PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 70 lir
Leto XXVI. St. 2 (7496)
TRST, sobota, 3. januarja 1970
V OZRAČJU_ POLEMIK^ O UM_ OBČINSKI UPRAVI V RAVENNI
V ponedeljek sestanek tajnikov
KD, PRI, PSU in PSI o vladni politiki
Stališče CGIL o gospodarski politiki v letošnjem letu Stavka uslužbencev mestnih prevozov in finančnih uradov
RIM, 2. — V ponedeljek bo po vsej verjetnosti prišlo do napovedanega sestanka tajnikov štirih vladnih strank, ki naj bi pričeli obravnavati Rumorjev predlog o obnovitvi organske štiristranske vlade. Se-»tanek je sedaj sklical Forlani, ki mora tudi sporočiti ostalim tajnikom, Rje naj se sestanek vrši. Do razgovorov bo verjetno prišlo, vendar je malo verjetno, da bi se kmalu končali z optimističnimi zaključki onih, ki pričakujejo, da bo mogoče na enostaven način obnoviti staro vladno formulo.
Zadeva se je nekoliko zapletla zaradi občinske krize v Ravenni, ki *o jo rešili na tak način, da je pri-šlo do sodelovanja med socialisti in komunisti, kar je bila tudi edina možna rešitev, drugače pa je grozila komisarska uprava. Pri tem pa “ republikanci izgubili župansko
mesto, ki so gs imeli vsa povojna leta in jih je to resno prizadelo, saj Imajo na splošno zelo šibke
pozicije v lokalnih upravah.
V tej zvezi se je danes sestalo vodstvo PRI, ki je ponovilo že znano stališče in o sestanku ni izdalo uradnega sporočila. Menda je na sestanku La Malfa prečital pismo, ki ga je poslal De Martinu v zadevi Ravenne, ni pa znano, če je De Martino odgovoril, oziroma kaj je odgovoril.
Miiimiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitdiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiui
PO VESTEH SOVJETSKE AGENCIJE
Hladen Kuznjecova v
sprejem
Pekingu
Ostre protisovjetske polemike v Maocetungovih direktivah
Vasilij Kuznjecov
MOSKVA, 2. — Agencija Tass le sporočila iz Pekinga, da je danes prispel v kitajsko prestolnico namestnik zunanjega ministra Vasili Kuznjecov, ki načeluje sovjetski delegaciji. Kuznjecova so ba letališču sprejeli: namestnik kitajskega načelnika delegacije Tsai-čengven, načelnik oddelka za SZ vzhodno Evropo zunanjega ministrstva Jučang in načelnik protokola Hansui.
Prihod Kuznjecova ni zabeležil nobenega posebnega ceremoniala, vendar pa se je vsaj na videz vr-*U v umerjenjem in vljudnem o-zračju. Po nekaterih nepotrjenih vesteh nat bi Kuznjecov predla-Kitajcem, da bi bil prvi sestanek že jutri.
Vendar pa je značilno, da Kuz-njecova ni na pekinškem letališču pozdravil načelnik kitajske delegacije člaokuanhua, temveč sa-tno njegov namestnik, katerega sta Spremljala dva funkcionarja zunanjega ministrstva, ki očitno nista Pomembnejši osebnosti. Iz tega naij M sledilo, da se nadaljuje diplomatski ln protokolarni led, s katerim so obdali Kitajci sovjetsko delegacijo ln prot.1 čemur se je Kremelj pritožil ter so te pritožbe o-čitno ne slučajno prodrle tudi do 1'Uj'lh dopisnikov.
S sovjetske strani so uporabili drugačno taktiko im je vesti začu-da mnogo ter tudi raznih komentarjev, ki so bili objavljeni glede sovjetsko - kitajskih odnosov v Preteklih dneh.
Zelo zanimivo je tudi, da se v vesti TASS o prihodu Kuznjecova (tovori o ((sovjetsko - kitajskih raztovori h» in da se ne pojasnjuje več, za kakšne razgovore naj bi šlo. prej so namreč s sovjetske strani označevali te razgovore, da nanašajo «na zadeve skupnega toiteresa«, s kitajske strani pa so tovorili o ((teritorialnih vprašanjih)).
Za golimi, na videz nepomembnimi formulami se namreč skriva bistvo spora, saj je SZ vedno vztrajala, da so meje nedotakljive Ih da se lahko govori samo o stilih mejnih popravkih do katerih je prišlo bolj iz tehničnih razlogov, saj so reke znatno spremenile svoj tok. Kitajska stran pa Je vedno govorila o nepravičnih po-Sodbah, po katerih naj bi sl Ru-‘Ijft prilastila na nepravičen način
del kitajskega ozemlja, in da bi SZ sedaj morala vrniti to ozemlje.
Sporno vprašanje torej ni tehnično temveč ozemeljsko - politično, pri čemer sta stališči obeh držav še vedno diametralno nasprotni in je težko predvideti možnost rešitve.
Iz Hong Konga poročajo o ostrih napadih na Sovjetsko zvezo, ki Jih vsebujejo direktive Maocetumga za leto 1970 in ki jih danes objavljajo trije največ ji pekinški listi. Sovjetske voditelje obtožujejo, da so uvedli v notranjosti fašistično diktaturo ln da izvajajo na zunaj napadalno politiko ter da posredujejo v drugih socialističnih državah, kar je samo oblika ((umirajočega neokolonializma)).
V Izjavi se nadaljuje, da gre klika sovjetskih renagarbov ln revizionistov nasproti stečaju in da je Hruščov samo še kupček smeti, nekoč pa se je ta pajac šopiril kot zmagoviti junak. Njegovi nasledniki Brežnijev in ostali bodo doživeli še hujšo usodo in n Uh položaj se iz leta v leto slabša. Izjava nato govori o notranjih vprašanjih in omenja napore, da se bodo uničili razredni sovražniki, da se bo borilo proti kapitalizmu In povečala kmetijska ter industrijska proizvodnja. Dokument spominja. da je Maocetung dejal, da se morajo vsi narodi sveta združiti in združeni boriti proti agresivni vojni, ki jo lahko prične imperializem. Narodi sveta se morajo posHižlti revolucionarne vojne, da uničijo napadalno vojno in za to se morajo že sedaj pripravljati
BEOGRAD, 2. — Za novega načelnika generalnega štaba jugoslovanske armade je bil imenovan general Viktor Bubaj, ki je preje poveljaval vojaškemu letalstvu ln protiletalski obrambi. Zamenjal je generala Miloša Sumonjo, ki je bil Imenovan za namestnika državnega tajnika za obrambo.
Bertoldi, član vodstva PSI, pa je glede Ravenne izjavil, da so vedno zagovarjali avtonomijo pe-riferičnih organizacij glede ustvar janja zavezništev v lokalnih upravah, pa čeprav so pristali na o-snovno linijo levega centra. Vendar pa je treba jasno povedati, da noben organ PSI ni nikoli prepovedal, da se ustvarijo leve lokalne uprave. Zaradi tega so tudi naredili prav tovariši v Ravenni, ki so ustvarili levo usmerjeno upravo, ki se je izjavila odprto za programsko sodelovanje z vsemi demokratičnimi strankami. Bertoldi je nadaljeval, da je šlo v Ravenni za to, da se odstrani nevarnost komisarske uprave, kar bi bila neizbežna posledica, če ne bi ustanovili edine možne večine. Načeloma pa je ugotovil, da se lokalne uprave ne more urejevati z naprej določeno linijo in da je treba v čim večji možnosti upoštevati lokalne okoliščine, na osnovi njih interesov.
Tajnik PSU Ferri pa je dogodek v Ravenni komentiral, češ da ne gre za izoliran pojav, temveč za odraz političnih zavezništev, proti katerim se obre tudi v vsedržavnem merilu. Na vprašanje o sestanku tajnikov strank 5. januarja pa je rekel, da mu je znano, da bo do sestanka prišlo in da se bo vršil dopoldne.
