206 Gradbeni vestnik • letnik 60 • avgust 2011 Ana Petkovšek, Janko Logar•ZGODOVINA IN POSLANSTVO SLOVENSKEGA GEOTEHNIŠKEGA DRUŠTVA ZGODOVINA IN POSLANSTVO SLOVENSKEGA GEOTEHNIŠKEGA DRUŠTVA viš. pred. dr. Ana Petkovšek, univ. dipl. inž. geol. prof. dr. Janko Logar, univ. dipl. inž. grad. 1•ZGODOVINSKO OZADJE Leta 1936, pred 75 leti, je bila ob pro­slavi 300. obletnice ustanovitve Harvardske univerze (ZDA) organizirana 1. mednarodna konferenca iz mehanike zemljin, na kateri je bilo ustanovljeno Mednarodno društvo za mehaniko tal in temeljenje, ISSMFE – današnji ISSMGE (International Society for Soil Mecha-nics and Geotechnical Engineering). Konfe-rence se je udeležilo 206 delegatov iz 20 držav, prvi predsednik društva pa je postal utemeljitelj sodobne mehanike tal, profesor Karl Terzaghi. Danes je v ISSMGE vključenih 88 držav in 19.000 posameznikov, med njimi je 88 članov iz Slovenskega geotehniškega društva (SloGeD). Trenutni predsednik ISSMGE je J. L. Briaud, po narodnosti Francoz, sicer pa profesor geotehnike iz ZDA, predstavnica Slovenije v ISSMGE pa je trenutno A. Petkovšek iz UL FGG. Delovanje mednarodnega združenja ISSMGE je usmerjeno v podpiranje mednarodnega sodelovanja med inženirji in znanstveniki pri razvoju in prenosu naprednih znanj v ope-rativno rabo na področju geotehnike in pri uporabi geotehnike v inženirskih in okoljskih objektih. V ta namen so v okviru ISSMGE: – Organizirani tehnični odbori (TC), razdeljeni v tri glavne skupine: Osnove, Aplikacije in Vplivi na družbeno okolje. V prvi kate­goriji deluje 7 TC, ki obravnavajo funda­mentalne teme, na primer laboratorijske in terenske raziskave, numerične in fizikalne modele, nezasičene zemljine itd. V drugi kategoriji je 16 TC in obravnavajo aplika­tivne inženirske teme, kot so na primer geotehnika nasipov in pregrad, globoko temeljenje, zaščita pred erozijo itd. V tretji kategoriji je 7 TC, med njimi pa so teme kot na primer: forenzična geotehnika, ge­otehnika pri zaščiti zgodovinske in kulturne dediščine, izobraževanje v geotehniki in podobno. Več na http://www.issmge.org/web/page.aspx?refid=612. Pod okriljem ISSMGE posamezni TC organizirajo te­matske delavnice, konference in druge oblike srečanj, na katerih so predstav­ljena najnovejša stanja znanj s tematskega področja posameznega TC. – Organizira mednarodne, celinske in pod-ročne konference, ki se odvijajo v red­nih terminih, običajno na štiri leta in po določenem geografskem ključu. Na teh konferencah lahko s prispevki sodelujejo le države članice, število prispevkov pa je ome­jeno po ključu, ki temelji na številu članov iz posameznega nacionalnega združenja. Naslednja mednarodna konferenca bo v Parizu leta 2013, evropska konferenca bo v Atenah (2011), evropska podonavska kon­ferenca pa bo leta 2014 na Dunaju. – Organizira posebna izobraževanja gostujočih profesorjev (t. i. Touring lectures). – Postavlja smernice glede meril profesio-nalne etike v geotehniki. – Deluje v smeri premoščanja razkoraka med teorijo in prakso v geotehniki. – Skrbi za povezave med sestrskimi društvi na področju geoznanosti in geoinženirstva. – Usmerja geotehnično izobraževanje itd. Pod dežnikom ISSMGE tečejo aktivnosti s pod- ročij mehanike zemljin in geotehnike okolja, medtem ko področje mehanike kamnin pokriva sestrsko društvo ISRM (International Society for Rock Mechanics), inženirsko geo-logijo društvo IAEG (International Association of Engineering Geology), geosintetike pa IGS (International Geosynthetic Society). 