GLAS LJUDSTVA Starost počasi prihaja, pa hitro gre. Italijanski pregovor rm Številka 32 Letnik 54 Cena 1,15 evra e 180,-SIT petek, 16. avgusta 2002 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Zanimanje za zamejce si je treba izboriti. Pri tem pa mi pride prav moja gorenjska trma.” Škof za zamejske in zdomske Slovence Alojz Uran Sadovnik za konsenz le s pristankom vseh gremijev - • . ' . z= Strani 4/5 OBVESTILO Naslednja izdaja NT (izdaja za Pliberški jormak) bo izšla v sredo, 28. avgusta. Zaradi tega v petek, 23. avgusta, Našega tednika ne bo. POMAGAJTE Pomoč žrtvam poplav - ZVEZA BANK je odprla bančni račun za žrtve poplav: . številka računa: 5-00.090.779 Open air v Žitari vasi Slovensko prosvetno društvo „Trta” iz Žitare vasi konec tega tedna (od petka do nedelje) zopet vabi na „Open air” na domače farno dvorišče. Pričetek veselice na prostem bo danes zvečer ob 20.30 z „Dalmatinsko nočjo” (pekli bodo mdr. tudi ribe - slika). Nadaljevala se bo veselica v soboto ob 20.30 z nastopom nizozemske skupine Rock4 (mala slika), zaključek pa v nedeljo z „zborovskim festivalom”. 2 Politika Politika 3 Adrian Kert Z MOJEGA VIDIKA Kdor pomladi ne seje ■■■pravzaprav bi morali biti koroški Slovenci zadovoljni s kulturnim poročilom 2001 dežele Koroške. Odstotek podpor za slovenska kulturna društva in ustanove se je namreč za približno 0,2 % zvišal v primerjavi z letom poprej. To se pravi, da so koroški Slovenci za svoje nadpovprečno bogato kulturno delovanje prejeli le slab odstotek iz deželnega kulturnega proračuna. Tako se zadeva zrelativira na slabše. Deželni kulturni referent je ponovno razdeljeval po ključu, katerega objektivnost je znana samo njemu. Koroška kultura, razen nemško koroške ljudske kulture, ki jo je Haider ponovno zelo širokosrčno podprl, torej skupno ugiba, kako je treba delovati, da bo deležna enake pozornosti kot omenjena ljudska kultura in veledogodki. Tokrat se namreč ne jezijo samo koroška slovenska društva, ampak se sprašujejo o smiselnosti razdelitve mnoge koroške ustanove. Mimo vsega ogorčenja je samovoljni kulturni referent čez deželno tiskovno službo z zanj znano samoumevnostjo izjavil, da je na zvezni ravni prišlo do krčenja kulturnih bidžejev, na Koroškem pa obratno - do zvišanja - točno od 16,7 mio. evrov na 19,3 mio. evrov. Pri natančnejšem pregledu pa bi-stroumneži takoj spoznajo finte, kako kulturni referent računa po svoje. Haider je namreč kratkomalo karte pomešal in s tem hkrati različna področja. Tako je na hitrico napihnil bidže za kulturo, ki ga je seveda drugje manj. Poleg takih fint pa so seveda omembe vredne nekatere posebne postavke kot npr. akcija za božično drevo Vatikanu, ki je v proračun vsekala kar luknjo pol milijona šilingov (489.468). Akcija je bila vseskozi upravičena kot nepoplač-Ijiva reklama za deželo, zato se kulturna Koroška sprašuje, zakaj breme ne nosi referat za turizem, ki itak hira od samih nedonosnih idej? Ali pa 687.000 šilingov za akcijo dobropisov v okviru vrbskojezer-skega baleta „Wolfgang Amad“, kar je beleženo kot podpora „višji kulturi”. V tem kontekstu zatorej ne čudi, da so drugi, zares višjekulturni veledogodki morali izhajati z neprimerno nižjo subvencijo. Da v poročilu obstaja ničkoliko postavk za različne ljudskokulturne akcije domovinskih društev, je dobro znana slika. Da se podpore slovenskim društvom v tej obilici razgubijo, je jasno. Da pa so postavke za enakovredne akcije nemškoje-zičnih društev tudi še povečini neprimerno višje kot maloštevilne koroških Slovencev, je ponovni očitni dokaz neodkrite in zlagane vzorne manjšinske politike na Koroškem. Deluje se slej ko prej v stilu nacionalnega prebujenja v 19. stoletju, ko so se nacije začele zavedati svojih posebnosti in v svojih državah izživljale model nacionalne države do skorajšnjega kolapsa. Medtem je Evropo že dodobra spremenilo evropsko zbliževanje, narodi izgubljajo bojazen pred sosedovo posebnostjo, le na Koroškem je ura zastala pred desetletji. Le tu se politika gre manjšinsko politiko po dobrem starem nacionalnem načinu. Manjšina naj vzame odmerjeni denar in naj dela po svoje - v svoji celici. In naj ja ne sili večine k sodelovanju, kajti s tem jo ogroža v eksistenci. Kak evropski absurd!, bo rekel sodobni Evropejec. A kaj drugega pomenijo smešni pozivi zamegljenih domo-vinarjev „Ne podpiranja manjšine na račun večine!“? V takih razmerah, kjer se tudi v kulturnem proračunu tako izrazito kaže nesprejetost in ignoranca, naj se poudarjeno-nemška Koroška ne čudi, če si pripadniki slovenske manjšine vse bolj želijo hitre vključitve Slovenije v EU. Ne samo zaradi evropskega zbliževanja in ukinjanja mej, ki ločijo nekoč bolj ali manj strnjeno ozemlje in sploh ne, da bi se šla zgodovinski re-vanšizem kaj šele reakcionarni panslovenizem, ampak prav zaradi eksistencialne bojazni. Tudi po številkah kulturnega proračuna bolj kot upravičene. In vse bolj se zastareli koroški politiki ter njenim simpatizerjem obeta pregovor: Kdor spomladi ne seje, jeseni ne žeje. Študija: medijso zelo pomembni za identiteto ■ Pred mesecem dni je etnologinja Saša Poljak predstavila svojo diplomsko nalogo z naslovom Množični mediji koroških Slovencev. ■ Prišla je do zaključka, da so pomembni za ohranjevanje in razvijanje identitete slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Saša Poljak je zaključila študij etnologije in novinarstva in se je v svoji diplomski nalogi posvetila slovenskim občilom na Koroškem. Delo je sondažna medijska raziskava, ki razčlenjuje, kateri avstrijski zakoni urejajo pravico narodnih skupnosti do medijev in njihovo financiranje, nadalje osvetljuje pomen množičnih občil kot dejavnik socializacije in asimilacije, pojasnjuje, kateri koroški mediji poročajo v slovenskem jeziku, kakšna je njihova struktura, kakšne so ocene uporabnikov oz. kakšno mesto zavzemajo v večinskem prostoru ter nadaljnji razvoj. Saša Poljak se je lani udeležila etnološke raziskovalne delavnice v Celovcu in tako spoznala življenje koroških Slovencev in koroške medije. V obsežni raziskavi je podrobno obravnavala tematiko in v anketah zbirala mnenja bralcev, poslušalcev in gledalcev ter proučila pomen medijev za narodno skupnost. Na terenskem delu je intervjuvala 16 sodelavcev koroških medijev in si tako pridobila sliko o programski shemi različnih medijev, o namenu in pomenu ter nadaljnjem razvoju. V šestih koroških krajih je izvedla son-dažno raziskavo, 164 anket, ter podatke dopolnila z desetimi intervjuji s koroškimi Slovenci različne starosti. Ankete je obdelala po štirih kategorijah: na splošno, glede na izobrazbo, starost in spol. Na začetku diplomske naloge se Saša Poljak ukvarja s poglavjem o narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem ter o pravnem varstvu manjšin s posebnim ozirom na pravico do medijev. Pri tem omenja Avstrijsko državno pogodbo (7. člen), Okvirno konvencijo Sveta Evrope o pravicah na- rodnih manjšin (2. del) in Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih (H-člen). Rezultati anket. V svojem diplomskem delu Saša Poljak navaja, da so rezultati zgolj ilustrativni in ne odsevajo dejanskega stanja oz. mnenja