine Šcxš-lanj, Mikma KopuŠarja, pozdravil tudi likovni pedagog Bogdan Železník. Razstavo, ki so jo pripravih na Zavodu za kulturo. so v občini Šoštanj vključili v niz prireditev ob kulturnem prazniku-
■ Miiojka Homprej, foto: Dejan Tonkii
Kulture za jurja!
Pox^em človeško Je, da ob h dtumem pmznikit ddiimo olmCnne, kaldno hdtnn) smo doživeti in produdrtdi v minulem otxtobjii, kmerihihumi dosežki so nam i^jlej^ati tiste ure, ki siJiJt ntr^ftmo za kidluro in dogodke, jXA'Czane z njo, '/.a veČino pa je bi!pustni torek le kulturno prosi dan. dan mask n Ziibavljače\' in pošasti típrvganjajo zimo. Če se Itthko obpn.snr in praznihi nasmejemo, se lahko letos tndi hdtumenvi do^ijimju na lokalivnnm JcžkJčasi so za kuhuro, smejimo pa se luitko hdtumi j>olîliki ter blisôt hd-turnih ustanov, le kažejo nam'en le s\vjo lepo fasado, za katero Je lokal tut ix)litiku našía dcnur, znotraj fXJ... Ihgled z roba (malo zitnaj in mato znotraj) vfunkciimiranje ktd-turnih institucij, deh dnátix fXi ludi nekaj izkušenjpoltjujc, daje v hktdtii hdtumi politiki nekuj narobe. V zadnjem Častf mnogo dima okoli kljnčnih hdiumiJt ustan(A' govori, da se s kulturno stvarjo dogtija nekaj, kar ni olnćajno. Pa sttj o tem leče 11 maza na voda Žc karnekaj časa w je bilo in .fe bo o tem prelitega mnogo črnila. Tudi kot aktiven Ijulňielj ofyazam stvarij ki niso i' prid tml-lumemti fh'ljenjti in dogajanju, da ne govorimo o investicijah v in/nisimkturfj, ki so bite nesorazmerne Hozhi v programe. Vendar se to ne dogaja le zadnjih nekaj let. ampak vsaj desetletje. Dejstvo je, da so /wMViť spremembe, gospodarska osamosvojUe\'. pofndaràadja hdture pustih globoke sledove v vsakodn(^'nem hdturnem utrii^iu
Na dmgistnmi je bih opazili^ da s (j'>o)ustvarjalnostjo, l)Ogasi\vm kidtume produkcije rut Ijidmljski, umetnBkiin k najmanj na i)oi> fdanu (Če hočete komen ialni) nnm ni bilo v minidem oMobjii nič nambe. A kaj je pi^tem sploh narobe? Pred^'sem je àttiti, da mesto nima dovoljposhdia za hdlumepn)^ime, da mesto nima kulinme prireditve .širšega znttčaja, s katero bi .se identificiralo, prireditve, ki bi bila hkrati niz^xjznavni znak Velenja in doline. Saj nehtjjili je, a so l)olj ah manj odraz trenutne klime, deja\nos'ii lXÁsameziukovalipc/jekiiUumavlogav2poredna. Brn' hiltuma kon-linuHeta. tudi o/ganàadjska, UsStvarjalna in prireditvena, je znak kidlnmega okolja in hdtnme identitete.
f>nnim si f>otnisliti, da je bito s hdtumo ^xMiko v času >*plundiz-ma kttlitirfuh interesov^ morda celoMJe. Vsajvsmishi ločmtn-ja dobrega in slalKga in kljub temu, da je M/ hdiuma kritika in prtKiukcija tLmierja/ut. tiiloje relaii\7io do\vljsredsle)'zaprograme, pnxh sem pa h dfuru ni Nla orodjepolitike za dokazo\ trnje vje h d-tumosti^ hnmanasii in knltu/ne fitamropije na taksen način kot daties. Mediji in ta krcana ideologija so bih hdniri naklonjeni in so jo pozitrmo selekcionirali, kolikor so jo s swjim dometom lahko. Dejavnosti shipine in njihovi prr>jekti so bih medij.sko odme\7ii le, če .so imeh estetsko \'sebino in so v okolju prispe^ntti kuhumi presežek Morda zato, ker so vodenje hditire zaupali d%temu deht politike. ki.sejeskutirín)dejafi\korfh'arjfd.f)(/ní\sjesívcirdnigačria, h dit tro vodijo predvsem tisti, ki sSO na jwliiičnih ah gospodarskih položajih.
Zahodni s}'ct in sewda kapitalistična hdřtmt nistapomkza h-alite-
10	hdtume tislvarjalnosti Narobe, h'ečjemn jopoptdarizirata, bn-nalàinifa i/t iz nje ustvarita spako, v kateri ne moremo spoznati /u-
11	visoke niti Ijndshi hdture, ampak tepc^ačenopopularno hdtun). Slednja je res v ntzmahu. Pnfv iskre/io si zaslrdi ta razcvet, pose-t)cjpň tuts, kjer dokítzitje nenv)č hdtume insťntujionídizirunaKii Ce sem v kaj prepričan, sem v to, da jepoptdama lohdna hdtur-na scena močno 'povozita"tradicionalnû latlliuv tu/šega okolja. DolKrpnmer najdemo v glasbi, /.asčilni z^utk tega okolja danes ?ii-ti ni mdarska godtya s stoletno tradicijo, tt/npakpopularna in se\'e-da pojyidistična gla^tx:tut hdluni holj ati mtinj usjvlih fX)same2?ukov Da ne go\ vrimo ^irše, kdo je trenntno najMjpohdawn "nekchn-ji" rudar na estmdni sceni Iz Koroške prihaja, lahko pa bi se kakšen naset tudi y Velenju. Kdo v Stovcniji ne ^xtma Natalije, Šank rocku in še koga iz doline? Ksmu so rocko\ '.ski kritiki ves áív, a ne zaman, naklonjeni? Res Nulliusom. Medtem pa se bomo morali navaditi na Fredija. Brendija, t teleno, domače dtve, ntrbo-polke in sekujs Časopisne hise l>odo počasi uffjtovile. da si je srednji sloj ře nakitpd dovolj metrov knjižnih na.slovov in DVÍ)-jevpo miotni^ ceni em^a jitfja.
Nič dmgače niz instiaicijami Velenje je ^wznano t)olj po odlični infn/stnikturi (in .^e boljůt bo) kol po odličntxs ii in àjemnosti vse-tm. Če (Hi so dobre, niso dovolj mzpoznavne in prodorne. Med tem, ko h din me instimcije Mehajo zaradi pomanjkanja zihtivit in odsotnosti tiomeopaiije lokalne skupnosti na lepih ktdtnmih ob-jektih ležipoznozimski .sneg, pomešan s pepelom - le s kííkšnim?
m Matjaž ŠBiej
Samoplačniiki ORTOPEDSKI pregledi - Zasebna ambulanta Žuber
Velenje, Šmarška 12, tel.: 897-16-20
Preglede bo opravljal dr med., spec, ortoped Simon Kovač, zaposlen v OB Valdoltra
U), februarja 2005 "•^ČA*
107^8 MHz
II
R£\DDJ8KO IDO
Glasbene novičke
Viroze na pohodu!
f
5mo u$|>e(no	scveds $ino a-
koraiiti ve«prccIno«i;, kijih q zapov«duie, in Inlipc suri s(osvik<k! n;ivudj k.'ir Jotiro masL-niokrvg ust, Mnoj prřdni pď smo bili v lemljen ju. ki	meď Slovene; a>dl«;lc«rv«c Polj ^Xllnira.Nťk;lko n^in) »lunjkiijc kondicije u pnvi buinor Ln se a< moremo oire&U v'sakotlnevfuh skrbi, probleme^' in prepo^KWie» íia lanwnja m m^dsebojitcjsn »obiranp«. Si» Cccpj ^alOIU(Jl m b(k>pnjvc pnložnceli. lb* kraiitoiifvilVo S'aS«gi iaa smo ^ neti wrko-vcjsupnrjiikđ /Akijuřilí^evporwdclpík, ekipa pnj< ]>rcc«jr:i/ivdtenxuj73<iab<u)koitiru}:-}e oidivnnlil) vnuh pivK^ijo n/norv4ie viroze. Ib itevťďa ni Aidno, saj veliko na icfenu, kjer «« v t«h na velilio kihn in
kf^^lja. lip:ijniĐ ior«j. ďa je NI kupnji pusi. í^uhJí j«	<leLi prosi kuliumi Una.
Mjiil> vsemu ctovT>lj uřinkoviu da bo CKlgAfilzi* motn xnjim hudohne viru»«.ki^m:mjiuje/o uaiu komlicijo.
SIcer	rtci/mcr-
no hilro icfc indrt jeprvi oik^c kLi, ki je po vï«h i«orij3li najdaljši, jre ikr>rai po^nMjen. /ii^j vj pred nnmi mnoja ob$«^ni pni^ekd I j;-lo^njazlnvi Je v.')|>o/nela in irunuuu) k k? ko k:t2e rohe, íc /dAj pripi jvljamo /clcno prilogu. S»j vc^k*. Likali ^ tem Krirnaenkru ic ou^pll u) ^ del j nu vru. L djo homo c^ogaiili Ns^ ki bo konec nicseca. Snjdi marcn bodo itn sva) ra^uopnShUuhik-IJI nvlunioMIov P(><âk:ijte/.)2biiu. náši nasw-li vem bodo polovo prav prHU. Konec marca boinopoiTusaUuniilMťljim Verjeli m» pelem hodo cu^ prn^niki. nrtjprejvchkonořu. potem pa prvomsj^ki llicli njim homo tuime-nili posebno pu/orrvo^t. ki v» pripravili ie pA«eb«j	F^rjnjo. Oni«niojož« sferto-
vďnJskopr)lii(t<j. kiboLZâb pA'i Ctinek v junijih v njej pa bfîobUiCQ nrkiveiov, kriko ^im bolj msCiin nijn^Simi&ircSkj pc>iep^i)Siinovnnje Pred poletnimi p(»6lrticanupa home pc$bl] m«d VJ5 ^ Q3Í)o it ir.tdlcionalno vsakokioo prilogo iHilcIJr v Sdotlnt
•M 110 Iffttiko *•«
" , .'i	»I 1''

...... ' .......
• 'M. II • ^
/OKVN 1'KI nis
"if
X.

/.....
HN V\ 1^1 I N.hk
I \l H\ PU ^IM
jUi I <>< KI K
Omar \alxi' /IIIII^ovhICC RMF
Znan je i/vaplec, ki ho ta-stopal Sloveoljo oa letoinjvoi HnaliiS^. Huroiong:), ki bo l^. msjs poickal v Kijevu. Minulo nedeljo ito Slovenes med šurl-nnjittimi finah'sd cloven«.kc^a i7hořa izkijufnospismoćjo te-Icvfiùnp. core} k / glasovi pn-s(u!alcev in televizijskih gledalcev./n 7m3^ovalca ixvolili 2.Vleine){a Om^rja Nnherja. /tma^alc« Hiike talenlov je med ^liTinijjst finalisiov pr»v< «iprav vklopil sko/l mal:i vni» ui. »aj mu je me^so med Itna* ediovrou ZDpoiavljala zrna*
v nitki ulentov, Osuhh tri-naj<i fiiulisiovje moralo $ko-^i releto komisije, kije i/bira-h med iievllnimi prl*ipe1itni Akddbamt Skl.^cUvi Slep, s ka-lero « je pred^tivil Omar \a-her, se y: kol tretja po številu giasovv prvem kro^u gl:i)Sov:i< njo uvrstili v «uperTinale.v k:i» le rem «ogle d alej lo poslušalci Se eokni cNrsîi med tremi i?-vajrilci. Poleg Omar>H<<is * ijj iivnitli ic Kchťb Dremelj in SaSa Lendero- Na koncu je aajve^ flasov pobral edini moikj lAaplec-
Ji*iinlli(T In \nllion> prvič skupni nit ikIdi
A'ncriikapop;ívcv0ní7a Jennifer LopcXMdrijc ća« vjav. nosti ni v<jlÍko goN'orib o s>o* jem zakonu s pevcem Marconi AiilhonyjLrm. Zdaj p.i se je i2< vcJelo. da hosLi pevka ui njen tret ji soprog prviř skupaj nasu-pih ludi ru cdru, ic íiccr oa po* do li lvi prestižnih glasbenih na* građgr?i)>inv. kibo U. řcbnur-jav Los Anjřeslesu. 7j)enl<ratni 2nano. katero pesem hosia peln mkonca, ki sepuro^'^ juniji] lani, oek^ten psdomne-
vajo. da bosra predstavili pe* sem f. njjrtuvej^^p albuma Lo* pcřovc lítfhinh", ta i»de I. mař. C3. Lapc3!0va in Ajiihoay5ia (xrítí pcia^kupajvikladhi So Me Ams* < prveoca Í.íipezt>vc On ihe 0 in v «kludbi Hicjpe-DOiio< z Anthonvjevcjtt albuma Amar Sin Mcaitrav
I'd w Cl* ílanccis Zo nuslopij|o
Porod ene od powerk. Mateje, j^kupíne nlza dol^io odstranil z |2la$henih odrov. Mlada mamicct se po^ti vedno bolje in takoj po novem Iclu so Po-«trke zaćck trenirati in m! pripravljati z:i mis(opc. Prvi treningi io se ocMj:ili kar pri M.v teji doni.i. kjer so veíjo ioho preuredik v maojSipkíní studio, Ta njimi so tudt řcprvi nastopi, DekkUi ÍC nikoli niso imela tako dolgega premora, l'alto jÍQi je bilo v velik«; vcsuljv spel stati na odnj v Murski So»
holi, Mariboru in Ljubljani, kjer
so jih lepo sprejeli. Prvid tu prcdsťivtle ludi pesmi novv* ga albuma ^kalaka. v prihodnjih dneb pn jih (ak:i lie nck.i) kojtfcnov.
t»l> GO-lHiild
v etiopskem jjavriem mcslu
Študent naj bo
m
H Pf V	kmecLKpociv.
M .	■ inntinnjc... /»»pel vswpo-
p jI I 1 arntokepkliiba. Inkajje I ^^ niivojta?PusiovdnjciBJii tU'
Ji letos wlo U/lp^O upt^ Ijali. Mi ddiaski center j< bil ob&iiiiopivnurihen ai	okoU 22hnsh
psiiUa lett>teje	Seveda j« pri iir^-
nuai')jiliidi kij zaiktq^aJo ... ptaabđisnio dviit« mil JŠÍkfofw. kis^b3loaAićeniveni<Hjvclenj-)kib prodajajo, potccn so nom j ih po prod^. Na<o n.ipak:^! Je bilcipn va-Mi.iloiumefttu. /vc/ilnik Freds' MQer (beri v«>Uja radijske nJdaje Vimonu S(we. Mifja Markojsjio jedobn«2n:tielna nab^ To polnem odru oied vsemi mv^kûmi. ^rijaje pri iibonj 2.1 tLijbolJHo umski') mtela teijiiko dek\ po«4imjenib nut^k	oi btln veliko
Prevladovale so nanre^ skupinske maske iiliv p;ir&i. No. je btl pav$3j boj /:i 4:upin-ako masko toliko bolj «roč^ s na koncu U4peka 70 .ikupioo pronsemih znakov t fuJniminapbi...
V pemedeljek pa m je v okvim Študentske
vrolicc («Mw.vrœerbenm ) >* kluhu díl koncert lupine Kvimoit. Kvintoose^ril« sko r;utivn itd brvj^' lilucsn. n>cka, svinju, do ««bal eion m allťmaiive. Njihov« pesmi gvjvonji^ ci^)Vl]en;iL o usodah.	Ijii*
benii m vam. Vsekakor ^uuiiu K* koncert, ki J e pcmen il za^oiok leio ^je serye	w
v okviru Studem'<ke vročice.
Zdmdi telinifnih upletov^cvprcstovih jiviktivnihle^ai^na in^. febnur. Urniki /a ptKamoíuc reftje io: angleá^ina • sobota ^,00-11.45. iieisářifM • icix>\is 12.00> 14.45: iparieina • »boia 15.0Û-17J0; francoiima - nedelja 0.00-11.45: iitil^afiifiiiû • nedeijA 15.45. Zaradi narave Ietiieg^ k^kUaiju (prvjiikim«d vEkoodi) «no vod]i>(ili, dskho p^uamc/nt le^j envn) dnevu t mjal r n M^e ure mm ) s knjiml odmon. ki Sijih predavatelji dotiiilte sami Voi ioforaacjj na .tsk'Uub.si ali nn 03i 6005*^7.
po/;U>irv* luJr n»	tekmo poial
SŠK.klbo26. lebniarj^j naproju Blutníkea Gol« reb.Prgaviteselahk.^ pri Mihu (031 ^27105). Cv Oil tekme. anuAirskvkdite, iop^ga obrok.^ ir> čajn
je 2.^00 Sit
■ Atf^
/vSa Abeha je minuli teden oh?;tfetku vcCtecknskesa praz-oovanpbO. obletnice rojinv:^ le* penile reij|:icja Boha M^rlcna /brniA ni» llviće njegovih ohoževálecv m rasta íarijancev. Prosbiva u je za&sLi s slovesnostjo v &kapičini Adis Abehc. vrhunec dogodk<rv pa je bil v nedotjo. ko se je knkimh sto ti-«oi obfekovalcev ))okionik) sponi mu na Marlevja, znanega po usjwSnjcah, kot<uNo Woman S'o Cry In Oet Up Sond Up. S;í gbtbeni slovesnosti «o 10-delcivaliMfc.'vilni umetniki. M;tr-ley, kije leta umrl ia rakom. je s m>jo ^asbo popula-n/iťíl ra^Ci f'i r ij^ n<fco rrlipijn. ki nckdjnjega etiopskcgia cesar;a Haikja Sel.i^js, Riio-pijs jesvtJi kraj Martevjeve ra-st-tfcirijaftskc*ere. Htiopskc ol>-lasti bodo Markvju poslavije spomenik ni enem od priíjulw Ijeodi trgov Adtf Abcbe m po njem imcnuvakparkvKntooj. planinskem vencu, ki ohkic^b mesto.
Vnali*n«i l(*r ^Kof tn y.a|ť\M<>Ju
v «oboio, IJ.fcbrvarjd. v
Mkulinskem centru Velenje nastopu eoerpi^ni emucore bend .Vnalena i^ /áfnebA. Skupina deluje že .ledmo kio. (čeprav to njihove kore-nme poj5ftaIe t? punk rocKuvikega eux^d. je hi-b Anakna ^e n:< samem Tujfet* loj prtprsvtjenHin odloásoa po-ruilti Številne meje. Presenetljivo jc. rta v v^eh teh letih delovanja niti njihovi n'ervii po-sluiAlci. niti kritiku ncso mogh nikoli natančno določili in opredeliti njihove^i Tvoka.
Poieg koncerlov v Sloveniji m na Hrvaškem ima Annlena 2a sabo kar oekaj evropskih curnej. Tokrat bodo v Velenju
prnrrii »vi n 115vr>j n''íH(kVí'jéf nU
hum z imenom Carbon Based, ki je pod okriljem alter* ft.Tiívne založbe Moonlee Ru-eordi. Koncc ri se ho priťtl oh 2U0. ^a ogrevanje pred na-sia]>uni/.a greKanov (M bo poskrbela mbda irićlan&ka m* strumentalna ?asedh3 AbvNss-can IZ Krikega
Pil Ic to; dan prej.jutn, vpet» eh. II. iehru.irja, bosta v Mladinskem ceoiru nastopila Dm* neZ^jcin Janez	na*
<lr>p v hn priří-l r>b 00 uri
: KSEM TEMU NA RADIU VEUi
• izDff poteka vsako eoMKo Gt 9 35 url. Zpnagovalno $k]ađCo pa l^ 9 sHďisvprogomuRadisVeteníe(}v3kr3rdnevno:potMTctiinoO A Inpopc^llhot) 18.30.
1	SMNROXOiinieCtiM
2	fttVChARLESAftOftMJOMĆ&^^VKGoA^aM
3	ORHNOAV-asulwaroOtBniMnDwn
To Tne CiUĎ. zmagoviiH toKrat-^ negalzboiápesmitMnanaRadu
•	V^enle. je h^uûska plesna sUiOOI-
•	cd.M jo|ft»2sfo^ĐcMotlvoRe-
•	ctfĐS posnela zasedba ^ankox.
•	Za pfojMom stolila tiaia}^ pro*
•	ducert tn iliđ^el Agcear» CaroSo
•	In vdkaitstkâ Tinaislu. SklađDO
•	spierrila tudi vlđeKpoi. kl |e na-^ sol V Maml^ rređ pjesr>{>gjas-« MmcrVBđMlovvnterujscCcf-g lerence
• • •
• • • •
LBSTVICA
Vsako ned^K^oD 17 dû ria Radu Vela)|envsakCstri«kviadniiaj mtn.
TakDk sie gladovali v neûello, 06.02.200S
1	P06UH KVfinwitSiOrtnae
2	KAUCAftJ^ Joddrtk»» 9 VřROěRSCR Prl|Mil||v ne «81
4	GAUČ Vtaponod mm poika Qr»
5	GfiM.Prl|MI|MiHl
Preabgi » nedelto. l3.02iCKí6: T. IGUA " tumnu BymN 2 GAťGOA MLIWA Ko «V» mldn sku9 Mill 3. SAVINJA SaVIBtBttđBid«» 4 $P» i MOORUAMI tWim aiqnm i $TAOZlC Stan «Mi
■ Vlff Ot9bf>tr
I ■
I ■
I
12
VRTIIJAK
IIK februarja 2IH»5
PošlnrH^a iji vo(l|l poKlniiSkih skd- ^ pln 1er rniníslcr /a [avwo ij|>t7ivo dr. (irc^f)!'Virfini. diunl I/ sprcinstvíi líi nrlilirkl WwW ÍWÍvw odgovorni vo(l|;i |)r(»irk!a urailíijc skupne iiprćiMK^sunl«^ v Mozirju: ^\)v'<\n\ dami. U>W Víuna powni. poskinca liotili/rirala in [iiiniiSlri'adniiiiisfrlrfi. tni srno Klvar urodili. V |)rlllk^iii in \l)o(ltiotn iliúw Iji sinvb(' ho-do	l>lrokJV)<i|a t)a itaj
1)0 v /.gornjih prosl(»rih.«
é BiVs^a dírí^ktorja Marjan Gabfiríek M cUiha in Rancn Uerločiiik Banke Velenje (zdaj oba upokojenca): «Vidiš» kako je to. Včasih svi^ biU iiûdvâ velika direktorja» zaposlcjvala sva veliko delavcev, zavod za zaposlovanje jo biJ bolj iiepomomben, saj jiii skoraj ni iinol. Zdaj pa jc direktor iiavoda Srdan Ar^cenáek po Številu »;iaposlenih« med največjimi v dolini.v
d Kaj imajo skupnega tile postavni nioř.akarji • Albin Vrablč. Goran Horvat in Bošt|aii Cagllč (od leve proli desni)? Marsikaj. So sošolci \z srednje Sole, strojniki iu po »novfini« Uidi trije Abrahami. Obiska slednjega niso najbolj veseli, ampak tako je življenje, pravijo, Pa še [jrav imajo tudi to, da izkori-atijo vsako priložnost za tírfífřLiije,
KliMjskrni |n\l časnik
KluijskciTi so nntixnili pivi pp/hiiÎL'ii i^HSUit; i>u svelu, /ii kij-IcCcp jc Ircha oiKldi	iu-
iiniïV (pnI>Iií:no IJ? inilijon;L ii> IjrjyVJ^
ť';Knik m luíslovs^rn /l;uu h:i Kiti^.sku ji! Uù\\ klLijski go-
CAsopl^diitifi míť Daily. Ihkii kú /îi/iuuiiovali rc/uinuc /iidiijili Uu>i:liJi /it->icJiinj riiiKnliiL* skupiiCHnc, Ih.
skanij	p<ii liiiiii^nl.
sc >iťsluij ctikrul Icluo ii; .sprejem:! oilloc^Uvu, ki lih v ^luv-aOii\ ^pl^rjolit vliukij^^iv kO' ii>uni.sii(^na punijii.
N;t vuljo )c My izvojov slr.igii« cuMWgu Cusnikîi vcivťh - díit^íl Miihpjiuiski. in ccjicji^i 2(iíi-griiinski. ki si;kiiv okolí
iMoinlU) alkoliaM v krvi
Poslej pivo nWKlo DKsI U-
sliíMÍ /.jKiivíáiosuipnjo ;k|kohO' la v kfvi zascdftl ncki iJolj^iar / y. 14 pnmilla, /daj pu gíi ptc-hiU'1 nuki (tiiiium. Ibmu ho mimici najiitf rili kar promilu. 37-lmiiik v ki:i]u PiHíuu v
Franciji íivoj iwiomohll/opclíiil v jjtick. kíi:i Ml gu |Hilicislí. Ko iií JiHi i/tncttli	:il'
koholn v krvi, ík> i»lli prcpriCcini, dl grc /.1 iiiipako, saj m i/mcri-IO griímov ,t|koho|a no ki|ní;ram krvi.
/;iU} jc niOrjJ IukI uJkoholi/i-rannsii opravljali dvakr^L Ko piih^> iv^^iiUil poirdili^tf Vdui-gcin bhora 10riju, ko bili pocLi-iki dovol| prupnćliiVi, da so po-iicii^lí .ilk<4ioli/itaiic^a PiiuiCo* /a in/^lusdi novcgii noHduii
Skcr jio |S)d{Ukl o vis<»kí]i bnosid^ alkohola v km. tudi la« klh. při kuicrih jc ncnuvjuiiiií vsiiki^na življenjska ukuvni:i:^i njiliovjli bstnikov. rcdki. Smrt« \\i\ itcvsinia •iliipnjli vsobn^ysli al* kohnia v kivi sc nauucC /aćnu pri 5,.^ ^Hiipa alKoluda na kilo-
krvi, Í/jciii&: pa ho i\^hlke.
/akon proti /jlra>jii
NiíCclo, Oil jc Zi»koti d'ïhcr /a /ilt^ivjc Ih dit iui;ijt> iigpoioCcnc mcinj	di«
doživijo vistfko ^tiuost. ne drAi.
Avslinlski /nuiiMvvniki r. uni-vcr/L* C^uoonsland v UnshaiKiu NO n^ v/orcU AvKlriilk. sUk-ivji^lh od hO Ui. odkrili, ski m ra/vc/iiJK, vtlovc iu ncpt »rt »Ocjic /ciiskť holj /iliftve ikI p»)rtiÍL*nlh.
SO poto^viic /^cnskc iXCt f>UJlti od hkd^i /11 SV(>ic.S(}pK>-gc." jc dcj:»ki /n;<nKivcnit'a řít:-llndn I kwiii. iwvnoni laskov
kOintíilUu, Vtflidai )ti V l0ii> Tiajhr^ Lildl nckaj rchnicc.
Ríi/iskí»vo Mi i/vcdlî V piîivcni Času /;tradi iiaiai^i'XH^^cp cvikl ioi'^unih kl jih ic aúu] vcC kot vdov, I li^wiuova jc po-tldalila, da Ntudtja vMl.m dv()ni V tradicionalno pr kj pridati j lv da je /iikon jiajholj?^! reAilcv /n dolito in sivino ^Mk'njci SturtJ^c siimskc/un.skc itiia|o aktivnejše ^ivljcnic in holj vkliu(?(;nc* v
skup)]osl kol o.Htall IjudjC. "Niso ^Upin;! krhkih in os;4ail|uiiih ljudi, ki Sk> vsem v hivnic/' jc dejala aWialska /uhiis|vlm1TV»
prlluHlnosi
/nanstvcnlki J/ fVandjc In Vilike l^'iUaiii^ iii/vi|ajo lako iini*-noVano »m:iji[ùio o|^li:dalo«<. k kaiuiini ho niogoic po^îlcdaii v piihodiio^L
ichnolo^ij» deluje na piind-pusncnKinja |ws:tmtvmk:i ska-niciiiini. na ohhvVí Cci^n modeli kusiicjc dokK^io. kako življenj-
Nki Md upM/iiVitn<^ uKuh;; VpliV;«
nu »icgova telo in vidv/, Rcv'uU late jc mogiV^c vidci i na tnoni« ionu -iiglcdalu, kljcpovv^sno i/l cd no/J uočljiv i lil iTii^^innlui* kom 7i\ procttHiranjc p^Klob, Pro-iîi;»mku >tpicni;i scsuivi vccli>-
lo v»c aktivuosli in pi>dol>c \m)-^iinc/idka in uau> piiko/v po-dt>h«i posonK/mkovcga vidwvtt v pjihodnosd.
Avtorji prv^jcki<ř pojasnjujejo, da hodo s piiko/ovanjcni pittlc-dio nc/dniVc^a ^vljcnja V ljudeh prL*hudjU /avcjsi in jih morda Usniuhli iiH pruVo pot.
OrtíasiiiíJtion (Iriiijť
Destii l/.mijd {.»najsiih^crmk, ki M> luhinalc lenducinnajiio na-
prt^wï.inicnov;nioi ïiij.wnuî™, TCp<A'aialo, da naprava vvuliki moii /viAnjf fvpohiu uhikc,
Llcklfoaski pripomoček s<i poimenovali |vo Tilnivi Bi^rHarvIla \/' IcUi I^XjH/ Jane Tondit v glav-)i\ vlo^i,
[/UJiiitclj nnpravc dr. Siuait Mcloy. anvn5kí-siiokovnjiik/a !wlci!:inc. jc povcd;H, da |c fji p;-Vu Tikupitia /cnNk, na kalcii m) testirali napiiivo, .^adomcn d<]-ka/ o de]ovnii|ij pripomoCkn*
Nap Hi va. na i nt^cj la v /acl nj i -CO. nuj M * priti;»kani diiljin.skc^a npravlplnikn tiincl-no v/p<^dhudila oiga/.cnh
/u posedi, v katerem zdrcivnik v i'^idnji^ pirti tuinici^ii dvv cick-hodi. ki s<i z<>icami piwc;';inc/ /ivci v lîilntfnjiiwi» stanť 9000 íiniov. Príiisk na ^unih na dn-ijjnski^fTi uprnvljiivCii spio/i
dfolKcnc dražljaje v hrhtcnjawS. ki privedejo dsM^igu/nia.
Dl. Muloy. ki jc napiavo v prvi visii i/uiiiil /il laji^iii|L* holcćlii v hrhui, jc njene piv,ilÍMie slnn-fikc uOmkc nwd iwkiin iiilinskiin picgicdom A'n'^kc. ki >;«i jo po piugludu /.aptoMlui da >ikrivno>iU svoje^i poůeija m/-krij^í njcneimj partiic'iju.
I