2.1 Zgodovina Leta 1937, samo eno leto po ustanovitvi ISSMFE, je odšel slovenski inženir Lujo Šuklje na enoletno izpopolnjevanje iz mehanike tal v Pariz, na Institut Technique du Batiment et des Travaux Publiques, že leta 1938 pa je bil na pobudo prof. Krala ustanovljen prvi slovenski laboratorij za mehaniko tal, ki je deloval v okviru tedanjega Inštituta za tehniško meha-niko Univerze v Ljubljani. Na novo ustanovljeni laboratorij je vodil, opremljal in ga na svetovni zemljevid postavil utemeljitelj slovenske geo-tehnike, akademik profesor dr. Lujo Šuklje. Na pobudo prof. Šukljeta je bilo leta 1948 ustanovljeno Jugoslovansko društvo za me­haniko tal in temeljenje (JDMTF), prof. Šuklje pa aktiven član, tajnik (1949–1952) in pred-sednik (1953–1955). Kasneje je vidno vlogo v društvu JDMTF prevzel profesor dr. Ivan So­vinc, ki je bil najprej tajnik (1966–1968), nato pa predsednik (1968–1975) JDMTF. Po osamosvojitvi Slovenije je 61 slovenskih inženirjev in tehnikov s predhodno pristopno izjavo izrazilo namero oblikovati članstvo v novem Slovenskem geotehniškem društvu (SloGeD). SloGeD je bil ustanovljen 10. julija 1992 v Ljubljani (več na www.sloged.si). Po informacijah, s katerimi razpolagamo, je bilo SloGeD prvo slovensko strokovno združenje, formirano po osamosvojitvi Slovenije. Največ zaslug zato ima prof. Sovinc, prvi predsednik društva (1992–1996), ki je ob prof. Šukljetu zaslužen za prepoznavnost slovenske ge­otehnike v svetu. Prvi tajnik novega društva je postal Janko Logar, drugi člani na novo imenovanega izvršnega odbora pa so bili: F. Vidic, dr. B. Petkovšek, prof. dr. D. Battelino, B. Gostič in prof. dr. L. Trauner. Dejavnost društva SloGeD je bila razporejena v tri sekcije: – Sekcijo za inženirsko geologijo (formalno priznana in sprejeta v IAEG junija 1993, predstavnik dr. B. Petkovšek); – Sekcijo za mehaniko kamnin in podzemna dela (formalno priznana in sprejeta v ISRM junija 1993, predstavnik F. Vidic); – Sekcija za mehaniko tal in temeljenje, ki jo je vodil predsednik društva in je bila kot del SloGeD in kot krovna organizacija sprejeta v ISSMGE januarja 1994. Prof. dr. Lujo Šuklje je bil na ustanovni skup-ščini izvoljen za prvega zaslužnega člana Slovenskega geotehniškega društva. Cilji novega društva so bili zapisani v statutu (www.sloged.si), program dela društva pa je novi predsednik društva zaokrožil v nasled­nje: – Usklajevanje slovenskih predpisov za temeljenje z Evrokod 7 ter standardov za preiskovanje zemljin in hribin z ISO-stan-dardi; – Urejanje tehnične regulative s področja gradbeništva, inženirske geologije; – Strokovna podpora novi usmeritvi v okoljsko geotehniko; – Sodelovanje pri strokovnih zasnovah površinskih in podzemnih deponij; – Skrb za vzgojo mladih geotehničnih strokov-njakov; – Vključevanje članov v mednarodne in domače razvojne projekte; – Popis in ažuriranje računalniških programov iz geomehanike in programov za izdelavo geotehničnih kart. Čeprav je društvo SloGeD dejavno že več kot 19 let, so teme, ki jih je postavil prof. Sovinc, še vedno zelo aktualne. 