celotne narodne skupnosti, vendar lahko rečemo, da kažejo splošno mnenje koroških Slovencev. Radio 2 posluša 41,2% a4' ketiranih koroških Slovence^' Tisk. Koroški tedniki so Naš tednik, Slovenski vestnik ir Nedelja. Največ naročnikom ima Naš tednik (38,01 % an ketirancev), sledita Nedelja (32,16 %) in Slovenski vestni (26,02 %). Vse tri tednike pr®' bere 37,13 % anketirance^ Bralci so navedli rubrike, ki F najpogosteje preberejo v tem nikih: lokalne novice (10m %), kulturna poročila in rep°r' taže (9,90 %), novice o življf' nju koroških Slovencev (9,? %), objave in prireditve (8,3 %) ter mnenjske prispevke 1 komentarje (7,72 %). Na vpra šanje, zakaj berete slovensk6 tednike, so anketiranci odg0 vorili: zaradi novic o življenj koroških Slovencev (27,7 ker nnznam liudi. o kat® hh poročajo (17,63 %), zaradi lokalnih novic (16,43 %), zaradi objav prireditev (14,98 %) in zaradi slovenskega jezika (14,98 %). Pri tednikih hvalijo lokalne novice, kritizirajo pa jezik, premajhno strokovnost novinarjev in pristranskost. Pri vprašanju o slovenskem jeziku, so odgovorili, da bi lahko bil boljši (41,56 %), da je zadovoljiv (30,52 %) in dober (22,73 %). Saša Poljak navaja tudi nov Medijski koncept, ter nadaljnje načrte Slovenskega vestnika in Nedelje ter radijskih sporedov. Skupni časopis 51,70 % anketirancev odklanja, kajti z dvema časopisoma je zagotovljena večja Pluralnost, zagovarja ga pa le 48,30 % in to zaradi finančnih razlogov. Radio. Radijski spored v slovenskem jeziku oddajajo Radio 2, Radio Agora in deželni studio uRF-siovenski sporedi. Zelo podrobno avtorica opisuje shemo Posameznih sporedov. Od leta 2000 pri ORF objavljajo aktualne 'ntorrnacije tudi na internetu. Na vprašanje, kateri radijski spored ar|ketiranci poslušajo, so odgovo-JC1' Radio 2 (41,24 %), ORF 38,14 %) in Radio Agora (13,75). Odgovori na vprašanje, zakaj Poslušajo slovenske radijske od-daie so se odgovori glasili: zaradi n°vic (16,80 %), ker slišim sl°venski jezik (16,53 %), zaradi Plssbe, ki je na drugih postajah ne slišim (14,05). 35,86 % anketi- Ä J so ostala ne, /*? ES' ir sFTt . in j . trtMv IMt pa v« ruvfctf j Vlfll ib- fijfti. Ce lahko verjamemo rezultatom ankete, je več kot polovica koroških Slovencev proti združitvi Našega tednika in Slovenskega vestni- rancev posluša slovenske oddaje med domačimi opravili in 37,88 % med vožnjo ali hojo. 23,57 % anketirancev posluša slovenske oddaje pol ure do 1 uro, 1-2 uri 18,57 % ter do pol ure 16,43 %. Pri radijskih sporedih anketiranci hvalijo lokalne novice in glasbo, kritizirajo pa glasbo in jezik, ki bi po mnenju 35,14 % povprašanih lahko bil boljši, za 35,14 % pa je slovenski jezik na radiu zadovoljiv. Televizija. Edino slovensko oddajo na avstrijski televizijo Dober dan, Koroška oddajajo enkrat na teden in jo občasno gleda 44,85 % anketirancev in redno 40,61 %. Na vprašanje zakaj gledajo slovensko televizijsko odda- jo je bil najpogostejši odgovor zaradi novic (27,23 %), za 41,33 % pa je slovenski jezik na televiziji dober, za 36,67 % pa zadovoljiv. Saša Poljak nadalje še navaja podatke, katero mesto imajo slovenski mediji v primerjavi z nemškimi, proučuje pomen in namen medijev v slovenskem jeziku ter na koncu meni: „Jezik je tudi sredstvo oblikovanja identitete, z jezikom izražamo svojo kulturo in nacionalno pripadnost. Jezik povezuje ljudi v skupnosti. Zato manjšinski mediji pripomorejo tudi k zavedanju lastne, samosvoje kulturne identitete, s tem pa dvigujejo samozavest in samozavedanje manjšine.” !M§NSKO PRAVO Spet so hoteli Popačiti imena ® Enotna lista je pretekli te-ben protestirala proti novim karticam, s katerimi bodo deželne oblasti od septembra Haprej izplačevale denar družinam za njihove šoloob-vezne otroke. Na plastičnih karticah niso pravilno zapisa-na imena pripadnikov slovenje narodne skupnosti, saj ca črkah manjkajo strešice. p° mnenju predsednika EL Andreja Wakouniga gre za ”9robo poseganje v imensko Pravo“. Odgovorni v deželi s° sporočili, da o tem problemu doslej niso bili obveščeni. KOMISIJA KONFERENCE KONSENZA KHD in KAB spet protestirata KHD in Abvyehrkämpferbund sta v pismu kanclerju Wolfgangu Schüsslu protestirala zaradi po njunem mnenju prevelike zastopanosti slovenske narodne skupnosti v komisiji za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem, poroča Avstrijska tiskovna agencija ARA. KHD in KAB svoj protest utemeljujeta s tem, da sta bila na prvem zasedanju komisije 5. avgusta navzoča tako dr. Pavel Apov-nik, predstavnik predsedstva Narodnega sveta koroških Slovencev, in tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm, čeprav so se sredi julija udeleženci t.i. konference konsenza dogovorili, da naj bi koroški domovinski organizaciji in slovenska narodna skupnost v komisijo poslali vsaka le po enega člana. Koroški „domovinski“ organizaciji, ki ju v komisiji zastopa predsednik koroških brambovcev Fritz Schretter, sta v pismu avstrijskemu kanclerju nadalje zahtevali, naj se prihodnjih zasedanj komisije za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov udeleži tudi predsednik koroškega Heimatdiensta Josef Feldner, ali pa naj eden izmed slovenskih predstavnikov to komisijo zapusti. O izsledkih prve seje komisije javnosti še niso obvestili, ker so so se člani domenili, da o delu ne bodo sproti obveščali javnosti. V SALZBURGU Schüssel sprejel Drnovška ■ Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je pretekli teden na gradu Fuschl pri Salzburgu srečal z avstrijskim kanclerjem Wolfgangom Schüsslom. Govorila sta predvsem o širitvi Evropske unije ter vključevanju Slovenije v unijo. Spregovorila pa sta tudi o reševanju vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem ter o delu štiričlanske komisije, ki mora do septembra sestaviti seznam novih krajev z dvojezično topografijo. Schüssel je dejal, da so se dogovorili, da javnosti pred zaključkom dela ne bodo predstavljali podrobnosti: „Potrebujemo nekaj časa, da v miru in zaupno govorimo o teh vprašanjih. Prosim, dajte nam možnost, da to predis-kutiramo,“ je dejal Schüssel. Ob tem je izrazil upanje, da bo komisija še pred koncem septembra predstavila dosežene rezultate. Sicer pa je menil, da sta bili obe plenarni zasedanji t.i. konference konsenza, ki sta bili aprila in julija, pozitivni in konstruktivni. Tudi Drnovšek je izrazil upanje, da bodo glede vprašanja dvojezičnih topografskih oznak pravočasno sprejete rešitve, ki bodo v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča. SLOVENIJA-HRVAŠKA Incident v zalivu ■ V Piranskem zalivu je zaradi različnega pojmovanja poteka meje med Slovenijo in Hrvaško prišlo do novega ribiškega incidenta. Slovenskim ribiškim ladjam, ki so po navedbah slovenske policije ribile v slovenskem morju, se je spet približal hrvaški patruljni čoln in zahteval njihov umik, češ da so na območju hrvaških teritorialnih voda. 4 Politika/Intervj u Intervju/Iz naših občin Sadovnik: „Barantanja“ za nape ne bo! Predsednik NSKS o trenutnih pogajanjih, iskanju konsenza, medijski hisbbčinskih volitvah. POLETNI POGOVOR s predsednikom Narodnega sveta Bernardom Sadovnikom Kot predsednik NSKS ste skušati z deželno