Ferri je polemično opisal ta dogodek tudi v reviji Umanita, kjer je kritiziral zadnje izjave De Martina z raznimi argumenti. Značilno pa je, da ni govoril o razlogih, zakaj bi bilo treba obnoviti štiri-stransko vlado, kot to hoče Tanas-si. Očitno gre za notranje odnose PSU, kjer bi moral Ferri pustiti mesto tajnika PSU in v obnovljeni štiristranski vladi prevzeti neko ministrstvo, medtem ko bi Tanassi postal ponovno tajnik stranke. Po drugi plati pa Tanassi noče odprto napasti Ferrija, ki mu služi za kritje, saj izhaja iz stare PSI.
CGIL je izdala sporočilo v zvezi z raznimi komentarji in napovedmi gospodarskem razvoju v letošnjem letu; CGIL je mnenja, da so teh dneh predstavniki vlade in delodajalcev pričeli z napadom, češ da višje plače ne bo mogoče nadoknaditi z zvišanjem produktivnosti in da se gre nasproti zvišanju cen ter poslabšanju dohodkov podjetij. Na tej osnovi, bi morali torej v letošnjem letu po eni plati zvišati cene po drugi pa drastično znižati javne izdatke. CGIL spominja na svoja že prejšnja opozorila, da gre bistvu za beg kapitala in za nenadzorovano dviganje cen, skratka za povsem drugačno gospodarsko politiko. Zato tudi trde, da morajo sindikalne organizacije nadaljevati svojo politiko reform glede stanovanj, vsedržavne zdravstvene službe, šolstva itd.
Danes se je zaključila tridnevna stavka uslužbencev CRI in so vse tri sindikalne organizacije že proglasile novo splošno stavko prizadetih uslužbencev, ki bo 8., 9. in 10. januarja.
Danes je bil tretji dan delne stavke uslužbencev mestnih prevoznih podjetij, ki je trajala v vsakem mestu poprečno po 4. ure. Sindikati so že napovedali novo stavko, ki bo 7. in 9. januarja tudi takrat poprečno po štiri ure in na način, ki ga bodo določile pokra-
jinske sindikalne organizacije. U-službenci stavkajo, ker že več mesecev ni prišlo do pogajanj za obnovitev kolektivne delovne pogodbe, po drugi strani pa tudi ker so vsa mestna podjetja v resnih krizah in zaradi tega zahtevajo novo politiko glede mestnih prevozov.
Po novoletnem premoru se je danes ponovno pričela stavka u-službencev finančnih uradov, ki se bo končala 5. januarja, ko bo splošna stavka vseh prizadetih uslužbencev. Stavkovno gibanje uslužbencev finančnih uradov se je pričelo 15. decembra. Sindikati se bodo v teh dneh ponovno sestali, da se dogovore za nov umik stavk.
Napovedan sestanek o protosinhrotronu 28. in 29. januarja
V Ženevi se sestanejo zunanji
ministri in ministri za znanstvene raziskave
ŽENEVA, 2. — V Ženevi bo prišlo do medministrskega sestanka držav, ki so načeloma pristale na gradnjo velikega pospeševalnika v moči 300 GEV, ki ga bo gradil CE RN (Italija, Francija, Zah. Nemčija, Švica, Avstrija in Belgija). Medministrski sestanek bo 28. in 29. januarja in se ga bodo udeležili zunanji ministri in ministri za znanstvene raziskave omenjenih držav
Do tega sklepa so prišli na zadnji seji upravnega sveta CERN, ker niso mogli priti do skupnega stališča o izbiri kraja, kjer naj bi zgradili jedrski pospeševalnik, Med tem zadnjim zasedanjem je namreč nemška delegacija, kot smo o tem že poročali, zavzela povsem novo načelno stališče, češ da pri njih ni skoro nobenega mednarodnega centra, čeprav v mednarodne organizacije mnogo prispevajo. Pred tem pa so se že načelno dogovorili, da bodo izbirali kraj za protosin-hrotron na osnovi tehničnih kriterijev in sta ostala v tej zvezi resna kandidata samo francosko mesto Le Luc in naš Doberdob.
ODMEVI NA POBEG PETIH IZVIDNIŠKIH ČOLNOV IZ FRANCIJE
Francozi ne verjamejo vladi da je «nedoižna» pri tej aferi
Egiptovski dnevnik «Al Ahram» z zadovoljstvom komentira ukrepe pariške vlade - Komentar «Izvestij» in izjava Ebana
PARIZ, 2. — Pariški dnevnik «Figaro» je danes najbolj značilno prikazal «neodgovornost» francoske vlade v zvezi z odhodom petih izvidniških čolnov iz francoskega pristanišča Cherbourg v Izrael, ki so bili pod embargom, ne da bi jih kdo .motil«, s karikaturo, na kateri so zunanji minister Schumann, obrambni minister Debre, predsednik republike Pompidou in predsednik vlade Delmas, ko dajejo navodila nekemu funkcionarju in mu naročajo: «V primeru, da bi kaka norveška družba želela kupiti n. pr. 50 «Mirage V.», da bi z njimi prvič popeljala v zrak šolske otroke, v tem primeru nas takoj obvestite.« karikaturi, poudarjajo po-
V tej
litični opazovalci v Parizu, je zgoščena vsa ironija francoskega javnega mnenja v zvezi z zadevo petih izvidniških čolnov in s sklepom vlade, da ne bo več dala o tem vprašanju nobenega uradnega poročila. V Francozih se je utrdilo prepričanje, da je izraelska tajna služba na zelo spreten način izzi-grala Francijo in da je ta incident odkril zelo nevarne razpoke v vladi sami.
REPRESALIJA PROTI UGRABITVI NEKEGA IZRAELSKEGA POLICISTA
Dva zapovrstna izraelska letalska napada proti libanonskemu ozemlju
(Devet civilistov ranjenih ■ Grozilne izjave izraelskih predstavnikov Jordanski protest na OZN - Naser je zaključil obisk v Sudanu
BEJRUT, 2. — Po skoraj vsakodnevnih napadih proti egiptovskemu in jordanskemu ozemlju so izraelsk letala bombardirala danes tudi Libanon. Osem izraelskih letal je danes ob 12.15 (po krajevnem času) obstreljevalo področje med mestoma Rashayo in Dahr El Ahmariem na jugovzhodnem delu države, kakih osemdeset kilometrov od Bejruta. Štirje civilisti so bili ranjeni, dva od teh sta v smrtni nevarnosti. Po poročilih libanonskega glasnika je protiletalsko topništvo prisililo izraelska letala k umiku.
Samo eno uro pozneje je eskadrilja izraelskih letal ponovno bombardirala isto področje. Pet civilistov je bilo laže ranjenih, štirje avtomobili pa poškodovani. Poveljstvo palestinske oborožene vstaje je sporočilo, da je protiletalsko topništvo «AI Fataha« sestrelilo eno letalo, ki se je raztreščilo na zasedenem ozemlju.
Današnja napada nista prišla ne pričakovano, saj so številne izraelske osebnosti včeraj in danes daie celo vrsto grozilnih izjav proti Libanonu, potem ko so palestinski komandosi ugrabili v bližini izraelsko-libanonske meje nekega izraelskega policista. Do ugrabitve je prišlo v noči med sredo in četrtkom v bli žini naselja Metulla na izraelskem ozemlju.