2.2 Članstvo in financiranje Danes je v društvo SloGeD formalno vključenih 145 članov iz vrst gradbenikov, geologov, rudarjev in tehnologov, hidrotehnikov in geosintetičarjev. Račune za članarino (25 evrov na leto) izstavlja društvo samo zapo-slenim članom. V letu 2010 je bilo izstavljenih 136 računov, vendar je plačevanje članarin precej ohlapno. SloGeD je v času delovanja iz svojih vrst ime-noval naslednje zaslužne člane: akademik prof. dr. L. Šuklje (1992), prof. dr. I Sovinc (1999), prof. dr. S. Vidmar (2000), g. F. Vidic (2000), prof. dr. M. Breznik (2008), prof. dr. G. Vogrinčič (2008), g. B. Gostič (2008) in g. V. Demšar (2008). V sedanjem mandatu (2008–2012) deluje SloGeD izključno na prostovoljni bazi in en­tuziazmu peščice članov. Stroške udeležbe na domačih in mednarodnih sestankih in skupščinah financirajo predstavniki društva preko svojih matičnih podjetij, za sestanke, ki potekajo na oddaljenih lokacijah (npr. Kanada, Nova Zelandija), pa SloGeD prosi predstavnike sosednjih držav, da prevzamejo slovenski glas (proxy vote). Sejnin ni. Velike zasluge za nemoteno delovanje SloGeD ima UL FGG Ljubljana in stalni pokrovitelji. Nek­danji dekan UL FGG prof. dr. B. Majes je vsa leta finančno in moralno podpiral delovanje društva, med drugim na ta način, da se na Katedri za mehaniko tal UL FGG na stroške katedre izpelje­jo vse administrativne in organizacijske ak­tivnosti, ažuriranje spletnih strani, prav tako se v prostorih UL FGG izpelje tudi večina delavnic in strokovnih srečanj, ki potekajo v organizaciji društva. Delovanju društva je zelo naklonjen tudi sedanji dekan prof. dr. M. Mikoš. Od leta 2005 dalje je bil celoten načrtovani znesek članarin porabljen za sofinanciranje izdajanja znanstvene revije Acta geotech­nica Slovenica (AGS). Vodstvo društva je ob začetku izhajanja revije, ki se je začelo še v dobrih časih slovenskega gradbeništva (2004), ocenilo, da slovenski prostor – pred­vsem mladi inženirji geotehnike – potrebuje revijo, ki bo služila kot odskočna deska pri ustvarjanju znanstvene in mednarodne ka­riere. Danes lahko ugotovimo, da je revija AGS upravičila z vidika društva velikanski finančni vložek, saj je indeksirana v številnih bazah, po sedmih letih izhajanja pa že ima za tako mlado revijo pomemben dejavnik vpliva. Vsebina člankov je dostopna na http://www.fg.uni-mb.si/journal-ags ali na spletni strani www.sloged.si/knjižnica. Stroški mednarodnih članarin so znatni. V znesku 800 evrov, kar je za leto 2011 približno 30 % stroškov članarin, ki jih plačuje SloGeD, jih sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS na osnovi vsakoletnega razpisa. Seveda pa bi brez pokroviteljev delovanje SloGeD ugasnilo ali pa bi moralo zmanjšati aktivnosti ob hkratnem izdatnem povečanju članarine. S sponzorskim prispevkom pokri­vamo stroške izobraževanja, vzdrževanja spletnih strani, tiska Novic itd. Delovanje SloGeD sledi usmeritvam krovne organizacije ISSMGE. Zaradi številnih spre­memb na področju standardov in pravilnikov, ki se dotikajo dela v geotehniki, in zaradi novosti na področju preiskovanja tal je zadnja leta delovanje SloGeD usmerjeno predvsem v organizacijo izobraževanj doma ter v informi­ranje članov o dogodkih, ki potekajo v tujini. Izobraževanje članov doma poteka na de­lavnicah, rednih letnih strokovno-znanstvenih prireditvah in občasnih ekskurzijah. Informi­ranje članov o dogodkih v tujini poteka preko društvene spletne strani in preko elektronske pošte. 