politiko iskati novo obliko sodelovanja, ki pa deloma tudi v slovenski narodni skupnosti ni našla samo zagovornikov. Po razsodbi ustavnega sodišča so vam Haider in nekateri drugi bolj ali manj pokazali hrbet in s tem na neki način prav dati kritikom. AH to boli? SADOVNIK: Seveda me razprava, kot jo vodi deželna politika, boli, ker bi pričakoval, da v pravni državi vsak jemlje razsodbo ustavnega sodišča resno. Kljub temu pa naj ne prekrivamo, da smo v teh dveh letih marsikaj pozitivnega dosegli, kot na primer dokončno zakonsko rešitev za dvojezične vrtce, kar skozi dve desetletji ni bilo mogoče. Tudi ozračje v deželi se je izboljšalo, kar dokazujejo tudi ankete o vprašanju pristopa Slovenije k EU in o dvojezičnosti v deželi. Seveda pa tudi razmišljam, kaj bi bila alternativa pogovorom? Ali bi z radikalizacijo res več dosegli? Mislim, da so vsebinski argumenti na strani manjšine in zato se ne bojim pogovorov, tudi če so trdi. Haider v razpravi o dvojezičnih napisih ponuja v zamenjavo za dvojezične napise izpolnitev nekaterih osnovnih pravic, ki jih Koroška in Avstrija do danes nista izpolnili. AH to ni nemoralna in nesprejemljiva ponudba? SADOVNIK: Nikoli nisem pristal na izigravanje enega vprašanja z drugim in tudi ne bom. Tisti, ki so v naši narodni skupnosti za trdo linijo, se želijo poceni profilirati na moj račun. Takšnega populizma ne zagovarjam ne pri večini, še manj pa v manjšini. Konsenz je cilj komisije konference konsenza o dvojezičnih napisih. Naposled pa konsenz ni nič drugega kot lepša beseda za barantanje. AH v takem barantanju ne vidite nevarnosti, da bi Slovenci kot šibkejši partner nastradat? SADOVNIK: Mislim, da sem že prej jasno odgovoril, da ni barantanja. Išče pa se rešitev, ki bo odgovarjala razsodbi in se bo dejansko tudi udejanjila. Ko še ni bil Sadovnik predsednik NSKS, vseskozi z redkimi izjemami skoraj nihče ni vztrajno in dosledno zahteval postavitve niti tistih krajevnih napisov, ki nam jih je zagotovil restriktivni zakon. Samo ker me nekateri ne prenašajo, pa se med pogajanji že govori o zadevah, ki jih nihče od nas ni sklenil. Resnica je, da že dolgo nekaterim ne gre za stvar, ampak za obračun, ker je Sadovnik pač samo „zidar in ne doktor“. Neosporavano pa tudi ni, da sedijo slovenski zastopniki na skupni mizi z brambovci in Hei-matdienstom. Je bi! ta korak za konsenz potreben ? SADOVNIK: Tega nismo želeli. Kancler Schüssel jih je povabil na konferenco. Slovenci se pogajamo z zvezno in deželno vlado. To sta partnerja za slovensko narodno skupnost. Navsezadnje smo o vsem tem razpravljali v razširjenem KOKSu in kljub sodelovanju KHD in brambovcev odločili, da sodelujemo na konferenci konsenza. Tudi predsednik EL, ki me v zadnjem času zaradi tega ostro napada, je svoj čas podpisal sporazum skupno s tema organizacijama in je to naenkrat, ker mu pač ne gre v račun, pozabil. Pogosto slišimo od kritikov osrednjih organizacij, da bosta mogoče prepoceni prodali pravice narodne skupnosti. AH to lahko izključite? SADOVNIK: Tisti, ki to trdi, dela prepoceni populizem. Dostikrat doživljam, da so najhujši kritiki ta- krat, ko gre za njihov osebni interes, za najbolj grd kompromis, in to za vsako ceno. Kar se tiče moje osebe, bom šel z vsakim novim predlogom v gremije, kjer bomo odločali. Ne bojim se tudi povprašati suverena, ljudstva! Mislim, da je to demokratično in dokazuje, da ničesar ne bom prodal. Vsako odločitev bo morala potrditi večina slovenske narodne skupnosti. To je pač v demokraciji tako. Z vami se je med ZSO in NSKS začel v zadnjih letih taliti led, vse kaže, da s predsednikom Sturmom zelo dobro sodelujeta. Ali je to prvi korak k skupnemu zastopstvu koroških Slovencev? SADOVNIK: Mislim, da je bilo nujno potrebno, da se krepi sodelovanje med obema organizacijama. Sicer zdaj nekateri funkcionarji spet kritizirajo to dobro sodelovanje, ampak dejstvo je, da sva izvoljena predsednika zastopniških organizacij. Nekateri naju spet iz osebnih interesov želijo izigravati. V to vrsto igre ne bom privolil, ker potrebujemo čimprej času primerno zastopstvo. Osnova za to pa bo dejansko medsebojno zaupanje. Nekateri ptički žvrgolijo, da nekateri kujejo spet neko „tretjo silo" v narodni skupnosti. Vemo, da so se v pre; teklosti vsi tovrstni načrti izjalovili in tako bo tudi v prihodnje. Kako daleč sta NSKS in ZSO s skupno medijsko hišo? SADOVNIK: Družba je ustanovljena in pričakujem, da bo medijska hiša čimprej izdala prvi časopis. Navsezadnje je to prvi korak k potrebni notranji strukturni reformi. Kako ocenjujete prihodnost Radia 2 in slovenskih sporedov ORF? SADOVNIK: Potrebno bo ukreniti vse, da zagotovimo celodnevni radijski spored in večerni ter nočni program radia Agora. V tem vprašanju si želim tudi več usklajenosti z obema radiema. Seveda pa trenutna situacija ni razveseljiva, kot politiki smo pozvani, da agiramo in ne samo reagiramo. Marca 2003 so na sporedu občinske volitve. Če razprava o dvojezičnih napisih ne do zaključena, bo to gotovo tema v volilnem boju v mnogih občinah' predvsem še v obrobnih dvoje' žičnih krajih. Mnogi pravijo, da je prav to cilj svobodnjakov P da bo to škodovalo samostojnih slovenskim frakcijam? SADOVNIK: To je prav gotovo mogoča strategija. Zato bi bilo zelo pomembno, da se dogovorimo za konsenzualno rešitev v smislu razsodbe ustavnega sodišča. Navsezadnje pa je treba tudi strankam povedati, da večina na Koroškem želi uveljavljati dvo-in večjezičnost v deželi. EL se je že vedno zavzemala za jezikovno enakopravnost in opozarjala na gospodarske prednosti dvojezic; nosti, kar pomeni, da bodo volilo' to pot vedno bolj podpirali. EL ima v Globasnici relativno večino glasov, vam osebno Pa 2003 pripisujejo dobre možnost1 na županovo mesto. Kak0 osebno ocenjujete izhodišče? SADOVNIK: Volilci in volilke odločajo vsake volitve. Tudi uspehv Globasnici bo odvisen od tega' ali smo lahko prepričali občane z našim delom ali ne. V EL smo se zato odločili, da želimo pri naslednjih volitvah pridobiti župan3 in podžupana. Eden izmed vidnih starešin sl0' venske narodne politike je deja\ da je Sadovnik največji politi00 in funkcionarski talent m!ajse generacije. Ste predsednik NSKS, predsednik AACC, podžupan v Globasnici, predsednik Platforme za decentralne čistilne naprave in član številnih drugih odborov. Kako vse to zmorete? SADOVNIK: Sprva bi rad povedal, da prihajam iz revne delavske družine in mi ni bila politična al' druga funkcija položena v zibelko. Vsak korak v življenju je bil povezan z delom in jasnim ciljem. Vesel sem, da prihajam iz dela-Vskega sloja in iz takšnih družinskih okoliščin, ker je to krepilo moj but za socialna vprašanja in za Preprostega človeka. Morda mi je tudi zaradi tega toliko ljudi že zaupalo in me izvolilo v številne funkcije. Kako pomembna je v vaši funk-oijipodpora družine? SADOVNIK: Brez podpore druži-Vsega tega ne bi zmogel. Predvsem sem zelo hvaležen ženi, da [Teje vedno vzpodbujala in krepi-la’ še posebej v takšnih časovnih obdobjih, ko ne čutiš dosti podpo-re od zunaj. Zato pa je nujno potrebno, da si od časa do časa vz-ameš tudi čas za družino, predvsem tudi za otroka. Na žalost pa sem