Izraelska reakcija na ta dogodek je bila izredno ostra. Obrambni mi nister Moše Dajan je že včeraj iz javil, da se je položaj na_ meji z Libanonom občutno poslabšal, ^ po tem ko so predstavniki te države podpisali oktobra v Kairu sporazum s palestinskimi odporniškimi organizacijami. Dajan je izrazil bojazen, da se bo položaj še zaostril, če ne bodo libanonske oblasti zatrle delovanja Palestincev. Še bolj ostro se je izrazil minister brez listnice Galili, ki je napovedal, da se Lo Izrael »poslužii vseh sredstev, s katerimi razpolaga, da prisili libanonske oblasti, da sprožijo potrebne ukrepe proti napadalcem«. Po leg tega pa je samo nekaj ur pred letalskim napadom izraelski list «Yediot Aharanot« objavil intervju z načelnikom generalnega štaba vojske generalom Bar Levom, ki je
Londonski Ust «New SUteman* je objavil gornjo karikaturo z napisom: »štirje predsedniki
petnajst let grozot za Vietnam«
ZDA in
napovedal «najbolj drastično repre šalijo« proti Libanonu, če ne bodo oblasti te države preprečile delovanja palestinskih komandosov na lastnem ozemlju.
Te grozilne in izzivalne izjave so povzročile seveda upravičeno za skrbljenost pri libanonskem prebi valstvu obmejnih področij, ki je ponekod začelo zapuščati svoje do move, medtem ko je vlada — po poročilih iz «obveščenih krogov« — pošiljala vojake na mejo.
Predsednik libanonske vlade Ra-šid Karame je odbil vsakršno odgovornost svoje države pri delovanju palestinskih komandosov. »Ne moremo si prevzemati odgovornosti — je dejal — za dejavnost 300.001' Palestincev, ki so se, izgnani iz Izraela, nastanili na libanonskem ozemlju. Vsekakor pa lahko rečemo — je dodal- — da ni Libanon nikdar prenehal podpirati pravic Palestincev«.
Izraelska letala so izvedla danes tudi enourni napad na egiptovske vojaške položaje na osrednjem pre delu Sueškega prekopa. Po poroči lih izraelskega vojaškega glasnike so se vsa letala vrnila v svoia oporišča, v Kairu pa trdijo, da je bilo eno letalo sestreljeno.
V Tulkaremu, Kalkilyji in Jenici v Cisjordaniji so razstrelili osem hiš, last Arabcev, ki so jih v zadnjih dneh aretirali zaradi »terori stičnega delovanja«.
Radio Bejrut je sporočil, da je jordanska vlada naročila svojemu predstavniku pri OZN, naj protestira pri varnostnem svetu zaradi nenehnih izraelskih napadov proti gosto obljudenim predelom Jordanije. Jordanski poslanik Mohamed El Farra bo zahteval, naj OZN sproži ustrezne ukrepe za preprečitev tovrstnih napadov. Kot je znano, je v sredo med letalskim napadom proti jordanskemu ozemlju osem civilistov zgubilo življenje.
Predsednik ZAR Naser je danes zaključil obisk v Kartumu in se vrnil v Kairo. Pred odhodom se je še zadnjič sestal s predstavnikom sudanskega revolucionarnega sveta El Nimeirijem, s katerim je preučil razvoj vojaškega in političnega položaja na Srednjem vzhodu.
Danes je dospel v Kairo bivši britanski zunanji minister George Brown, eden od voditeljev laburistične stranke. Brown, ki je bil včeraj v Jordaniji, bo ostal v ZAR pet dni ter se bo sestal z zunanjim ministrom Riadom in posebnim Naserjevim svetovalcem Favzijem.
Kairski list »Al Gumhuria« piše danes, da bo proti koncu januarja v Kairu konferenca na vrhu šestih arabskih držav, ki so neposredno vpletene v spor z Izraelom (ZAR, Jordanija, Sirija, Irak, Libija in Sudan).
izvolitvi za šefa bonske vlade.
Zvezni kancler se bo med obiskom sestal z Wilsonom in drugimi predstavniki britanske vlade. Po mnenju opazovalcev bodo glavne teme razgovorov odnosi med Vzhodom in Zahodom, vprašanja dvo stranskega sodelovanja in predvsem problem britanskega vstopa v EGS.
U Tant v Senegalu
DAKAR, 2. — Generalni tajnik OZN U Tant je dospel danes na uradni obisk v Dakar, kjer se bo jutri sestal s senegalskim predsed nikom Sengorjem U Tant bo ostal v Senegalu do nedelje, ko bo odpote val v Gvinejo.
V	Parizu krožijo govorice, da sta v vladi nastali dve fronti oziroma, da je del ministrov zahteval odločen nastop Francije proti Izraelu. Debre in Sohuman naj bi predlagala, da je treba sprejeti precej odločne diplomatske represalije, Pompidou in Delmas pa naj bi se omejila le na zahtevo po odpoklicu izraelskega admirala Lemona, stališče, ki je sicer obveljalo.
Zdi se, tako ugotavljajo politični opazovalci v Parizu, da je začasna odstavitev z njunega položaja generala CazeUeea in generala Bonteija izredno prizadela obrambnega ministra Debreja, saj pripadata visoka funkcionarja obrambnemu ministrstvu in sta edina ((grešna kozla«, ki so ju iztaknili v zvezi s to afero.
Zunanji minister Schumann je danes sprejel norveškega veleposlanika v Parizu Vogta. Čeprav po sestanku ni bilo objavljeno nobeno uradno poročilo, se je zvedelo, da se je razgovor nanašal na vprašanje petih izvidniških čolnov. Francoska vlada sicer priznava, da norveška vlada nima nobene zveze s to zadevo, toda Francija išče podporo pri norveški vladi za poglobitev svoje preiskave glede kupoprodajne pogodbe, ki se tiče petih izvidniških čolnov. Gre pri tem predvsem za neko norveško osebnost, ki naj bi bila pobudnik in ustanovitelj družbe, ki je kupila čolne.
Načelnik izraelske misije za nabavo vojnega materiala v Evropi s sedežem v Parizu admiral limon, pa se pripravlja na povratek v Izrael, kot je to sklenila francoska vlada, ki je zahtevala njegov odpoklic. Danes je admiral Lemon izjavil nekemu časnikarju, da mu je sicer žal zapustiti Francijo in Francoze, da pa je zadovoljen, da se po tolikih letih vrne domov. Ob tej priložnosti je povedal, da je med svojim bivanjem v Parizu nakupil za izraelsko vlado v Evropi za 900 miliiard lir vojnega in drugega materiala.
V	Parizu se je zvedelo, da so francoska vojaška letala nadzorovala plovbo petih izvidniških čol-
Brandt bo obiskal Veliko Britanijo
LONDON, 2. — Zahodnonemški zvezni kancler Willy Brandt bo o. in 4. marca uradno obiskal Veliko Britanijo na povabilo britanskega, ministrskega predsednika Harokla VVilsona. Šlo bo za prvi obisk Wil-lyja Brandta v Londonu po njegovi
Agnew na Formozi
TAJPEH, 2. — Ameriški podpredsednik Spiro Agnevv je zaključil da nes obisk v Južnem Vietnamu in
odpotoval na Formozo. V Tajpehu I nov v Sredozemlju, da pa niso niše bo sestal s predsednikom čar.g- koli poskusila, da bi jih zaustavila, kajškom.	1 Kairski dnevnik «A1 Ahram« je
iiiliiiiiiiiiiiiiiiiiilifiiiiiiiliiiliiiiiiililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
ŠESTNAJSTA ŽRTEV MILANSKEGA ATENTATA
V noči med četrtkom in petkom je v bolnišnici umrl 71-letni Calogero Galatioto Preiskovalni sodnik zaslišal Macoratlija
MILAN, 2. — V bolnišnici Fate-benefratelli je preteklo noč umrl 71-letni Calogero Galatioto, ki je bil hudo ranjen pri atentatu v «Banca Nazionale delLAgricoltura« v Milanu 12. decembra lani. To je šestnajsta žrtev zločinskega atentata, o katerem je še vedno v teku preiskava.
Stanje 19 ranjencev, ki so še vedno v milanskih bolnišnicah, se izboljšuje. Prav včeraj sta dva ranjenca ozdravila in so ju poslali domov. Tudi stanje 12-letnega dečka, ki so mu morali odrezati levo nogo, je iz dneva v dan boljše, prav tako se izboljšuje stanje njegove 16-letne sestre.
