40let -------------.....~ GLASILO OBČINE DOMŽALE 12. julija 2002 - letnik XLI, št. 8-9 stran 4 V zadnjih dneh Šolskega leta je svojih prvih 30 let uspešnega dela praznovala Osnovna šola Rodica. Ob tej priložnosti so pripravili prisrčno slovesnost, na kateri so predstavili zgodovino šole, ki se lahko pohvali, da je bila prva popolna osnovna Šola, zgrajena iz. samoprispevkov. Danes je to sodobna, učencem in staršem prijazna osnovna Šola, ki se spogleduje z. začetki devetletke, uspešno sodeluje na različnih mednarodnih natečajih in projektih, ureja VČno pot ob Mlinščici ter se lahko pohvali z uspešnim vključevanjem v projekt Zdrave šole in Eko šole. Poletje je in kot boste lahko prebrati tudi v današnjem Slamniku, naši šolarji, pa tudi dijaki in študentje uživajo zaslužene počitnice. Vzjadnjih letih se vse več mladih odloča za različne tabore, organizirane športne počitnice, veliko jih v naravo odhaja s taborniki in planinci, pa še kje bi jih lahko srečali. Obiskali smo tudi otroke, ki so letos preživeli par dni v okviru taborjenja, ki ga je pripravilo Turistično rekreativno društvo Turnše-LeŠenik. Če je soditi po prijetnih prvih dneh počitnic, potem bo letošnje poletje res prijetno, naj bo tudi varno. Občina Domžale Občina Lukovica Občina Moravče Lukovica, 28. junij 2002 Protestna izjava Vladi Republike Slovenije, predsedniku, dr. Janezu Drnovšku Ministrstvu za promet, ministru Jakobu Presečniku Poslancem državnega zbora RS Odboru za infrastrukturo in okolje pri DZ RS, predsedniku Branku Jancu Družbi za avtoceste RS - DARS, predsedniku Uprave, mag. Janezu Božiču Spodaj podpisani županji in župan v imenu občin Domžale, Lukovica in Moravče naslavljamo na najvišje predstavnike vlade RS, Ministrstva za promet, Državnega zbora in Družbe DARS ob odprtju novozgrajenega odseka avtoceste med Krtino in Kompoljami, v petek 28. junija 2002, protestno izjavo v zvezi z nasprotovanjem gradnji načrtovanih novih cestninskih postaj v Lukovici in Krtini. V preteklem mesecu smo bili preko medijev seznanjeni, da so ustrezni organi Vlade, Državnega zbora in Ministrstva za promet sprejeli sklepe in usmeritve, s katerimi naj bi bile v prihodnjih letih (do leta 2005) postavljene dodatne cestninske postaje v Lukovici in Krtini. Njihovo umestitev so v okviru Letnega programa razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2002 in s sklepi Vlade RS, Odbora za infrastrukturo in okolje, o Cestninskem sistemu na avtocestah in hitrih cestah v RS podprli najvišji pristojni organi in s tem kršili vse dosedanje že sprejete dokumente in dogovore v zvezi z gradnjo avtocest na našem območju. Uredba o lokacijskem načrtu za AC na odseku Šentjakob-Blagovica kot dokument, ki so ga sprejeli občinski sveti naših občin, namreč ne predvideva omenjenih cestninskih postaj. Še več: v celotnem času sprejemanja omenjenih dokumentov in tudi kasneje nam je bilo zagotovljeno in obljubljeno (kar imamo tudi verodostojno zabeleženo), da na tem odseku ne bo cestninskih postaj, saj naj bi AC prevzela tudi funkcijo odvijanja lokalnega prometa znotraj regije, kar je mogoče doseči le v primeru, da se znotraj posamezne regije ne obračunava cestnina. Naše območje namreč predstavlja zaledje glavnega mesta Ljubljane s številnimi vsakodnevnimi migracijami, kar dokazujejo štetja prometa. Nameravana gradnja cestninskih postaj in s tem povezano izogibanje plačevanja cestnine bo povzročila ponovno množično vračanje prometa na obstoječe lokalne ceste, ki potekajo skozi naselja (Lukovica, Prevoje, Šentvid, Dob, Vir, Domžale...), povečanje prometa skozi naselja, pri čemer se še posebej bojimo tranzitnega in tovornega prometa, ki ga ne bo mogoče prepovedati ali preprečiti. S strani odgovornih oseb nismo prejeli zahtevanega natančnega odgovora, kolikšen je pričakovan odliv (ta naj bi bil 2-25 %), kar nam samo potrjuje nepripravljenost in nestrokovnost posega. Ostro protestiramo proti nameri, da se skuša pripraviti nova zakonodaja s področja urejanja prostora in graditve objektov, s katero bo mogoče umestiti objekte in naprave brez sodelovanja in soglasja občin. Izjavljamo, da bomo budno spremljali vse sprejete odločitve in uporabili vsa pravna sredstva za njihovo preprečitev. V Sloveniji vlada popolnoma kaotično stanje na področju cestnin, uvedenih je več različnih sistemov (zaprti, odprti, elektronski) cestninjenja, ob tem pa na več kot polovici zgrajenih avtocest ne pobiramo cestnine. Rezultat tega je neenakopravno in nepravično cestninjenje ter velik izpad finančnih sredstev. Predlagani in načrtovani ukrepi so nedomišljeni, nestrokovni in neargumentni in bodo povzročali samo dodatne težave in povečali nepravičnost med posameznimi uporabniki AC, oziroma odliv prometa, ki se odvija po njih. Na poti od Šentilja do Kopra bo tako na 265 km kar šest čelnih postaj, kar bo povzročilo nove kolone, podaljšan čas potovanja in onesnaževanje okolja. Na trasi pa ostaja večje število priključkov, ki ne bodo cestninjeni, s tem pa bodo uporabniki še naprej zelo različno obravnavani. Nepošteno je, da so bile izbrane le posamezne točke, ki naj bi prinesle dodatne prihodke. Zavzemamo se za pravično plačevanje cestnin - vseh in povsod, za kar pa bi bili potrebni popolnoma drugačni ukrepi in pristopi. Občinski sveti občin Domžale, Lukovica in Moravče smo zato soglasno sprejeli odločitev, da s problemom seznanimo širšo javnost in zaščitimo naše interese ter zahtevamo od pristojnih, da ponovno premislijo predlagane rešitve, jih prekličejo in poiščejo poštene in pravične ukrepe, ki bodo enakopravni do vseh okolij in vseh uporabnikov avtocestnega sistema v Sloveniji. Občina Oomžate Županja H: : L-- Zupani med podpisom protestne izjave: Cveta Zalokar Oražem, županja občine Domžale, Anastazij Zivko Burja, župan občine Lukovica, ter Milka Novak, županja občine Moravče Domini':, 30. avgust 2002 oh 18,00 uri stran w*>mfflamsi uui DOMŽALE Osrednja občinski slovesnost ob dnevu državnosti je bilo tudi letos v Dobu, kjer je ob pomnik posebna delegacija položila tudi spominski venec. Številni obiskovalci so najprej prisluhnili programu, ki sta ga pripravila Kulturno društvo Jožef Virk ter Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, nato pa še koncertu Godbe Domžale. stran il'm Ii ni rini V začetku julija seje na seji pred počitnicami zbral tudi Občinski svet Občine Domžale in kljub poletnemu času obravnaval vrsto pomembnih tem, med drugim tudi strokovne podlage za ureditev Kamniške Bistrice kot rekreacijske osi regije, katere v povzetku predstavljamo na strani 28. stran KAJ JE NOVEGA? Predstavljamo tudi javno tribuno o ureditvi centra Domžal, ki naj bi bila začetek širše javne obravnave lega problema. Ce boste članek prebrali, boste lahko ugotovili, da so nekateri razpravljala predlagali kar zanimive rešitve. Uspešen zaključek festivala Na dan državnosti se je z nastopom klarinetista Francoisa Bende in pianistke Eve Bohte - Benda uspešno zaključil 32. mednarodni festival komorne glasbe (ironije, na katerem smo imeli letos priložnost prisostvovati na treh koncertnih vrhunskih domačih in tujih glasbenikov. Hura, počitnice! Osvežite si poletne dni in večere z vini iz naše vinske kleti. ViBMAE Ljubljanska c. 19,1230 Domžale, tel.: 041/880-186 Novomašnik, bod' pozdravljen! 7. julija 2002je v Domžalski župniji Marije Vnebovzete obhajal novo mašo Luka Zidanšek, naš občan. Zaradi zaključka redakcije boste o slovesnosti več lahko prebrali v jesenski številki Slamnika. Tokrat pa le ena od novomašnikovih lepih misli, ki smo jo prepisali iz posebne številke Župnijskega lista: "Seme pa je potrebno pri rasti tudi zalivati. Dragi starši, sorodniki, prijatelji, bolniki in dobrotniki, zalivali ste ga vi s svojimi molitvami, svojimi žrtvami, s trpljenjem in odpovedmi. Ob tej priliki bi se vsem vam rad iskreno zahvalil, da ste me spremljali na poti do duhovništva. Toda mašniško posvečen je in nova maša nista konec, to je šele začetek. Zato se priporočam tudi vnaprej, da borno tako ostali povezani še naprej. Bog povrni!" Poletno gledališče Studenec krstna izvedba domače gledališke predstave Martin Krpan F. Levstik - /. Humer Premiera, 19.jultiob21M Ponovitve: 20., 2 L, 26., 27 in 28. julij ob 21.00 2., 3. in 4. avgust ob 21.00 K LE PARSTVO KROVSTVO TRIMO SISTEMI ANDREJ VRTAČIC Fortunuta Berganta 3,1240 Kamnik Telefon/faks: 01 83 12 355, GSM 041 689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: • ESAL (SALONIT ANHOVO) TRIMO TREBNJE (licenčni partner) TONDACH, BRAMAC, CREATON Dober dan, dragi bralci in bralke Tako, zadnja, 32. stran, tokratne dvojne številke Slamnika je končana in lahko odidemo na zaslužene počitnice. Je že res, da smo se najprej dogovorili za 24 strani, v zadnjem trenutku pa sem se zaradi obilice gradiva, ki so ga z malce zamude posredovala po večini naša društva in različne organizacije, ob pomoči nekaterih članov uredništva odločila: gremo na 32, da ne bo spet preveč premajhnih fotografij in še manjših črk, ki zahtevajo od marsikoga preveliko napenjanje oči ali pa celo branje z očali. Pa tudi zato, da ne bo vrsta člankov ostala »zunaj«, saj bodo do septembra, ko spet iziđemo, resnično neaktualni. Mi se lahko pohvalimo, da je kljub počitniškemu času v tokratni dvojni številki kar nekaj aktualnih tem, ki se jim velja posvetiti, veliko pa je tudi počitniških tem, za katere upam, da vas bodo razvedrile, objavljamo pa tudi kar nekaj povabil na prireditve, ki vam bodo popestrile poletne dni. Iz nekaterih prispevkov, ki jih objavljamo v tokratni številki, že »diši« po bližnji volilni jeseni, v katero se bo seveda vključil tudi Slamnik. Kar nekaj bralcev in bralk nas je že poklicalo, kako bomo omenjene državne in predvsem lokalne volitve »pokrivali« v našem občinskem glasilu, in jih je seveda tudi zanimalo, po kakšnih cenah bodo lahko objavljali svoje prispevke oz. predvsem predstavljali svoje kandidate. Na kratko: področje je urejeno z zakonodajo in v septembrski številki zanesljivo lahko pričakujete objavo pravil, po katerih bomo spremljali letošnje volitve, pripravili pa bomo tudi vrsto drugih informacij o volitvah, ki vam bodo morda pomagale, če se boste odločili, da tudi sami sodelujete v njih. Zakaj pa ne? Kot že rečeno, naslednja 11. številka izide 7. septembra 2002, zato vaše prispevke pričakujemo že do 27. avgusta 2002. Ob tem pa bi vas radi opozorili še na dve stvari: v prihodnje člankov, ki bodo že objavljeni v drugih glasilih in časopisih, ne bomo objavljali, zato avtorje prosimo, da to upoštevajo; in drugo, posebej skrbno bomo obravnavali članke, daljše od ene oz. ene strani in pol in več, saj je uredništvo na zadnji seji sprejelo usmeritev, da dolgih člankov (dobivamo članke, ki so daljši od pet in več strani) ne bomo objavljali niti jih krajšali, pač pa vrnili avtorju. Prosimo za razumevanje, hkrati pa vse dopisnike, ki še niso posredovali podatkov, potrebnih za izplačilo honorarjev, prosimo, da čimprej pokličejo 722 50 50, vendar ne pozabite, da je Uredništvo v avgustu na počitnicah, pa tudi to ne, da vas odgovorna urednica pričakuje po tel. 041634 505. Tudi vsem našim dopisnikom želimo prijetne počitnice! V vaše domove torej pridemo spet prve dni septembra. Potrudite se, da bodo vaše letošnje počitnice prijetne, da bo v njih veliko trenutkov, ki vas bodo greli jeseni in pozimi, predvsem pa da bo v njih veliko doživetij, zaradi katerih se boste julija in avgusta 2002 vedno radi spominjali. P.S. Iskrene čestitke Pavletu, članu našega uredništva, ob njegovem okroglem življenjskemu jubileju. In, Pavle, ostani tak, kot Odgovorna urednica DOMŽALE JI Slavnostni govornik je bil mag. Milan Pirman, požupan. Glavna izvajalca kulturnega programa sta bila igralec Marjan Kuret ter voditeljica Marta Starbek, oba člana Kulturnega društva Jožef Virk Dob, s pesmijo pa so prireditev popestrili pevci Fantovskega pevskega zbora, pod vodstvom Mateje Starbek Zorko. Naši domovini ob 11. rojstnem dnevu Izbrati najprimernejšo in najboljšo pot za vse državljane in državljanke stran predvsem veliko ljudi, na katerih drobne, a zanje najpomembnejše probleme vse prevečkrat pozabljamo. Zato naj bo letošnji praznik državnosti tudi priložnost za odločitev, da se bomo, če bo treba, vedno znova spraševali: kam gremo ali pa kam nas peljejo in se pred odgovorom na omenjeni vprašanji zaustavili in skušali najti najprimernejšo pot -najprimernejšo in najboljšo za vse njene državljane in državljanke. Iskreno vam čestitam ob letošnjem dnevu državnosti, največjemu prazniku naše domovine ter vam želim veliko prijetnih prazničnih trenutkov, tudi nocoj na Močilniku. Sloveniji, moji in vaši domovini želim vse najboljše, pa vse tisto, kar ji je povedal umetnik: "Z zaupanjem in ljubeznijo bomo polagali zidake miru, sožitja, strpnosti in sprave na razpoke domovine, z vero in upanjem gledali v prihodnost, le s skupnimi močmi jo lahko spremenimo. In ko bo naša domovina kakor vrt cvetoč, tedaj zableščijo reke večnosti in sinji vetrovi. Tedaj se najdemo bratje v njem, bratje pod sinjim nebom Evrope in sveta." Osrednja občinska prireditev se je nadaljevala s promenadnim koncertom Godbe Domžale v poletnem gledališču, zaključila pa s prijateljskim srečanjem. Pravcata večerna nevihta, da se je morala osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti izpred pomnika v Dobu preseliti v dvorano Kulturnega društva Jožefa Virka na Dobu, ki je bilo skupaj s Krajevno skupnostjo Dob glavni organizator letošnje slovesnosti. Dvorana je bila premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti slavnostnemu govorniku mag. Milanu Firmami, podžupanu Občine Domžale ter Fantovskemu pevskemu zboru iz Doba, pod vodstvom Mateje Starbek Zorko ter igralcu Marjanu Kuretu ter povezovalki Marti Starbek, ki so sodelovali v kulturnem programu. Prireditev se je pričela s slovesnim dejanjem Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, kije bil namenjen tudi spominu na vse, ki so sodelovali v vojni za Slovenijo, nadaljevala pa s položitvijo venca pred pomnik, kamor so ga položili podžupan Simon Mavsar, predsednik KS Dob, Pavel Cerar, ter predstavnik veteranov Marjan Galijen. Mag. Milan Pirman je najprej govoril o dogodkih pred enajstimi leti, spomnil seje dni, ko smo bili Slovenci enotni kot nikoli in poudaril, da smo že dokazali, da smo sposobni na gospodarskem, socialnem, kulturnem in na vseh drugih področjih poskrbeti sami zase, posebej pa je opozoril, da se, zlasti ob težavah, prevečkrat izgovarjamo na mladost demokracije, ki jo uživamo v naši državi. Ta v primerjavi s starostjo človeka res obiskuje šele nižnjo stopnjo osnovne šole, pa vendar bi včasih pričakovali, da v našem odnosu do nje pokažemo več spoštovanja, več pripravljenosti do skupnega sodelovanja pri njenem razvoju, več samostojnosti, pa tudi več odločnosti pri reševanju pomembnih razvojnih vprašanjih, ko se včasih vprašujemo, kam gremo oz. kam nas peljejo in vedno ne najdemo pravega odgovora. Govoril je o tem, da smo kljub nekaterim problemom in težavam dokazali, da znamo in zmoremo pametno in razumno voditi svojo lastno državo, ki ima včasih več veljave med tujci in tistimi, ki nas ocenjujejo od zunaj, kot pa med nami samimi. Zato ne bo odveč, če se vsaj ob rojstnem dnevu naše države pohvalimo, da smo naredili veliko, da pa morda nismo vedno izkoristili vseh priložnosti, ki so nam bile na voljo. Ampak država ima drugo leto spet rojstni dan in do tega je še veliko dni, v katerih ji bomo lahko pokazali svojo hvaležnost in svojo pripravljenost za kvalitetno skupno življenje v njej. Govoril je tudi o občini: "Osrednja * M 1 ^ J* ■ Veterani vojne za Slovenijo med "slovesnim dejanjem.' občinska slovesnost ob dnevu državnosti pa je lahko tudi priložnost za kratek pogled na razvoj občine. Tudi tu se nam včasih dogaja, da ob posameznih problemih opozarjamo ali pa se tudi izgovarjamo na nedorečeno zakonodajo, na državo, ki dodeluje pristojnosti, zadržuje pa denar za njihovo uresničevanje, na državo, ki ne pomaga pri realizaciji posameznih pomembnejših investicij, zlasti na področju družbenih dejavnosti, kjer imamo občine kar precejšnje težave, na državo, ki hoče s cestninami neopravičeno obremeniti tudi avtoceste na našem območju. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da tudi, če ugotavljamo, daje to do neke mere res, ne smemo pozabiti, daje res tudi, da je razvoj naše občine odvisen predvsem od nas samih. Ker se tega dobro zavedamo, smo sprejeli razvojni načrt občine in v njegovem okviru razvoj občine v prihodnjih letih. Lahko se pohvalimo, da smo ena redkih občin ne le z vizijo, temveč s konkretno osnovo razvoja občine v naslednjih letih in prepričan sem, da nam bo uspelo - sedanji in naslednjim generacijam." Dotaknil pa seje tudi najaktualnejših vprašanj vstopa v Evropo in Nato ter dejal: "Ko se v teh dneh bolj kot v drugih ukvarjamo z našo državo, z našo samostojnostjo in pridobljeno svobodo, ne smemo pozabiti, po kakšni poti smo prišli do nje. Ne smemo pozabiti na vse tiste, ki so nam to samostojnost priborili, pa tudi na to ne, da hočemo biti samostojni tudi v prihodnje. To nam mora biti pred očmi, ko se bomo odločali o našem vstopu skozi vrata Evrope, ko bomo iskali svoje priložnosti v okviru Nata. Verjamem, da bomo pri končnih odločitvah upoštevali vse negativne in pozitivne strani teh vključevanj, ne pozabili pa na slovenski narod, na komaj pridobljeno samostojno in svobodno državo, v kateri ne živijo le velike ideje o povezavah, temveč Delegacija polaga venec k pomniku v Dobu. Do Blagovice po avtocesti do konca leta 2003, do Trojan do konca leta 2005? Odsek avtoceste Krtina-Kompolje uradno predan prometu 28. junija 2002 sta bila s slovesnostjo pred prvim predorom na avtocesti Trojane-Vransko predana prometu avtocestna odseka Trojane-Vransko ter Kompolje-Krtina. Odprtje drugega odseka so s protestnim shodom pospremili občani in občanke občine Lukovica, saj ugotavljajo, da DARS ne spoštuje podpisane Uredbe, Občine Domžale, Lukovica in Moravče pa so na posebni novinarski konferenci predstavile protestno izjavo zoper nameravano uvedbo cestninskih postaj v Lukovici in Krtini. Avtocestni odsek Kompolje-Krtina Odsek Kompolje-Krtina, dolžine 6,2 km, je sicer del 20,1 km dolgega avocestnega odseka Blagovica -Šentjakob, ki se bo na vzhodu navezal na bodoči odsek Vransko-Blagovica, na zahodu pa na Vzhodno avtocesto Ljubljane. Celotni odsek sestavljajo pododseki Blagovica-Kompolje (dolžine 6 km), ki bo dokončan in predan prometu koncem prihodnjega leta, odsek Kompolje-Krtina, ki bo danes predan prometu, ter lani zgrajeni del od Krtine do Šentjakoba pri Ljubljani. Odsek, ki bo danes predan prometu, se začne pri naselju Kompolje, kjer se z začasnim priključkom navezuje na obstoječo glavno cesto. Tik za začetkom je locirana čelna cestninska postaja Kompolje. Avtocesta poteka po robu ozke doline Črnega grabna in po dveh kilometrih pri Lukovici vstopi v Ljubljansko kotlino. Tuje ob avtocesti zgrajena obojestranska oskrbna postaja, trasa avtoceste pa se oddalji od obstoječe glavne ceste in poteka južno od naselij Šentvid, Prevoje in Pred odprtjem avtoceste Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, DARKA BITENČ, PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRIČ, MARTA STARBEK, URBAN ŽNIDARŠIČ, ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARlČ. Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 722-50-50, URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %. Priprava za tisk: Salomon d.o.o., C. 24. junija 23,1532 Ljubljana. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52,1260 Ljubljana - Polje. stran 3 OBČINSKI SVET Prav nič "poletna" 37. seja Občinskega sveta Občine Domžale Podražitve, zazidalni načrti, začetek urejanja Kamniške Bistrice in nas videnje jeseni V prijetno ohlajeni sejni sobi Občine Domžale seje 3. juli ja 2002 zbral Občinski svet Občine Domžale ter pod vodstvom mag. Milana Pirmana, podžupana, pričel 37. sejo. Brez razprave sta bila sprejeta zapisnika izredne seje, namenjene, problematiki avtoceste, ter 36. seje, ki je bila sicer dokončana v dveh delih, enako pa tudi določen dnevni red, za katerega je glasovalo 23 svetnikov in svetnic. ZA prodajo dela občinskega premoženja V okviru točke Volitve in imenovanja je bil s 17 glasovi ZA za namestnika predsednika Občinske volilne komisije imenovan g. Janez Pevec, Domžale, Staretova 6, nato pa so se svetniki in svetnice lotili prve vsebinske točke: Obravnava in sprejem dopolnitve načrta prodaje občinskega premoženja. Po uvodni informaciji Mihaele Mekše, pravnice za Oddelka za splošne zadeve, so o odprodaji dveh počitniških garsonjer v Stinici ter nekaj zemljišč razpravljali: Franc Černagoj, Zeleni, Breda Kokalj Limbek, N.Si, dr. Marko Starbek, N.Si, ter MajdaPučnik-Rudl, SDS. Po pojasnilih mag. Milana Pirmana ter pravnice Mihaele Mekše je občinski svet prejel naslednje sklepe, s katerimi je omogočil prodajo dveh počitniških garsonjer v Stinici ter nekaterih manjših zemljišč. O spremembi teritorija dveh KS drugič Po sprejemu sklepao ukinitvi javnega dobra seje Občinski svet lotil pobude za spremembo območij Krajevne skupnosti Ihan ter Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata. Krajani naselij Bišče in Mala Loka bi se namreč radi pridružili KS Dragomelj-Pšata, s katero jih povezujejo komunalna oprema, gasilsko društvo, Osnovna šola Dragomelj, ki jo obiskujejo šolarji iz omenjenih vasi. Pobudo sta obrazložila Marko Frece iz Bišč, kije predstavil dosedanje postopke, ter Janez Mivšek iz Sveta KS Dragomelj-Pšata, ki se s pobudo strinja - tudi zaradi teritorialne povezanosti obeh vasi s KS Dragomelj-Pšata, delno nasprotno mnenje pa je predstavil Boštjan Lekan, predsednik Sveta KS Ihan. V razpravi so sodelovali: Bogdan Osolin, N.Si, ki pogreša mnenje KS Ihan, Pavel Cerar, LDS, kije opozoril na določila statuta KS o referendumih, Marko Vresk, LDS, ki je podprl možnost referenduma, Jože Cuzak, Demokrati, je vprašal po financiranju izvedbe referenduma, Simon Mavsar, LDS, je razpravljal o interesu krajanov ter organizaciji zbora krajanov glede na dopustniški čas, Franc Gerbec, ZLSD, je vprašal, katere vrste referendum naj bi predlagali, mag. Milan Pirman, LDS, je razpravljal o stopnji soglasja in možnosti uskladitve interesov, ter županja, ki je poudarila pomen upoštevanja interesov krajanov. Po pojasnilih mag. Milana Pirmana ter Mihaele Mekše je bil na predlog svetniške skupine LDS odmor, po katerem j bila točka na predlog županje prekinjena in se bo nadaljevala na eni od naslednjih sej. Za prekinitev seje je glasovalo 19 svetnic in svetnikov. Dražja voda in smeti Nato je občinski svet brez razprave sprejel sklep o delnem znižanju najemnine za poslovne prostore na Ljubljanski 83 v Domžalah, nato pa se je po uvodni informaciji Marka Faturja, direktorja Javnega komunalnega podjetja Prodnik, lotil povišanja cene gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo - vodarine. Razlog je, da obstoječa lastna cena ne zagotavlja pokrivanja stroškov rednega delovanja gospodarske javne službe. V razpravi so sodelovali: Anton Preskar je predstavil stališča Odbora za gospodarske javne službe ter dodatni predlagani sklep, opozoril je tudi na neskladje povečanja s sprejetim razvojnim programom, Roman Lenassi je kot predsednik Odbora za finance povedal, daodborne soglaša s povišanjem cene, Janez Stibrič, SDS, pa je pogrešal primerjave cene z drugimi občinami. Po pojasnilu Marka Faturja je Občinski svet s 13 ZA in 8 PROTI sprejel naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale določa, da cena vodarine v občini Domžale znaša od 01.08.2002 dalje za gospodinjstva 118,58 SIT za m3 in 228,79 SIT za m'za industrijo. 2. Sredstva iz naslova povišanja cen se, v skladu z Razvojnim programom Občine Domžale, uporabljajo za namen investicijskega vzdrževanja infrastrukture. Brez razprave je po krajši uvodni informaciji Marka Faturja, direktorja JKP Prodnik, Občinski svet sprejel tudi sklepe o povišanju cene zbiranja in odvoza ter deponiranja odpadkov -smetarine v naslednjem besedilu: 1. Občinski svet Občine Domžale določa, da znaša cena v občini Domžale od 01.08.2002 dalje za: Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov za gospodinjstva 749,31 SIT/nr Deponiranje komunalnih odpadkov za gospodinjstva 354,32 SIT/m3 Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov za industrijo 3364,14 SIT/m3 Deponiranje komunalnih odpadkov za industrijo 2.278,69 SIT/m3. 2. Sredstva iz naslova povišanja cen se, v skladu z Razvojnim programom Občine Domžale, uporabljajo za namen investicijskega vzdrževanja infrastrukture. Ne za podražitev vrtca Občinski svet je po uvodni informaciji Marije Jerina, direktorice Vrtca Domžale, ter po razpravi Andreje Jarc Pogačnik, predsednice Odbora za družbene dejavnosti, odbor podražitve ni podprl, predlaga pa dodatni sklep; Romana Lenassija, predsednika Odbora za finance, ki meni, da je nesprejemljiva različna cena vrtcev; Saše Kos, LDS, in Majde Pučnik-Rudl, SDS, ki sta nasprotovali podražitvi, ter Janezu Stibriču, SDS, ki je predlagal glasovanje o posameznih sklepih, podražitev zavrnil, sprejel pa naslednja sklepa: 1. Vrtcu Domžale se zaradi različnih izhodiščnih možnosti poslovanja, sofinancira določen del stroškov v obliki pokrivanja bruto stroškov vzdrževalca in fiksnih stroškov, ki znašajo po trenutni vrednosti 980.000,00 SIT, vse od 1.9.2002 dalje. Vrednost subvencije fiksnih materialnih stroškov se usklajuje z mesečno rastjo cen posameznih stroškov. Vrba. Na zaključku se za največjim vkopom preko Krtinskega hriba avtocesta naveže na lani zgrajeni del od Krtine do Šentjakoba. Z današnjim odprtjem tega dela avtoceste se bodo bistveno zmanjšale prometne obremenitve na obstoječi glavni cesti proti Štajerski, predvsem na delu skozi Lukovico in bližnja naselja. Potek gradnje avtocestnega odseka Kompolje-Krtina Avtocestni odsek Kompolje-Krtinaje zgrajen kot štiripasovna avtocesta s po dvema voznima in enim odstavnim pasom v vsaki smeri ter z vmesnim ločilnim pasom. Širina normalnega prečnega profila znaša 26 m: vozni in prehitevalni pas sta široka 3,75 m, odstavni pas 2,5 m, robni pas 0,5 m, bankina 1 m, srednji ločilni pas pa 3 m. Najmanjši polmer krivine je 1.000 m, največji vzdolžni nagib pa 1,467%. Na avtocesti je zgrajena cestninska postaja Kompolje z 12 stezami, od katerih sta dve namenjeni avtomatskemu cestninjenju, štiri pa so kombinirane, namenjene tako klasičnemu cestninjenju, kot tudi cestninjenju v sistemu ABC. Avtocesta se zaključi takoj po cestninski postaji Kompolje, z začasno navezavo na glavno cesto. V okviru izgradnje avtoceste je bil zgrajen tudi zadrževalnik visokih vod Drtijščica, ki bo ščitil Domžale in Lukovico pred poplavnimi vodami Radomlje in Drtijščice. Zadrževalnik je sposoben prevzeti 5,9 milijonov kubičnih metrov vode, višina pregrade jc 18 m, površina stalne ojezeritve je 27 ha. Vodni tunel, ki prevaja poplavne vode iz doline Črnega grabna v dolino Drtijščice je dolg 900 m. Na avtocesti je polega same trase zgrajenih 25 večjih in manjših premostitvenih objektov: 10 mostov, 6 prepustov, 6 nadvozov in 3 podvozi oziroma podhodi. Poleg tega je bilo zgrajenih 5 deviacij (prestavitev) cest, 35 dostopnih poti, 15 zadrževalnih bazenov, 23 regulacij, prestavitve in zaščitne komunalne infrastrukture, in sicer: vodovod na desetih mestih, telekomunikacijski vodi na dvajsetih mestih, elektrovodi na 32 mestih, javna razsvetljava cestninske postaje in priključkov, 17 protihrupnih ograj, 2 protihrupna nasipa, ureditev tangiranih melioracijskih sistemov od Lukovice doPrevoj. Zgrajen je tudi kolektor za odpadne vode od cestninske postaje Kompolje do čistilne naprave Lukovica, v dolžini 5500 m. Čistilna naprava bo zgrajena predvidoma v oktobru; kolektor je začasno navezan na obstoječo manjšo čistilno napravo pri oskrbni postaji Lukovica. Avtocesta je opremljena s sistemom klica v sili, protihrupnimi ograjami in protihrupnimi nasipi, vertikalno in horizontalno signalizacijo ter zaščitnimi in varovalnimi ograjami. Ob gradnji je bilo vgrajenih 600.000 m3 nasipov in izvedenih 300.000 m' izkopov. Delno je zgrajen priključek Lukovica, ki pa bo predvidoma dokončan ob izgraditvi celotnega odseka avtoceste do Blagovice v prihodnjem letu. Ob predaji prometu odseka Kompolje-Krtina ne bo predan prometu zaradi preprečitve "pobegov", saj znaša razdalja med priključkom Lukovica in cestninsko postajo Kompolje, po kateri se z začasnim priključkom na obstoječo glavno cesto avtocesta zaključki, le slabe tri kilometre. Vrednost opravljenih del na odseku Kompolje-Krtina Investicijska vrednost odseka Kompolje-Krtina je v investicijskem programu za avtocestni odsek Blagovica-Šentjakob ocenjena na 11,232 milijard tolarjev (stalne cene, nivo marec 1996). Dejanska vrednost opravljenih del na tem odseku pa znaša 9,454 milijard SIT (prav tako po stalnih cenah, nivo marec 1996) in vključuje tudi plačilo davka na dodano vrednost, katerega investicijski program (in tudi nacionalni program) ni predvidel, pač pa je predvidel takrat veljavni 3 % prometni davek. Odsek je bil torej zgrajen za 15,8 % nižjo vrednost od predvidene. Nadaljevanje gradnje na odseku Blagovica-Kompolje Za izvajanje del na zadnjem delu avtocestnega odseka Šentjakob-Blagovica, od Blagovice do Kompolj (dolžine 6 km ), so že sklenjene tri pogodbe v skupni vrednosti 10,236 milijard tolarjev. Premostitvene objekte za pogodbeno vrednost 2,044 milijard tolarjev gradi SCT, urejanje vodotokov za pogodbeno vrednost 505 milijonov tolarjev izvaja podjetje PU V Celje, traso pa za pogodbeno vrednost 7,687 milijard tolarjev v skupnem nastopu gradijo cestna podjetja Ljubljana, Maribor in Novo mesto. Na delu avtoceste med cestninsko postajo Kompolje in Krašnjo, v dolžini 2 km, so že zgrajeni nasipi in predobremenilni nasipi za pospešitev konsolidacije tal. Nadaljuje se tudi gradnja premostitvenih objektov, zbiralnika za odpadno vodo, prestavitve komunalnih vodov in ureditve dostopnih transportnih poti po sporazumu z občino. Na odseku od Blagovice do Kompolj pa bo potrebno zgraditi še: 37 objektov (19 prepustov, 11 mostov, 2 podhoda in 5 nadvozov), 21 zadrževalnih bazenov, protihrupne ograje in nasipe, kolektor odpadnih voda, 5 prestavnih cest, 25 dostopnih poti, regulacije celotnega dela Radomlje ter 28 regulacij pritokov in prestavitev obstoječe komunalne infrastrukture. Odsek bo dokončan in predan prometu predvidoma koncem leta 2003. Nadaljevanje gradnje na odseku Trojane-Blagovica Za izvajanje del na drugem delu avtocestnega odseka Vransko-Blagovica, od Trojan do Blagovice (dolžine 8,2 km), se izvajajo gradbena dela po treh sklenjenih pogodbah v skupni vrednosti 27 milijard tolarjev, ena pa je pred sklenitvijo. Tako predor Trojane za pogodbeno vrednost 14 milijard tolarjev gradi podjetje Impresa Grassetto. Traso, od Šentožbolta, to je od zahodnega portala predora Trojane, do vključno viadukta Vranke pri Blagovici ter viadukte Šentožbolt, Log, Javorje, Petelinjek in Suša, za pogodbeno vrednost 10,2 milijard tolarjev gradi podjetje Gradiš Nizke gradnje Maribor. Predor Podmilj je za pogodbeno vrednost 2,8 milijard tolarjev oddan v gradnjo podjetju RGD Trbovlje. Trenutno je v teku javni razpis za oddajo del na avtocesti med Petelinjckom in Blagovico, in sicer za zemeljska dela na trasi, izgradnjo premostitvenih objektov (viaduktov Vranke in Blagovica, mostov in prepustov), opornih in podpornih zidov, kamnite izložbe ter vodnogospodarskih ureditev. V letu 2003je potrebno izvesti še javne razpise za nakup clektrostrojne opreme za predora Trojane in Podmilj, za izgradnjo cestninske postaje Trojane, za nakup dodatne mehanizacije in opremo za avtocestno vzdrževalno bazo Vransko ter nakup opreme za vodenje prometa. Odsek Trojane-Blagovica bo predvidoma dokončan in predan prometu v letu 2005. 