ravno zdaj, ko sem si pri-v°ščil malo dopusta, čutil nela-9°dje, češ kaj da si predsednik dovoljuje, da ni na vseh priredit-vah in ni vsakemu vsak čas na Vo|jo. Toda kljub temu bom tudi v Prihodnje posvetil določen čas družini, ki bi se ji rad zahvalil za Vse potrpljenje. Vaše osebno življenjsko geslo? SADOVNIK: Iz še tako neprijetne 'n neizgledne situacije uresniči ži-v[jenjske cilje in vizije. Ce bi vam nekdo izpolnil tri politič-ne in tri osebne želje. Kaj bi izbrali? SADOVNIK: Sicer sem optimist, a|Tpak mislim, da na svetu ni tiste osebe, ki bi mi jih lahko ures-d'öila. Verjamem v svoje življenj-sko geslo. Kdaj greste letos na dopust? SADOVNIK: Moj dopust konču-,ern v teh dneh in me je le kratko detjal na Gradiščansko k družins-k|rTJ prijateljem v Trajštofu. Mo-9°če me bo pot v naslednjih dneh vodila tudi še na Peco, na kor se že veselim in mi daje nove ^oči za jesensko delo. Hvala za pogovor! S predsednikom NSKS se je pogovarjal Silvo Kumer Edinstven primer: občina bo pospravila okoli privatne hiše Enkraten sklep v Globasnici: občinski svet je soglasno skenil, da je treba prisilno pospraviti okoli hiše, ki ogroža varnost na cesti. Globasnica. Občinski svet je na svoji minuli seji 8. avgusta sprejel sklep, da bo občina počistila okoli hiše s številko 67 v Globasnici. Posestnik hiše je Simon Hudritsch in v zadnjih letih ni skrbel za poslopje, ki je v tako slabem gradbenem stanju, da ogroža varnost na cesti. Zato ga je občina že nekajkrat pozvala, naj hišo popravi ali jo poruši in pospravi smeti okoli hiše. Ker Hudritsch ni reagiral, se je občinski svet odločil, da ukrepa sam. Soglasno je sprejel sklep, da bo občina pospravila smeti in odstranila nevarne dele na hiši. Stroške bo zaenkrat prevzela občina, znašajo pa 8000 evrov. Ker je v zadnjem času s te hiše vedno spet odpadala opeka s strehe na cesto, je občina Glo- basnica začasno za promet zaprla javno cesto, ki vodi mimo hiše. Gojer. Občinski svet je na svoji minuli seji soglasno sklenil tudi znižanje pristojbin za odstranjevanje smeti. V pogajanjih s podjetjem Gojer je uspelo občini znižati stroške letno za 5.800 evrov. S. K. SPAR in Zadruga-market odslej skupno Zadruga-market bo menjala partnerja in je prodala Trade v Šmihelu. V sredo, 21. avgusta, bo vodstvo Zadruge-market na tiskovni konferenci obvestilo javnost o novostih glede njenega poslovanja v prihodnosti. Kakor je Naš tednik neuradno izvedel že prej, bo Zadruga-market predstavila za živilski oddelek novega partnerja, živilski koncern SPAR. Doslejšnji partner Zadruge-mar-ketov je bil ADEG. S tem v zvezi naj bi prišlo v Pliberku do precejšnjih sprememb, saj je imel SPAR v tem kraju doslej samostojno poslovalnico. Pred kratkim pa je Zadruga prodala svoje skladišče v Šmihelu. Poslopje Zadruge-Trade je kupila tovarna filtrov Mahle. Silvo Kumer Zadruga-market je prodala svoje skladišče v Šmihelu tovarni Mahle. 6 Iz naših občin Libuški poveljnik je dvojezično pozdravi! gasilce iz občine in okrajev ter številne častne goste. Praznik: že 100 let v sili pomagajo libuški gasilci Leta 1902 so se prvič združili libuški gasilci. Preteklo nedeljo pa so slavnostno praznovali 100-letnico društva. Libuče. Februarja letos so libuški gasilci izdali ob svoji 100-letnici brošuro, preteklo nedeljo, 11. avgusta pa je sledila slavnostna prireditev, ki sta jo pevsko olepšala MoPZ Kralj Matjaž in MGV Petzen. Poveljnik Anton Brezovnik je pozdravil zastopnike občine, sosednih občinskih gasilskih društev, ter gasilsko društvo iz sosednjih Prevalj, v imenu katerega se je Libučanom za dolgoletno sodelovanje zahvalil predsednik Maks Paradiž. Na slavnosti so počastili tudi zaslužne gasilce za 50-let sodelovanja, in sicer Libučana Antona Daniela in Franza Tschern-ka ter gasilca iz Repelj Johanna Tomitza. Silvo Kumer Libuški gasilci so gledališko uprizorili zgodovino svojega društva. Bo ustavno sodišče pomagalo rebelom? Ustavno sodišče trenutno preverja pritožbo z Nižje Avstrije. Ponikva. Kanalski rebeli okoli Pepeja Pototschniga spet upajo. Njihov decentralni projekt sta lani sicer zavrnila okrajno glavarstvo in deželni glavar (Poniklani so se zdaj pritožili pri upravnem sodišču), zdaj pa jim vliva upanja ustavno sodišče. V podobni zadevi je ustavno sodišče uvedlo postopek, v katerem bo preverilo pritožbo zadruge za čiščenje odplak „ÖKO- Siedlung Gärtnerhof“ v Gänsern-dorfu v Nižji Avstriji, ki se noče priključiti na občinsko kanalizacijo. Ker se občina s tem ni strinjala in je vse hiše tega naselja želela prisilno priključiti na svojo omrežje, so se člani zadruge pritožili pri ustavnem sodišču. 28. junija je dalo ustavno sodišče prvi pozitiven odgovor (Prüfungsbeschluss) in na 19-ih straneh raz- laga, zakaj bo zadevo preverilo na ustavno pravilnost. Za Pepeja Pototschniga je to senzacija, saj ustavno sodišče večinoma preverja le pritožbe, ki jim prisoja dobre možnosti za uspeh. Pototschnig je prepričan, če bo ustavno sodišče ugodilo pritožbi zadruge za čiščenje odplak „ÖKO-Siedlung Gärtnerhof“, potem bodo tudi Poniklani uspeli v svojem boju za samostojnost. OBČINSKA SEJA Gramozne jame so zelo nevarne ■ Kotmara vas. Konec avgusta 2002 se bojo začela dela za ureditev igrišča za trening za kotmiški nogometni klub ASKÖ. Zemljišče je dal na voljo Gabriel _Mot-schiunig, pd. Pupnik iz Šent-kandolfa. Ureditev bo stala 288.336 evrov (v vsoti niso zajeti stroški za načrtovanje in za gramoz). Dela bo opravilo podjetje Kanovsky iz Celovca (najcenejša ponudba). Najemnik je občina, pogodba velja za 50 let. Na minuli občinski seji pa se je razvila med odborniki daljša razprava o ureditvi humperškega igrišča za golf. Občinski odbor je projekt načelno odobril, dokočni sklep pa bo sprejel, brž ko bosta igrišče odobrila tudi deželna urada za gozdarstvo in vodno pravo in ko bojo na voljo razno strokovni izvidi. Na Ročici in na llovju bojo poimenovali ceste, kar je občinski svet v Kotmari vasi naredil že leta 1983. Občinski svetniki pa so tudi sklenili, da bodo za pot na Pleši-vec najeli posojilo. Nadalje so sklenili, da bo občino v zvezi za odplake Vrbsko jezero zastopal župan Thomas Goritschnig, ki bo nadomestil doslejšnjega zastopnika podžupana Franza Ebnerja. V nadaljnjih sklepih je občinski svet sklenil urediti otroško varstvo v ljudski šoli in popravilo starega unimo-ga, kar bo stalo okoli 7.200 evrov. Nakup novega pa bi bil precej dražji in bi občinsko blagajno bremenil z več ko 145.000 evri. Predlog EL. Zastopnik Enotne liste prof. Jože Wa-kounig je na minuli seji vložil tudi pisni predlog, s katerim se naj zviša varnost pri gramoznih jamah. Zastopnik EL je predlagal, da naj občina skrbi za varnost ob gramoznih jamah med ča-horčami in Kotmaro vasjo. Nevarnost je posebej velika pri tako imenovani „Burgstal-lerjevi jami“. Wakounig je predlagal, naj župan Goritschnig skliče ogled na kraju samem in povabi lastnika jame ter prizadete sosede ter zastopnika kmetijske zbornice. Kmetijstvo 7 Zbornični svetnik F. J. Smrtnik (na sliki zadaj stoje) je v šotoru pozdravit kmete iz Roža, Podjune, Zilje in iz Tržaškega in je - kot običajno - povedat za dobro voljo še smešnico. Čeprav je lilo kot iz