3.1 Posvetovanje slovenskih geotehnikov Posvetovanje slovenskih geotehnikov je osred-nja društvena prireditev, ki sedaj poteka na vsaka štiri leta in v času katere poteka tudi volilna skupščina. Prvo posvetovanje je bilo na Bledu (1993), sledila so posvetovanja na Rogli (1996), v Portorožu (1999), Rogaški Slatini (2004) in Novi Gorici (2008), prispev-ki s posvetovanj pa so zbrani v Zbornikih posvetovanj. Vsebina posvetovanj je dostopna na spletni strani www.sloged.si in je vredna ogleda, saj je izjemen prikaz razvoja geoteh­nike v Sloveniji. Posvetovanja običajno trajajo dva do tri dni in so povezana s strokovno ali splošno ekskurzijo. Kraje posvetovanj iz­biramo tako, da svojim članom približamo različne dele slovenskega ozemlja, tudi tako, da jih s spremljevalnimi dogodki seznanimo z lokalnimi običaji ali z ekskurzijo na velika gradbišča, ki so v bližini. Naslednje, 6. posve­tovanje bo leta 2012 ob 20. obletnici delovanja društva, zelo verjetno bo v Idriji. 3.2 Šukljetovi dnevi V spomin na pionirja slovenske geotehnike SloGeD vsako leto organizira znanstveno pri-reditev Šukljetovi dnevi. 1. Šukljetovi dnevi so bili oktobra 2000 v Ljubljani, 11. Šukljetovi dnevi pa septembra 2010 na Brdu pri Kranju in so hkrati potekali tudi v znamenju 100. obletnice Šukljetovega rojstva. Prireditev je zasnovana na principu vabljenih predavanj, tako da ima uvodno vabljeno predavanje ugledni gost iz tujine, nato pa sledita dve ali več domačih vabljenih predavanj iz izbranih aktualnih tem. Izjemen ugled prof. Šukljeta nam je doslej omogočal, da smo gostili ugled-ne strokovnjake iz najuglednejših evropskih in ameriških univerz in inštitutov. Letošnji 12. Šukljetovi dnevi bodo v Ajdovščini 30. septem­bra in bodo obravnavali plazove. Šukljetova predavateljica bo profesorica dr. Sarah Spring­man, direktorica inštituta za geotehniko na ETH v Zürichu. Domača predavatelja bosta slovenska strokovnjaka, inženirski geolog M. Kočevar iz podjetja Geoinženiring in poveljnik civilne zaščite iz Ajdovščine g. I. Benko. Vsi, ki poznamo delo letošnjih vabljenih preda­vateljev, vemo, da se nam obeta izjemen do­godek. Če bodo vremenske razmere ugodne, bo v okviru prireditve izpeljana tudi ekskurzija na trenutno največji aktivni plaz v Sloveniji. Predavanja iz dosedanjih Šukljetovih dni so zbrana v vsakoletnem zborniku preda­vanj, dostopna pa so tudi na www.sloged.si/knjižnica. 3.3 Delavnice SloGeD vsako leto organizira ali sodeluje pri organizaciji izobraževalnih specialističnih delavnic, ki so povezane s trenutno aktualnimi temami s področja geološko-geotehničnega raziskovanja, projektiranja ali izvajanja del. Delavnice so brezplačne ali s simbolično kotizacijo. Na delavnicah je običajno od 15 do 40 udeležencev, odvisno od teme. Ena od prednosti delavnic je, da se ob njih razvije živahna razprava, ena od značilnosti pa, da se teme, obravnavane na delavnicah, zelo hitro prenesejo v operativno rabo. Vsebine zadnjih treh delavnic v letih 2009 in 2010 so bile naslednje: Geosintetične hidravlične bariere (predavatelji iz Nemčije, vsebina predavanj med drugim pomembna za izvedbo zaščite železnice v bazenu HE Krško), Hidravlična frakturizacija v kamni­nah in geotehnični monitoring (predavatelji iz Nemčije in Švice, vsebina vezana na grad­njo 2. tira železniške proge Divača–Koper), Načrtovanje z geosintetiki in novi EBGEO (predavatelj iz Avstrije, vsebina vezana na projektiranje z geosintetiki v povezavi z Evro-kodom 7). 