2. Vrtec Domžale takoj pristopi k racionalizaciji poslovanja kot npr. (reorganizacija čiščenja in pranja, sodelovanje z osnovnimi šolami pri počitniškem varovanju šestletnikov v okviru devetletne šole). Športni park Uvodno informacijo o ureditvenem načrtu območja D 21 /1 Športni park -sever je podal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, razpravljali pa so: Roman Lenassi, N.Si, o usklajenosti z "osjo regije"; Janez Stibrič, SDS, o vplivu hrupa in dimenziji športne dvorane; Bogdan Osolin, N.Si, o prostorih za delo Šahovskega društva ter Jurij Berlot, SLS, o možnostih jahanja ter čolnarjenja, Anton Preskar, LDS, o zaščiti pred hrupom ter Franc Černagoj, Zeleni, o velikosti dvorane. Po pojasnilih je je Občinski svet soglasno sprejel najprej amandmaje nato pa še naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejema Odlok o ureditvenem načrtu območja D 21/1 Športni park - sever, skupaj s sprejetimi devetimi amandmaji. Sprejet tudi ZN D12-Bistra Tudi ta dokument je najprej predstavil Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, kije poudaril, da je bilo pri pripravi dokumenta upoštevana vrsta predlogov in pripomb, med njimi tudi zmanjšanje stanovanjskih in poslovnih površin na račun zelenih površin. V razpravi so sodelovali: Roman Kurmanšek, SDS, ki je želel pojasnilo v zvezi z zmanjšano kvadraturo; Pavel Pevec, ZLSD, in predsednik Sveta KS Slavka Šlandra, ki je predstavil pripombe krajanov, ki niso bile upoštevane; odgovore na omenjene pripombe sta zahtevala tudi Roman Lenassi, N.Si., ter Franc Černagoj, Zeleni, ki je opozoril na predvideno povečanje prebivalcev; Jurij Berlot, SLS, je zahteval opredelitev nekaterih najnujnejših infrastrukturnih objektov ter upoštevanje estetskih vidikov; dr. Marko Starbek, N.Si., je vprašal o vrsti fasad in streh; Simon Mavsar, podžupan, je pojasnil nekatere spremembe in upoštevane predloge, o le-teh pa jc govorila tudi županja Cveta Zalokar Oražem. Po pojasnilih Zorana Vitoroviča in Vere Rutar, so svetniki z 20 glasovi ZA sprejeli Odlok o Zazidalnem načrtu D 12 - Bistra skupaj s sprejetimi enajstimi amandmaji. Zapišimo še, da je D12 Bistra vsem zainteresiranim na vpogled na Oddelku za prostor in varstvo okolja občine Čestitke za začetek urejanja Kamniške Bistrice Na kratko bi lahko zapisali, da so strokovne podlage za pripravo sprememb in dopolnitev planskih dokumentov in lokacijskega načrta Kamniška Bistrica - rekreacijska os regije, ki sta jih v imenu pripravljavcev predstavila Leon Kobetič, Locus, in Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, pozitivno presenetile vse svetnike in svetnice in bile deležne vrste pohval in čestitk. Ker bomo usmeritve podrobneje predstavili v eni od prihodnjih številk ter vse zainteresirane povabili k razpravi, navedimo le razpravljavce: Franc Gerbec, predsednik Odbora za prostor in varstvo okolja; Roman Lenassi, N.Si., Franc Černagoj, Zeleni; Majda Rudi Pučnik, SDS, ter Jurij Berlot, SLS. Občinski svet je ob usmeritvah sprejel še naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da so predložene strokovne podlaga primerna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih dokumentov in lokacijskega načrta Kamniška Bistrica - rekreacijska os regije. 2. Občinski svet Občine Domžale zadolžuje občiasko upravo, da pospeši pripravo osnutka lokacijskega načrta tako, da bo le-ta predložen občinskemu svetu do konca leta 2002. O aktivnostih v zvezi z AC spet septembra Po uvodni informaciji Simona Mavsarja, podžupana, s katero je bilo potrjeno, da se aktivnosti v zvezi z AC, sprejete na izredni seji Občinskega sveta "premikajo", so razpravljavci Anton Preskar, LDS, Roman Kurmanšek, SDS, Pavel Cerar, LDS, Franc Peterka, KS Krtina, Janez Mivšek, KS Dragomelj-Pšata, Janez Stibrič, SDS, Emilijana Srebotnjak, SLS, Roman Lenassi, N.Si., dr. Marko Starbek, N.Si., zahtevali čimprejšnjo izpolnitev zahtev na posameznih področjih, po pojasnilih predstavnikov DARS, da že v naslednjih dneh pričakujemo konkretne aktivnosti sprejela naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z 1 nlormaci.jo o opravljenih aktivnostih in realizaciji vsebine sklepov izredne seje Občinskega sveta Občine Domžale, z dne 22.05.2002. 2. Občinski svet Občine Domžale zadolžuje občinsko upravo, da na septembrsko sejo občinskega sveta uvrsti točko dnevnega reda z novo informacijo o realizaciji sprejetih sklepov na izredni seji občinskega sveta, z dne 22.05.2002. Brezplačen prevoz v prometu ogroženih učencev Nato je Občinski svet Občine Domžale podprl izvedbo projekta "Po poteh dediščine, ki vključuje 13 občin in sprejel izjavo, daje v Proračunu Občine Domžale za leto 2002 zagotovil ustrezen znesek za sofinanciranje izvedbe uvajalne faze projekta v višini 1.514.055,00 SIT ter pooblastil občinsko upravo oz. izbranega izvajalca Center za razvoj turizma Litija da se prijavi na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za dodelitev nepovratnih sredstev za razvojne programe podeželja. Načelnica Oddelka za družbene dejavnosti Irena Gričar je predstavila pogoje in kriterije za brezplačen prevoz učencev, katerih varnost na poti v šolo je ogrožena. Le-ti so podlaga za priznanje pravice učencem do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole. V razpravi sta s(xlelovala Andreja Jarc Pogačnik, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, ter Janez Grmek, SDS, ob pogojih in kriterijih pa je Občinski svet sprejel še naslednji sklep: Šolske poti je potrebno prednostno urediti z dograditvijo pločnikov in javne razsvetljave in tako postopno zmanjšati število prevozov učencev v šolo. Pogoji in kriteriji za brezplačen prevoz učencev s stalnim bivališčem v občini Domžale in obiskujejo eno od osnovnih šol v Občini Domžale v šolo so: Varnost učenca je ogrožena v naslednjih primerih: 1. V vseh primerih, ko morajo učenci prihajati v šolo ob državnih cestah (magistralne ceste in regionalne ceste z večjo gostoto prometa), kjer ni zagotovljenih varnih površin za pešce. 2. V primerih, ko morajo učenci opraviti daljšo pot po lokalnih cestah (zlasti izven naselij), na katerih ni zagotovljenih varnih površin za pešce in je zaradi hitrosti, gostote ali vrste prometa (avtobusni, tovorni promet) večja ogroženost učencev. 3. V primerih, ko mora učenec prečkati eno ali več nevarnih cestnih odsekov inje organiziranje prevoza boljša rešitev od izvedbe ukrepov za varno prečkanje ceste. 4. V primerih, ko poteka šolska pot na območjih, kjer so se že zgodile pametne nesreče, v katerih so bili udeleženi otroci - pešci. Ostale točke dnevnega reda pridejo na vrsto jeseni - predvidoma zadnji teden v septembra. Odgovorna urednica Praznovanje 30-letnice Osnovna šola Rodica v mozaiku časa Trideset let v življenju šole ni kakšna častitljiva starost, je pa v zadnjih 30 letih slovensko šolstvo doživljalo pomembne spremembe, v katere je bila vpeta tudi naša šola, Osnovna šola Rodica. Začetek njenega delovanja pred tridesetimi leti je bil svojevrsten. Bili smo prva popolna osnovna šola v Domžalah, zgrajena s samo-prispevkom, s sredstvi občanov, prva v plazu hramov učenosti, ki smo jih v Domžalah zgradili v tako imenovani šoiski mreži, ki je pomenila zgodovinski premik, ki ga na področju gradenj osnovnih šol ni najbže doživela nobena druga slovenska občina. V dobrem letu dni so v novih ali obnovljenih stavbah začele z delom poleg Osnovne šole Josip Broz Tito OŠ Šlandrove brigade, OŠ v Mengšu, v Radomljah, v katerih je našlo streho nad glavo več kot 1500 otrok. IN TAM Uspešno smo sodelovali na tekmovanjih iz znanja, športa, pa na likovnih in literarnih natečajih. Na srečanju nagrajencev Evropa v šoli so naši učenci zasedli več kot pol avtobusa. Ponosni smo na to, da smo letos po izboru Ministrstva za šolstvo, znanost in šport smeli zastopati slovenske otroke na komemorativni slovesnosti v Mauthausnu. Projekt vključitve v devetletni program osnovne šola v zadnje trilerju, v katerega smo vključeni drugo leto, zahteva ogromno časa, energije, znanja. A prepričani smo, da je uresničevanje nove paradigme v tem programu laže uresničljivo. Ker so obletnice, kot je današnja, tudi priložnost za izraz zahvale vsem tistim, ki so k uspešnemu delovanju šole prispevali svoj delež, se iskreno zahvaljujem: Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport in Zavodu za šolstvo, ustanoviteljici, stran 4 Takratni ravnatelj gospod Jernej Lenič je v šolski kroniki zapisal: "To je v domžalski občini zgodovinski premik, ki ni bi še nikoli dosežen in najbrž tudi v bodoče ne bo več toliko storjenega za osnovno šolstvo v tako kratkem časovnem razdobju." Očitno je bilo razmišljanje o ključni vlogi izobraževanja pri obvladovanju vrste napetosti, kijih mora obvladovati sodobna družba, v Domžalah prisotno že tedaj. Ali so politiki tistega časa verjeli, da brez pomembne vloge izobraževanja, ne bo mogoče doseči idealov miru, svobode in socialne pravičnosti, kot verjamejo, v to sem prepričana, tudi današnji. Primerni pogoji za delo, ki je ob samem začetku v OŠ Rodica teklo v eni izmeni in pol, so novi kolektiv učiteljev in učencev zavezovali h kakovostnemu vzgojnoizobraže-valnemu delu. Kmalu po začetku delovanja je tedanja osnovna šola Josip Broz Tito postajala prepoznavna predvem po izvrstnih pevskih zborih. Izjemno kakovost so zbori dokazovali na republiških in mednarodnih srečanjih, revijah, pri snemanju plošč in kaset, sodelovanju v operni hiši. Zborovodkinja Metka Picher je s svojim strokovnim delom in človeško toplino zaznamovala šolo in spomine prenekaterih šolarjev, mnogim je pomagala odkriti in razvijati talent, ki je postal temelj poklicnemu delu. Z njenim odhodom je slava uspešnih pevskih nastopov počasi ugašala, ni pa v učiteljskem kolektivu ugasnila želja in potreba po takšnem delu z učenci, ki bo slehernemu posa-mezniku omogočalo oblikovati pozitivno samopodobo, iskati močna področja, tiste specifične lastnosti, ki se kažejo ne le v njegovem kognitivnem, pač pa tudi socialnem in čustvenem delovanju. Mnoge tovrstne izkušnje je učiteljski kolektiv pridobival pri uvajanju celodnevne osnovne šole in uresničevanju številnih projektov, ki so temu sledili ter so presegali običajno šolsko prakso. Ob njih so dozorevala spoznanja o drugačni šolski paradigmi in zatorej drugačnemu razumevanju bistva učenja in poučevanja. Vse bolj postaja jasno, da v novih življenjskih pogojih, ki jih bomo sprejeli ne le z vstopom v Evropo, ne bodo imeli prednosti posamezniki z veliko faktografskega znanja, pač pa predvsem tisti, ki bodo ob dobrem temeljnem splošnem znanju tudi iznajdljivi, avtonomni, kritični, a obenem strpni in sposobni sodelovanja. Spremenjena šolska paradigma zahteva premik od tradicionalne šolske kulture, za katero so značilna predvsem visoka pričakovanja, delavnost in disciplina, h kulturi dobre skupnosti, ki poudarja dobre odnose, strpnost in sodelovanje ter v ospredje postavlja take lastnosti kot so neodvisnost, kritičnost, izvirnost in pozitivno samovrednotenje. To je tudi kutura, ki za razliko od tradicionalne, v veliko večji meri omogoča združevanje kognitivne dimenzije s socialno in čustveno, uveljavljanje višjih oblik učenja in poučevanja, kar vse učencem omogoča, da se uspešno naučijo dobrega učenja. Takšenga dela pa so sposobni le učitelji, ki tudi sami nenehno pridobivajo nova znanja, ki živijo in delajo v klimi, ki omogoča veliko avtonomnost, kritičnost, ki spodbuja izvirnost in terja stipnost in sodelovanje. Da osnovna'šola resnično in ne le deklarativno deluje v tej smeri, portjujejo aktivnosti, prednostne naloge, ki jih udejanjamo skozi teh trideset let. Da ne bo preveč naštevanja, ki se zdi lahko pretirano, naj naštejem le letošnje. Delo v razvojnem projektu Preprečevanje medvrstniškega nasilja je dalo nekaj pomembnih dosežkov: - avtonomno iskanje, uresničevanje in popularizacija uspešnih načinov, preventivnih aktivnosti, v kar je bila vključena Županja Cveta Zalokar Oražem in podžupan mag. Milan Pirman sta v imenu občine Domžale ravnateljici Andreji Pogačnik Jarc čestitala in izročila spominsko darilo. večina članov učiteljskega zbora, - nov pristop k osveščanju, odkrivanju in preprečevanju nasilja med in nad otroki, ki ga uresničujemo pri raznih urah, - sistematično informiranje in vključevanje staršev pri reševanju in preprečevanju tovrstnega nasilja, - in ne nazadnje, priročnik z izkušnjami naših učiteljev,ki je v pripravi na Zavodu za šolstvo, pod njihovim strokovnim usmerjanjem je projekt tudi potekal, bo lepa promocija prizadevanj posameznikov in celotnega kolektiva. Učna pot ob Mlinščici - spomenik tehnični kulturi in ustvarjalnosti naših prednikov, ki so tukaj, v našem okolišu, izrabljali vodo kot vir čiste energije, ki so to bogastvo pravično razdelili vzdolž umetne struge, ki so jO zgradili in negovali. Aktivnosti v projektu Zdrave šole in Eko šole, ki so nam že sedmo leto zapored prinesle zeleno eko zastavo, prestižno evropsko nagrado za okolje. Občini Domžale, gospe županji Cveti Zalokar Oražem, ki je z modro uravnavo želja in možnosti vselej izkazala svojo naklonjenost našemu področju, načelnici oddelka za družbene dejavnosti, gospe Ireni Gričar, ki je poskrbela, da so naši problemi našli ustrezne rešitve; krajevnim skupnostim našega šolskega okoliša in še posebej KS Jarše Rodica, kije v šoli nenehno prisotna s svojimi društvi in skupinami, vam spoštovani starši, ki so nam v uk zaupali vaše otroke in ki z nami ustvarjalno sodelujete, vam drage učenke in učenci, ki nas razveseljujete s svojo vedoželjnostjo, ustvarjalnostjo in razigranostjo, vam naši upokojenci sodelavci za vaše minulo delo in vam spoštovani kolegi in kolegice učitelji in učiteljice, ki si skupaj prizadevamo ustvarjati dobro šolo, takšno, v katero bi otroci radi hodili in bili, ko jo zapuščajo, bolj vedoželjni in bolj samozavestni kot takrat, ko vanjo vstopajo. Andreja Pogačnik Jarc OS Rodica prejemnica eko zastave Oš Rodica je 5. junija v Cankarjevem domu zopet prejela eko zastavo, prestižno evropsko nagrado za okolje. Pridobitev nagrade pokaže, da je šola dosegla najvišje standarde v izobraževanju in upravljanju z okoljem skladno z evropskimi merili. Projekt EKO ŠOLA NAČIN ŽIVLJENJA je mednarodni program, ki načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole. Trenutno so v Sloveniji vključene 103 šole, v Evropi okoli 6000. V eko šolah učenci pridobivajo dragoceno znanje za življenje. V Evropi in svetu so vse glasnejši pozivi po doslednejšem uveljavljanju človekovih pravic. Med temi je tudi pravica do neoporečnega okolja, v katerem lahko človek skrbi za svoje zdravje in ohranjanje narave. V programih slovenskih eko šol se zrcalijo prizadevanja za tisto pravo notranjo prenovo slovenske šole, ki temelji na kulturnih, naravnih in humanih vrednotah. Učitelji in učiteljice ob pomoči ravnateljice na osnovi načrtnega dela ob analizah stanja v naravi in okolju usmerjamo učence, da sami spoznavajo in ocenjujejo ter kritično razmišljajo in iščejo rešitve. V gimnazijo so se vpisali prvi dijaki! O novi organiziranosti Srednje šole Domžale smo na straneh Slamnika že poročali. Priprave za vpis v gimnazijski program smo izvedli, prestali smo tudi nekaj hudih nasprotovanj sosednje, konkurenčne šole. A vse to še ni bilo zagotovilo, da se bodo dijaki resnično vpisali takrat, ko bodo imeli v rokah spričevalo o zaključeni osnovni šoli. Vpis je zdaj končan in z velikim zadovoljstvom lahko povemo, da se je za našo šolo odločilo 64 gimnazijcev; imamo dva polna oddelka. Še posebej pa nas veseli, da so vpisani izobraževanje v naši šoli, saj je v vseh dijaki tudi po uspehu zelo dobri. Večina kovinarskih oddelkih še dovolj med njimi je prav dobrih in odličnih, prostora. malo število je dobrih in eden zadosten. Da bo morala šola pobirati le slabe Dosedanji vpis: dijake, kot nam je marsikdo avtomehanik..........................16 napovedoval, je torej odveč! avtoklepar..............................10 strojni mehanik........................6 Obveznost, da opravičimo zaupanje instalater................................13 vgisanih dijakov in ne izigramo finomehanik............................7 pričakovanj staršev, je zdaj na nas, ki obdelovalec kovin (skr. p.).........7 pripravljamo začetek šolskega leta. V prodajalec..............................89 nadaljnjih pripravah smo se najprej lotili tega, kar lahko postorimo sami. Velik interes za nadaljevanje Med žc zaposlenimi pedagoškimi izobraževanja je na poklicno delavci smo pregledali njihovo tehniškem izobraževanju, kjer lahko izobrazbeno ustreznost in dijaki nadaljujejo šolanje v smeri pripravljenost podati se na zahtevnejši ekonomsko komercialnega in nivo poučevanja. Spodaj podpisano strojnega tehnika. Vpis za ta program veseli, da tu ni bilo težav. Razporedili še ni zaključen, predvidevamo pa, da smo delavce za vse predmete, nekaj bo velika večina dijakov iz triletnega pa poiskali kadrovskih rešitev tudi na programa nadaljevala šolanje, bližnji osnovni šoli. Pred nami je še veliko dela s preureditvijo prostorov, Spremembe v programih in nova za katere je sredstva namenila tudi organiziranost šole nam je vsem Občina Domžale. delavcem nov izziv pri oblikovanju medsebojnih odnosov. Most med Čeprav se zadeve premikajo počasneje, vsemi izobraževalnimi programi bodo kot bi sami želeli, saj je posredi veliko zagotovo učitelji, ki bodo poučevali na državnih administrativnih preprek vseh nivojih: poklicnem, tehniškem in (lastnica šolske stavbe je namreč gimnazijskem. Vodilo našega dela bo država!), se načrti žc intenzivno "bogastvo različnosti" in v tem bo nova pripravljajo in upamo, da bo jeseni kvaliteta šole. Pečat vsemu bodo dali prostor preurejen do take mere, da bo dijaki, ki jih bomo usmerjali v pouk že lahko potekal v novih spoštovanje poklicnih želja in naravoslovnih učilnicah. Skupaj z sposobnosti slehernega človeka in v gimnazijskim vpisom pa naj omenimo prepričanje, da je vsak poklic cenjen, številčno stanje tudi v programih, ki če ga človek pošteno in z jih je šola doslej že izvajala. V vseh zadovoljstvom opravlja, programih je vpis zadovoljiv. Pričakujemo, da se bo do 15. V prihodnjem šolskem letu bo torej na septembra še kaj dijakov odločilo za Srednji šoli Domžale 32 oddelkov, kar je 2 oddelka manj kot v letu, ki se izteka. Manjše število dijakov je tudi na račun usnjarjev, kijih v zadnjih treh letih nismo več vpisovali. Letos je končala izobraževanje generacija, ki se je za slovo predstavila na modni reviji ob občinskem prazniku. Domžale, ki jim je usnjarska tradicija pol stoletja dajala pečat prepoznavnosti v slovenskem prostoru, se poslavljajo od tega izobraževalnega programa. Upamo, da spodaj objavljena fotografija ni zadnja! Še naprej se bomo namreč trudili, da bi v prihodnosti oblikovali nov izobraževalni program čeprav v kombinaciji s katerim drugim poklicem. mag. Jožica Polanc, v. d. direktorja Štefka Kučan izroča predstavnici OŠ Rodica, Petri Stražar, eko zastavo. V tem šolskem letu smo izvedli v šoli vrsto akcij in aktivnosti: svoje delo smo predstavili na srečanju evropskih koordinatorjev v Gradežu, udeležili smo se akcije Vrč želja za čisto reko, oblikovali ekološko spletno stran v organizaciji podjetja Prodnik, prejeli posebno pohvalo za sodelovanje na natečaju Vodni detektiv, kjer so naši učenci raziskali podzemne vode Komovca, izdelali smo eko znak in eko kodo. Ob naših akcijah, kot so zbiranje starih baterij, ločevanje papirja od ostalih odpadkov, zlaganje tetrapak embalaže, urejanje eko kotičkov po učilnicah, skrbi za urejene šolske prostore in okolico šole, želimo biti prijazni drug do drugega in prijazni do narave. Naše delo je prav gotovo dalo okolju prijazne rezultate. Anica Čme Ivkovič ZPM in pomoč otrokom Tudi letos kot že vrsto let do zdaj, je ZPM organizirala kar nekaj projektov, ki imajo skupni cilj - razveseliti otroke in jim pomagati, da so njihovi dnevi, zares dnevi srečnega trosiva. Ob zaključku Priprave na šolo smo vsem otrokom Domžal, Trzina, Mengša, Moravč in Lukovice s pomočjo sponzorjev želeli pripraviti kar čim bolj prijetno slovo od predšolskega obdobja. Število otrok, ki bodo začeli obiskovati prvi razred je bilo letos večje, ker sta dve šoli že v poskusnem programu devetletke in seveda smo na ta način v šolo "pospremili" več otrok. Vsak otrok (bilo jih je 717) jc dobil skromno darilce, tistim, ki pa živijo v še posebej neugodnih razmerah, smo podarili še šolsko torbo. Otroci so bili darilc veseli in prepričani smo, da smo poleg vzgojiteljic in učiteljic z malim delčkom veselja pripomogli tudi mi k kakovostnejšemu življenju otrok v vrtcu in šoli. Prihaja poletje in čas doptistov. Starši največkrat nimajo toliko prostih dni kot naši otroci in število dni, ki jih otrok preživi na morju v za njega idealnih razmerah, zdravju prijazno, je manj, kot pa bi si želeli. Tudi tukaj jc priskočila na pomoč ZPM z dobro organiziranim programom letovanja na Krku. Pripravili smo letovanje za šolske in predšolske otroke. Družine, ki so finančno ogrožene, so imele možnost sofinanciranja letovanja. Na ta načinje samo v vrtcih letovalo 35 otrok. Ta način preživljanja počitnic pomeni kvalitetno preživljanje prostega časa in člani ZPM smo veseli, da smo pripomogli k večji kvaliteti življenja naših otrok in predvsem otrok, ki so zdravstveno ogroženi. ZPM tudi sicer za jesen načrtuje nekoliko prenovljen koncept svojega dela. Skušali bomo kar največ sodelovati z institucijami, ki so kakorkoli povezane z otroki, saj se naši cilji povezujejo. Pripravljamo obisk v Velenju na prazniku "Pike nogavičke", organizirali bomo ogled predstave v prednovoletnem času, pomagal poskrbeti za dobre bralce, kot vsako leto bomo sodelovali pri organizaciji otroškega parlamenta. Darka Bitenc stran KAJ JE NOVEGA Svetniki in svetnice med ogledom industrijske cone Jarše Pomembna novost za pospeševanje obrtništva in podjetništva Ogledali so si novo industrijsko cono Na tiskovni konferenci so županja Cveta Zalokar Oražem, direktor LB, Banke Domžale, Andrej Klis, ter Franc Nahtigal, ICJ, predstavili novo industrijsko-obrtno cono, ki se na nekaj več kot šestih hektarih razprostira v Zgornjih Jaršah. Pri predstavitvi in kasnejšem obisku cone so sodelovali tudi posamezni svetniki in svetnice Občinskega sveta Občine Domžale. V industrijsko obrtni coni v teh dneh potekajo intenzivna dela, izvaja jih GRASTO Domžale, ki naj bi zagotovila komunalno opremljenost vseh 87 parcel, ki jih bo glede na interes kupcev mogoče združevati. Najmanjša parcela namreč meri blizu 500 m2. Finančna vrednost projekta je okoli 800 mio SIT, od česar je 500 mio SIT vrednost zemljišč, katera naj bi, komunalno urejena, interesenti dobili že od oktobra 2002 dalje. Zagotovljena so tudi sredstva za ureditev prometnih poti, vključno s semaforiziranim križiščem, pospešeno pa se išče tudi nadomestni prostor za športno igrišče. Glede na rezultate že v letu 2001 opravljenega informativnega zbiranja interesentov, sicer so se morali vsi zainteresirani prijaviti na povabilo, objavljeno v prejšnji številki Slamnika, se po mnenju županje Občine Domžale Prvič so na tiskovni konferenci sodelovali tudi člani Občinskega sveta Cvete Zalokar Oražem, pričakuje, da bcxio zelo hitro oddana vsa zemljišča. Občina se je skupaj s solastniki, banko in Induplati, odločila za resnično organiziran pristop, ki naj bi bil hkrati tudi "preizkusni kamen" za začetek urejanja bistveno večje cone, ki naj bi bila na območju Želodnika. Kol je bilo povedano v odgovorih na vprašanja prisotnih novinarjev, je bila posebna skrb namenjena prometni ureditvi cone. Tako jc predvidena tudi navezava na bodočo obvoznico Žclodnik - Vodice, možno bo urediti železniško povezavo, zagotovljeno pa bo tudi dovolj parkirnih mest. Cona jc namenjena zlasti podjetnikom in obrtnikom iz naše občine, ki želijo svojo proizvodnjo preseliti iz mesta oz. drugih centrov v industrijsko obrtno cono, v njej pa bodo svoje priložnosti lahko iskali tudi podjetniki in obrtniki iz drugih občin. Svetniki in svetnice so z zanimanjem spremljali informacije, podane na tiskovni konferenci, po kateri so si najprej ogledali kopališče z novim vodnim toboganom, temu pa jc sledil tudi ogled Industrijsko-obrtnc cone Jarše, kjer pospešeno poteka komunalno urejanje zemljišč za bodoče proizvodne in poslovne objekte podjetnikov ter obrtnikov. Odgovorna urednica Tema, o kateri bomo še velikokrat slišali Ureditev centra Domžal Sveti krajevnih skupnosti Slavka Šlandra, Simona Jenka in Venclja Predka Domžale so 27. junija sklicali javno tribuno O ODPRTIH VPRAŠANJIH DOMŽALSKEGA URBANIZMA (ureditev centra Domžal), ki naj bi odgovorila na ključna vprašanja, kako urediti mirujoči promet (parkirišča, garažna hiša), določitev lokacij za javne objekte, kot so: kulturni dom, muzej, knjižnica, tržnica, itd; kje in kako oblikovati osrednji mestni park, ureditev SPB-1. Na tribuni sta sodelovala tudi županja Cveta Zalokar Oražem ter podžupan mag. Milan Pirman. Po pozdravu g. Pavla Pevca, predsednika KS Slavka Šlandra, je javno tribuno vodil g. Franci Gerbec, predsednika Odbora za prostor in varstvo okolja pri Občinskem svetu, ki je na kratko predstavil namen javne tribune. Poudaril je, da je tokratna obravnava le ena od številnih oblik pogovorov o ureditvi centra mesta, v okviru katerih naj bi dorekli programska in vsebinska izhodišča za njegovo ureditev, ob tem pa pripravili tudi inventuro potreb in upoštevali tako potrebe meščanov, kot potrebe občine ter regije. Na kratko je predstavila zgodovino urejanja mesta, ki jo je nato povzel tudi g. Zoran Vitrovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, kije tudi s pomočjo fotografij ilustriral sedanjo podobo Domžal, opredelil ožji in širši center mesta ter predstavil nekatere dosedanje poizkuse ureditve centra, zlati tiste v okviru delavnice iz leta 1999, katere zaključki so zahtevali predhodno ureditev prometnega omrežja ter določitev osnovnih parametrov razvoja mešat. Svojo predstavitev je zaključil s predstavitvijo postopka sprejemanja urbanističnih aktov za ureditev mesta, v okviru katerega naj bi zazidalni načrt centra Voditelj javne tribune Franc Gerbec Novinarska konferenca Tri občine protestirajo proti uvedbi cestninskih postaj Na dan odprtja avtocestnih odsekov Krtina-Kompolje ter Trojane-Vransko so dve županji ter župan v Lukovici sklicali novinarsko konferenco, na kateri so predstavili stališča Občin Domžale, Lukovica in Moravče v zvezi s predvideno uvedbo cestninskih postaj v Lukovici in Krtini. Ob tej priložnosti so podpisali tudi PROTESTNO IZJAVO, kije bila posredovana Vladi RS, predsedniku dr. Janezu Drnovšku, Državnemu zboru RS, Ministrstvu za promet, ministru Jakobu Presečniku, Odboru za infrastrukturo in okolje pri DZ RS, predsdniku Branku Jancu ter družbi za avtoceste RS - DARS, predsedniku Uprave, mag. Janezu Božiču. Po pozdravu vsem prisotnim je Anastazij Živko Burja, župan občine Lukovica, predstavil problematiko, ki je v zvezi z gradnjo avtoceste posebej aktualna za njihovo občino: nedokončanje dostopa in izstopa na avtocesto v okviru priključka v Lukovici in v zvezi s tem tudi protest zoper nameravano plačevanje cestnine na tem območju, kar po mnenju župana ni največji problem, če bodo cestnino pošteno in pravično plačevali vsi uporabniki avtocest v RS; gradnja nadvoza za potrebe krajanov Kompolj ter lastnikov zemljišč na tem območju oz. ureditev dovozov do zemljišč; županja Občine Domžale, Cveta Zalokar Oražem, je na kratko predstavila protestno izjavo ter zlasti poudarila izjave in obljube DARS, da bo avtocesta prevzela funkcijo odvijanja lokalnega prometa znotraj regije, kar je mogoče doseči le, če se znotranj regije cestnine ne obračunavajo, kar je bila tudi večkrat izražena obljuba. Izrazila je bojazen, da se bo promet, tudi tovorni, zaradi izogibanja plačevanja cestnin vrnil na obstoječe lokalne ceste, ki tečejo med naselji, ter zahtevala pravično plačevanje cestnin - vseh in povsod v RS. Županja Občine Moravče, Milka Novak, pa je povedala, da je občina čedalje bolj obremenjena s prometom ter sc pridružila protestu proti plačevanju cestnin, ki bi tudi za to občino pomenilo povečano obremenitev lokalnih cest. Ob koncu novinarske konference je o problematiki naselja Kompolje posebej spregovoril Maks Štrukelj, nato pa je sledil podpis že omenjene protestne izjave. Po koncu novinarske konference so se novinarji odpravili v Kompolje, kjer so krajani in krajankc pripravili protestni shod. Odgovorna urednica Iskrene čestitke in prijetne počitnice! Sprejem za najboljše učence in učenke Naj bo v počitnicah veliko novih pustolovščin! "Pravzprav sem vsako leto pred tradicionalnim sprejemom, ki ga v imenu Občine Domžale pripravimo za najboljše učence in učenke, kar v nemajhni zadregi. Govoriti moram namreč vam, ki ste najboljši in najboljše in najbrž ste spodbudne besede, kako ponosni smo na vas, kako pridni in prizadevni ste, kako požrtvovalno pomagate svojim sošolcem, kako ste v številnih interesnih dejavnosti enako uspešni kot pri pouku, v teh dneh slišali kar nekajkrat Z njimi so vas hvalili vaši učitelji in učiteljice, najbrž ste jih slišali tudi od staršev in starih staršev, ki so še posebej ponosni na svoje vnuke in nekaj vam jih bom povedala tudi sama, saj ste sijih s svojim pridnim delom v letošnjem šolskem letu tudi zaslužili," je prisotne na tradicionalnem sprejemu za najboljše učence in učenke vseh osnovnih šol in Glasbene šole Domžale pozdravila županja Cveta Zalokar Oražem in jim izrekal še vrsto drugih spodbudnih in zahvalnih besed za njihove uspehe v šolskem letu 2001/2002, pozabila pa se ni zahvaliti niti njihovim učiteljem, vodstvom šol ter staršem, saj so vsi prispevali, da šolsko leto lahko ocenimo kot uspešno. Po kratkem kulturnem programu, v katerem so se v vlogi glasbenih princes in prinčev predstavili nekdanji učenci Glasbene šole Domžale, kije bila tokrat organizator tradicionalne slovesnosti, smo spremljali podelitve knjižnih nagrad posameznim učencem in učenkam, ki so radi odgovarjali na županjina vprašanja o počitnicah, veliko je bilo pogovorov o nogometu, o najljubših predmetih, pa tudi o tem, kam po osnovni šoli, kjer je bilo ugotovljeno, da pravzaprav vsi najboljši osnovnošolci odhajajo na gimnazije. Vmes jc voditeljica Reza prepričala mlado pianistko, da je zaigrala in kar praktično dokazala, zakaj je najboljša, po zaključku uradnega dela pa so se najboljši s svojimi učitelji in starši, ki jih je bilo kar nekaj, posladkali v predverju Kulturnega doma Franceta Bcrnika Domžale, kjer je bil letošnji sprejem. "Pred vami so počitnice. Od vsega srca vam želim, da se pogumno vržete v nove pustolovščine, da v vseh dneh zasluženih počitnic poiščete številne prijetne trenutke ob morju, v planinah, toplicah ali doma, morda tudi ob domžalskem kopališču, kjer vas čaka veselje bo brezplačni vožnji na novem toboganu. Vzemite vse, kar vam ponuja vaše mlado življenje, poiščite nove prijatelje in se veselite sonca in sreče, ki naj vas spremlja na vseh poteh vašega življenja. Pri tem pa ne pozabite, da je varnost pomemben del teh prijetnih dni, ki vas čakajo, zato bodite previdni," je svoj nagovor zaključila županja Cveta Zalokar Oražem in njeni želji se pridružuje tudi Uredništvo Slamnika. Odgovorna urednica sprejeli do konca leta 2003. Po njegovem mnenju bi morali izbrati tako rešitev, ki bo blizu večini in bo zagotovila, da bodo meščani radi živeli in se v mestu dobro počutili, obiskovalci pa radi prihajali v mesto, v njem pa se vsi skupaj prijetno počutili. dejavnostim. G. Peter Pristovnik je razpravljal o urbani kulturi, dostopnosti javnih institucij (centra za socialno delo, zdravstvene skupnosti, mladinskega centra, Karitas, RK), tudi lokalne televizije, ter o povezanosti generacij med seboj, ki naj bi omogočili, da Domžale ne bi bile le spalno naselje. Nekaj informacij o prihodnosti knjižnice je podal njen direktor, g. Marjan Gujtman, ki je poudaril potrebno po združevanju knjižnice z ostalimi sodobnimi medijskimi oblikami, saj je knjižnica po domu in službi prostor, kjer ljudje preživimo največ časa. O prihodnosti Doma Del Udeležencev javne tribune. Javna tribuna se je nadaljevala z razmišljanjem voditelja o vprašanjih, na katere bi morali odgovoriti: kaj in je Domžale potrebujejo, da bodo dobile dušo, predvsem pa, kako bi mesto dobilo podobo, ki bi zadovoljila vse, ki v njem živijo in vanj prihajajo. Na ta vprašanja je najprej skušal odgovoriti Franc Habjan, nekdanji predsednik občine, ki jc opozoril na potrebo po pridobitvi ustreznih prostorov za javne institucije, kot so sodišče in podobni organi, za katere prostori v SPB niso primerni. Temeljito naj se preuči bodoči namen sedanjega makadamskega parkirišča indoloči njegova dolgoročna uporabnost, obenem določi prioritete rabe te lokacije, kasneje pa je g. Habjan opozoril tudi na problematiko pomanjkanja parkovnih ter zelenih površin, ki jih je tudi v novejših urbanističnih načrtih bistveno premalo, ter povprašal po odgovornosti za ta problem, predlagal pa tudi čimprejšnji dogovor o skupnem interesu občine ter Vele. O načrtih VELE, ki želi mestu in njegovim obiskovalcem ponuditi celotivo ponudbo, je govoril član Uprave, Jože Kopušar, Franc Hrovat pa je opozoril na problematiko Masljeve ulice ter obrtnih delavnic v samem centru mesta in ureditev križišča med M-10 ter Kamniško cesto, saj bo z ureditvijo omenjenega križišča vrsta prometnih zagat odpadla. V daljšem prispevku o bodočem centru Domžal je županja, Cveta Zalokar Oražem, predstavila prizadevanja občine za ureditev muzeja v Flerinovi hiši. Ta rešitev je primerna tudi po mnenju strokovnjakov, vendar občina nima (sedaj) dovolj denarja za njen odkup, opozorila je na problematiko godbenega doma, na dokončno oblikovanje podobe Vele, na ureditev sedanjega makadamskega parkirišča ter potrebo po zagotovitvi parkirnih površin v kletnih etažah. Govorila je o potrebi po nadomestitvi "izgubljene" likovne galerije ter po ustreznih prostorih za knjižnico, turistično informativni center, večnamensko kulturno dvorano ipd., za kar bi morda zgradili nov objekt v okviru strogega centra Domžal (križišče Karantanske in Ljubljanske), o možnostih in potrebah po razširitvi Doma upokojencev Domžale ter o revitalizaciji SPB, ki se bo pospešila po vpisu lastnikov v zemljiško knjigo, predstavila pa je tudi zanimivo izkušnjo iz tujine, o knjižnici v zgornjem nadstropju trgovskega centra. G. Mitja Šircelj je opozoril na problematiko pogojev dela košarkarjev, ki spadajo med najboljše v državi in doslej "delajo" v hali Komunalnega centra Domžale. Novozgrajena dvorana, ki bi morala omogočati kulturno-družabne in športne dejavnosti, mora biti zgrajena, preden se sedanja nameni drugim upokojencev Domžale, zlasti pa o potrebi po gerontološkem dnevnem centru, je govoril g. Franc Gostinčar, direktor domžalskega doma upokojencev. Janez Petkovšek je menil, da je urbanizem izgubil bitko v Domžalah, saj se sicer industrija umika, prihajajo pa stanovanja, s katerimi ne sledimo kvaliteti življenja, manjkajo vrtci, šole, družbene dejavnosti, Občina premalo izkorišča svoje prednosti, zagotavlja premalo nadzora, ljudje vse preveč delajo po svoje, občina pa izgublja tudi bitko s kapitalom. Predlagal je ločeno gradnjo stanovanj ter poslovnih objektov, pri čemer naj se upošteva zasičenost s posameznimi dejavnostmi (npr. gostinskimi lokali). G Janez Grmek je opozoril, da Domžale nimajo duše, da lovimo zadnje priložnosti za celovit, ne pa parcialni razvoj centra, ki mu moramo določiti razvoj na makro ravni, določiti osrednjo točko, urediti pa tudi objekte, ki bomo simbolizirali naše mesto. Opozoril je, da postajamo družba brez duše, ki ji grobi kapital diktira razvoj in tudi urbanizem. Predlagal je upoštevanje predlogov ljudi ter preučitev možnosti umestitve novega sakralnega objekta. G. Dominik Cimperman je opozoril na negativne posledice razvoja, ki ga v samem centru mesta diktira trgovina (prevozi, ipd.) ter predlagal, da se trgovski centri gradijo izven mest. G Zoran Vitorovič je odgovoril na nekatera vprašanja in menil, da je najpomembnejša dolgoročna vizija mesta, v okviru katere si ne bomo zaprli nobene možnosti za oblikovanje modernega sodobnega mesta, hkrati pa bomo to območje zavarovali pred neprimernimi posegi. Ob koncu je voditelj javne tribune, g. Franci Gerbec, opozoril, da življenje v mestu, kakor tudi na deželi, prinaša negativne in pozitivne stvari, in to je treba upoštevati. Zahtevati pa bo potrebno višjo stopnjo urejenosti in reda ter na tak način zagotoviti sožitje različnih dejavnosti, k čemur bi lahko prispevala tudi primerna organiziranost posameznih delov mesta. Opozoril je, da je vitalno vprašanje občine spodbujanje gospodarskega razvoja, saj bo gospodarska in ekonomska uspešnost občine pomenila tudi več možnosti in priložnosti za uspešnost na drugih področjih življenja in dela občine. Zaključil je, da je javna tribuna dokazala potrebnost pogovorov o prihodnosti mesta in poudaril pomen tako posameznikov, kot institucij, pri oblikovanju centra mesta, ter povabil vse, da se tudi v prihodnje udeležujejo tovrstnih oblik zbiranja predlogov in pripomb za dokončno oblikovanje centra Domžal. Vera Vojska SLAMNIK - Juli] 2002 IZ NAŠIH SOL IN VRTCEV stran 6 Naši osnovnošolci uspešni tudi na državnem tekmovanju v matematiki Matematika je znanost za mlade. Drugače tudi ne more biti. Matematično delo je taka možganska telovadba, za katero sta potrebni vsa gibčnost in vzdržljivost, kiju premore mladina. N.VVIENER Oh, ta matematika, vzdihuje marsikdo, a vendar je vedno več takšnih, ki so nad matematiko navdušeni. Na OŠ Dob smo letos organizirali že 37. tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje. Tekmovanja seje udeležilo kar 164 tekmovalcev iz občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče. Tekmovali so učenci 6., 7. in 8. razredov. Podelili smo kar 56 srebrnih Vegovih priznanj. V šestem razredu je tekmovalo 48 učencev. Srebrno Vegovo priznanje je osvojilo 16 učencev. Prvo mesto so si delili: 1. TINA RADULOVIČ OŠ Mengeš L MATEJ ULČAR OŠ Mengeš 1. KATJA VOZEL OŠ Domžale V sedmem razredu je tekmovalo 59 učencev. Srebrno Vegovo priznanje je osvojilo 21 učencev. Prva tri mesta so osvojili: 1. ŽIGA TARTARA OŠ Domžale 2. ŽIGA OSOLIN OŠ Dob 3. SIMON KASTELIC OŠ Venclja Perka Domžale 3. UROŠ MAROLT OŠ Mengeš 3. SAŠA NOVAK OŠ Mengeš V osmem razredu je tekmovalo 57 učencev. Srebrno Vegovo priznanje je osvojilo 19 učencev. Prva tri mesta so osvojili: 1. PETRA BABNIK 2. NEŽA RUGELJ 3. INA PAVLIC OŠ Mengeš OŠ Mengeš OŠ Preserje pri Radomljah Najuspešnejši učenci sedmih in osmih razredov so odšli na državno tekmovanje, kjer so se kar štirje tekmovalci iz naše domžalske regije uvrstili v sam slovenski vrh. Nagrade so prejeli 28.5. 