škafa, so se kmetje fletno imeli Prvi kmečki praznik SJK v Podnu je bil kljub dežju velik uspeh. Preteklo nedeljo zjutraj je na Koroškem deževalo kot iz škafa. SJK je že razmišljala, da bi Kmečki praznik odpovedala, saj pri t6m „pasjem vremenu“ niso pričakovali obiskovalcev. Pa je le prišlo drugače, prireditev so izvedli in Prišlo je kljub močnim padavinam 300 kmetov v Poden. Iz Podjune in Roža je vozil avto-uus, večina pa je prišla z osebnimi avtomobili. Iz Italije pa so se pri-Poljali z avtobusom tržaški kmeti, K' niso prinesli s seboj samo veliko domačega vina, temveč tudi veliko dobre volje. Tako se je v gostil-j11’ v šotoru in v skednju razvila ze-0 vesela družabnost, ki so jo po,-Postrili domači pevci iz Slovenjega Plajberka in Trio Pavlič. Za kratek aas, v času kosila, pa je celo sveti Pater uslišal prošnje župnika Pol-deja Kassla, ki je dopoldne za Kmete bral mašo, in je na kratko Posijalo sonce. V imenu Plaj-Paržanov je kmete pozdravil zastopnik Volilne skupnosti mag. Pe-6r Waldhauser, med obiskovalci Pa so bili mdr. tudi predsednik ^dora narodnih predstavnikov dr. Krane Wutti, ek. sv. Fric Kumer, Predsednik KIS Miha Zablatnik, Predsednik NSKS Andrej Wakou-bivši predsednik NSKS Nanti j-l'P in zastopnika tržaških kmetov Al°jz Debeliš in tajnik Edi Bukove. Silvo Kumer Pod kozolcem so se domačini in obiskovalci iz Kort dobro zabavati. Pred Podnarjevo domačijo so se srečali kmetje treh dolin. V NEDELJO, 18. AVGUSTA Praznik zelišč na planini Remšnik ■ Na planini Remšnik na Štajerskem (Remschniggalm) nad Arnfelsom (30 km od Sobo-tice, 25 km od Leibnitza) bo v nedeljo, 18. avgusta potekal čezmejni praznik zelišč, na katerega vabita štajerska in koroška kmetijska zbornica. Pokroviteljstvo pa je prevzela tudi Kme-tijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Praznik se bo pričel ob 9.15 z godbo na pihala ob 10.15 bo sv. maša (škof Egon Kapellari), ob 12. uri pa se bo pričel spored okoli zelišč. Predstavili bodo tudi običaje treh dežel. Več informacij daje dip. inž. Peter Krištof na Kmetijski zbornici (0676/83555404). Dobro voljo so kmetje prinesli s seboj, za vse ostalo pa je v Podnu bi/o poskrbljeno kljub dežju. 8 Rož - Podjuna - Žila Minuli ponedeljek, 12. avgusta, je praznoval rojstni dan dr. Michael Weber iz Želuč pri Bilčovsu. Slavljencu prisrčno čestitamo in želimo mnogo osebne in poklicne sreče tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo znanci in SRD Kočna. V Gornji vasi pri Žvabeku je obhajala rojstni dan in god Marija Hirm, po domače Šolarjeva mama. Slavljenki za dvojni praznik od srca čestitajo in želijo vse najboljše vsi domači in drugi sorodniki. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Mariji Žele iz Doba pri Pliberku in Jožetu Partlu z Bistrice nad Pliberkom. Vsi ostali člani slavljencema iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Na Stranjah pri Kotmari vasi je 13. avgusta praznoval 32. pomlad Herbert Rulitz. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebnega zadovoljstva in poklicnega uspeha. Naslednje voščilo je namenjeno Ljudmili Jug iz Železne Kaple, ki je pred kratkim, 6. avgusta, obhajala rojstni dan. Čestitamo in želimo mnogo osebne in družinske sreče tudi v prihodnje. Prav tako v Železni Kapli je obhajala rojstni dan Veronika Lubas. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujejo sorodniki in prijatelji. V Dobrli vasi je pred kratkim praznovala rojstni dan Veronika Sienčnik. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitke veljajo slavljenki tudi za končani študij ekonomije. Minulo soboto, 10. avgusta, je v Vogrčah praznovala 57-let-nico življenja Rozka Polesnig. Čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki ter dobri prijatelji. Naslednje voščilo je^ namenjeno Mariji Weber iz Želuč, ki je pred kratkim obhajala rojstni dan. Vse najboljše, predvsem sreče, uspeha in osebnega zadovoljstva. ČESTITAMO Za 18. pomlad čestitamo Simoni Kopašič iz Železne Kaple. Čestitamo in želimo vse najboljše, predsvsem uspeha in osebne sreče. Na Obirskem so pred kratkim obhajali osebna slavja kar trije domačini: Magdalena Žuraj, Marjan Polanšek in Majda Furjan. Vsem trem slavljencem veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Na mnoga leta! Naslednje voščilo je namenjeno Hanziju Knaflu iz Šentilja, ki je prelistal 80. list življenjske knjige. Ob tem posebenm življenjskem jubileju slavljencu iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja, sreče in osebnega miru. Čestitkam se pridružujejo cerkveni pevci iz Šentilja. V soboto, 10. avgusta, je na Plaznici slavil osebni praznik Valentin Opertschan, za kar mu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga vesela in zadovoljstva polna leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači ter drugi sorodniki in prijatelji. Kristijan Zeichen iz Kostanj obhaja te dni 41. pomlad. Prizadevnemu učitelju od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in znanci. Te dni obhaja osebni praznik priljubljena učiteljica in dirigent- ka Pevsko-instrumentalne skupine iz Žvabeka Vera Sadjak. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo sreče, uspeha in osebnega zadovoljstva. Prihodnji ponedeljek, 19. avgusta, bo praznoval rojstni dan Pepi Pasterk iz Dobrle vasi. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. V Libučah obhaja te dni 31. pomlad Anton Daniel. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebne sreče in zadovoljstva. Prav tako 31. pomlad je obhajal Marjan Žužek. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Na Bregu pri Rožeku bo kmalu praznoval 36. pomlad Ludvik Lesjak ml. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje Skupnost juž-nokoroških kmetov. Prav danes, 16. avgusta, obhaja v Kotmari vasi rojstni dan Črtomir Jank. Čestitamo in želimo obilo sreče in poslovnega uspeha tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Sigiju Kruschitzu iz Hol-bič pri Skofičah, ki je obhajal 44. pomlad. Slavljencu želimo še naprej vse najboljše in veliko veselih dni v krogu prijateljev. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim čla- nom: Tereziji Weiler iz Dobrle vasi, Ivanki Kordeš iz Podjune pri Globasnici, Hanzeju Lipniku iz Klopinja in Ljudmili Smrtnik iz Kort. Posebne čestitke pa veljajo Ljudmili Wernig iz Dobrle vasi, ki je prelistala 80. list življenjske knjige. Vsi ostali člani slavljencem prisrčno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Vogrčah je praznoval rojstni dan Pepej Polesnig. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki ter znanci in prijatelji. V sredo, 7. avgusta, se je Darji Partl in Franciju Krassni- gu z Mač rodil drugi otrok, sinček Fabian. Srečnim staršem ter sestrici Juliji od srca čestitamo, novemu zemljanu pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo sorodniki. 79-letnico je obhajal Filip Lutnik iz Žvabeka. Prisrčnim čestitkam domačih in drugih sorodnikov se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencu na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. V Kotmari vasi pri Piršu praznuje rojstni dan Filip Stos-sier. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. ČESTITKA TEDNA Življenjski jubilej Jurijeve Micke m: linulo sredo, 14. avgusta, je v družin-I skem krogu v Drveši vasi pri Pliberku slavila 80-letnico življenja Marija Bro-man, po_ domače Jurijeva Micka s Šmarjete pri Pliberku. Slavljenka se je rodila pri Prenarju na Blatu pri Pliberku. S 26-imi leti se je poročila z Jožefom Bromanom, kmetom na Šmarjeti pri Pliberku. Skupaj sta si vsa leta prizadevala za domačo kmetijo, pozneje pa sta vodila tudi lastno gostilno. Iz zakona se je rodilo pet otrok, tri Marija Broman je prelistala 80. list življenjske knjige. hčterke in dva sinova. Po smrti moža Jožefa leta 1986 pa je nekaj let pozneje tudi slavljenka sama zapustila Šmarjeto ter se preselila v Drvešo vas pri Pliberku. Tam so domačini medtem Jurijevo Micko spoznali predvsem kot zelo verno, mirno in na-rodnozavedno ženo. Slavljenki Mariji Broman za visoki življenjski jubilej od srca čestitamo! Želimo ji obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. F. S. 1 I f f \ r f c c \ I i. f 2 r c t ti 2 k s 9 s n v .0 ir ir d p s s iz d k it ■9 v Sl n s. d it ,9 Si Rož - Podjuna - Žila 9 ZGORNJI ROŽ Fara Loče praznuje četrttisočletni jubilej Ena najmlajših cerkva zgornjega Roža, namreč božji hram (v današnji obliki) v Ločah praznuje letos četrttisočletni jubilej svojega obstoja ter lastne fare. Kraljuje nad vasjo - loška cerkev sv. Urha. Foto: f. Sadjak prvotnem svetišču najde-l Imo nekaj omemb v listinah iz leta 1147, vas Loče se am omenja s prvotnim imenom lonzahe, pozneje Lonchaz. Po arni kroniki so bili poprej tukajšnji Prsbivalci že najmanj 900 let vhjučeni v nekdanjo prafaro Ma-nJa na Žili, ki je svojčas spadala P°d oglejsko patriarhijo. Graditelj anašnje cerkve Janez Leitscha-cher (roj. 22. 12. 1718 v Kotmari umeščen leta 1752 v °čah, je pričel z deli ter še 'ste9a leta, po dokajšnjih teža-ph, dosegel priznanje za lastno ar°' Odkod je župnik Laitscha-^her črpal denarna sredstva za 'oavo, o tem je bilo skozi leta sPletenih nekaj pripovedk (npr. o 2atu iz Jepe). Dejansko pa se je uPnik veliko ukvarjal s kemijski-Poizkusi in iz tega je sklepati, a so pri tem nastali strupeni plini (l| 'i^zrok njegove rane smrti v le- Takšna je, zelo zgoščena, Sodba o davni preteklosti in ^akšna je bila potem polpreteklost vstišča ter njenega občestva. Loška cerkev sv. Urha mo 9°cno kraljuje nad vasjo - pripi-n°vati bi ji bilo isto usodo, ki o JeJ pravi pesem o očaku Trigla-, )e videla zgodbo slovenskih r°k, slišala njih petje, njih vrisk n njih jok... : Prav zadnje je najtežje občutila . z njo številni farani v krutih letih lavega nasilja. Kmalu po nasto-strahovlade je bila kamen Po tike naša materinščina. Vsi . °venski napisi so morali iz nje ^S'niti. Na oltarnih prtih, na ban-lQ rah, na križevem potu - da, ce-: °ni na zvonovih, odmaknjeni vnosti v visokem stolpu. Tudi vert0r^ena beseda je bila prepo-dena, tudi tiha molitev v kakem nvnem kotu. Potem tista usoda Sq Cvetno nedeljo leta 1941, ko < °dgnali spoštljivega človeka, jjgPnika dr. Josipa Ogrisa kot hu-: 9a zločinca v zapor, kaznovan nil zato, ker je bil pravičen, bil Sore.č domoljub. In že nato 1942 nasilniku trn v peti številne slovenske družine, ki so morale v eni uri zapustiti svoja domovja, svoje imetje - oropani svoje časti in človeškega dostojanstva, proglasili so jih za „narodu in državi sovražne” ter jih pregnali na prisilno delo v tujih. Tudi razni posamezniki so morali v ječe, v taborišča smrti ali so jih ustrelili, ker so se uprli barbarstvu. Nič ni bilo svetega tem „nadljudem”, neusmiljena je bila strahovlada posebej do našega življa. Kako je že z gromovitim glasom pridigal župnik dr. Ogris po vrnitvi na svojo faro: kaj uniforme, kaj zastave, kaj blesteča obeležja?, vse se je pogreznilo v prah! Danes se ob teh besedah lahko zamisliš!? Slej ko prej mogočno stoji loška cerkev na majhnem griču; mlad, odprt dušni pastir, dekan' mag. Stanko Olip je krmar čolna sv. Urha ter ga uvideno vodi po viharnem morju današnjega časa. še po svetišču zveni naša govorica, še po njej doni tudi slovenska pesem, kljub temu, da je že marsikaj vihar razdjal. Želja ob jubileju: Naj tako tudi ostane naprej ...I Na Koroškem nastaja film „Universum Kärnten” * meriško filmsko podjetje /X „Faudon Movies New # lYork" v sodelovanju z Avstrijsko radiotelevizijo ORF in z drugimi televizijskimi postajami pripravlja film z naslovom „Universum Kärnten”, ki je tematsko posvečen vodi in življenju ljudi ob vodi. Dokumentarec spremlja vodo v gorskem svetu, ob jezerih, rekah in biotopih. Kot osrednja snemalna prizorišča so izbrali Vrbsko, Osojsko, Millstattsko in Belo jezero, pa tudi reko Dravo in najrazličnejša prizorišča po vseh predelih Koroške. Poleg naravnih lepot bodo v dokumentacijo vključili tudi utrinke iz vsakdanjega življenja koroškega prebivalstva obeh narodov: delo, šege in kulturo. Posebna strokovna filmska ekipa se je produkcije lotila junija 2002 s podvodnim snemanjem na Vrbskem jezeru. Snemanje se je pretekli petek nadaljevalo najprej s posnetki idiličnih prizorov v dolini reke Görtschitz, nato pa še v Selah. Na plesišču pod mogočno Košuto so se ob živahni glasbeni spremljavi Hansa Ogrisa in skupine Andrejčič zavrteli plesni pari južno-koroških folklornih skupin. Snemanje po Koroškem se bo nadaljevalo proti koncu avgusta, jeseni in pozimi ter spomladi in v zgodnjem poletju 2003. Produkcijo bodo zaključili pred začetkom koroške deželne razstave, ki bo po tematiki posvečena vodi. Za uresničitev filmskega projekta „Universum Kärnten” proračun predvideva približno 363.000,- do - 436.000,-evrov. Filmsko produkcijo finančno podpirata dežela Koroška in koroški filmski sklad Cine Carinthia. Producent, avtor filmskega scenarija in režiser je mednarodno znani filmski producent Curt Faudon iz New Yor-ka, doma na Štajerskem. Produkcijo vodi prizadevni Korošec Johannes Haselsteiner, ki mu na južnem in srednjem Koroškem organizacijsko pomaga etnologinja Herta Mau-rer-Lausegger. 10 Kultura petek, Pi 16. avgusta 20jj lf SVEČE_________________ Vabilo na pester 22. Slikarski teden d 25. do 31. avgusta I Ibo v Svečah potekal V^tradicionalni Slikarski teden, letos že 22., z udeleženci iz treh držav. Italijo bosta zastopala Jana Pečar in Pope, Slovenijo Breda Varl, Avstrijo pa Uwe Bres-snik, Niclas Anatol Walkensteiner in domačin Hanzi Mlečnik. Odprtje slikarskega tedna bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 19. uri s predstavitvijo sodelujočih in glasbenim sporedom z latinskoameriško glasbo. Med tednom prireditelj SPD Kočna ponuja dva tečaja: kreativno delavnico za otroke s temo Svet barv (od torka do petka, od 9. do 12. ure), ki jo vodita Snježana Rehak-Višnjič in Andreja Lepu-sohitz, za mlade bo delavnica potekala od 10. ure naprej, za odrasle pa nudijo tečaj slovenščine za začetnike, od ponedeljka do petka, od. 16. do 18. ure, ki ga bo vodila mag. Andreja Sturm. Slikarski teden pa odlikujejo tudi številne prireditve med tednom: v torek, 27. avgusta, ob 19.30 bo na sporedu Kulturno kulinarični večer s predavanjem in degustacijo vin, v sredo, 28. avgusta, ob 20. uri Večer jazza s Tonč Peinig Jazztet-tom, v četrtek, 29. avgusta, ob 19. uri vabi