E21&1ÍEÍB1
Pozor
Pi> í^iilcSki dolin! iwk;k-U'lv Ac veilno plai^i /VI:R!
Pod masko
LcU>iínji slovenski kul-íurnl pfsiř'nik je biJ pod masko, Vmxmío jťbiio tudi ta dHn prcpo/nali prc> cej nvkuhurneíiii.
Bo res?
Nckalcri pravijo, da sc nuirsik:tj, m karupo/ď-rjnj" nil ni/nih piwinih knrnLrnlih. rjdo urosnici. V Soí.ianjil M^ poskusno kurih ^udron!
Razlika
('cpiuv \c med alpinisii tudi prwLťj
nikov, jc med njiml vendarle prcCcji^nja ti\/.{\\íi\. rudl le dní srno «>pa/lli. da Irij^lav ncktitori alpmt-sli podccníujcii)^ nekale*
ri ^l'J^p('ldarswonik! pa
prcc^Djujcjo.
Prave koze
DoMli srno «;p0i'0i^iU>» da SO /abcleřili mdi prvi primer K>kv.rti norih krav při ko/ídi, lo KO pil re'i pravo ko/A da zbolijo /a l>t>kvnij<i norih krav,
Onesnaževanje
/adnjc ooiisna^t^vnnjtf ťxlinovc Ivcrkc iu nuj« močňcji5e diulej. /aradi njcíA jc morulo veliko zaposlenih oslati dumu.
Pričakovonje
VVelctiius.>h|ie5',ek;ir ir: javne ru/pi^avc o ^radu Turn. Oířiln*^ mu bi
riis mno^i fadi dali novii
vKchino. Sedenji »^fa^^aki« nimajo proii. <?ciudib|jihi?: grii* du prestavili v navaden Mok-
Moden vzklik
Undo /oposk*nim, ki dclujo v družbi, ki posluje koi klub.
Ko ne bi
l.ilcrarno dnií^lvií I lo-ie i/d;iio zbirko efo-licnc liicraiurc. PraviAtij je v erotiki re?« Veliko ni/' liřnepi hotenj».
Razocaronje
Udelc^cnci ra/lit^nih s<.'si;nikov In obônjh/J>o.
rovw>pogosUi razočarani. ioi^ko dnevnega reda "tckOwC /adeVû* mnogi jemljejo prevei di^bescdno,
Opozorilo
NckaUTc bj bilo treba o[>o/orjti» da je čas nordj Av minili
REPORTAŽA
Gledališčniki so navdušili
Proslavći ol) slovoiiskeni knlluriioiii prazniku v Velenju p(KSVCčena fil(Hlališki (lejavnosli v Šaleški dolini - Obcinsivo z dolgim ploskanjem iiagracJilo nastopajoče
Velenje. H. Tehrusirja - Vsi» ki so se v lorck zvečer zhrali v dvorani velenjskega doma kuliure na osrednji proslavi v počasijicv slovenskega kullurnega prazniku v Meslni občini Velenje, so doživeli lep praznični vcČer, ki jim golo-vo osial dolgo v spominu. Posvećenje bil gledalii^ki dejavjK^li v Šaleški dolini, predvsem Gleda-jfâi pod ko/^'ilccm i/Šmarinega ob Raki in Amuierskcmu gledališču Velenje (ponaSaia se z odmevno in dolgo tradicijo) inšepo sebej ol>ema Severjevima nagrajena* m a Leonu Ćižmcku velenjskega gledali,^! in Jožetu Robidi izšmarškega. Re/Iscrja priredilve sla bila tudi gledaliŠčnika - Karli
( TClnik in .lože Krajne V praznični večer je zbrane popeljala sopranisika Gordana Hleb z /.dravljico, nadaljeval pa povezovalec programa, poklicni igralec Marko MandIČ, ki je začel svojo gledališko pol v velenjskem gledališču. Na začetku je dejal: »Zbrali smo se. da skupaj doživimo lepoto lega večera in potrdimo pomen dana.^njega dne terse i5e enkrat spoštljivo poklonimo spominu na našega pesniškega velikana dr. Franceta Prešerna. Usoda je naključno hotela, da je danes ludi pustni torek in .s tem nehote podčrtala moto današnje prireditve Življenje je
igra in igra je življenje.« Vsako gledališče je - po besedah .lo?-Cla Krajnca - ob tej prilořno-sii poskuî>alo kar najbolj iskreno (to je bila vseskozi (xllika obeh gledališč) predstavili po pel odlomkov iz svojih zelo odmevnih predstav; tistih, ki so doživele veliko ponovitev, žele na gastovanjih povsod uspeh. Sodekwali pa ,so na različnih tekmovanjih, republiških srečanjih.gíxsuwali v tujini... Občinstvo -dvorana je bila polna - je vseskozi zbrano, pozorno in navdušeni) spremljalo dogajanje na odru. »Prireditev je bila duhovito narejena in igralci so me znova presenetili.« nam je med drugim dejal ob koncu dr. Matjaž Kmecl, častni občan Velenja. Skratka, nastopajoči so bili odlični, občinsivo pa se jim je zah%'aÍilo z več kol dveminutnim ploskanjem, Priredilvi ob osmemu februarju je dal pečat tudi slavnoslni govornik Damjan Kljajič. direktor Muzeja Velenje.
■ S. Vovk



Sveto pismo - nova zaveza
IJnielnik (ioran Ilorvai sicet' končal opus 300 slik na lemo Svelo pismo, a njegova velika iislvarjalna jnoe gie dalje - Ohcina Mozirja i>a ho predlagala /a l^resei'novo nagrado
Tatjana Pođgoriek
Mozirje, 4. februarja - V Galeriji Mozirje so na dobn> obiskani prireditvi. ki so jo popestrili učenci nazarske glasbene predstavili knjig<^ in odprli razstavo del umetnika Gorana Horvala Sveto pismo -N<wa zaveza. Z njo za-znamwali slovenski kuUumi praznik, hkrati pa ptíčastili tudi umetnikov osebnih praznik - 5i). rc^jsi-ni dan.
Leta 1991 je Goran izdal prvo knjigo Svetega pisma in v njej predstavil svojih 157 oljnih slik na lemo Stare zaveze. Konec lanskega leta pa je pri založbi Družina i/.^lii še njegova druga knjiga Svetega pisma, v kateri pa je objavil 143 del. ki jih je izxJelal na temo Nove zjiveze. Dr. .lanez (»ril. direklor založbe Družina je ob tej priložncv sti med drugim povedal, da s knjigo želeli približali Sveto pismo ljudem, akademik cln Jo/.e Krašovec pa, daje biUidziv ob njenem izidu proti pričakovanju velik.
Doslej je vsa dela opusa na lemo Sveto pismo postavil na ogled le enkrat, in sicer na razstavi pred osmimi oziroma devetimi letivZa-v<^du sv. Sianislavav Ljubljani-Lojze Adamlje je o Croranovem slikar.skcm delu med drugim «ipi-sal, da je »sami.«voje, sanjsko z ele-menti realnega sveta v sanjskim kompozicijah. Doiik s surrealiz-mom je dejanski, toda slikanje ni spontano, marveč začeto na realni vž^odbudi, ki se slikarske^ p^'iigrava na slikarski površini. Odmik v bolj dognana slikarska dela je da-nesslikatja poirdilo kol enega najbolj eruptivnih slikarskih figurali-
kov na slovenskem, saj so njegova dela poba človeških in živalskih figur, te pa v družbi raznih demonov In vesoljskih poši^ti priptwe-dujejo zgcidbe strahov in radosti nekega trenutka, ki začenjajo umetniško večnost. To slikarstvo ni p<^Čiiek za cxíi in dašo, loje začetek hrupne tišine, ki le napoti na razmislek, na iskanje odg<m'>rov.« Kot smo laliko slišali na prireditvi je Ck)ran, ki je že več kot let prisi'ilen v slovenskem slikarstvu.
bruarja, je Cioran posvetil svoji trem dekletom: ženi Mariji 1er hčerkama dvojčicama Barbari in Mirjam.
(loran Morval nam je ob ra/siavi povedal:
«Lepše mega projekta kot je Bi-blija v 300 slikah, tako ga imenujem, ne bi mogel končati. V prihodnje? Kdo ve, kaj mi bo prinesla. Rišem praktično v.sak dan različne leme iz vsakdanjih dogod-
z izidom knjige Sveto pismo - Nova zaveza morda kcmčal velik opus 3i)0 slik na temo Sveto pismo (nastajal od leta 1^83 dalje), njegova velika ustvarjalna moč pa gre da-
Zupan občine Mozirje Ivan Suho-veršnik. ki je odprl razstavo, je izrazil ponos in zadtwoljslvo, da i majo v tem okolju tako velikega imetnika, katerega delo je i^emno. Zato ga bo občina predlagala za Prei^'rnwo nagrado, Razstavo, ki bo odprta do 18. fe-
Z otvorítev razstave
kov, vedno znova se b(>ra vračal tudi k biblijskim temam. Idej in ustvarjalnosti mi ne manjka- Predlog občine za dcibitnika Pre.Šerno-ve nagrade mi seveda godi. laska, vendar bo najbrž zelo težko. Za njeno namcrc> nisem vedel, ampak sem se že prej odločil, da bom občini Mozirje poklonil 170x L^O cm veliko delo .iakobov bt^j z angelom in sc s tem zahvalil županu za njegovo naklonjenosti, kije bo-lawala izidu le knjige.«
Daiiijaii Kijajie.
direktor Muzeja Veleiye
... Za Velenje radi rečejo, da je mlado mesto, da nima tradicije in da celo nima duše. Tudi radi rečejo (pa ne samo ljudje od zunaj, ampak tudi ljudje, ki živijo med nami), da je lo zaspano mesto, da se lu nič ne dogaja, in da je v nekaierih drugih slovenskih krajih lo čisto drugače in seveda veliko bolje. Pa bi morali, ti ljudje namreč, vzeti v roke le kakšen slovenski časnik ali program kulturnih prireditev in bi videli, da temu sploh ni tako. Pravzaprav ne bi nič videli, saj lega ntKejo videli oziroma vidijo le to, kar želijo. Saj veste, najlažje je kritizirati in svelovati. kako bi bilo treba in kako bi bilo bolje. »Acta, non verbal oziroma Dejanja, ne l^esede!«. je misel, ki bi jo morali imeti li ljudje kdaj pa kdaj pred očmi.
Seveda tudi v našem mestu ni vse dobro ali najboljše, a z malo strpnosti in z več razumevanja bi lahko bilo zelo dobro. Res je bilo Velenje nekdaj mesto, kjer je prevladovala lehni-Ška inteligenca, a v zadnjih letih sc v mesto vrača tudi vedno več humanistično in družboslovno izobraženih mladih ljudi, in med nami je vedno več dobrih, zelo dobrih ali celo odličnih slikarjev, glasbenikov, pisateljev, igralcev, pesnikov in drugih družboslovcev in humanistov. Sicer pa. saj veste, kaj pravijo: »Ni ga boljšega človeka, kot človeka s tehniško izobrazbo in humanistično dušo, saj ta čkwek razume vse; razume, kako deluje stroj in razume, kaj potrebuje Človekova duša ... ... Lelo 2004 je bilo v mogočem prelomno za velenjsko institucionalno kuhuro,saj je po skoraj tridesetih letih delovanja ugasnil Kulturni ccntcr Ivana Napotnika. nastala pa sta dva nova
1,


j^avoda: Knjižnica in Muzej, ki v svojem okviru združujeta dejavnosii, ki so delovale že prej; prireditveno in knjižnično v Knjižnici 1er muzejsko in galerijsko v Muzeju. C eprav rešilev ni opli-malna, je boljša od prejšnje, vsi ki smo zaposleni v kuliuri in tudi mnogi drugi, pa hkrati upamo, da slab.Ša od tistih, ki jih bomo dosegli v prihodnosti. Oplimalnih rešitev in rešitev, ki bi bile sprejemljive za vse, pa tako ali tako ni in jih nikoli ne bo.	■
Praznik kulture v Bočni
Ročna - V Zgornji Savinjski dolini se Še vrstijo prireditve vsklopu me.seca k"ulturc, kiga je v sodelovanju s kulturnimi in drugimi društvi že 19. Ziipored pripravila mozirska območna izpostava republiškega javnega sklada z^ kiil-lurne dejavnosii. Uradno so mesec kulture odprli v ponedeljek zvečer v Bočni. Hkrati je bila to tudi
osrednja slovesnt>sl ob kullurnem prazniku Zit vseh šest občin, na njej pa so podelili ludi letošnja najvišja območna prizjiajija za dosežke na področju kulture. Po običaju je bil slavntttini govornik dobitnik priznanja v lanskem letu, tokrat je bil to Edl Mavrič - Savinjčan. Spored so pripravili pevci in pevke domačih pevskih zborov, kot gostje
pa so nastopili člani tamburaške skupine iz Poljčan. i-ct<»nja prizjianja je podelil predsednik sveta območne izpostave Marjan Dobrove, dobilniki pa so Jože Pusioslemšek iz N(wc Stifle, Feliks UgovSek iz (îornjega Grada ter Peter širko in Ivana ?lvipelj iz Mozirja.
mJp

Zaslužena priznanja za zMjenjsko de/o (Foto: Ciril M. Sem)
Koncert učiteljev Glasbene šole Velenje
Februarje poslal zadnje ča.se me-.scc. poln kulturnega di">gajanja. Na velenjski glasbeni šoli v sklopu praznovanja k"ultumega praznika le dni poteka več zanimivih koncertnih dogOilkov. Začek") se je s mojsirskim klavirskim tečajem madžarskega pianista Lâ.szla Ba-ranyaya, v sklopu katerega sta bila pripravljena dva klavirska večera, sledil je diplomski orgelski koncert Marka Motnika. Na predvečer praznika. vp<^nedeljck, 7.2. 2005, pa je v Veliki dvorani glasbene šole potekal tradicionalni koncert učiteljev glasbene šole. Spored je ponujal pestre sestave različnih komornih skupin, od klasičnih do bolj eksotičniii. Po uvodni koračnici iz Aide v izvedbi im-bilccv, smo v prwni delu lahko slišali slišali Couperinov niz baročnih plesnih stavkov na čembalu (Barbara Sevšek), izvrstno mu-
ziciranje kitaristov (Monika Krajne Štih. Bc^ris Stih) in učinkíwito izvedeno arijo iz Stolz<we operete (Gordana Hleb, Oleg Volkov, Jerneja (írebcnšek). Osrednje mesto koncerta je zavzemala izvedba skkndbe Trjptilon našega skladatelja Slavka Suklarja. Skkidba, napisana za nenavadno kombinacijo tjsmih instrumenlov (klarinet, trobenta, harmonika, pozavna. 2 violončela, klavir In tolkala) je z eksotičnimi melodijami, ud;imi m i (deloma na folkk")romLslonjenimi) ritmi in zzvočnimi eksperimentalnimi deli efektno učinkovala. Pre-pričljKa je bila tudi njena izvedba pod vodstvom Ljiljane Dukič S-uklar (Boštjan Mesarec. David Spec Jeze mik. Zmago Štih, Miran Šumečnik, Gordana Keller Petrej, Jerica Žgeč. Jerneja Gre-bcnšek,DavorPlambcrger). Drugi del je prina-šal nežni valček v iz-
vedbi septeta klarinetov (Oto Kožuh. Lovto Vrzciak. Rok Šin-cek. Milja Marošek, Janez Mazej, Boštjan Mesarec MatjažCmerŠič) in blucsovski dialog med marim-bo in vibrafonom v izvedbi tolkal-cev (Davor Plaraberger,Tomaž Lojen, Janez Marin). Ktweri so zaključile prijetne španske melodije v izvedbi kvarteta flavt (Jernej Marinšek. Mojca Ušen, Ajia Zaje. Špela Zammik) s spremljavo (Boris Štih. Blaž Zupan, Davor Plamixîrger) in finalne ameriške s kvintetom trobil (David Špec Jc-zernik. Roman Podlesnik. Roberl Prednik, Miran Šumečnik, Franjo Cesarec). Kvalitetna izvedl>a združena s prijetnim in prijateljskim vzdušjem je ves Čas navduševala polno veliko dvorano glasbene šole in klicala po ponovnih priložnostih.
■ Urška Sramet
14
GASILCI
10. februarja 2005
Število gasilskih intervencij še narašča
Največje [iroslovolino gasilsko dr ušivo v Šaleški (loiitii, P(îl) Velenje, zaradi vse l)()lj zahieviiiti ititei vc^iirlj veliko easa iti energije posv(!ra izobraževanju - Lani 183 tniei'vencij, slevilo klasirnili požarov upada
Velenje - Sobolni 108. ohčni zbor velenjskih prosiovoljnih gasilccv, ki se ga jc udeležilo ludi veliko gostov iz drugih društev, se jc začeJ s predvajanjem kratkega video ťilma, ki prikazuje delo društva. Naredili st) ga zalo, ker vse pc^gosie-je k njim prihajajo mladi, ki bi radi spoznali deb gasilcev. Mladi gasilci pa $0 bili lisli, ki so lo-
sle se pripravljeni odreči mnogoteri prosii urici. Naše poslanstvo je humanilarno in prostovoljno, vendar nikakor ne morem mimo tega, da je vse preveri odvisno od iznajdljivasii in volje posameznika» v^e preveč prepuščeno temu, kako se sami znajdemo. V teh ća.sih, ko vsi ležijo k materiali/mu, ko se človek od človeka vedno bolj od-
jo kupili s pomočjo MO Velenje, za kar so se Še enkrat zahvalili ?:upanu Srcčku Mehu, ki je bil na občnem zboru tudi prisoten. Tudi lani so se člani dra^tva udeleževali številnih gasilskih tekmovanj, na katerih so bili uspešni, še posebej njihovi mlad; člani...
Poveljnik društva Jo/« Drohež
pa je v svojem poročilu poudaril: »Leto je bilo, kar se intervencij tiče, zelo bogato, i^e vedno so v porastu, imeli smo jih kar 183. Med njimi je bilo precej zelo težkih. Klasični požari so v upadanju. Iako na državni ravni kot pri nas. Naraščajo pa intervencije tehnične narave, ko pomagamo pri prometnih ncsa'čah, ra/litjih nevarnih sno-
Ovorana velenjskega gasilskega doma Je bila v soboto zvečer potna. Nič čudnega, saj ima PGD Velenje 206 članov, na ohčni zbor pa so prisil tudi številni gostje.
krai pripravili uvodni kulturni program. V njem ni manjkalo zabavnih skečev in glasbe. Prvi je poročilo o delu društva v lanskem letu podal predsednik P(>D Velenje Bojan Rrcar. Začel je z zahvalo vsem, ki so tako ali drugače pripomogli k delu društva. »Večkrat, ko držim telelon v roki in klicarim koga od vas za pomoč, vedno pomi.s-li m na lo, da vas bom zmotil pri kakšnem delu, v.službi ali pa pri počitku 7 družino. Zato že na začetku velika hvala vsem, ki
mika, bi morali znati cenili delo, ki ga opravljamo gasilci.. je med drugim povedal in poudaril, da bi bil že Čas, da se uredi status prostovoljnih gasilcev. V nadaljevanju smo izvedeli, da seje lani upravni odbor društva sestal na 11. sejah. Uspešno so izvedli 12. srečanje pionirjev gasilcev. v dvorani doma so zamenjali okna in jo prebelili, uredili pa so rudi staro pisarno, kjer imajosedaj arhiv. Največja pridobitev lanskega leta pa je bila aviocislerna (iVC 24/50, ki so
vi in podobno. Opažamo, da bomo ravno zato morali še naprej veliko vlagali vizobraževa-nje, Skrb našega dru-štva je, da izobražujemo mlad kader in da znanje obnavljamo tudi pri že dobro strokovno podkovanih gasilcih. Število intervencij se torej povečuje in podatki kažejo, da se bo trend nadaljeval. Skupaj z lokahio skupnosl-jo, mediji in drugimi službami moramo vplivati na večjo sa-mtv.aščito in preventivno zavest občanov.«
v PGD Velenje je trenutno 160
Na mladih gasilstvo stoji
(as po novem letu namenjajo za obračun preteklega dela in niwe načrte tudi gasilci. Zgornja Savinjska in Zadrečka dolina nista nobena izjema, glede na kar 15 društevvvseh večjih naseljih pa je na lem področju zares živahno. Tudi/ato,kerse gasilci ne ponašajo samo s svojim ozkim poslanstvom» ampak so pogosto v ospredju tudi pri drugih dogajanjih v svojih krajih. Zlasli manjših, od katerih gotovo prednjači Radmirje. Borih 500 prebivalcev šteje Radmirje in večina je čkmov domačega gasilskega draštva, torej ni nobeno naključje, da so gasilci povsod zraven in bodo gotovo Še dolgo. Ta irditev ni iz trte zvita, o čemer priča zavzeto delo mladin-
ske komisije, še posebej pa Številčnost njenih vrst. Šteje kar 72 mladih do 16 let, li pa dosegajo lepe uspehe na različnih gasilskih tekmovanjih in na drugih področjih vsakodnevnega dela in življenja. Starejšim sledijo tudi pri rednem delovanju, torej želijo in hočejo oceniti svoje delo, sprejeti načrte in se malo sprostili, a ne na občnem zboru, saj so lani izvedli prvi letni zbor mladih, pred nedavnim pa so se zbrali na njegovi drugi izvedbi.
Pod vodstvom svojega predsednika Damjana Nerata so po vseh predpisih spravili pod streho obsežen dnevni red, pa ludi s kulturnim sporedom so presenetili goste iz sosednjih občin in gasilskih zvez. Poročila
pričajo, da so lanske načrle celo presegli, z raznolikimi dejavnostmi pa mladim omogočili korisi no preživljanje prostega časa. Iako so izvedli razna tekmovanja, kviz, orientacijski pohod, sloves nosi ob materinskem dnevu, skupaj ssiarši, društvom in občino Lj ubno pa so olrokom omogočili leiwanje v Savudri-ji. Z-ato so zelo hvate/ni vsem, ki jih z razumevanje podpirajo, pa velenjski gasilski zvezi, ki jih je sprejela za svoje. Pokalov na lekmovanjih so osvojili enajst, veliko več pa je vredna pridnost mladih in njihova navezanost na dra^tvo in svojo komisijo.V lem letu želijo in hočejo postoriti vsaj loliko kol v lanskem letu, njihova zagnanost pa obeta še kaj več.	■ Jp
članov, imajo pa še 51) mladih gasilcev. Na občnem zboru so si določili tudi smernice dela v letu 200.5, med svoje Člane pa so razdelili tudi priznanjazanji-hovo dosedanje delo. Sledil je družabni večer, ki so si ga velenjski gasilci 7. lanskoletnim delom zagotovo zaslužili,
■ bš
V lanskem letu so člani PGD Velenje opravili 183 intervencij. Pogasili so 13 požarov na stanovanjskih objektih, 7 na pi'Kkwnih objektih in i 1 v naravnem okolju. Na pomoč ob izlitju vode so jih klicali l.vkral, pomoč ob prometnih nesrečah 31-krat, izvleko vozil so opravih 14-krat. Na pomoč v nesrečah z nevarno snovjo so jih klicali 10 krat, stanovanja pa so pomagali odpreti v 38 primerih. Petkrat so pomagali pri reševanju oseb in dvakrat pri reševanju živali. Opravili pa so še 33 lako imenovanih drugih intervencij. V teh intervencijah je sodelovalo 1147 gasilcev, ki so vložili veliko truda in 1185 ur svojega proslega časa. Skupni stroški intervencij znašajo po ceniku GZS kar dobrih 1.7 milijonov Sn' Seveda so 10 le izračunani siroški, ki .se ne zaračunavajo, ker gasilci delo opravljajo prostovoljno.
Gasilsko društvo Bevče združuje in bogati
Bevče pri Velenju - V soboto so se na rednem letnem občnem zboru zbrali tudi bevški ga.'^ilci. Že dan prej pa so delo v lanskem letu pregledali mladi gasilci, ki so v uvodu pripraviH tudi lep kulturni program ob letošnjem kulturnem prazniku. Clasilsivo se v Bevčah prenaša iz roda v rod, mladini pa posvečajo ,<c po,seb' no pozornost. S tem namreč čutijo tudi pripadnost kraju, kjer živijo, in pripadnost društvu.
Lansko leto so tako samo mladi gasilci domov prinesli 7 pokalov iz različnih gasilskih tekmovanj. Redno pa so se udeleževali tudi razJičnih špiorlnih tekmovanj. Predsednik P(rl) Bevče Vlado VIdemšek je prepričan, da z načrtnim delom v društvu med vsemi generacijami razvijajo in ohranjajo tradicijo gasilstva, ki je zelo humana. Lansko leto so, kot je poudaril na občnem zboru, delali po planu, ki so si ga začrtali v začelku leta. Že zgodaj so se začeli pripravljati na tekmovanja. Iradicionalno tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za memoriala Ivana Grudnika so v Bevčah ludi lansko leto uspešno izvedli. Delo gasilcev je ves čas tesno povezano z delom krajevne skupmwti. Mnoge akcije, predvsem lisie družabne, ki vsem lK)gaiijo življenje, so .skupne, kol je skupen dom, ki si ga delijo in ga v zadnjih letih tudi lepoobna-
N
a
n
sr
(ff g
n «
vljajo.
Pc»veljnik P(iD Bevče Enin Zajčje v svojem poročilu najprej poudaril, da lani k sreči na njihovem podrtKju ni bilo izrednega dogodka, ki bi zahleval gasilsko intervencijo. ^Vendar pa to ne pomeni, da smo gasilci PGD Bevče bili brez dela,« je poudaril in dodal, da je gasilska sirena pri njih lani zavijala dvakrat. Prvič, ko so preverjali svoje odzivne sposobnosti, v katerih so se bevški gasilci zelo izkazali. Drugič pa so se sirene vključile zaradi vandalizma, saj je nepridiprav razbil ročni javljalnik za vklop sirene na gasilskem domu. Izvedeli smo še, da so lani sestavili deset tekmovalnih desetin, ki so sodelovale tudi na tekmovanju gasilske zveze Velenje. Starejše ga.silkesosc uvrstile vse do državnega tekmovanja, kijebilov Kočevju. Letos so se odločili, da bodo poskušali sestaviti še lH>lj motivirane tekmovalne desetine. Sicer pa si bodo leto 2iX)4 bevški gasilci zapomnUi ludi po tem, da so sixlelovali všlevilnih preventivnih akcijah, svoje delo in pi.)slanslvti pa so predstavljali tudi najmlajšim.
m bš
E R A
popust za vse imetnike kartice ZRNO NA ZRNO
na več kot 300 izdelkov blagovne znamke Good