3.4 Sodelovanje na drugih slovenskih 3.4 prireditvah SloGeD se odziva na vabila in tudi sodeluje na strokovnih prireditvah, ki so v organizaciji drugih društev. Vidna je povezovalna vloga Družbe za raziskave v cestni stroki (DRC) in strokovnih posvetovanj, ki potekajo pod njenim okriljem, na primer na sejmih Megra. SloGeD tudi zelo podpira idejo družbe DRC o nujnosti povezovanja slovenskih strokovnih združenj in sedanji čas kaže, da je treba z akcijo povezovanja strokovnih združenj za zaščito strokovnih znanj v Sloveniji nadaljevati. Dobro povezana stanovska društva bi se morala takoj javno odzvati na sedanje razmere v sis­temu vodenja investicij in javnih naročil, precej stvari pa bi se dalo izboljšati tudi v tesnejšem sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije. Žal je politika nagrajevanja dosežkov sloven­skih raziskovalcev na univerzah in inštitutih taka, da prispevki na tradicionalnih domačih prireditvah, kot je na primer Kongres o ces­tah in prometu v Portorožu, ne štejejo med pomembna dela, zato se vrhunski dosežki slovenskih geotehnikov tam ne pojavljajo v takem obsegu, kot bi se morali, pa tudi udeležba geotehnikov je manjša, kot bi bilo zaželeno. Na splošno v SloGeD ugotavljamo, da na strokovnih posvetovanjih – morda je svetla izjema Megra – običajno prepričujemo prepričane in da tistih, ki so jim naša sporočila namenjena, pravzaprav ni med nami. Škoda! 3.5 Sodelovanje na mednarodni ravni Odločitev vsakokratnega vodstva SloGeD je, ali bo dalo prednost dejavnostim na mednarod­nem parketu ali razvoju domače geotehnike. Sedanje vodstvo SloGeD je prioritete delovanja usmerilo v podporo domačim znanjem, hkrati pa člane spodbuja in jim omogoča, da vidne dosežke predstavljajo na elitnih mednarodnih prireditvah, ki potekajo pod okriljem ISSMGE, ISRM in IAEG. Dosežki slovenskih geotehnikov se danes med drugim merijo tudi z vabili v znanstvene odbore mednarodnih konferenc, z vabili na uvodna in panelna predavanja in na specialne predstavitve na mednarodnih konferencah. In ne nazadnje, na svetovni kon­ferenci v Aleksandriji so bili drenažni vodnjaki, načrtovani in izvedeni po ideji prof. dr. Majesa na plazovih Macesnik in Slano blato, uvrščeni med najvidnejše dosežke svetovne geotehnike v obdobju 2005–2009. SloGed je v povezavi z DRC leta 2006 v Ljubljani organiziral odmevno mednarodno geotehnično konferenco – 13. European Dan­ube Conference, ki je bila v mednarodnih krogih deležna velikih priznanj. Tradicionalno dobre so povezave SloGeD s člani hrvaškega, avstrijskega, madžarskega in vse bolj tudi italijanskega društva. 3.6 Spletna stran www.sloged.si Spletna stran je organizirana tako, da obvešča uporabnike o pomembnih dogodkih, na njej je kazalo slovenskih podjetij in inštitucij, ki se ukvarjajo z geotehnično dejavnostjo, na voljo pa so tudi aktualne vsebine Novic in vsebine Zbornikov iz Šukljetovih dni in posvetovanj. 