Kulturno društvo projektBETON na Domači večer s piknikom. Zadnji dan, v soboto dopoldne pa bo na sporedu vožnja z ladjo po Dravi v Glinje ter zaključna predstavitev umetnin. Prireditelj SPD Kočna s soprirediteljico KKZ vabi otroke in mlade k sodelovanju, obiščite pa lahko tudi umetnike in jih opazujete med delom. Ne zamudite večernih prireditev v okviru 22. Slikarskega tedna v Svečah! Več informacij najdete na internetu www.kocna.at. gf SVATNE Ob zaključku sezone izkopavanj Na Turnah so zaključili izkopavanja, sklepno prireditev bo popestrilo branje. ■“povest o Miklovi Zali pozna I—^ domala vsak na Koroškem, zgodbo o mladi Zali, ki jo na poročni dan 1478 izda sotek-mica in jo ugrabijo Turki ter se po sedmih letih vrne na domača tla. Mit o Miklovi Zali je že od ranega otroštva prevzemal Franza Mikla, ki se je kot otrok s sovrstniki igral na mestu nekdanje mogočne trdnjave na Turnah. Franz Mikel je potomec in sedanji gospodar kmetije, odkril je starodavno zidovje in si zadal nalogo, da začne to raziskovati. Okoli 60 Ijudi-prostovoljcev je lani pričelo z deli, z natančnim izkopavanjem so počasi odkrivali staro obzidje. Na 80-metrskem skalnatem hribu, na 100 m dolgem in 50 m širokem zemljišču dela še potekajo in bo- do najverjetneje zaključena naslednje leto. Urad za spomeniško varnost je zagnani ekipi poslal strokovnjaka, finančne pomoči pa doslej še niso prejeli za projekt, s katerim bi pripravili kraj za kulturne prireditve na prostem. Mohorjeva založba in tržna občina Šentjakob v Rožu vabita jutri v soboto, 17. avgusta, ob 18. uri v okviru zaključka tradicionalnih izkopavalnih del na Turnah pri Svatnah na predstavitev knjige o Miklovi Zali v nemškem prevodu. Branje bo potekalo ob glasbeni spremljavi flavtistov Christiana Filipiča in Lorenza Pichlerja. Prireditelja po prireditvi vabita na okusno mavžno. Prisrčno vabljeni. FIESA 2002 Dva tedna polna gledališke , ustvarjalnosti ob obali Delavnice se bo udeležilo 14 otroških in mladinskih skupin. ■ krščanska kulturna zveza prireja tradicionalno Gleda-I \iiško delavnico v Fiesi. To nedeljo, 18. avgusta, se na slovensko obalo odpeljejo prve skupine, ki bodo pod strokovnim vodstvom pripravljale svoje igre, s katerimi se bodo predstavile v naslednji gledališki sezoni. V prvem tednu bodo sodelovale naslednje skupine: Otroška gledališka s.kupina KPD Šmihel: „Starši na prodaj“, režija Alenka Hain, vodja skupine: Micka Opetnik; Otroška lutkovna skupina KPD Šmihel: „Jajce”, režija Richard Grilc, vodja skupine Kristina Trap; Otroška gledališka skupina SPD Šentjanž: „Pujs prihaja ali pujsa imamo vsi radi”, režija Niko Kranjc Kus, vodja skupine Martin Moschitz; Otroška gledališka skupina Lipov cvet-Velikovec: „Ko pride luna”, režija Gordana Schmidt, vodja skupine Mili Kunčič; Otroška gledališka skupina Škocjan: „Medved z vrtnico", režija Peter Militarov, vodja skupine Helka Mlinar; Gledališka skupina SPD Trta Žitara vas: „Pesmi koroških avtorjev”, režija Branka Glazer-Bezeljak, vodja skupine Alexandra Lipuš; Otroška gledališka skupina KKD Vo-grče: „Pika nogavička”, režija Franci Končan, vodja skupine Lo-jz Kerbitz; Otroška lutkovna skupina Pika-SKD Celovec: „Od kozlička do volička”, režija Tine Varl, vodja skupine Marija Zdovc. V drugem tednu, od 25. avgusta, do 1. septembra, pa bodo sodelovale naslednje skupine: Otroška lutkovna skupina Navihanci SKD Celovec: „Mala čarovni- ca”, režija Tine Varl, vodja skupj^® Tomo Millonig; Otroška gledahsK3 skupina SPD Bilka Bilčovs: J laček pohajaček”, režija Alenk3 Hain, vodja skupine Rupi Gassen Mladinska gledališka skupina SPD Bilka Bilčovs: „Domača naloga GaS' vod? £STm-5 * Reichmann; Mladinska gledalis < skupina SPD Radiše: „Narobe 5 < vari v mestu Petpedi”, režija Mf r jan Bevk, vodja skupine Sand si Lampichler; Otroška gledaljs*3 Kr skupina KPD Planina Sele: IZ: marela”, režija Franci Konca) re vodja skupine Milka Olip; Gled dr liška skupina KPD Planina Se. Di „Kaplan Martin Čedermac”, i'eZi ^ Franci Končan, vodja skupine M v ka Olip. Mladim gledališčnik0^ nji želimo mnogo uspeha pri usWa janju ob slovenski obali. Razno 11 gj Rezultati 2 kroga: Dobrla vas - Pliberk II schach - St. Maragrethen/L. 5:0, Maria Rojach -^ 3:1: odpovedano: Važenberk - Tinje, Djekše - ^ Galicija - Reichenfels, Preitenegg - DSG Sele ... • 4. krog (17718.8.): Važenberk - Djekše, Maria Tinje, Galicija - Žvabek, Frantschach - Grabštanj, ^ vas - Reichenfels, Preitenegg - St. Margarethen/L-, Sele-Pliberk II Rezultati včerajšnjih tekem v tabeli niso upoi Jubilejni turnir v Dobu • 20 kljub slabemu vremenu nj' s nulo nedeljo velik uspeh. 3° \ ekip iz Slovenije, Italij6, i Nemčije in Avstrije se je P°' I merilo v napetih tekmah za | vstop v finale. Na turnirju j® | tudi sodelovalo pet domačii1 j ekip iz okolice Pliberka. Tuf; , nir ima predvsem družabj11 ■ značaj, saj se spoznavaj0 , udeleženci in udeleženke |Z , raznih evropskih držav in ta' ko utrjujejo prijateljske veziv skupni Evropi. Marljivi orga' nizatorji so pripravili tudi b°' gat družabni okvirni spored-ki so ga obiskovalci turniip radevolje sprejeli. Foto: Štukelj odbojkarski turnir na i . orostem v Dobu je bj i 15 Šport 6 4 4 Lam15 GoW Breze- fsber? n#' 4 4' 3 3 2 3' 1 1 1 1 1 1 0 .■ /ani -nait »K Žia« «K» i»as I 6 3 3 3 3 0 0 0 0. o »Od Glihe sem pričakoval, da bo dvignil kakovost” Članska ekipa SAK je neuspešno začela letošnje prvenstvo. Za V2roke smo povprašali trenerja Jagodiča. arli. K la prvih dveh tekmah je fj: I\J moštvo ostalo brez točke, 2 , ™ zadelo je le enkrat, preje- 3 lo Pa pet golov. Kakšni so vzroki 2 Za ta negativen štart v prvenst- T# ,,v°? rr-SfiDlČ: Vzrokov je več, bistve-I' Pa so naslednji: Na vseh koncih „ ^rajih nam manjka libero Simon raa^al<' ^ niim na čelu je bila ob- 3 n m-^a.v Popravljalni dobi najmoč-II eJsi člen moštva, sedaj v spre-. enjeni obliki - torej brez našega 3 andardnega libera - pa ne pride , av do veljave. Drugi vzrok so - , eP°trebne individualne napake, a s° nas doslej vključno v pokalu 3 D Pti ASK/FCK na vseh tekmah i lr|esle ob sadove. Tretji vzrok pa - s ne2adovoljivo defenzivno delo v ii ,Je'™- Poleg tega nam zaenkrat j 1 ni naklonjena tudi sreča, ki pa i Veda ne velja za kakršnikoli iz-. 