Mladi radmlrskl gasilci so sami vzorno izpeljali svoj vsakoletni zbor.
VI PIŠETE
Sneg, smeh in poljubi ..
V zimski šoli v ruiravi
LoioSnja zimska 5ola v Q naravj je za naSc peloSol-ce ptMckala c»d 17. do 21. " januarja na Gol I ch. Za
O o
41 razigranili učcnccv .sta skrbeli naži učiteljici An-O drcja In Lca, smučarsko znanje pa so uspešno de-12 lili Alojz, David in To-£ maž. PolcgsmuCarjcvsta se po belih sirminah GoU ^ spu^^ala tudi dva bordcr--2 ja, ie posebej pa so se za-bavalc iri »sankačice«. ^ Šola smučanja se je za-5 ključila s pclkovim ick-movanjem vvelcslaloniu, na katerem so vsi smučarji - Se pt\sebej na ptw^sYsch irch učiteljev smučanja - pokazali veliko smučarskega znanja, poguma in v/irajnosti. P(xseben Čar zimske Šolo v naravi je zagotovo spremljevalni pnigram, ki je bil tudi le-las izjemno zabaven • lako so učenci pripravili zanimivo smučarsko modno revijo s powb-nimiglasbenimi presenečenji,saj so v goste prii^li kar >>Alomik harmonik« In >*Frcdi Milcr«. Rdeča nil pestrega tedna na Golteli pa je bila igra »skrili prijatelj«, ki je vse udeležence zimske sole v naravi grela zdri'ibnimi pozornostmi, smehom in poljubi.
V Šoli v naravi je bilo zelo lepo. Imeli smo sc ful fajn. Vreme je bilo sončnic Bilo je lako lepcnda nismo hcîîeli domov. (Anja. 5. a}
Bilo je lepo,vcndarsmo premalo Žuralil Pa ^e minilo je prehitro! (Mihii P., .1 b)
Bilo je zelo fajn. V sobah je bik) najbol,?! V sosednji sobi sla bila dva ťania, ki smo jima morale vsak večer pravit pravljice. Škoti a, da nismo bili dlje. 5. h)
Menije bilo lui ax>n (Saši, 5. n)
Na Golleh mi je bilo zelo všeč.
Sobe so bile enkratne. Tudi kuharice so bile prijazne in hrana je bila zelo Jc^bra. Najbolj mi jc bilo všeč v sredo in četrtek zvečer, ko smo se do solz nasmejali, Če bi mi ponudili Se en teden počitnic na Ciolieh» bi takoj sprejela ponudbo. (Evu, 5. a)
V Soli v naravi mi je bilo zelo lepo. imel sem se super! Cisto prehitro je minilo. Butasto je bilo, ker smo imeli pouk. (7'omi, 5. h)
Šola v naravi je bila zakonska! Ful fajn. Ko bi Se enkrat to ponovil. (Klindija, 5. ti)
Najbtîlj v^Qč mi je bilo, da se igrali skritega prijatelja, in obiski po sobah. Super je bilo tudi, da smo se lahko peljale s lro.se-dežnlco, čeprav smo bile san-kačice. Kul je bilo, da smo zadnji
Fajn je bilo: prispeli, iti spal, se zbudili, jesti pico, tekmovali. Slabo je bilo: nosili potovalke, ltamfaii> se učiti. NAJ BOUE PA J G BILO PREJETI DIPLOMO ZA 1. MO-S roi (Klemen 5, ai
V i^oli v naravi je bilo zelo lajn. Imeli smo se dobro. 'lam so bili še eni Primi")rci in smo .se dobro razumeli. Učiteljice so bile vedno dobre vc^lje. To\c bila moja najboljSa sola v naravi! (Monika, 5. a)
Bilo je super, Fajn sc^ bili obiski po sobah. Ta boljS je bilo tekmovanje. Ni bilo fajn, ker je bil prekratek disko in smo prezgodaj vstajali- (Maju, .5. h)
Prav vse mi je bilo ful vseč. Bilo pa mi je nerodno pred Nikom (Primorcem), ker ,sem se ravno
dan z Ur.ikama nakepale učiteljico Andrejo.
Ni mi bilo v.^eč to, da je bil prekratek disko in da smo prezgodaj vstajali. (Kaljo, 5. h)
Biloje/elozabavnolll (Mitju, h}
Vikïli v naravi mi je bilo vSeč čisto vse. Od postelj do hrane. Končno sem .se naučila smučati. Na tekmovanju sem bila 9. lo je bila najboljša šola v naravi do zdaj. Ce bi laliko, bi Šla ^e za kakšen teden. (Stizana, 5. ii)
lakral, ko me je gledal, skoraj zaletela v smreke in lakral, ko .sem pomotoma zaprla vrata in zadela učiteljico v glavo. Hrana je bila dobra, družba tudi. Na Golleh bi ostala z^ večno. Bila sem v najboljši skupini in z Cvosva se lam imeli super. Naš nastop z Atomik harmonik je bil super in Fredi Mi-ler tudi- Vsi so bili navdušeni! Sploh ni dv(ima, da Šola v naravi ne bi bila the besi! (Kaiiirina, 5ji)
■ M. A. m učene/ S. a in b razreda OS bratov Letonja Šmartno ob Paki
Kaj vem o Evropi
v sredo zjutraj smo imeli v soli kvi^ Kaj vemo o Evropi, lekmovali smo v treh skupinah. V skupinah smo bili pomešani mlajši in starejši-Kviz je vodila psihologinja Milena-Tudi komisijo smo imeli, to,so bili naši učiielji. Vprašanja S(i bila o spoznavanju Evrope, o državah Ev-
rope, o parlamenlu, paslancih, znanih oscbno-slih, športnikih, avtomobilih, glasbenikih, denarju, o simbolih EU. O Evropi smo kar nekaj znali. Kviz so polepšali plesalci, ki so zaplesali različne evropske plese. Takšen kviz nnm je bil zelo všeč.
■ Osmosolci, Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje.
Samokontrola kot zdravilo (antidepresiv)
iAMJAh Ji/SriMSK
r g! SLADKORNJJOJiCfJ
£ (pûmasimîîij acxMyiO