2002 v prostorih vlade RS naslednji učenci; 7. razred 1. NAGRADA Uroš Marolt OŠ Mengeš 8. razred 2. NAGRADA - Neža Rugelj - Tadej Koderman 3. NAGRADA - Ambrož Kregar OŠ Mengeš OŠ Dob OŠ Preserje pri Radomljah Vsem tekmovalcem čestitamo in želimo še naprej veliko uspeha. Organizatorka področnega tekmovanja Damijana Križnik Vrhovec JUHUHU, mi smo pa vozili avtomobilček! Občina Domžale je svojim šolarjem od 1. do 3. razreda omogočila, da se kot pravi vozniki, sicer v pomanjšanih, njihovi velikosti prirejenih avtomobilčkih, spoprimejo z vožnjo v prometu. Seveda ne na pravi cesti, ampak na skrbno in varno pripravljenem poligonu, ki ima križišča s semaforji in prometnimi znaki. Tako lahko na svoji koži doživijo promet tudi z očmi voznika, ne le kot otroka pešca ali kolesarja. In kaj pravijo otroci na vožnjo z JUMICAR avtomobilčki? MOJCA KECELJ: "Na avtomobilček sem šla najprej z velikim strahom. Na semaforju je gorela rdeča luč. Ustavila sem se. Ko pa je gorela zelena, sem pritisnila "gas". Peljala sem in prišla do STOP znaka. Pritisnila sem "bremzo", a nisem mogla več pravočasno ustaviti. Prometnik me je ustavil. Ponovno sem speljala, a sedaj me je zaneslo k semaforju. Prometnik me jc čudno pogledal. Potolažil me je, da ni nič hudega. Naenkrat sem zgubila ves strah. Zdaj sem po pravilih izpeljala celo vožnjo. Na lastni koži sem preizkusila, kako je v prometu. Ko gledaš druge, se ti zdi lahko, ko pa sam voziš, je pa precej bolj težko." MATIJA HRIBERNIK: "Na začetku me je bilo malo strah in kar nekaj časa sem potreboval, da sem se "skorajžil" in vozil hitreje. Koje bila hitrost prevelika, sem hkrati stopil na plin in zavoro, a avlo se ni hotel ustaviti. Ponesreči sem prevozil dva STOP znaka. Po začetnih težavah mi jc šlo kmalu boljše. Všeč mije bilo, ker sem dobil očulek za vožnjo in vožnja se mi je zdela zabavna." EVA VODNIK: "Zelo sem sc veselila vožnje z avtomobilčkom. Ugotovila sem, da ni lahko in šele v drugem krogu mije bilo lažje. Všeč mi jc bilo, da sem znala zavijati, ker če ne bi znala, bi zletela s ceste. Lepo je preizkusiti vožnjo z avtom, četudi te je v začetku strah." ROK SMRKOLJ: "Avto sem preizkusil na lastni koži. Spoznal sem, da mora vsak upoštevati prometne predpise in znake. Imeti moramo varnostno razdaljo. Voziti moraš dovolj počasi, da lahko pravočasno zavrcš. Videti sem moral prometne znake in jih upoštevati. Seveda, ko gledaš druge, je čisto lahko, ko pa sam voziš, jc čisto drugače." In kaj pravimo učitelji? Pozdravljamo odločitev SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Občine Domžale, da vključi v prometno vzgojo na šolah tudi vožnjo po programu JUMICAR. Do sedaj se je prometna vzgoja končevala pri teoriji in s kolesarskim izpitom. Otrok ni dobil vpogleda, kako je vozniku za volanom, ko skočijo pred njihov avto. Vsi udeleženci pa so bili veseli tudi diplom za svoje prve šoferske izkušnje. Joži in Mojca z učenci 2. c razreda Naravoslovni tabor v Logarski dolini Letos smo na Osnovni šoli Dob prvič izvedli naravoslovni tabor tudi za nižje razrede, to je za prvi in drugi razred. Po tehtnem premisleku učiteljic, obeh razredničark drugih razredov, Veronike in Tatjane, ogledu kmetij, ki ponujajo svojo gostoljubnost in končno tudi po pogovoru s starši, smo letošnji junij prebili tri dni v Logarski dolini. Učenci obeh drugih razredov so preživeli tri krasne dneve na jasi kmetije Pečovnik, daleč stran od glavnih cest, hrupa, tovarn in se nadihali svežega zraka, nahodili po bližnjih gozdovih in planinskih poteh ter ob tem tudi razvijali svojo samostojnost. Učenci, ki so se v zelo velikem številu udeležili tabora, so daleč od doma spoznavali prečudovito Logarsko dolino, kjer doma še pletejo košare, imajo živino na pašniku in se morajo v dolino odpraviti zgodaj zjutraj, saj so dnevi prelepi, da bi jih preživeli kje drugje kot doma. Prijazna gospodar in gospodinja sta nas sprejela z vso štajersko gostoljubnostjo, nam ponudila svojo hišo, kjer so učenci v večjih ali manjših skupinah gojili nova prijateljstva, se zabavali ob branju in igranju kart, ves dan pa veliko hodili in spoznavali tuje kraje. Urnik smo imeli zelo natipan. Po jutranjem vstajanju, telovadbi, pospravljanju sob in zajtrku smo jo mahnili na pohod, ki je bil za nevajene otroke naporen, a prav vsi so po petih urah hoje priznali, da je bilo lepo, saj so vso pot šumela velikanska drevesa, dišalo je po pokošeni travi in ponujali so se nam prekrasni razgledi na okolico. Med potjo so učenci reševali učne liste, kjer so morali dokazati, da so pravi raziskovalci narave, saj jo slišijo, čutijo in vonjajo. Nabirali smo jagode, prepoznavali drevesa in ptice, ki so se oglašale v njihovih vrhovih. Ko smo utrujeni prišli do koče na Loki, so se otroci najbolj razveselili konjev, ki so se tam pasli, in krav, ki so nas od daleč gledale. Tretji dan, ha povratku domov, smo vprašale otroke, kaj jim je bilo na taboru najbolj všeč. Vsi so v en glas sicer povedali, da igra med dvema ognjema, ki se je drugo.šolci nikoli ne naveličajo. Na kmetiji, kjer daleč naokoli ni bilo avtomobilov in so otroci po žogo tekli globoko v dolino, pa je bila igra še posebej zabavna. Vsi so bili navdušeni tudi nad domačijo, hrano, kravami in prašiči, nad pletenjem košar in pohodi. Niti eden izmed otrok se ni pritožil, da mu je bilo dolgčas, vsi so sprostili svoje zavore, obtekli vso okolico in pretaknili vse skrite prostore. Učenci bi se radi vrnili, večina je trdila, da je tri dni premalo in naj naravoslovna šola kar traja, saj so se v taki šoli veliko naučili, vse, kar so se učili, pa so tudi videli, prijeli in slišali. Taka šola je najbolj zabavna. Tatjana Kokalj Prvi razred devetletke Za 62 prvošolcev devetletke na OŠ Domžale se je končalo prvo šolsko leto. Prvi razred jim bo zagotovo ostal v lepem spominu, saj se je med šolskim letom dogajalo veliko zanimivih stvari. Spoznali in naučili so se veliko novega. Učiteljice in vzgojiteljice so si prizadevale ustvariti prijetno vzdušje v oddelkih ter učencem preko igre posredovati nova znanja in razvijati spretnosti, potrebne za nadaljnje delo v naslednjih razredih. Med poukom so imeli učenci dovolj časa za sproščeno igro v novo opremljenih igralnih kotičkih. V knjižnici in v razredu so poslušali pravljice in jih ustvarjalno dramatizirali s pomočjo lutk in igrami vlog. Vsi učenci so osvojili Predšolsko bralno značko, saj so jim starši pridno brali zanimive pravljice. Pouk so popestrili dnevi dejavnosti. Poleg športnih, naravoslovnih in kulturnih dni so novost v devetletki še trije tehniški dnevi. Prvi tehniški dan smo izvedli pred novim letom. Iz papirja smo izdelali različne novoletne okraske ter lično okrasili učilnice. Drugi tehniški dan smo prijetno preživeli na kmetiji Podmlačan, kjer smo na tridnevnem naravoslovnem taboru s pomočjo spretnih rok gospodinje izdelali punčke iz cunj. Mnoge otroke so zvečer spremljale spat in tako jim je prva noč, ki so jo prespali brez staršev, hitreje minila. Tretji tehniški dan pa smo izvedli s pomočjo učiteljev tehničnega pouka na naši šoli. Učiteljica Nuša je oblikovala načrt za dve vrsti vozil iz lesenih gradnikov, učitelj Peter pa je z učenci višjih razredov pripravil lesene Cicibanove urice pri Ostržkovih na Rodici Za vse otroke prej ali slej napoči trenutek, ko se je treba posloviti od mame, očeta, dedka in babice ter se vključiti v druge oblike varstva, kot je na primer vrtec. Druženje z otroki in vrstniki je za otroka prijetna stvar, a ko nastopi čas za odhod v vrtec, se lahko stvari postavijo na glavo, saj je za otroka dopoldanska ločitev od staršev zahtevna in polna preizkušenj. Zato je želja vsakega starša, da bi se otrok čim bolje in s čim manj neprijetnimi izkušnjami vključil v vrtec. Ena od oblik postopnega vključevanja v vrtec so tudi Cicibanove urice za malčke, ki (še) ne obiskujejo rednega dnevnega varstva v vrtcu in ki potekajo enkrat tedensko po dve uri v po poldanskem času. poslikavali majice in obujali spomine na drobne dogodke. Vzgojiteljici sta sc zelo potrudili in ob slovesu vsakemu otroku izročili spominsko knjigo s slikami, pobarvankami, pravljicami in pesmicami, ki so jih otroci spoznali v vrtcu. Posebno presenečenje je sledilo zvečer v postelji: ob listanju spominske knjige pred spanjem je Kaja zapela in zrecitirala pesmice, ki so se jih naučili, prepoznala pa je tudi pravljične junake in njihove prigode. Jesenski vrtčevski krst, ki ga bo v domžalskih vrtcih doživelo več deset otrok, starši naših absolventov Cicibanovih uric pričakujemo sproščeni in veseli. Uvajalni del, v katerem so otroci spoznali veliko novih stvari, je vzbudil nestrpno pričakovanje jeseni, ko bo vrtec postal del njihovega in našega vsakdana. Za prijazno prvo izkušnjo z vrtcem se starši vzgojiteljicama in vrtcu iskreno zahvaljujemo. Mateja Peršolja delčke, iz katerih so učenci kasneje sestavili vozila. Izdelovanje vozi je potekalo v učilnici. Najprej so si ogledali lesene gradnike, poimenovali dele vozila in predlagali možne načine izdelave vozil. Po temeljiti zaščiti delovnih mest smo se lotili dela. S kladivi so najprej kolesa pritrdili na gred in sestavili podvozje. Nato smo se lotili barvanja podvozja in gradnikov, ki bodo sestavljali zgornji del vozila. Pobarvali smo jih z živahnimi barvami. Ko so se vsi deli posušili, smo jih sestavili v vozilo in jih z lepilom za les zlepili. Pred nami so stala raznobarvna vozila in čakala, da jih dokončamo. Narisali smo jim še steklene površine, luči in tablice. Izdelek je bil končan. Vsako vozilo je še dobilo vlečno kljukico in vozila so bila pripravljena za vožnjo. Odšli smo na dvorišče in vozila preizkusili. Letos spomladi seje hči Kaja vključila v Cicibanove urice Vrtca Domžale v enoti Ostržek na Rodici, ki so se sicer začele že oktobra. V prijazno vrtčevsko okolje je vsak ponedeljek prihajalo 11 otrok. Skupaj z drugimi otroki so se ob trudu vzgojiteljice Nataše Okom in Darje Kališek učili pesmic, recitacij, barvali so glinene lonce, poslikavali odlitke iz mavca, svilene prtičke, tiskali, lepili, nizali ogrlice iz različnih materialov, oblikovali plastelin in DAS maslo, izdelovali lutke iz pene in usnja, ropotuljc, s katerimi so spremljali pesmice, poslušali glasbo, plesali, ogledovali diafilme, sestavljali različne kocke, se seznanjali z namiznimi igrami in telovadili. Vedno pa je ostalo še dovolj časa tudi za sproščeno igro in medsebojno druženje. Naša triletnica je v vrtec odhajala z veseljem, vsak teden je komaj čakala ponedeljek, ko se bo spet podala v vrtec. Vsi skupaj pa smo se razveselili vabila, ki nas je v začetku junija pričakalo v nabiralniku. Udeleženci in starši smo bili povabljeni na družaben zaključek Cicibanovih uric. Skupaj z. otroki smo Z vrvicami smo jih vlekli, s paličicami potiskali in jih spuščali po klančinah različnih naklonov. Najbolj imenitno pa je bilo, ko smo vsa vozila pripeli zaporedno in dolga kolona vozil seje začela ob vlečenju počasi premikati. Lični in uporabni izdelki nas bodo še dolgo časa spominjali na prvi razred devetletke, ki smo ga skupaj preživeli v tem šolskem letu. Magda Mihelčič OS Domžale stran IZ ŽIVLJENJA IN DELA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Sedmo športno, rekreativno in družabno srečanje diabetikov Slovenije Tokratno srečanje diabetikov Slovenije je bilo v Postojni. Srečanja smo se udeležili tudi člani Društva diabetikov iz Domžal. Društvo združuje budi, ki jim nagaja sladkorna bolezen, zajema pa celotno področje nekdanje domžalske občine. Izgnanci po domovini 20. junija je Društvo izgnancev priredilo izlet v Stično, Otočec in Kostanjevico na Krki. Avtobus je imel začetno postajo v Moravčah in je z vmesnimi postanki pripeljal v Domžale, od koder jc bil odhod ob 7.00. Zanimanje je bilo tolikšno, daje moral na pot še dodaten kombi. Jutro je bilo lepo in zelo toplo. Postanek v Ivančni Gorici smo izkoristili za jutranjo kavico, nato pa se ustavili v Stični. Rcssel, ki je na Krki preskušal svoj največji izum - ladijski vijak. Poslednji postanek je bil še v Pletcrjah, nato pa pot domov. Na tem izletu je gotovo vsak dobil, kar Ogledali smo si samostan cistercijancev, ki ga je leta 1136 ustanovil oglejski patriarh Peregrin I. ob podpori višnjegorskih plemičev. Beli menihi, kot se tudi sami imenujejo, so prišli iz samostana Rune - Rein pri Gradcu. Posest je samostan povečeval z zemljišči, ki so mu jih podarjali goriški grofje in avstrijski vojvode, in je bil središče kulturnega in gospodarskega življenja, saj je dajal zavetje slovenski besedi. Tu sta živela in delovala znana Slovenca: slikar Fortunat Bergant in dramatik Anton Tomaž Linhart. Leta 1784 pa je takratni cesar Franc Jožef II. razpustil vse samostane, ki niso imeli bolnišnice, sirotišnice ali šole, zato so se menihi morali izseliti, in to kar za 114 let, do 1. 1898. V samostanu jih trenutno biva 12. Dogajanje v samostanu podrobneje opisuje knjiga slovenskega pisatelja iz. teh krajev; Ivan Zoreč: Beli menihi. Del dohodkov samostanu prinaša tudi prodaja domačih izdelkov, od katerih je najbolj poznan odlični stiski sir. Mi smo si ogledali šc znameniti križni hodnik in župnijsko cerkev, ki je posvečena Žalostni materi božji, nato pa seje pot nadaljevala na Otočec, na sprehod ob Krki, ki je ključ nizki temperaturi privabila veliko kopalcev. Domačini so povedali, da cveti in da čakajo dež, da bo cvetenje pregnal. Naslednji cilj je bil živalski muzej Polovic v Dobovi. Živali so razdeljene v tri skupine: slovenske, afriške (Zimbabve) in ameriške (Teksas). Vse je uplenil domačin, po katerem muzej nosi ime. Kot zanimivost samo opis pohištva: miza je prekrito s slonjo kožo, stoli pa so iz njegovih nog. Zelo prav je v toplem dnevu prišla pokušnja domače kapljice, nato pa so bile na vrsti Dolenjske Benetke - Kostanjevica na Krki. Kdor je bil bolj umetniške duše, si je ogledal Lamutov muzej v centru mesta. Tam je živel znani češki gozdarski tehnik in izumitelj Joscf V Dobovi smo obiskali tudi keramično delavnico Lidije Hogač, kar nam je organizirana Stanka Tolminc. kije rojena na Škrjančevem in se je poročila v Dobovo. Gospe Stanki hvala za pomoč pri organizaciji obiska Dobove, keramične delavnice ter lovskega muzeja, za prijaznost pa tudi kavo. je želel. Nekateri so bolj skrbeli za duševno, daigi pa za telesno zdravje, vsi pa smo si napolnili baterije za prihodnje dni. Vodiča sta bila ga. Vera Vojska in g. Jože Kveder. Obcmahvala za izlet, vidimo pa se 11. julija, ko gremo na Sv. Višarje. Pridruži se nam! M.A. Limbek 25.V.U. smo se v zgodnji dopoldanski uri odpeljali z udobnim avtobusom proti Postojni. Tu nam je predsednica Dmštva diabetikov Postojna, ga. Stanka Horvat, zaželela dobrodošlico z željo, da bi se na srečanju imeli res prijetno. Ob vhodu v športni park se nas je zbralo kar 1350 iz vse Slovenije. Tako množičnega obiska tudi gostitelji niso pričakovali. Po pozdravnem nagovoru g. Stanke Horvat nas je pozdravil predstavnik Zveze diabetikov Slovenije. Poudaril je, da smo bili prav diabetiki iz Domžal prvi, ki smo organizirali srečanje v Domžalah, pred sedmimi leti, na pobudo naše članice, gospe Anice Kvas. Takrat se nas jc kljub slabemu vremenu zbralo nekaj sto, potem pa iz leto v leto več. Ljudje, tisti, ki imamo sladkorno bolezen in tudi tisti, ki je sami sicer nimajo, pa so z njo kakorkoli povezani, so srečanja vzeli za svoja. Prav zato jc udeležencev iz leta v leto več. Zbrane je nato pozdravil župan Občine Postojna in dejal, da nam želi, da bi sc pri njih počutili domače ter srečanje ohranili v lepem spominu. Po tem uvodu smo sc podali na stadion ter se razvrstili na vnaprej določena mesta za pohode in ostala tekmovanja, oziroma aktivnosti: pohod Postojnska jama - Pivka jama - športni park - ca 12 km, pohod Postojnska jama - športni park - ca 3 km, hoja - ca 1.5 km, -merjenje sladkorja. Tekmovalci pa so se pomerili v odbojki, metu krogle, balinanju in tenisu. Največ udeležencev se je podalo na 12 km pohod skozi Postojnsko in Pivko jamo in tem sem se pridružil sam. Z železnico smo sc popeljali globoko v podzemlje. Vlak jc hitro vijugal skozi rove in skozi dvorane. Desno in levo, pa tudi nad nami smo občudovali mogočna stvarjenja narave. Kapniki vsemogočih oblik in velikosti rastejo s tal in visijo z obokov, veličastni stebri podpirajo strop, s katerega visijo krhke cevke kapnikov, kot nekakšni špageti, čudovite zavese zastirajo pogled v neznane globine. Pot smo nadaljevali peš, zdaj skozi dvorane, zdaj skozi umetno izkopane rove, ki povezujejo posamezne dvorane. V bazenu se leno premikajo človeške ribice. Zanimivo, da ta navidez slabotna bitja doživijo tudi starost do Od aprila do junija v Domu upokojencev Domžale Od aprila do junija smo v Domu upokojencev Domžale imeli v gosteh številne nastopajoče, ki so nam prepevali ali igrali na različne - tudi nevsakdanje instrumente. V teh pomladnih dneh pa smo se tudi sami podali na izlete ali pa na sprehode in se udeležili različnih praznovanj in aktivnosti kar v Domu ali v domačem kraju. Vedno smo veseli nastopa zbora učencev Osnovne šole Vcnclja Perka pod vodstvom gospe Ljube Sitar. Z domačimi pesmimi in tudi z mehikansko narodno - "la kukarača" so osvojili našo naklonjenost. Iz Železnikov je prišel gospod Zdravko Debeljak in nam predstavil številne glasbene instrumente in na njih tudi zaigral. Njegova zbirka glasbil je velika in obsega od poštne trobente do stare harmonike, od glasbene skrinje in lajne do starih gramofonov Edisonovega fonografa in ustreznih plošč. Se prav posebno imenitno pa je zaigral na lajno, za katero je dejal, da izvira iz Francije: tam so si menda v starih časih, ko ni bilo pokojnin, ljudje omislili toko lajno in na to način prislužili kakšen priboljšek. Ženska vokalna skupina ODA iz Moravč, pod vodstvom gospoda Milana Kokalja, je navdušila naše poslušalce z umetnimi in zabavnimi pesmimi. Te zimzelene melodije so v njihovi izvedbi požele velik aplavz, saj je dobro znano, da prihajajo iz Moravč vedno odlične pevke in pevci v naš Dom. Na razstavo tulipanov v Volčji Potok se tradicionalno odpravimo vsako leto: tako smo tudi letos najeli avtobus in veseli smo bili, da smo z, zunanjimi spremljevalci in nekaj delavkami Doma odpeljali v arboretum 28 stanovalcev, kar precej tudi na invalidskih vozičkih. Letošnja razstava je bila vsem všeč in še vreme nam je bilo naklonjeno. V začetku maja, kije mesec pomladi in cvetja, smo šli na sprehod po Domžalah: tudi tokrat smo imeli pomoč spremljevalcev. Tako omogočimo sprehod tudi tistim, ki so na invalidskih vozičkih. Sprehodimo sc po mirnem delu Domžal, občudujemo lepo urejene vrtove in cvetje, pot pa nas pripelje do letnega kopališča, kjer posedimo in se odžejamo. Do kosila pa smo že doma. Vsem, ki so nam pri tem že do sedaj priskočili na pomoč s spremstvom, se zahvaljujemo in upamo na ponovno sodelovanje. Manjša skupina naših stanovalcev se je 10. maja z veseljem udeležila proslave ob 55. letnici Društva upokojencev Domžale v OŠ Domžale. Kulturni program je bil vsem všeč in zdelo seje, daje pesem Zvončki in trobentice, mačice, vijolice prinesla tisto pravo pomlad v Domžale. Praznovali pa smo tudi v Domu - veliko naših stanovalcev je praznovalo svoj rojstni dan v teh dneh. Kot je v navadi, praznujejo te osebne praznike vsake dva meseca skupno v jedilnici Doma. Ob tej priložnosti smo povabili gospo Bredo Gubler in njenega moža, da sta zaigrala na harmoniko in zapela skupaj s svojima prijateljicama z Gorenjske. Pogostitev - tortica in kozarec vina ali soka ter kavica pa nagelj za vse slavljence, za tiste, ki so praznovali okrogle obletnice, pa šopek cvetja nikoli ne manjka. Tudi za ples je priložnost na takem praznovanju in gospod direktor se prav rad zavrti s slavljenkami. Maj je čas izletov. Na Brezje smo se odpravili z avtobusom in nekaj spremljevalci, stanovalcev pa je šlo na ta izlet 32. Bili smo pri deseti maši. Peljali pa smo se tudi na panoramski ogled okoli Blejskega jezera. Letos smo celodnevni izlet pripravili že v maju. Šli smo v Strunjan, kjer smo v lepem vremenu posedeli ob morju in použili dopoldansko malico. Občudovali smo nekaj pogumnih kopalcev v morju, sami pa smo se ob morju le fotografirali. Nato smo se peljali v Sečo na ogled rastlinjaka, ki je last gospoda in gospe Grašič, ki gojita prekrasne kaktuse in tropske rastline. Veliko podatkov o gojenju teh lepih rastlin smo izvedelil, marsikdo pa je kupil zase majhen lonček teh bodečih lepotcev. Ob slovenski obali smo se peljali na Debeli rtič, kjer smo ineli v letovišču RK kosilo. Vodič - vrtnar nam je razkazal park, v katerem so različna nevsakdanja drevesa in cvetoči grmi. Na poti domov pa seje oglasila pesem ob zvokih harmonike gospe Brede Gubler, kije spremljala na izlet svojo mamo, ki biva v Domu. Sredi maja smo v Domu izvedli za domske razmere prirejeno testiranje gibalnih sposobnosti po programu Cindi. Udeležilo se gaje 39 stanovalcev, ki hodijo, in 11 stanovalcev na invalidskih vozičkih. V načrtu pa imamo tudi testiranje po programu Cindi za delavce. V juniju je nastopil v Domu zbor delavk Doma starejših občanov Ljubljana - Moste, ki se imenujejo Lastovke. "Smo dekleta se sestale in Lastovke ime si dale..." Skupaj pojejo že dve leti. Njihov program je bil zelo pester. Zapele so lepo število narodnih pesmi, najbolj pa so se nam vtisnile v spomin s popevko Ljubljančanke, ki jo je prepeval že Janko Roprct. Nasmejali smo se tudi šalam in dvema skečema, ki sta z mnogimi besednimi igrami na šaljiv način predstavila, kaj vse se lahko dogodi v zakonskem življenju in kaj človek izkusi, ko mu peša sluh. Tako je v pesmi in smehu minilo še eno popoldne, v katerem pa so tudi naše Spominčice zapele pesem, s katero so se predsstavile na reviji zborov socialnih domov Slovenije, v Kamniku, 15. junija. V športni dvorani seje zbralo preko 700 pevk in pevcev: sodelovali so tudi različni glasbeniki in folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik. Bilo je veselo do poznega popoldneva. Veselimo se novih dogodkov in lepih poletnih dni. Vladka Brumen 80 let! Vodnik nas je seznanjal z znamenitostmi ob poti. V Pivki jami šumi reka Pivka, ki seje skrila globoko v podzemlje. Povzpeli smo sc po strmih stopnicah navzgor, na prosto. Skozi gozdove smo pohiteli nazaj v Športni park. Pozdravila nas je vesela glasba, nosnice je dražil prijeten vonj okrepčila. Ob glasbi so se pari veselo zavrteli, stekli so zanimivi pogovori, obujali so se spomini na prejšnja srečanja. Razglašenih rezultatov so bili najbolj veseli zmagovalci. Skratka, bilo je lepo in sproščujoče! Prihodnje leto nasvidenje! Marijan Gril Prisluhnimo želji in potrebi človeka Kdo smo? Smo društvo SKUPINA GLAS Slovenije. Idejo o ustanovitvi društva se je porodila na IV. državni konferenci o zagovorništvu in samozagovorništvu za ljudi s posebnimi potrebami, ki seje zgodilo septembra 1999 na Bledu. V društvo smo združeni ljudje, ki smo bili na podlagi medicinske diagnoze (in ne na podlagi sposobnosti, želja ali potreb) spoznani kot nesposobni za pridobitno delo, s čimer pa se mi ne moremo in nočemo strinjati. Naša vrata so odprta tudi za ljudi z neinvalidnostjo, ki imajo izkušnje z dolgotrajno brezposelnostjo zaradi drugačnih bolezenskih težav, ki so nastale zaradi težavnosti delovnih pogojev na delovnem mestu ali zaradi poslabšanega zdravja! V društvu si prizadevamo, da bi ljudem s posebnimi potrebami omogočili najti delo v običajnem delovnem okolju, s pravico in dolžnostmi do plačane zaposlitve. Naše stališče je, da lahko ljudje s posebnimi potrebami samostojno živijo neodvisno življenje v domačem okolju, z možnjostjo izbire socialnih storitev v lokalni skupnosti. Da bi jim omogočili živeti neodvisno življenje v lokalni skupnosti, izvajamo samostojen program: zagovorništvo na področju zdravstva in socialnega varstva. V društvu ponujamo svojim članom in dragim naključnim strankam naslednje društvene programe: zagovorništvo, druženje in oporo. Sami programi so predvsem usmerjeni na iskanje lastne Društvo skupina glas Slovenije Gosličeva ulica 12 1230 Domžale Tel.: 01/721 45 80 GSM: 041/441 156 samopodobe oseb, ki si želijo pomagati. Ali potrebujemo pomoč ali oporo? Kako si naj uredimo lastno življenje? Kakšen način bivanja naj si izberemo? Ali smo sposobni odkriti, kaj smo sposobni narediti v življenju'.' Marsikdo izmed nas si želi v življenju uresničiti svoje sanje! Nekdo se želi šolati, da bi postal likovni kritik, nekdo drug si želi delati v trgovini, nekdo tretji si želi bivati v svojem stanovanju. Temu se reče izbiranje lastnega načina življenja! Pripravljeni smo vam prisluhniti, vašim željam in potrebam. Emil Remžgar Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Domžale Vabila in obvestila Najprej povabilo vsem našim članom in članicam, nekdanjim izgnancem, vašim družinskim članom ter prijateljem. Spominska slovesnost ob 60-letnici požiga zlatopoljskih vasi, Korena in Hrastnika, ter drugih vasi in izgonu prebivalcev omenjenih vasi v izgnanstvo bo V soboto, 3. avgusta 2002, ob 10. uri na prireditvenem prostoru ob nekdanji OŠ v Podgori. Prireditev bodo pripravili: občinska odbora ZZBU NOV Lukovica in Moravče ter Društvo izgnancev Domžale in krajevna skupnost ter datštva iz KS Zlato polje Če bo dovolj interesentov, bomo iz Domžal pripravili avtobusni prevoz, pokličite 031 385 105. Hkrati vabimo vse naše člane in članice, da se udeležijo spominske slovesnosti v Kozjem, ki bo 8. septembra 2002. Če bo dovolj interesentov, bomo pripravili organiziran avtobusni prevoz, ob tej priložnosti pa si bomo ogledali tudi druge znamenitosti tega območja. Prijave po tel. 031 385 105 pričakujemo do 15. avgusta 2002. Pa še obvestilo! Mednarodna organizacija za migracije (IOM) ponovno obvešča, da morajo svojci oz. dediči v šestih mesecih od smrti upravičenca o tem obvestiti IOM v Ljubljani, saj v nasprotnem primeru izgubijo pravico do odškodnine. Hkrati obveščajo, da lahko tisti, ki so prejeli ček umrlega vlagatelja za odškodnino po nemškem programu pošljejo v Genevo (dopisu naj priložijo ček in po možnosti tudi mrliški list). Naslov pa je: IOM GENEVA - GFLCP, ms. Tereza Kralj, 17 routes de MoriUons, P.O. Box 71, CH-I2II Geneva 19, Switzerland. Prijetne poletne dni! IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran Tradicionalna prireditev LDS ob dnevu državnosti Kljub dežju na Ptuju praznično Letošnje leto poteka v znamenju številnih desetletnic, pomebnih za LDS in nič manj za slovensko državo. Pred desetimi leti je namreč LDS odločno in temeljito stopila v osrednje slovenske politike ter jo odslej odločilno zaznamovala. Prvega pomladnega dne leta 1992je na kongresu LDS pod geslo Druga slovenska pomlad vodenje stranke prevzel Janez Drnovšek in že čez dva meseca je odgovornost vodenja mlade države postala vsakdanje breme in spodbuda, ki s kratko prekinitvijo traja vse do danes. Vsi ti dogodko so zaznamovali tudi tradicionalno prireditev LDS ob dnevu državnosti, ki je na ptujski Slovenski trg kljub slabemu vremenu privabila 2000 obiskovalcev in obiskovalk, med LDS katerimi so bili tudi člani LDS iz Občine Domžale. Za toploto so najprej poskrbeli glasbeniki in glasbenice iz Totega Big Banda iz Maribora. Po prisrčnem pozdravu Čučka, predsednika ptujskega občinskega odbora LDS, ter podžupana ptujske občine, so zbrani toplo pozdravili slavnostnega govornika dr. Janeza Drnovška, predsednika stranke in Vlade RS, ki je govoril predvsem o vključevanju Slovenije v Evropsko skupnost in Nato ter predstavil že poznana stališča LDS o omenjeni problematiki. Sledili so nastopi Zorana Predina in ansambla Adijo pamet, praznovanje pa je popoldne polepšalo tudi sonce, ki je pregnalo oblake in dež. Del udeležencev iz Domžal Dr. Janez Drnovšek bo kandidiral za predsednika države samo odločitve o sodelovanju na volitvah, ampak tudi odločitev o delovanju vlade v naslednjem obdobju. Razmišljal se o tem, veliko bolj enostavno bi bilo nadaljevati z vodenjem vlade do konca mandata, pa vendar se vprašanje zamenjave postavlja že nekaj časa. Na neki točki je bilo treba to storiti. Sam ocenjujem, da 10 let vodenja vlade predstavlja neko precej dolgo obdobje, da ima v Evropi izmed delujočih predsednikov vlade, mislim, samo islandski premier, približno takšen staž. Vsi drugi manj ali večinoma celo precej manj. Tako, da se mi zdi, da je kljub vsemu to neko obdobje, kjer je utemeljeno razmišljati o tem, da bi se to obdobje "Odločil sem se za kandidaturo za tudi zaključilo in da se pripravi predsednika države na jesenskih normalen prehod v drugo vladno volitvah. Razmislek je bil težaven iz situacijo." različnih razlogov, v veliki meri tudi Dr. Janez Drnovšek zato, ker ta odločitev ne pomeni Del svetnikov LDS se je udeležilo tudi slovesne otvoritve avtocestnih odcepov Trojane-Vransko ter Krtina-Kompolje Veselo v Mostecu " Za nas ne traja leto od 1 .januarja do 31.decembra, ampak od enega do drugega MOSTECA," so skoraj v en glas, na pol za šalo na pol zares, zatrjevali navdušeni člani ZLSD za enim izmed omizij na letošnjem druženju v znanem športno rekreacijskem centru na obrobju Ljubljane. Množica članic in članov ter simpatizerk in simpatizerjev, med katerimi je bilo veliko mlajših, je tudi letos doživelo vso čarobnost in neponovljivo vzdušje, ki ga vsako leto znova in znova vsi skupaj doživljamo na druženju, ki ga pripravi ljubljanska ZLSD. Čudovit sončen dan je ob "tradicionalnem" ansamblu 12. nasprotje in tudi "tradicionalnem" srečelovu to razpoloženje samo še stopnjeval. Pravo navdušenje pa je prišlo, ko sta spregovorila, v imenu gostiteljev, predsednica Mestne organizacije ZLSD Ljubljana dr. Metka Tckavčič in predsednik ZLSD Borut Pahor. Metka je najprej prisrčno pozdravila vse, ki so prišli v Mostec od blizu in daleč, potem pa napovedala, uspešen nastop naše ZLSD na letošnjih lokalnih volitvah tako v Ljubljani kot tudi drugod po Sloveniji. Svoj optimizem je podkrepila z dobrim delom stranke v Ljubljani in ljudi iz ZLSD, ki so na odgovornih funkcijah v mestni oblasti, ter delovanjem svetniške skupine ZLSD v Mestnem ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov svetu. Potem je najavila Boruta Pahorja. Tudi Borut je poudaril pomen letošnjih lokalnih volitev za ZLSD. Zato so na najbolj pomembna mesta tudi tokrat kandidirali svoje najboljše ljudi. Napovedal pa je tudi, da bodo v primeru, ce bo zaradi kandidature Janeza Drnovška prišlo do novih pogovorov o oblikovanju vlade in njenega programa, skušali v ZLSD preudarno uveljaviti temeljne evropske in slovenske socialdemokratske usmeritve, ter v vladi, v kateri so v minulih dveh letih ravnali odgovorno, sodelovati tudi naprej. Zbrane sta pozdravila, v imenu ministrov iz vrst ZLSD, dr. Vlado Dimovski, ter v imenu poslanske skupine njen vodja Miran Potrč. V imenu Mladega foruma pa je izrekel pozdrave Luka Juri. Seveda ni potrebno posebej poudarjati bučnega ploskanja ob njihovih nagovorih. Že danes se vsi veselimo prihodnjega MOSTECA. Praznovanje 110. letnice Slovenske ljudske stranke Ob 110. letnici Slovenske ljudske stranke je 15. junija v Koloseju potekala slavnostna akademija. Zgodovina SLS je dolga in pestra: leta 1892 je na tedanjem Kranjskem začela delovati nova politična sila. Katoliška narodna stranka, ki seje kmalu preobrazila v široko Slovensko ljudsko stranko, temelječo na krščanskem socialnem nauku. Razumela je socialno stisko slovenskega naroda ter bila hkrati gospodarsko naravnana, zato je bila močna in uspešna. Slovenski družbi je dala velikane, kot so dr. Ivan Korošec, dr. Janez Evangelist Krek ter dr. Anton Korošec. Z drugo svetovno vojno, pred katero je imela SLS v Sloveniji podporo absolutne večine, je za 50 let zamrla demokracija, SLS pa je delovala lahko le med izseljenci. Zgodovinska SLS seje 1992 združila s takratno SKD, ta pa nato leta 2000 z SLS V SLS + SKD Slovensko ljudsko stranko, ki se je nato ponovno preimenovala v SLS. Na akademiji sta s svojima govoroma zbrane pozdravila predsednik sedanje SLS, mag. Franci But, ter gost, kandidat za predsednika Slovenije, dr. France Arhar. Predsednik But je poudaril, da se spominjamo preteklosti, na katero smo ponosni, in jo sprejemamo takšno, kot je bila. Delamo in ustvarjamo pa za sedanjost in prihodnost, kije edino, kar imamo. Soočenje z izzivi globalizacije, razbremenitev gospodarstva, članstvo v EU in NATU ter ohranitev slovenstva ob tem, urejeni odnosi s sosednjimi državami ter družba vrednot, so naše temeljne usmeritve. Dr. Arharje poudaril, da se institucije s tradicijo, v našem primeru 110-letno, spoštuje in ceni, ker so trdne in stabilne. Opozoril je predvsem na to, da je ob poudarjanju uspešnega gospodarstva potrebno paziti tudi na to, kakšno ceno pri tem plačuje posameznik, državljan. Slovenska ljudska stranka Uradni del je bil zaključen s pozdravom, predvojne SLS (ki še vedno ni izgubil svoje sporočilnosti in svežine): Z Bogom za narod - za prihodnost! Rok Ravnikar Javna tribuna Barbare Brezigar Nedavno se je v Domžalah v polno zasedeni dvorani predstavila Barbara Brezigar. Njena poklicna življenjska pot je bila precej zanimiva - med drugim je bila tudi ministrica za pravosodje v vladi, ki jo je vodil dr. Bajuk, pred tem pa je bila poznana po tem, daje v "aferi Grubelič", kot prva, uspela dokazati, da je poslovna goljufija kaznivo dejanje, kar je odprlo pot tudi drugim tovrstnim kazenskim postopkom in kar je dalo ljudem možnost, da pri tovrstnih goljufijah lahko računajo na pomoč sodstva pri zaščiti njihovih pravic. V zadnjem času se njeno ime pogosteje pojavlja v javnosti predvsem kot eno od imen (pravzaprav edina ženska) za funkcijo predsednika republike na letošnjih jesenskih volitvah. SDS SocialDemokratiSlovenije Barbara Brezigar seje rodila 1953. leta v Ljubljani, leta 1977 je že končala študij na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1980 je bila imenovana za okrožno državno tožilko, leta 1993je prevzela vodenje splošnega in gospodarskega objekta na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, leta 1994 pa je postala namestnica vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. 