9ovor. / Novi legionar Primož Gliha je j°slej popolnoma razočaral. Za-ne Pride do veljave? • i^SODlč: Če bi to vedel? Vseka-1 ^ r. sem doslej malo razočaran, .Jtl Pred prvenstvom sem prav od Js9a pričakoval, da bo dvignil ka-v°st igre. Zaenkrat pa nam sploh ne more pomagati naprej. Poleg tega je igralec, ki si ne pusti ničesar povedati, tudi od Zimmer-linga ne. To me seveda malo skrbi. Na tekmi proti Špitalu je vratar Oraže zakrivit prvi nasprotnikov go! in bi! tudi sicer zelo negotov. AH ima sedaj še kljub temu vaše popolno zaupanje? JAGODIČ: Proti Špitalu je imel Oraže t.i. slab dan, proti kateremu noben vratar ni obvarovan. Drži pa, da sem premišljeval, če ne bi na tekmi proti Gratkornu dal priložnost drugemu vratarju, vendar se je le ta na predvečer tekme poškodoval, tako da sem to varianto seveda zopet moral zavreči. Vsekakor je Oraže proti Gratkornu zopet zapustil zelo gotov vtis, tako da mu naprej popolnoma zaupam. Nekateri mladi igralci so v pripravljalnem času presenetili z močnimi nastopi. Bodo dobiti priložnost tudi na prvenstvu? JAGODIČ: Zaenkrat verjetno še ne. Kader je namreč velik, poleg tega nam v sedanjem položaju prej lahko pomagajo izkušeni igralci. Ko pa se bomo ujeli, pa bo seveda ta ali oni mladi igralec gotovo dobil možnost, da bo igral v prvenstvu. Članska ekipa SAK ima naposled lastno igrišče. Kako dolgo pa bo trajalo, da se bodo igralci oz. moštvo^ nanj tudi navadilo ? JAGODIČ: Da bomo prav navajeni na novo igrišče, bo gotovo trajalo celo jesen. Za igralce oz. za moštvo je to namreč zelo velika sprememba, na katero se le v korakih lahko prilagodi. Zaenkrat zaseda SAK le 15. mesto na tabeli. Katero mesto pa je zanj realistično ob koncu sezone? JAGODIČ: Po tem slabem štartu je realistična le še uvrstitev okoli desetega mesta. V najboljšem primeru 8. mesto - to pa seveda zadostuje za naš sezonski cilj, ki se glasi obstoj. Vsekakor pa je dejstvo, da je moštvo v trenutnem -oslabljenem - sestavu slabše, kot v lanski sezoni v koroški ligi. Predvsem v defenzivni sredini imamo velike slabosti oz. pomanjkljivosti. Večina igralcev, ki so to nalogo izvrševali v koroški ligi, so odšli -npr. Roy ali Tot. Oba bi nam sedaj gotovo pomagala. Hvala za pogovor! Franc Sadjak f REGIONALNA LIGA SAK danes drugič na lastnem igrišču Prvi nastop SAK na lastnem igrišču je bil sicer pravi družabni praznik, vendar je bil športno še neuspšen. Pri svojem drugem nastopu (danes ob 18. uri) pa želijo varovanci trenerja Jagodiča zadovoljiti navijače tudi s prvim pozitivnim rezultatom v tekoči sezoni. „Najmanj točko moramo osvojiti,” pravi Jagodič, ki bo tokrat v defenzivni sredini zaupal „borbenemu” Romanu Oražetu. SAK - St. Florian v petek, 16. avgusta, ob 18. uri na stadionu SAK pri Slovenski gimnaziji REGIONALNA LIGA 1. Schwanenstadt 2 2 0 0 8:2 6 2. Sturm/amaterji 2 2 0 0 7:1 6 3. Šentvid 2 2 0 0 4:1 6 4. yoitsberg 2 2 0 0 3:1 6 5. Špital 2 1 1 0 4:1 4 6. St. Florian 2 1 1 0 3:2 4 7. Gratkorn 2 1 1 0 1:0 4 8. Perg 2 1 0 1 5:5 3 9. Köflach 2 1 0 1 3:4 3 10. ASK/FCK 2 0 1 1 3:4 1 11. Hartberg 2 0 1 1 0:1 1 12. Zeltweg 2 0 1 1 ,1:5 1 13. Wels 2 0 0 2 2:5 0 14. BW Linz 2 0 2 0 0:3 0 15. SAK 2 0 0 2 1:5 0 16. Pliberk 2 0 0 2 0:5 0 Gratkorn - SAK 1:0 (0:0) SAK: E. Oraže 4, Ogris 4, Blajs 4 (60. Zanki 3), A. Sadjak 5, Kraiger 5, Kesselbacher 2 (79. Malej 0), Wachernig 3, Pate 3, Gliha 2 (65. Bürger 3), Weissenberger 3, Zimmerling 3 Gratkorn: 300 gled.; sodnik: Prammer (dober); strelec: Puntigam (61.) ■ Rezultati 2. kroga: Spital - Hartberg 0:0, Šentvid - Pliberk 1:0, Gratkorn - SAK 1:0, St. Florian - ASK/FCK 32, Voitsberg - Wels 2:1, BW Wels - Sturm/amaterji 0:2, Schwanenstadt -Köflach 4:2, Perg - Zeltweg 4:0 U 3. krog: SAK - St. Florian, Zeltweg - BW Linz, Köflach - Šentvid, Wels - Spital, Hartberg -Gratkorn, Sturm/amaterji - Schwanenstadt, Pliberk - Voitsberg, ASK/FCK - Perg Juniorji SAK in U 16 pričnejo prvenstvo ■ Ta konec tedna se prične prvenstvo tudi za naraščaj. SAK ima v letošnjem prvenstvu 13 ekip, skupno 180 mladih nogometašev med 6 in 18 letom. Juniorje (U 19) trenira spet Jože Fera, mladince (U 16) pa mag. Mirko Oraže in Matej Tominc. Za dečke (U 14) pa je odgovoren Stane Trdina. Skupno skrbi za naraščaj SAK 15 trenerjev in nad 25 funkcionarjev v treh centrih. Tekme ta konec tedna Nedelja: SAKU 19- Trg/Feldk. (18.00 / Vidra vas), Velikovec U 16 - SAK (nedelja, 10.30 / stadion Velikovec); tekma SAK U 14 - ASK je odpovedana, ker ASK nima zadosti igralcev. OSEBE & DOGODKI Pripravil Silvo Kumer ŽUPNIJA KMA LETA V PLIBERKU + NOGOMET Nogometna tekma za nove orgle n ' i . Že devetnajstič se bodo to nedeljo (ob 14. uri) pri Jerebu na Obirskem srečali najboljši kosci iz kapelških grap. Tekmo koscev pa bo Alpski klub Obir zaokrožil tudi glasbeno in |e povabil novi vokalni sekstet iz Žvabeka, Vidrinke in otroško folklorno skupine iz Jezerskega. Zabaval pa bo Trio Pegin. ROŽ - PODJUNA Patrnužje prvi jesenski mož Nekaj dni po Veliki gospojnici, 24. avgusta, so nekdaj radi obhajali praznik sv. Jerneja (Barto-lomeja) ali po domače Patrnuže-vo. Po ljudski veri imajo na ta dan zdravilne rože še posebno moč. Zato ljudje še danes navsezgodaj nabirajo baldrijan, arniko, kolmež, encijan in gorski mah. Na ta dan pa je svojčas gospodinja morala zmesti surovo maslo, ki so ga hranili vse leto za zdravilo. O Patrnužu tudi pravijo, da je prvi jesenski mož, ki pride v kožuhu, tako se torej s Patr-nužem poletje poslavlja in se začenja hladna jesen. Za prehod v jesen pa poznamo babje leto, ki obeta še nekaj toplejših dni. Miklova Zala bo vstala na Turnah To soboto, 17. avgusta, bodo na gradu na Turnah nad Šentjakobom predstavili knjigo Jakoba Šketa „Miklova Zala“ v nemškem prevodu. Predstavitev bo ob 18. uri, branje pa bosta glasbeno olepšala flavtista Christian Filipič in Lorenz Pichler. Pripravljena bo tudi malica. Pliberk. V župniji Pliberk se že mesec dni pripravljajo na nogometno tekmo leta. To nedeljo, 18. avgusta, se bosta ob 16. uri na nogometnem igrišču v Pliberku pomerili ekipa župnijskega sveta, ki mu predseduje Motej Opetnik in ekipa Pliberškega orgelskega komiteja, ki mu predseduje vodja občinskega urada Franz Sourij. Župnijski svet bosta med drugim okrepila tudi dekan Ivan Olip in Miha Golavčnik. Zamisel za to benefičho nogometno tekmo je imela župnijska svetni-, ca Mathilde Hollauf. Izkupiček pnre'l ditve pa bodo v celoti nameniliza nakup novih orgel v farni cerkviv Pliberku. Tri tedne že skupno trenirata župnijski svet in orgelski komite. To nedeljo pa bosta „huda nasprotnika ■ ILEJI + TERMINI + JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI Praznik z ovcami v Ločah 1 Na Dolenjsko ■ Jubilej novega selskega župnika Loče. Joško Wro-lich. po poklicu učitelj in gostilničar, se že Joško Wrolich leta ukvarja tudi z ovčjerejo. Doma v Ločah, za taverno „Paco“ se pasejo ovce, ki jih običajno jeseni zakolje. Kakor je bil že svojčas, je to velik dogodek tudi danes. Tako bo ta konec tedna, ko Wrolich vabi petek, soboto in v nedeljo na praznik z naslovom „Rund ums Schaf“. V gostil-£ ni Wrolich bodo ser-ö virali ovčje speciali-£ tete po starih receptih, ki so jih dobili celo iz Izralea. Na Dolenjsko. Društveniki Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci si bodo v soboto, 7., in v nedeljo, 8. septembra, ogledali lepote Dolenjske. Peljali so se bodo skozi Ljubljano in Novo mesto v samostan Pleterje in nato v Kostanje-viške jame. V nedeljo pa bodo v Dolenjskih toplicah. Organizator inž. Črtomir Jank ima še nekaj mest prostih, in to ne samo za Kotmirčane. Če se zanimate za izlet, se lahko pri njem prijavite po tel. (04220/511525). inž. Črtomir Jank Jubilej. Novi sel-ski župnik mag. Janko Krištof se je komaj preselil iz Šmar-jete v svojo novo faro, že ima vzrok za praznovanje. V nedeljo, 25. avgusta, bo praznoval svoj 40. rojstni dan, za kar mu bodo čestitali gotovo vsi novi farani, ki so običajno s svojim župnikom zelo povezani. Za rundo $ pa bo moral župnik ° gotovo dati tudi skav- 2 tom, ki jih tudi zdaj še spremlja kot vesten mentor. Župnik Janko Krištof bo praznO' val 40. pomlad'