V sredini januarja letos nam je Zavod za zdravstveno zavarovanje s sklepom kolegija pripravil novo neprijetno presenečenje: kijub veljavnim pogodbam nas vseh kot zavarovancev je brez posveta znižal cenovne standarde tako pomembnim potrebščinam, kot st) merilni lističi in aparati za merjenje krvnega sladkorja. S tem naj bi pridobil dodatna sredstva (več koi300milionovsil), ki bi jih porabil za uvedbo inzulin-skih črpalk (70 črpalk Icm ali 85 millonov), pa tudi precstala sred-.stva (glavnina prihranka!) naj bi se p(Kabila samo za zdravstvo. Na videz se je stanje uredilo - vsi proizvajalci so bili prisiljeni znižali cene svojih izdelkov (glu-kt>metrov), tako da so še vedno vsi dosedanji izdelki dosiopni na irgu. Situacija je vseeno bolj zapletena: nekatere lekarne niso znižale cen za izdelke iz zalog, zaradi česar so bili nekaieri slad-kt^mi bolniki mc>čnc> presenečeni, saj jim je bilo zaračunano doplačilo ob dvigu lističev ali glu* kometra. Dodatne zaplet je uidi opozorilo {objavljemi tudi v reviji Sladkorna bolezen), da se Z/ZS d<isledno drži dosedanjega načela, da lahko merilne li-.siiče prejmejo le bolniki na inzu-linski lerapiji. Vsi bolniki na tabletah ali dieti si morajo zagotoviti lističe sami, razen v primeru izjem (če se predvideva prehod
na inzulinsko terapijo v roku 1 leta).
Sam se prištevam med Sa-vinjčane in sem zelo naravnan na vse vrste varčevanja - v tem primeru pa imam resne pomisleke. Ko nekdo zbi>li za sladkornti boleznijo, se uvrsti med kronične bi>lnike- dejstvo zcU> moreče deluje na ntM'jpečenega bol-nika. Nato se seznani z vrsto ukrepov in omejitev, ki same po sebi vsekakor niso spodbudne. Tako sk<.>raj 30 % sladkornih bolnikov navaja občutek depresije. Slanje se še poslabša /aradi pogosto pri.sotnih slabih socialnih razmer - p^iložaja v službi, drugih bolezni, neurejenih družinskih razmer. Ob uptxštevanju leh vplivov naraste število bolnikov, ki poročajo o slabem psihičnem stanju. na 42%. Edina rešilev je samokontrola, ki omogoči bolniku samovodenje bolezni in s tem sa-mozaupanje- Cc bo lahko vsak sam odločal, kakine ukrepe bo izvedel danes in kakšne jutri, bo tudi kronična bolezen izgubila velik del oslrine. Res je bolezen še vedno kronična in ukrepati moramo vse življenje, vendar večino stvari delamo vse življenje: v.sak dan kuhamo, peremo, pospravljamo, hodimo v službo, uredimo živino - skoraj nič ne moremo enkrat za v.selej. Bistvena razlika je v tem, da si lahko delo razporedimo sami po nam
ugodnem razpi^redu, ne da nam ga častwno razporedijo drugi (ki>t se na primer predpišejo zdravila bolniku brez samokontrole - delaj to in to, jej tako, takrai moraš na sprehod, lakral moraš jesti itd.). Vedno imam občutek, da med vodstvenimi delavci ZZZS ni sladkornili bolnikov in da so prepričani, da nikoli ne bť)d(^postali. Ob tem je pomemben še prihranek: če enemu samemu bi:)lniku preprečimo nastanek resnega zapleta (izguba noge ob amputaciji, izguba ledvic, vida zaradi neurejene bole/ni), smo pridobili dovolj denarja za samo-konlrolc^ z^ 35 bobikov za 10 let! Edina tolažba je staro reklo naših babic, da se nobena juha ne poje lako vroča, kol se skuha. Do sedaj smo v velenjski regiji zelo varčevali in nikoli nism<'> presegli slovenskega povprečja porabe (merilnih lisiičev). Morda bomo dosegli. da bomo za to pridnasl imeli kakšne ugodn<isli-pc>lreb-ni so še dodatni pogovori z ZZZS. Do tedaj upajmo, da bodo sladkorni bolniki zmogli dalnii llnančnobreme in dah>do sami sebi zagolovili standard, ki jim pripada. Kakšen je sicer smisel življenja In smisel samokontrole in samovodenja? OdgiTV(îr je eden in isti, če dovc>-liŠ. da ti življenje diktirajo drugi.
Diabetila na občnem zboru
Soi^lanj - Kar 128 članov in članic društva diabetikov Velenje se je v si>bo-to zbralo na rednem letnem občnem zboru v jedilnici TEŠ. Med gosli je bil tudi predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Janko Kušar. Med drugim so člani društva lahko poskusili tudi Številne diabetične dobrote iz pekarne Tratnik.
V preteklih treh mcsecih je Komisija za pravna in organizacijska vprašanja vso-delovanju s članom, upokojenim sodnikom g. Napoinikom, lemeljito prečx\sa-la statut in izvrgla vse neskladnosti, dopolnila s potrebnimi spremembami in uskladitvami z zakoni RS- Izvolih so tudi novo članico izvršilnega odbora In vanjo imenovali Antonijo Škrbič. Člani pa so sprejeli tudi dobro zastavljen plan dela za leto 2005 in finančni načrt, ki jim ga bo p^^magal izvesli-
Predsednica velenjskega dništva Romana Praprotnik in predsednik zveze dmštev diai>etikov Slovenije Janko Kušar
Mnenja in odmevi
Sponicil» brakom
Da bi se izognili morebitnim nejasnostim, pisem bralcev ne lektoriramo!
Uredništvo
Grad Thiii n
Zvrstile so se tri okrogle mize o gradu Thumu. nekoč škaLskem gradu, dajies pa leži v 1 Irastovcu, ki je se.siavni del Krajevne skTJpnosti Skale. Na 3. okrogli mizi o gradu Thurnu, dne 25. l..je pretbednik Meslne občine Velenje gospod Srečko Meh naštel podatke, kako bo Mestna občina Velenje reševala problematiko gradu Thurn; poudaril je, da bo o tem razpravljal mestni svet občine na svoji redni seji, dne i5. februarja. Svetniki mestne občine bi>do obravnavali vsebino mednarodnega razpisa 7ii pa">dajo gradu najboljšemu kupcu, ki bi grad kupil in ga preuredil v turistične ali kakšne druge namene. Grad Thurn bolera 2034 praznoval svojo 10CX). obletnico naslanka, odkar je grad zgradil kol trdnjavo OiiomarThumski-
Meslna občina je ^organizirala kar tri okr(>-gle mize: dne 2 12.04,6. januarja in 25.ja-nuaija Letos. Voddaji VTV magazina dne 31, 1. so prikazali grad v razpadajc^čem stanju, glavni govornik pa je bil znova gospod Srečko Meh župan Mestne občine Velenje. Niso si pa upali pokazali gledalcem tudi pre^>slalili govorcev na okrogli mizi, ki so tudi razpravljali o poslopni sanaciji gradu Thurn. Med drugim je bilo povedano, da ob jokanju in .sU>kanju župana MOV da občina nima sredstev za ureditev tega kTjllurne-ga spomenika, da bi bilo pametneje, če bi se lotila adaptacije gradu namesto bivše trgovske hiše ljubljanske Name. V to zgradbo sla skupaj Ministrstvo /a kulturo v prejšnji vladi in Mestna občina Velenje vložili preko 6f)fl miljonov tolarjev. Natančnejših podatkov doslej Še nihče ni objavil.
Mesto Velenje ima reprezenlančn<i zgradbo knižnice na svojem Se vedno Thovem trgu ob mogočnem Titovem spomeniku-Mar ne bi bilo pametneje, da bi tudi mi-nislrsiv<5 za kulturo bivše Rop^nc vlade bolj racionalno vlagalo svoja linančna sredstva v objekte, ki imajo resnično svojo kulturno in zgodovinsko vrednc^st.
Velenje se rado pobaha, kako skrbi za svojo kulturno dediščino. Pred šestimi le-ll so na piibudo vodilnih v občini razstrelili v Peiju grad Lilijski grič - (bivši Lil-genberg) iz samega strahu, da vanj ne bi prvak občine preselil Rome iz starega trga Velenje.
Omenjene Rome so takrat nasehli v sla-n^davîii grad I hurn. Skoraj 50 Romov stanuje na gradu Thurnu. kjer živijo v ne-mc^očih slaiuTvarjskih pi^gojih. Rome bi morali preselili v stanovanjsko naselje Velenje v bolj kulturno okolje in za človeka lepše in boljše življenje. Pcmdariti ž-elim še to, da bivši lastniki Kc^mc^rzynki -Poljaki niso bili izgnani, da so sami odšli spomladi leta 1ko so jim eno le NOB Izpraznile hleve, kjer o imeli že takrat 28 glav gc^vedi. Politično niwí bili kompromitirani zaradi sc^delovanja z okupatorjem. Edino kar je bilo. da se je bivša baronica Bianca Komorzynska ríida videvala z direktorjem Premogcwnika po .smrti svojega moža v Španiji. Sin Peter Ko-mor7)'nski je bil ujet na ruski ťronll in se je p<^ končani vojni vrnil v Avslriji\ Oba z ženo Lily staže pt^kojna, pokojna je tudi baronica Bianca Komorzynski. Petrov sin In žena živitav Avstriji s svi)jo družino.
Tudi LeontiJia Komorzynski živi s svtijim sinom Pelrom Golk^m v Avstriji. Posestvo Thurn je imelo več kol 300 ha zemlje. Lcp<^ bi bilo, da bi grad Thurn, skoraj lOOO let staro p<*>lopje, re.šili propadanja. V njem bi lahko bili etnografski predmeti s lega področja, morda tudi galerija likovnih ustvarjalcev Šaleške doline in tudi širšega podrcKja.
■ GustI Tanéek l\íkolí WC v lilvrospin
Včeirlek,3. februarja, se mije zgodil neljub dogodek v trgovini Evropsin na Gorici v Velenju. Teden dni pred tem smo dobili reklamne letake, da bo imel Evro-spin ot.\ 3. februarja prtîdajno akcijo ekonom posod, posc^d za kuhanje testenin itd. Dne 2. tebruarja sem bil v omenjeni trgovini in povprašal trgovko na blagajni, če si laliko omenjen o posodf rezerviram, ker v sredo, ko se z-ačne akcija, nimam časa, trajala pa naj bi skoraj dva ledna. Rekla mi je, da ne morem in da b<im pač moral prili naslednji dan. ko se bi> Ziičela prodaja.
Dcsei minut do osme naslednji dan nas je bilo pred trgovino že kakšnih deset.
vsi z istim namenom. Ko sc> trgovino odprli, smo vsi Ostali z dolgimi nosovi, saj o omenjene po.sode ni bilo na policah. Trgovka nam je pojasnila, da prejšnji dan, ki>so dobili robo,pcîsode ni bilo zraven, kdaj pa dobijo naslednjo robo, nam ni vedela povedali.
Kt"> sva z drugo stranko raz(>čarana odhajala iz trgovine, sva pri blagajni opazila stranko, ki je nekaj plačevala, in slišala trgovko, kako ji je prišepnila, naj se oglasi pri zadnjih vratih, kjer ima trgovina dostavo blaga.
Ker je bilo vse videli zelo sumljivo, sva šla za omenjeno stranko in videla, kako ji je skladiščni delavec dal to po.sodo, ki je bojda niso dobili. Z ostalimi kupci smo odšli do poslovtxl-kinje trgovine in zahtevali pojasnilo. Nekaj trenutkov je rabila, da pride do sape, potem pa se je izgovorila, da so si nekateri pač re»:irvirali to pasodo dan prej po telefonu. Zakaj dvt^jna merila? Mislim, dit to ni prav, danes so izgubili nekaj slrank, in če bcido tako poslovali, jih bodo Še več.
P. S. Tisti, ki pa so posodo tlobili, pa jim želim veliko kulinaričnih užitkov.
■ Ztatko Zupanič
16
SPORT IN REKREACIJA
'^HjiS 10. februarja 2005
Elektra ugnala Krko
l/cnaccno Ic prvih nekaj minul -Ocllirna obramba kljuo do usp<>[ia - V napadu raz[)()i()žen Ki ojic
Košarkarji Clckirc ostajajo ncpora/cni v svoji dvorani v ielt^Snji	/.c v pclck so v
njej gosiJli mwoniciycí^ Krko, ki sc brez poSkcxlovancga Anzuloviča ni mogla dostojno upirati odlčin-im xS(.:«tanjCanom. Začela je Krka siccr odlično in povedla z 9 : oadaljcvanju pajc j^^Stanjs-ki kašarkarski stroj Tačcl mleti. Krcjič. Buršic, Vidovič, Cmcr in
opravil svoj del naloge - tako v obrambi, kol ludi v napadu. Tudi («lali» ki so kasneje .stopili na igri.%c (predvsem pa Ivanovič), so prikazali odlično igro, lako da zmaga Soštanjčanov ni bila vcč vprašljiva.
Elekira sc je s lo /mago povzpela kar na ireijc niosio lestvice, ki je tudi realen domoi Šc^tanjskc ekipe,,saj se je v prvih
Nismo odigrali, kot znamo, vendar vseeno zmagali, saj .smo v obrambi igrali odlično, dobili le šestdeset ločk in mislim, da je bil 10 glavni razlog za na.^n zmago.
IVliadi lileklraši so sc předsíni \1li
v soboto so v marljivi člani KoŠrakarskega kluba Cleklra pripravili Dan Olektre, na
NuhanovIC je bila prva pmiava, ki jc trener Periea v prvem polčasu ni .spreminjal, saj je z izjemo prvih nekaj minul igrala odlično. Predvsemvobrambiso bili SoŠtanjčani odlični, bojeviti In nepopustljivi. V napadu pa je bil zelo razpoložen Dario Kre-j ič. ki je dosegel 26 točL od lega iri Irojke vstirihpaskusili. P<^leg lega si je nabral šciri .skoke, prav toliko zog pa je pridobilv obrm-bi. Izvrstno pojnoč pa je .seveda imel v ostalih soigralcih. Miha Cmer, kije zaigral kljub bole/ni, jc zncwa izvrsmo asistinU, Vidovič je odlično igral prev.sem v obrambi, Nuhanovič se je dobro boril pod obema obročema, tradicionalno pa je ludi Dursič odlično
dveh krogih drugega dela prvenstva izkazalo, da sla Ilelios, predvsem pa Slovan nekoliko kvalitetnejša od ostalih ekip. .Seveda je pa do konea drugega dela ^^ kar precej časa. Prvenstvo sc bo nadaljevalo že v soboto, ko bo Cleklra gostovala v Sežani pri Kraškemu zidarju. Naslednjo prvenstveno lekmo v domači dvorani pa bodo Ša^tanjČani igraii Sele 23. februarja .s Slovanom, .saj je od 16. -19. februarja pokalno tekmovanje. Žreb parov je bil včeraj, zaključni del pokalnega tekmovanja pa bo v Škofji Loki.
Dario KrejiČ, igralec Clektre: Pričakovali smo ie?ko tekmo, čeprav pri njiii ni igriil Anzulovič.
Gorenje v sredo z Ormožem
Za velenjske rokometaše s e končuje pripravljalno obdobje, saj se bo že drugi leden nadaljevala tekmovalna se/ona. V sredo bodo ob iy. uri v Rdeči dvorani v Četrtllnalni tekmi slovenskega pokala gostili Ormo^ Ljutomer.
Vid Kavticnik v Nemčiio
?o txllični igri na lanskem evropskem prvenstvu v Sloveniji, ko je bil Izbran za najboljše desno krilo, je bilo pričakovali, da Vid Kaviičnik ne bo dolgo ostal vdre.su Ciorenja. V začetku lega ledna .smo izvedeli, da bo rokometno pot nadaljeval pri slovitem nemikem Kielu. I jarutj bise prevsclilp<") končani sezoni.
katerem sti se predstavile mlaj.^ kategorije šoštanjskega košarkarskega kluba. V petih lekmali.začeioscjes pravo', pr-vcasiveno kadelskt^ tekmo med Elektro in Rudarjem, so.se pred-suivili mladi košarkarji Clcklrc. Skupno je bilo aktivnih kar osemdeset otrok kluba, [pričakovali so jih se nekaj več, vendar so bolezni opravile .svoje, živahno je bilo tudi na tribunali, saj so bili posebej vabljeni tudi slarši, da si ogledajo delo svojih otrok- Videli so, da se otroci pri košarki dobro zabavajo, poleg lega pa sti prav vsi - nekateri nekaj vev, drugi malo manj - prikazali tudi veliko košarkarksega znanja. KoŠiirkar-ji, ki so svoje delo že ispravili, pa soz bobni ludi glasno navijali za svnje prijatelje na ixsialih tekmah, tako da je biJo vzdušje v dvorani res odlično. Del Dneva Elelktre si je o^edal tudi žuj^an Občine kostanj Milan Kopu^r.
Zanimivo pa je bilo Ludi med tekmami, saj so za igralce pripravili tekmovanje v metu trojk. Kdor je prvi zadel, je dobil simbolično nagrado. Prav vsi sodelujoči pa so .se ob koncu razveselili majice, ki .sojo dobili v spomin na L Dan Elektre.
■ T/asa Rehar
Pred odbojkarji težek zaldjuček prvenstva
Izvlekli zniaso s Kamnikom - (Jnera za œirio mesio - Sinoči poslovali v SiONcriski i^islrlci - V sobolo vorjclno odločilna U^kma v vSošlanju s Krko
Tjaia Rehar
Odbojkarji Sť^tanja Topotlice so v soboto v domači dvorani sicer premagali nevarno ekipo (^alcila Kanuiika s 3 :2 in osvojili dve pomembni točki. Lahko pa bi tudi v.sc tri, saj so viîdili že z 2 : O v nizih.
V prvem nizu so imeli .^tišlanjčani pobudi^ in ga ob koncu ludi ^ad-ko dobili. V.si ostali nizi pa sobi-
za piva štiri me.sta, vendar 5c ne morejo mirno zadihati. V zadnjih dveh kroi^ih jih čaka se zelo težko delo. ^e siníxíi so igrali v Slwenskih Bistrici proti .S\i-tu, ki v letošnjem prvenstvu še ni zmagal, lam torej ne bi smeli imeti preveč težav, težje delo pa jih čaka v zadnjem krogu - v soboto - v domači dvorani, ko se bodo pomerili s Krko, enim izmed neposrednih tekmccevza
bi si tudi odbojkarji Kostanja To-polšice zagotovili boj med prvimi štirimi ekipami.
V	nadaljevanju prvenstva se bodo prve štiri ekipe pc^novno primerile med selx)j po dvokrožnem sislemu,s lem da se v letošnji sezoni za razliko od lanske naprej šlejejo vsi rezultati, ne zgolj rezultati niedsebojnih tekem.
V	soboto čaka torej odbojkarje Šoštanja TopolŠice zadnja tekma
li izredno izenačeni. V iretjcm in Četrtem so imeli pobudo gcxslje iz Kamnika, saj so že vist^ko viv dili, v četrtem kar z2l) : 14, vendar so jih Šoštanjčani še ujeli, izenačili, vendar v ključnih irenui-kih predvsem zaradi lastnih napak prepustili zmago v nizu gostom. Zadnji niz pa se je začel povsem v znamenju Davorja Čebrona, kije Šoštanju 'IbpolŠici priigral prednost štirih ločk, kije zadosiwala za zmago v petem nizu in s tem tudi na lekmi. Številni gledalci so bih priča dobri odbojkarski predstavi. Domači odbojkarji so zaigrali zelo bojevitovpolju, kar sejimje tudi obrestovalo. V napadu sta bila lazpoložena ('ebron in Fujs, v bloku pa so bih odlični Ce-bron. Sailer in Pomcr. Zzmago proti Kamniku so Soštanjčani osvojili pomembni ti^ki v boju
uvrstitev med prve štiri. Le-to sla si že zagotovila Auloeom-nierce in s točko v Šoštanju tudi Kamnik. Tretja je trenutno Olimpija, ki ima točko prednosti pred Šoštanjem Topolšico. Sledijo kar iri ekipe s tremi točkami zaostanka za Šoš-lanjčani. Z osvojenimi Šlirimi točkami v zadnjih dveh krogih
rednega dela. V domači dvorani se bodo ob 19. uri pomerili s Krko. Ta tekma pa lahko tudi rxl-loča, katera od teh dveh ekip se bo uvrstila v nadaljevanje tekmovanja. Težje delo so imeli odbojkarji Krke, ki so sint^i gostovali v Kiimniku. S ponizom so svoje možnosti nadaljevanje tekmovanja že zapravili.	■
Buc z normo do državnega prvoka
Na Dunaju je bilo v jH^boto DP v dvorani v krožnih tekih. Nastopilo je kar nekaj alleltw AK Velenje. Najbolje se je (xlre-zal Boštjan Buč, ki je v teku na m s čžisom 7:56,45 osvojil naslov državnega prvaka pred Vebrom (SEV) 8:19,70 in Kužnikom (POR) 8:41,37 lers tem ča^iom tudi dosegel normo za EP, ki bo od 4. do 6. marca v Španiji. V teku na 800 m v kategoriji mladink je Naslja Kramer osvojila s častim 2.17,73 naslov vice prvakinje. Kaja Rudnik je bila .s časom 2:19,08 četrta, Romana iesovnik je s časom 2:21,5 bila sedma. V teku na 200 m jc bila Sabina I [ahlhodžicšesta s časom 27:08.
Šmarcani še v polfinole
Konec prejšnjega tedna je pod okriljem Nogometne zveze Slovenije potekal v Radečah turnir za mlade nogometaše (U8), rojene leta 1996 in
Na njem so nastopile Štiri ekipe, in sicer Mali Šampion (Celje), Publikum, Vransko ter NK Šmartno). Čeprav je bilo v ekipi NK Šmartno veČ mlajših igralcev (letnik 97) in še mlajši (letnik 1998 'Lara Prašnikar),so osvojih drugo mesto in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Polllnale bo 20. februarja, prav takov Radečah.
■ t p, foto: M. Tekauc
Ekipa U8 NK Šmartno s trenerjem Danilom Golobom
Tako so Igrali
1. AShL2. (leifti iivrslile^ v 3. dek 2. k.
Eleklra - Krka Novo mesto 78 :6]
Elcklra: Ručicaj 5, Krcjič 26, Ncdcljkiwlč. Biíršič 18, Vidcwič 3. Nachar l,Čmer3. Nuhanovič 15, ]vanovič7
Vr.slnircd: 1. Cicop[)tt SIwan, 2. Hclios Domžale oba 4,3. Elcklra. 4, Krka oba 3. 5. Postojnska jamu. 6. Kraški zidar Jadrwii Kras oba 2
1.1)01. moški. 10. k.
Šoštanj Ibpošica - Calcit Kani-nik3:2(l7.22.-2l.-22,9) ŠosUinj 'Iop<il5ica: Vjnčič, Pri-
tnožič. C^cbron. lbt. Pavíč, Djord-jcvič. Fujs. Ponicr. Sailer. Sovi-nek. Scvčiiikur
Vrstni rod; I. Auu>commcrcc 42.2. Calcit Kamnik 3^, 3. Olimpija 31, 4. SoStanj Top^Mšica 30, 5. Krka. 6. Prcvcni gradnje K'rM. 7. Marchiol Prvačina vsi po 27,8. Salonil 12.9. Icrmo Lubnik 8, Svil 3
3. DOL/eiiskc, 14. k.
Možica - Kajuli Sořtanj 0:3 (-25,-l7.-2.S)
Vrstni rod: 1. Čuhiin. s. p., Valšpcd 31). 2. IBrasiovčc 2.^,3, Parlizan ňua 20,4. Kajuh Šoštanj 18,5- Nova KBM Branik II 17. 6. Soninicx Radenci 11, 7. Možica 11), ŽOK Puconci 4.9. Ru5e3
SPORT IN REKREACIJA
Velenjski namiznoteniški igralci spet uspešni
v «)bolo. 5. Icbruarja so je nadaljevalo prvoi.slvo v vseli Jr/avnih namiznotcniSkih ligah. Prva ekipa velenjske^ namiznoicnii^cga kluby VcgraJ Tempo je na Jomačcm p^rkelii goslila akmalne dr>avne prvake iz Maribi>ra. Po skoraj (rch urah zagrj/ííiicga boja so bili gostje i/ Maribora sicer bi^ljši s 6:a so sc VcIcnjCani favorizirani ekipi res (bbfi) upirali, /a Veknjiane je dve zmagi dosegel Jure Slali n^k.entoi pa jc bil uspešen Nc-nad Bojaiiíé. / 8 toèkami je ekipa VegraJa trenutno na sedmem meslu prvenslvene razpredelnice, /enska ekipa Vegrada. ki nasto-
pa v 2. državni ligi, je go.stovaia v Lxîgatcu in Rakeku in osvojila .štiri m^e loéke. Ekipo Í7 Li^galea so dekleta premagale s 6 : 2 (Iviina Zera je dosegla tri posamiCne 7m?ige/lam«n» Jeric dve. u.«5peŠni pa sla bili tudi v igri dvojic), ekipni Rakeka pa s 6 :3 ('Îâmara -le-rićje na tej tekmi dosegla tri pív samične zmage, Ivana /era dve. Tamara in Iva na pa sla bili uspešni tudi v igri dvojic). / 22 toekami je ekipa Vcgrada na prvem mesiu prvenstvene razpredelnice. Druga moška ekipa, ki nastopa v X državni ligi. je gostovala v fjjah in Novi Cîoriei in se d<'>mov
vrnilaspcilovičnim izkupičkom. V Škofijah s<5 proU vodilni ekipi lige izgubib' z2 ; 6 (obe posamični zjna-gj je dosegel Miha Kljajič). ekipt> Vrtojbe pa so brez izgubljenega seta premagi^li gladko s 6 : O (po dve zmagi so dosegli Miha Klja-jič.Jaka (iolavšekin Jerntj Oslm« nik). / 2í ) toèkami je ekipa Ve^a-da II. na ^Irugem meíitu prvenstvene razpredelnice. V nedeljo, 6. februarja je bil v Ljubljani 27. mednarodni .lakhlov memorial, na katerem so zelo th-bro nastopili tudi igralci Tempa: Polona Belavič. Ivana Zera, Dejan LameŠid. Patrik Rose in Jernej
OSIovnik. Jernej OSIovnikje med kadeti izgubil šele v finalu in tako osvojil srebrno medaljo, Patrik Ri«c se je po porazu v poili-nalu proti klubskemu kolegu CKkwniku : 2) mciral zadovoljiti z delitvijo tretjega mesta, enak rezultat pa je v kategiiriji kade-tinj dosegla tudi Ivana A.'ra. Konec lega tedna se bi>do Ivana Zera. Tamara Jerič in Miha Kijajii kol člani slovenske kadetske in mladinske reprezentance v Subo-lici udeležili Mednarodnega prvenstva Srbije in Črne gore v namiznem tenisu za mladino.
■ DK
iz dela SSD
IN)(lrn< no lekmovanir v naini/;nein tenisu ...
v Rdeii dvorani je bilo področno lekmwanje v namizjiem tenisu za učence osnovnih .^>1 Zgornje Savinjske in Šaleške tli>line. 'lèkmtv vanja seje udeležilo 105 učenk in učencev iz 11 osnovnih šol Velenje, Sožianja, Šmarlnega ob Paki. Mozirje. Nazarij in Luč. Med učen-kami, rojenimi leta 1994 in mlajSiml, je zmagala Sara Ri^se pred Kajo Kosmač (obe OŠ Blaž Arnič, Luče), med dečki le starosti je bil najboljši Daniel (îrabo-vac (OŠ Gorica. Velenje),2. Cav-nik. 3. Deni.s Lazar in Blaž Fajdi-ga (vsi OŠ Karel De.stovnik Kajuh, S<x;tanj): Letnika 1992 in mlajj^i: 1. P<Uona Belavič (OŠ Karel Deslov-nik Kajuh, Šašianj), 2. Maša Osoj-nik (OŠ (lustavŠilih, Veh?nje). 3. Mateja Hrastnik (OŠ Šmarlno ob
Paki) in Jasna FuntektOŠ Blaža Amiča, Luče dečki: L Simon F^v ren, 2. Milia Globočnik (<^ba OŠ Karla Destovnika Kajuh. Šc^tanj), 3. Luka Fece (OŠ (j<uica, Velenje) in Ermin íbrahimtwič (OŠ Livada. Velenje): učenke letnik 1990 in mlajše: 1. Ivana Zera (OŠ Gustava Šiliha, Velenje), 2. Mt>nika Robnik (OŠ Blaža Amiča. Luče), 3. Ni-ve.s Falkič (OŠ Gorica. Velenje) in Sandra Danojevič (OŠ Nazarje): učenci, letnik 199Í1 in mlajši: I. Patrik Rose (OŠ Mozirje), 2. Dejan LameŠič,(OS Miha Piniarja 'lôlc-Vcienje).3. Benjamin Klaužar (OŠ Antona Aškerca. Velenje) in l imolej PlavSič (OŠ Karla Destovnika Kajuha, Šc^štanj). V ekipni konkurenci so med mlaj:>imi zmagali učenci OŠ Blaža Amiča iz Luč, druga je bila ekipa OŠ Šmartno ob Paki; med starejšimi učenci je bila najtx'îlji^a eki-
pa OŠ Kiirla Dcsiovnika Kajuha iz Ši^Stanja. druga ekipa OŠ Blaža Ar niča iz Luč, tretja OŠ Šmarlm» ob Paki. četria OS Na/iirje. peto in Šesto mesto pa sla si razdelili ekipi OŠ Šalek i n OŠ Gorica.
... V vcloslakMiiii
Na Golleh jo bilo tekmovanje v veleslalomu za c^^novne lole s po-djxK^a Velenja. Š(^lanja, Šmarine-ga ob Paki, Mozirja, Nazarja, Rečice ob Savinji. Ljubnega. Gornjega Grada in Luč. Sodelovalo je 77 učencev in učenk. Dosegli so naslednje uvrstitve: Dečki. 1.1992. nekategoriziran i: I. Aljaž Paulić, Mozirje. 2. Gregor Krenker, Mozirje. 3. .loi^e Urtelj. Nazarje. 4. Luka Šinkovec. Gomji grad: dečki. L 1992 kategorizirani: 1. Blaž RobniL Luče. 2. Andraž Po^adič. Anton Aškerc. 3. Luka Cirar, Livada. 4. Gal (^irar. Livada; dečki. I. 1990. nekalegori/j rani: L Boštjan Blainik. Nazarje, 2. Vid Osterc. Gorica, 3. Matic Ogri-
zek. Livada, 4. Ibmaž Urtelj, Nazarje; dečki. I. 1990,kalegt>rizjraji!:
1.	i^.an Sikw.šek. Gorica, 2. ?!iga Což, Rečica. 3. Urban Pogladič, Anton Aškerc: deklice. 1.1992. nekategorizirane: 1. Jasna Funiek, Luče, 2- Katja Maiij(wc, Luče. 3. Nina Petkov.šek. Gorica, 4. Maša Repenšek.Na/aije;dekliev,L 10^)2. kalegi>rizirane: L Tjaša llerlah,2. Tea Ilofjngen deklice. L 19W. nekategorizirane: I.Barbara Bajcer, Livada. 2. Urška Gori.^ek. Miha Pinlar Toledix 3. Klementina Voler, Luče, 4. Karin Govek. Nazarje; dcklice, I. 1990, katejçDrizira-ne: Vanja Gtinšek. Livada. 2. Barbara Bračič, Gustav Šilih, Kaja CilinSek. Livada.
Ekipmx St. kategorija: 1.Nazarje,
2.	Luče, 3. Livada, 4. Miha Pintar-ja'Ioieda,5. (k>rica (Vse Velenje), 6. Bibe Roecka (Šoštanj), 7. Rečica: ekipno, ml. kategorije: 1. Luče, 2. Livada. 3. Mihe Pintarja Toleda (obe Velenje).
■ DK
Taborniški kotiček
Zadnja dva ledna sta hiia zopet zelo pestra in za tabornike končno zimska. Tri ekipe rodu Jezerski zmaj sose odpravile na ZO T (zim-skt) orientacijskih tekmovanje), dve ekipi iz čete Divji volk Škale pa na tradicionalno prireditev (iradovi Kralja Matjaža v Podpeco. Dva vikenda pa sta zx>pci bila namenjena ludi najmlaji^im in njihovemu zimovanju. V ptinedeljek pa se je za PP-je odvil že drugi letanji la-bomi.ški lan party.
iškairani pri Kralju IVliilja/ir
Po snežni noči je bila cesta do Pod-pecc presenetljivci dobro i^iščena. in kersc>.Škalčaiii pri.Šli nakraj tekmovanja med prvimi, so si lahko izbirali paax'lo, na kalen so natt^ gradili. Na izbranih parcelah številka 14 in 15 sta ka^neje zrasla gradova vodnikov in članov vodniške Šole iz ŠkaL Še prej pa je bilo potrebno prijaviti ekipe. Čeprav so prispeli med prvimi, je bilo potrebno na prijavo Čakali kar pol ure. Polcm so ^i ogledali teren in prvo presenečenje za vse sta bila dva ogromna kupa snega, ki jih je pripravil organizator (s pomtwjo snežnih lopovv štirih nwch). Ob desetih pa se je vse skupaj začelo z uradn<^ otvoritvijo tekmwanja in lakrat je bilt) pristMnih kar 666 tekmovalcev (malce čudna številka ampak vseeno) v 102 različnih ekipah. kar je na dokaj majhnem prtK-torupomenilopravognečo.Takoj so se videle razlike med pravimi ustvarjalnimi ekipami in tistimi, ki so prišli zaradi druženja in zabave. Velikoekipsi jesseboj zala/je pre-magovaje nizkih temperatur prineslo gorilnike za kuhanje vina. Delo je bilo treba razdeliti: 1'anlje so se zapodili v enega r/meú velikih kupov snega in zžagami začeli izrezt)vaii kocke snega, ki so bile
osnova za grad. Dekleta pa so iz teh kt)ck pcíčasi gradila grad. ( as je zelo hitro mineval, še posebej zaradi zabavnega programa in pc> poldanskega nast<îpa pcvca Fredy-
orientacijski del tekmovanja v sobino. Drugi del je vsebtwai še naloge na kontrolnih tcx^kah (Î0 tesl, skku terena, signalizacija in še marsikaj ... ). Vse skupaj je bilo seveda
ja Mjlerja,kije množico premraž-enih ljudi ogrel in jim vlil moči za nadaljnje dekx Ob Št irili popoldan je bîia gradnja uradno zaključena, ob šestih pa je bila uradna ray^a-sitev rezuhatov. V tem času so si lahko ogledali umetnine o:>talih ekip. ki so bile fantastične ... Druga karavana pa se je odpravila proti Mariboru, kjer so v treh eklpali nastopili na zimskem orientacijskem tekmovanju. To je bilo Ic bolj taborniške narave, kot gradnja gradov ampak Še vedno lAÏjWo narave.
l7.jciiien /iiiiski dan
Malečnik {zn tiste, ki vam geografija ni ravno najljubši predmet-nahajasevnepo.sredni bližini Ma-rilK>ra)je za razJikood \felenja ponujal zmnežcna pt^bočja, labt^rni-ki rodu XI.SNOUB pasopt>nudi-li igemno tekmovanje. Zraven sm(^ bili (jasno) tudi velenjski laK^mi-ki nulu Jezerskega zmaja. PeUcov večerje bil namenjenTOij lesiom (test iz znanja topogralïje in Še nekaj malenkasli) in pripravam na
tekmovanje ... A vendarle je bila (v.saj) za velenjski del delegacije zelo pomembna tudi zabava. Spuščanje z Ic^patkami po pobeljenih vzpetinah in smeh na vsakem
koraku. I n kaj je to pomeni lo v tek-mi^valnem smislu? Skoraj popoln uspeli. V kategoriji PP-jev so zmago slavili člani ekipe Dream Team (Bernarda, ?Jva, Anja. Marko, Goran). 'Irei-je mesto med grčami je Šlo v roke ekipe Muhe ec (Primož. Maleja. Barbara. Denis. Ana), ki je dobila tudi posebno nagrado za najbolje opravljeno signalizacijo. In Še tretja velenjska ekipa z ncuradnf> nagrado za ekipo, ki se je najbolj za-bavala-Afne-lH-en (Nika. Ma-raša. Sinuma. Vesna. 1 lugo); zasegli so peto mesto med PP-ji in nagrada za najbt")ljši 10 tesl. Verjetno ni poliebno posebej govi>rili o splixšni oceni skoraj 24-urnega druženja. Kot večji del talximiškíh akcij je bilo ludi tokrat... uganile sami ...
■ Rdvč
Drsanja še ni konec
Riidi d^^atc? Sle hukvj>kl navdu^cnec? Je Mruh dr^aiija na jť/XTU?...
/ii vse iniiuno rešitev in sia^rnnvo u melnt> drsal išče v UV^ctuwi Cima-jni v Skalah, bo zadovoljilo potrebe lako ziičetnikov na drsalkah, kot tudi pravih profesiixialcev. Na dovolj ilebeli in veliki ledeni pi^dlagi lahko uživale takovniaiih dnuilnih veščinah, kol iiidi vhiikeju. V petek, soboto in ncdcHo imamo pi«ebcn režin^ in sicer dr<^anjc do 20-tih, potem pa hokej. Ce želite igrali hokej ludi ined leđnom, je potrebno re/A^rviiiUi igrišče na lel.: 031.344 475 (MiTjA), če p« želite drsati je drsiilišče na vi^jobazplačno do 16-te vire. FViskihel Î bonio tudi za pravi žur na drsalkah (klisko na drsalkah), ki se bo zgixlil v «kîKmo 19.2.200.> od l8-lc ure dalje, pripravljamo ludi hokejski turnir.... in^ in Ic. Večinfomwcriodisku in turniijulx^knialunavoljona in le m et »i strani Šaleškega študentskegsi kluba www.ssk-klub.si in na drsalL^u varnem. Seveda pa ne bi bilo drsanja brez/agreifhdcJavocv na drsališču indnišicv. ki numpriske^člla na pomoč, zato imajo člani Šale.skcga študenlskeg.i kluba. Sp<^rtncga dnislva Škale-Hrastovee. Prosti»voljnega gasilskega clniJtva Škale in društva labornikcrv Rod Jcz^irski zmaj Velenje ie po«:bne ugodnoí^li. Sporina zveza Velenje in mcslna i>bčina Velenje, pa bosta oníogočila oir^.'^om brezplačno drsanje me<l zimskim i pi>^iliiicami. Ile rvi^ Velenje papoilaija najbolj zagreiirndrsalcembrc/plaćnobni^njedrvalk Vabljeni na drsališče, lako stari kot mladi, tako hokejisti kot ludi drsalci.
■ Domajnko Mitja
TS
NA KRATKO
IVI cd na 10(1 ni dvoranski niiiiit$> v l\ovi Gorici
V	Niwi Gorici je bil v sol>oio dobro /nseilen mednanvJni dvoranski atletski miting, na katerem so mladi velenjski alleli dosegli vidne re/ull?Ue. Mladinke: /,iv;s Koželjnik I. moMoO.	m ovire); Mn-
ja Mih alinee 1. mesto 7.89 (60 m); mladinci: Nejc Lipnik 1. mesto 8,41^ (Oti m ovire): pionirke: Špela Mardžciko 1. mesto li.i,ti8 (60 tn (wire); Tadeja Menih 2. mesto 10,5.^ (60 m iwire); Alja Cigale X mesto 10.76 (6C) m ovire); člani; Malic Nežmah 4. mesio 7.1^ (60 m)
Karale - sedem medalj
VŽenčurju pri Kranju je bila I. pv>kahKi tekma za mlajše kategorije (letnik lyyo in mlajih i). Tekmovanja seje udeležilo 235 tekmovalcev \/. 27. klubov./a karale klubTigers^î medalje osvežili: v kategoriji molčie I, mesto v kalidi in 3. mesto v špivtnih l>orbah Azra (»olač. I. mesto v kiUegoriji sUireji^i dečki Klemen Pla/iu. 2, meslo v športnih Ixfrbah in 3. meslo v kalah starejša deklica Nina NediČ. 3. mesio v kalah -ekipni^ sov kalegoriji mlajših deklic<'>svojile Anja KerezxwiČ. Ajidre-jaFrišk<wec in JasmitîaBabajiê ter v kategoriji nîlajsih kadeiinj3. mesto v katah ekipno Nina Nedič. Katja Blagus in Neli Kcrezovič.
l/kazali so se
Minulo solxMo so se tekmovalci laekv^ondo kluba Skala udeležili prvega tekmovanja v lelu 200.^. Na osnovni hMl Kapelj v Ljubljani seje namreč cxjvijal 3. Ljubljana Open • mednaroiino tekímwanje. kije bilo namenjeno vsem starostnim kalegorijam. Na tekmovanji; je scxJe-K>valopreko270 tekmiwaleevizl^kUibiw izSloventje. I Ijvaíke. Bosne in Hctccgovine in Srbije. Vclenj.ski taekwondoisii sose zopet izkazali. saj so kljub veliko manjemu številu tekmovalcev ekipno dosegli odličnošeslomeslo. Prva mesta so os-vojili Sarah S(^ota (deklice, forme. rumeni pas).DrejePečečn{k (mladinci, forme, rumeni pas) in lb-nja Verboten (čfanice, forme, nuxiri pas). Drugi bili Mik^rad N^v vakovič (mladinci, forme, rumeni pas). Klemen Vačcwnik (člani, forme. nuxJri pas). Matej Gfc^^eliiik (dečki, lx>rbc. •5(lkg) in Uri^ Ru-prehl (dečki. borÍK,-45kg). Bronaste medalje so .ni prislužili Denis Ni-nič (dečki, Ibnue. nímciíi pas)» Aljaž Žvikarl (mlečki, loime. modri pas in borbe, do40kg). Matej Cîrobelnik (dečki, forme. mv>dri piis), Uroš Ruprehl (deêki. foiijie, ideči pa>), Ri>k Golčar (êljui. forme, mtxhi pas in bi'^rbe. do 80kg), Borut Sobota (dečki, borbe, do .^5kg) iti la-nja VerbtUen (članice. l>orbe. do ft3kg). Vsi pa bil i najbolj veseli prvega meslalomažaLednika v boit>ah (člani, do71kg). saj je ssvL^im nasU>p<.midokazal,daje kol tekm^walecdozorel S to zmago se je približal možnosti, da na evRipskem prvenstvu v laekwondc^u, ki bo aprila v Dublinu, nastopi kot član slovenske laekwondo reprezentance. Odličnih rezuhatov ickmtwalcev laekwondo kluba Skala pa seveda ne bi bilo brez njihovega trenerja Petra Landekcrja.
Kegljaiile, 2. li^a zahod« 13. Kro^
Na 1 ta ; Soi lan j 6; 2
.Šostanjčani so bili v 13. krogu na gostovanju v Lendavi na pragu zmagoslavja, saj jih je do velike Uv!ke ločilo le K) lučajev. Sprelnejši so bili domačini in zmaga je ostala doma.
Šoštanj; (iiavič 4V3 (0). Aniuš 545 (1). Križovnik .538 (0). L. Fidej 5360 (1). IIa.KÍčič526 (0), Sečkí 516 (0).
V	sC)U")lo se b<xlo Soštanjimi na domačem kegljišču v derbiju 14. kr^-Tga p<^merilizv<xlilno Pivovamo LaSko. Tekma se bo začela 16 JO.
Alpsko smučanje - številne lekme
Pokal Roka Petroviča in pi)kal (iet Power. mednanHlna tekma-veleslalom, Kranjska gora. eicibanke: 1. Nina /'.nidar.5. Katja Murne. 24. Ana Zimi^ek. 3.>. Eva Zimíek, cicibani; 6. Ž.m Hribar. 35, (ňd Cirar.Pokaî Get Power, državna tekma -vele.^^lalom. Kobla, ci-eibankc; 3. Nina ^nidar. 6. Kulja Murne. 28. Eva Zim^ek. 31, Ana ZimSek, cicibani; 13. Zan Hribar, 18. (tal Cirar. Velika nagrada 1 lervis, državna tekma - veleslalom, Črmošnjice. mlajše deklice; 18. Tjaša lierlah, mlajši dečki: 2. Martin (aier. 13. MiSel Žerak. 20. Andraž Pogladič, 3ft. Luka (*irar. Velika nagrada Ilervis. državna tekma-veleslalom, ('rmošnjice. starejše deklice: 3. Ana Michelle Stipič. 5. Urška Ahac. 16. Kaja Glinsek. slarejši dečki: 48. Urban Pocdadič. Velika nagrada I lervis. di žjvtia tekma - slalom, ČnnoSiijice. mlajše deklice: 9. Ijaša 1 lerlah. mlajši dečki; 7, Andraž Pogladič, 8, Martin Čatcr, 32. Luka Cirar. Velika nagrada Hervis, državna tekma -slalom, ĆrmoSnjiee. siarejše deklice: 5. Ur.<ka Ahae.
(ii^ovi i znova odlični
sSobota. 22. in nedelja, 23, januar (slalom - Italija); Patricija Mast-nak 1.. Tina Ziiger 8. in 6.. Ajija ViŠčck 12. Torek. 25. januar (vc-leslali>ni - Bosna); Tina Zager 2-, Patricija Mastnak 4.. Anja Višček HU Simon .lecl 5.. 'loma? Velečič 11. Petek. 28. januar (veleslalom -Bosna): Tina Zager 3.. Anja VišČek 12.. Sinion.Iecl 5.. Tomaž Velečič 12. Sot>tMa. 29. januar (slalom-B<^na): Tina Zager5.. Patricija Masi-nak 7., Simon Jed 2. Tomaž Velečič 6. Nedelja. 30. januar (slalom -Bosna); Simon Jeel 4.. T^maž Velečič 8., Patricija Maslnak 2., in sicer, lakoj za Mojco Rataj, ki odhaja na olimpijske igre! Tina Zager 4,. Anja Višček 8. Nedelja. 30. januar (slalom - Golte): Tomaž Sovič 1.. Ž an Sih^všek 6.. Barbara BraČič 2.. Wnja CJlinšek 3., Nastja Lesnik 6. Med mlajšimi dečki je bil Čn Gojznik 6.. JaiSa Čebulj pa 11, Sobota. 5. februar (veleslalom •-ČrmoSnjicc);lomaž Sovič ft.. Žan Silo^k 7,. Vanja (ilinšek 14., Barbara Bračič 20., Nasija Lesnik 26. Črl (4o-jznik in Jaša Čebulj sta se uvrsiila na 12. in 35. mesio. Nedelj a. 6. februar (slalom-Črmošnj ice): ^.an SilovSek Vanja Glinšck 11. Nastja Lesnik 18,. Barbara Bračič 23.
Državna prvenstva mladih
v^ahovsko drž;ivno prvenstvo mladih v paspešenení tempu je bilo tri dni v Novem mestu. Nanj seje uvrstilo kar osem člamw ŠK Velenje in ena tekmovalka izSKSi^sîanj.'Iekniovanje je bilov ireh slart^st-nih skupinah. V vsaki .skupini je na.siopilo po 30 igralcev. Pri deklicah do 10 let je bila Saša Pečovnik šesta, pri fantih do 10 let pa Klemen Ledinek osmi in Tilen Tajnik dvanajsti. Pri fanlih do 12 let je bil Nejc Flander dvanaj'^ti, Pri deklicah do 14 let je bila Zana Flander sedemnajsta (\'si ŠK Velenje). Špela Sovič (ŠK Šoštanj) pa deseta. Pri fanlih do 14 let je bil Nejc Arličilirinaj.sii, Alcn Salkič (<^>a .^K Velenje) pa osemindvajseti, S lega tekmovanja sla sc na dr2avn^> prvenstvo v piíčasnem sahu neposredno uviïtila Saša Pečovnik in Klemen Ledinek; prvenstvo bo čez teden dni všcntjurju.
Na drugem ciklusu lumiijevv pospesenem tempu za leto 2005 je v Velenju nastopilo 22 igralcev. Po sedmîli krogih je bil na.slediiji vrstni red: 1. Malko. 2. Ivačič,3. Rajkovič, 4. Penko.5. Jcran .., Po dveh turnirjih je naslednje slanje; 1, Rajkovč 32,2. Malko 30,3. Penko 28. 4. M. Gorsek 24 ... Naslednji turnir bo 6. marca.
18
POTOPIS, OBJAVA
'^H'JiS 10. februarja 2005
Kairo
Piše: Dejan Tonkf i
Mest" jc eno nsïjvivjih pruslolnic Afrike, v kikterem prebiva većina prcbivalwv li^íp-ta. Teh je kar okolí 18 mílijotiav po ncu-rncJnih podatkih pa .številka se^a preko 20 n»iiyonov. Nas Sloveneev pa je kontuj 2a enu ulico v Kairu. Žal pa te^a mesta ne morem primerjati / nobeno evn»p.sko ali Kvetovno presit)Inico. Poskusi vam )ia bom opisati kar najbolje, biko. da si ga l>oste la/Je predstavljali in dobili delni v1is življenja in navad Kair6inov. Kljuh lomu daje moslo podtshnt^ dcpc^ni-ji smeti in vlada kaos s poJfKiro hnipa. ki sc odlično zliva z arhitekturno urodilvjjo mcHîa, misiiS, da v mc.slu no funkcionira niti ena sama zadeva. To je asto ?molna pivdsi jiva. Ljudje v meslu so maksimalno ileksibilnis Prvi Jokazza njihwo Heksibil-nost so dogodki na samem cestišču. Skozi meslo so po večini speljane dvcv ali tri-pa.si'ivnice. "Icccsle nist^ rc«:rviranc samo za avtomobile, ampak tudi za domače živali, kot so na primer: osli. koze, krave ipd. Liibkobi še našteval, kaj vse .se sprehaja pi"» njihovih ccstah. vendar si lahko sami predstavljale, će svoj<i di>mišljijO prilagodile njlbcwim razmeram. (\'sie niso prilagojene za domačih izvali in avtov, Otimačini se hitro prilagajajo trenutnim razmeram: Če je gneča, pač iz dveh pasov naredijo tri ali šliri in je slvar rečena. Policisti in njihova vlada se zelo trudijo, da bi vse le voznike nekako prev7gojili na ev-ropski način vožnje, zalo so začeli puiilja-ti policiste na križišča. Imelsem priloihiosi opazovali preboj policista na sredino križišča. Po kak-snih petnajstih minutah mu je končno uspelo. Vendar je kaj kmalu ugotovil, da to ni kraj. na katerem bi kazal in izvajal sv(">ja junai^a dejanja. Z maksimalno hiirtx^tjojojc popihalna najbližji pločnik- iel sem malo pokramljat z gospodični. Vprašal sem ga» če kdaj katerega
kaznuje, /agolovil mi je, da je zaplenil tri voznisksi dovoljenja. Sam pri sebi .se za-misbS. koliko izpitov dnevno zaplenijo. iCaj moremo, lo je njihov sistem kazntwanja. Kaj kmalu me je niiklučje pripeljajt^ do spoznanja, kako pridobivajo d<woljenja. Verjetno mi ni ireba posebej razlagali na^'ga načina pridobivanja vcizniškega dovoljenja. Peljal sem se s taksijem proli ba-ziirju Klian-al-Kiialili, úo koder je bil kar zajeten ktvipc^li. Vceno vožnje je bila velela velika količina adrenalina, saj vo/.ijo, koliko pač zmore njihov avlo, in lo brez prižganih luči. Nič prisebnega, bi rekli, če se seveda le stvari ne bi dt^gajale pc^noči inče bi se tistemu lahko reklo avto. Prej i>vi-earski sir! Nadaljujmo z vožnjo. Taksista sem opazcwaL kako vozi, pa sem ga vprali, kateri norec mu je dal vozniško, / velikim nasmeskom mije (xlgov<iril, da nobeden! *Tri nask'upimovozjiii>kod{woljenje!1"aje že mi^ja tretja!" Policisti so mu jo že dvakrat zaplenili. ''Se zelo ekonomsko obnašam».saj je cvneje kupili novi> vozjiiško, kakor pa plačati kazen, pa še veliko pt"»ii mi je prihranjenih. Veš. prijatelj moj ima brala, ki ima zeki dobrega prijatelja: ta prijatelj pa ima st>seda, ki se dobro razume z bralranecm. Bratranec pa p<i7na enega, ki ureja preko vez vozniška dovoljenja.'* Holel sem si tudi jaz kupili vozjii^ko, lo-da preden bi našel tistega, ki ureja stvari, bi mi v Skweniji zdavnaj podarili izpil. Ni
kaj, zelo prilagi^jeno irenuinim potrebam voznikov.
Pa opravimo tehnični pregled vozib. Luči ne delajo! Smerniki ne delaji% /avore delajo. Hupa dela." Zakaj bi luči morale delali? Luči se ne morejo primerjali s človeškim vidom" mi je zagolovil voznik. Upi>raba smerjiiki^v, no, to pa jo že druga zgodba, Peljal sem se proli Gizi, pa moj voznik pnivi. da je dobro, Če bi imel okno <idprlo. Sam pri sebi si mislim, da ni slaba ideja, saj je bilo takc^ vtíxc, kol bi v peklu dobili novince za ogrevanje. Kmalu mi je postalojasno, da z.a odpiranje okna ni kriva vročina, ampak sm<,i ga cxíprli z diMoč-enim namenom, .laz in smernik .sva bila združena v eno. Bil sem uporaben samo Zit desno, šofer pa je p05ški>el 7m levosiran. Samo mak) ptimahaš skozj okno. pa te vsi upoštevajo. Spel mi je z^gtwoiil. da se ti smerniki najbolje obne.sejo. saj nikoli ne zatajijo. Edini pr<'>blem je zvečer. Če voziš črnca, je ta smernik zelo sJabo viden. To je bil le delček njihove voznii»ke kulture.
Pa še parkiranje jeklenih konjičkov. Kljub šlevilčnt«ti to za njih ne predstavlja no1x'-nega problema. Na ulici sloji sedem avtomobilov v vrsti kakor hi<e v Ihti. Zraven vTSiepa odlična kavama, kjer rcnlajo ŠIŠE (vodna pip«!)- Častna gosta jaz in lastnik parkiranega avtav vrsli. Po krepkem razmišljanju sem di>gnal. da so vsi avti vleru
zato, da lahko ostali parkirajo brez problema. sicer mak^ poklepáš, najvažnejše pa je, da parkiraš. Lastnika sem vprašal, če mu ni .íkcxia avta. Pa mi je vrnil vprašanje. Če sem slučajno iz Slovenije. Pt>jma nisemimel.kajjestem misliLVsa-kič kaj novega.
Kt>l sem že prej napisal, je hrup sestavni del mesia. Če samo poslušaš. se li zdi brez pomena. Toda skozi deseiletja so ra/vili go-voria), ki jo razumejo samo v Egiptu. Če polrobišenkrat pomeni lep pozdrav, če polrobiŠ dvakral, pomeni: "Daj, umakni se že enkrail" Če trikrat potrobiš, pomeni isto kol prej, samci dodaš en<i kletvico. Neprekinjeno hupanje pa je velik slovar najbolj pikantnih kletvic. Egipčanska vlada z določenimi ukrepi skaša odpravili preklinjanje na ulicah, vendar je uspešnost enakii nuli. Pa pustimo pnimelno ureditev nastrani.saj bi o tem lahko napisal celo komedijo. Malo se bomo posvelili pre/iveiju ljudi v mestu. Ljudje se preživljajo meslu primerno. Eni gojijo gosi kar na strehi svojega bloka, tu^li druge dcMnače živali niso izključene, kol st") kokoši, ovce ipd Ko sem p<>>haj-koval po meslu. sem zagledal možakaija na cttlu s približno pel dese ičlansko čredo kozlov. Čudil sem sc. kam jih ]KljaI na paJo sredi dvajseimOijonskega mesta. Vam bom kar zaupal, kam. Ktrzli so bili specializirani za brskanje po smeteh. Po vsem lem vidiš, zakaj je njihovo meso tako okas-no. Kol bi gledal oddajo Čari začimb. Vse ostale kulinarične trike pa bi raje prihranil zase, kol je na primer nadevani goblxek ali ocvrti polži. Vse lo je zek) okusno, seveda, če ne veŠ, kaj diiš v usta. Drugače pa je hrana ekstremno poceni. Najceneje je seveda na ulicah, kjer tudi vidiš ne preveč higienski način priprave. Ob prevelikem zaužilju uličneitranejevceno\^leta tudi kvalitetna driska. Čwsar pa nobenemu ne privoščim. Sama driska ni pwblem, problem so njihove toalete. Za le za^Jeve pa potrebuješ veliko poguma in ixlličen pre-
hlad s k'valiletno zamašenimi sinusi. '^'Iba-letni papir, kaj je lo?" so me vprašali. Oni mislijo, da je lo zvezek v roli. Se vara dozdeva, kako si čistijo Ziidnjico? Preprcwio. KoopravLš listo največji' piHrelK>, imaš na
izbiro kangljico za zalivanje rožali pa školjko, kije prirejena posebej za le namene. Iz sreiiine Šk<iijkc je usmerjena ccv, ki je anatomsko oblikovana za le zadeve sšobo na kc^ncu cevi. Na desni strani je dodan venlil s pomočjo katerega reguUraŠ pritisk v cevi. Po opravljenem higienskem minimumu imašobCoitek, kol da bi zapustil močno avtopralnicv.
Mcigočc ob naslednji priK^Jiosli predstavim še kaj. Drugače pa vam povem, da ni vse tako črno, kot je zgoraj opisano. Nekateri si po tem članku ne lxisic ?eleli obiskali Kaira, a vam pravim, da se ga splača obiskati kljub hrupu in zmedi, saj daje besedam dodatne občutke. Kairo je re.s pravi magnet. Ljudje se ne zavedajo, da jim prirasle k srcu. Še sam sera pt^dlegel tej neozdravljivi bolezni, ki seji reče KAIRO.
Med najkvalitetnejšimi ponudniki senzorike
Podjel je FBS l^llektroiiik iz Velenja je sicei'' maihno, a poiiienibiK), saj proizvaja Isljnciie elektronske izdelke /a okoli 0(){) domačiji in liijih podjeiii - V ireli leliii doseijii 5()-odsii)i no rasi.
Med malimi podjciji, ki po.«iiajajo \7. leta v leto močnejša in uspešnejša, |c ludi FBS Elektronik s Foitovc 10 v Velenju. Pred peinajsiimi leti ga jc ustanovil Franc Novak. Zaposlujejo 12 delavcev, od lega jih dela osem v proizvodnji in razvoju.
Rekli smo, da so malo podjetje, pa vendar .so največji proizvajalce in ponudnik senzorike, ki sc uporablja v avtomatiziranih lehnoloških prtxresih. Sami proizvajajo induktivne in kapacitivnc scnzi^rjc, ol>loscnzorjc, svetlobne zavese (uporabljajo sc pri avtomatskih vratili in dvigalih), varnosinc svetlobne zavese pa zastopajo za švican^ki podjciji CEDES in ELESTA.
Poslovno sodelovanje med nemško firmo BINDER, znanim evropskim proizvajalcev konektorjev in konckiorskih kablov 1er p("»djeljem FBS elektronik sc uspešno odvija žc nekaj let. Sodelovanje so razvili do iak.šnc stopnje, da jim je podjetje BINDER zaupalo trženje preko 4000 proizvodov iz programa konektorjev. V ta namen so sklenili predstavniško pogodbo, ki velja od 1. januarja letos.
Podjcijc beleži ves čas ra/voja konstantno rast, v zadnjih treh letih so prihodke p<wečali kar za petdeset odstotkov in računajo, da bodo li letos presegli 170 milijonov tolarjev. 60 odstotkov prihodkov ustvarijo z izdelki lastne proizvodnje, preostanek pa s prej omenjenim sixlelovanjem s tujimi podjciji. Največ kupcev imajo seveda v Sloveniji, kjer realizirajo 85 odstotkov prihodkov, prcoslajick pa \	jim prina.ša izvoz, Iz-
delke prodajajo pri' bližno šesioiim kup-\ cem, kol so: Elckiro-Stefan Ošt/r, vodja marketinga nabava, Merkur, irgo-
Franc Novak, direktor in iastnik podjetja
vine z cickt romaterialom in seveda mnogi dircklni končni uporabniki, kot so Gorenje. Iskriu Revoz. Krka. Cimos, .lohn-son conlrols, Zlatorog oprema.
»Vsa leta namenjamo veliko pozornosti razvoju. Tudi letos smo skrbno pripravili poslovni načrt, v okviru lega pa konkretne naloge izobraževanja in u.sposabljanjaza našc delavce, predvsem pa plan razvoja, ki predvideva nekaj mwih izdelkov lastne proizvodnje, » pravi direktor Franc Novak.
Pred njimi jc lorej v letošnjem letu znova ambiciozen načri, zalo se bodo po besedah vodje marketinga Štelana Oštirja tudi kadrovsko okrepili. Pmtopno naj hi se jim v letošnjem Iclu pridružili trije sodelavci, predvsem s področja prodaje.
Podjetje FBSjc torej pomemben ponudnik elektronske opreme. Vpeti so v vsakodnevno dogajanje številnih podjetij tako doma kol na litjem. Z njimi odlično sodelujejo, njihove izdelke pa cenijo lako domači kol tuji partnerji. Svojo visoko strokovnost in prolesionalnosi vedno znova dokazujejo, zalo tudi vidijo pred sabo svetlo prihodnost.
I
ELEKTRONIK |
VELENJE
K), februarja 2005 '"^ÈAS
MODROIBIEM KRONIKA
19
Na avtocesti lani več nezgod
Na avloťcslnoin
Tcpanjc-ZiJiosoviiik fsc je iaiii priiKMiio 304 proinoliiih ncsrcť - 37 odsioikov več kol \cU) piod lom
Celjť - Na aviocc&inom odseku Tcpanjc-Zajciiwnik. kl i>oá\ pod obmi^j« Pi>litf{jsk« uprdVtf sejo lani prii>ctik'>364pmmctiijh nçsrci. kar j«?	v^^ i^h
leii.i preti icm. V eni oJ promel-nîh nesreč so umrliíšiirl<»clK\ 57 pmmiîinih n^saí pase jckonCalu î> icic-sn Litij
cev. Skupaj je bílo v promciníli nesnžCah na lem avinceimem ud« seku udclc):cnlh 62U oijcb, IcU) před lem pa 470. Gkáú nil ílovlb predmetnih nù-^fiii in iîcvlJo uJtílcžcnccv se je prometna var nos I lani realno pcv slahSûIa, čeprav ào je Žlevílosmri-
nib /riev in hudo lelesno poškodovanih udclcî^enccv zmanjSalo. ře upoíievamo/gx>ljnaihuji»ep<v bledic« pri prometnih ncsreCaii, je bilo najslabšo sîanje na odseku med Slovenskimi Konjicami in Dramljami. kjer seje pripetila tudi nCsSreča, v kateri umrli Slirje ljudje, PoSieN'ilu pnimwinilî ne-sreC pa se je prometna vamasi izrjizllo poslabîi;ila na odsekih Dram-Ije-Cclje In Aija vas-Šenlruperi. kjer je Slevilo nesreč naraslo za vei kol lOU odsioikov, nuraSCd pa ludi Slevilo nesftíč na i»amíh priključkih aviocesîe, od katerih ía-ra/jlo izsiopa priključek C*elje. Ko ugotavljajo v/n>ke promelnih nesreč na avtocesti, ugotavljaj(\ da neprilagojena hilrc&l ni na prvem mesiu. Največ pn^metnili nesreč seje primerilo zaradi nepravilnih premikovvozil. ki so največkrat ptwzanl 7 začciki^ni harne faye prehitevanja. Zaradi takšnih ravnanj vernikov se je pripetilo l24prometnlh nesreč. 120
nesreč pa seje pripeliki «taradi neprilagojene hiirosli- Medvir<.>ki se pogosicjc pojavljala So neustrezna varnostna razdalja, na priključkih avioa'sic pa predvNem
Iz policistove beiežice
Da i»e pobe^ s kraja nezgcxJe ne splača, je v torek .skusila vtozniea
osebnega avtomobila. Na parkirišču na Kardeljevem trgu seje zaletela, p^Meni pa—meni nič, lebi nič-odpeljala naprej. Ni računala, da jo je kcki videl? Pa ji^ je. Policiji 5i>jo hilm ^xJlaiii, ji «a /ačeiek napisali plačilni nalo^ zdaj pa pišejo ëe ptv2dlt)g scKÍniku za prekrške. Nekaj píxiobnegaseje primerilo 5e enemu takemu voxniku. lega je kar sam, po štirih dneh. i/iledil histnik avta. v kiilerega je trčil. Na Jtiri
oči jenhljubli, Ja bc^ Jkodt^ jx^ravnal, poiempaobljulx^snedcLPtv
licisti ni«> bili lako naivni toM la^inik. Pï\su^pali si^ pop^''lnoma enako kot v prejinjom primeru.
Vsredi^ je iz Crineblagovnice v Sosianju. iz blagajne, predrzna tatica ukradla cigarete in z njimi /,bc/aia. Sila jc morala biti huda. Ni pa se izâlo možaku, ki je iz Inienvpara hoiel odnesti za pet ti-^i)čakov britvic.
V	četrtek so obještnoi^.i na Kardeljevem ir^ meUill v f»kna kepe. a so končali tisti hip, ko so se prijavili policisii, FVedlokikk^mvSuirem Velenju pa .\o pele pesti, dva cxludelc^encev obračuna čaka obdol^D-ni predlog in kazenska tA'adba za la^ji telesni pc^kodbi. VpctekjcnekdnvlomilvkiivniavU'mai vzdrav>tveni,TndtTn;i Asa-mo lis. Ko bi moral 5x1 tega kaj iziríiii. so ga pa pregnali. Več sruče je Imel lai, kije potrelwal samo pel minut, dii jesprtljažnikii avtomobila. parkiranega v ptidzemnili gara^h nakupovalnega centra, sneUKa para smučk. Lastnik jc bil odsoten namreč samo toliko časa. Hiter jc bil Uidivlomilec. ki ga je pritegnil fotoapaniu vreden 100.00(1 lolarjev. ki jesiimoval na sedežu avta.
Vpeteksobili polieisiispcilivalcžm samozaSčitno naravnanim občanom. kisojllisc/nanilizvlrimovvavtona Kidričevi, od kiKlersoiKl-nesli avloradi<\ /alo jih hitro izsledili, z vlomilskim orodjem in avtoradiem vred
V	nedeljo si vlomilci nlM> vzeli pn"Klo. Vlomili v buiik v nakupiv vžiinem eentru. <xJ koder je Slo z njimi 65 lisiJčakt-A». v lokal na Kidričevi. od kndcr so cxJnesli starejši glasbeni stolp in nekaj pijače. 1er v butik na Stanlctovi. kjerpa jim je najbolj »ugajal« menjalni denar. Kn)«.> kullumi 2iO bili na kulturni pr^i/nik, pu prilKxJnjiC. ■
neupobtevanje pravil predno.sii. "Obravnavani i Kise k avi(xe.«ite lani tli bil prometno tako varen, kot bi ^(ede na «ograjeno ini ra.slruktu-ropríčaktwali-Vzroke za lakosui-nje lahko iščemo j/ključnovupo-rabnikih le prometne povrSinc. Većina vo/nik(^v je namreč pre-priCônih, du je vo^.nja po avtwc-Sli zelo enostavna, da ne zahleva p(xsebne zbranwii in da nekateri preventivni ukrepi privo^ji niso tako p»îmem[>ni kot na drugili ce-stali,- ugotavljajo v sektorju uni-fomùrane polieijo PU Celje, oddelku za eestni pn^met. Rïllcisli pa ugotavljajo ludi, da celo vožnja pcïd vplivc>m alkohola na avtocesti Se vednoni tako redek pojav.	■ mkp
V mesnico po cigarete
Velenje, 5. februarja - V noči na «>boto je biki vlomljeno v me^ni-co na "lomšičevi. Vlomilec je iz mesnice odnesel cigarete In menjalni denar v vrednt^sli približno 70.0í)ř) tc-ílaijev.
Zo 200.000 sit pijoc
Crnova, 5. februarja - Iz lokala v
Ćmovi. kamor je bilo vlomljeno v
noči na stibiilo. je neznance odne-selza približno	tolarjev al-
koholnih pijač. Žahki pulieij>ii /u .storilecm poizvedujejo.
Nad trgovino!
Vťlei;^, 6. fehru»ija — Velenjski p»-liclsli KO V nedelj<^ cvpravi ti iigled kraja dveh vi<m''vviipwini,veno na Kidričevi cesti in ilrua' na Stan-lelovi. V prwm primeru je storilec