Ob smrti šestnajste žrtve strahotnega bombnega atentata je predsednik vlade Rumor poslal svojcem pokojnega Galatiota sožalno brzojavko.
Kot poroča agencija ANSA iz Rima, je danes preiskovalni sodnik Cudillo, ki vodi preiskavo o bombnih atentatih v Milanu in Rimu 12. decembra, zaslišal tako imenovano «superpričo« Umberta Macorattija, ki je zahajal v «kro-žek 22. marca«. Po pisanju nekaterih časopisov, naj bi bil Maco-ratti priča, ki naj bi dokončno dokazala, da je alibi Valprede neutemeljen. ANSA poroča, da so izjave, ki jih je Macoratti dal funkcionarjem političnega oddelka razčistili zadevo gibanja Valprede in dveh obtoženih študentov Emilia Borgheseja in Emilia Bagnolija, ter o organizaciji krožka.
Glede Valprede je Macoratti danes povedal preiskovalnemu sodniku, da mu je Valpreda telefoniral v petek, 9. decembra dopoldne in mu dejal, da mora odpotovati v Milan na zaslišanje glede dinami-tarnih atentatov od 25. aprila, ter da ga je vprašal, naj mu posodi 5000 lir. Macoratti je dejal, da je Vaipredi obljubil, da mu bo denar prinesel v krožek. Na dogovorjeni
dan je Macoratti prišel v krožek ob 17.30, kjer je našel Emilia Bagnolija in nekatere druge mladeniče. Ti so mu povedali, da je Valpreda že odpotoval v Milan.
Preden je Macoratti vstopil v urad preiskovalnega sodnika je dal sledeče pojasnilo: »Nekdo mi je naprtil izjavo, v kateri naj bi dejal, da je Valpreda odpotoval v Milan v četrtek zjutraj in da sem s tem spravil v protislovje obtoženca, kateri je izjavil, da je odpotoval iz Rima popoldne. Se ne spominjam, da bi kaj takega povedal funkcionarjem policije ali časnikarjem, da je Valpreda odpotoval zjutraj. Ko sem v četrtek ob 17.30 prišel v krožek,, da bi izročil 5000 lir, mi je nekdo, zdi se mi Bagnoli, povedal, da je Valpreda odpotoval, ni pa pojasnil ob kateri uri, niti se nisem pozanimal, da bi to vprašal. Morda je odpotoval v poznih dopoldanskih u-rah ali pa v zgodnjih popoldanskin urah.«
ANSA poroča, da se je zvedelo, da je Macoratti glede premikov o-menjenega usodnega dne Emilia Bagnolija in Emilia Borgheseja potrdil preiskovalnemu sodniku, da sta bila oba mladeniča v petek popoldne v krožku na konferenci Antonia Serventija, ki je zapustil MSI in začel zahajati v neoanarhistični krožek. Macoratti je tudi pojasnil, da je videl na konferenci, med mladeniči, ki jih je poznal, tudi Enrica Di Colo, ki ga je policija dva dni po atentatih ustavila in ga po 24 urah izpustila.
Preiskovalni sodnik Cudillo bo jutri zaslišal teto Pietra Valprede Rachelo Torrejevo, ki stanuje v Milanu. Torrejeva jo 17. decembra pred namestnikom državnega pravd-nika dr. Paolillom potrdila alibi Valprede in izjavila, da je bil njen nečak na dan eksplozije v banki na Trgu Fontana pri njej doma v postelji z vročino.
danes z zadovoljstvom komentiral i »odločujoče ukrepe«, ki jih je sprejela francoska vlada v zvezi z vprašanjem petih izvidniških čolnov in poudarja, da ti ukrepi dokazujejo, «da ostane francoska politika v pogledu izvoza orožja v Izrael neizpremenjena« in da «ti ukrepi zanikajo vesti v zvezi s skorajšnjo spremembo te politike«. Pri tem list ugotavlja, da začasna od. stavitev dveh francoskih generalov vpletenih v to zadevo, dokazuje, da obstaja »povezava nekaterih visokih častnikov in nekaterih vlad z Izraelom«. To, poudarja Ust, »razkriva umazane metode, ki jih uporablja izraelska vlada pri podkupovanju agentov v inozemstvu«. Izgon admirala Lemona, nadaljuje «A1 Ahram«, dokazuje, «da so izraelske diplomatske misije v inozemstvu gnezdo vohunstva in sredstvo za prikrito izvajanje pritiska«.
Moskovska »Izvestja« pišejo_ danes, v zvezi z izvidniškimi čolni, da gre za piratsko dejanje Izraelcev in nadaljevanje izraelske piratske politike na mednarodnem torišču. List poudarja, da je ta zadeva sledila letalskemu napadu na civilno letališče v Bejrutu in bombardiranju hidroelektričnih naprav v Egiptu, ter dodaja: »Ves svet se zgraža nad piratskim dejanjem nesramnih ekstremistov, ki se igrajo z ognjem in povzročajo povečanje napetosti na Bližnjem vzhodu. Svetovno javno mnenje zahteva, da se zaustavijo provokatorji iz Tel A-viva.»
Potem ko »Izvestja« poudarjajo, da mnogi francoski časniki izražajo nezadovoljstvo nad vladnim stališčem do krivcev afere iz Cher-bourga, namigujejo, da nista samo dva odstavljena funkcionarja odgovorna za ta incident, marveč so za to odgovorni tudi »drugi krogi«, ki pa jih kljub vsemu nočejo odkriti.
V Tel Avivu pa je izraelski zunanji minister Abba Eban izjavil, da je do sedaj jasno, «da hi nobenega vzroka za izgon izraelskega predstavnika iz katere koli države«. Dejal je, da ni bilo doslej nobenega sporočila, v katerem bi bilo rečeno, da je admiral Lemon «nezaželena oseba«.
»Običajno — je izjavil minister — se na krivični ukrep ne odgovori z drugim krivičnim ukrepom. Ni pa nobenega dvoma, da bomo mi sklenili, kako je treba odgovoriti v zvezi z izgonom admirala Lemona.« Potem ko je poudaril, da si Izrael želi dobrih odnosov s Francijo, je Eban dejal, da je bdi embargo dejansko uveljavljen samo za Izrael in da ni pravično, da se prodajajo letala Libiji, za Izrael pa da se uveljavlja embargo.
MADRID, 2. — Genemalni ravnatelj za tisk španskega m in ista -sfcva za turizem tn informacije A-lejandro Femandez Sondo je danes izjavil, da niso ((prepovedali izdajanja novega dnevnika «Nlve(l», temveč da so preprečili Izid prve številke iz tehničnih razlogov.« Po njegovem ne gre za prepoved, temveč za ukinitev licence, ker so v listu delale druge osebe, kot so bile pripravljene, da bi prejeli dovoljenje. V bistvu pa gre seveda za tipične izgovore ln za dejansko prepoved Izdajanja lista.
PANAMA, 2. — Panamskega advokata Rubena Miroja so včeraj umorili. Njegovo truplo so našli v kraju Chepo, ki je 60 km oddaljen od Paname. Miroja so neznanci ubili s streli iz mitraljeza.
Miroja so pred časom sodili pod obtožbo, da je 2. januarja 1955 u-moril predsednika republike Joseja Antonija Remona. Po treh letih zapora so ga izpustili na svobodo. Pred časom so nanj napravili atentat, vendar je takrat ostal živ.
Del Rio ponovno predsednik Sardinije
CAGLIARI, 2. — Danes so ponovno izvolili demokristjana Del Ria za predsednika deželnega sveta Sardinije in to šele po tretjem glasovanju, ker prej ni dosegel kvoruma 38 glasov, torej en glas več kot polovica deželnih svetovalcev. Za Del Ria je glasovalo 28 demokristjamskdh svetovalcev, 4 PSI, 4 PSU in 1 PRI; 17 glasov je prejel komunist Raggio in 4 misin Pinna, vzdržali so se trije svetovalci, štiri glasovnice pa so bile bele. Ni bilo prisotnih šest svetovalcev KD, 1 PSI, 1 sardinske akcijske stranke in 1 KPI.