1998. leta je bila imenovana za vrhovno državno tožilko. Junija 2000 je, kot je bilo že navedeno, postala pravosodna ministrica v Vladi republike Slovenije, sedaj pa opravlja delo vrhovne državne tožilke. Poleg službenih zadolžitev v slovenskem pravosodju Barbara Brezigar aktivno sodeluje tudi v številnih mednarodnih aktivnostih. Na povabila združenih narodov, vlad tretjih držav in drugih mednarodnih ustanov že od leta 1996 z referati sodeluje na mednarodnih seminarjih, od leta 1997 dalje pa je članica ekspertne skupine Odbora Sveta Evrope za področje pranja denarja. Javna tribuna, ki jo je uvodoma odprl domžalski podžupan, g. Roman Kurmanšek, vodil pa g. Matjaž Brojan, je bila zelo zanimiva. Barbaro Brezigar smo spoznali tudi v tisti drugačni luči - da je poleg vseh delovnih obveznosti in strokovnih znanj, ki so potrebni (tudi) za funkcijo predsednika republike, ob tem hkrati skrbna žena ter mati dveh (sedaj že polnoletnih) otrok. Dobro pozna vsa odrekanja, ki so potrebna, da poleg službenih obveznosti še kot žena in mati lahko uspešno opravlja družinske obveznosti. Je tudi vrhunska strokovnjakinja s svojega službenega področja, priznana doma in v tujini - ima torej vse potrebno, da bi nas lahko ugledno zastopala kot predsednica Republike Slovenije. Decembra leta 2001 so jo številni slovenski intelektualci (med drugim Drago Jančar, mag. Rudi Šeligo, Aleksander Zorn, dr. Manca Košir, Tone Kuntner, akademik Dane Zaje.) predlagali kot kandidatko za predsednico Republike Slovenije, kar je sprejela zelo resno in odgovorno. Kot razlog za njeno kandidaturo so med drugim navedli, da Barbara Brezigar prinaša v slovensko politiko odločilne kvalitete - odgovornost in strpnost, pogum in dostojanstvo, Barbara Brezigar je osebnost, ki bo primemo predstavljala slovensko državo in vse državljane. Njeno neodvisno kandidaturo sta podprli tudi Socialdemokratska stranka Slovenije in Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka. BarbaraBrezigarbo na volitvah kandidirala s pomočjo 5.000 podpisov državljanov. In kaj nam je Barbara Brezigar povedala o svoji kandidaturi? Takole pravi: "Letošnje leto bo zame nedvomno zelo posebno leto. Odločitev, da kandidiram za predsednico republike, je velika odločitev, ki sem jo sprejela z vso odgovornostjo. Prinaša mi veliko novega, presenetljivega in kar je najpomembnejše, tudi veliko lepega. Moje predstavitve, ki jih jemljem kot osnovno dolžnost do volilcev, me dnevno bogatijo z novimi spoznanji. Moj cilj, ki ga želim v primeru izvolitve uresničevati, je varen, pravičen in srečen vsakdan za vsakogar od nas. Zato v moj pro- Neodvisna predsedniška kandidatka Barbara Brezigar na javni tribuni v Domžalah gram vključujem izkušnje in spoznanja, ki sem jih deležna ob mojih obiskih po slovenskih krajih, seveda tudi v Domžalah. Želim, da je moj program resnično program za vsakega človeka in za vse ljudi v državi Sloveniji. Zato sem iskreno hvaležna vsem, ki mi pri tem pomagate. Še posebej pa me veseli, da nam ob druženju v takšnih večerih uspe preseči razdalje, kijih med nas običajno postavlja naglica, krajevna razdalja in ne nazadnje politika. Pri tem želim opozoriti, da je vloga predsednika države predvsem v tem, da reagira na probleme, ki se pojavljajo, da opozarja na vrednote ter da se na ljudi ne sme gledati kot na številke, saj se morajo čutiti kot sestaven del naše skupnosti. Zato se zavzemam oz. zastopam tiste temeljne vrednoste, ki so za vsako normalno državo nujne, saj se morajo ljudje v svoji državi počutiti varne. Današnje srečanje v Domžalah mi bo vsekakor ostalo v lepem spominu in upam, da ga bomo še kdaj ponovili. Tekst in foto: Janez Stibrič V imenu Občine Domžale je Barbaro Brezigar pozdravil podžupan Roman Kurmanšek in ji ob tem izročil priložnostno darilo stran d Zaključek projekta: Zastava v vsak slovenski dom V Socialdemokraski mladini Slovenije smo zaskrbljeni nad nizko narodno zavestjo Slovenk in Slovencev, kar se kaže predvsem ob državnih praznikih, ko naših domov ne krasijo državne zastave. Zato smo se v Socialdemokratski mladini odločili, da bomo do dneva državnosti zbirali zastave in jih 22. junija ter 24. junija 2002 na stojnicah po Sloveniji razdelili med državljane po geslom: Zastavo za vsak slovenski dom. Z zbiranjem smo začeli pri vrhu: pri predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu, ki se povabilu k sodelovanju žal ni odzval, predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, ministrih, poslancih, državnih svetnikih, vladnih, uradih, županih, občinskih svetnikih in podjetjih. K sodelovanju srno povabili tudi kandidate za predsednika RS in neodvisna kandidatka Barbara Brezigar jc za akcijo prispevala za 12 zastav ter nam povedala, da je v času ministrovanja v Bajukovi vladi spremenila sodni red z zahtevo, da morajo na vseh sodiščih viseti zastave, kar do tedaj ni bila praksa. Uspelo nam je zbrati preko 1500 zastav, ki so jih mestni in občinski odbori SDM v Ljubljani, Mariboru, Kodričevem, Celju, Velenju, Grosuplju, Domžalah, na Igu, Ptuju... v lični embalaži in z navodili o izobešanju zastave, razdelili obiskovalcem stojnice, v soboto 22. junija in ponedeljek, 24. junija 2002. Vsakemu obiskovalcu stojnice smo v nekaj besedah predstavili SDM, izpolnil je kratek vprašalnik, s katerim smo preizkusili njegovo poznavanje značilnosti grba in zastave, nato pa smo IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK no mu zastavo podarili. Priložili smo jim letak s členi iz Ustave in Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi. V ponedeljek, 24. junija 2002 ob 11. uri so članice in člani MO SDM Ljubljana na stolp Ljubljanskega gradu slovesno izobesili 5-metrsko slovensko zastavo in na ta način obležili naš največji praznik -dan državnosti. Ob 12. uri smo na splav Vrba, ki vozi po reki Ljubljanici, povabili veleposlanike, ki smo jih s podarjeno slovensko zastavo izrekli dobrodošlico v naši državi in novinarje, ki smo jih seznanili s potekom akcije. Svojo udeležbo s prihodom so potrdili veleposlaniki Nemčije, Kitajske, Romunije, Poljske in Češke, ostali se nam zaradi drugih zadolžitev niso pridružili. Popeljali smo jih od Tromostovja do Špice in nazaj. Po našem mnenju je projekt uspel, še večji uspeh za nas pa je velik doziv ljudi, ki so nad akcijo navdušeni in so, tako kot mi, prepričani, daje potrebno dvigniti narodno zavest. Želimo si, da bi projekt "prinesle" zastave v čim več trgovin. Ob izvedbi akcije smo namreč ugotovili, daje slovensko zastavo težko dobiti, saj jo prodaja komaj nekaj prodajaln v celi Sloveniji. Mladi socialdemokrati si želimo, da bi ob prazniku Republike Slovenije, tako na javnih objektih, kot tudi na domovih naših državljanov viselo veliko slovenskih zastav, saj na ta način najlepše pokažemo, da imamo radi našo domovino Slovenijo. Socialdemokratska mladina Domžale Stojnica SDM v Domžalah Krščanska socialna unija Na svetniške volitve tudi v Domžalah Krščansko socialna unija, s skrajšanim imenom Krščanski socialisti, je nadaljevala Krekovih in Kocbekovih idej. O njenem programu seje pohvalno izrazil celo takratni ljubljanski ordinarij in metropolit dr. Alojzij Šuštar, ko sem ga obiskal v svojstvu takratnega glavnega tajnika KSU, o čemer tudi slovenski mediji, vključno z Družino. Naša stranka namerava letos nastopiti na svetniških volitvah tudi v Domžalah. Vseh občin je 192, naša stranka pa bi nastopila predvidoma v 7-10 občinah. Gre za dilemo, ali nastopimo le formalno, da rešimo stranko pred črtanjem - če s svojim zapisanim imenom dvakrat ne nastopi na volitvah - ali da v volilni koaliciji s kako drugo stranko bolj gotovo dobimo kakšnega svetnika in postanemo v javnosti znani. Le s formalnim nastopom bi teže rešili obstoj stranke. Obravnavajoč nakazano problematiko se je med članstvom porodila misel, da bi šli na volitve v koaliciji z ZLSD. S tem bi se "rešili" vseh administrativnih storškov, tudi za volilno propagando, ker smo sami finančno šibki. Seveda se postavlja vprašanje, zakaj ravno v koaliciji z TLSD. Ali ni to za krščansko ime naše stranke nekaj nezaslišanega? Ob tem je treba vedeti, daje skupni imenovalec ali pesek obeh strank prav SOCIALNO PODROČJE. Kaj pa strah pred komunizmom, ki ga v evropskem sedanjem družbenem sistemu kapitalistične globalizacije ni več? Ob eventuelni volilni koaliciji z ZLSD stranke KSU ohranja svojo identiteto in bi torej na KSU-jevsko programsko naravnanost v ničemer ne vplivala, koalicija namreč. Prihaja čas kislih kumaric, jeseni pa nasvidenje. Ivan Kepic Pogovor z dr. Markom Starbekom, predsednikom OO Nsi Domžale: "Cas je za novega župana in drugače sestavljen občinski svet!" Čeprav so se šele dobro začeli vroči poletni dnevi, je jesenski čas, ko bodo po vsej Sloveniji lokalne volitve, že v mislih vseh aktivnih slovenskih političnih strank. Volitve za novi Občinski svet in nove župane ter za nove člane Sveta Krajevnih skupnosti so predvidene v mesecu novembru. Letos bo naša država dobila tudi novega predsednika, kajti stari ne more biti več izvoljen - torej nas čakajo še t.i. predsedniške volitve. Obeta se nam bogata politična trgatev. Toda, v katerem političnem vinogradu bo najbolje obrodila? Zanimalo me je, kako se na to v občini Domžale pripravlja Nova Slovenija, krščansko ljudska stranka (Nsi), zato sem povabil na razgovor za Slamnik predsednika stranke in občinskega svetnika dr. Marka Starbeka in mu zastavil nekaj aktualnih vprašanj. V nedeljo 4. avgusta 2002, bo Nsi praznovala šele drugo obletnico svoje ustanovitve. Zdi se, daje v tem kratkem času prehodila dolgo pot in se kljub svoji "mladosti" trdno zasidrala v slovensko javnost, med Slo vence in Slovenke. Kakšna je njena politična podoba danes? Kako je z njeno organiziranostjo, članstvom, njenim javnim delovanjem ipd.? Da, res se bliža datum, ko smo pred dvema letoma ustanavljali novo stranko z imenom Nova Slovenija, krščansko ljudska stranka. Takratno navdušenje ob ustanovitvijo bilo še toliko večje, saj nas je takratna združena stranka SLS + SKD močno razočarala s svojo politično usmeritvijo in s svojimi siceršnjimi političnimi odločitvami, za katere ni imela podpore večine članov nekdanje SKD. Strinjam se, da seje stranka Nova Slovenija res hitro in trajno zasidrala med Slovence in Slovenke, saj je komaj dobra dva meseca po ustanovitvi na državnozborskih volitvah dosegla presenetljivo dober rezultat. Zagotovo je ta uspeh rezultat organiziranosti naše stranke "od spodaj navzgor", kar pomeni, da stranka deluje preko krajevnih odborov, občinskih in regionalnih odborov, navzgor, do samega političnega vrha stranke. Taka organiziranost stranke namreč zagotavlja hiter pretok informacij do vsakega člana stranke. Naša stranka je s svojo pokončno držo, načelnostjo in doslednim uresničevanjem našega predvolilnega slogana "Beseda velja!" dobro razpoznavna v slovenskem prostoru. Nova Slovenija, krščansko ljudska stranka, se na vseh ravneh svoje organiziranosti pripravlja na letošnje lokalne in predsedniške volitve. V soboto, 22. junija 2002, je bila v Žalcu 1. konferenca Nove Slovenije. Kakšen je bil njen namen? O čem je tam tekla beseda? Kateri so bili njeni najpomembnejši rezultati? Le še nekaj mesecev nas loči od lokalnih in predsedniških volitve. Prav zato je bila to tudi ena izmed glavnih točk na I. konferenci Nove Slovenije v Žalcu, na katero smo bili povabljeni vsi predsedniki občinskih in regionalnih odborov. Podrobno smo se seznanili s potekom priprav na lokalne volitve, v največji meri seveda z predvolilnimi zadolžitvami občinskih in krajevnih odborov. Poleg teme "Volitve 2002" je bila na konferenci pomembna tema tudi Nova Slovenija Hritanmka Danska stranka "Prihodnost Slovenije in Evropoa", s poudarkom na lokalni samoupravi in regionalizaciji Slovenije. Med najpomembnejše junijske dogodke na občinski ravni zagotovo sodi slavnosten podpis koalicijske pogodbe s SDS Domžale. Kateri so njeni poglavitni poudarki? Med NSi in SDS Domžale je bila podpisana koalicijska pogodba, s katero sta se stranki dogovorili o skupnem nastopu na letošnjih jesenskih lokalnih volitvah. Dogovorjeno je, da bosta stranki nastopili na občinskih volitvah s skupnim kandidatom za župana, čigar imena zaenkrat še ne bi omenjal, prav gotovo pa bo vreden zaupanja volilcev. Za volitve svetnikov v občinski svet pa bosta stranki nastopali vsaka s svojo kandidatno listo. Koalicijska pogodba tudi zavezuje obe politični stranki, da bosta po volitvah - ne glede na izid volitev - skupno nastopali v občinskem svetu in zagovarjali interese ljudi Občine Domžale. Na tem slavnostnem dogodku seje predstavila tudi Barbara Brezigar, letošnja predsedniška kandidatka, ki jo podpira tudi Koalicija Slovenija. Kaj menite o njeni kandidaturi? Kakšne so po vašem mnenju njene možnosti za izvolitev? Vsem je gotovo žc dobro znano, daje eden izmed predsedniških kandidatov na letošnjih volitvah za predsednika države tudi neodvisna predsedniška kandidatka Barbara Brezigar, ki jo poleg ostalih podpira tudi "Koalicija Slovenije", to je NSi in SDS. Lahko rečem, da gospa Barbara Brezigar predstavlja "nov veter" v slovenski politiki, da bo njena izvolitev Slovenijo popeljala v smer prave in resnične pravne države. Na njeni predstavitvi v Domžalaha smo jo vsi navzoči spoznali kot prijazno, sproščeno, človekoljubno osebo, ki je široko odprta tudi za politično drugačnost. Po rezultatih anket njena priljubljenost iz dneva v dan narašča. Prepričan sem, da se bo tako nadaljevalo vse do dneva volitev. Občinskim svetnikom Nsi se bo letos iztekel "svetniški" mandat. Morda je nekoliko premalo znano dejstvo, da je vseh pet svetnikov takoj ob ustanovitvi Nove Slovenije, krščansko ljudske stranke, prestopilo iz SKD v Nsi. Kako kot predsednik stranke ocenjujete njihovo delovanje v Običinskeni svetu Občine Domžale? Kaj menite o skoraj štiriletnem političnem sodelovanju s SDS Domžale v občinskem svetu? Kakšna je njena politična bera? Res je, vseh pet svetnikov nekdanje stranke SKD je takoj po ustanovitvi Nove Slovenije, krščansko ljudske stranke, prestopilo v novoustanovljeno stranko. Ustanovili smo novo svetniško skupino NSi - krščansko ljudska stranki). Nova svetniška skupina pa je ostala skoraj brez finančnih sredstev za delovanje, za smo se svetniki odločili, da sami finančno podpremo delovanje svetniške skupine. Kot član svetniške skupine in predsednik OO Nsi Domžale lahko rečem, da nas pet članov svetniške skupine aktivno deluje v občinskem svetu, s konstruktivnimi predlogi in predlogi sklepov, v dobrobit naših oWanov.Zal pa moram ugotoviti, da večine naših predlogov vladajoča občinska koalicija ne podpre. To se zlasti pokaže pri vsakoletnem sprejemanju občinskega proračuna, saj noben, naj bo še tako dober predlog opozicijske stranke Nsi, ni sprejet. V letošnjem letu smo svetniki Nsi predlagali, da se v občinskem proračunu namenijo sredstva za pomoč družinam s tremi ali več otroki, pomoč materam ob rojstvu otroka, da se izdela dokumentacija za osrednji občinski pomnik samostojnosti in državnosti Slovenije, da se naredi projektna dokumentacija manjših enot domov za starejše občane na področju celotne Občine Domžale, Z izgradnjo manjših domov po krajevnih skupnostih bi omogočili vsem, ki bi bili potrebni dnevne oziroma celodnevne oskrbe, da bi lahko ostali v domačem okolju, v bližinih svojih domačih. Žal noben od naših predlogov na občinskem svetu ni bil sprejet oziroma, ni dobil potrebne večine, kajti nas je skupaj s SDS, ki tvorimo opozicijo, le 10 od 31 svetnikov v Občinskem svetu Občine Domžale. Še enkrat naj poudarim, da se svetniki Nsi trudimo, da delamo dobro in pošteno, žal pa smo večinoma s svojimi predlogi neuspešni, ker imamo pri glasovanju premajhno moč. Kaj bi bralkam in bralcem Slamnika ob koncu najinega pogovora še radi sporočili? Pred nami je čas počitnic in dopustov, zato vsem bralkam in bralcem želim, da bi ta čas izkoristili kar najbolj prijetno in si nabrali novih moči in energije. Ker pa se bliža čas volitev, pozivam vse polnoletne bralke in bralce Slamnika, da izkoristijo svojo pravico in izpolnijo svojo dolžnost, tako da gredo polnoštevilnona volišče in oddajo svoj glas tistim, ki bodo vredni njihovega zaupanja. Upam, da bodo naši kandidati med njimi, saj mislim, da je sedaj pravi čas za novega župana in novi, drugače sestavljen občinski svet. Dr. Marko Starbek, hvala za pogovor. V imenu bralcev in bralk Slamnika tudi vam želim, da bi si med počitniškimi dnevi nabrali dovolj moči in energije, da bi v jesenskem času dosegli vse zastavljene cilje. Lan Nal Območna organizacija ZSSS Domžale Sindikalni zaupniki na posvetu s predsednikom Semoličem Prejšnji teden seje v prijaznem okolju podjetja VELE v Jaršah sestal aktiv sindikalnih zaupnikov domžaleskega območja. Srečanje je bilo posvečeno aktualnim temam s področja plačne politike, spoznavanju novega Zakona o delovnih razmerjih in nalog za izboljšanje učinkovitosti sindikalnega delovanja in pripravam na 4. icongres .ZSSS. Na posvetu je ves čas sodeloval tudi predsednikZSSS, Dušan Semolič. Udeleženci so se z njim pogovarjali tudi o reševanju problemov in nalog za izboljšanje socialnega in materialnega položaja članov. Nova plačna politika Dogovor o plačni politiki za obdobje 2002-2004je predstavil predsednik Dušan Semolič. Poudaril je, daje ta dokument kompromis med želenim in doseženim, v katerega je bilo vloženo veliko dela. Pomen tega dogovora pa je vsekakor velik, saj: - omogoča enotno plačno politiko za celotno gospodarstvo - daje osnovo za usklajevanje plač za obdobje dveh let - daje podlago za usklajevanje plač dvakrat letno - omogoča stoodstotno usklajevanje plač z rastjo cen življenjskih stroškov - omogoča enoten način izplačevanja plač iz naslova uspešnosti - zavezuje socialne partnerje, da do leta 2004 pripravijo dogovor o usklajevanju plač na "evropski način" - omogoča partnerjem, da sc v kolektivni pogodbi dejavnosti dogovorijo za drugačno razporeditev povečanega obsega sredstev za plače (vsem v enakem znesku) - predvideva nadzor tudi nad rastjo plač direktorjev - pomeni povišanje minimalne in zajamčene plače. Velik dosežek je bil tudi to, da so se določila novega dogovora o plačni politiki vključila v poseben zakon. Zakon je že sprejet in določa tudi ostre sankcije za nespoštovanje dogovora. Sindikati podjetij so pogosto predmet kritik Sindikalni zaupniki iz podjetij Induplati, Vele, KPC Jable, Univerzalc in Tosamc so izpostavili probleme, s katerimi se srečujejo v svojih organizacijah. Povedali so, da so delavci v številnih domžalskih podjetjih v minulem desetletju v upanju, da se bo izboljšalo poslovanje podjetja, velikokrat in marsikdaj odtrgali od ust - pristajali so na znižanje plač, sc odpovedovali regresu in izplačilu drugih predmetov, pristajali na izplačevanje plač in drugih prejemkov v bonih,... Pa seje žal sedaj izkazalo (Induplati, Univerzale, idr.), daje to bilo zaman. Sedaj prejemajo plače (pod grožnjo s stavko) v najnižjem znesku in z zamudo, nimajo plačanih prispevkov (Univerzale), grozi jim odpust zaradi prisilne poravnave (Induplati) ali stečaja (Univerzale). Delavci so v brezupnem položaju, saj nimajo sredstev za vsakodnevno življenje. Ob vsem tem, pa si direktorji mirno izplačujejo visoke plače, neprimerne glede na poslovne rezulate podjetja in višino plač večine zaposlenih v podjetju. V takšnih razmerah delavci od sindi kata veliko pričakujejo in tudi zahtevajo. Tako se sindikat pogosto srečuje z očitki o odgovornosti za stečaj, za presežne delavce, za prenizke plače in podobno. Ker sindikat ne vodi poslovanja podjetja, taki očitki večinoma niso utemeljeni. Za poslovanje so odgovorni direktorji in uprave. Žal odgovarjajo lastnikom, ne delavcem Kaj pa lahko stori sindikat pri vsem tem? Sindikat zagotovo nc more preprečiti raznih poslovnih in organizacijskih sprememb, lahko pa prispeva k temu, da so te spremembe za delavce manj boleče. Zlasti pa mora storiti to, kar je v njegovi moči, da so delavci deležni vseh pravic, ki jim v takšnih primerih gredo. Sindikalno vodstvo v podjetju je brez ustrezne strokovne podpore območne organizacije in sindikata dejavnosti težko temu kos, saj se mora pogajati s strokovno usposobljenim vodstvom podjetja. Za učinkovito delovanje sindikata pa je zelo pomemba medsebojna solidarnost (je eno od temeljnih načel sindikalnega delovanja) po načelu "vsi za enega, eden za vse", na katero pa se prepogosto pozablja. Učinkovito varstvo in uveljavljanje pravic zaposlenih lahko sindikat podjetja zagotovi le, če so vsi člani notranje enotni in medsebojno solidarni. Za učinkovitost delovanja sindikata sta seveda pomembna tudi enotnost in kolektivni duh. Dolžnost varovanja te vrednote sindikalnega delovanja pa je vsekakor močno povezana z dolžnostjo strpnega in kulturnega komuniciranja. Sekretarka območne organizacije je po razpravi ugotovila, da bo pričakovanja delavcev omenjenih podjetij glede plač zelo težko izpolniti. Menila je tudi, da mora zapleteno plačno politiko zamenjati nova, ki bo spodbujala prizadevnost in ustvarjalnost in bo hkrati bolj poštena za vse. Novi zakon o delovnih razmerjih bo treba spoznavati V nadaljevanju posveta je predsednik ŽSSS, Dušan Semolič, predstavil novi zakon o delovnih razmerjih, sprejet aprila letos, po štiriletnih aktivnostih in pogajanjih. Novi zakon prevzema vrsto pravic, ki so bile dosedaj delavcem zagotovljene le s kolektivno pogodbo. Ž zakonom so podrobneje določene pravice v zvezi s plačo, določeni so dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, dodatek za delovno dobo, povračila stroškov v zvezi z delom (npr. regres za prehrano), regres za lemi dopust, odpravnina ob upokojitvi, pravica do plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin ter višine nadomestil v času različnih odsotnosti. Višino dodatkov bodo določile kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kar pomeni uzakonjanje tovrstnih pogodb. Z novim zakonom se krepi vloga sindikata, večja je vloga inšpekcije za delo in tudi sodna veja oblasti pridobiva pomen. Po novem bodo pravice delavcev določene tudi s pogodbo o zaposlitvi, ki je delodajalec ne bo smel enostransko spreminjati. Poleg pogodbe o zaposlitvi bo delodajalec dolžan delavcem izročiti tudi kopijo prijave v socialno zavarovanje. Ob zaključku predstavitve temeljnih značilnosti novega zakona je predsednik Semolič poudaril, daje nova ureditev zakona o delovnih razmerjih zelo obsežna in zato potrebna poglobljene razprave tako na naslednjih srečanjih, kot tudi v širšem krogu članov. ZSSS bo za spoznavanje nove zakonske ureditve delovnih razmerij pripravila poseben priročnik in vrsto izobraževalnih seminarjev (začeli se bodo v jeseni). Kongres ZSSS Predsednik ZSSS, Dušan Semolič, je povedal, da bo za decembrski kongres ZSSS pripravljen pregled dela ZSSS v preteklem štiriletnem obdobju, iz katerega bo razvidno, kaj vse je ZSSS naredila za svoje članstvo in kje bi bila lahko še uspešnejša. Poudaril je, da bo ZSSS močna le z vsemi sindikati skupaj, če bodo ti strnili vrste in delovali bolj enotno. Kongres naj bi bil zato minifestacija moči Svobodnih sindikatov. Kako naprej Ob koncu posveta je sekretarka podala kratek povzetek delovanja območne organizacije v I. poletju in predstavila usmeritve za prihodnje obdobje. Poudarila je, da vse kar delamo v sindikatih, se da narediti še boljše. V glavnem vemo, kaj moramo delati, ne pa, kako naj bi kaj naredili. Zato je prav se je treba v prihodnosti bolj učinkovito organizirati. Predvsem bi morali zagotoviti ustreznejše financiranje in izobraževanje. Zelo nujno pa je tudi kvalitetnejše komuniciranje. Člani imajo pravico do informacij. Če imajo to pravico, morajo imeti tudi pravico do odgovora na svoja vprašanja in tudi medsebojnega dialoga z odgovornimi funkcionarji. Na posvetu smo se veliko pogovarjali in spoznavali, kako težko je sindikalno delo. Obenem pa tudi prepoznavali uspehe, ki smo jih kljb vsem težavam in problemom dosegli. Naše sindikalne zgodbe se bodo nadaljevale poleti, jeseni... Upam, da bodo naša srečanja obogatena z novimi spoznanji in izkušnjami, da bomo še naprej tkali pozitivne odnose in prijateljstvo in na podlagi tega uspešno uresničevali sprejete naloge. Justi Amuš /s' IZ GASILSTVA stran IO Tekmovalne ekipe med podelitvijo pokalov Gasilci Gasilske zveze Domžale preizkušajo svoje znanje Kot vsa leta doslej so tudi letos v Gasilski zvezi Domžale organizirali tekmovanje članic in članov. Letos je to tekmovanje potekalo v soboto 1 .junija 2(102 v dopoldanskem času na nogometnem igrišču na Rovah. Vsa tekmovanja imajo namen preizkusiti znanje in hitrost. Člani prostovoljnih gasilskih društev marljivo vadijo več tednov pred tekmovanji, saj vsi hočejo dokazati, da so najboljši v vseh disciplinah, najhitrejši, predvsem pa, da so pravilno naučeni za delo ob gasilsko-reševalnih akcijah. Nedvomno je vse to velika zasluga vaditeljev enot, ki svoje znanje prenašajo na ostale sotovariše v matičnem društvu. Letošnjega tekmovanja na lepo urejenem poligonu (za kar gre zahvala članom PGD Rova) se je udeležilo skupno 39 članskih enot, ki so dosegli naslednje rezultate: Člani A - prostovoljne enote 1. mesto PGD Rova 2. mesto PGD Studa 3. mesto PGD Dob 2 4. mesto PGD Dob 4 5. mesto PGD Studenec 6. mesto PGD Dob 3 7. mesto PGD Žeje-Trojica 8. mesto PGD Domžale 9. mesto PGD Homec 2 10. mesto PGD Homec 1 11. mesto PGD Jarše-Rodica 2 12. mesto PGD Ihan 13. mesto PGD Jarše-Rodica 1 Članice A -prostovoljne enote 1. mesto PGD Žeje-Trojica 2. mesto PGD Rova 3. mesto PGD Homec Člani B - prostovoljne enote 1. mesto PGD Dob 2. mesto PGD Helios Domžale 3. mesto PGD Vir 4. mesto PGD Stob-Depala vas 1 5. mesto PGD Rova 6. mesto PGD Homec 7. mesto PGD Radomlje 8. mesto PGD Stob-Depala vas 2 9. mesto PGD Rova 2 10. mesto PGD Jarše-Rodica Članice B -prostovoljne enote 1. mesto PGD Dob 2. mesto PGD Tosama-Domžale Zanimivo je zlasti to, da opažamo izredno borbenost in tekmovalnost v nekaterih društvih, v katerih ni bila dosedaj opazna ta močna aktivnost. V vrste članov PGD vstopajo mladi, ki se želijo predstaviti ne samo v domačem kraju, ampak želijo svoje znanje pokazati tudi na državnih ali medržavnih tekmovanjih. Njihove ambicije segajo celo do olimpijskih tekmovanj. Z izredno dobro voljo, usklajenostjo enot in znanjem, ki pa ga imajo dovolj, se bo morda ponovilo v Domžalah leto 1993, ko smo na olimpijado v Berlin poslali kar 5 enot iz Domžal. Po sklepu Predsedstva Gasilske zveze Domžale bo tekmovanje pionirjev in Tekmovalna enota je pripravljena za izvedbo vaje. Slovesen in težko pričakovan trenutek podelitve pokalov, ki sta ga opravila poveljnik in predsednik GZ Domžale tov. Janez Breceljnik in tov. Marjan Slatnar. mladincev v jesenskem času. Tudi starejše gasilke in gasilci še vedno radi prihajajo med mlajše člane. Čeprav imajo lažje tekmovalne discipline, jih je vseeno zanimivo opazovati, kako hitijo, da bi bili čim boljši. Še vedno radi dokažejo, da so kljub letom aktivni in da znajo uporabiti gasilsko orodje, čc bi bilo to potrebno. Rezultati letošnjega tekmovanja veterank in veteranov so naslednji: Veterani -prostovoljne enote: 1. mesto PGD Studa 2. mesto PGD Jarše-Rodica 2 3. mesto PGD Stob-Depala vas 4. mesto PGD Ihan 5. mesto PGD Radomlje 6. mesto PGD Pšata-Dragomelj 7. mesto PGD Homec 8. mesto PGD Jarše-Rodica 9. mesto PGD Vir Veteranke -prostovoljne enote 1. mesto PGD Jarše-Rodica Veteranke -izven konkurence 1. mesto PGD Komenda Letošnje tekmovanje članic, članov in veteranov jc vodil tekmovalni odbor, ki ga je vodil tov. Janez Breceljnik Posebno pohvalo zasluži tudi sodniški zbor, kije vestno in strokovno opravil ocenjevanje enot. Vodja tekmovanja je bil tov. Cveto Rihtar. Po končanem tekmovanju sta predsednik GZ Domžale tov. Marjan Slatnar in predsednik ocenjevalne komisije tov. Tone Pavlic razglasila rezultate tekmovanja in podelila prvim trem tekmovalnim enotam v posameznih kategorijah lepe pokale. Predsednik Gasilske zveze Domžale Marjan Slatnar Praznik studenških gasilcev Studenški gasilci so v nedeljo, 2. junija, pripravili tradicionalno, svečano parado z vrtno veselico. Letos je bila prireditev poleg zabave namenjena predvsem blagoslovu in krstu prenovh'enega gasilskega vozila TAM 130. Slavnost se je začela s kratkim uvodnim nagovorom predsednika prostovoljnega gasilskega društva Studenec, Petrom Cerarjem, ki je pohvalil prizadevanja gasilcev in na kratko opozoril na trud, ki je bil potreben za to, da je danes v prenovljeni garaži gasilskega doma parkirano težko pričakovano vozilo. Najslavnejši in najpomembnejši del proslave je bil namenjen blagoslovu vozila, za kar so prosili župnika župnije Dob, Slavka Judeža. Ta je pripravil