VISOKA KOMERCIALNA ŠOLA CELJE
VISOKA KOMERCIALNA ŠOLA CEUE
- KOMERCIALA (VII. stopnja)
Informativni dnevi:
zs 1. letnik rednega študija (pogoj je končana
V. stopnja izobrazbe):
11.2. In 12.2.2005 ob 9. url
za 1. ciltius izrednega šludija (pogoj je končana v. stopnja izobrazbe):
11.2. 2005 ob 17, uri In 12. 2, 2005 ob 9. uri
za 2. cii(iu$ izrednega študija (pogoj je konCan
višješolski strokovni program):
11. 2, 2005 ob 18. url in 12. 2. 2005 Ob 10. Ufl
za 3. Ietnil( izrednega študija (pogoj je končan višješolski strokovni program pred 1.1.1994): 11.2. 2005 ob 18. uri in 12. 2. 2005 ob 11. uri
informacija: VKŠC, Lava 7,3000 Celje TeL: 03/ 426-55-44, www.vks-celiB.si E-pošta: feferat@vks-ceiie.si
<idnesel6?.t)lK) tolarjev gtMiwine, v dru^m pa lO.(XK) lolíirjev.
V lokal na Kidričevi
Vťler\|ť. 3. februarji« - Ne/nanec je iz lokala na KldriCc\a, kamor je pred leni vlomil, oilnesel /a približno lOO.fKïO tolarjev cigaret In menjalnega dcnarjiu
VelenKan vlomil v Žalai
iCalcc, 2. februarja - V sredo oko li 14-4í)sožíMrpoljdsij neposredno po vlomu v c^sebni avio. parkU ran nći Mestnem Ir^w, prijeli 32-lei-nega moSkega» doma z obn^očja Vdenjn. Iz avta je o^llujil mtJbilnI
leltffi^n in pwgledil lort>itTî tsiktVkv
vanke, i* a nje ni v^el nlàisar Zdc-janjem je pcw/.roCW zii kakih 5.00(1
tolarjev škode. Policisti so?.osum-
Ijeneenuïpfiivilipt'^îvortn mu zasegli mobilni îelefon. /aradi sto-riTve kaznKcga dejanja píi btvjo pi.> dali kazensko ovadb.1 na okn^žno dr/.čiMU^ tořilsiwx
Gorelo v Vinski Gori
Vinskn (î<ira.3. ivbruHfja-Okoli 17. ure je prišlo zaradi pregreha dimnika do požara na stanovanjski hiSI v Vinski <ti>ri. Ogenj, ktso ga pogasili okoliški gasilci, jc pi)v-ZR^ćil za priblii^nu .^W.UO) lolarjev gmotne ^^nJe.
Ukradel kladivo
Volonjo, I. fchruarja - Ne^anec je v it>rek i/korisiil neprcvidncwi delavcev, ki izdvajala ^ùnucijska dela na objekni na Starem trgii v Velenju, in ulcí^dwl električno udarno kladivo /namke Dewali. vred-m> hliTU 2lO.{lfKI uibrjev.
^ LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
Objavlja možnosti izobraževanja in usposabljanja v februarju in marcu 2005 za:
VOZNIKE VILIČARJEV STROJNIKE GRADBENE MEHAMIZACUE AVrODVIGALISTE VARNOSTNIKE TECAJ ŠIVANJA IN KROJENJA OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (PriCeiek pouka 7.3.2005) RAČUNALNIŠKI TEČAJ OSNOVMI (30 ur) RAČUNALNIŠKI TEČAJ NADAUEVALNI (30 ur)
Vabimo vas na predstaviwe naSe izobraževalne ponudbe v šolskem IbIu 2005/2006:
v patek, 11.2.2005:
-	ob 16.00 SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI IN OSNOVA ŠOLA ZA ODRASLE
-	o& 16.ÛÛ Študij na daljavo v višjsšolskih pmgramlh POSLOVNI SEKRETAR In fó)MEROIALIST
-ob 17.30 visokotolskj program POSLOVNI ASISTENT- novs možnost za prldob^v visokošolske Izobrazbe
v soboto. 12.2. 2005:
' ob 9.00 Studi) na daljavo v viSjeSoIsMh programih POSLOVNI SERETAR !n KOMERCIALIST
-	ob 10.00 SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI iN OSNOVMA ŠOLA ZA ODRASLE
-	ob 11.00 Visokošolski pn^gram POSLOVNI ASISTENT
INFORMACIJE IN PflUAVE: Lludeka unlvsna Valenja, Titov tre 3320 Velenje. Toi.: 03/Ô98 54 50 www.lu-veifinj9.5i. a-po^a: Info^lu-vBlsnje.sj
Posebni vzajemni sklad Rastico - ZMAGOVALEC feta 2004!
S! li^
an
+ 21,54 %
trDOO«OÛO SIT t215.400 SIT
01.12 200»	(31.12. 2004)
, OBO 12081U
WW«iflMMM'tOdOOl
ro loflunwnu OAO. CBrtu au 206, DOa I
LJUDEM Upnvu «Mn vMrmvdtt CM«(ur»rfiptaM «	itiiitigtrt^ftw iny t»>"i>agt<»irti'	iw'ij^	gf»*»
6*eT|t eredngS I tet* pwm*»e94 idede 1» » inin Q»pwe »e lien^ w Bv
«Cftniut) 9miCMvikK	't« VtCar VMapr« pnuiiH mili nfnahnunltn»! Atéda
M M CBhemeo.	MeířWi
Vgn^s>•'>«M» o maKw^ gvimrt so
tinnr «	hmiiwuflAaisKM
HiiiiWd'iif	liiuMgiw^ijintytoggWitiiiiini;
earie*>e*Mm
®
M^étíia aAfiM Vé^f^