Del Rio je bil ponovno izvoljen za predsednika, kot je to bil 4e do 10. decembra lanskega leta, ko je podal ostavko, ker ni prejel dovolj glasov pri glasovanju za proračun zaradi stališča nekaterih demokristjanskih svetovalcev, odnosno dveh svetovalcev, ki sta se vzdržala že pri glasovanju v ko. misiji za finance in zaklad in ki ju je sedaj demokristjanska skupina suspendirala.
PO USPEŠNEM BEGU IZRAELSKIH ČOLNOV
Nove dobave vojnih ladij še niso ustvarile ravnotežja
Nedotaknjena premoč vojne mornarice ZAR
PARIZ, 2. — V francoskih krogih menijo — kot je pred kratkim pisal zelo dobro obveščeni francoski dnevnik «Le Monde* — da no prisotnost petih topničark, ki so se pred tremi dnevi zasidrale v izraelskem pristanišču Haifi po begu iz Cherbourga, pomembno prispevale k povečanju zmogljivosti izrael ske mornarice.
Od treh rodov vojske (kopenskih, letalskih in pomorskih sil) so Izraelci spočetka najbolj zanemarjali prav vojno mornarico. Izraelski tisk je prepričan, da bo pet topničark precej pripomoglo k uravnovešenju pomorskih sil na Bližajem vzhodu ter približala Izrael zmogljivostim arabskih držav, in sicer predvsem ZAR. Izraelski tisk poudarja nar.i reč, da si je le tako mogoče razlagati vztrajnost izraelskih oblasti, da se polastijo petih vojnih edi-nic, ki jih je De Gaullova zapora blokirala v cherbourškem pristanišču. Izrael je dobro občutil premoč svojih nasprotnikov na odprtem morju, posebno če se upošteva tudi pomembno prisotnost sovjetskega ladjevja v Sredozemskem morju.
Naj navedemo v naslednjih od stavkih nekaj podatkov o sestavi izraelske vojne mornarice odprtega morja. V njeni sestavi so štiri podmornice od 800 do 1.600 ton nosilnosti, ki pa so kljub popravilom jn adaptacijam zelo zastarele. Nadalje razpolaga z dvema spremljevalnima nosilkama s tisoč oziroma 1.700 tonami nosilnosti ter več ladjami za izkrcavanje, ki so ve činoma ameriškega in holandskega izvora, ali izgrajene v ladjedelnicah v Haifi.
V januarju predlani je Izrael iz gubil eno podmornico, ki je bila malo prej kupljena v Angliji in ladjo nosilko «EiIat», ki jo je 21. oktobra potopila neka egipčanska topničarka z raketnim izstrelkom sovjetske izdelave.
Potopitev »Eilata* so v Izraelu cbčutili kot nesprejemljiv poraz, po t -bno zato, ker jim ga je zadal n sprotnik, ki je šibkejši na kopni n in v zraku. Prav zato je ta dogodek prepričal izraelski vrhovni štab, da mora nujno sprejeti eklepe za okrepitev svoje morna rice.
Pri modernizaciji svoje pomorske sile pa je Izrael moral slediti zgledu drugih vojnih mornaric, ki morajo upoštevati višino finančnega bremena pri ustvarjanju svoje po morske sile. Predvsem so v Izraelu skušali od začetka razviti sredstva za obrambo in nadzorovanj? obale. Imeli so že na razpolago 9 torpednih in pet patruljnih čolnov. Ti imajo nizko nosilnost ter se primerni le za nadzorovanje bližnje obale in za borbo proti morebit nim poskusom za izkrcanje.
Ko je Izrael naročil v francoskih ladjedelnicah 12 hitrih topničark, je računal, da bo v kratkem razpolagal z ladjami, ki se bodo spričo svoje oborožitve (raketni iz-
strelki morje - morje tipa »Gabriel*, ki jih izdelujejo v domovini) lahko kosale s podobnimi egipčanskimi ladjami, ki so bile zgrajene v Sovjetski zvezi. Gre za tipa «Osa» in »Komas*. Egipt razpolaga s kakimi 20 ladjami te vrste. Udarna moč ladij te vrste je zelo velika ter se lahko primerja strelni zmogljivosti 6.000 tonske križarke. Raketni izstrelek je zamišljen tako, da lahko zadene na 2C km sovražno letalo, ali pa druge stroje, čeprav ti letijo nizko nad vodno gladino.
Kljub temu pa je zmogljivost teh ladij še vedno majhna, saj niso primerne za odprto razburkano morje, kjer je skoraj nemogoče uspeš no uporabljati raketne izstrelke.
Predlani je Izrael naročil v japonskih ladjedelnicah štiri obalne patruljne čolne, ki bodo okrepili njegovo brodovje hitrih torpedovk Zdi se, da je ena od teh ladij že v izraelskih rokah. Kljub vsem tem naporom pa se ne more trditi, da je Izrael dokončno popravil svo jo zaostalost na tem področju.
Na kraju se nekaj podatkov o petih topničarkah, ki so pred dnevi priplule v Haifo. Podatki zadevajo sedem njim podobnim tipom, ki so prišli v Izrael pred francosko «zaporo».
Kot je bilo že sporočeno, znaša njihova teža (s popolno obtežitvijo) 250 ton. Kar se tiče oborožitve se lahko kosajo s podobnimi ladjami, ki jih je ZAR prejela od Sovjetske zveze. Oborožene so s štirimi 40-milimetrskimi topovi, z dvomi katapulti za izstrelitev torpedov in predvsem z napravami za izstrelitev raket tipa »Gabriel*. Ladje so zgradili v Cherbourgu, elektronski sistem za izstrelitev raketnih nabojev pa v La Spezii.
Topničarke zlahka presežejo hitrost 40 milj na uro (70 km). Z najvišjo hitrostjo lahko plovejo 1.500 km, s srednjo pa 3.500. So zelo primerne za obalno nadzorno sluz bo.
Huda nesreča na morju v Kaliforniji
MANHATTAN BEACH (Kalifornija), 2. — 45-letni Albert Sexton se j« odločil, da pojde z motornim čolnom za novo leto na morje, ker je bilo sončno vreme, čeprav morje ni bilo mimo. S seboj je odpeljal sedem svojih in šest drugih otrok. Valovi so čoln prevrnili in pred nočjo so policijski potapljači potegnili iz vode truplo 18-letne Sex-tonove hčerke Marie. Sextona in pet drugih otrok še niso našli in zanje domnevajo, da so se utopili.
Reševalci so povedali, da so tatti ob času nesreče valovi visoki od enega do poldrugega metra in so
čoln prevrnili, ko Je Seirton hotel čoln obrniti od obale, kateri se je nehote preveč približal. Reševalci so takoj prenesli na suho šest otrok, ostalih potnikov pa niso še našli. Zaradi nizke temperature morja domnevajo, da so umrli.
PARIZ, 2. — V pariški periferiji je v Aubrevilliersu umrlo pet Afričanov, ki jih je zadušil ogljikov monoksid. Afričani so prižgali v stari pločevinasti posodi, ki so jo postavili na sredo sobe nekaj polen, da bi se segreli, ker niso imeli dovolj denarja, da bi plačali doklado za centralno ogrevanje v stanovanju. Štiri žrtve so iz Senegala, četrta pa iz Mavretanije. Druga dva stanovalca, ki sta spl v sosednji sobi, so zdrvniki rešili pred zadušitvijo z umetnim dihanjem.
LONDON, 2. — S prvim januarjem je v Angliji stopil v veljavo nov zakon, po katerem so vsi, ki dopolnijo 18. leto polnoletni. Prej je mladina prišla do polnoletnosti z 21. letom. Na tak način je število volivcev naraslo od 36 milijonov na približno 39 milijonov.