4.1 Težave s strokami na geo- Ne samo v Sloveniji, tudi drugje ugotavljajo, da je pomen delovanja strok, ki se začenjajo na geo- (geologija, geodezija, geotehnika) podcenjen, da se prepozno in nezadostno vključujejo v projekte, hkrati pa so prav one oklicane kot odgovorne za velike zamude, ve­like podražitve in ne nazadnje tudi porušitve v gradbeništvu. Zato ISSMGE preko nacionalnih društev s svojo dejavnostjo z bolj ali manj spremenljivim uspehom nagovarja pet velikih skupin državljanov: – geotehnično skupnost (geotehnike profe­sionalce), – kolege strokovnjake, ki niso specialisti za geotehniko (konstruktorje, arhitekte, hid­rotehnike), – uporabnike geotehničnih storitev (privatne in javne investitorje), – javnost, – vlado oziroma tiste, ki sprejemajo odlo-čitve. Vsaka od omenjenih skupin potrebuje dru-gačne vrste informacij. Za geotehnične profe­sionalce so pomembna merila stroke, jasno postavljena s pravilniki in standardi. Druge strokovnjake bi morali ozavestiti, da se mora nivo poznavanja geotehničnih razmer na lokaciji prilagajati različnim fazam projektnih rešitev, začenši pri študiji izvedljivosti in nato z izpopolnjevanjem v višjih fazah projektiranja. Ker geotehnične raziskave potrebujejo čas, ki se meri tudi v letih, je to ozaveščanje še kako pomembno. Ker na geotehničnih podlagah, pripravljenih za nivo idejne zasnove, ni mogoče izdelati dobrega projekta za izvedbo, se do-gajajo stalna nepotrebna trenja na številnih gradbiščih, ki se praviloma končajo s slabo voljo in z zahtevki izvajalca za višjo ceno. V Sloveniji imamo danes primere, ko je rok izde­lave projekta zahtevnega geotehničnega ob­jekta postavljen pred rokom izdelave elaborata geološko-geotehničnih raziskav. Narobe svet! Uporabnike geotehničnih storitev, majhne in velike investitorje, bi morali bolj ozavestiti o vplivu pravočasnih geotehničnih raziskav in geotehničnega nadzora na finančno in časovno tveganje, ki je povezano s slabim poznavanjem geotehničnih razmer. Svojevrsten paradoks je, da številni investitorji, ki vse svoje življenjske pri­hranke vlagajo v novogradnjo, brez pomislekov odštejejo oblikovalcu vrtne zasaditve nekajkrat več denarja, kot bi bila cena geotehničnih raziskav na lokaciji, ki jih ne izvedejo. Žalostne podobe poškodovanih zgradb in javnih cest ob vsaki malo večji vodni ujmi kažejo, da je ozaveščenost o geološko pogojenih dejavnikih tveganja še vedno prenizka. Javnost kot celota in vsi, ki sprejemajo odločitve, bi se morali bolj zavedati kritične vloge geotehničnega inženirstva na vseh področjih infrastrukturnih gradenj ne glede na to, ali gre za objekte za oskrbo s pitno vodo, prometnice, energetske objekte ali za odlagališče jedrskih odpadkov. Primer nezaslišanega manipuliranja z javnostjo so na primer vesti o super dragih slovenskih avtocestah. Javnosti bi morali najprej znati povedati, da morfološke, geološke in klimatske danosti odločujoče vplivajo na stroške grad­nje in da se cene kilometra avtoceste okoli Zagreba ali preko ravnic severne Nemčije ne more primerjati s ceno kilometra avtoceste preko Trojan ali Rebrnic, kjer trasa poteka po viaduktih, na zidovih ali v predorih. Javnosti je treba posredovati kritične informacije, a na ko­rekten in transparenten način. Stroki bi morali dati možnost, da javnost sprotno seznanja s konkretnimi primeri vsakdanje prakse in na ta način vzgaja javnost. Ker strokovne informa­cije ne višajo naklade in gledanosti, ostajajo zunaj dosega javnega mnenja. V času gradnje avtocest je bila geotehnika pogosto priročni izgovor za podražitve, nastale zaradi politično kratkovidnega in zaletavega vodenja projektov. SloGeD se na take ma­nipulacije v javnih medijih ni odzivalo. V takih primerih pa je bistvo geotehničnega sporočila naslednje: »Nismo mi tisti, ki lahko nadzoru­jemo naravo, vendar pa smo mi tisti, ki lahko pomagamo zmanjšati tveganje, ki ga narava lahko povzroči našim zgradbam, prometnicam in drugim infrastrukturnim objektom.