nCHOHiLNA
nuvizjM
o
ŠPORT 2004 v MESTNI OBČINI VELENJE
podelitev nagrad in priznanj športnicam, športnikom in športnim delavcem MO Velenje
Dom ituiture Velenje • v petek, 18. 2., ob 18. uri.
Nastopajo: Fredy Miier	Ditka Čepin
Skupina AVE	Miha Debevc
Irena VrčItOvnik Plesna 'šola Spin Mladinski pevski zbor Sonce
Razglasitev naj športnika teta Slovenije po izboru
bralcev Antene. Vstop prost !	Vabljeni !
/
GIR/INr
Nudimo pohiStvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otro&kih In mladinskih sob. predsob, omârâ v različnih barvah, kosovno
GARAKT d.d. Polzela, industrijska prodajalne Delovni čas pradaialnerpon-pgt od 8.-18. ure, sob od 8.-12. ure pohittvo, kuhinje, liifermaciienatelefon:03/70 37 130,03/70 37 13t	^čunalniike in pisalne
E^fnail: mfo@9ar^nt.sL spletna stran: wvvw.garant.si
UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
cpMs ojioaaD MÊS
SaSHlfistífeEiltoBD
nnîïïÛLfe
O ŒEEdilDtoCIl^ Ô ilSSjpspEfiiïQcrogsïïi
csmmxJiii^
«»^CAS 10. februarja 2005
ČETRTEK, 10. februarja
SLOVENIJA 1
06.30 Odmevi
07.00 Poročila
07.05 Dobro jutro
08.00 Poročila
03.05 Dobro jutro
09.00 Poročila
09.05 Volkovi Čarovnice in
velikani 09.15 Pod klobukom 09.45 Hiša ekspeimentov, 4/8 10.10 Pod arometom 11.05 Izzivi 11.35 Svetolnsver 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Intervju, mag. Hennan
Rigelnik 14.15 Umetni raj 14.40 Odpeli pesniki 15.00 Poročila, fromet 15.05 Mostovi 15.40 Cednk,a/52 15.50 Igrajmo se v Španiji, ^13 16.05 Enajsta šola 16.35 Ce bi lahko letela 17.00 Novice, šport, vreme 17.25 Geomelrijske basni 17.30 Jasno in glasno 1S.20 Duhovni Lrtrip 13.40 Mojster Miiia. risanka 19.00 Dnevnik, vreme, špon 20.00 Tednik 21.00 Osmi dan 21.30 Knjiga mene biga 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Glasbeni večer 00.20 Dnevnik, spol 01.15 Tednik 02.10 Dnevnik zamejske Iv 02.35 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 intokanai 10.00 Otroški irfokanal 11.30 Tv prodaja 12.00 Zabavni infokanal 14.45 Tv prodaja 15.20 So leta minila. 5/6 15.50 Circom regional 16.25 Starodavne skrviosti, 5/5 17.20 Mostovi 17.50 Davi. izbor iz jiJtranjega
programa 19.00 Pod njSo, 5/13 20.00 Evroliga v košarki, Union
Olimpija : AEK. prenos 22.00 Rl ama, tv igra 23.40 Jasno in glasno 00.30 Angle inji ir kontinent, film 02.40 hfokanai
07.55	RickILake
08.45	Rubi, nad.
09.40	Klor.nad,
10.30	Tv prodaja
11.00	Zrelo srce. nad
11.50	Vrtnarjeva hci. nad.
12,45	Na kraju zfocina, nar.
13.40	Tv prodaja
14.10	RickiLake
15.00	Vrtnarjevaiici. nad.
15.55	Zrelo srce, nad
16.55	Klor,nad.
17.55	24 ur-vreme
13.00	Rubi, nad.
19.00	24 ur
20.00	Trerla
21.30	Parctcanje, nar.
22.10	Na kraju ziocina, nar.
23.05	XXLpremia-e
23.10	Skrivnostni mrtvih, dokum.
00.05	Zlocinec na begu, lilm
01.45	24 ur
02.45	Nočna panorama
kui^l 27 4«
52
09.00	Pop Com. glasbena oddaja
10.15	Vabimo k ogledu
10.20	Odprta tema. ponovitev
11.20	Naj spot dneva
14.00	Vldeostrani, obvesfa
16.25	Vabimo k ogledu
16.30	Odbojka, posnetek tekme
Svit: Šoštanj Topofštca
18.00	Brez panike, mlad. odd.
1S.40	Reglonaíne novice
13.45	Iz olimpijskih krogov
18.50	Posnetek slavnostne pnreditve oblS.ietnici lionizma v Sloveniji
19.50	\fideostrani. obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Za oster vid -Retrakllvna
laserska kirurgija
20.45	Regionalne novice
20.50	Zdravljica, ponovitev
21.20	Naj spot dneva
21.25	Vabimo k ogledu
21.30	Naj v^ža - gostje: ans. Spev
22.45	Iz olimpijskih krogov
22.50	Naj spot dneva
22.55	Vldeostrani. obvestila
PETEK, 11. februarja
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.05	Dobro jutro
08.00	PoroCila
08.05	Dotyo jutro
09.00	PoroCiia
09.05	Konji, 10/10
09.20	Oddaia za otroke
09.25	Enajsta šola
10.00	Modro
10.35	2 vami
11.25	Preživetje v divjini. 6/8
12.15	Osmi dan
13.00	Poročila, špcft, vreme
13.15	Obzorja duha
13.45	Duhovni uMp
14.00	Eni In drugi
15.00	Poročila, promet
15.05	Mostovi
15.40	Grimmove pravljice, 6/13
16.05	Oddaja za otroke
16.15	Iz popotne tofbe
16.30	Moj očka In jaz, Igrani fiim
17.00	Novice,vreme, ^ort
17.35	Natioiai geographic. 1/12
18.30	Žrebanje deteijlce
18.40	Medvedek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Najšibkejši člen, kviz
20.55	24,17/24
22.00	Odmevi, ^ort, vreme
22.50	Poinočni klub
00.05	Homotuiisïcus
00.25	Dnevnik, i/reme, šport
0Î.20	Dnevnik zamejske tv
01.45	Irtokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Irlokanal
10.00	Otroški infokanal
11.30	Tv prodaja
12.00	Zabavni infokanaS
12.55	Tv prodaja
13.30	Glasnik, tv Maribor
14.00	Športni studio
14.20	SPvalp.smuč..SL(Ž)-1
15.20	Športni studio
15.25	SP v smuč. skokih-1
16.30	Športni studio
16.40	SP v smuč. skokih-2
17.20	Športni studio
17.25	SPva]p.smuč..SL(Ž)-2
18.20	Športni studio
18.30	Mostovi
19.05	Prevzetnost in pristranost
20.00	Fašizem pod Slovenci
20.55	Kaplan Martin Čedennac
22.15	Alpe, Donava. Jadran
22.45	So leta minila, 6/6
23.20	Morana, slov. film
00.55	Krik 3, amer, film
02.50	Irlokanal
07.25 08.15 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.45 23.40 23.45 01.25 02.25
09.00 10.00 10.05 11.20
13.00 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.20 19.25 19.55 20.00
20.40 20.45 21.20 21.25 21.30
22.00 22.30 23.20 23.25 23.30
Ricki Lake Rubi, meh, nad. Klon. nad. Tv prodaja Zrelo srce. nad. Vriiarjeva hči, nad. Trenja Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarjeva hči, rad. Zrelo srce. nad. Klon. nad. 24 Lr - vreme Rubi,meh, nad, 24 ur
Lepo je biti milijonar Kačje oči, amer, íilm Vroče mesto, nan. XXL premiere Mlade žrtve, amer, fiim 24 ur, ponovitev Nočna panorama
D otro jutro Vabimo k ogledu Naj viža
Odbojka, posnetek tekme Svit: Šoštanj Topolšica Naj spat dneva Vldeostrani, obvestila Vabimo k ogledu Miš maš,
Regionalne novice Rad Igram nogomet Iz olimpijskili krogov Naj spot dneva Vldeostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lokalni utrip C^ja in okolice
Regionalne novice V hannonijl z naravo Naj spot dneva Vabimo k ogledu Vredno je stopiti noter-Novo v muzejih Republika Škofi Iz oddaje Dobro ]uto Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani. obvestila
SOBOTA, 12. februarja
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	Zgodbe iz škdike
07,35	Oddaja za otroke
07.45	Pod klobukom
08.15	IBach in Bottine, film
09.55	Majšibkejši clen. kviz
10.45	Polnočni klub
12.00	Tednik
13.00	PorociJa, šport, vreme
13.10	Homoluristicus
13.30	Slavko ivancic, koncert
15.05	Slovenci v Italiji
15.35	Trst. slov, cb film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.25	Sožitja, tv Maribor
18.40	Priliaja Nodi, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, špori
19.25	Litrip
20.00	Se zgodL 6. del
20.30	hiri-bar
21.30	Prviirdmgl
22.00	Poročila, šport, vreme
22.30	izbranec, 6/12
23.25	Krog, japonski film
01.00	Dnevnik, vreme, šport
01.40	Dnevnik zamejske tv
02.05	iniokanai
SLOVENIJA 2
08.30	Infokanal
07.30	Tv prodaja
08.00	infokanal
08.40	Tv prodaja
09.30	Športni studio
09.50	SPvalp, smi;c.,SL{M)-1
11.15	Športni studio
11.20	SP v smuč. tekih, 10 km
(Ž) prosto, prenos
12.30	Športni studio
12.50	SPvalp.smiic.,SLíM)-2
14.00	Športni studio
14.05	SP v smuč. tekih, 15 km
(M) prosto, [Tenos
15.25	Športni studio
15.30	Košarka nba action
16.00	Športni studio
16.05	SP v smuc. skokih-1
16.55	Športni studio
17.05	SPvsmuc. skokih-2
17.50	Športni studio
18.10	Liga prvakinj v rokometu.
Krim Mercator : Din Niš
19.45	Športni studio
20.00	Pisanje in razmišljanje o
filmu, dokum. oddaja
20.25	Dnevnik nekega naroda
21.15	Prevzetnost in pristranost
22.10	Sobotna noc
00.00	infokanal
Tv prodaja Stari sultan, ris. film Ogijeva dnjšcina, ris. serija Vrbja vas, ris, serija Mala Kitty, ris, serija Super punce. ris. serija Tom In Jenv. ris. serija Hikartan, ris. s^ija Robinson Cnjsoe, ris, flim Gaiidor - varuh na vesoljski meji, nan. Glavca, nan. Šolska košarkarska liga R osamu nde Pil cher, film Mtrllska Igra. Kakadu, dokum. oddaja 24 ur - vreme Začasno genij, amer, fiim 24 ur
Titanik, amer, film Nasprotno od seksa, film Usodna zabava, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama
07.30 08.00 08.25 08.35 09.00 09.10 09.35 09.45 10.10 11.00
11.30 12.00 13.05 14.50 16.00 17.10 17.15 19.00 20.00 23.25 01.10 02.50 03.50
09.00 Miš maš. ofroška oddaja,
ponowtev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Rad igram nogomet.
otroška športna oddaja 10.15 f\laj spol dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Vhamrioniji znaravo 18.30 Naj spol dneva 18.35 Časzanas:pustovaije 19.15 Otroški glasbeni vidœspoti 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1341, VTV magazin 20.25 Kultura
20.30 Eagies : Hell freezes over 22.10 Naj spot dneva 22.15 Lokalni utrp Celja Ir
okofice 22,55 Vabimo k ogledu 23.00 Polktrrotl 23.30 Naj spot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 13. februarja
SLOVENIJA 1
07,30	ŽlvZav
10.00	Pomagajmo si
1030	lzvir(n)i
11.00	S Tippi po svetu, 5/6
1125	Obzorja duha
12.00	Ljudle in zemija
13,00	Poročila, špori;. vreme
13.10	Pri Jožovcu z Natalijo
1415	Tistega lepega popoldneva
1420	Poldnevnik
14 25	Človeški faktor
14 30	Nedeljsko oko
1440	Pet minut slave
1445	Planetv
15-25	Predmet poželenja
15,45	Žive legende
15.50	Šport &ang. nogometna liga
16.00	Šport na današnji dan
16.05	Whoopi. 20. del
1630	Loreila
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Glasbeni dvoboj
17.35	Kek's
1745	Vabilo za dva
18	05	Vroče
18.10	Družabna kronika
1830	Žrebanjelota
18.40	Jani Nani, risanka
18,45	Simon v dežeil risb s
kredo, risanka
19.C0	Dnevrlk, vreme, šport
19	25	Zrcalo tedna
20.00	Zvesti prijatelji, slov. flim
21,45	Š - športna oddaja
2215	Večini gost
23.15	Poročila, šport, vreme
23 50	Skrivnost oberwalda. film
01.50	Dnevnik, vreme, šport
02 30	Dnevrik zamejske tv
03.00	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
07.25	Tv prodaja
07.10	Hn-bar
09.15	Športni studio
09	20	SPvalp. smue.,SVSL.
ekipno, prenos
10	55 Športni studio
11.00 Spy smuč. tekih, sprint (M
-h Ž) klasično, prenos 12.45 Športni studio 12.50 SPvalp. smuč , SL,
ekipno, prenos 13,55 ŠpMrtnl studio 14,00 Košarka nba: PíToenix-
Seaflie. posnetek 1530 Magazin deskanja na
snegu 16.00 Film
18.55 Dame in gospodje,
nastopa Renee Reming 20-00 Dobro juVo, Afganistan 20.55 Brez sramu, 3/7 21,50 Opeme arije, Simona
Raffanelli Ifrajnc 22.10 Odrski gib, opera in balet 22.40 Ob 20-letnid plesnega
teafra Ljubljana 0000 Infokanal
07	30	Tv prodaja
08	00	Poroka gospe lisice
08 25	Ogifeva dmščina, ris, serija
08 35	Vrbfa vas, ris. serija
09.00	Mala Kitty, ris, serija
0910	Superpunce. ris, serija
09.35	Tom in Jeny, ris. serija
09,45	Hikarian, ris. serija
10.10	Aladiri, ris. film
1100	Dogodivščine Jackleja
Ghana, ris, serija
1130	Glavca, nan.
12.00	Šolska košarkarska liga
13 00	Na deželi |e lepo, 21. del
13 55	Močno zdravilo, nan.
14.50	Kazen za nasilje, iiim
16 35	Umor med tekmo, lilm
18 15	24ur-vreme
18.20	Entrada, dokum oddaja
19.00	24 ur
20.00	Mamin sinko, amer, film
2140	Spoiuia scena
22 40	Prava blondinka, film
00.30	24 ur, ponovitev
0130	Nočna panorama
kanali \
- 46 52
09.00	Miš maš, ponovitev
09.40	Iz pon, oddaje Dobro jutro
10 30	1340. VTV magazin.
1050	Kultura
10.55	Športni torek
11.15	Iz dimpljskih krogov
1120	Športni gost
12 00	Vabimo k ogledu
12	05	Nalviža
13	20	Iz sredine odd. Dobro juiro 14.10	Videostrani, obvestila 17.55	Vabimo k ogledu
18,00	1341.VTVmagazin
18.25	Kultura
18	30	Iz petkove odd. Dobro jutro
19	20	Pop Com, glasbena oddaja
20	35	Ob slovenskem kulturnem
prazniku: Poezija Franœta Prešerna
2125	Vabimo k ogledu
21.30	Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 14. februarja
SLOVENIJA 1
06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jjtro 09.00 Poročila 08.05 Dobro jjtro 09.00 Poročila 09.05 Iz popolne torbe 09.20 Oddaja za otroke 09.40 Moj očka In jaz, Igrani film 10.05 Tistega lepega popoldneva 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 14.25 Čari začimb 15.00 Poročila, promet 15.05 Dober dar. Koroška 15.40 Telebajski, 25/45 16.05 Radovedni Taiiek 16.20 Ooddaja za otroke 16.35 Pepi vse ve: o filmu 17.00 Novice, slovenska kronika,
vreme, šport 17.35 Preživetje v divjini, 7/8 18.25 Žrebanje 3x3 18.35 Žrebar je Astra 18.40 Risanka: medvedi 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ta moja dmžina, 5/6 20.55 Izzivi 21.20 Pisave
22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Križarji, 1/2 00.30 Dnevnik, ponovitev 01.25 Pisave 01.50 Dnevnik zamejske tv 02.20 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal 10.00 Otroški infokanal 11.30 Tv prodaja 12.00 Zabavni infokanal 13.25 Tv prodaja 14.00 Alpe, Donava, Jadran 14.30 Š - športna oddaja 14.55 Opeme Anje, Simona
Raffaneiii Krajne 15.15 Odrski gib, opera in balet 15.55 Dobro jutro, Afganistan 16.50 Homo turisficus 17.25 Dober dar. Koroška 17.55 Davi. izbor Iz jutranjega
programa 19.05 Učitelji 20.00 Osebro 20.30 Resnična resničnost 21.00 Studio city 22.00 Alanis Morissette 22.25 Študentska 22.55 Brane Rončet izza odra 00.25 Fotografov stol, ang. film 02.00 Infokanal
07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.40 01.50 02.50
09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 11.05 14.00 17.55 18.00 18.05
19.35 19.40 19.55 20.00
21.00 21.05 21.50
22.40 22.45 22.50
Ricki Lake Rubi, nad. Klon, nad, Tv prodaja Zrelo srce, nad Vrtnar jeva liči, nad. Športna scena Tv prodaja Ricki Lake Wtnarjeva hči, nad. Zrelo srce, nad Klon, nad 24 ur ■ vreme RuM. nad. 24 ur
Naša mala klinika, nar. Sedma ná)0sa, nan. Skriti aduii, nan, XXL premiere Tretja izmena, nan. Dvoboj v Vegasu, film 24 ur
Nočna panorama
Iwnll 27
4e
S2
Dobro jutro Vabimo k ogledu 1341. VTV magazin Kultura
Polk'n'roll, glasb^a oddaja Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Odbojka, posnetki tekme Šoštanj Topolšica: Ki1<a Naj spot dneva \i1deostrani, obvestila Vabimo k ogledu Poslanska pisama Gost: dr. Matej Lahovnik Regionalne novice 50 zvezd za otrtíte Iz oddaje Dobro jutro, informativno - razvedrilna oddaja
Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani, obvestila
TOREK, 15. februarja
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Pepi vse ve
09.20	Cendrik, 3/52
09.35	Zgodbe iz boljke
10.15	Sožitja, tv Maribor
11.30	Pri Jožovcu z řJatalijo
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Hri-bar
14.25	Se zgodi, 6. epizoda
15.00	Poročila, šport, vreme
15.05	Mostovi
15.40	Marjan, konj, ki pleše step
16.15	Naučimo se pesmico z
Melito Osojnik
16.25	Obisk v akvariju. 7/17
16.30	Knjiga mene bilga
17.00	Novice, slovenska kronika,
vreme, šport
17.30	Steklo in jantar Novega Mesta, dokum, oddaja
18.05	Prisluhnimo tišini
18.40	Metka in zvěřinko zver
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pod žarometom
20.55	Domovina Petra Klepca,
dokum, meseca
22.00	Poročila, špori, vreme
22.50	Dnevnik nekega naroda
23.40	Steklo in jantar Novega mesta, dokum, oddaja
00.tO	Dnevnik, vreme, šport
01.05	Pod žarometom
01.55	Dnevnik zamejske tv
02.20	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Irfokanal
10.00	Otroški infokanal
11.30	Tv prodaja
12.00	Zabavri Infokanal
13.05	Tv prodaja
13.40	Osebno
14.10	Slovenci v rtafiji
14.40	Resnična resničnost
15.10	Alanis Morissette, glas.
dokumentarec
15.45	Študentska
16.15	Studio city
17.20	Mostovi
17.50	Davi, izbor iz jutranjega
programa
18.55	Dež v Piranu, tv igra
20.00	Frasier, 17/24
20.25	Prešeren. 5. del
21.30	Dekle, nizoz, film
23.00	Kraljestvo kosti, ang Jim
00.35	Infokanal
Ricki Lake Rubi, nad, Klon. nad. Tv prodaja Zrelo srce, nad. Vrtnarjeva hči Sedma nebesa Tv prodaja Ricki lake Vrtnarjeva hči, nad. Zrelo srce, nad. Klon, nad. 24 ur - vreme Rubi, nad, 24 ur Preverjeno
Mary in Tim, amer, film XXL premiere Tretja izmena, nai. Projekt Pandora, lilm 24 ur, ponovitev Nočna panorama
07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.C0 19.00 20.00 21.00 22.40 22.45 23.35 01.10 02.10
09.00	Poslanska pisama - gost:
dr. Matej Lahovnik
10.00	Vabimo K ogledu
10.05	Odbojka, posnetek tekme ŠoStanj Topolšica: Krita
11.30	Naj spot dneva
14.00	Videostrani, obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	TVInštnJkcija: matematika
18.40	Naj spot dneva
18.45	Skrbimo za zdravje, pon.
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	1342. VTV magazin
20.25	Kultura
20.30	Športni torek
20.50	Športni gost
21.30	Fair play: Orientacijski tek
22.00	Asova gibanica
22.30	Vabimo k ogledu
22.35	Naj spot dreva
22.40	Videostrani, obvestila
SREDA, 16. februarja
SLOVENIJA 1
07.00 Poročila
07.05 Dobro jutro
08.00 Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00 Poročila
09.05 Naučimo se pesmico z
Melito Osojnik 09.15 Obiskv akvariju, 7/17 09.20 Knjiga mere briga 09.45 National geographic, 1/12 10.40 Prvi ir drugi 11.00 Zvesti prijatelji, slov. film 13.0D Poročila, šport, vreme 13.15 Nekaj minut za domačo
glasbo 13.35 Ljudje In zemlja 14.25 S Tippi po svetu, 5/6 15.00 Poročila, promet 15.05 Mostovi 15.40 Jurij Drobižek, 7/26 16.05 Male sive celice, kviz 17.00 Novice, síovenska kronika,
vreme, šport 17.30 Z vami
18.20 Turistika, oddaja o turizmu 18.40 Risanka, trije agentje 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Profesionalec, sitisko
Črnogorski film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Omizje
00.10 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Z vami 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.20 Iniokanai
SLOVENIJA 2
06.30	Iniokanai
10.00	Oroškl Infokanal
11.30	Tv prodaja
12.00	Zabavni infokanal
13.25	Tv prodaja
14.00	Športni studio
14.10	SP v biatlonu, sprint (M)
15.50	Evropski magazin
16.20	Prasier, 17/24
16.40	Pisanje In razmišljanje o
filmu, dokum. oddaja
17.20	Mostovi
17.50	Davi. izbor iz jutranjega
programa
19.00	Siačenje, 7/20
20.00	Košarica nba: Los Angeles
Lakers - Utah, posnetek
21.30	Košarita nba acfion
22.00	Slovenska jazz scena
22.50	Poteza belega konja, film
00.20	Infokanal
Ricki Lake Rubi, nad. Ki on, nad. Tv prodaja Zrelo srce. nad. Vrtnarjeva hči, nad. Preverjeno Tv prodaja
Ricki Lake, pog. oddaja Vrtnarjeva hči, rad. Zrelo srce. nad. Klan, nad. 24 ur, vreme Rubl, nad, 24 ur
Nakupovalni center, film Na kraju zločina, nan. XXL premiere Tretja izmena, nan. Skrivni satelit, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama
07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.35 22.30 22.35 23.30 01.10 02.10
09.00	Dobro jutro
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	1342.VTVmagazin
10.25	Kultura
10.35	Športni torek, ponovitev
11.00	Športni gost, ponovitev
11.40	Najspotdneva
14.00	Vldeostrani. obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Tralalaja, otroška oddaja
18.40	Regionalne novice
18.45	Sredozemno Slovenija,
dokumentarna oddaja
19.15	Najspotdneva
19.30	Videostrani, obvestla
19.55	VaHmo k ogledu
20.00	Pop Com, kontaktna
glasbena oddaja
21.15	Regionalne novice
21.20	Najspotdneva
21.25	Vabimo k ogledu
21.30	Odprta tema
22.30	iz oddaje Dobro jutro
23.20	Vabimo k ogledu
23.25	Najspotdneva
23.30	VIdeosfani, obvestila
TO IN ONO
C.FToro^^kon