Idila v snegu v švicarskih gorah
Arosa v švicarskem kantonu Graubeuden:	posebno skrb posvečajo številnim gorskim
katerih prevažajo s smučmi s konjsko vprego petične turiste
potem, po
VPRAŠANJA UPOKOJENCEV
Kaj obeta zakonodaja v prihodnjem letu
Lansko leto ob tem času smo ob zaključku leta pisali o večjih spremembah, ki so bile na vidiku na pokojninskem področju, saj so bila v teku pogajanja med sindikati in vlado o bodočem pokojninskem zakonu, ki je izšel maja meseca letos. Danes po enem letu lahko u-gotovimo, da je bilo v prid celotnega socialnega zavarovanja leto 1969 zelo plodno in je doprineslo precejšnje ugodnosti sedanjim upokojencem, kot tudi boljše pogoje za bodoče upokojence. Vendar kljub tem pridobitvam, ni sindikalna dejavnost v prid upokojencev zaspala, temveč gre še naprej. Poglejmo torej na kakšne pozitivne odločitve lahko upokojenci računajo v letu 1970.
Predvsem je v ospredju vprašanje, kako bo vlada pravočasno izdelala vse tiste odloke, ki jih ji nalaga novi pokojninski zakon. Pri tem je najvažnejša reorganizacija celotnega birokratskega ustroja socialnega zavoda INPS. Na socialnem zavodu je danes nad milijon še nerešenih prošenj za prejem pokojnine, iz česar izhaja, da je nad milijon upokojencev, ki čakajo na pokojnino, ne da bi vedeli kdaj jo bodo dobili, kar povzroča nešteto

VPRAŠANJE ŠKOFIJ OB ČRTI ODRA-NISA
Poljski škofi zahtevajo upoštevanje državne meje
Vatikanski krogi so naklonjeni zahtevi spričo popuščanja bonske vlade
RIM, 2. — Pred dnevi so kardi- ureditve vprašanja kot takega, tem-
nal Wiszinsky, dva poljska nadškofa in nekateri drugi škofi uradno izročili papežu Pavlu VI. poslanico poljske škofovske konference v kateri se zahteva skorajšnja rešitev vprašanja škofijskih meja Odra — Nisa, to je prilagoditev meja poljskih škofij sedanji meji med Poljsko in Nemčijo. Znano je, da so o tem vprašanju razpravljali v Vatikanu, bodisi s predstavniki poljskih škofov, kakor tudi z uglednimi političnimi osebnostmi Zvezne republike Nemčije.
Sodeč po nekaterih izjavah, nameravajo vatikanski odgovorni krogi rešiti vprašanje meja poljskih škofij na črti Odra — Nisa na realističen način, upoštevajoč pri tem tudi popustljivejše stališče bonske vlade.
Agencija »Relazioni religiose* sporoča, da bi do pozitivne rešitve tega vprašanja lahko prišlo čez nekaj mesecev. Težave nastajajo ne toliko zaradi priznanja načela
..................................iilitlllllllHimiliiinlllllliiimiinillimm..
NAJNOVEJŠE TOLMAČENJE TRAGEDIJE V CHAPPAQUIPDICKU
£ Kennedy se je skril v grmovje da se ne bi srečal s policistom
Mary Jo Kopechne je baje upravljala avto, katerega ni bila vajena in je sama padla v vodo
BOSTON, 2. — Časnikar Jack 01 sen, ki piše za revijo »Time*, je objavil knjigo z naslovom «Most na otoku Chappaquiddick», kjer posreduje novo tolmačenje o dogodku, ki se je pripetil ponoči med 19. in 20. julijem lani, ko je v avtomobilu senatorja Edvvarda Kenne-dyja utonila njegova tajnica Mary Jo Kopechne.
časnikarjeva knjiga je bila objavljena danes. V njej Jack Olsen skuša prikazati, da se je tragedija na mostu pri Chappaquiddicku jri-petila na ta način. Senator Edward Kennedy in Mary Jo Kopechne sta se ustavila z avtom, katerega je upravljal senator, blizu mosta. V trenutku, ko sta zagledala nekega policista, ki se jima je približeval z mosta, je bil njun avto parkiran na strani cesto. Policist Christopher Look je pozneje izjavil, da je opa zil neki avto, ki bi utegnil biti last senatorja. Vozilo je bilo parkirano na strani ceste z dvema ose bama v njem. Look je potrdil, da se je to zgodilo tričetrt ure po polnoči. Potrdil je tudi, da se je avto premaknil v smeri mosta, ko se mu je on približal. Časnikar Olsen trdi, da se je senator Edvvard Kennedy hotel skriti pred polici stom in da je zato izstopil iz svojega vozila. Se prej pa je naročil dekletu, ki je bila skupaj z njim v avtomobilu, naj nadaljuje vožnjo in naj se potem vrne z avtomobilom nazaj, če bi jo policist ne ustavil.
Po tej domnevi je Mary Jo Ko
pechne nadaljevala pot s senatorjevim avtomobilom, medtem ko se je Echvard Kennedy skril v bližnjern grmičevju. Žal pa je prišlo do nesreče zaradi čisto tehničnih razlogov. Senatorjev avtomobil znamke »Oldsmobil 88» je bil dvakrat večji in težji od avta znamke Volk-svvagen, ki ga je bilo dekle vajene upravljati. Mary Jo Kopechne je merila samo 1,57 m, medtem ko je Edvvard Kennedy visok 1,87 m Sprednji sedež senatorjevega vozila je bil zato pomaknjen preveč nazaj ter se je zato dekle znasia v hudih težavah pri upravljanju. Potem, ko je pognala vozilo čez most, ki ima v svojem prvem delu precej izrazit hrbet, je takoj nato naletela na precej oster ovinek na
levo. Ker ni poznala ceste, je za vozila v desno ograjo, jo prebila in padla z avtom v vodo. Edvvar.i Kennedy pa se baje celo ni zavedal, da se je pripetila nesreča ter se je potem napotil proti hiši, kjer so on in njegovi prijatelji priredili nočni «party».
V svoji knjigi časnikar Jack Olsen pristavlja, da je senator Ed vvard Kennedy podal policijskim In sodnijskim oblastem izjavo, da je on sam upravljal avto in da je skušal rešiti Mary Jo Kopechne, samo zato, da ne bi njegova žena količkaj dvomila glede njegovih od nosov z dekletom. Kot je znano, je Edward Kennedy dejal, da je o:, upravljal avto,. ki je strmoglavilo v vodo, da je nekaj časa skuša! rešiti dekle, a ko se mu to ni posrečilo, je odšel do hiše svojin prijateljev. Pri vsem tem je treba upoštevati, da je on prijavil policijskim oblastem ta tragični dogodek z veliko zamudo.
Zdi se, da je Olsenova knjiga, ki so jo objavili tri dni pred procesom v Edgartonu (okraj kamor spada o tok Chappaquiddick), poskus da se opraviči ravnanje Edvvarda Kenne-dyja.	___________
Pismo domnevnega ugrabitelja Muriel McKay
LONDON, 2. — Krajevnemu ča sopisu «Horsney Journalu* iz severnega londonskega predmestja je danes neznanec poslal pismo, v katerem pravi, da je ugrabitelj 55 letne Muriel McKay. Neznanec zatrjuje, da bo zensko zadržal pri sebi, dokler ne bosta časopisa, katerih je mož McKayjeve urednik, prenehala z objavljanjem »nesramnosti*.