kratek uvod in nato v želji, da bi bilo vozilo v pomoč v čim redkejših kriznih situacijah, poškropil vozilo z blagoslovljeno vodo. Kasneje sta se mu na odru pridružila še botra vozila. Marija Resnik in Franci Prenar sta slavnostno odprla steklenico šampanjca in z njim krstila novo pridobitev. Za kratek kulturni predah so tudi letos poskrbeli učenci podružnične Osnovne šole Krtina, ki so pripravili dve plesni točki in kratke recitacije pesmi. S prijetnim nastopom so pripomogli k sproščenejšemu vzdušju proslave. S to svečanostjo se je zaključil resnejši del prireditve, sledila pa je sproščena gasilska vrtna veselica, kjer so za prijetno glasbo, ki je privabila na oder veliko plesalcev, poskrbeli Gamsi. Za prazne želodce gostov so poskrbeli studenški gasilci z okusno hrano in pijačo. Sonja Primožič Kresovanje ob dnevu državnosti na Sv. Trojici Ob dnevu državnosti je Športno rekreativno društvo Konfin - Sv. Trojica pripravilo tradicionalno kresovanje na vrhu Sv. Trojice. Že nekaj dni prej smo pridno vozili vejevje ter drugi lesni material na grmado, ki je iz dneva v dan rasla. Zal pa se je na sam predvečer Osmo gasilsko tekmovanje za pokal Domžal V soboto, 15.6.2002, seje dan začel zelo lepo, s soncem, ki pa je svojo toploto še stopnjevalo. Delo - priprave na gasilsko tekmo - se je v Športnem parku v Domžalah začeleoe zjutraj in fantje so krepko združili moči, da je bilo igrišče pripravljeno za gasilsko tekmo, na kateri so tekmovali tudi sami in seje uradno začela ob 13. uri. Na gasilski tekmi za pokal Domžal je skupno sodelovalo 16 gasilskih desetin (3 ženske ter 13 moških). Prvo mesto v ženski konkurenci so osvojile gasilke PGD Žeje - Sv. Trojica, med moškimi pa je bila najuspešnejša desetina PGD Rova. Kljub zelo vročemu soncu in vremenu brez vetra moramo pohvaliti vse desetine za njihov uspeh ter dobro voljo. Tokrat je tu prvič tekmovala tudi gasilska desetina iz Avstrije - točneje iz Dobrle vasi. Pokazali so nam malo drugačne izvedeno vajo, kot pa smo jo gasilci navajeni tu. Sicer pa pravijo, daje vsaka sprememba dobrodošla in tako je tudi v gasilstvu. V Domžalah so se počutili zelo dobro, kar seje videlo tudi na njihovih obrazih. Gasilsko tekmovanje za pokal Domžal se je torej uspešno zaključilo, a brez pridnih rok domžalskih gasilk in gasilcev to ne bi bilo tako uspešno. V imenu PGD Domžale - mesto se zahvaljujem Nogometnemu klubu Domžale za odstop igrišča, smučarskemu društvu Domžale za elektronsko merjenje štafetnega teka in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri pripravi in izvedbi tekmovanja ter skrbeli za dobro pčutje vseh tekmovalcev, za PGD Domžale - mesto Sonja Pavlišič Priprave za kres so potekale še v jasnem in sončnem vremenu. praznika razbesnelo hudo neurje, ki nam je dodobra pokvarilo načrte za slovesno praznovanje. Z žalostjo smo številnim, ki so po telefonu spraševali, kaj bo s kresovanjem, pojasnjevali, da so razmere za praznovanje na odprtem neugodne. Vendar, tako hitro, kot se je vreme poslabšalo, seje tudi zjasnilo in ob 21.00, ko je bil napovedan prižig grmade, se je vseeno zbrala lepa množica, predvsem vsakoletnih obiskovalcev, ki so ponovno preživeli lep in zabaven večer med nami. Rok Ravnikar stran 1 1 ETNO ROČK 2002 ETNO-ROCK FESTIVAL Domžale, 30. avgust 8002, ob 18.00 uri www.kud-kontratiant.si — info@kud-kontrabant.si Ideja za Etno-rock festival seje porodila v začetku leta 1997 med člani KUD-a Kontrabant in nekaj njihovimi prijatelji iz Domžal. Ob svojih gostovanjih na festivalih po Sloveniji in sosednjih državah so začutili praznino po prireditvi v svojem domačem kraju. Sprva je bila mišljena kot enkratni dogodek, uspešnost večera pa je kar sama klicala po ponovitvi. Ob pomoči Občine Domžale in različnih sponzorjev so v dosedanjih letih uspeli pripeljati veliko dobrih glasbenikov, kot so Vlado Kreslin z Beltinško bando, Adi Smolar, The Stroj, Orleki, Ana Pupedan, Posodi mi jurja, Zuf de žur in druge. Sedaj bi že lahko rekli, da je Etno-rock festival tradicionalna prireditev v Domžalah, ki pomaga poletje zaključiti z nasmeškom in vedrino. Letos nastopajoči: MAR D JANG0 QUARTET Skupina Mar DJango Quartet, ki jo zaznamuje mešanica liričnega šansona in gipsy swinga, ki dopušča prednost bogatemu in izpovednemu besedilu, večinoma zapeto v ruščini. Vse skupaj pa postane čaroben patos drugega sveta, neka strast.strastna godba, ki začara poslušalca - in kaj bi naj po tej logiki potem še sploh ostalo? Pred desetimi leti je Vitalij Osmačko ' (pevec in ritemkitarist) posnel svojo prvo ploščo v Sloveniji z naslovom Časi srečanj. K sodelovanju je povabil takratnega prvega violinista ljubljanske Opere Saša Olenjuka. Po nekaj letih obstoja, pa je Vitalij v skupino povabil Nikolo Matošiča (kontrabas) in Gašperja Bertonclja (boben). Tako je nastal Mar Django Quartet. VODOMEC Tamburaštvo v Beli krajini ima dolge in močne korenine. Začetki zasedbe segajo v leto 1994, ko se je rodila ideja po zasedbi.Pozitivni odzivi poslušalcev tako doma kot na tujem so privedli do spoznanja, da se na tamburice lahko igra tudi druge glasbene zvrsti. Pet fantov in dekle so sprejeli izziv in ustanovili šestčlansko tamburaško skupino z imenom Vodomec. Poleg tradicionalnih belokranjskih ljudskih pesmi, za katere pravijo člani, da so njihova osebna izkaznica, se je začelo z "zimzelenčki" in drugimi uspešnicami iz pop in ročk glasbe. Bazlična glasbena sodelovanja so nam kasneje pripeljala še sedmega člana in skupina je postala še prodornejša. In kaj pravijo Vodomci? "Kar nekaj časa porabiš, preden dozoriš, da začutiš dušo glasbila in najlepše je, ko ta občutek deliš z občinstvom." LEPI MIŽEK IN KLANTUŠI Glasbeniki, ki so po srcu rokerji so se zbrali ina naredili svojevrsten etno bend. Z njihovim inovativnim zvokom presenetijo staro in mlado. S čarom panonije in intenzivnostjo ročka se glasbena stila dopolnita in ustvarita čarobnost zvoka. Skupina za animacijo libida s pomočjo terapevtskega učinka glasbe. Skupina primerna za otroke, ki tekajo okrog kroga in podtikajo gnila jajca, za odrasle, ki so pozabili na igre z jajci in jih zapakirali v najboljšo embalažo spominov, za starčke, ki imajo probleme z jajci in ^* * 1 vse slabše slišijo glas hedonizma v svoji biti, za moške in ženske, ki vroče noči delajo še bolj vroče, skupina za ljubezen in smrt. Če ste pozabili, kako to gre, vam reinkarnacijo trenutka "uživaštva" pričarajo Lepi Mižek in klantuši. STRUNE Vokalno instrumentalno skupino STRUNE sestavlja šest članov, z raznovrstno instrumentalno zasedbo: 2 violini, trobenta, kitara, kontrabas, harmonika, različni ritmični instrumenti in dva odlična vokala, ki ju podkrepi vsa ekipa. "STRUNE" z vsem žarom in energijo preigravajo makedonske ljudske viže, židovsko glasbo in pesmi različnih etnij celotne južne Evrope. Njihova izbira ritmov je zelo pestra, saj je praktično vsaka skladba v drugačnem ritmu. KONTRABANT Prepoznavna kontrabantovska - švercerska - godba je kot najžlahtnejše vino s svojo barvo, cvetlico in harmonijo okusa. Izredno homogenemu kolažu avtorskih in tradicionalnih pesmi, ki črpajo svoj navdih v panonski odprtosti in bogastvu multietičnosti prekmurske ravnice, se spogledujejo z mediteranskim temperamentom in vplivi drugih svetovnih godb, seje uspelo zliti v svojevrstno glasbeno mešanico, kateri lahko rečemo kar ETNO PLETNO. Kar povezuje člane skupine KONTRABANT, je velika ljubezen do tradicionalne folk-etno glasbe iz različnih predelov sveta. Poleg tega si delijo željo po spontanosti nastopa in improvizaciji z elementi, ki bi jih lahko uvrstili že v "glasbeni teater". Knjiznica-prostor za uživanje življenja V Helsinkih (Finska) je med 2. in 3. julijem 2002 potekal simpozij o knjižničnih zgradbah 21. stoletja z naslovom "Prostor za prihodnost" (A Space for the Future - Librarv Buildings in the 21 th centurv). Dvodnevni simpozij je postregel s šestnajstimi referati arhitektov, bibliotekarjev in direktorjev knjižnic iz celega sveta. Znano je, da imajo skandinavske dežele najbolj razvit sistem knjižničarstva na svetu, tako stacionarnega kot mobilnega. Gre za sodoben sistem, ki je prijazen tako uporabniku kot knjižničarju in spretno prepleta tradicionalno knjižico z elektronsko. Vendar tudi tam razvoj ne zastaja, saj so nam na konferenci predstavili vizije novih knjižnic, v treh skandinavskih prestolnicah Stockholmu, Oslu in Copenhagnu, Singapurju in Torinu, če omenim le najpomembnejše. Največ pozornosti so predavatelji namenili sodobnim knjižičnim zgradbam. Knjižnica 21. stoletja ni več samo shramba knjig, ampak postaja človekov tretji življenjski prostor, takoj za domom in službo. Iz tega zornega kota arhitekti načrtujejo knjižni prostor, kar se da prijazen uporabniku: prostran, funkcionalen, družaben, estetski, komunikativen, razpoloženjski... Ljudje naj bi se v knjižici srečevali, izmenjavali izkušnje, se družili ipd. V Singapurju so, recimo, da bi se čimbolj približali mladim uporabnikom, razpisali natečaj za opremo mladostniškega oddelka, na katerega so se lahko javili le mladoletniki. Rezultat je bil presenetljivo dober. Obisk Helsinkov sem izkoristil tudi za Knjižnica sredi velikega nakupovalnega centra v Helsinkih ogled nekaterih splošnih knjižnic v tej prestolnici. Pokazalo seje, da Skandinavci ni so le retoriki, ampak znajo svoje ideje spraviti v praktično življenje. Zanimivo je tudi povsem novo umeščanje knjižnic v okolje. Tako se knjižnica pojavi sredi nakupovalnega središča, spet drugje funkcionira v sklopu kulturnega centra itd. Kot že rečeno: vse se prilagaja uporabnikom in njihovim funkcionalnim potrebam. Namen mojega obiska konference v Helsinkih je bil spoznati sodobne trende pri projektiranju in gradnji knjižničnih zgradb, da bi bila naša odločitev o novi domžalski knjižnici lažja. Prav ta čas je gospod Gerbec v glasilu Slamnik odprl javno razpravo o gradnji nove knjižnice v Domžalah. Upam, da se bo nabralo veliko dobrih idej (tudi od naših uporabnikov), da bi v Domžalah v bližnji bodočnosti zgradili sodobno knjižnico, v kateri bi naši uporabniki z veseljem prebirali, študirali, počivali, poslušali, opazovali, modrovali, premišljevali, sanjarili, debatirali, pisali, risali, snovali, se družili... Marjan Gujtman Direktor Knjižice Domžale Klasično in moderno v sožitju Poletni urnik (julij, avgust) odprtosti Knjižnice Domžale: Ponedeljek:13-19 Torek: 8-14 Sreda: 13-19 Četrtek: 13-19 Petek: 8-14 Sobota: zaprto Naj ne mine dan brez knjige Tatjana kokalj: Mulci na kvadrat: Vražja avtocesta Pri založbi Grlica je na začetku letošnjega poletja izšla že druga knjiga iz zbirke Mulci na kvadrat: Vražja avtocesta Prvo Krastača v nabiralniku, kije izšla lani poleti, pa bralci že poznajo. Zakaj Vražja avtocesta? Z avtocestami so vedno težave, včasih je njihova pot speljana skozi najlepše travnike, njive in gozdove, drugič se le za las izogne stari hiši, ki bi jo njeni stanovalci radi podrli, včasih pa prav na njeni poli stoji stoletno drevo. V zadnji knjigi Tatjane Kokalj, avtorice, ki živi in ustvarja v Dobu, je tako. Tristo let star hrast čaka, da ga bodo podrli. A vse le ne gre tako zlahka, kot bi si mislili. Mulci na kvadrat hrasta ne dajo, ker je simbol vasi in ker v njem prebiva dobri duh, ki čuva vaščane pred nesrečami. Pred nami je napeta in zabavna zgodba ki bo navdušila knjigožere, saj mulci Žan, Staš, Jan, Rok, Ambrož in Lenka poskrbijo, da dela na avtocesti potekajo povsem drugače, kot so se jih zamislili projektanti. Arheologi, hitijo odkopavati tisoč let pozabljenje predmete, Glavca, študent biologije, pa prepriča mulce, da se pridružijo boju za ohranitev drevesa. Vendar vse se zaplete tisti večer, ko Lenka izgine. Kam je odšla, kdo jo je odpeljal in kaj se z njo godi, poskušajo odkriti vaščani, policisti, gasilci, lovci in predvsem mulci na kvadrat Zakaj je izginila dan po tistem, ko je mladež v vasi prijela transparente v roke in pripravila demonstracije za hrast'.' Kdo ima prste pri tem, Glavca ki se morda le pretvarja, da je prijazen študent, Jakob, stric, kije pogosto brez službe in zato zelo hitre jeze, gospod Vrag, glavni projektant ceste, ki se mu zdi vsaka sprememba na avtocesti predraga in se z njo ne strinja? Kdor bo v teh poletnih dneh segel po knjigi Vražja avtocesta, bo izvedel odgovor. Napefci, zabavna in ekološko obarvana knjiga bo poskrbela, da bralcem poleti ne bo dolgčas. Anja Avtorska razstava akademskega slikarja Danijela L. Fuggerja Tivolski kostanji Priznani likovni ustvarjalec in mentor domžalskega Likovnega društva Petra Lobode, Danijel Lovro Fugger, je po desetih letih prvič odprl vrata svojega novega ateljeja v osrčju Domžal. Končno je tudi prvič v življenju dobil prostor, kjer lahko v miru ustvarja, v čudoviti svetlobi in prijetnem prostoru, ki ju daje stavba. Pri gradnji ateljeja sta sodelovala slikarjeva prijatelja, arhitekta Vojteh Ravnikar, ki je načrtal tloris stavbe, in Miloš Zalaznik, ki je pripomogel k vizualni podobi zunanjščine in njene plastične razgibanosti. V notranjosti ateljeja še posebej izstopa središčna točka v obliki valja v dveh nadstropjih, ki tako dopušča veliko akustičnosti in svetlobe. V tem prostom so ob otvoritvi razstave zaigrali z violončeli učenci Srednje glasbene šole iz Ljubljane, pod vodstvom profesorice Zdenke Marinič. Slikar Danijel Fugger je bil presenečen ob tako številnem obisku prijateljev in znancev ter bil vesel, da lahko svoje veselje in trud deli z nami, kajti sam pravi, da je zelo pomemben rezultat dela, kontakt z ljudmi, ki nam odpira nove poglede, še posebej tiste, kijih želi pokazati s svojimi slikarskimi platni: "Kot narava meni daje, to hočem pokazati ljudem tukaj." V zadnji seriji slik seje posvetil Tivolskim kostanjem, njihovim krošnjam in igri svetlobnih odsevov skozi njihovo listje. Na sliki skuša zajeti celovitost narave, videne v trenutku, ko ima vsak del svojo sestavo svetlobe in barv, ko je vse odvisno od prosojnega zraka in trepetajoče svetlobe. Narava, potopljena v živo in naravno ozračje, je podana s slikarsko tehniko, ki poudarja kontraste svetlobe in sence: sončna svetloba se "preseja" skozi listje in se odbija od peščene bele poti, ki vodi v temno globino gozda. Pri tem. uporablja široke ploskve enakomernih barv ter z njimi ustvari krepke in drzne kontraste. Barve vzvalovijo in zabrišejo se vse konture, videnje se nenehno drobi v tisoč barvnih iskric; na platno so barve nanesene v lisah ali lahnih dotikih čopiča, druga ob drugi, brez določenih pravil, le s prosto uporabo barve, ki upodablja odseve svetlobe v listju dreves. Navsezadnje se v slikarjevih upodobitvah narave vseskozi odkriva cenjena vrednost svetlobe: svetloba je barva, življenje, gibanje; zaradi nje se nam videz narave kaže in spreminja. Katarina Rus KULTURA stran 1 h zakladnice pregovorov "Voda vse opere, samo sramote ne. Nasproti časti je sramota, zato tudi o njej velja napisati nekaj besed in poiskati najtehtnejše pregovore o njej. Kdor živi brez časti, umre v sramoti, pravijo Nemci. Pravo razmerje do teh dveh kočljivih stvareh nas učijo tudi Judje, ki pravijo: Beži pred sramoto, a za slavo ne tekaj. Najprej o tem, česa se nikoli ni treba sramovati: Vprašati ni sramota. Učenja naj se nihče ne sramuje. Delo ni sramota. Pasti ni sramotno, ampak obležati. Ni sramota, če padeš v blato, sramota je, Če v njem obležiš. Za mizo in v postelji se ni česa sramovati. Nemci so realisti, ko ugotavljajo naslednje: Vsaka hiša krije veliko sramote. Glavna korenina sramote je napuh: Napuh hodi naprej, sramota pa mu sledi. Resnično sramoto si nakopljemo sami: Dokler se človek sam ne osramoti, ga nihče ne more. Današnja čistilna srestva odstranijo skoraj vse madeže, sramote pa ni mogoče povsem oprati: Častna obleka sramote ne prekriva. Ni obleke, ki bi pokrila sramoto in greh. Sramota je daljša od življenja. Sprejmi oštevanje in z njim pokrij sramoto. Marsikdo želi oprati sramoto, a napravi še večji madež. Ena od posledic sramote je želja po maščevanju in povračilu: Osramočenost kliče po maščevanju. Umazana svinja hoče še druge umazati. Ko se krava umaže, bi hotela, da so tudi druge umazane. Sramota more imeti tudi zdravilni učinek: Zaradi malo sramote ne umreš. Malo sramu lahko prepreči hud padec. Bolje je sramotno pobegniti, kot častno obležati mrtev. Bolje je, da te izuči škoda kot sramota. Sramoto je težko skriti, zato pa je ni treba razglašati: Če te osel brcne, tega ne razglašaj okoli. Nekaj drugega kot sramota je sram ali sramežljivost, ki jo pregovori visoko postavljajo: Sramežljivost je seme vseh vrlin. Kjer ni sramežljivosti, tam ni kreposti. Kdor je zmožen zardeti, ne more imeti črnega srca. Bolje je enkrat zardeti, kot velikokrat prebledeti. Sramotno je biti brez sramu (Sv. Avguštin). Boljša so rdeča lica kot črn obraz. Izguba sramuje ena največjih izgub: Kdor izgubi sram, nima več česa izgubiti. Kdor nima sramu, tudi vesti (ali: časti) nima. Kdor nima sramu pred svetom, se tudi Boga ne boji. Človeku, ki nima sramu, pripada ves svet. Kdor se ne sramuje, toliko bolje živi. Brezsramni uživajo svet. Izgubil sram, izgubil vid. Kdor nima sramu, mu ni mar za sramoto. Od koder sram odide, tja se več ne vrne; kamor dvom vstopi, od tam ne gre. V knjigi Slavka Krušnika Smeh stoletij najdemo tudi tole anekdoto: Francoski filozof E. B. de Condillac je slovel po duhovitosti. Prijatelji so mu vztrajno prigovarjali, naj prijavi kandidaturo za Francosko akademijo. "Še na misel mi ne pride," je odgovoril Condillac. "Če bi bil sprejet, bi vsi govoroli: Le zakaj so ga sprejeli med akademike? Ljubše mi je, da se ljudje sprašujejo: Zakaj neki ga še niso sprejeli?" Bogdan Dolenc MePZ Svežina: Večer sakralne glasbe v Grobljah Morate priznati, da ljubiteljem zborovskega petja konec pevske sezone prav gotovo ni dolgčas. To je čas, ko take in drugačne pevske zasedbe poskušajo predstaviti svoje delo in napredek, s tem pa potrditi sebi in publiki, daje delo skozi leto pripeljalo do zastavljenega cilja. Tako smo člani MePZ Svežina skupaj z dirigentom, Primožem Leskovcem, 26. maja pripravili koncert sakralne glasbe v cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah. V osnovi je bil koncert sestavljen iz treh delov. Ker je mesec maj Marijin mesec, smo v prvem delu predstavili Marijine pesmi skupaj s sopranistko Petro Konjar, kije tudi članica MePZ Svežina ob orgelski spremljavi Mateja Vojeta. Sledil je tematsko podoben, a stilno drugačen del, v katerem so se poleg Petre Konjar predstavili še trije solisti: altiska Darja Vevoda, tenorist Matjaš Stopinšek in basist Janko Volčanšek z izvedbo Ave marij različnih avtorjev. Zazvenel je komorni godalni orkester, omenjeni solisti in začel seje zadnji del koncerta. Alma dei creatoris in Missa brevis in B, W. A. Mozarta. Slednja je bila za pevce velik izziv, saj je s svojo tehnično in stilno težavnostjo zahtevala veliko dela, predvsem pa vztrajnosti, ki jo je omenjeni večer dodobra poplačal. Poleg že omenjenim solistom in instrumentalistom, se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešni izvedbi koncerta in sponzorjem, ki so nas finančno podprli. Na koncu se zahvaljujemo tudi vsem poslušalcem, ki so pripomogli, da je bilo ob koncu večera čutiti zadovoljstvo in elan za prihajajočo novo sezono. Anita Jemec Naš pogovor Akademski slikar Mario Petrić Obiskala sem akademskega slikarja Maria Petriča, ki skupaj z ženo Štefko, akademsko kiparko, ustvarjata v Stobu. Slikar že več kot tri desetletja dela in ustvarja v Domžalah, življenje pa se vseskozi tesno prepleta. Slikarja zanima, tako konkretni svet kot govorica duhovnega, kar preliva v svoje umetniške upodobitve, mene pa je najprej zanimal začetek njegove umetniške poti, zato je bilo mojo prvo vprašanje: kdaj ste začutili, da imate talent za umetnost? V rani mladosti še pred vstopom v osnovno šolo. Nikoli kasneje v mladih letih nisem pomislil na kaj drugega. Kdo vas je usmeril za študij slikarstva? Moj dober starejši prijatelj, akademski slikar Slavo Striegl, me je peljal v svet umetnosti. Naučil me je gledati lepoto narave z očmi umetnika. Vsakodnevno druženje z njim in sprehajanje ob "moji Kolpi" s skicirko v roki so utrdili v meni prepričanje, da je moja odločitev prava. Ljubeča, skrbna in gmotno dobro stoječa starša sta mi omogočila študij in dala za popotnico nauk, "da le trdo delo in poštenje" vodita k dosegi življenjskih ciljev. Rodili ste se v Sisku, akademijo za likovno umetnost ste končali 1951. leta v Ljubljani. Kako vas je življenjska pot zanesla v Slovenijo? V prvem letniku akademije v Zagrebu sem spoznal akademskega slikarja Franca Peršina iz Ljubljane, ko so v Ljubljani ustanovili AKADEMIJO UPODABLJAJOČIH UMETNOSTI in seje on vrnil v Ljubljano. Na njegovo povabilo sem se odločil in nadaljeval svoj študij slikarstva pri prof. Gabrijelu Stupici in grafike pri prof. Božidarju Jakcu in Riku Debenjaku. Tudi specialko za slikarstvo sem opravil pri prof. Stupici. Med študijem sem spoznal kiparko Štefko Košir iz Domžal in se z njo poročil. Po končani akademiji ste se posvetili pedagoškemu poklicu in poučevali likovno vzgojo do leta 1986. Delo pedagoga je zahtevno, kljub temu ste ostali umetnik. Kako vam je to uspelo? Težko. Po končanem vojaškem roku sem služboval v Sisku kot profesor likovnega pouka. Tam sva službovala skupaj z ženo do leta 1961, nakar sva se zaradi ženine ostarele in onemogle matere vrnila v Slovenijo. Zaposlil sem se v osnovni šoli Mengeš, kjer sem vztrajal vse do svoje upokojitve. Delo na prosvetnem področju je terjalo celega človeka. Nov pristop k proučevanju in vrednotenju tega predmeta - likovnega je zahteval nove, drugačne metode dela. Ustrezni učni načrti in usposabljanje kadra, seminarji, inšpekcije, so mi poleg rednega dela jemali še prosti čas. Z nadarjenimi učenci sem organiziral likovne razstave po vsem okrožju Siska, kasneje sem v Sloveniji vodil Groharjeve vsakoletne slikarske kolonije. Menije bila možnost kasnejšega sodelovanja z drugimi mentorji. Slikarjeva govorica nam v simbolni obliki posreduje neizčrpen svet vizualnih in domišljiskih predstav, emocij in spoznanj. Barve imajo različen pomen, vi uporabljate največkrat modro. Zakaj? V vsem mojem slikarskem razvoju se gibljem na meji abstraktnega. Osnova inspiracija izhaja iz materialnega in duhovnega sveta. Kolorizem nosim v sebi. Nekateri kritiki ga povezujejo z mojim mediteranskim temperamentom in poreklom. Na mnogih slikah me navdušujejo morje, reke ali nebo, zato tudi večja prisotnost modrih barv. Sem ateljejski slikar, le tam v miru izpovem svoja čustva. Razmišljanje v smislu življenja in doseganje višjih ciljev me vse bolj okupira. To je tudi normalno glede na moja leta in prehojeno življenjsko pot. Ste član ZDSLU. Mi lahko kaj več poveste o tem. Kaj to pomeni za umetnika kot ste vi? Predvsem stanovsko združenje, ki umetnikom pomeni pretok informacij in organizrano sodelovanje na društvenih razstavah. Imeli se 22 samostojnih in 43 skupinskih razstav doma in v tujini. Trenutno razstavljate v Mengšu, kdaj boste v Domžalah? Kadar me bodo povabili, do sedaj sem razstavljal v Domžalah trikrat. Za svojo vestno pedagoško in umetniško delo ste prejeli več nagrad in priznanj. Katero vam največ pomeni? Vsako priznanje mojemu delu mi je v vzpodbudo. Veliko zadovoljstvo sem čutil ob zadnji retrospektivni razstavi v rodnem Sisku leta 2000. Z velikim in iskrenim veseljem so me sprejeli moji someščani, rojaki. Vesel sem vseh obiskov svojih razstav. Njihove pisne in ustne pohvale mi potrjujejo, da razumejo mojo likovno govorico in se ob njej estetsko in duhovno bogatijo. Živite in delate v Domžalah. Se posvetujete o svojem delu s soprogo Štefko, akademsko kiparko, katero ste spoznali v času študija na Akademiji za likovno umetnost? Seveda. Drug drugega spodbujava k delu, nisva do najinih del najbolj kritična. Najini likovni problemi so si podobni. Živiva v svojem ustvarjalnem svetu svobodno in srečno. Hvala za pogovor, želim vam mnogo zdravih in ustvarjalnih let. Gostovanje Eve BohteBendain Francqoisa V torek, 25. junija 2002, na dan državnosti republike Slovenije, je bil v Kulturnem domu Franca Kemiku zaključni koncert komorne glasbe v okviru 32. mednarodnega festivala Groblje. Nastopila sta vrhunska glasbenika Eva Konte Kenda in Francvois Kenda. Pianistka je po rodu Slovenka, Kamničanka, ki se je s svojo sposobnostjo, kvalitetnim znanjem in pianistično strokovnostjo uveljavila na mednarodni pianistični sceni. Domžalčani smo v naš "kulturni hram" priznana umetnika povabili, da se tudi naše mesto prepozna izven meja po prireditvah, kot je tradicionalni grobeljski festival. Eva Bohte Benda je iz sosednje občine, povprašala sem jo, kako jo je življenjska pot zanesla v Švico? "Klavir sem se pričela učiti pri svoji materi, prof. Martini Golob Bohte. Študij sem nadaljevala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, pri profesorju Andreju Jarcu in kasneje še na Akademiji za glasbo, pri profesorici Dubrovki Tomšič Srebotnjakovi. Kot stipendistica Ministrstva za kulturo sem zaključila podiplomski študij klavirja pri avstrijskem pianistu Rudolfu Buchbinderju. Vseskozi sem bila odlična učenka, nastopala sem kot solistka in komorna glasbenica ter se udeleževala tekmovanj na različnih ravneh, kjer sem prejemala visoke nagrade. Večkrat sem se udeležila tudi mednarodnih glasbenih tečajev pri različnih glasbenikih, kot so: Iacob Lateiner, Leonid Brumberg, Eugen Indjić, Arbo Valdma... V Balsu, na Akademiji za glasbo, dve leti korepetiram pevski razred pri profesorju Kurtu Widmerju, že tri leta pa korepetiram klarinetni razred profesorja Francqosia Benda. Na Akademiji za glasbo v Luganu poučujem klavir kot dodatni predmet glasbenikov instrumentalistov. Kot solistka in komorna glasbenica sem nastopala po republikah bivše Jugoslavije, v Avstriji, Nemčiji, Švici in Italiji. Ministrstvo za kulturo mi je podelilo status svobodne umetnice. V veliko čast in veselje mije, da sem bila povabljena v vaše mesto in sem tam obogatila že tako visoko kulturno dejavnost, ki se odvija bodisi v okviru abonmajskih koncertov kulturnega doma ali mednarodnega festivala Groblje". Saša Kos Razstava slik v Modri galeriji Ela Moravec V mesecu j uniju je v Modri galeriji v Domžalah razstavljala svoja slikarska platna ljubiteljska slikarka Ela Moravec. Šele pred kratkim - pred petimi leti - je pričela s slikanjem in rezultat njenega dela je tudi prva samostojna likovna razstava. Slikarin motivni svet upodobitev se vrti okoli narave, saj največkrat upodablja naravne prizore okrog njenega doma v Dobovljah. Rada se potopi tudi v fantazijski svet in slika prizore iz pravljic, ki se jih sama spomni še iz otroških let, in je tako za ilustracijo Trdinovih Bajk in povesti o Gorjancih prejela nagrado na medobčinskem srečanju likovnih skupin v Mengšu. Čeprav je šele začetnica v slikarstvu, je že osvojila svoj slog slikanja s čopičem, prav tako ima bogat motivni svet, le več preizkušanja z mogočnostjo in razsežnostjo barv in njenih tehnik bi si zaželeli v njenih naslednjih delih. Ljubiteljska slikarka Ela Moravec se kot umetnica oblikuje v različnih slikarskih tečajih kot pri akadamskem slikarju Tonetu Rački, Mojci Vilar v okvira društva "Lipa" Domžale in pri akademskem slikarju Janezu Zalazniku v Likovnem društvu Senožeti - Radomlje. Katarina Rus Na tekmovanju v Ormožu Domžalska godba spet prva Po državnem tekmovanju Zveze slovenskih godb v drugi težavnostni stopnji, kjer so osvojili zlato plaketo, so se domžalske godbenice in godbeniki udeležili še devetega tekmovanja v zabavnem programu v Ormožu in s prvim mestom ponovili lanski uspeh. Uspehi Godbe Domžale se torej nadaljujejo! odobravanjem sprejela zvoke naše godbe. Za nagrado je domžalska godba poleg plakete za prvo mesto dobila še pokal, ki se je na primernem mestu v godbenem domu pridružil lanskem pokalu z istega, tekmovanja. Uspeh domžalske godbe dobi še posebno težo, .če povemo, daje sodelovala v skupini, v kateri so tekmovale tudi godbe z iste ali celo višje težavnostne stopnje po kriteriju Zveze slovenskih godb. Tako ima prvo mesto še posebno žlahtnost in zadoščenje, ki so si ga članice in člani po dolgi in naporni sezoni zasluženo prigarali. PAT0 Dirigent Gregor Vidmar je globoko zajel sapo, ko so na podelitvi nagrad v Ormožu za prvo mesto imenovali njegovo godbo. Pred tekmovanjem za Pokal Ormoža, se namreč skupaj s člani godbe ni nadejal podobnega uspeha kot lansko leto. Po zelo intezivnih vajah od novega leta do maja, ko so se pripravljali na tekmovanje Zveze slovenskih godb, je obisk vaj zelo padel, tako da se je dirigent pravzaprav spraševal, če se bodo tekmovanja sploh udeležili. No, k sreči so godbenice in godbeniki še pravi čas stopili skupaj in opravili nekaj kvalitetnih vaj, najbolje pa so zaigrali prav na tekmovanju, kar je odlika velikih orkestrov, ki jim nastopanje predstavlja predvsem velim izziv. Domžalska godba je na tekmovanju, ki je imel poudarek na zabavnem programu, zaigrala "Day O","1,2,3 Maria" ter popevko "Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi", ki jo je ob spremljavi godbe zapel Aljoša DeFeri. Skrbno izbrane in s primemo energijo zaigrane skladbe so naredile velik vtis na komisijo, predvsem pa na publiko v dvorani, ki je z velikim stran 1 3 32. MEDNARODNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE GROBLJE 2002 Priljubljeni New Swing rjuartet so na otvoritvenem koncertu dodobra razgreli obiskovalce Kulturnega doma Franca Bernika Vrhunski Novšak Trio in Njihov gost oboist Simon Fuchs na koncertu v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah. glasbena partnerja In zakonca Francois Benda in Eva Bonte-Benda sta na odru Tomčeve dvorane zaključila letošnji grobelski festival. Uspešen zaključek festivala v Grobljah New S wing Quartet 11. junija 2002 v Tomčevi dvorani KD Franca Bernika Prireditev kot je grobeljski festival komorne glasbe, si gotovo zasluži svojemu stažu in starosti primerno odprtje, in vsi, ki smo prisostvovali prvemu letošnjemu koncertu grobeljskega cikla, moramo priznati, da so bili gostje v Kulturnem domu Franca Bernika zlahka kos tako zahtevni in odgovorni nalogi. Nenazadnje prav prvi dogodek daje značaj in zagon poteku celotnega festivala, če že ni kar eden od njegovih vrhuncev. To je tudi priložnost za slavnostne besede in prvi nagovor zvestih obiskovalcev. S to nalogo sta se uspešno spopadla direktor Kulturnega doma in domžalska županja, ki sta časom primerno, opozorila tudi na dobro znane probleme pri izvedbi festivala. Letos smo v Kulturnem domu in grobeljski cerkvi našteli tri nastope vrhunskih, mednarodno priznanih glasbenikov, ki smo jih ob različnih priložnostih in v različnih zasedbah že videli in slišali v Domžalah. Mnogi smo se razveselili srečanja s starimi znanci, glasbenimi virtuozi, ki so na takšen ali drugačen način krojili preteklo podobo glasbenega dogajanja v našem kraju. Domačnost, skorajda intimnost okolja, v katerem se je festival odvijal in pa prepričljivost vrhunske glasbene izvedbe, se mi v retrospektivi, medtem ko nastaja tale recenzija, zdita odločilna elementa za uspešnost festivala, ki se je v svojem 32. letu znašel v doslej najbolj kritičnih in problematičnih trenutkih. Bralci Slamnika ste bili zadnje mesece s problematiko umestitve klavirja v grobeljsko cerkev že seznanjeni, zato bi na tem mestu programsko problematiko in z njo povezano ravnanje upravnikov cerkve svetega Mohorja in Fortunata pustili na stranskem tiru. A vendarle moram kot iskreni ljubitelj klasične glasbe izraziti globoko razočaranje ob ravnanju in odločitvah pristojnih, ki v programskih usmeritvah festivala zavračajo klavir in so ga na samem koncu celo obsodili na izgnanstvo iz posvečenih prostorov. Prav tistih prostorov, ki marsikje nudijo zavetje odličnim glasbenim dogodkom in botrujejo neskončnemu zvočnemu ugodju poslušalstva. Nenazadnje je na klavir vezana tudi zasedba, kateri so posvečene naslednje vrstice. Popularna, domala zimzelena slovenska vokalna skupina New Swing Quartet, ki je po številu let delovanja celo nekoliko starejša kot grobeljski festival, je pred časom že stala na odru Tomčeve dvorane, tokrat pa so nas glasbeni zanesenjaki iz Šentjurja pri Celju, kot jih opisujejo v njihovi biografiji, ponovno obiskali z repertoarjem najrazličnejših pesmi, vzetih predvsem iz tradicije črnskega spirituala, gospela in na trenutke celo modernejše soul glasbe. Nastop Dareta Heringa, Ota Pestnerja, Tomaža Kozlevčarja in Marijana Petana je časovno sovpadal z objavo njihovega novega albuma z imenom We Shall Overcome, tako da je bil njihov program povečini sestavljen prav iz tega naslova. Govorimo torej o tradicionalnih duhovnih pesmih, ki se pojejo v cerkvah ameriškega juga, v našem primeru pa so jih malce prirejene izbrali in uredili kar sami izvajalci. Konkretni nastop lahko skorajda označimo za rutinski, čeprav tega ne smemo jemati v slabšalnem pomenu. Rutinska je namreč sposobnost New Swing Quarteta, da tokom koncerta nadvse prepričljivo posredujejo tako različne občutke, ki vejejo iz brezčasnih pesmi o bogu, ljubezni, trpljenju in življenju ljudi, ki so nastale kdo ve kdaj in kako. To so vokalne "aceapele" iz dna duše in v veliko veselje mi je bilo opazovati, kako jih izvaja uglajefc, a hkrati mladostniško razposajena četverica. Njihov nastop nt več le poustvarjanje točno določenega glasbenega