Oven od
Sami nase sle jeaii. ker ne znate m ne zmorele iz (ftne siliacije. Splohne boste več vedeli, kje In^iako Im se lotili nastalega aplela. ^ ^ Jâsnovamjcle.da s» »zlile vvaSem îlvljenju vciifco spromenib. Ni-V niûlo pa ne vol je in ne moâ. da bi z njimi zaMI spieminjali svoj svet Tokrai bosiD le?ko ćak^l na iudež. ter ga veijelre) ne bo. Kot ludi ne
bo lislega, ki bi vas podprl v vašem rsn^iâljaniu TixJi vaâi najbliži se znajo obrrili pio-li vam. L(ubc2cn5fô pocro£]c bobolj mitvokoi nc.&lopsvam val pri zdravju in li> nancshviehdrteh bolie.
Bik mI 22*4« do
^^^^^ Nistevei navijeni lenarili in piBžn/ljalidnjtarlja ven dan, pa ventfej ^^^ v^ t>3 verj^no v lo v toh dr^ prisililo ďravje. Ce ne drugega, se ^^^ bosle morali zamislili nad svoilm pošljem In poCdi^ tudi alo. ker ^B so 2c nekaj ^sa svt^dafc, da» prevod rasjajalc drugim, zase paslo-rile bof? malo Ko vam bo zaCela v grlo voda se bosto prisiljeni
spremeniti In lolw2ev naslednjih drKh, Vseeno se s svojim aréVfcm ne igiajie sami, ampak presoja supajle ludl sliokovnjakom. Oa vam ne bi bilo io kmalu žal.
PvoMkg od 21.5« do Hl.ó.
hfa detovnem meslu bo v nasiednilt^ dneh vladala panika In iudno ^^	V2áuii6. Napovedujejo namreč &pr?mombc, ki sc vas osebna no
jUF bodo dotaknile, znajo pa vplivali tudi na vas dosedanji položaj, h-lo sle pravzaprav upraviCono zaskrtsljonl Sedaj sle si namreč kar le-< ✓ popcsiUli,lahkopaso:g3di.dabos(emoralizgQdbopanoviti Najbolje bo, da modro molCite In počateiena izid ^godkov Pretfi/sem pa slu2b^h a-dev ni^r nc prer^^jlc v domače okolje Pailnerbi imel tiitrovsega tez glavo. sa| po-Irebuje predvsem vbšo pomo&
Rak od 22.6. do 22.7.
Ko se ^m bo ravno uM odpirali, se bo tMo lomili na poli k uspehu. Pa ne bosle (tslo nlC krivi, saj vesie. da na polek dogodkov nisle Tiogli vplivati. Bosle pa zalo kar malo ocivozni, posledično lu* dl lečni. Kar pom3n(. da bosle svojO slabo voljo premSali ludi v svo-le okolje. Bolje bo. če |o sproščale s Športnimi aUivnosimi Tei^m namreč zelo korislijo. ^ dobra vesle in ludi občulile. Taka dot^, kol se lelc&no počulile v zadniiti icdniti, se namreč že dolgo nisle
Lov od 23.7. do 23.8.
__^ Imelisle občiiek, da vase življenje poslaja mimo iniakšno, kol si 2c
dol^^želite.Palujl pod razno ne bo lako. Scdai vas lahko krepi« ii* da lelnna.olo pazile, lakobastevnaslednjihdnehi^agiralinač' Iste píOvolQCije nekoga, ki vas ima odkril namen spravili na rob Žvčrega zloma V ozsdju so seveda poslovni inleresl m denar, l^i je Sevedno sveta vi dcidr. Proučeni bosio ugotavlpli.daje prav denar spremenil tudi nekaj listin, kisle |im doslej zaupali, v popolnoma nezanesljive oboisvijivce. Zalo se raic zanosile le nase.
DovUo od 24.0. do 23.9.
^^ tc biprej dobro premislili,, bi sevam lo, kar se vam dogaja, verjel-no nemoglo zgodili. Ô0 sreča, da vam ljudje aupajo tudi alo. ker /H vedo.da jib doslei nsle mkoli pusliii na cecfiiu. Malo pa paste, kaj in koliko razlagale, saj se vam zna zgodili, Oa bodo ljudje mislili, da sle pC'Slall lažnivoc. Sevcdd iz koristoijubja. Ker vas veâna takih nc
pozna, bodo ludi razmišljah narobe. Še je čas, da se sivari obrnejo v va& prid
Tohtnico od 24.9. do 23.10.
^ preden bo sonce ponovno vzsio. vas bo vaš partner resno vprašal. kaj se dogaja 2 vami, infttbo vam preoslalo drugega, kol da mu rB-i A lij^eCîSlegavinainmupovesio.karsovvaâiduSinablfaîedolgo. Pri lem pa pazile, kako daleč bosle SH. Če si želite ohranili In v njej jo pc^ravili stvari.^ vas rajbol j motijo, bodiie previdni v besedah in dejanjih Kar se iinar>c liče, se bodo počasi začele izboljševali To vas bo vsaj malo potolažilo, aj ûne'/l, kl so pred vami, sicer ne bodo najbolj prijetni.
ikorpijon od 24.10. do 22.11.
'j- N Ce sovam vâvljeniu Iqi nc iadc lako, kol bi îeleil. vedno odieagi-f^	rate zdo bimio. Tokral bosle r^jvečlo napako slorih zalo, ker nc bo-
sle molčali ijudjo pa so Seiit in privo^ljivi. Zalo se vam bo lo 2d kmaluobrrïlo toi buiwrang. In zalo ne bo prij^no. to vam bodo a-k) glasno povedali, da ste za nastalo siiuacijo krivi ^ml To boste
le^o sprejeli. Kol ludl lo. da je včasih 2ivl jen je zelo krivično. In v teb dneh za vas bo.
Strolo« od 23.11. do 21.12.
Imale ncverjeino sreic, da zrele bili več koi isijeien sogovornik in zrrd-le ljudem z!^sli pod kožo Inials bo tiidi lokrai. Ne le.Oa jim bosle krepitf ^zli pod k)&. nekdo bo 72Sdá vašiti dejanj v preteklosli aCel kovali va&e sposobnosti v zvezde, kar vam bo odpdo ludl lisla vr^a, kibisicefoslalazapda TobovečkolobliZnava40duSo,$ajsovam neialeri oZji sodelifvct v piclcHIih dneh zadali ^r nekaj udarcev, ob katerih msle oslali mimi. Življenje se vam bo ifnirllo. s lem pa tudi vi Skrajni tis. saj sle bili zadnje dni precej napeli
Kolorog od 22.12. do 20.1. ^^^^^ Prezatilevno bi telo. te bi pričakovali spremembo karčeznoč. Cesli-^^ tale pa si lahko, da sle se odrekli neki i^zvadl, ki vam zagolovo nt čisloničkorislila. pa Se finančno vas je precej bremenila. Sedaj vas V ^^ boj ^ rnekaj manjšimi razvadami. Ne bodiie preveč ^ slro^dosebe.sajčoznočnemorelo^emenilipravvsogavva^m življenju. To bi bil agolovo prchi>d sires ne le a vase telo, ampakludi za vaSe živco. TI so sicef zadnje čase in mimi, nikoli pa se no ve. Zdravje vam bo malce ponagajá-lo. kar bo tudi posledica pomanjlcanja vitaminov in gibanja po svežem zraku. Zima in mi?z pačnislavašleirt ^s.
Vodtior od 21.1. do 19.2.
Kdor molči, develim odgovori. Tako pravi pregovw, ki se ga vi mod« ro zelo velikokTúl držite inijdi lokralboiâko. Kako prav sle slorill.da se ni$tc javno opredelili do lož«», ki jih ima neredko kdo v vaii ožji druáfti, boste vecWi že julrf. ko se bodo ^ri rrvočno zaostrile. In le ^ ^ ^ VI bosle oslati med lisiimi, ki boste lalito áo mo^ pomagali pri razreševanju nastale siluadje. Sicer pa bosle v (ch dneh spoznali nekoga« ki bo močno poseç^ vvsSe živijenie ^bjp^ei seveda le v mislih, poineje pa ludi bolj konicretno. To
bo Se animrvo tudi vam, ne lelislim. ki bodo ludl lok/at na veliko oln^sali jezike
Ribi od 20.2. do 20.3.
Sdmt ste si krivi, da ludi va^i najUlžji že nekaj časa i^nS^jo vašo dobrcio. Preveč popuslljivi sle In preveč pridni S lem. da hočete ugodili vsem m se nikomur zamerili, pa si žal v zadnjih dneh delale levjo uďugo. Mnogi bodo menili, da sle navaden slabič, kar so bo pozřelo r^ več področjih vašega ži^jenja indela. Ftedvscm bo^ precej nenrï)zni In biezvC'Ijni, pa vsega ne bo kriva le mrzlazima Ta bo v leh d neti prav-^pravviemen^^pnlazna, obsijana s soncem. Glavni vzrokzavaSe slabo počulje bo drugjC • s partnenom se vse bolj oddaljujela.
Kdaî - kje - kaj
ELENJE
11
(leiriok. 10. fchniiir
18	QQ Knližnicč VeienlB
Okrogla miza • Ožhfltev mestnega jedra: Trelja, zadnja okfoglamlzaoožhfljanju Cankarjeve ulice.
19	00 Kulturni ca
Milja Fajblga: Et^rgljska zdravilnosUdrava tirane • preiSavan|e;
IVlfk, II. iei)ruHr
16 Q0 Ljudska univerža Velenje Predstavitev Izobraževalne ponydbe Ljudske univerze Velenje
Ljudska unlv^a Velenje Predstavitev žludlja na daljavo v višješolskih progrsmlh Poslovni sekretar In Komercbllsl interspar Velenje Valanllnova o^ro^ka delavnica Ljudska univerza Velarje Iniormalivni dan za Visoko poslovt» šolo Galerija Velenje Ddpnje iJparske razstave ii depoja Galerije Velenje Mladinski centervelenje Literarni koncart Pesniiki in harmonlorski recital Daneta Za[ca InJotefa Škota »Ogatijv ustih"
vSoi)ota« 12. IVI)riiiir
UM
im
im
2L
Cankarjeva ulica. Velenje BolSjI sejem • Iníermaclje In prijave; &d/69ôl6 60, lic@velenje.sl 9.DQ Ljudska univerza Velenje
Predstavitev Sludlja na daljavo vvišjelolskin proqrsmiti Poslovni sekretar In Komerciatisl 1QQQ Dom kulture Velenje Gledališka predstava Gledališče Iz desnega žepka. BoSifan Šterman: Po)dlc coprnIce Mice Pikin abonma In iTven
10	QQ Ljudska univwza Velenje
Predstavitev Izobraževalne ponudbe Ljudske univerze Vefenje
11	QQ Ljudska univerza Velenje
Informativni dan ni Visoko poslovno šolo 19 3Q Glasoenj Sola Velenje, orgelska dvorana
Koncert študentov Akadamlje za gtasbo v počastitev slovens tega kulturnega praznika
20QQ MladinskicenterVetenjB. galenja
Odprtje .1 kov ne razstave mag. Nataše Tajnik, akademske
^IlkarkR: Dsintsiflorï), the story Istold gi .QQ Max Club Velenje
Predstavitev zbornika Ijubezanske (n erotične literature Valentin In Venera Moderaiorka večera bo dramska Igralica Tina Gorenjak Ob glasbeni spremljavi Igorja Semeta. 21.00 Mladinski C enter Velenje
Koncert: Analena, Predskupina Abyssscan (KrSko) ^ Restavracija Jezero
Valentinov ples • Zabaval vas bo ansambel falot L Organizator: Gosi, d, o. o.
i Iťbniar
11 00 šola na PaSkem Kozjaku
PredstavUev knjige • Marjan Marinšak: Med cvetjem in imjem
Ponedoijek« felHHmr
14
11.QO-17.Q0 Vila Mote a
Valentinov bazar- Izdelovanje darilo Z8 prijatelja
Toreli. 13. lebniar
Velenjslc grad
Predavanje Relanda Fugger Germadilk: Podobe Baitare Celjske v skivenskem zgedovliopisju
19.00 Kuiturnica
Franci Horvat: Benetke In beneške maske • predavanje z diapozitivi 1B.3D Mladinski center Velenje Filmski večer
Sro(iîK 16. ri'l)ruar
17.00 Mladinski center Velenje
Ernine ustvarjalne delavnice 17 00 Avla Mestne občine Velenfe Odprtje razstave vezenin Univerze za lil, življenjsko obdobje Velenje pod me ntorstvo m J ežtce G robeln Ik "Slovenske narodne vezenine« 11,00 Knjižnica za mladino
Špelina ure pravljic Moj dežnik ja lahko balon (a.Perocl)ln Deževni matevžek (R, Zlmnlk) 19 ijO Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma • Pokal Slovenije RK Gorenje : RK Ormož
19.30 Glasbena Sola Veienje. velika dvorana
Zaključni koncert udeležencev 8. tekmovanja mladih glasbenikov celjskega In koroškega območja
Čťlrlcl<, 17. fei)ruHJ^
10.00 Knjigama Mladinska knjiga Knjižna čajanka »Knjiga • i}8jbol|^ ljubica« ifl.oo Dom Kulture Velenje
Velenjski plesni oder Območno srečanje plesnih skupin Velet>ja, Šoštanja In šmarinega ob Paki Ifl.oo vila Mojca
šola za starše «osnovni program Zlatka Jambrović: Methraclja za učenje. Učenje veselje aH nadloga? 19.00 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjiga Marjan Marinšek: Med cvetjem In trnjem 19.Q0 Knjigarna Kuiturnica Predavanje: Maltiejevo pos^nstvo in tratamIsijska meditacija 19 30 Glasbena sola Veienfe, OfgeisKa dvorana
Orgelski večer • Andreja Golež (ob zaključku Študija} Za dodatrtt informacije o prireditvan m d^ godkih lahko poWiCete TurlstiCno-mforma-cij^l in promoci|ski center Mesine obiîine VelenjMOS/BdGIBôO).
Olrleiv, 10. 2.
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ura z Metko Plvk
SdhoUl. 12. 2.
16.00 Telovadnica OŠ KOK TopoiSica Odbojka • Šoštanj Topolšica II : LIP Poljčane
19.00 Telovadnica OS KOK TopoiSica Odbojka Šoštanj Topolšica : Krka
\e(i('lja, 13. 2.
07 00 Paški Kozjak
Planinski Izlet Vinska Gora-Paški Kozjak-Kuda luknja
vSmia, 1(j. 2.
Ifl.oo Mestna galerija Šoštanj Večer glasbene &ole
čcinclv. 17. 2.
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ura z Metko Pivk
Ifl.oo Kavama Šoštanj
Razmlgajte svoje možgane: Bridge za stare in mlade


Pelek. 11.2.
19 00 Nazarie • GlasDena Sola Koncert trla Slavka Oste^ca
SoiMKa, 12. 2.
19.00 Luče ob Savinji-osnovna iola Glasbeni večer
ČHrleii. 17. 2.
17.Q0 šrriartno ob Dreli • osnovna Sola Izilv slapov • srečanje zgornjessvinjskih literarnih ustvarfaicev z literarnimi gosti
Gaspari in citre v Skopju
Preteklo s^ibiHo jc Slovenska združenje France f^eScren i/ Skopja priretlilo veliko prt^lavo ob slovenskem kuUurnem prazniku, ki sejo je uddeJtilo okoli dvesio posluSalcev, V veliki dvorani Kulturno inftsr« macijskega centra v Skc^pju je bila najprej otvoritev ra7.siave Cîaspa-rijevili razj^cdnic. zatem pa enourni koncert, ki Ma gaskujwj izvedla Mejili pe\ski zlx^r France Prcfcrcn, ki ga vodi Tomislav Šop<w. in citrar Marjan MarinSek» kije ija pripoiovai kot predstavnik KnjiJ^nice Velenje in pn<I sponzorstvom trgovskega pt)djeija Cra Velenje. Kon-

cerias^)se udeležili ludi slovenski veleposlanik Marjan Šiftar ssopro-go. nekdanja solistka ljubljanske opere Milka Eviim^wa, direktorica Skopskega sejma Uljana Kimova, ki je v Ia«5li ERE Velenje in drugi. Med iolisii yb^)ra se je zlasii izkazala niiada makedonskasopranisika Irena/.ajkovska.ko je ob dtruli zapela Nocoj pa. oh. nocoj in Tam na vrtni gredi. Pred^dnica slovea^kega združenja Ana«5tazija Ribari^ki je dej ala. da lakt» ganljive pri->slave v Skopju^ ni bilo.
Mladinski center Smaitno ob Paki
Danes (v čeircek) ob 19. uri • Tonetov klubski većer • Izidor PeČovnik - Dori
Sobrna, 12. februarja» od KUO do 1130 ure Ustvarjalne delavnice zaoir.ike od J. do 12. leiaz meniorictîTino,
Vs<ib(no, 12- Tebruarja.ob 20. uri - ples v ma'^kali z Matjažem Ogra-jenSkom. Oo^i Predv Miler. Vstop samo za ma.<?kc Prodv.
Zgodilo se je...
0(1 11. do 17. tcbruarja.
11.fct>ruiiija	v.ioSianjskitermoelekirarni priCeli enotedenski preizkus zagona razžvepievaine naprave bloka 4;
12.	tbhruarja 1997 sov Velenju svečano odprli nov nakupovalni čemer s skupno ptwr^ino m2;
13.	februaija 199<)jc bil v Velenju u.«ianovni j.bor Sociakjemo-kiatskc zveze Skivenije za območje Uikralne obCine Velenje:
fcbniarja l99Hso na Dobrni predsiuvniki mlekarne iz Aije v<pi Kmetijsko zadrugo ŠaleSka dt^ina proglasili za najbolj<<ï med Suriind\'ajseiimi organizatorji odkupa mleko; Med posa-m.'znikipa je prvo n^esto osvojila kmeiija Pranca Roinika iz Raven pri So<tanju:
14.	fcbruaija 1985 st> velenjski gasilci po petih letih čakanja dobili 37-meirsko gasilsko lestev znamke »Leiler- Magirus«. ki je veljala .520,tXH) lakralnih nemških mark:
14. fťhriwrja 1997 seje 24 družin vselilo v mwa stanovanja v bl.)ku na Cesti lalccv v Velenju:
iS. fcbruana kta 1990 dalje je bilo Velenje nekaj iasa brez profesionalnega župana, saj jetnltlej župan Drag<3 Šulek poleg župamwanja opravljal tudi delovne obveznosti direkiorja m>vo nastalega j>odjeija (Âirenje • Delta;
16. fchruaija 1993 je Ivan Atel.^^k pi")stal predsednik upravnega txil'>oraCii'»renja,\TSIecdolžno,«ii predseilnika poslovodnega odbora toviU'ne Gorenje Velenje pa je poslal Jože Slanic, ki je nato vnto lei uspci^no v^kJíI to velenjsko podjetje;
-	16. fvbruurja K995 so velenjski rudarji dosegli rekorden dnevni izkopprenjo-ga^iiajso ganaSestih odkopih njikopali kar mm ton. Rekord so dosegli ludi na visoko produktivnem txî-kopu B +2.^ v jami Pesje. kjer so v enem dnevu nakopali 95()(i ton lignita; • 17. februarja 1821 se jev Skalah Velenju r^Klil pravnik e\'-
ropskcga slovt;g,a ^Ir. Josip Krajne;
-	leta 1967 je 17. fe-hruarj» v Šoštanju zaieia tlelovati n^iva
dr. Josip Krajne
avuimaiska telefonska centrala:
stanovalcem pogorele í(ix<tiuijske graiíčine so 17. fchruaiju jela 1999 svećano predali kljuće iriintrideselih obnovljenih stanovanj.
Pripravlja: Damijan Hijajià
^HjíS 10. februarja 2005
KINO VELENJE v hotelu paka