Neznanec v pismu zatrjuje, da bi mogel Muriel Mc Kay ubiti, potem pa pravi: »Nihče ne skrbi za duše otrok. Vaši časopisi plačujejo na stotine in na tisoče funtov šterlin-gov zato, da prostitutke pripovedu jejo o svojem življenju. Zaradi tega lahko tudi plačajo, da bi jaz ne ubil Muriel Mc Kay. Izgubil sem svojo 12-letno hčerko, ker so nanjo vplivale zgodbe o zaslužku teh pro stitutk in o denarju, ki ga dobijo
za to, da povedo svojo zgodbo. Iz vedel sem, da moja hčerka živi s črnci, da je zbolela za veneričnimi boleznimi. Že tri mesece ničesar ne vem o njej. Če je Alex Mc Kay (mož ugrabljene ženske) pripomogel k pohujšanju tega in drugih otrok, bi se ne smel preveč pritoževati za to, kar bi se lahko zgodilo z njegovo ženo, ki živi od denarja, ki so ga zaslužili z blatom. Niti milijon funtov šterlingov mi ne more poplačati izgube tega otroka Želim samo, da bi se oba časopisa javno obvezala, da ne bosta več pisala takih nesramnosti.*
Nov podvig zračnih gusarjev
BUENOS AIRES, 2. - Pet mračnih gusarjev*: ena ženska in štirje moški so včeraj preusmerili letalo «Caravelle» brazilske letalske družbe «Cruzeiro du sol», ki je letelo iz Montevidea v Rio de Janeiro. Z orožjem v rokah so »gusarji* prisilili pilota, da je letel proti Kubi, spotoma pa je napolnil letalo z gorivom v Buenos Airesu in vzletel proti Limi. Tu so se letalu akumulatorji pokvarili in ie moralo čakati na vzlet. V letalu je 23 potnikov in 7 članov osebja. Doslej je samo drugi pilot mogel govoriti z oblast-mi in je povedal, da so egusarji* brazilske narodnosti in da pripadajo organizaciji »Val Palmar*. Dva potnika, ki so ju »gusarji* pustili, da odidejo iz letala v Limi iz neznanih razlogov, sta povedala, da »gusarji* grozijo dvema otrokoma, če pilot ne bi izpolnil njihovih želja. Medtem ko je letalo še vedno ustavljeno na letališču zaradi okvare, je pet »zračnih gusarjev* imelo tiskovno konferenco skozi letalska vrata. Povedali so, da ne pripadajo nobeni politični stranki, ampak da hočejo na Kubo, da bi se tam pripravili na gverilo in potem to praktično izvedli v kateri koli južnoameriški državi. Ker ni mogoče dobiti v Braziliji akumulatorja za letalo vrste »Caravelle* se je letalska družba iz Čila ponudila, da pripelje ta akumulator iz Santiaga del ČUe.
več le glede načina, kako naj bi se ga uredilo. Določena nasprot-stva obstajajo v samih poljskih škofovskih krogih. Na eni strani so ljudje, ki zastopajo načelo preureditve meja poljskih škofij na podlagi sedanjega stanja, na drugi pa so vplivne osebnosti, ki oi hotele povezati to preureditev s predhodnimi pogajanji s poljsko vlado. Pri tem gre posebno za tiste poljske katoliške kroge, ki bi hoteli zmanjšati ugled in pomembnost katoliške organizacije «Pax», ki je naklonjena vladi. Predstavniki teh krogov hočejo doseči s predhodnimi pogajanji razpustitev te organizacije, ali pa vsaj skrčenje njenega delovanja.
Nasprotja pa obstajajo tudi v vatikanskih krogih. Nekateri menijo, da ni pametno združevati vprašanje organizacije «Pax» s splošnim problemom poljskih škofijskih meja, ker se bo prvo vprašanje morda rešilo na pozitiven način zaradi izboljšanja odnosov med Vatikanom in poljsko državo. Drugi pa pravijo, da ne bo poljska vlada nikoli pristala na pogajanja glede meje, ker smatra to vprašanje že za rešeno in bi torej taka pogajanja na podlagi zahtev, ki bi prizadele organizacijo «Pax» utegnila prisiliti katoliške predstavnike, da sprejmejo v zameno ponudbe, ki bi imele dvomljivo vrednost.
Na vsak način je to vprašanje še vedno zelo odprto, kar potrjuje tudi nova izdaja vatikanskega zbornika za leto 1970. V zborniku so ostali nespremenjeni vsi podatki glede poljskih škofij, ki spadajo v okvir sedanjih meja ob Odri-Nisi in ki so do leta 1945 pripadale Nemčiji. Gre za vvroclavsko škofijo in še nekatere druge, ki ležijo ob novi meji. V letošnjem vatikanskem zborniku je natisnjeno isto besedilo kot lani: «Kot je znano, nima sv. stolica navade, da sklepa o dokončnih škofijskih mejah dokler se morebitne zadeve mednarodnega prava, ki zadevajo tista ozemlja, ne uredijo s sporazumi, ki so postali polnoveljavni.*
Letošjni vatikanski zbornik je odpravil grbe kardinalov, ki so bili natiskani zraven kratkega življenjepisa vsakega kardinala. Prav tako je odpravil tudi vse grbe 92 papežev od Vincenca m. do Pavla VI.
VREME V ITALIJI IN JUGOSLAVIJI
Zameti, plazovi in megla prekinili promet na cestah
V	Benetkah letala niso mogla vzleteti zaradi megle
V	Jugoslaviji v novoletnem času manj nesreč kot lani
RIM, 2. — V novem letu vreme spet nagaja v Italiji. V Benetkah je bila danes gosta megla, ki je znatno otežkočala plovbo, tako da so mogli pluti le motorni čolni, ki so opremljeni z radarji. Osem ladij je ostalo v pristanišču. Tudi letala niso mogla vzleteti z letališča «Maroo Polo» v Tesseri pri Benetkah. Letališče je bilo danes zaprto od pol sedmih zjutraj. Ko se je ob desetih megla nekoliko razredčila sta vzleteli dive letali, eno v Rim. dirugo pa v London preko Milana.
V	Neaplju je bilo danes nestanovitno vreme, potem ko Je včeraj ves dan deževalo. Zgodaj zjutraj Je snežilo na Vezuvu In sneg je pobelil njegov vrti. V kraju Ca-stellamare dl Stabia je zemeljski plaz padel na delavca, ki so ga morali prepellatl v bolnišnico, kjer leži hudo poškodovan.
V	Irpiniji je deževalo, v kraju Montevergine. kjer je živo srebro pokazalo nič stopinj, pa je zapadlo 15 centimetrov snega.
V	okolici Caserte, kjer Je včeraj reka Voltumo preplavila polja, se je položaj izboljšal, ker so gasilci bregove dvignili z nasipi.
Nad Jonsko in Jadransko obalo v Apulili je nebo oblačno s krajevnimi padavinami. Megla in razburkano morje pa ovirata plovbo po Otramt&kem prelivu.
Tudi nad Sicilijo Je nebo delno pooblačeno. Mimo morje In še kar stanovitno vreme pa omogočata plovbo med glavnim ln manjšimi otoki. To je posebno važno zaradi tega, ker je za praznike prišlo na Silictjo veliko turistov, ki sl želijo ogledati tudi ostale otoke. Tudi letalska služba nemoteno deluje.
V	Palermu še vedno razsaja gripa, število obolelih se vsak dan veča. Menijo, da Je iskalo pri zdravnikih pomoči 20 odstotkov meščanov, ki so zboleli za gripo. V krajih Termini Imerere ln Tr&bijl je za gripo zbolelo 35 odstotkov prebivalstva.
V	AquilondJl v Avelllnu je v dolino prišlo šest sestradanih volkov, ki so hoteli napasti čredo ovac.