dela, ampak živahna igra, v kateri sodelujejo tako nastopajoči kot tudi gledalci, ki so napolnili Tomčevo dvorano Kulturnega doma. Kakšen "bis" več kot običajno torej ni bil nepričakovan, saj so bili obiskovalci prvega grobeljskega koncerta v letu 2002 s končno bilanco videti zadovoljni. Toda kljub pozitivnim občutkom, ki so me prevevali ob koncu nastopa, bi si dovolil še nekaj graje, ki pa ne bo letela toliko na sposobnosti New Svving Quarteta in vsebine, kj so jih predstavljali, ampak bo blaga kjftika-usmerjena na same tehnične djfcjlc njihovega nastopa. Seveda prm^oči pade prisotnost ozvočenja, ki vKaliste nekoliko "oddalji" od publike, {fcehem pa jim zagotavlja tudi glasbeno matrico, ki nadomešča siceršnjo jazzovsko zasedbo. Odsotnost ozvočenja bf torej šele zagotavljala res avtentičen nastop, toda glede na splošno dobro razpoloženje, lahko New Svving Quatretu takšno majhno motnjo brez zadržkov oprostimo. A vendarle sem se upravičeno najbolj veselil tistih delov koncerta, ko je za klavirjem sedel Tomaž Kozlevčar in odločno prispeval k "toplini" nastopa, katerega so s svojim natančnim poznavanjem pesmi in sodelovanjem z nastopajočimi dopolnjevali tudi odlično razpoloženi poslušalci in obiskovalci Kulturnega doma Franca Bernika. Odhod iz dvorane je hkrati prijefiia in zoprna naloga. Najprej smo deležni svežega zraka, ki ga v mali, prijitni dvorani ob tovrstnih nastopih kafthitro zmanjka takoj za tem pa sleo&telja po ponovnem doživetju pravkarl&nega in pa prepričanje, da bo naslednji koncert vsaj tako dober, če že'he boljši. Za konec velja le še priznanje, da so New Swing'Quartet v vseh merah zadovoljili moje in po zadovoljnih obrazih sodeč tudi želje in apetite torkove glasbene publike. Ob letu osorej torej le še pobožna želja, da bi lahko podoben koncert izkusili tudi v samih Grobljafi, saj bi tako vsebina in izvedba stali na pravem mestu. E.M. Simon Fuchs, Novšak trio 18. junija 2002 v cerkvi sv.1 Mohorja in Fortunata Tja do doma sem odsotno strmel v stožčasti snop avtomobilske svetlobe pred seboj, po glavi in v ušesih pa so mi naprej in naprej zveneli akordi komorne muzike oboista Simona Fuchsa in godalnega tria Primoža Novšaka, tokrat na sporedu festivalne komorne glasbe v Grobljah. "Da"..., sem po minutah odsotnosti zabrundal v brado, "Schuberta imajo pač najraje"... in umetniško popolni izvedbi njegove posthumno izdane skladbo, je avditorij, ki je napolnil izjemno akustično cerlcvico sv. Mohorja in Fortunata, pospremil in nagradil s frenetičnim aplavdiranjem, ki se ni in ni hotelo prekiniti. Vsi štirje glasbeniki se redno pojavljajo v samem vrhu svetovno znanih glasbenih reproduktivnih umetnikov, čeprav tudi ne gre zaobiti dejstva, da so bolj ali manj redno doma v Švici, natančneje kot solisti vznanemTonhalle orkestru v Zurichu. Program, s katerim so navdušili, v mnogočem pa celo pretresli glasbene navdušence in ljubitelje te zvrsti lepe umetnosti, je bil skrbno izbran in pripravljen. Začenši z J.S.Bachom, v čigar kvartetu v D duru je pojoče zablestela oboa solista Simona Fuchsa, preko Serenade za godalni trio v D duru L.van Beethovna, katere homogeni zvok je prosto plaval, lebdel in se zadrževal pod obokom vzdolžne- osrednje ladje, tja do Godalnega tria Franza Schuberta, o katerega najintimnejši priljubljenosti in primatu ne gre dvomiti, pa tja do Kvarteta za oboo in godalni trio v F dum v, za Mozarta značilno prepoznavnim tekočim melosom in še močneje značilnim neprekinjeno tekočim ritmom, se je koncert odvijal tipično tako, kol si še dandanes predstavljamo komorne koncerte kakšno stoletje ali dve nazaj. Druga značilnost, ki je nedvomno tudi ne gre pozabiti, je v dejstvu, da je bil usmerjen v sodobno formo prepoznavanja stare klasične in romantične glasbe germanskega sveta in germanskih šol. Tu je enkratna absolutna dominacija in prevlada 1 S.stoletja, ki ga odpira ime največjega genija muzikalne umetnosti, J.S Bacha, zapira pa ime skoraj 100 let mlajšega W.A Mozarta. Obe njuni skladbi sta komponirani za oboo in godalni trio. Med njima sta Beethoven in Schubert, vsak s svojo posebnostjo in karakteristično izpovedno močjo. Švicarski mojstri, ki so se tokrat preselili v germansko klasiko in romantiko, so se vsak zase in vsi skupaj izkazali z vrhunsko in neponovljivo igro komorne uglajenosti in očarljive popolnosti. Nedvomno so nam grobeljski organizatorji tudi tokrat ponudili zelo dostojanstven koncert - komorni večer na svetovno visoki ravni, koncert, kije izžareval na žlahtnosti in glasno zahteval upravičenost kontinuitete, o kateri pa se že govori, da je v resni nevarnosti. Nevarnosti, ki jo sproža odtujena župnikova zahteva o zapiranju cerkvenih vrat klavirju kot tipično "kavarniškemu" instrumentu. Klavirska glasba me vedno preprosto in hipoma prevzame. In to v trenutku, ko pianist z elegantnim gibom medsebojno usklajenih rok prestopi breg navadnih ljudi in poslušalce uroči z neko glasbo, kije nastala, da bi jo poslušali in da bi v njej našli košček zvočnega razkošja. Klavirje kot veter, le da se drugi poigrava s pticami, prvi pa s svojim lastnim zvokom. Res ni besed, s katerimi bi te prispodobe lahko opisal, niti opisnih stavkov, ki bi nakazali srečanja s klaviaturo, ko sedeči umetnik znotraj klavirja odkriva zvoke, jim vdahne moč čudežnega poleta in pošlje v eter, da bi se poigravali z akustiko prostora, našli pot do poslušalcev, ki s sluhom sprejemajo vibracijo duha, ali pa le tistih, ki se ob tem predajajo opojnemu užitku poslušanja. Klavirski tempo, ki mi vzame dih in umetniška drznost, ki me drži v skrajni napetosti in sili v svet barvitosti tonskih slikanj, me vedno vodita v glasbeni svet očarljive popolnosti. Francois Benda, Eva Bohte-Benda 25. junija 2002 v Tomčevi dvorani KD Franca Bernika V tem naslovu se skriva sicer majhna, a zato nič manj pomembna "napaka", kajti ta tretji koncert ni donel po akustični ladji cerkvice v Grobljah, pač pa po dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah. Tudi ni treba ponavljati zakaj, kajti vsem, ki že desetletje in tudi več obiskujemo ta odmevni festival, je znano, daje bil vnos koncertnega klavirja opredeljen kot "kavarniški instrument", navkljub neštetim ugovorom in razlagam po župnikovi volji prepovedan, vrata dostopa pa "zapalinjena" in zaklenjena s "tremi srednjeveškimi ključavnicami".Upam le lahko, da ne za dolgo, verujem v zmago tistih naprednih sil, ki se z uspešnim vodstvom Kulturnega doma Franca Bernika vred, z vso organizacijsko prizadevnostjo in prepričanostjo, bore za prevlado kulture nad temo, ki bi jo lahko primerjal s tisto iz srednjega veka. Tako Eva Bohte- Benda kol njen soprog Francois Benda, sta tipičen sodoben visoko kotirajoči par reproduktivnih umetnikov glasbene muze, ki živi in redno deluje v glasbenih institucijah Švice, gostuje in nastopa pa tudi širom Evrope. Rosno mlada umetnica Eva je naše gore list, izhaja iz Kamnika, iz družine dveh reproduktivnih glasbenic, ki sta svojo glasbeno nadarjenost podedovali po pevsko zelo aktivnih in agilnih starih starših naše mednarodne umetnice. Tudi Francois ne izvira iz Švice, kjer v severno ležečem Bale (Bassel), kot tudi v nemškem Berlinu poučuje klarinet na Akademiji za glasbo, pač pa iz Brazilije in to iz znamenite glasbene družine skladateljev 18. stoletja Benda, med katerimi izstopa zlasti leta 1786 umrli violinski virtuoz Francois. Koncert, ki bi ga lahko poimenoval tudi recital dveh polnokrvnih umetnikov, od katerih Francois že od konca osemdesetih let suvereno nastopa in pobira mednarodne nagrade v družbi najprominentnejšh imen tega klasičnega instrumenta, drugi, precej mlajši "naše gore list", Eva, pa vemo in prav tako že suvereno in predvsem s prirojeno muzikalnostjo in pridobljeno virtuoznostjo igranja in interpretiranja stopa po brazdah njegovih stopinj, je bil praktično razdeljen v dva dela. V prvem smo poslušali mojstrovine dveh zelo starih skladateljev, Johannesa Brahmsa (1833 do 1897) in Roberta Schumanna (1810 do 1856), v drugem pa mojstrov dosega z razgibanimi melodičnimi linijami in sem pa tja tudi z drzno kromatično harmonijo. Menda ne bom zgrešil, če zapišem, daje iz sonate velo romantično čustvo obupa nad materialnim svetom ob istočasnem iskanju večnega bistva. Roberta Schumanna ki ga kot izjemno visokega intelektualca vrednotimo kot naslednika Karla Maria von Webra, po osrednjem mestu klavirja v njegovih delih pa kot nadaljevalca Franza Schuberta, sta nam nastopajoča umetnika približala s trostavčno Fantazijo za klavir in klarinet op.73. Prepričan sem, da povsem načrtno, kajti prav iz teh Fantazij veje njegova nenehna muzikalna privlačnost in skoraj zaljubljena genialnost do klavirske kompozicije, ki mu jo je približal pianist F. von Wieck. Njegova trditev, da se predvsem preko klavirske igre da izraziti občutenost zavesti se je kot naročeno izvijala izpod prstov naše umetnice in v določenih trenutkih celo prevladovala nad stalno in perfektno virtuoznostjo solista klarinetista. Schumann je nenadkriljiv mojster notranjega življenja in intimnosti. In čeprav je poleg številnih pesmi, fantazij in komornih skladb napisal tudi štiri simfonije, nekaj uvertur in celo oratorij, bo njegova Fantazija op.17 kot nenadkriljivo klavirsko mojstrstvo, ostala mojstrovina "par ex-celience" vseh časov. V dragem delu smo poslušali dela petih komponistov, vendar se bom spričo omejenosti prostora, ki mi je na voljo, marginalno dotaknil le dveh, Mauricea Ravela in pa Georgesa Gershwina. Medtem, koje Wagner v dragi polovici XIX. stoletja tako nemškim deželam kot Evropi vtisnil svoj prevladujoči Umetnika sta nam predstavila njegovo s španskim melosom in iberskim temperamentom izvajano "Habanero", kije zvočno napolnila avditorij in izzvala navdušenost med poslušalci. Med ustvarjalci, ki so neprecenljivo globoko zajemali iz zakladnice avtohtonega glasbenega izročila, ga vzporedno znali preobleči ali pa mu vsaj vdahniti v Ameriki rojeno in s črnsko temperamentnostjo in duhovno pesmijo značilno cerkveno metodiko, je na prvem mestu omeniti komponista in reproduktivnega klavirskega poustvarjalca Georgesa Gershwina. Navkljub prerani smrti - umetnost gaje zgubila pri starosti komaj 39 let, je svetu zapustil nekaj trajnih umetnin, ki jih z vso upravičenostjo cenimo kot klasiko, iz katere se kot ptič "feniks" dvigujejo in širom prostora odmevajo elementi jazz - muzike. Dejstvo je, da so nekatera njegova dela kot opera "Porgy and Bess", "Amerikanec v Parizu" in "Rapsodija v modrem" postala trajna klasika v najžlahtnejšem pomenu besede. S ljazz preludiji za klarinet in klavir sta umetnika posegla tudi po zgornjem vrhu reproduktivne umetnosti. Prav tu sta se uspela tudi nenadkriljivo zediniti v zvoku in temperamentnosti, v zvočni harmoniji in interpretaciji ter nepopustljivem loku glasbene napetosti. Za oba umetnika naj zapišem, da sta me globoko prepričala v svojem umetniškem "credu". Francois predvsem z izjemno občutenem in doživetem fraziranju, s katerim zna in ume ponuditi ne le tisto, kar je zapisano v partituri, pač pa tudi vse, česar v parituri ni, kar je torej kot intimno sporočilo zaupano le njemu, torej nenapisana in kot nenotno izražena čutna - notranja izpoved skladateljeve intimne notranjosti. Tu je Francois nenadkriljiv in edinstven. In naše gore list Eva Bohte - Benda z močno izraženo klavirsko tehniko, v kateri ne skriva svoje velike učiteljice, prve dame slovenske Med obiskovalci koncerta v Grobljah je v odmoru vladalo sproščeno vzdušje in i nad prvim delom glasbenega programa polpretekle dobe, Mauricea Ravela (1875 dol937) in Georgea Gershwina (1898 do 1937), ter bistveno manj poznanih mojstrov Eugenca Bozza, Gabrijela Pierneja in Josepha Horovitza. Že iz same, na tem koncertu interpretirane Brahmsove sonate v Es dura je razvidno, da ga lahko prištevamo med poznoromantike tiste usmerjenosti, ki se je znala osvoboditi slehernih teatralnih elementov, istočasno pa tudi zadržati svoj tipično lirični melos in ga celo vezati na čustveno melodiko na eni, ter na ljudsko spevnost na drugi strani. V pogovorih s.posmehljivci sem že večkrat slišal, daje Brahms hladen, kar pa sploh ne drži. Njegove štiri simfonije imajo izjemno formalno čistost, ki potisne vsebino na obrobje. Zapustil nam je 4 simfonije, en violinski koncert, 2 koncerta za klavir, nekaj komorne glasbe, rekviem in večje število pesmi. Iz predvajane sonate za klarinet in klavir veje bližina čustvene razgaljenosti, ki jo muzikalni pečat, so se tudi ostali evropski narodi že pričeli zavedati svoje preteklosti in lastne mentalitete. Italija in Nemčija postopoma izgubljata glasbeno prioriteto pridobljeno v preteklih stoletjih, pojavljajo se nove španske in ruske smeri, ki vzpodbudno vplivajo na nekoliko zakasnelo francosko šolo z genialnim Mauriceom Ravelom. Zanj bi se dalo trditi, da je tipični predstavnik muzikalnega impresionizma in da je v svojih kasnejših delih dosegel mojstrstvo skrajno poenostavljene radikalnosti v polifoniji.V njegovih delih kot recimo: Španski rapsodiji, Boleru in številnih klavirskih delih, prevladuje španski melos, pa tudi španski poudarek, tako da ga bolj površni poznavalci prištevajo celo med španske glasbene ustvarjalce. No, v resnici je bil vedno popolnoma neodvisen, kar je javno demonstriral tudi z odklonitvijo prestižne Rimske nagrade, ki mu je bila dodeljena leta 1938. klaviristike, Dubravke Tomšič. Njen polet ni prav nič začetniški, pač pa vstopno mojstrski, ob kodah in določenih pasažah celo izrazitejši od naslovnega mojstra, vedno pa tudi tako subtilno umirjen in naslovnemu interpretiranju podrejen, da se z njim vred zliva v nedeljivo celoto in odmevno spevnost. Res, menda jim v svojem in v imenu vseh poslušalcev lahko zaželim novih uspehov, pa tudi željo, da biju ponovno in ponovno srečevali na Grobeljskih festivalih komorne glasbe. Nikakor pa ne gre pozabiti tudi agilnosti, sposobnosti, organiziranosti, vztrajnosti in obiskovalcu le malo poznane inventivnosti vodstva Kulturnega doma Franca Bernika, ki zna in ume iz leta v leto iz široke palete glasbenih reproduktivcev izbrati in privabiti našemu in tudi širšemu prostoru najprimernejše. mag.Cene Matičič IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ •stran 1 4 Pogovor s predsednikom CD Domžale Binetom Kladnikom Domžalski čebelnjak na Brdu "Naše čebelarsko društvo je pri svojem delovanju že vrsto let pogrešalo skromen prostor, kjer bi se lahko sestajali in imeli arhivirano dokumentacijo in ostalo kar nas spremlja pri delovanju. Ob gradnji Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici se je pokazala zelo lepa priložnost za uresničitev več desetletnih želja. Lokacija je v naši neposredni bližini, v ugodnem pašnem področju, je pa tudi na zelo lepi vzpetini z lepim razgledom ne ne nazadnje je osnovno komunalno urejena. Čebelnjak nam bo služil za društveno, izobraševalno in apiterapevtsko dejavnost," je na moje vprašanje o tem, zakaj sb se odločili za gradnjo čebelnjaka v okviru Čebelarskega centra na Brdu, odgovoril Bine Kladnik, univ. dipl. ing., predsednik Čebelarskega društva Domžale. S pogovorom pa sva nadaljevala in sledilo je drugo vprašanje. Čebelarji se radi predstavljajo na različnih sejmih. Predsednik Bine Kladnik drugi od leve. Koliko prostovoljnega dela je bilo vloženega vanj, morda naštejete najbolj pridne čebelarje? Pri gradnji čebelnjaka se je aktivno z delom vključila dobra polovica članov, kar je veliko ob dejstvu, da je populacija članstva pretežno starejša generacija. Opravljeno je bilo skpaj skoraj 2000 ur, največ ur pa so opravili naslednji člani: Janko Jerman, Tone Moneta, Marjan Koderman, Bine Kladnik, Vinko Cencelj, Marjan Košak, Ivan Gotar in Janez Mihelič. Koliko Finančnih sredstev ste namenili zanj? V društveni čebelnjak je vloženih preko 1.5 milijonov SIT različnih materialov in stroškov dela. Ocenjena vrednost celotnega projekta je preko 3.5 milijona SIT. Čebelarji smo sami zbrali skoraj 400.000 SIT gotovine in prispevali ogromno tudi v dragih materialih, hrani, pijači in storitvah. Največji sponzorje z zadnjim sklepom o odobreni dotaciji Občina Domžale, g. Avgust Ogrinec iz Kamnika je pispeval klopi in mizo, sodelovalo pa je še nekaj manjših sponzorjev. Koliko panjev boste imeli, kdo bo skrbel zanje in morda nekaj več o zdravljenju s čebelami? V čebelnjaku je šest AŽ panjev - veliko prostornih, pet 7-satnih panjev, zunaj čebelnjaka je še opazovalni panj in nekaj manjših panjev - plemenilcev. Čebelnjak smo v upravljanje zaupali Marjanu Kodermanu. Zdravljenje je najbolj pereča in aktualna tema pri čebelarjenju že nekaj časa. S pojavom varoze je zdravstvena preventiva in kurativa za ohranitev te marljive žuželke zelo pomembna. V društvu smo glede tega in zdravstvene zaščite čebel nasploh dobro organizirani in opremljeni s pneumatsko napravo za doziranje zdravila v panj, predvsem v zimskem času. Poleg varoze so prisotne tudi druge bolezni čebel kot so huda gniloba čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in druge. Zdravila so članom na razpolago v Veterinarskem domu Domžale, kjer za to skrbi in izdaja zdravstvena spričevala naš član mag. Zoran Klinkon. Kaj za CD Domžale pomeni Čebelarski center Slovenije v Lukovici? Čebelarski center Slovenije na Brdu pri Lukovici pomeni za vse slovenske čebelarje ogromna in prepotrebna pridobitev, zaradi svoje bližine pa je za okoliška društva že zanimivejša. Center bo prvenstveno namenjen izobraževalni dejavnosti, napovedovanju medenja, apiterapevtski dejavnosti in še vrsto drugim dejavnostim. V bližnji prihodnosti naj bi se opremila še laboratorij, ki bo služil pregledom čebel in polnilnica medu, ki bo čebelarjem koristila zlasti v sklopu kontrolirane blagovne znamke slovenskega medu. Hvala. Vera Vojska Šola za starše V centru za mlade Domžale smo mladim, staršem, pedagoškim delavcem in vsem, ki se srečujejo z vzgojo mladega rodu, namenili program "Šola za starše". S prvimi poskusi smo pričeli že leta 1996. Vsako leto zatem smo v sodelovanju s knjižnico Domžale izvedli nekaj predavanj, ki so pritegnile le peščico udeležencev. Letošnjo pomlad pa smo doživeli pravi preporod. Odziv nas je prijetno presenetil in potrjena je bila naša orientacija v programu. Slušatelji so do zadnjega kotička zasedli večnamenski prostor v knjižnici Domžale. Na končnem seznamu je kar 107 udeležencev, ki so se udeležili najmanj treh srečanj od skupno petih Veseli nas, da smo se prebudili tudi v Domžalah. S tem smo dokazali, da so taka izobraževanja in pogovori še kako potrebni in da je modro z njimi nadaljevati v prmodnjih letih. V načrtu imamo dve obliki druženj in upamo, da nam jih bo ob podpori Občine Domžale, ki je že doslej podpirala naša prizadevanja in omogočila tudi izdajo povzetkov predavanj v letošnji Soli za starše uspelo ogovoriti. Udeleženci se bodo v jesensko-pomladnem terminu leta 2002/2003 srečevali v treh skupinah, predavanja pa bomo verjetno preselili v Kulturni dom Franceta Bernika. Oglejmo si program, ki so mu udeleženci lahko prisluhnili skozi pet mesecev leta 2002: - Družina, kaj je to? Starši in mladi so napolnili večnamenski prostor Knjižnice Domžale. - Komunikacija v družini - Težave otroka in mladostnika - Naporna leta odraščanja - Radoživost in smeh kot obramba pred otopelostjo in zagrenjenostjo v medsebojnih odnosih. Vse zainteresirane vabimo na prihodnja srečanja, o katerih vas bomo pravočasno obvestili. Lili Jazbec Radioklub Domžale Amatersko radio^noneniranje - "lov na lisico" Spomladanski meseci so tisti, ko se člani rad iokluhu Domžale bolj aktivno ukvarjamo z amaterskim radiogoniometriranjem bolj znanim pod imenom "Lov na lisico". Večina (šest) pomembnih teknmovanj je že za nami. Vestno smo se jih udeleževali in tudi dosegali dobre rezultate. Naj omenim tiste bolj viden: Peter Orešnik štirikrat prvo mesto seniorji, Marjan t lis prvo in drugo mesto veterani, Sonja Mikaš prvo in dvakrat drugo mesto v kategoriji žensk, Barbara Žankar prvo, drugo in tretje mesto. Boris Hrovat drugo in dvakrat tretje mesto seniorji in Boštjan Žankar tretje mesto juniorji. Tekmovanja štejejo za izbor v državno reprezentanco, ki se bo udeležila svetovnega prvnestva na Slovaškem v mesecu septembru. Glede na uspešnost, se ga bodo verjetno udeležili štirje tekmovalci iz radiokluba Domžale. V mesecu maju in juniju je radioklub organiziral dve pomembni in zanimivi tekmovanji. 25. maja 2002 je bilo klubsko tekmovanje za pionirje. Tekmovali so fantje in dekleta iz OS Rodica, OŠ Domžale in OŠ Preserje pri Radomljah. Večina tekmovalcev se je z ARG veščinami seznanila v letošnjem letu, tako daje bilo za njih to prvo večje in bolj resno tekmovanje. Vzeli so ga resno in se nanj tudi temeljito pripravili. Tekmovali so na Sumberku. Oddajniki so bili primemo skriti. V čim krajšem času so se morali orientirati in poiskati tri skrite oddajnike ter priti na cilj. Večina je našla vse tri oddajnike in prišla v času na cilj. Najhitrejši so svoje delo opravili že v 35 minutah. Prvi štirje tekmovalci: Maks Gerčar (OŠ Preserje pri Radomljah), Robi Šega, Aleš Pavli in Maša Hribar (OS Rodica), so se čez teden dni udeležili pionirskega državnega prvenstva v Dolenjskih Toplicah, ki je potekalo pod okriljem srečanja mladih tehnikov. Drugo pomembno ARG tekmovanje, ki ga je organiziral radioklub Domžale, pa je bilo 8. junija 2002 in sicer odprto državno prvenstvo na kratkem valu. Udeležili so se ga tekmovalci iz vse Slovenije in pa tudi iz sosednje Hrvaške. Potekalo je na gozdnatem terenu med gradom Jablje, Dobenom in Gobavico. Sama organizacija tekmovanja je bila zelo zahtevna, saj je bilo za državno prvenstvo potrebno skrbno izbrati teren in primerno skriti oddajnike, tako daje bilo le to primerno težko. Svoj čas in delo je zahtevala tudi priprava oddajne tehnike, registracije in pa računalniške obdelave podatkov. Naj povem, da smo člani radiokluba Domžale v lanskem letu s svojim znanjem in delom razvili registracijsko tehniko in pa pripadajoči računalniški program, tako da imamo po tekmovanju takoj zbrane vse podatke zanimive za tekmovalce npr: vrstni red najdenih oddajnikov in časi med njimi za posamezne tekmovalce, razdalje med oddajniki, najhitrejše čase, pravzaprav celotno analizo tekmovanja. Za nemoten potek tekmovanja je skrbelo kar lepo število naših članov. Tekmovanja pa se je udeležilo tudi 10 naših tekmovalcev v različnih kategorijah. Trud celotne ekipe pa je bil poplačan z dobrimi uvrstitvami naših tekmovalcev: Peter Orešnik 1. mesto seniorji, Marjan Flis 1. mesto veterani,Sonja Mikoš 2. mesto in Barbara Žankar 3. mesto v kategoriji žensk. D. Z. Župnijski dan -nedelja, 23. junij Vsaka župnija je kot družina sestavljena iz posameznikov, ki so si med seboj po sposobnistih, značaju in talentih zelo različni, vsak zase pa je enkraten. Tempo življenja nas zaposluje tako, da si ne moremo ali pa ne utegnemo vzeti časa za druge. Bolj kot drug z drugim živimo drug mimo drugega in smo si bolj ali manj tujci, čeprav smo iz istega kraja. Mnogi zaradi tega trpijo, saj ne morejo razvijati svojih talentov, ker to nikogar ne zanima, ali pa v svoji stiski ne najdejo prave opore. Župnijski dan pa želi prikazati vse bogastvo naše skupnosti, zato je najpomembneje, da se med seboj spoznavamo in bogatimo. Glavna tema letošnjega župnijskega dne je bila: "Mnogo rok - lahko delo". Premišljevati bi morali tudi misel našega blaženega A. M. Slomška, kje zapisal: "Vsak od nas ima troje prijateljev: materialne dobrine, sorodnike in dobra dela. Ko gre v večnost, mora prvo zapustiti, drugi ga spremijo do groba, samo tretje pa vzame s seboj." Danes, po sv. maši, sem svojo sosedo, Lenčkovo mamo povabila, naj pride popoldan na prireditev. Obljubila je, da bo prišla, in je obljubo kljub zdravstvenim težavam tudi držala. Postregla sem ji s pijačo in ji prinesla dobitke za njene srečke, čeprav je bilo na to zaradi vrste potrebno nekaj časa počakati. Ko seje poslovila, sem jo seveda spremila do doma. Da bi bilo le več takih ljudi, kot je ona v naši župniji. Vsakdo je lahko našel nekaj zase v tej vroči nedelji. Če ne drugega, vsaj nekaj besed s sorodniki, prijatelji ali znanci. Za prijetnejše druženje je bilo organiziranih tudi nekaj športnih iger. V naniznem tenisu se je najbolj izkazal kar naš župnik, g. Tone, ki je premagal vseh sedem izzivalcev. Proti končuje vzel v roke kitaro, stopil za mikrofon in zapel nekaj pesmi. Enkraten nastop je imela tudi ga. Mara Viler, ki je kot vedno znala spraviti v smeh vse poslušalce. Od otrok je bil najbolj simpatičen Tine, kije zasedel prvo mesto v igri "glodanje jabolk", ko tekmovalci skušajo pojesti jabolko iz skledice, brez pomoči rok. Ko ga je napovedovalka poklicala, je rekla: "Tine, kje pa je pecelj?" In fant je odgovoril: "Ja, tudi njega sem pojedel!" M.A. Limbek Počitniška srečanja Damjan in Peter Erbežnik Na ime Damjana Erbežnika sem postala pozorna, ko sem pregledovala posamezne rezultate naših šolarjev in kar trikrat ugotovila, da je to eden najobetavnejših metalcev krogle - ne le v okviru domžalske regije, temveč tudi širše. Obiskala sem ga na njegovem domu v Krtini in na precejšnje presenčenje ugotovila, da se tudi njegov brat Peter lahko pohvali z uspehom. A ne na športnem, temveč na modelarskem področju. Ampak o tem kasneje, najprej o Damjanu. Damjan Damjan Erbežnik, roj. 1987, je doma v Krtini in je že učenec osmega razreda Osnovne šole Dob in za razliko od fantov njegove starosti, ki včasih kar ne vedo, kako in kaj, on prav dobro ve, kaj hoče v življenju. Podobno kot oči Franci si želi postati mehanik, saj je že sedaj njegovo najljubše opravilo, to pove mamica Marjana, "šraufanje" avtomobilov, ko pomaga očetu pri delu. Zato bo po končani osnovni šoli obiskoval domžalsko "mehankarsko" srednjo šolo. Ampak do tedaj je še celo leto in veliko ur telovadbe, ki je Damjanov najljubši predmet, atletika pa ne najljubša športna disciplina, saj rad igra košarko. Uspehi v metu krogle so prišli povsem nepričakovano. Tri medalje, ki jih je za mete krogle, najdlje jo je vrgel 11,28 metrov, dobil v slabem mesecu, pa trenutno njegov najljubši spomin na pravkar preteklo šolsko leto. Zlato je dobil na atletskem tekmovanju za veliki atletski pokal domžalske regije, srebrno na enakem tekmovanju v okviru ljubljanske regije, največji uspeh pa je še ena srebrna medalja, ki jo je prejel v Celju, ko je Slovensko združenje mednarodnih iger pripravilo drugo srečanje šolarjev iz Slovenije. Na diplomi so mu zapisali, da mu čestitajo za udeležbo ter dosežen rezultat na slovenskih igrah šolarjev z željo, da bi tudi v bodoče uspešno nastopal na športnih tekmovanjih v duhu olimpijskega izročila. In prav to Damjan tudi dela, saj se ni nikoli obremenjeval s tem, kaj bo dosegel na posameznih športnih tekmovanjih. Tudi prejšnja leta je metal kroglo, pa ni nikoli prišel niti med prvih deset, letos pa, kot bi "eksplodiral", se smeji visokorasel prijeten fant in obuja spomine na konkurenco v Celju, kjer je med metalci iz šestih slovenskih mest, večina izmed njih redno trenira, osvojil drugo mesto. Damjan sploh ne trenira, meče le navadno žogico, ki je kot za šalo letela blizu 50 metrov, ali pa kroglo, ki je bisvetno lažja, štirtkilogramsko pa je metal le na tekmovanjih. Bo treniral, glede na to, da medalje osvaja kot za šalo. Morda, saj ga vsi opozarjajo, da moč ima, manjka pa mu tehnike in to bi zanesljivo dobil pri treningu in kdo ve, če ga ne boste jeseni srečali na stadionu ali v kateri od telovadnic. Ampak, da bo treniral, se še ni odločil, čeprav ga starši in tudi stara mama Nada spodbujajo. Najbrž pa bo še vedno igral košarko, pa še na harmonike ne smeva pozabiti, saj je kar štiri leta hodil v glasbeno šolo. Rad zaigra na družinskih obletnicah, vprašam pa ga tudi za najljubšo melodijo in ko reče, da je to Na Golici, vem, da fant harmoniko obvlada, saj je to kar težka skladba. Srečno, Damjan, in prijetne počitnice! Peter Peter Erbežnik je leto mlajši od brata in prav tako obiskuje Osnovno šolo Dob, kamor se skupaj z bratom vozita z avtobusom. Ža razliko od stran 1 5 Zmaga ze na začetku Petra Trtnik, mlada pevka francoskih šansonov Začelo se je s sodelovanjem na 5. frankofonskem srečanju, ki ga je v Celju pripravil Francoski inštitut Charlesa Nodiera. Dve nagradi so namenili najboljšema igralcema, eno najboljši pevki, Petri Trtnik, doma iz Zej, sicer maturantki Gimnazije Ledina iz Ljubljane, ki se v teh dneh udeležuje mednarodnega srečanja v Avignonu, kar je bila nagrada za prvo mesto. Kako je pravzaprav prišla do petja francoskih šansonov? Z učenjem francoščine so prišle tudi pesmi in rada je zapela katerega od vsem znanih šansonov svetovno znane Edith Piaf. Kar tako, po naključju, pove Petra v smehu, sta se s pianistko Jano Kolenc z Vač udeležili enega izmed večerov francoskih šansonov, ki je bil na Gimnaziji Poljane. Poslušalci so bili navdušeni nad mlado pevko, ki je skupaj s prijateljico pianistko odšla brez veiikih pričakovanj v Celje in zmagala. Pa to ni njen edini uspeh. Za njo je namreč že tudi zmaga na mednarodnem festivalu oz. tekmovanju v Splitu, kamor so jo pospremili starši. Pevci in pevke iz skoraj desetih držav so bili razdeljeni v dve skupini: hrvaški pevci posebej, iz ostalih držav posebej, Petri pa je uspel zmagovalni met, saj je zmagala v absolutni konkurenci in tako postala zmagovalka tega pomembnega mednarodnega tekmovanja. Svojemu uspehu skoraj ni mogla verjeti, enako tudi ne navdušenju poslušalcev, ki so z občudovanjem spremljali Petrino interpretacijo ene od najbolj znanih skladb pariškega vrabčka. Mlada pevka Petra Trtnik mi je v pogovoru povedala, da pravzaprav ni novinka med pevkami, saj se je že predstavila na nekaterih festivalih, v prvem letniku srednje šole pa seje petja učila pri Damjani Golavšek, svoje petje pa je izpopolnjevala tudi v Operi pri Alenki Drnač-Bunta, h kateri se bo morda jeseni tudi vrnila. Kot pevka želi negovati lasten stil petja v smeri ritem in bluesa, njen dosedanji največji projekt pa bo snemanje samostojne CD, na kateri se bo predstavila predvsem s šansoni. Odhoda v Avignon se zelo veseli, kakor tudi načrtovanih počitnic s fantom, s katerim se bosta z motorjem potepala po Italiji. Po počitnicah pa pride spet petje, ki ji pomeni veliko, pravzaprav vse: sprostitev, nekaj, karte veseli, nekaj, v čemer se lahko izraziš, izraziš svoja čustva, svoje občutke, kar ne ve, kako bi povedala, da ji petje veliko pomeni in "bo zanesljivo imelo "ogromen" delež v mojem življenju," se smeh usipa z ustnic mlade pevke. O svojem petju in pesmih, ki jih poje, veliko razmišlja. Želi si, da bi ljudje njeno petje in pesmi razumeli, da bi v pesmih uživala skupaj s publiko, ki naj bi zaživela v pesmih in se skupaj z njo veselila vsega lepega, kar prinaša petje. Še prej pa bo seveda doštudirala, odloČila seje za enopredmetno angleščino na Filozofski fakulteti. To je njen prvi cilj, vzporedno pa bo tekla glasbena pot, na kateri ji vsi, ki sojo kadarkoli poslušali, obetajo še veliko uspehov. Prijetne počitnice Petra, uspešen študij ter veliko dobrih pesmmi, ob izidu samostojne CD pa se spet vidiva. Vera Vojska Damjan brata se ukvarja z računalništvom in modelarstvom in obiskuje kar oba krožka, mimogrede pa zaigra tudi na kitaro. V lanskem letuje v okviru modelarskega krožka, ki ga na osnovni šoli vodi Samo Zadravec, na Bledu osvojil prvo mesto z raketo, ki jo je izdelal sam. Ker se sama ne razumem preveč na tovrstne modelčke, mi razloži, kako je raketo naredil in kako jo je "poslal" v zrak, od koder mu je na Bledu prinesla prvo mesto. V Dolenjskih Toplicah pa ni šlo tako dobro, saj je bila konkurenca bistveno številčnejša, ampak Pe- Peter ter zanesljivo še ni rekel zadnje besede. Na uspeh ga bo spominjalo priznanje za prvo mesto, ki mu ga je podelilo Društvo učiteljev tehničnega pouka gorenjske regije na srečanju mladih tehnikov Gorenjske regije na področju C.2 rakete S 3 B. Sedaj so na vrsti modeli ladjic ali čolnov, v prostem času pa košarka, kitara in še kaj. Tudi tebi, Peter, prijetne počitnice, staršem pa lep pozdrav in uspešna oba fanta tudi v prihodnje! V. Vojska PRESTAVLJAM O Človek ne bi verjel, da sem zadel Tako je vzkliknil Franc Andrejka iz Prevoj, ki še nikoli v življenju ni zadel ničesar. Pa ni zadel na lotu, ki je v tem mesecu obnorel Slovence, temveč je postal nagrajenec akcije Neprecenljivo doživetje, nagradne igre Master Card vas popelje na ŠP v Korejo. V bobnu so bili nakupi z BA in Maestro kartico nad 10.000 SIT, v času od 15.3. do 30.4. Franc Andrejka je zadel drugo nagrado: potovanje na Sardinijo ob zaključku svetovnega prvenstva za dve osebi. Pravi, da kar ni mogel verjeti, daje zadel, pa tudi sosedje so bili malo "fouš" in so govorili, saj ne bo nič, da to samo obljubljajo, ker so zmanjšali obresti. Pa je zadel inje 29. junija, v spremstvu svoje žene, odpotoval na Sardinijo. Čeprav je imel že druge ponudbe, je poudaril. Andrejka ni vedel za koga bo navijal v finalu svetovnega prvenstva v nogometu, ker je nogometne tekme spremljal samo občasno, saj je večji ljubitelj hokeja, ki ga zdaj igra rekreativno. Včasih je bil hokejski sodnik v prvi ligi in mednarodni mladinski sodnik. Letos je že bil na dopustu v Moravskih Toplicah, vendar mu še en dopust ne bo škodil, pa tudi sicer rad potuje po svetu. Bil je že v Španiji in v Parizu, vendar prizna, da se še vedno