« 4.2 Ko država dela red Razvoj in napredek geotehnike je vselej ve­zan na velike investicijske gradnje. Pri velikih in majhnih gradnjah pa je pomembno, da na trgu geotehničnih storitev veljajo enotna pravna, tehnična, moralna in etična merila. V Sloveniji smo v zadnjem desetletju priča številnim spremembam, ki so temeljito zama­jale stari red. Uveljavitev Evrokodov pomeni, da je treba uporabljati tudi standarde, ki Evrokod podpirajo. Na področju, ki se dotikajo širšega področja raziskav in izvajanja del v geotehniki, je bilo v zadnjem desetletju po avtomatizmu sprejetih več sto novih SIST-standardov na več kot 2000 straneh. Številni inženirji, še posebej tisti, ki delajo v majhnih kolektivih ali kot s. p., niso zmogli slediti novemu redu, številnih pravil, ki jih je prinesel novi red, tudi ne poznajo. Vendar pa na javnih razpisih nekompetent­ni inženirji enakovredno tekmujejo za posel s kompetentnimi in s svojim ravnanjem ne rušijo le sistema cen, temveč permanentno nižajo raven kakovosti geotehničnih storitev, katerih temelje so postavljali naši veliki učitelji. Geotehnične raziskave, geotehnični projek­ti in geotehnična izvedbena dela za javne naročnike, ki se oddajajo po sistemu najnižje cene, so danes oddana tudi za manj kot 40 % cene, določene v popisu del ali izračunane po mednarodnih kriterijih. V številnih popisih del za javna in zasebna naročila še vedno niso uveljavljena načela Evrokod, kar še posebno izstopa na progra­mu geotehničnih raziskav ali geotehničnega nadzora. S sedanjimi pravili javnega na-ročanja se pogosto dogaja, da geotehnični ponudniki, ki se držijo etičnih in moralnih, predvsem pa strokovnih načel, izpadejo kot naivni tepčki. 4.3 Število primerov slabe prakse v 4.3 geotehniki narašča Odmevni primeri porušitev gradbenih jam, ki smo jim priča v zadnjem času, kažejo, da s prevzemom evropskih pravilnikov in standar­dov nismo in tudi v prihodnje ne bomo pridobili na kakovosti, varnosti in trajnosti objektov, če država ne bo začela uveljavljati mehanizmov, ki jih je sama postavila. Nezaslišani primer lažnega navajanja geotehničnih podatkov in zaprtja trgovine Lidl na Rudniku v Ljubljani zaradi nepredvidenega posedanja tal je zgolj vrh ledene gore nedelovanja kontrolnih me­hanizmov v geotehničnih gradnjah. Zaradi uveljavljanja meril najnižje cene je kakovost geotehničnih storitev resno načeta in temu je treba narediti konec. Prvi potreben korak je uvedba geotehničnega dela projekta kot obveznega sestavnega dela projektne do­kumentacije, kakor piše v Evrokodu 7, a ni ustrezno preslikano v Zakon o graditvi objektov in podzakonske akte. Pričakujemo, da bo IZS zaščitila interese svojih članov in preprečila vsesplošni finančni in strokovni damping. Vabilo uredniškega odbora Gradbenega vest­nika društvom, ki so vključena v ZDGITS, da ob 60-letnici ZDGITS predstavijo svojo dejavnost, smo na SloGeD razumeli kot priložnost, da svojo dejavnost predstavimo širši strokovni javnosti in da v svoje vrste in na prireditve povabimo tudi Vas, spoštovana bralec in bralka teh vrstic. Na hitro smo vas seznanili, kaj počnemo in kaj bi radi počeli. Hkrati pa smo ocenili za primer­no, da opozorimo na nezdrave razmere, ki