(ronvinieiu Siiomedl^)
Rsija: Ftcnrry Hxir
Vlo^: Fkhafd Sera. Jemr«r Lopvt,
SUMI SâraVo«!
Domna: lOSnuriul
(Xffífk, ífLi-ob Z0.30
PetoJr. 712. ob ItOO toibKklS
S9bet9. itl.obiOOO
HeMla, cb 19.06
Pofeiifflfik. 14. ha ŽOM-viltnil-
Kvptkef n pvf
7offk. 1Í I, dO 1Í00
Sffif9. 16. t. ob 20.30
Kako e knn	Join Cl«^
fo u&peNn ađvokjl m ueUr^ driijtfi. ik\ dtNú. lu mrwookrai rtu v«, kai t» poiel m ie počuU prsnega, oe-ve^n^a Ued ptvroiomz ^Ukorr domov ru oknt otnkane pl?}* m iote vi'ik/ai O0fik sfnvmlno de-kb. ki řalwív> at 2 etan TogapH> da se vpk v 23it\n tei«) p^e-9A, m da bi o Isn povMiiri îent, skv Uin>|einiCfi9pw)<en Kosu sku^a pnbbžat uinvlFCi ptei ga U Ker pa Jb pirt meflhm post^ 2ani ne-K3jve(, ga to ne odvrne nu^e no-QiartíVdie Ivnvrcri zandseb«. ^ino prÁ^aoK domov n «ugaino obosiofljepa vdxiá|0 pri nieçsvi itfii nviL' tfnm« Za vw fomant-Za
VsI^inoT paket omogoča vsem pa-romccnovsUfru« ICNXSirjitfi paf 1er lO-od^tolni popust pu nak^îu 9la9(iCvkï/ifni HobtiPaka
VI,Fir
(komiina diams)
Shyer
VIooa: JM« Um, l4artu1omei, 8ik
unSvandsn
Dotiiiia: 103 mmulc
Cetrtřk, KL 2, o61S.OO
Mdk.ll.l.obŽŽ.16
Sot>ù!9. líZ.obirXioobíHS
N»tMla. 13.2. ob2(L00
Poňddtíitt U. l eó iS.oû- var«A-Iim/vp9kel Td ffv^ Sf9ii9. ICi.tíJlíOO
Alfíe ji; LonConian, b podona Uafv hďan, da btebogalsl nstkul s čim vpć řemlufn Osva^ [ih ^rtadi in fcadjVot^ PomenAfio |u b, da mu £in vpčkral uspe, Kar snada nr lata bí^ko, saldblakcrlioferlnutne S svoim osaml|eAmi slnrUm s« laka pogosto na zUniih kde^A
svofegavozđa Toda v úolo&iswi Ir»-nuB(u se zmfk pred pomemPnm vpraâVftfn KA^ sm&cUploK >ma r^govobres^tmoJivi^snie ? Volcnircv (ohrl omogoča v$gm fomcariovslopnco lOOCl SfTzaon pv t«r 104<isloln popust pn raku« pu stalž v v h»^ KobHa
7>\i)prA \ioi)i;i;\
(korwlH)
Rrï]»: Otfviy Lvnr
V)oga.JolnCte, Kd Pam
OatĚjU' mnil
Tordit 2. oA 20.90 • pmrtleíe
Ko mladbfrtaharoldifi Kumv iaćoa. noHwierpri^&vltaU pnd tetovBOfioni, op^itareUvno niv-slïbTaCip za hko pfdrano Mi Iv
Cosfe
iitir ?a cono jeda hsmbur*
B iM Miavraote Tako pi uifv fívvfffem no£

^iim:km-:i,im jvz
(dokumerBr&c)
Rt£]A: Morgan Spwlock
Vl<9e. Morgan Spurlock, drD«i4
Isaacs, dr Liu San^
fieltk. 11. l, oč 2m
SaĎofa,fZZ.obJ3,tíboí2Z3d
«eíW/a, a !.. ob J&«
Pooeéfflitk. K. Z ob 19.00 ■ Iflm-
sklcMuslÁJFřOUFfe-u
fonk 15.2.011 19.00 fVmtVct^
khíiUUFPOUFfSif
AvW íitma se 30 ch prehw|uvaj v McDonjidsu r pokm pAazol r»> ziilbfr Zanimiva, zabavna r pnid-V9«m i dokaa Rdprta bs o (nuipra-viln«rn	Arrwddanov.
U alarrrenfw powo^pnnreiilto debelost r zaavoienut 9 íiano
SI1R!;K 2
(attfwana dridmUkotnodia) OOIÍÍHB: KKnnut Sobota, 1í. Z. ob 1100
■	OlfoSko m^tkv^ Hétk^a. 13Z.ob 17.00
■	Olroik» mihfk
(;k\/iji\ otrok
Raiija' Emaniietí DnakiM
Oatana: 90 nvKit
Vloge: Valena Goliro, VircerroArralD
Sob0t9. IZ 1.00 20.30 'Arlkífío
Hsdp^.1lZ.ob2030 ■ AílVoo
Pr«lnr9(|(va zgodba o svobodomiselni maUiiroífnfnioaCnKi, M r» vafta siupnosi ne mc«« spretel
MomtaciTi' v &«u veUil» ■ 899 24 ob dcUvmkih dopoídv • m 2A 93 PredprwJapvsIopnic nabl^oajni kKQ (v iiiu pnd&iav) na/TC/) ri dm predprnVafViFam i
Sl'3320 VùfùnJô.Ëfénkovù 61, p.p. 30 Stov&nijs
Tůl: 03 698 73 41. (9K: 03 69B 73 40 E-m^: inova^s^.net
»Ntrtbufete kohovostM bi šljiva ppm%i pri podlefiiikMi In Hmmímmi poslovMju?!
/iij;<)i;iv(jain('vanuvU)viU) |V)i\u<Jh«»si(HÍícv računc-vodskcga »eivbiii m podjcinl^cjti svcioviinja /ji w oblike dru/h in	fHxjjcînikv.
Í^rťjcmíiíiío tudi s.p.-jc, iti prehiijnjo govodřiivo,
M»ÍBn iiisrviinjim |x:>djclj«n)	vkljućKtfvv
Stetcan^ubs'nKiomraK'gJsv^iKA'iiiij:! ivi piniLigi iup<MnÍc
rcMCí::
Pomijímoviwkok.ik<At«slonicv'ín prihrnnkepri po sJovnnju,
l\OV,\IR,d.(i.o..Vťlenjť, Uí. 73 41,89K 73
v v
Nagradna kriianka ZELIŠČNE PRODAJALNE REHA
Šaleikl Zd.Vfrltr^e
Tel.: Q3 896 5640
program ]e namenjen vsem, n skTbie za Ktavjd m pfijeino počutja, 2â zaičito prM prdhíadi in dri^imi ()Mienji, ki $q v úntfi k pssdOej nadležna, vsm ponu< \3sn3 vi^ z^iê^Dv sâcïiih m pr<h VFh čajevtfif vitaminov na naravni osnovi.
Za prijetno po6ulie vam priporočamo program 04íeí. vzglavnl-IcoK copal in brenokâiffliltov ME* niNO. Odíčna je Izbira Kopeli. ína$ef)ev, grelnin biâzm \n merířcev llaka, Poskibeii srno za veliKo ia>jfo progiama kozmebks z akíjo 01}i$âitfi n^s. pieoiiC9lte S8 O pffiirl ponudbii Gotovo pa imamo nalveàlo idiíro ča|ev dâ-ieć naotooB.
Rešilev knUnke, opremljene z vaiim nastovom. po^ipte na Na^ čas.d o o„Klciriieva2a.3320 Velenje s pnpisom REMA. najkas-nei9đo2l.idt3(u3tja iz^bali bomo tn danine zavttl«
durili K
6,00 Dobra juifo In veselo v nov oan, € 30 Poročila, Na »na^nji dan; 700 Horoskop 7.15 Cestno nformac^iâ • poroSilo Avto moto zveze Sbvenřis. 7ZOPo-roćlla: 7.45 GanaSdji kuliumi utrf^ 6.00 Pollciiski na^U: 6.30 PoroCila, F^llciiska Ucnika: 9,00 Zanimivosli in veoeževa* nje: 9.30 Pofoćita; Rekreacljskt nasveli Olirtip^skega komil^^a Sloveni)e, 10,00 Na svidenje; 14 00 Pozdtav, 1410Nadana$nii dan, 14 30 PoroCila. 15,00 Aktualno. 15.30 PoroCUa, 16.00 Kdaj.tijaka^ 16.30 PoroCila, l700?disviii^nasveU: 18 00 Kvd-Tikve, 1Ç,00Nasvlden|«
mit Ui««rwna
$ 00 Pozdrav in veselo v nov dan: 6.30 ftroCte; 6,45 NadanaSnji fin; 7.00 Horoskop: 7,15 Porciilo Avio molo zveze Sbvenlje; 7 30 PoroCita. 7 45 Danainii kuliur* ni ubip, 8,00 športni utrip, 8 30 PoroCiía, Ô.OO Gospodarski utrip 9.30 PcffoCfla, 10.00 Na svidenje, 14,00 f*5zdrav, 14.10 Nada-našnjldar), 14.30PDroeila: 15.00 Akiuamo. 15.30 PcrročKa; 1600 Kdaj.kje.kai 16X Poročila; 17.00 Glast^ens novosir: 18.00 Mladinski boom: 19.00 Na^idsnje
WBOUJZMroern
16,00 Dofrn^iulro In veselo v nov dan, 6.30 PoioCWi. Na današnji dan. 7,00 Horoskop: 71S Cestne miormaclle - poročilo Avto molo zvaze Skjvenije, 7,30 ftDioCila, 7.45 Današnji kulturni uHp. 8,00 Polep^jmo si sobotno jutro: 6.30 Po;o£i^, 6 45 Žnrali moie priiateljtce, 9.00 Skriti mikrofon: 9.30 PorD^b: Izbor pesmi tedna, 10.00 Na svidenje; 1400 Pozdrav; 1410 Na danalniidan; 14 30 Poroćila; 15,00 AKlualno 15,30 Poroeiid 16,00 Kdaj. kje lQj, 16 30 V Imenu Sove: 17 45 Lunin kaiekJoskop; 18 00 Rock Sok, 19.00 Na svkter^je.
KtDtUA. UMni^no
6,00 Dobro lutro in veselo v nov dan: 6.30 F^io&da. 6,45 Na dar)a§nji dan. 7.00 Horoskop; 7,15 Cestn« nîormaci|e-porDââo Avtomoio zveze Sioveni)9. Glast» razvedri 2!vl)enfe; 8,00Du^ovna ISKanla: 8.30 PotoCíi. 8,45 DanaSnji kulturni utrip, 9 00 Tretje Ziv^er^sKo obcM^, S,30 Poročila, 10.00 Na svKlenie 14 00 Pozt^; 1410 Na današnji dan, Čestitke, 16,00 Giasbere novosti: 16.30 PoroCila: 1730 Mituiez domaČimi ansambli; 18 30 Po;očda, 19.00 Na svKtsnje
PCNIOIUEK. I4l«t)ru9mi
16 ,00 Do!}n»)ulro in veselo v nov dan, 6 30 Poročila: 6.46 Na dana^niidan; 7,00 Honashcp, 7.15 Cdst-ne f]{t3rïïi3c^ - poročilo Avlo moto zveze Sioveniiô; 7 30 Po-roCrla. 7,45 Današnji kulturni utrip: 6 00 2anlmtvosll: 6.30 Poročna: 6 45 mtijiiA kronika. 9.00 Podjetniški kotiček. 9,30 PoroCila; 10 00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; 1410 Na danaSnji dan. 14,X R:ročia. 14 45 Kino vabi, 15.00 Aktualno 15.30 PomiH: 16 00 Kdaj. X)e, Kaj; 16.30 PoroilEa, 17,00 R^nedetjkcv iport: 18,00 Glasberra leslvica, 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje
TOKK ;flebrwnfl
6.00 Do^o julro In vsselo v nov dan 6.30 Ftro^la. 7.00 Horoskop. 7.15 Cestne Inlormacije Avto mo to zveze Slovenije, 7.30 PoroClia; 7 45 DanaSnjI KuKurni uirip â.OQ Ka tíagaja; 3 30 Poročila: 9.00 Vrtnarski nasveti. 9.30 Po ročila: 10.00 Na svidenje. i4 00Pozd(av;14,10N3danalnjidan 14,30 Pofočda, 14 45Kit>ovabi; 15.00 Aktitaino, 16.30 PoroCiia 16,00 Kdaj,kje,iâi; 17.00 Na$i kraji In ljudje;; 1800Povej nattas. 18,30 Poročila 19.00 Na svidenje

16.00 Do(xo|ulro In veselo v nov dan 7.45 Danaânji kuliurni utrip: 6,30 Poročna: 7.00 Horoskop, 71 Cestne Informacije Avlo molo zveze Sfovenije; 7,30 Porodila 6.00 TsZava le vaSa, reždev |e naSa; 8.3C Fton^lla: 8.50 Siro kovnjak sveluje, 9,30 Poročita: lO.OO Na svidenie, 14,00 Po zdrav; 14,10 NadanaSniiflan. 14.30 ftročib, 14 45KlnovaD 15,00 AKtuaino, 15,30 ŠporI; 1600 Kda|,Kie,Ka|, 17.00 VI m m
18,00 6 pake«, 19 00 Nasvtdenje
NAGI^AJENCI NAGRADNE KRIŽANKE » PENTUA« na Cankarjevi 1ij v Velenju,
obiavljene v tedniku NaSčas 27.1.-
I.NAGWDA.ptMCredarlb^ireine. MARJAN VELUNŠSK. KenrAovaH itiene
^NAG8ADArprVOčf«d^r1opr^MIHJ^U^PAVLIČ.Gom«DoK394, Msinis
3. NAfifUOA: pr«r06flOdvllo mfne: dORIS KHAVS. 16, mofi Ni)^laidi9|seogb9jíozos8tJVi2ká9iicovPenSpnarn8Stnil1ricÍ
mk tlan nwj i In 19, v sotnlo^e med 8, In 19 uro, hjo tudo prejel n^Qrsdft
Kino nagrajuje narootike Naiega îoso
imeBall smo: Marfvra Ooršek, Vp^ 26. Veten)» Milan Črsp, KOiellsKeça e, Vilonie. urban RaiSei« La^en šnanoo pri Siovenj Gradcu, (potrcira o nagait orstmeiertadom)
OBVESCEVALEC
mali oglasi
TtKI IN POlNANSrVA
ZENITNA posredovalnica ^'Zaupanje" ureja poštene zveze za vse starosti. Gsin: 031/505-495.
[mmmuH
TRIS0BNOstanovaijeA.0.1.v izmeri 82.36 m^, v novem bloku SELO v Velenju prodamo. Vselitev je predvidela konec februarja. B^-trosignal d.o.o. Celje» 0342544-12,041 800-639-g. Kukec. ZAZIDLJIVE parcele v Podkraju pri Velenju in/ali stanovanjsko hišo velikosti 350 m^ prodam. Gsm: 031 886 888. DVOINPOLSOBNO opremljeno stanovanje, v Velenju, vseljivo cez 1 leto, prodam. Gsm: 031/482-876. DVOINPOLSOBNO stanovanje na Goriški 57 v Velenju prodam. Gsm; 03V631-399 ali telefon 5865-516, po 19.uri.
POSESTVO, 5 ha, z novejšo hišo in hlevom za konje, pri Frankolov^, ugodno prodatn. Gsm: 040/876-633. 3-SOBNO stanovanje, 74 m^, na Goriški cesti v Velenju, prodam za 11.000.000,00 sit.
Gsm: 041/299-919. HIŠO s 700 m^ zemje v Petrovčah prodam za 17.000.000,00 sit Gsm: 041/299-919.
ENOSOBNO stanovanje najamem. Gsm: 051/360-256.
ENOSOBNO stanovanje v centru Velenja oddam v najem. Gsm: 041/798-571. V VELEřtJU, Aškerčeva IS/C, oddam v najem garažo, Gsm: 051/348-302. DVOSOBNO stanovanje na Gorici oddam v najem. Predplačilo 6 mesecev. Telefon: 5882-828.
PROSIMO dobre ljudi, če bi vzali za svojo 2 leti in pol staro psičko. Je zelo prijava, sterilizirana, srednje velika. Telefon: 5874-691. MLADIČKE mešančke med labra-dorko in nemškim ovčariem, stare 2 meseca, podarim. Gsm: 031/268-514-
BREJO simentalko ali sivko kupim. Telefon: 5893-432.

TIKO, d.o.o. 4290 TRŽIČ
Koroška 17 Tel.: 04 5971405

■ V • V ;
krzK
OMARA ZA PREKAJEVANJE
MESA Cene z davkom v SIT
TIP 80 120.960.-TIP 125 148.320.-TIP 250 158.400.-
UGODNI PLAČILNI POGOJI
OŽILA
DAEWOO racer, 1.94, prodam, Telefon: 5893-432.
PRENOSNI RAČUNALNIK Acer TravelMate 422 DLC.15"TFT LCD, Celeron 2GHz, 256 MB RAM, 20GBHD. DVD/CO-RW, Modem, mreža. 3*USBJ*PS2, Infrared, Rrewire, S-video, Card reader (SD, MMC, Memory slick), ATI Radeon 750032 MB DDR RAM, audio AC97 18 bit, CDW funkcija, brezhiben, malo rabljen, originalni Windows XP in veliko ostalih programov., prodam za 144.000,00 SIT Gsm: 041/222-532 VOZ - kočijo prodamo. Telefon: 5868-243.
KUHINJSKO mizo s 6 stoli ugodno prodam. Gsm: 031/269-837. MEŠALNO MIZO Behringer Euro-desk MX 8000,48/24/8 kanalov, prodam za samo 109.000,00 SIT Gsm 041/222-532.
mnm^^m
ŽGANJE, jabolčnik in žrebca sio-top, starega dve leti in pol, prodamo. Gsm: 041/344-883-KONJSKI gnoj, za tople grede, prodam po 7.000,00 sit (traktorska prikolica).
Gsm: 031/232-314.
IVALI
PRAŠIČE Švede, težke od 20 do 250 kg, prodam, Lahko očiščene, dostavljam tudi na dom. Gsm: 041/239-651. NEMŠKE ovčarje, mladičke, čistokrvne, z rodovnikom, odličnih staršev, z rdečkasto masko, cepljene, prodam. Telefon: 5869-299, Gsm: 041/966-252-PITBULL terierji, mladiči, čistokrvni, stari 8 tednov, prodam za 25.000,00 sit/kom. Gsm: 041/763-852-TiLIČKO, staro eno leto, 300 kg težko, prodam. Telefon: 5895-108. OVCE prodam. Gsm: 041/742-959. PSE ROTHWAILERJE, samičke, stare 9 mesecev, čistokrvne, prodam za 20,000,00 sit/kom. Gsm: 041/543-205. PRAŠIČA, tea<ega 140 kg. krmlje-nega z domačo hrano, samon akla-dalko SIP in puhalnik z motorjem za seno prodam. Gsm: 041/261-676. ŽREBICO, sivo, lísko, staro 2 leti, zelo lepa, višina 145 cm, še raste, kulturnega vedenja, prodam. Gsm: 031/233-314.
TELIČKO sivko, težko 120 kg, prodam. Gsm: 031/893-158.

POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
KOMUNALNO POOJrrjE VELENJE Ú.O.O. KoTDftha casta d7/b
Telefon:
03/891 91 53,03/891 91 54 GSM:
031/041 390138, 031 375 041
\
V SPOMIN
MIRAN SUSTER
17.5.1957 - 9.2.2000
J hala vyern, ki nisie paiahiii.
NUMERO UNO
Robert iOjkovec ».p. Mlinska ulic« 22 Maribor
Ugodni gotovinski aJI avtornobiteid kfeditl do 6 l9t za v»d zapo$l«nd (er upokojence, tudi 09. Star kiecElt nI ovira, možnost obremenitve dohodke do 50%. Prklemo tudi na dom. Ugoden odkup In prodaja rabljenih avtomobilov.
Tel.s 02/ 252 48 2S 041 750 560, 041 331 091 Faxs 02/ 252 48 23
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
SpohtomQza\/aromke, spoètc^a-nizamovanci, obveščamo ťas, óa jeteLUZrBzervmazQ^iužbomj' nè meúfcmke pomti. Na to tó/e-ionsko številko pokiitite ShMO V M/jmPfímfí/H, ko/ezarad/ào-/ezii/a// poškodbe ogroženo žM/en/e in /e polreùûo íal(0/šnje ukrepanj ekipe za nujno med/c/nsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno sliřžbo kJičite na telefonsko številko 8995-478, dežurfío službo pa na 8995-445.
Zobotdraiffllk!:
12. In 13. februarja - Borut Korijn, dr. stom., v đežumi zobni ambulanti, Vodnikova 1, Zdravstveni dom Ve-ienje (od8. do12. ure),
Lekflrtta v Velenju:
Lekama Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13,00 dC)14.00. telefon 898-1880.
Veterinarska postojo Sestoj:
Velerinarska postaja v Šoštanju Od 11. februaija do 13. februarja
-	Simon MiklavSn, dr vet. med,, Gsm; 041/633-676.
Od 14. februarja do 17. februar|a
-	Franc Blatnik, dr vst. m&d„ Gsm: 041/618-117.
OeEovničas: ponedeljek-petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali - ponedeljek, sreda in pelek od 8. do 12. ter torek in četrtek od 13. do 17. ure: Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval • od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro termed13.in14. uro).
GIBANJE PREBIVALSTVA
lJ
Upravna enola Velenje
Poroko:
Hatka Kreštić. Selo pri Zagorju 1 in Hazim Halilovič. Špionica Oo-nja Bih; Jo2ica Fertet Šalek 97 in Janez Praznik. Vodovodna ulica 11, oba Velenje.
Smrti;
NadaGolčar, roj. 1930. Velenje, Tomšičeva 0.8; Mirko Kladnik, roj. 1941, Šentjur ph Celju, Čnoliska uL 16; Mania Verhovnik, roj. 1918, Lokovica št. 62 a; Stanislav Pod-pečan, roj. 1937, Pirešica 24; Berta Polanšek. roj. 1927, Bočna 87; Mirko Krajšek, roj. 1948. Gavce 42; Jože Praznik, roj. 1919. Lokovica 63; Ana Gril, roj. 1924, Janškovo selo 9/a; Franc Krefelj, roj. 1929,
Mozirje, Na trgu 26; Karolina Demšar, roj. 1908, Železniki. Na plavžu 37; Helena Skriiba, ro|. 1938, Topoišicašt 31; Maha Ka-lišrtlk, 1905, Velenje, Tomšičeva cesta 7; Angela Minodraš, roj. 1909, Gornji Grad, Tlaka 28; Ludvik Gomboc, ro). 1938, Velenje, Cesta na Vrtače 2; Ivan Kugonič, roj. 1944, Skomo pri Šoštanju 25; Stanislav Oštir, roj, 1928, Velenje, Uri-skova ulica 43; Miroslav Repas, ro). 1947, Celje. CinkarniškapotS; Martin Tepej, roj. 1912, Skale 83; Franc Hriberšek, roj. 1943, Paka pri Velenju 71 ; Albin Venišnik. roj. 1926, Velenje, Etenkova cesta 38; Marija JulijajiaKiker, roj. 1921, Celje, Zagrad97; AnaiWarn, n^, 1915, Gornji Grad, Tlaka 28.
onesnaženost zraka
V tednu cd 31. januarja 2005 do 6. februarja 2005 n/so povprečne dnevne koncentracije $02. Izmerjene v avJomatskIt} postajati (Al^ř) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj In Občine Šmartno ob řakl, Jilk-jer presedale mejne 24-vrne koncentracije 125 mlkro-g $02fnj3 zraka.
l\9ESTm OBĆm VELENJE. URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
mira vrednost 350 inkri>g $02/1ti3 zraKa. spre^lvo cr^eçan^ i teb 2004:30 rrAro^g S02tn3 zraka
Miixň nm nul vi, mrtvi živijo v nas. lUxh pa umrli, ko bodo umrli v nos.
(r. Pavčt)ki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moi^a, weta, dodija in pradctlija
MARTINA TEPEJA
31.10.1912 - 28.1. 2005
se iskreno Tiahvaljiijemo .sorotfnikom, sosedom, prijalcljcm, sodciavcom in znanccm, ki ste nam izrekli so^alje, darovali sveče in cvetje 1er ga v lako vciikem šlevilu fK«prcmili k zadnjemu počitku. Posebna hvala velja osebju Doma za varstvo odraslih v Velenju za vso nego, skrb in tolažbo v času njegove bolezni. Hvala Ciasilskemu društvu Skale, častni straži in gcxlbi Premogovnika Velenje, lovskemu pevskemu zboru LD Skale,, govornikom: DolTetu Lipniku, Slavku Ahacu in Samu Kopušarju za občulene poslovilne besede, duhovniku /a opravljen obred in pogrebno mašo 1er pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje.
Žaiajoci: zctui hfjzko in or rov i Lojzka, Darko, .\fiían in Siane z druzifio mi.
ft .

'Uho od nas si oiisol kal lopa misel, ki njine in tuun piisli spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža,očeta in dedka
MARTINA MENIHA
1909 - 2005
se iskreno z:ahvaljujomo vsem sorodnikom, prijaleliem in znancem za številna sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Posebno se zahvaljujemo pi^grebni službi Usar, gospodu duhovniku za opravljen obred, gasilcem POD Topolšica. govornikoma za besede slovesa, dr. Zubrovi, íisebju Bolnice Topolšica in osebju Doma za varslvo odraslih Velenje. 1 Ivala vsem za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi Ivanki Novak, ki nam je v času njegove dolgoletne bolezni nesebično stala ob strani.
^Mhifoči: zcna Ana in otroci TonuiZi Tanja in Nina z íímžinami
Šošt njski karnev
Si>šfiinj, 6. ťd>niarja - 52. pusini karneval, pri-jiravili so ga v Turisiiino olepi^cvalncm dru:^ivu Sošlanj, jc uspel. Čeprav jc biJo čuUti, da je bilo leios manj obiskovalcev kol prejšnja lela, občulek pa jc bil, da ludi manj sodelujočih. A gre krivdo pripisali izključno virozam, ki so v pustnih dneh piislOi>ilc po dolini in so se prijele k: (ako našemljenih.
IXoifavi piisl v 1)1 iiiih tciUi Hi
Kot se za norčavi pust spodobi, so ga z vese« Um otroškim rajanjem in zanimivimi animator-ji obeteželi tudi v Eri. S Šaijivimi Igrami, pie-som in števiinimi potaiiinami so i<upcem popestrili nakupe v Veienju, Kisovcu, Zaicu in na
Ptuju na drsališču Erinega nakupovalnega cen-ta. Vse maske so se okrepčate z brezplačnimi krofi priznanit) Brinih dobaviteljev, ni manjkalo konfetometov, razveseljevati pa so tudi pri' jazni prodajalci z bogato pustno ponudbo, ki je marsikateri gospodinji olajšala še zadnje hitre predpustne nakupe.
Ena maska lepša od druge
Smiirtno ol) P«iki« 6. februar*
Ja - riani Driii^iva prijateljev mladine Šmartno ob Paki so 7. oiroj^ko maškarado ludi lelos poskrbeli za kanček pustnega razpoloženja v občini. V povorki sko/i središče občine je sicer sodelovalo bolj malo pujsev. čebelic Maj, čarovnikov, čarovnic, dobrih vil, klovnov, Pik nogavičk, obveznih kavbojev in in-dijanccv, a se je — na srečo, več pusinjakov prijetno zabavalo v dvorani Smarikega kulturnega doma. Našteli so jih blizu 100. Kot so ugotavljali nekateri, je bila ena maska lepša od druge. /.a njihovo rekreaei-
jo in rckreaeijo obiskovaleev so poskrbeli člani domačega ansambla Spev, organizatorji
pa so pustne seme obdarili-
simbolično tp
Z otroške maškarade