boji letenja z letalom. Ob svečani podelitvi nagrade na BANKI DOMŽALE seje spominjal, da seje za kartico te banke odločil na prigovarjanje sodelavk iz Heliosa, ker so bile stare hranilne knjižice že iz mode, čeprav je priznal, da se počuti najbolj "sigurnega", če ima denar v denarnici. Z ženo imata ločena bančna računa in v gorenjski maniri je pristavil: "Vsak naj zapravlja svoj denar, ker če zapravljaš svoj denar, ga znaš bolj ceniti". Kristina Brodnik ;',t '' I Luka Zidansek, novomašnik (drugi z desne) Po dvajsetih letih Nova maša v Domžalah Dvajset let je minilo, kar je bila zadnja nova maša v Domžalah. Na praznik apostolov Petra in Pavla so bili v ljubljanski stolnici posvečeni novomašniki iz ljubljanske škofije, med njimi tudi g. Luka Zidanšek. Veliko število mladih in starejših iz Domžal in okolice je s svojo prisotnostjo in s sodelovanjem med obredom dalo vedeti, da ga na njegovi poti podpirajo in so zanj ter tudi ostale novomašnike izprosili obilo božjega blagoslova. Zaradi zaključka redakcije bomo o novi maši v Domžalah pisali v naslednji številki. DJD Sovice letijo na Finsko Plesna skupina Sovice, ki deluje na OŠ Domžale, bo julija nastopila na evropskem prvenstvu v pom pon plesih, ki bo potekalo v Helsinkih na Finskem. Novi Gorici odvijalo državno prvenstvo navijaških in pom pon skupin. Ker prvo in drugo mesto vodi na evropsko prvenstvo, so se skupine na tekmovanje kar najbolje pripravile, zato je bilo vzdušje, predvsem med plesalci, zelo napeto. Julija se bodo odpravile v Helinske, kjer bodo ne glede na rezultat uspešno branile barve Slovenije, saj je že sam trud in čas, ki ga že štiri leta vlagajo v ples, vreden vseh čestitk. Tjaša Šuštaršič, Plesni klub Miki V skupini pleše 12 deklet, ki so letos v večini osmošolke. Pridno trenirajo trikrat tedensko, kar se jim je letos bogato obrestovalo, saj imajo za sabo najuspešnejšo sezono doslej. Za sabo imajo kar štiri naslove najboljših v mladinski kategoriji pom pon skupin. Najbolj pri srcu jim je zagotovo naslov prvaka v šolski košarkarski ligi, ki je bil letos že tretji. Drugi odmevni rezulat pa je naslov državnih prvakinj, kateri jim je zagotovil nastop na evropskem prvenstvu. Na evropsko prvenstvo so se uvrstile že drugič. Za pom pon skupine se je prvo tekmovanje začelo decembra, ko je Zveza navijaških in pom pon skupina • organizirala Novoletni cheerleading, zatem pa še Odprto prvenstvo mesta Ljubljane. Na obeh tekmovanjih so Sovice blestele in z dvema različnima koreografijama prepričale sodnike, da so najboljše. Marca so se v okviru Šolske košarkarske lige pričela predtekmovanja za naslov prvaka. Sovice so se brez težav uvrstile v finale, kije letos drugič potekalo v Celju. Nabito polna dvorana je bila dodaten motiv, da se pokažejo v najlepši luči. S pomočjo sošolcev, ki so glasno navijali za njih, so odplesale brez napak. Tudi če je bilo že tretjič, je vsakič, ko zmagaš, nepopisno lepo. Le teden dni kasneje seje v Šempetru pri Sovice po zmagi na finalu ŠKL-ja v Celju Oh 40. letnici občinskega glasila Slamnik Pogovor z Matjažem Brojanom (nadaljevanje iz zadnje številke) Sam pa sem premišljeval, kje bom našel novo zaposlitev, saj mi takrat ni kazalo dobro. Takratni glavni urednik Kušar se je tresel kot šiba na vodi in mi nenehno mrzlično govoril: "Kaj si storil?! Kaj si storil! Kaj bomo! Kaj bomo zdaj?". Izšlo seje tako, daje Kušar obljubil, da kritična številka z nesprejemljivo provokacijo ne bo izšla in da bo sporni list odstranjen iz vsake številke "Občinskega poročevalca" ter da bo na na novo tiskanem listu sporna slika nadomeščena z novo in bolj ustrezno sliko ali besedilom, kar ne bo sporno. Zadeva pa še vedno ni minila. Pet delavk Delavske univerze je dva delovna dneva snemala z vsake številke občinskega časopisa prepovedan in sataniziran list in na njegovo mesto ročno vnašala na novo natisnjen list Poročevalca - seveda - brez sporne vsebine. Zavrženih in kriminiranih listov seje nabralo za več naročij. Delavke so omenjeni, zdaj odpadni papir vrgle v kontejner za tiskamo. Ob stari Lenčkovi slaščičarni je bila stojnica s peko kostanja. Možakar si iz kontejnerja dvakrat naloži papir v naročje, pa hajd z njim v leseno utico k prodaji kostanja. Posel cveti. Ljudje zvedo, da pri Lenčku prodajajo pečen kostanj v časopisu, ki je za normalne Domžalčane prepovedan - zato pa hitro po merico vročega kostanja, ki ga ni bilo več mogoče sproti speči. V dolgi vrsti se ljudem ni dalo čakati, od kostanjarja pa so zahtevali, naj jim da vsaj papir, če že ni pečenega kostanja. Budno oko opazi tudi to. Kmalu je pri utici modro vozilo tedanje milice, službujoči možje pograbijo kostanjarja, naložijo preostali papir in hajd z vsem tovorom na uradno mesto: "Kdo je kupil, od kod je kdo bil, ga poznate, je kdo zahteval več listov časopisa?" itd. Ritual tistih, ki so nenehno radovedni in bi radi vedeli tudi tisto, česar še sami ne vemo. Izšlo seje tako, da mi časopisa ali škode ni bilo treba plačati in da posebnih posledic ni bilo. Spoznal pa sem, kako se bojijo za vse tisto, česar ljudstvo ne bi smelo videti ali prebrati. Tako sem doživel številko, ki je bila zaplenjena in prepovedana ter pri tem užil kar nekaj strahu. Kaj bo? Kaj bo? Nič ni bilo, le izkušnja za življenje in zbistritev pogledov. Kako ocenjujete glasilo in kakšno naj bo? Dolgoletne izkušnje imate. Glasilo SZDL je bilo včasih glasilo množičnih organizacij ali tako imenovane fronte. Zmeraj pa sem imel rajši kar časopis - tega vedno s svojo politično naravnanostjo obarvajo ljudje, ki ga vodijo. Če je časopis neusmiljen, enosmeren, ozek in zadrt, potem stvar kaže na to, kakšni so ljudje, ki ga vodijo in imajo v rokah njegovo vsebinsko ustvarjanje. Bili so tudi časi Slamnika, ko se je veliko trobentalo na temo demokracija, pa je bil časopis vse prej kot to, da bi bil esenca demokmratičnosti. Prišlo je tako daleč, da so v nespoznanju dejstva, da glasilo lahko udari tistega, ki ga ustvarja, nekateri počeli prav to in s časopisom delovali proti sebi. Imeli so čudovito možnost demokmratičnega delovanja javnega mnenja - pa je niso znali izrabiti. Škoda. Tega niso izkoristili niti takrat, ko so imeli izrazito prav, pa tega niso znali uporabiti. V letu 1991 je urednikovanje iz vaših rok prevzel Stane Stražar. Tako je in vse do tega trenutka sva se dobro razumela, navsezadnje si je za večino svojih knjig gradivo sposojal tudi iz mojih zbirk, saj je moje arhive poznal skoraj tako, kot jaz sam. Ko je postal urednik, sva se odtujila; on je svoja gledanja spremenil in nisva se več sestajala. Stražarje bil izjemno ustvarjalen človek. Kako ste zašli v radijske vode? To je lepa, ustvarjalna in tudi zahtevna zaposliev, saj navsezadnje delate na nacionalnem radiu. Po odhodu od Slamnika sem sprva nameraval delo nadaljevati na Radiu HIT. Hitro sem spoznal, daje moje delo drugje - zaposlil sem se na Radiu Slovenija, in to v Dokumentarno-feljtonski redakciji, ob tem, da kot dopisnik pokrivam še teren Domžal in Kamnika. Moje delo je ustvarjanje radijskih reportaž, obiskov naših krajev, pogovorov, sledi časa, prazničnih oddaj, priložnostih javljanj in vsega, kar je lepega, vrednega in zanimivega za naše ljudi. Te oddaje 1. program Radia Slovenija praviloma predvaja ob petkih, sobotah in nedeljah. Kakih 400 takih oddaj je že za mano (napisal sem tudi ciklus petdesetih oddaj o slovenskih legandah), veliko pa jih je še v zamislih - počivajo, zapisane na papirju. Ob veliko težavnega dela pa je menda tudi dobrega počutja in zadovoljstva obilo To pa zagotovo. Novinarstvo je naporen, a sila zanimiv poklic, saj si v njem niti dva delovna dneva nista enaka. Ima pa ta poklic značilnosti, kije lastna tudi, denimo, poklicu stavca ali korektorja. Vsak dan posebej, vsak članek ali oddaja človeka prisiljuje, da se nenehno izobražuje, da išče vire različnih informacij na obdelovano temo in da poglablja vedenje, ki ga nosiš iz šole. Za vsako od oddaj se temeljito pripravim, preberem vse, kar je o temi dostopnega, poiščem o njej informirane ljudi in šele nato se lotim dela na oddaji. Ob tem sem spoznal na stotine zanimivih "vedežruh" ljudi, ki so me zelo obogatili in razširili moja obzorja. Ob množici bleferjev, sleparjev in navideznikov, ki vsak trenutek sicušajo dajati videz, da nekaj znajo, v resnici pa so ustvarjalci megle, je k sreči še veliko veliko sposobnih, izobraženih in globokih ljudi, na katere se prisesam kot pivnik in si skušam čim več slišanega zapomniti ter za vse čase prenesti vase. Resnično mislim, da so taki ljudje veliko, izjemno veliko bogastvo tudi današnje Slovenije. Sicer pa imam izjemno veliko znancev in izjemno malo prijateljev. V zdajšnjem Slamniku pogrešam več vaših prispevkov. Vaša pristna, preprosta in s starimi besedami obogatena slovenščina je izredno prijazna in privlačna tudi za radijske poslušalce, ki radi spremljajo vaše narodopisne oddaje, ki jim duhovno približiajo in pokažejo številne slovenske kraje in njihove ljudi, posebnosti in zgodovinske zanimivosti. Za Slamnik ne pišem prav veliko, četudi me močno vabi dejstvo, koliko zanimivega na domžalske teme imam povedati ali imam shranjenega. Lahko rečem, na stotine zanimivih tem je, ki pa jih še nisem obdelal, čeprav imam gradiva zanje že skupaj. Pišem toliko, da ohranjam stik z uredništvom in urednico, s katero se normalno razumeva ter da ostajam vsaj malo prisoten tudi v domačem kraju. Kar zadeva moj jezik, pa tole. Vesel sem, da imam svoj prepoznavni slog, ki je ljudem, vsaj starejšim, všeč. Prizadevam si ohraniti delček njegove stare podobe, četudi se zavedam, da gre jezik naprej, da živi in se spreminja. V svojih oddajah skušam vnovič posredovati stare in pozabljene besede, ki so desetletja speče v slovenskem besedišču in jih že dolgo nihče več ne uporablja. Zanimivo pa je, da vsi vedo, kaj konkretne besede - ko jih spet zapišem - pomenijo. V tem uživam in ob pripravi oddaj mi je misel na to, da tega ne pozabim, še posebej všečna in ljuba. Poslušalcem pa je tudi všeč tak, malce po starih časih dišeč jezik. V pismih mi to nenehno zatrjujejo. Poslušalci in bralci so navsezadnje pri vsem tem najbolj pomembni. Vsaj morali bi biti. Na to naj bi mislil vsak novinar, posebej urednik. Hvala za prijazen domžalski pomenek. France Cerar V SLIKI IN BESEDI Pomembno je, da se imamo skupaj lepo Od Pšate do Pšate Sedemstoletnica prve omembe imena naselja Pšata pri Domžalah je bila najlepša priložnost za srečanje prebivalcev tega prijetnega kraja v Občini Domžale z vaščani Pšate pri Cerkljah na Gorenjskem, kjer Pšata izvira. Sobota, 29. junij 2002je bil prijeten sončen dan, kjer so se srečanja obeh Pšat začela že zgodaj popoldne na športnem igrišču na Pšati, kjer so se pomerili v košarki in nogometu. Gostje se lahko pohvalijo z zmago v košarki, nogometaše pa ima boljše Pšata pri izlivu. Popoldansko srečanje se je nadaljevalo pred Gasilskim domom na Pšati, kjer so domačini pripravili prisrčen sprejem gostom s Pšate pri Cerkljah, ki so se pripeljali z vozovi, nekateri pa so tudi prijahali s konji. Dobrodošlica je bila prisrčna z obeh strani, saj so gostje že kar ob začetku dokazali, da so odlični pevci, dobre volje pa ni manjkalo ves dan. Sledila je maša z blagoslovom v cerkvi na Pšati, nato pa so se gostitelji skupaj z gosti preselili nazaj pred gasilski dom, kjer so pripravili družabno srečanje s kulturnim programom ter nastopom ansambla Mladi upu, kije igral pozno v nove ali zgodaj v jutro. Kulturni program je številni obiskovalce popeljal v zgodovino obeh Pšat, o kateri sta govorila slavnostni govornik Jože Rozman, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata, ter Janez Mivšek, član Sveta KS, veliko pa smo o preteklosti obeh krajev izvedeli tudi iz informacij, ki so jih podali otroci, ki so k prazničnemu razpoloženju prispevali tudi s pesmijo. Izmenjana so bila tudi spominska darila, predvsem pa obljuba, da to ni zadnje srečanje, temveč začetek iskrenih vezi, kijih Pšata spleta med svojim začetkom ter koncem. Vera Vojska m M Izmenjava spominskih daril: umetniško sliko mostu čez Pšato pri Domžalah je predsednik KS Dragomelj-Pšata izročil predsedniku KS Pšata pri Cerkljah na Gorenjskem, ta pa mu je vrnil reko, ki povezuje obe vasi, v bolj "tekočI obliki". Spolnimi jadri do novih izkušenj 15. junija je osemnajsterica mladih, skupaj s spremljevalci, nestrpno mahala v pozdrav svojim najbližn jim, ki so jih pričakali na železniški postaji v Ljubljani. Čakajoči so lahko opazili nasmehe na obrazih svojih otrok in si oddahnili. Oddahnili pa so si tudi vzgojitelji, ki so varno in srečno pripeljali program do zadovoljnega konca. Skupinica se je vrnila z enotedenskega križarjenja po severnem delu Jadrana. Center za mlade Domžale je s projektom "S POLNIMI JADRI DO NOVIH IZKUŠENJ" ponudil začasni dom mladim, izbranih na predlog učiteljev OŠ DOB in zdravnikov iz Zdravstvenega doma Domžale. Druščino je tvorila skupina mladih, ki so si udeležbo zaslužili. Cilj potovanja je bilo druženje in nabiranje novih izkušenj, pomembnih za življenje, v čim bolj družinskem vzdušju. Pomorski del potovanja seje začel po a/ o V 1H UKU Š 6 W J Logotip projekta je narisal Ivan Mitrevski. v reškem pristanišču, kjer jih je ladja POGLED sprejela na svoj krov. S Pogledom so raziskali večji del otokov severnega Jadrana. Daljši postanek so opravili v Malem Lošinju, kjer so obiskali vrstnike na njihovi OŠ, s katerimi so navezali stike že mesece pred odhodom na popotovanje. Prisostvovali so pouku, med drugim tudi uri verouka, pri kateri je bilo zelo zabavno. Skupaj so prepevali in si povedali marsikaj zanimivega. Slovenski del skupine je izvedel, da tistim hrvaškim otrokom, ki imajo zaključene ocene, v zadnjem tednu ni več potrebno hoditi k pouku. Poglejmo, katere aktivnosti so bile T Z ladje "Pogled" je bil navse dober razgled Zavarovalnica Triglav je prispevata k enotnemu Izgledu s kapami in majicami. všeč Maši, Mihu, Marku, Nini, Žanu,Aleksu,Luki, Vasjiin Mitji, Katarini, Žanu, Mateji in Anji! Najbolj vščeč jim je bil ples, na drugem mestu življenje s posadko, pa plavanje, prijateljstvo z vodniki, likovna delavnica in barvanje obraza, skakanje z ladje, plovba na otoke, počitki v kajutah, hrana, klepetanje pozno v noč, sprehodi, spoznavanje novih stvari, palačinke v Mula Bjednu in na ladji, ribarjenje, sladoled, barvanje las, srečolov, spoznavanje novih krajev, izdelava zapestnic, sončenje na vrhu ladje, obisk šole, igra v Mandrah, nakupovanja, nastop v igri TV Dober dan, veliki valovi, sidranje sredi morja, obisk kuharjeve hčerke, guncanje ladje pred spanjem, ogled gusarske ladje na Krku, jahanje oslice Senke, pisanje dnevnika, sestavljanje možica iz odpadkov, krmarjenje ladje, prosti čas, joga, kviz znanja in zgodnje vstajanje. Seveda je bilo tudi nekaj zadev, ki pa jim niso bile všeč. Tudi vas zanima, katere, kaj? Kar trije so povedali, da jim ni bila všeč vrnitev domov, pa bruhanje, pa to, da se je bilo potrebno izmikati morskim ježkom in ostrim skalam. Maša je svojo pesmico, ki jo je posvetila vsem voditeljem, končala takole: "Vse to zame bil je raj, upam, da se vidimo še kdaj!" Na Centru za mlade so prepričani, da je glede na letošnje odlične izkušnje potrebno s projektom nadaljevati tudi prihodnje leto. In zbrati novo skupino mladih, ki tak Za tega leščurja se je bilo potrebno kar sedemnajstkrat potopiti. Aleksu In Zanu je to uspelo s pomočjo kapitanovih nasvetov. način dela potrebujejo. Za Center za mlade Domžale, ki je bil pobudnik in izvajalec celotne zamisli, je bila to ena izmed novosti, kije zaradi svoje drznosti in inovativnosti terjala nadpovprečen vložek energije in dobre volje. Zagotoviti je bilo potrebno precej sredstev in vložiti veliko energije in dobre volje. To jim je uspelo s pomočjo Občine Domžale, Urada RS za mladino pri MŠŠ, Lions kluba Domžale-Kamnik ter sponzorjev Agroemone Domžale, ECS d.o.o., Biring-IOC Trzin, Droge Portorož, Inspekte, Zavarovalnice Triglav, LEK Ljubljana in Ordinacije dr. Vasle. Uli Jazbec stran 1 6 Praznovanje krajevnega praznika in dneva državnosti na Rovah Ob prazniku krajevne skupnosti in dneva državnosti smo se prebivalci krajevne skupnosti Rova že drugo leto zapored odpravili na krajši pohod, tokrat proti kmetiji Pr' Čeh. Po uri hoje smo prispeli na cilj. Pri kmetiji smo imeli manjšo pogostitev z dobrotami, ki so jih spekle naše vrle vaščanke. Zaradi dežja smo se zbrali v gasilskem domu, kjer je vsak izmed pohodnikov dobil spominsko skodelico, topel obrok in pijačo. Na našo srečo se je vreme kmalu razvedrilo in smo rajanje od gasilskega doma preselili na rovski hrib, kjer smo zakurili velik kres. Naslednji dan, v torek, so na igrišču pripravili manjši nogometni turnir, na katerem so sodelovali vsi prebivalci krajevne skupnosti Rova. Spektakel dneva pa je bila tekma med "oženjenimi proti neo-ženjenim". Z več sreče in znanja so zmagali oženjeni. Prebivalci naše krajevne skupnosti so nad takim praznovanjem navdušeni in upamo, da nam bo v naslednjih letih zopet uspelo. Svet KS Rova Kinološki praznik pod Šumberkom Na prenovljenem kinološkem stadionu ob izvozu nove avtoceste za Šumberkom je 29. junija potekalo že 8. mednarodno tekmovanje v agilitvju. Tradicionalno tekmovanje, ki šteje tudi za državno prvenstvo Slovenije, na njem pa potekajo tudi kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu v agilitvju, je organiziralo Kinološko društvo Domžale, pod vodstvom vodje prireditve Saša Novaka in predsednika društva Janeza Hribarja. Dosedanje izkušnje Kinološkega društva Domžale v organiziranju tekem v agilitvju so botrovale k uspešni in kakovostni izvedbi tekme. Naparkurjih, ki jih je postavil sodnik Mitja Žnidarič, je nastopilo 94 tekmovalcev iz Hrvaške, Italije, Nizozemske in Slovenije. "Častna pokroviteljica tekmovanja je bila županja občine Domžale Cveta Zalokar Oražem, glavni sponzor tekmovanja Pedigree, za korektnost tekmovanja pa je skrbela delegatka Kinološke zveze Slovenije Branka Hobič. Na zaključni slovesnosti so najboljši trije v vsakem nivoju in kategoriji prejeli medalje in nagrade sponzorja, podelila pa sta jih podžupan občine Domžale Milan Pirman in Med gosti je bil tudi mag. Milan Pirman, podžupan predsednik Kinološkega društva Domžale Janez Hribar. Kandidaturo za mednarodnega prvaka v agilityju so os vojili Matija Klasinc z malim špicem, Zoro z Labu v kategoriju small, Daša Zakotnik s kodrico Tyno Timajoško v kategoriji medium in Peter Zupančič z belgijsko ovčarko Tisso Sigmo v kategoriji large. Sašo Novak Dajmo, kuža! stran 1 7 V SLIKI IN BESEDI Fotostudio Aco Majhenič Skrb za ohranitev zgodovine - na fotografijah Ob koncu junija je na prisrčni slovesnosti v Uradu županje Občine Domžale "fotografska družina" Aco in Fanči Majhenič županji Cveti Zalokar Oražem izročila tri okvirjene fotografije: dve z motivi iz zgodovine Domžal, eno pa s cvetličnim motivom sedanjega centra mesta, ter ji na tak način predstavila svojo skrb za ohranjanje motivov iz zgodovine našega mesta. Najbrž se bralci Slamnika spomnite, da smo pred kratkim v našem glasilu pisali tudi o fotografski razstavi Domžale nekoč in danes, s katero se je Fotostudio Aco Majhenič prvič spomladi predstavil na mednarodni razstavi Alpe - Adria, drugič pa smo njegove fotografije iz zgodovine in sedanjosti našega mesta lahko občudovali na posebni razstavi, odprti v okviru letošnjega občinskega praznika. Iz prijetnega razgovora z županjo smo izvedeli, daje zbiranje starih fotografij z motivi nekdanjih Domžal eden izmed konjičkov fotografa Aca Majheniča, ki že vrsto let s posebno skrbjo zbira prav tovrstne fotografije in jih skuša povečane ohraniti tudi zanamcem, včasih pa primerjati tudi s sodobnimi motivi. Tako ima pripravljenih več deset motivov iz zgodovine mesta, kar precej pa jih že okvirjenih čaka, da bodo našle svoje mesto, morda tudi v bodočem muzeju, ki ga naša občina zelo pogreša. Županja se je družini Majhenič, ki jo je spremljal sin Rok, tudi fotograf, za pozornost in darilo iskreno zahvalila, zlasti pa pohvalila njihovo skrb za ohranjanje zgodovine našega mesta na fotografijah. Obljubila je, da bodo vse tri fotografije dobile častno mesto na stenah naše občine, zavzela pa seje tudi za to, da bi našli primerno mesto tudi za vse ostale fotografije z zgodovinsko tematiko našega mesta. Preživite prijetne počitnice Nov vodni tobogan na domžalskem bazenu vabi Kot smo že pisali, ima domžalsko kopališče, ki ga v poletnih mesecih radi obiskujejo stari in mladi, novi vodni tobogan, kije visok nekaj več kot pet metrov, dolg pa več kot 40 metrov. Številni kopalci in kopalke so ga že preizkusili in bili nad njim navdušeni, saj pomeni pomembno popestritev letošnje kopalne sezone. Za nakup in 6. taborjenje v Turnšah V kraljestvu zivah Petelinčki, medvedki, kužki, konjički, mucki in pikapoke so se imenovale posamezne skupine 43 otrok, ki so se skupaj s svojimi vodji udeležili že šestega štiridnevnega taborjenja v Turnšah, ki ga pripravlja Turistično rekreativno društvo Tumše-Češenik. Letos so ga poimenovali V kraljestvu živali in zato tudi tako poimenovanje posameznih taborniških skupin, ki so v taboru pod Hribarjevim S starši Je taborjenje še lepše. hribom preživeli čudovite štiri dni, čeprav jih je zadnji dan malce presenetil dež. Med taborniki sta imela najmlajša dobra tri leta, najstarejši pa do 13 let, taborjenje pa so vodili taborniki, ki so se vrnili s pravkar minulega državnega taborniškega tekmovanja. Vodja tabora je bila Katja Jeraj, ki taborjenje vodi že vsa leta, in je bila letos zlasti navdušena nad starši, brez katerih taborjenje niti slučajno ne bi bilo tako zabavno in prijetno, kot je bilo sicer. Taborniki so imeli vse štiri dni polno dela, saj je bilo treba najti zaklad, predvsem pa seje bilo treba odločiti, v kateri od enajstih delavnic bo sodeloval posamezni otrok. Tako je bilo mogoče iz stiropora delati račke, v glini puščati odtise rok in nog, risali so na folije ter jih lepili na steklo, izdelovali so tudi lutke, risali s kredo, barvali sol, predvsem pa ob vsem tem niso pozabili na taborniške veščine, ki si jih je bilo tudi treba učiti. Kar precej tabornikov, ki so bili na taborjenju že večkrat, sploh ni imelo težav s postavljanjem pravih šotorov ali šotorov iz "šotork", treba je bilo postaviti piramido, postaviti taborni ogenj, se orientirati v okolju, predvsem pa se naučiti, kako se varuje narava in skrbi za okolje. Kot so povedali v kratkih pogovorih, nikomur ni bilo dolgčas in večina bo na taborjenje, kjer smo srečal i tudi otroke iz Kranja in Slovenj Gradca, še prišla. Sodelovali so tudi starši, saj so morali tudi sami najti zaklad, na nočnem pohodu so iskali ranjenca, se srečevali s twisterjem, predvsem pa se prijetno imeli in ob koncu za uspešno opravljen pohod prijeli tudi priznanja in pohvale, največja nagrada pa so jim bili ponosni obrazki in žareče oči njihovih tabornikov. Organizatorji, poleg Katje Jeraj in tabornikov je treba omeniti tudi Janka Jeraja iz Turističnega društva Češenik-Turnše, se iskreno zahvaljujemo tabornikom iz Rodu skalnih taborov iz Domžal, Občini Domžale ter Krajevni skupnosti ter vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je tudi 6. taborjenje V KRALJESTVU ŽIVALI lepo uspelo. Nasvidenje prihodnje leto in prijetne počitnice! V. in se spet vrne, ko se zemlja obraste. Ali si lahko predstavljate, koliko več stroškov imate vi." Poglobila sem se v svoje misli, dokler me niso pritegnili kenguruji. Uspelo nam jih je fotografirati, a niso bili preveč navdušeni nad invazijo radovednežev, kar hitro so odskakljali globlje v grmovje. Pot proti severu, mimo peščenih Biseri Avstralije (V.) Zadnji notranji let z letališča Uluru do glavnega mesta Zahodne Avstralije je za nami. Perth je zelo prijetno mesto s stolpnicami le v poslovnem delu mesta, sicer pa ga sestavljajo nizke lesene hiše z vrtovi, ki kar buhtijo od zelenja in vseh mogočih cvetov. Ni čudno, če Avstralci preživijo večino prostega časa zunaj. Križarjenje z ladjo po reki Swan, ki se razširi v jezero, nam poklanja krasne prizore. Reka ima ime po avtohtoni ptici, značilni za to območje, to je črni labod, kije tudi maskota Pertha. Ogledali smo si spominski hrib, urejen v spomin 60.000 Avstralcem, ki so izgubili življenje v drugi svetovni vojni. Kings Park je res kraljevi park -po lepoti je menda četrti v svetu. Najraje bi podaljšala čas, ki nam je bil določen za uživanje v njem. Radovednost in pričakovanje novega pa sta me gnala dalje. Pot proti severovzhodu do Yanchep narodnega parka je minevala v opazovanju rjave in samo rjave pokrajine, kjer so se pasle ovce in krave. Nikjer nobenega človeka, na stotine kilometrov, le tu in tam je o tem, da tu nekdo živi, povedalo "kolo za črpanje vode". Ko sem vprašala šoferja avtobusa, kaj jedo te živali, mi je odgovoril: "Pri vas govedo pozimi je suho travo, pri nas pa poleti. In vi morate graditi hleve, nam jih ni treba, živina se samo seli z enega konca na drugega sipin, nas je pripeljala do slikovitega ribiškega mesteca Cer-vantes, znanega po skalnih rakih. Tako dobrega kosila, sestavljenega iz morskih dobrot, verjetno ne bom nikjer več dobila. Čaka nas še ogled narodnega parka Nembung z mistično pokrajino Pinnacles - Stolpiči, kjer so po rumeni peščeni puščavi posejani stebri in različne skulpture. Neverjetno - dobiš občutek, da si na nekem drugem planetu. Vse je tako tuje, neznano, skrivnostno. Prvič mi je postalo malce tesno pri srcu ob misli, kaj če bi se tu izgubila. Okoli mene vse enako, temperatura je bila čez 40 stopinj Celzija, voda v steklenici vroča, a kljub temu je bilo treba piti, ker sicer preveč dehidriraš. Če bi ostala sama, niti približno ne bi vedela, od kje smo prišli ali v katero smer bi morala iti. Zato sem se pridno držala skupine, kar sicer ni moja vrlina. Samo še nekaj kilometrov z avtobusom in znašli smo se na rajski plaži Indijskega oceana. O tem, kako so nas Stolpiči "zdelali", pa govori fotografija. Gneča na plaži nam ni preprečila plavanja, pač pa plitvina, bili smo tako utrujeni, da se nam ni dalo hoditi do globine, kjer bi se dalo plavati. Samo še eno prosto dopoldne, da si naberemo moči za polet proti znani nam Evropi. Jožica Repanšek ureditev vodnega tobogana je Občina Domžale zagotovina 15 mio sit, do letošnje kopalne sezone pa je bila urejena tudi razsvetljava v doslej, zlasti ob večerih in ponoči, neuporabnem skate parku, ki nikoli ne sameva. Medtem koje vožnja na vodnem toboganu brezplačna, je vstop na kopališče, ki jc odprto od 9. do 19. ure, po dogovoru pa je možno tudi nočno kopanje, potrebno plačati: 800 SIT stane vstopnica za odrasle, 600 SIT za otroke do 15. leta, otroci do5. leta pa imajo prost vstop. Kot zanimivost naj omenimo družinsko vstopnico, ki stane 1.500,00 SIT, ne glede na število družinskih članov, cena celoletne vstopnice pa je 15.000,00 SIT. Ob tem povejmo, da se je Občina Domžale odločila, da za socialno ogrožene otroke zagotovi 150 celoletnih vstopnic za kopališče, ki jih je po bistveno ugodnejši ceni odkupila od upravi jalca kopališča. Omenjene vstopnice so otrokom in mladostnikom že razdelili: Območno združenje Rdečega križa Domžale, Župnijska Karitas Domžale, Center za socialno delo Domžale ter v njegovem okviru tudi Društvo rejnic in rejnikov Domžale ter Center za mlade Domžale. Vsem obiskovalcem kopališča jc na voljo tudi pestra gostinska ponudba, vabijo pajih tudi bližnja igrišča, med katerimi je zlasti zanimivo igrišče za odbojko na mivki. Vsem obiskovalcem kopališča veliko prijetnih vodnih užitkov! V. Vojska Tekmovanje žena ribičev na Crnelu Že tradicionalno tekmovanje žena ribičev na Črnelu je tokrat potekalo v soboto, 22. junija, od 15. do 18. ure, pod okriljem Ribiške družine Bistrica Domžale. Predsednik pododbora in sodnik Štefan Hrovat je povedal, da je to edino tovrstno tekovanje v Sloveniji. Zanj so se odločili v želji, da dokažejo svojim ženam, da ribarjenje ni kar tako in da jih bodo botje razumele, če pride dan, ko ne ujamejo nič, popi je jo kakšno pivo in ulovijo ribo v ribarnici. Da se ne bi več jezile, kot se je tekmovalka, ki je vpila na svojega moža, kakšno vabo ji je naredil, da ne ujame nič. V glavnem pa so bile tekmovalke kljub vročini 34 stopinj disciplinirane, in so se hladile v senci po svojih najboljših močeh. Od trideset prijavljenih jflim »Jj Srn M ^HF «mm m- ' Hjk Mistična pokrajina tekmovalk jih je 9 ujelo 14 rib, vse udeleženke pa so dobile nagrade. Ribiči upajo, da bo tekmovanje spodbuda, da bo kakšna stopila med ribiče, dosedaj imajo namreč med 200 člani samo dve ženski. Takole sta Štefan Hrovat in Bojan Pančur - glavni sodnik tehtanja in vodja čuvajske službe podelila nagrade: 1. mesto: Martina Grošelj, 2,25 kg krap 2. mesto: Lidija Kmetic, 1,50 kg krap 3. mesto: Asja Belovič, 17,5 cm rdečeperka 4. mesto: Miša Budaji, 16,5 cm rdečeperka 5. mesto: Taja Belovič, 15,5 cm rdečeperka 6. mesto: Tjaša Budaji, 15,5 cm rdečeperka 7. mesto: Jadranka Budaji, 13,5 cm rdečeperka 8. mesto: Lučka Sršen, 13,5 cm nlečeperka 9. mesto: Marjana Mežnar, 9,8 cm rdečeperka Najmanjšo ribo je ujela Vlasta Pančur, 9,7 cm rdečeperko in si priborila največji pokal. Ostale nagrade za tekmovalke so prispevali: Eta Kamnik, Pedikura Pančur, Frizerstvo Šlrajhar, Frizerstvo Plaznik in Picerija Jaka Homec. Po podelitvi nagrad so se možje izkazali in ženam pripravili okusne jedi z žara, tudi ribe in domačo ribjo pašteto, kar so si po napornem dnevu nedvomno zaslužile in morda jih bodo drugače bolje razumele, ko bodo prišli z ribarjenja utrujeni in praznih rok. Kristina Brodnik 5. FESTIVAL GORENJSKIH KOMEDIJANTOV stran 1 Številni gledalci navdušeni nad najboljšimi predstavami sezone 2001/02 Ge lahko sklepamo po letošnjem obisku 5. festivala gorenjskih komedijantov, potem lahko na kratko rečemo, da se je "prijel". Letno gledališče Dob, dom Kulturnega društva JožefVirk Dob, je bil namreč od 14. do 16. junija 2002 prijetno zatočišče številnih ljubiteljev in ljubiteljic gledališča, ki so si z zanimanjem ogledali pet najboljših gledaliških predstav sezone 2001-2002 po izboru selektorja Petra Militareva. Pogrešali nismo prav ničesar, še vreme je bilo festivalu naklonjeno, saj seje morala le ena odjjredstav seliti v kulturno dvorano. Se vedno pa pričakujemo, da bo v izboru najboljših predstav našla mesto tudi predstava katerega od številnih domačih društev. Kot primerna novost seje pokazala tudi odločitev, da vstopnine za predstave, ki so družbi Poslednjega moža, ki so ga v družinsko komedijo povabili člani Farnega kulturnega društva Koroška Bela. Prisrčni družinski komediji, kjer je bil oče gospodar -zlasti koje bil doma - so se gledalci prisrčno nasmejali in da so bili res zadovoljni, je potrdil tudi obisk zadnjega dne festivala. Na višjem nivoju Nedeljski večer smo v družbi Gledališča Toneta Čufarja Jesenice zaradi slabega vremena preživeli v dvorani kulturnega doma in z zanimanjem sledili Franciju Černetu, Klemnu Koširju ter Radu Mežanu ter njunim peripetijam v zaporu na višjem nivoju. Vesela komedija je nasmejala vse gledalce in gledalke in pomenila res prijeten zaključek 5. festivala gorenjskih komedijantov, ki so bili krivi, daje Dob z ožjo in širšo okolico tri dni živel kot eno veliko gledališče. Prijetno, sproščeno, predvsem pa v velikem pričakovanju, kaj vse nam bodo ponudili letošnji organizatorji potekale tudi v okvaru praznovanja dneva državnosti, ni, čeprav bi najbrž ljubitelji gledališča kljub vstopnini prišli, kar so dokazali s svojim obiskom prejšnja leta. Kralj Oidipus in Mamagorka Po napovedi Marte Starbek, ki je številne gledalce in gledalke vodila od predstave do predstave vse tri večere, smo najprej zaploskali gorenjskima komedijantoma te sezone. To sta postala Lidija Grilc, članica Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, za vlogo Cvete v predstavi Veliki manevri v tesnih ulicah, Iva Brešana, ki sicer ni bila izbrana med najboljše predstave, medtem ko smo gorenjskemu komedijantu sezone 2001/02 Klemnu Langusu, članu Gledališča Bohinjska Bistrica, za vlogo Mamagorke v predstavi Mamagorka in njen Plejamo lahko zaploskali v prvi predstavi nočnega programa, ki se je odvijal v petek in soboto ob 23. uri v dvorani na Močilniku. Prvi večer je bil namenjen dramama. Najprej je bila to klasična Sofoklesova antična tragedija Kralj Oidipus, ki so jo Dredstavili člani Loškega odra iz Škofje Loke. Na čas, v katerem seje dogajala, so nas gledališčniki opozarjali že ob prihodu v letno gledališče, ko smo se pred boleznimi lahko zaščitili z zeliščnim kisom, nato pa prisluhnili Ojdipusu, tebanskemu kralju, ter njegovi tragediji, ki se je odvijala pod belimi dežniki, v prijetnem okolju, dišečem po zeliščih. Res je, daje od gledalcev zahtevala skrajno pozornost in tako sojo tudi sprejeli ter ob koncu za dobro igro zaploskali prav vsem sodelujočim v tej grški tragediji. Kar malce utrujeni in tudi v dvomih, če smo Oidipovo usodo pravilno razumeli, smo se skoraj vsi preselili v kulturni dom, kjer je bila na vrsti drama -slovenska praizvedba Mamagorka in njen Plejamo, ki sta jo izvrstno odigrala že omenjeni gorenjski komedijant te sezone, Klemen Langus, ter Samo Gardener kot Plejamo. Tudi ta drama je zahtevala od vseh prisotnih popolno pozornost in je je bila tudi deležna, zlasti glavni igralec pa je požel obilo občudovanja za svojo kvalitetno igro. Likanje neke življenjske