trenutno vladajo na trgu geotehničnih storitev. Napake same po sebi in učenje na napakah niso sramotni in so gonilo profesionalnega razvoja – to še zlasti velja v geotehniki. Ven­dar pa je za razvoj potrebno dvoje: zavedati se napak in poiskati rešitve. Zdaj pa smo se znašli v zaprtem krogu, ko se vsi zavedamo nevzdržnosti situacije, nihče pa ne stori koraka v smeri iskanja pravih rešitev. Na ravni društva SloGeD pripravljamo interni kodeks – mini­malne standarde obnašanja članov našega društva. Vendar bo ta lahko zaživel le, če bodo pristojne državne institucije sočasno uveljavile svoje mehanizme. Bolj kot kdajkoli prej bi se morala danes slovenska strokovna društva, ki delujejo na področju gradbeništva, povezati in s svojimi ar­gumenti ponovno uveljaviti strokovna in etična merila, ki so včasih že veljala in danes vidno razpadajo. 2•SLOVENSKO GEOTEHNIŠKO DRUŠTVO (SloGeD) ZGODOVINA IN POSLANSTVO SLOVENSKEGA GEOTEHNIŠKEGA DRUŠTVA•Ana Petkovšek, Janko Logar Slika 1•Profesor dr. Ivan Sovinc Slika 1•(1924–2001), prvi Slika 1•predsednik SloGeD Slika 2•Akademik profesor dr. Lujo Šuklje (1910–1997) s soprogo na ustanovni skupščini SloGeD Slika 2•ob razglasitvi za častnega člana; levo na sliki prof. dr. Brandl iz TU Dunaj, desno prof. dr. Slika 2•Smoltczyk, podpredsednik ISSMGE za Evropo Ana Petkovšek, Janko Logar•ZGODOVINA IN POSLANSTVO SLOVENSKEGA GEOTEHNIŠKEGA DRUŠTVA 3•DELOVANJE SloGeD Slika 4•Prireditve SloGeD vedno zaznamuje tudi živahna razprava med Slika 3•odmori. Na sliki akademik prof. dr. P. Fajfar, ki je imel pozdravni Slika 3•nagovor, med živahno razpravo s člani SloGeD na 11. Slika 3•Šukljetovem dnevu Slika 3•Posnetek iz 11. Šukljetovega dne. Šukljetovi predavatelji: prof. Slika 3•dr. R. Frank iz Francije v svetli obleki, prof. dr. J. Likar iz UL NTF Slika 3•in inž. I. Špacapan iz GI ZRMK. O življenju prof. Šukljeta je Slika 3•predaval prof. dr. B. Majes, dekan UL FGG, prof. dr. M. Mikoš Slika 3•je imel pozdravni nagovor, minister Žarnić pa se je dogodka Slika 3•udeležil kot nekdanji Šukljetov študent in ne po službeni Slika 3•dolžnosti. Na sliki so tudi dosedanji predsedniki SloGeD, od Slika 3•leve: prof. dr. J. Logar (2004–2008), prof. dr. L. Trauner Slika 3•(1996–2000), dr. A. Petkovšek (2008–) in mag. A. Gaberc Slika 3•(2000–2004) ZGODOVINA IN POSLANSTVO SLOVENSKEGA GEOTEHNIŠKEGA DRUŠTVA•Ana Petkovšek, Janko Logar Slika 5•Člani SloGeD na 14. evropski podonavski konferenci v Bratislavi (2010). J. Logar je imel Slika 5•uvodno predavanje o interaktivnem projektiranju, A. Petkovšek je vodila sekcijo Geotehnike Slika 5•okolja, članek M. Mačka pa je bil izbran za javno predstavitev. Na sliki v družbi s pod Slika 5•predsednikom ISSMGE za Evropo, prof. dr. I. Vaničkom (v sredini) in predsednikom Slika 5•nemškega geotehniškega društva prof. dr. G. Heertenom 4•KOGA NAGOVARJA SloGeD Ana Petkovšek, Janko Logar•ZGODOVINA IN POSLANSTVO SLOVENSKEGA GEOTEHNIŠKEGA DRUŠTVA Slika 6•Zaprtje trgovine Lidl na Rudniku v Ljubljani zaradi posedanja tal Slika 6•bi lahko bila posledica »geološkega presenečenja«, če ne bi za Slika 6•njim stal nezaslišan primer goljufanja z geotehničnimi podatki Slika 7•Še eden od številnih primerov porušitve v gradbeni jami. Zakaj? ZGODOVINA IN POSLANSTVO SLOVENSKEGA GEOTEHNIŠKEGA DRUŠTVA•Ana Petkovšek, Janko Logar 5•ZAKLJUČEK ALI ZA VSAKO TEŽAVO JE NOVA PRILOŽNOST