zgodbe, v kateri so posamezne drobce iz svojih življenjskih usod našli tudi gledalci in gledalke, seje zaključilo z likanjem Plejamovega srca - koncem, ki to pravzaprav ni bil, saj se je tragična usoda Mamegorke nadaljevala. Tudi temu gledališču je ob koncu Miloš Starbek v imenu domačih gostiteljev Kulturnega društva Jožef Virk Dob izročil priznanje za "Gasilski" posnetek udeležencev letošnjega tečaja V Mavrici uspešno zaključili sezono Pomladansko ustvarjalno sezono 2002 smo v klubu MAVRICA zaokrožili s fotografsko razstavo študentov, ki so v pomladanskih mesecih marljivo obiskovali tečaj fotografije. Od leta 1999 je bil to že četrti tečaj, ki smo ga na željo Študentskih klubov iz Kamnika in Domžal organizirali in izvedli v našem klubu. V prvem letu je tečaj obiskovalo le pet udeležencev, nato vsako leto več, letos pa že 17. Tako je osnovno fotografsko znanje na štirih tečajih pridobilo že 35 mladih. Tečaj je obsegal 16 ur teorije (zgodovina in osnove fotografije, tehnika in kompozicija, itd.), dve snemalni vaji v naravi, razvijanje filma in izdelava črno belih fotografij v temnici. Vsak udeleženec je ob pomoči mentorja sam izdelal fotografije -povečave, primerne za razstavo. Poleg klasične smo na posebnem predavanju tečajnikom predstavili tudi sodobno digitalno fotografijo. Iz posnetega gradiva, nastalega na vajah, smo ob zaključku tečaja pripravili razstavo črno belih in barvnih fotografij in jo odprli 26. junija, v prostorih kulturnega doma v Radomljah. Ob tej priliki smo tečajnikom podelili priznanja za uspešno opravljeni tečaj. Razstava je zlasti med mladimi vzbudila veliko zanimanja in je bila dobro obiskana. Kljub zahtevnim študijskim obveznostim in izpitom na fakultetah so študentje zelo prizadevno, zavzeto in ustvarjalno, sodelovali ter bili navdušeni nad uspelimi črno belimi in barvnimi fotografijami ter diapozitivi, ki so jih razstavili ob zaključku tečaja. S tečaji vsako leto pridobimo tudi v MAVRICI, saj marsikateri tečajnik pomladi naše vrste. Sicer pa se je v MAVRICI to pomlad dogajalo še marsikaj drugega. Poleg študentske smo odprli še dve skupinski razstavi in eno samostojno, ki jo je na povabilo Fotografskega društva Radovljica, v njihovi galeriji - Pasaži radovljiške graščine, meseca aprila odprl naš član Janez Kosmač. Priredili smo tudi FILMSKI VEČER, ki smo ga posvetili pred dvema letoma umrlemu učitelju in mentorju Vlastju Simončiču. Zelo delovni so bili tudi v naši VIDEO SEKCIJI. Po naročilih so izvedli 17 dokaj zahtevnih ekipnih (z več kamerami) kulturnih in drugih dogodkov ter 16 navadnih (z eno kamero). Tudi v počitniških mesecih v MAVRICI ne bomo brez dela. Postoriti in urediti bo treba, kar ni bilo mogoče sproti. Potem pa bo na pragu že nova, jesenska ustvarjalna sezona, v kateri se že napoveduje niz novih aktivnosti in zlasti razstav z zanimivo tematiko. Naj izdamo nekaj naslovov: MORJE, S KAMERO PO SVETU, PUSTNA MASKA. Pripravljamo pa tudi pregledno klubsko letno razstavo, ki jo bomo odprli v začetku meseca oktobra. JK V južnem zraku Mir. Tišina. lebdi vonj akacije, Samo škržati strižejo. sivke, rožmarina. Skale razbeljene. Vonjam sol med privezi, Senca pod krivim borovjem. trohneče pomole, Morje mirno. Počiva. dehteče borovce, Kot moj pogled. modrocvetni žajbelj. Nič ne mislim. Iz barov ob rivi Uživam. puhti vonj sveže kave Utopljena v mir. med vonje oseke. Obdaja me vonj časa. Zlatka Levstek Na višjem nivoju sodelovanje ter nas vse skupaj povabil, da sobotni večer preživimo v družbi s komedijamam. Gospod Evstahij iz Šiške ni bil Poslednji mož Če je kdo mislil, da bosta petkovi tragediji oz. drami utrudili številne gledalce, seje zelo motil, saj je bilo sobotnega večera letno gledališče kar premajhno za vse, ki so se želeli poveseliti v družbi Gospoda Evstahija iz Šiške in Ta bolš teatra, ki deluje v okviru KPD Josip Lavtižar Kranjska Gora. Prijetna vaudevilska komedija v treh dejanjih, z obilico spletk in zapletov, je več kot uro in pol spravljala v smeh gledalce, ki so prisrčno zaploskali ob koncu prijetnega prvega dela večera in se v velikem pričakovanju preselili v dvorano, kjer je bil na vrsti nočni program v Priznanja najboljšim komedijantom stran 1 9 OD TU IN TAM Skupinska fotografija nastopajočih pevskih zborov - Koroške 14. srečanje upokojencev Slovenije Tradicionalnega slovenskega srečanja se vsako leto udeležujemo upokojenci iz nekdanje skupne občine Domžale. Letošnje je bilo v četrtek, 27. junija 2002, na letališču v Mislinjski Dobravi pri Slovenj Gradcu. Organizatorja srečnja sta bila Društvo upokojencev Slovenj Gradec in Zveza društev upokojencev Slovenije, srečanja na slovenjgraškem letališču pa seje udeležilo preko 17.000 upokojencev iz Slovenije in zamejstva, na slovenjgraškem letališču pa je bila možna panoramska vožnja z letalom Aerodrom Slovenj Gradec, pripravili pa so tudi razstavo in prodajo spominkov društva DURI. Uradni del srečanja se je začel ob 10.30, z Zdravljico - združenih pevskih zborov upokojencev Koroške in pihalnega orkestra Slovenj Gradec. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, gospod Vinko Gobec, je pozdravil vse udeležence, vabljene goste DZ in častnega gosta Milana Kučana, predsednika Republike Slovenije, in dejal: "Ni razloga za spotikanje ob pokojnine, ko gre za proračunske težave. Naše pokojnine niso ne državni ne božji dar..." Udeleženci nismo skrivali naklonjenosti, ko je na govorniški oder stopil predsednik države Milan Kučan in vrnil z besedami: "Rad prihajam med vas, ker vas oblikujejo življenjske izkušnje, modrost in zrela presoja, saj se imam z vami o čem pogovarjati." V nadaljevanju govora pa je poudaril, da se Slovenija ne sme odpovedati sodelovanju v projektu EU in Natu. Oba govornika sta bila deležna burnega aplavza. Dobrodošlico je izrekel župan MO Slovenj Gradec, gospod Janez Komljanec, zadovoljen z množično udeležbo upokojencev in drugih gostov Republike, posebno pa priljubljenega vsakoletnega gosta, predsednika Milana Kučana. V kulturnem programu so sodelovali koroški upokojenci - pevski zbori, pihalni orkester SlovenjGradec, dekliški pevski zbor iz Šmartna, oktet Lesna s harmonikarjem, kantavtor Adi Smolar, Podgorska folklorna skupina Paštarji ter Mitja Sipek. V popoldanskem zabavnem programu so sodelovali: ansambel Štirje kovači, Postavkova dekleta, harmonikarji iz Mute in drugi. Ob tej priložnosti sije nekaj udeležencev ogledalo zgodovinsko-kulturne znamenitosti v občini. Na voljo so bile turistične razglednice, publikacije o mestu in Koroški, spominski izdelki domače in umetne obrti. Lepo in ne preveč vroče vreme je upokojence zadržalo na Koroškem do večera. Organizator srečanja si je prislužil visoko oceno, saj bodo ostali prelepi spomini na 14. srečanje slovenskih upokojencev. Pa nas videnje na 15. srečanju - leta 2003, še v večjem številu. Jože Novak Medobčinsko društvo invalidov Bili smo na Rabu in Golem otoku Skrbno pripravljen program izleta odlikuje predstavnico društva, gospo Dragico, ki vedno skrbi za organizacijo in izvedbo izleta ter se trudi, da bi bili izletniki čimbolj zadovoljni. Na junijskem izletu se je za dobro počutje vseh trudila tudi ga. Kani, ki je skrbela, da nas žeja in visoke temperature niso preveč utrujale. Mladi Sašo pa nas je seznanjal s posebnostmi krajev od Reke do Raba. Rab je znan kot najlepši kvarnerski otok. V času od julija 1942 do septembra 1943 je bilo na Rabu italijansko koncentracijsko taborišče. Na njem je bilo okoli 15.000 Slovencev, Hrvatov in Judov, umrlo pa je več kot 4000 Slovencev, med njimi veliko otrok in žena, izmučenih, žejnih in prestradanih. Pretresljivo je bilo poslušati pričevanje preživele zapornice, ki so se ji ob pogledu na lepo urejeno spominsko pokopališče "zapornikov" utrnili spomini na tedanje grozote. V spomin na žrtve smo prižgali svečke. Pod vodstvom duhovite in prijetne vodičke, ki nam je zelo živo prikazovala grozodejstva in življenja taboriščnikov, smo si ogledali tudi druge znamenitosti Raba. Posebno doživetje je bila vožnja z barko na Goli otok, žal pa nas je pričevanje preživelega vodiča o tem peklu kaj kmalu prisililo v globoko razmišljanje in sočustvovanje s trpečimi, ki so občutili krutost, krivico in sadistično izživljanje nadrejenih. Na Golem otoku je bilo v času od 1948 do 1987 zaprtih veliko zavednih Jugoslovanov, saj so bili tod zapori političnih zapornikov in kriminalcev, sprva zlasti za prave in domnevne privržence informbiroja, pozneje pa tudi za druge, na primer Albance s Kosova. Goli otok je postal znan po popolnem razčlovečenju zapornikov. Na osnovi grozodejstev, ki so se bila dogajala, je bilo razumeti, zakaj preživeli zaporniki spominov na Goli otok ne žele ohraniti. Sosednji otok - S v. Grgor - je bil priča težkemu življenju zaprtih žensk, ni pa odprt za oglede turistov. Polni globokih vtisov in novih spoznanj smo se tretji dan pripravljali na odhod. Najbolj korajžni so še prej zaplavali v toplem morju in doživeli posebnosti turističnega Raba tudi z lepše strani. Z izletom smo bili zadovoljni in želimo v tej organizaciji še potovati. Udeleženka izleta Z avtobusom med divje zveri Taborniki smo se zopet imeli fajn! Skupaj s starši smo se odpravili na zadnji izlet, ki je bil še eden izmed atraktivnih, v okviru celotne akcije Izletnik 2002. Po zimskem kopanju v Moravcih in splavarjenju na Dravi so nas tokrat v bližini Gardskega jezera čakale divje zveri. Obiskali smo jih v Safari in Faunističnem parku, ki sta del tamkajšnjega naravnega parka. Iz Domžal smo se odpravili v soboto, 15. junija, ob zgodnji 5. uri zjutraj. Plan Timla (Andrej Cej), vodje izleta, je bil čimprej priti do cilja in se zopet srečati s prijatelji tigri, levi in drugimi, ki jih je obiskal že med tednom, ko je bil tam na t. i. izvidnici. Ker gre Timlu vse po načrtu, smo se ob prihodu takoj levi so pa res levi!" Pač, sesalci smo že tako dovolj tople krvi in navadno nismo prijazni, ko nam kaj še bolj pogreje kri. Še najbolj se je vročekrvnosti levov in tigrov bal naš šofer: "Kdo bo pa gumo menjal, če mi jo lev pregrizne?!" Res je, da smo billi v območju najbolj nevarnih zveri posebej nadzorovani s strani čuvaja zapeljali v Safari park. No, po načrtu mu ni šlo samo to, da kar nekaj prepozno prijavljenih ni mogel potolažiti, saj niso mogli z nami v že poln avtobus. Safari park je res zanimivo doživetje, saj se z avtobusom ali lastnim avtomobilom pelješ po neograjeni cesti, ki vodi skozi domovanje samih eksotičnih živali. Tako se nam na začetku pripeti tam povsem običajen zastoj. Žirafa smuka listje iz visokih krošenj tamkajšnjih dreves, ki jih očitno najlažje doseže tako, da stoji na cesti. Se pravi - avtobus STOP, žirafa ima kosilo! Nadaljujemo mimo zeber, več vrst antilop, mimo goveda z zelo čudno zavitimi rogovi,... Večina od teh se je v peklenski vročini zadrževala v svojih stajah oz. senci. Nato se približamo območju, kjer na simuliranih balvanih domujejo šimpanzi. No, tudi tam seje večina pripadnikov družine šimpanzov zadrževala v svojih kamnitih "hišah". To početje je ob tem vremenu zelo podobno njim manj poraščenim sorodnikom, ki nestrpno gledajo iz klimatiziranega avtobusa in se hudujejo: "Kje pa ste ?!" Vseeno je v pozdrav prišel močan samec, se ponosno postavil na vrh visokega drevesnega stebra in začel kriliti z nam neznanimi gestami. Sledijo leni lčvi in tigri. Tudi ti v senci. Zato sledijo pripombe: 'Tile parka, ki je iz svojega džipa pazil na to, da se ne bi našel kdo, ki bi izstopil iz svojega vozila. Počasi nas pot mimo raznovrstnh ptic vodi proti izhodu Safari parka, kjer smo lahko od blizu opazovali ogromna nosoroga in povodna oz. nilska konja. Ti so bili res eni od redkih, ki se niso zmenili za vročino in so se kljub temu veselo hranili s kupi trave. Skratka, ko obiskujete Safari park, pojdite tja ob malce znosnejši vročini. Ogled naravnega parka se nadaljuje s sprehodom skozi Faunistični park ali z drugimi besedami, vsak po svoje se bomo sprehodili po velikem živalskem vrtu. Ta živalski vrt je druga zanimivost tega naravnega parka, vredna ogleda. Za razliko od ljubljanskega živalskega vrta je ta precej večji, lepše urejen, tako da tudi živali v njem kažejo bolj naravno podobo. Med drugim smo lahko videli tropski rastlinjak in tam stežka dihali v tropskem zraku. Za najmlajše je bil najbolj zanimiv park dinozavrov. Vanj se vstopa skozi slikovit kamnit vhod, znotraj parka pa sledijo številne podobe dinozavrov v naravni velikosti. Prikazanih je tudi nekaj prizorov lova oz. hranjenja živali, ki so človeka od nekdaj privlačili. Sprehod po parku smo zaključili z ogledom želv velikank in se utrujeni od sonca in hoje odpravili proti avtobusu. Naš izlet seje zaključeval z vožnjo proti domu, vendar ne za vse. Namreč, Živa in jaz sva se odpravila h Gardskemu jezeru, kjer sva naslednji dan doživela še eno od zabaviščnih atrakcij tamkajšnjega območja. Vodni raj (Aqua Paradise) je park za odlično poletno zabavo. Pravcati tropski otok z norimi in malo manj norimi vodnimi tobogani. Skratka, zabava do konca. Prav to pa je lahko ena od iztočnic za junijski izlet Izletnika 2003. Taborniški pozdrav! Grega Skok Srečanje čebelarskih krožkov Tokratno 25. jubilejno srečanje mladih čebelarskih krožkarjev Slovenije je potekalo na Brdu. Sicer pa, kje bi v letu, ko so tam odprli čebelarski center Nekoč je tu živel France Marolt V lepi hiši na Brdu, kjer je bila nekoč farna šola in mežnarija, danes pa tam stanujejo Jermanovi, med njimi dobro poznani slikar Drago Jerman, so našemu etnomuzikologu in zborovodnji, Francetu Maroltu, odkrili ploščo, ki naj zanamce opominja, daje tu živci in ustvarjal priznan strokovnjak, zapisovalec starih ljudskih pesmi in ustanovitelj inštituta, ki nadaljuje z njegovim delom, Njegovo ime pa je mnogim poznano po folklorni skupini, ki nosi njegovo ime in jo je po njegovi smrti vodila žena Tončka. Njegovo delo so opisali akademik g. Lojze Lebič ter ga. Zmaga Kumer, ki je bila njegova ožja sodelavka. V kulturnem programu pa so nastopili Godba Lukovica, Ljudski pevci iz Blagovice ter akademski pevski zbor Tone Tomšič. Ne smemo pa pozabiti številnih narodnih noš iz Domžal in okolice, ki so prireditvi dali svojevrsten pečat. Djd Pozdravljeni, Brioni! Zbudilo me je "štropotanje". Pa ne že spet, je bila moja prva misel. Sicer pa me bo pobožalo sonce na Brionih, kamor sem danes namenjena s člani Društva invalidov Domžale. Po poti proti mejnemu prehodu Sočerga, mimo Buzeta do Istrskih toplic je "pralo" avtobus; da ne bi še nas, je prijazen voznik zapeljal do vhoda hotela. Tu sta nas direktor in zdavnik seznanila s storitvami in zdravilnimi učinki vode, ki vsebuje ogromno žvepla, katerega smo zaduhali že kakšen kilometer pred toplicami. To območje bele istre je znano po tartufih, gobah, gomoljčnicah. Domačini jih iščejo s psi, dresiranimi za to delo, in s pujsi. Menda so prašiči še boljši iskalci -le ko jih zavohajo, jih je treba zelo hitro odgnati, da si ne bi sami privoščili gostije. Zamislite si, da vam pujs požre 500.000 SIT; toliko namreč stane en kilogram tartufov. Tudi divji beluši s svojo rastjo krasijo pokrajino, z okusom pa bogatijo istrsko kuhinjo. Upali smo, da v Pulju ne bo deževalo, a zaman. Samo najpogumnejši so šli do arene, a so se hitro vrnili in nadaljevali smo do Fazane, kjer smo se strpali na barkačo, ki vozi na Veliki Brion. Pričakali sta nas vodički, nas razporedili v dve skupini, vsaka skupina seje odpravila v svoj vlakec, iz katerega nam je uspelo videti nekaj živali, tudi eksotičnih, večina pa seje pred dežjem spravila v varno zavetje. Ogledali smo si muzej, kapelico sv. Roka, zaščitnika pred kugo, ki je petkrat pokosila vse prebivalce teh otokov. Naseljeni so bili že 3.000 let pred našim štetjem, ne ve pa se, kdo so bili. Tisoč let pr.n.š. pa so jih naselili Histri - od tod ime Istra. Kasneje so jih zavzeli Rimljani, za njimi Bizantinci, njihova zgodovina je zelo raznolika. Kdo je imel tu svoj raj na Zemlji, po drugi svetovni vojni, vemo vsi. Tudi zdaj nekatere stavbe navadnim smrtnikom niso dovoljene za ogled. To so reprezentančni objekti sedanje vlade. Vreme se nas je za kratek čas usmililo, da nam od muzeja do barkače ni bilo treba odpreti dežnikov. Po kratkem pozibavanju na morju nas je v Fazani spet "pričakal" naliv. Kot vsaka stvar ima tudi slabo vreme pozitivno stran - nikogar ni bilo treba čakati, kar najhitreje smo bili vsi v avtobusu. Zapuščali smo rdečo Istro (z značilno rdečo prstjo v sivo - za katero je značilec flis, sediment morja, belo pa sem omenila že na začetku). Pot mimo Poreča, Buj do Dragonje je minevala v opazovanju. Videli smo značilne kažune. To so okrogle kamnite zgradbe s kamnito streho, prvotno so bile brez kakršnegakoli veziva, le tako mojstrsko sestavljene. Služile so in še vedno služijo kot zavetišče za živali ali lope za orodje. Izlet smo zaključili s kosilom pri Jasni v Jagodju nad Izolo. In celo deževati je prenehalo. Jožica Repenšek Slovenije in bo naslednje leto potekal svetovni kongres čebelarjev, sploh lahko bil. Gostitelj, Osnovna šola Janka Kersnika Brdo, se je izkazala za dobrega organizatorja in gostitelja, saj so mladim pokazali tudi del kulturne in zgodovinske dediščine krajev, v katerih živijo. Tu se je poleg ostalih izkazal turistični krožek na osnovni šoli, ki ob večjih prireditvah poskrbi za strokovno razlago in vodenje po Brdu in okolici. Mladi so se spopadli s testi, ki nekaterim sploh niso delali preglavic, saj so na vprašanja odgovorili kot iz topa, kar za marsikaterega starejšega čebelarja ne bi mogli ravno reči. Pa saj mladi prinesejo povsod veliko novega. Zaključek druženja pa je bil v telovadnici osnovne šole, ki je bila njihov drugi dom tisti dan. Učenci so svojim vrstnikom pokazali, kaj delajo in kako preživljajo dneve. Pogled v zgodovino pa so predstavili člani ČD Zagorje -gledališke skupine Mlinše, ki so navdušili s svojim nastopom že na otvoritvi centra. Razšli smo se z obljubo, da se ponovno srečamo, če ne prej, na naslednjem tekmovanju prihodnje leto, glede na izmenjavo naslovov in telefonskih številk pa verjetno že veliko prej. Djd OD TU IN TAM stran Zgodovina neke domačije Na večer Sv. Vide so se prijatelji, znanci ter tudi kakšen naključen obiskovalec zbrali na velikem dvorišču pred hišo z bogato zgodovino. Na breški domačiji so poleg predstavitve domačije v posebni, zelo zanimivi publikaciji, dobili sojo vsi obiskovalci, pripravili predstavitev življenja in dela pesnice Zvezdane Majhen. Po poklicu vzgojiteljica ter univerzitetna diplomirana psihologinja je del svojega življenja preživela med temi preprostimi ljudmi na breški domačiji. Na ta kraj in ljudi jo veže toliko lepega, da se vedno rada vrača med domače, kakor sama pravi. Toliko pohval in zahval tako za rejnice, kakor rejnike, še ni bilo slišati in ravno zadovoljni rejenci, ki kasneje uspejo v svojem poklicu, znajo to resnično najbolj ceniti. Kar prekratek je bil večer, ki ga je začel in končal g. Matjaž Brojan, za vse pomenke in vprašanja, ki so ostali odprti za naslednje srečanje. Kakšni pa so avtoričini spomini na kraj in domačijo, pa si preberite v enem izmed njenih mnogih del, tudi v sonetu, posvečenih breški domačiji. Djd Ga. Marija Grošelj, dr. stomatologije Naša zobozdravnica Na OŠ Roje smo se pri novinarskem krožku odločili, da bomo izvedli pogovor z našo zobozdravnico. Vsa leta s pomočjo asistentke ge. Majde Ručman skrbi za naše zobe. Nastal je tale zapis. Kdaj ste začeli delati na naši šoli? Na vaši šoli sem začela delati kmalu po odprtju nove šole na Rodici, bilo je 1985. leta. Kakšni so bili zobje učencev takrat? Takrat je bilo več gnilobe kot danes. Ali sedaj bolj skrbijo za zobe? Zelo skrbijo za zobe. Kaj naredite, ko otrok noče pokazati zob? Vsi se bojijo. Počakati je treba, da ga strah mine ali pa ga kako drugače pridobiti. Ali vas je kdaj otrok ugriznil? Tudi to seje zgodilo. Ni dolgo, ko mejc eden ugriznil. Ali radi hodite na našo šolo? Rada hodim na vašo šolo. Koliko otrok pregledate na dan? Na dan pregledam okoli 10 otrok ali več. Zaključuje se akcija za zdrave zobe. Kateri otroci si bolj umivajo zobe, učenci višjih ali nižjih razredov? Učenci višjih razredov si bolj umivajo zobe. Ali otroci, ki končajo šolo, še pridejo k vam? Pridejo, a le, če jih starši pošljejo. Na koncu bi se vam radi zahvalili, ker tako dobro skrbite za naše zobe, hvala tudi za pogovor. Novinarja: Andrej Dobnikar in Albin Vesel z mentorico Vislavo Popovič. Bogastvo slovenskega jezika Lepe in pripravne slovenske besede (5) Kadar je v minuli Jugoslaviji med Slovenci in Hrvati prišlo do pogovora o jugoslovanskih jezikih, so Hrvati rekli: "Kaj se vi sekirate zaradi zapostavljenost i jezika, lahko Ste zadovoljni, da imate svoj, samostojen slovenski jezik. Z našim, hrvaškim jezikom, je problem. Na silo ga pehajo v srbohrvaščino." To je urejal tudi velik novosadski Srbo-hrvatski pravopis. Tudi jugoslovanski "ata" je menda rekel: "Pa baš ti je svejedno - ili kažeš TOČKA ili TAČKA. Domnevam, da to ni držalo. Kogar je mati naučila, da govori ali reče točka, naj bo to zanj sveta beseda. Enako velja za drugega, kije iz otroških let prinesel v šolo besedo tačka. Zato naj vsakdo spoštuje svoj materni jezik. Kdaj pa kdaj seje zgodilo, daje uradni predstavnik Hrvaške prišel v Beograd in rekel: "Ne razumijem ove riječi (srbske namreč)." Srbohrvaščina jc bila na čuden jezik. Sestavljena je bila iz srbskih in hrvaških besed. Srbi in Hrvati so besede že ločili, težko pa je bilo za tujca, ki se je učil srbohrvaščine in ni vedel, kdaj naj uporablja hrvaške in kdaj srbske besede. V slovarjih in pravopisih so bile navedene tako ene kot druge besede. Dandanašnji pa je v nevarnosti slovenščina. Prisluhnite, kaj nam na avtobusu in vlaku ali na cesti leti na ušesa. Žalostno. Mladi se izživljajo z besedami: ful, kul, baj-baj, okej, čao, adijo. Po glavi pa nas tolčejo tuji ali potujčeni napisi tudi manjših firm in vsakovrstnih poslovalnic, veliko tudi takih, ki s tujino nimajo nobenih opravkov. Razraščajo pa se kot gobe po dežju. Kakorkoli že - naša rubrika ima namen, da se bralcem odpre svet spoštovanja in ponosa na rodni jezik. Tudi zato, ker so naše besede tako preprosto ustvarjene. K temu veliko pripomorejo tvorjenke s predponami. Nekaj jih primerjajo z nemškimi besedami. po-dirati.......................... niederreiscn po-hčeriti.......................als Tochter annehmcn po-bit............................. niedergeschlagen po-cestnica.....................Strassenmadchen po-dvojitev.....................Verdoppelung pod-jetje.........................Unternehmen pod-črtati........................unterstreichen pod-ložka.......................Unterlegscfieibe pod-pisati .......................unterschreiben pod-hod.......................... Unterfuhrung pod-jetnost......................Betriebsamkeit pod-veza.........................Strumpfband pod-zavest...................... Untcrbcwustsein pre-diren.........................durchdringend pre-dreti..........................durchbrechen pre-govor........................Sprichvvort pre-rez............................Durchschnitt pre-riniti.........................hindurch dringen pre-tres...........................Erschutterung pre-vodnost.....................Leitungsfahigkeit pre-vraten.......................umsturzleriseh pred-stava....................... Vorstellung pred-očiti........................ vergengenvvartigen pred-pisati ...................... vorschrciben pred-vidoma...................voraussichtlich pred-potopen .................. vorsintflutlich pri-igrati.........................im Spiel gewinne pri-kaz............................Darstellung pri-kupiti se ....................fur sich ennehmen pri-lesti...........................herbei sehleichen pri-ljubiti se....................beliebt werden pri-praviti .......................zurecht machen pri-sebnost......................Geistesgegenwart pri-žeti............................an sich drucken pri-vzdigniti....................ein wenig heben pri-teči............................herbei laufen pri-vreti..........................hervor stromen raz-hod...........................Auseinandergehen raz-meroma....................verhaltnismassig raz-plod..........................Fortpflanzung raz-poročiti se.................die Ehe trcnnen razpolagati......................uber etwas verfugen raz-množevalnik..............Vervielfaltigungsapparat raz-lomiti........................entzvvei brechen raz-ličen.........................unterschiedlich raz-ganjati.......................auseinander treiben raz-dišati se.....................den Dunft verlieren raz-letetise.....................auseinander fliegen France Cerar '.....IIMIII^ Rodiški učitelji ob slovenskem morju V ponedeljek, 24. junija, se je 33 rodiških učiteljev (med katerimi je bilo tudi nekaj upokojenih) odpravilo na strokovno ekskurzijo ob slovenski obali. DILO JE MOČ Zgodovina šolstva v Domžalah O čem pripoveduje šolska kronika prvih let po H. svetovni vojni? V minulih nadaljevanjih smo pogledovali v čas obnove nekdanje domžalske meščanske šole, nato pa splošne nižje gimnazije. Zanimivi so podatki, ki so za prva leta po vojni (po letu 1945) zbrani v priložnostni publikaciji, ki jo je ob deseti obletnici (septembra 1955) domžalska gimnazija izdala v samozaložbi, uredil pa prof. Etbin Boje. Za bralce bodo zanimivi podatki o tem, v kaj Vse se je v teh letih ob svojem rednem delu moral vključevati profesorski zbor in pri čem vse so sodelavali učenci oz. dijaki šole. Z urednikovo roko je omenjeno delo v celoti zabeleženo in ohranjeno. Šolsko leto 1946/47: 21. septembra 1946 akademija v počastitev 100-letnice dr. Svetozarija Markoviča. Sicer udarniški dan na šolski njivi. 7. novembra 29. obletnica oktobrske revolucije, zvečer akademija v Domu kulture, povorka po trgu z zastavami in baklami. 22. novembra zbirka za albanske poplavljence. 23. novembra žalna akademija v počastitev borcev za svobodo in sfovesen pokop na novem pokopališču v nedeljo popoldne. 28. novembra v proslavo 3. obletnice II. zasedanja AVNOJ-a in prve obletnice proglasitve nove Jugoslavije za republiko ob 19. uri baklade. Dijaki so pod vodstvom svojih razrednikov odkorakali na Glavni trg. 29. novembra ob 20. uri zvečer akademija v počastitev obletnice republike. 7. decembra zvečer ob 19. uri akademija RK v Domu kulture. 11. decembra ob 14. uri popoldne prvi sestanek Sindikata prosvetnih delavcev (ust. 6. XII) in zapisnik naglasa, da vlada dobra povezava med domom in starši, kar se manifestira na rednih sestankih Roditeljska sveta. Dalje beremo, da so učenci to drugo leto pokazali manj znanja kot v prvem letu, ker so bili tečaji za sprejemne izpite boljši. Razdeljeni so referati za naslednje sestanke. Prešernova proslava je letos poverjena prof. Bojcu, Bevcu, Korošcu in Senici. Vsega 9 sestankov. 29. I. 1947 razberemo iz zapisnika: tov. prof. Korošec poda referat Statut pionirske organizacije. Ob tej priliki predlaga prof. Boje, da nosi odred ime pok. pesnika Mirana Jarca iz Krtine. Ker je bil ta predlog soglasno sprejet, bo govoril o pesniku Jarcu v vsakem razredu razrednik. Polletna akademija v soboto 5.II. 1947 ob 8. uri zvečer v Godbenem domu. 21.1. 1947 akademija v počastitev 23-letnice V. J. Lenina ob 19.30. 29.1, priredi LU predavanje o imperializmu. 7. II. akademija v počastitev Prešernove smrti. 12. IV. manifestacijsko zborovanje ob 7. uri zvečer za priključitev Koroške k FLRJ. 26. IV. proslava 6. obletnice OF v spomin talcev, ki so padli na mostu Bistrice 3.LX. I. maj: praznik dela. 9. maja ob drugi obletnici osvoboditve proslava po povorki in zborovanje. 16. V zdravniški pregled za priglašence v Zdravstveno kolonijo. Organizira se skupni izlet učencev in staršev v Opatijo. 31. V fizkulturni nastop se določi na 22. junija. 25. VI. zaključna akademija Profesorji sodelujejo kot člani političnih organizacij, sidnikatov, fizkultumih društev, zadružništva, čebelarstva in sadjarstva, šoferskih tečajev, večerne gimnazije, gospodarskih strokovnih šol in dr. - Dijaki so člani Društva domžalskih harmonikarjev in so letos obiskali pod vodstvom tov. ravnatelja Milana Mehleta progo Šamac -Sarajevo ter tam med potjo prirejali koncercte. Skupina dijakov in dijakinj se jc prostovoljno javila in odšla v počitniškem času v izmenah po 14 dni čistit pašnike na Menino planino pod vodstvom prof. Bukovca. Šolsko leto 1947/48: 6. oktobra v Godbenem domu akademija RK. -Tačas zbirajo dijaki polože za Drž. posestvo Čmelo, po 5 din za I kg. 5. oktobra 1947 fizkultuma ekskurzija vsega zavoda v Kamniško Bistrico. 11. oktobra ogled filma: Na ščukino zapoved - Zvečer v proslavo festivala OF za Kamnik povorka, potem akademija v Godbenem domu. 12. oktobra se udeleži ves zavod Okrajnega festivala v Kamniku s parado dela. Po povorki akademija. 23. decembra: Skupni obisk barvnega filma: Mladost naše domovine. 28.1. 1948 smo imeli ob polletju le dva odličnjaka. 20. I. se za počastitev 21. letnega spomina smili Lenina določi po I šolsko uro. 23.1. proslava 70-letnice rojstva O. Župančiča v šoli, skupna akademija v Domžalah že prejšnji večer ob 6. uri pop., govoril prof. Boje, recitirali dijaki. Dumo je rec. Vavpelič. 30.1. obiskali v Ljubljani dramo Tugomer. 31.1, proslava v počastitev spomina Prešernove smrti. 27. LV. Baklada in svečana akademija v počastitev 7. obletnice OF. 3. VI. celovečerna prireditev Mala balerina (Pio Pina in Mlakar). 5. VI. akcija za zatiranje koloradskega hrošča. 10. VI. ob 8. uri zvečer poje Slovenski vokalni kvintet članov Narodnega gledališča (Ježek). 19. VI. ocenitev prvih in drugih razredov. 23. VI. ocenitev ostalih razredov. 2. občini zbor podružnice Sindikata prosv. delavcev 12. V. 1948 je pokazal, daje bilo 8 sestankov in delovnih konferenc. Šolsko leto 1948/49: Pričetek pouka s slovesnostjo na dvorišču 10. oktobra 1948. Prošnje za obutev revnih dijakov zavoda so zbrane. 3. novembra: udarniško deio (zlaganje zidne opeke na Viru pri Zadružnem domu). 26. XI. 5.ol)lelnica/asedxuijaAVNOJ-a, zvečer povorka nato slavnostna akademija v Godbenem domu. 27. XI. Obisk filma Zadnja noč. Prva šol, ura se v soboto posveti prazniku. 2. Xn. Obisk filma Pot v globino študentovske duše. 30. XII. proslava novoletne jelke bo 2. L v Godbenem domu. 4. I. se ustanovi Mlečna kuhinja, ki daje dijakom hrano-malico dopoldne. 7. II. Prešernova proslava (govori prof. Boje, recitirajo dijaki in dijakinje). 10. H. se predvaja lilm: Na svoji zemlji. 25. II. je 3. občni zbor sindikata prosv. delavcev na gimnaziji v Domžalah. 12. III. 1949je uveden radijski zvočnik po razredih in s tem prekinjeno poročanje in objavljanje po okrožnicah. 8. IV. akcija za zbiranje starega železa in pogozdovanje na Drž. posestvu v Trzinu (Jablje). 12. VI. Udarniško delo v Tednu cest. Podpore v obutvi. obleki in zračnicah so se razdelile med potrebne dijake. Nekateri so vložili tudi prošnje /a štipendije. Dijaška knjižnica se uredi, dopolni in pomnoži. 26. junija: lizkulturni nastop. 5»«^>»€ KOREJCI SE BODO V EVROPI DOBRO PRODAJALI HVunoM EL.ANTRA MATRIK y kakovostnih stekel f^^teP1^1 sončnih očal ^eč cC Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure šlikopkkntm • fasnierstm - pleskanje napuščev - naivanje fasad Šubljeva 6, 1230 Domžale GSM: 041/637-210 fax: 011724 84 60 - izdelava toplotnih fasad In ostala sliko pleskarska dela fiVBELJ Izdelava pohištva po meri, montaža in dostava Avbelj Milan, s.p, Stegne 1. MoravSe tel: 01/7231-476 gsm: 04 l/Ml-446 SE PRIPOROČAM! PEDIKURA PANČUR V/osta PANCUR, Mestni trg 2, Domiafe (v kleti zdravstvenega doma) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek KRIM modna konfekcija POSEZONSKA RAZPRODAJA ŽENSKIH OBLAČIL do. 50% od 15. 7. do 4.8. 2002 Domžale, Karantanska 2, tel.: 01 72 95 720 delovni čas: pon. - pet. od 9.00 do 1 9.30., sobota od 8.00 do 1 3.00 Liiz Karantania <.„.<, Nakup brez posrednikov je najugodnejši nakup Nudimo belo tehniko: d$ ARI5TON Miele Novo: delovne plošče in korpusi omaric so iz vodoodpornih matrerialov. V času akcije vam nudimo: - brezplačno dostavo - brezplačno montažo - brezplačno odmero na vašem domu - brezplačni računalniški izpis Antona Skoka 2, Domžale tel.: 01/729-27-20, fax: 01/729-27-21 Topniška 5, Ljubljana tel.: 01/430 77 30 www.liiz-karantania.si I < Z ><7> > 0 o. Z Ž 3 o 0 oc 0. E O o o (V o C < o D Z 0 a. Ugodna ponudba: električni 10 m podaljšek v kolutu za samo 1.899,00 SIT tankoslojna hrast lazura BORI 5 I za samo 4.999,00 SIT TESSAROL emajl 2,5 I za samo 3.590,00 SIT SYNTOL emajl 0,75 I za samo 1.190,00 SIT barve, lepila mešalnica barv tehnična guma in plastika kovinska galanterija ročno in električno orodje kopalniška oprema elektromaterial in svetila les gospodinjski pripomočki delovna zaščita telefon 01 729 52 56 Prodajni center AstraChemo, Kamniška casfa 22, Zgornje Jarše, dolovni čas od 7.00 do 19.30 in v soboto od 8.00 do 13.00. • enostaven dostop stalna akcijska ponudba • veliko parkirnih mest ugodnosti za upokojence • širok izbor blaga izdelki priznanih blagovnih znamk do 40 /o poletnih oblačil in obutve Blagovnica Vele Domžale, Mestni Trg i, Domžale Tel.: 01 72181 00 Odpjralni čas: pon.-pet. 8-1930 sob. 7^-17 Češminka Domžale, Ljubljanska c. 84, Domžale Tel.: 01 72192 90 Odpiralni čas: pon.-pet. 9-1930 sob. 9-14 rl rl Q VELE ^" 5 • T * ClO ^# O« 2002 prijeten n a k