Lastniki črede so se branili s tem, da so zažgali grm ln plameni so prepodili pet volkov. Največ-J1 pa se je grozeče približal polje-
IIMIIIIIIIIIUUlUIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllUlMIIIUIIlllllHininilMIIIIIflMimimillllMIIMIIIIII
POZIV TISKU ZAPORNIKOV Nft IER0SU
Politični zaporniki zahtevajo izboljšanje življenjskih razmer
Za več kot polovico jetnikov skrbi en sam zdravnik-zapomik
ATENE, 2. — Vsi dopisniki tu-Jih časopisov so danes prejeli prepis poziva političnih pripornikov v koncentracijskem taborišču blizu Laktja na otoku Leros, ki pripada Dodekaneškemu otočju, Politični zaporniki zahtevajo v svojem pozivu, da Jim grške vladne oblasti izboljšajo življenjske pogoje, ker je njihovo življenje postalo neznosno. Zaporniki na Lenv su sporočajo, da Je od skupnega števila 1050 političnih Jetnikov zbolelo za gripo 684 ljudi in da so prizadeti 27. decembra demonstrativno uprizorili gladovno stavko zaradi smrti njihovega 44-letnega tovariša Nicholasa Gaiatisa.
V pozivu je rečeno, da je v ta. borišču en sam zdravnik, ki mora skrbeti za obolele in da je ta on sam zapornik. Delegati mednarodnega RK so sicer obiskali taborišče in ugotovili nečloveške pogoje življenja zapornikov, toda poveljnik taborišča j« odbil vsakršno za-
htevo za izboljšanje njihovega položaje.
Politični zaporniki otoka Lerosa zahtevajo končno, naj Jim grške oblasti dovolijo, da bi prebivali v vasici Laki, ki Je blizu taborišča.
Debrayeve izjave za televizijo
PARIZ, 2. — V intervjuju, ki ga je televizija naredila s francoskim intelektualcem Regisom Debreyem, ki mora v Boliviji prestati 30 let zapora, ker so ga obtožili gveril ske dejavnosti, je Debray prosil svoje privržence, naj ga pozabijo in naj raje delujejo za brazilske jetnike. »Delati moramo za brazilske zapornike. Precej solidarnosti so pokazali do mene študentje in delavci, vendar mislim, da bi bilo treba predvsem misliti na tovariše, ki jih mučijo v Brazilu.*
delcu Giuseppeju Palazzu. ki je napajal vole. Ker pastir ni imel drugega orožja v rokah, je volka mahnil s sekiro in mu že s prvim u-darcem razbil glavo.
* * «
BEOGRAD, 2. — Novi sneg je zadnja dva dni povzročil precej težav v cestnem prometu in sicer največ v nekaterih krajih Hrvaške in v južni Srbiji.
V	Sloveniji so danes bile pre-holne vse glavne ceste in metel prehodi. Zaradi krajevnih poledic in noveja snega je bil otežkočen promet na odsekih Liubelj - Bre-gana, Naklo - Rateče. Maribor -Ptuj - Varaždin, Kozina - Rupa, Novo mesto - Metlika in Postojna - Rupa. Na omenjenih cestah je prepovedana vožnja z vlačilci in prikolicami.
V	črni gori so za promet zaprte štiri ceste na petih pa je promet zelo otežkočen. V čmi gori je stanje najtežje na področju občine Savnik, kjer je visok sneg izol'rg.1 okrog 9000 prebivalcev te občine.
V	južni Srbiji je sneg zametel dya avtobusa, ki sta obtičala na cesti. Na nekaterih cestah tega področja ima'o avtobusi po več ut zamude. Zaradi leda, ki se je začel zbirat! pri železnih vratih so danes tu začasno zaprli plovbo
Na Hrvaškem so vse glavne ceste prevozne, še naprej pa je prepovedana vožnja z vlačilci in prikolicami na ce«ti Plitvice - Go-spič, Gospič - Karlovec, Zeleno -Varaždin in Karlovac - Reka. Voznikom se priporoča, da se izogibajo ceste Varaždin - Reka in da vozijo na Reko preko Ljubljane.
O težavah v cestnem prometu javljajo tudi Iz severnih krajev
Bosne. V Banjaluki je občinski štab za obrambo pred naravnimi nesrečami sklenil, da strokovne komisije ponovno pregledajo vse šole. Dokler komisije ne končajo z delom je pouk v šolah prekinjen.
Med letošnjimi novoletnimi prazniki je po še nepopolnih podatkih, čeprav je bila poledica v mnogih krajih, med drugim v Beogradu, drugod pa novi sneg, bilo relativno malo nesreč. V Beogradu so miličniki letos zabeležili tudi manj prekrškov In kazenskih dejanj kot prejšnja leta. Prvi dan novega leta so miličniki zabeležili samo 27 prometnih prekrškov, kar je precej izpod števila dnevnega poprgčja. Na žalost sta se na Silvestrov večer dogodili dve smrtni nesreči. V prometnih nesrečah sta izgubila življenje en deček im starejši moški.
V Berlinu 2 mrtva zaradi požara v zavetišču
BERLIN, 2. — V požaru, ki se je včeraj razvil v zavetišču za stare ljudi v vzhodnem Berlinu, sta umrli dve osebi, treh oseb niso našli, 13 oseb pa je ranjenih. V zavetišču je bilo 23 oseb, policija je Izjavila, da so bili prvi podatki o 06mih mrtvih zaradi požara zgrešeni zaradi tega, ker so napačno Izračunali število gostov v zavetišču.
Zdi se, da je požar povzročila cigareta, ki jo je kadila neka ženska, ki je sedaj v bolnišnici z o-stallmi ranjenci.
prniT-ier.-.; vmv.-
|ps riKčTij
materialnih nevšečnosti za upokojence. Zahteva se taka reorganizacija, da se upokojencem takoj ko napravijo prošnjo, izplača začasna pokojnina (da bodo imeli vsaj od česa živeti), ki se naknadno dokončno uredi.
Lanski pokojninski zakon št. 153 pa vsebuje tudi celo vrsto nedoslednosti, ali bolje, socialni zavod ga razlaga tako, da določeni členi zakona niso v prid upokojencev, kot je bilo pri izdelavi zakona mišljeno. Računamo lahko, da se bodo ti členi spremenili v prid upokojencem, v duhu zakona, ki te člene vsebuje.
Upokojencem, ki so šli v pokoj s 1. januarjem lanskega leta in ki zaprosijo, da se jim zaračuna pokojnina po starem pokojninskem sistemu, ker se jim to bolj izplača, niso deležni 10-odstotnega poviška pokojnine. Isti povišek socialni zavod ne priznava za dodatno pokojnino neodvisnih delavcev.
Predvideva se, da bodo lahko tudi upokojenci z invalidsko pokojnino, ki nadaljujejo z delovnim razmerjem, zaprosili, da se jim pokojnina zaračuna po novem pokojninskem zakonu. Do danes jim je ta možnost zabranjena, prav zaradi nerazumljive razlage novega pokojninskega zakona, ki jo uvaja socialni zavod INPS.
Tistim zavarovancem, ki jim niso bile v delovnem razmerju plačane socialne dajatve, se jim ta doba za pet let prizna v prid pravice do pokojnine kot delovno dobo. Predvideva se, da bo ta doba priznana, in sicer za 10 let tudi v prid višine pokojnine.
Se preden je minilo novo leto, pa nas je presenetila vest, da je Ustavno sodišče dokončno razsodilo o ustavnosti odtegnitve celotne ali delne pokojnine upokojencem, ki nadaljujejo z delovnim razmerjem. O tej razsodbi bomo bolj obširno pisali prihodnji teden, danes pa bi radi omenili tri temeljne določbe te razsodbe.
— Upokojencem s pokojnino za dovršeno delovno dobo, ki nadaljujejo z delovnim razmerjem, bo pokojnina še vedno v celoti odvzeta.
— Meni se, da je protiustaven odvzem pokojnine upokojencem s starostno pokojnino, ki nadaljuje, jo z delovnim razmerjem.
— Meni pa se, da je ustaven dekli odvzem pokojnine upokojencem, ki nadaljujejo z delovnim razmerjem, kot je to predvideno v novem pokojninskem zakonu iz lanskega leta.
Omenili smo le nekatere ugodnosti, ki se predvidevajo v prihodnjem letu v prid upokojencem. Naša želja ob novem letu pa je, da bo teh še mnogo več.
Italijanski planinci odpotovali v Argentino
MILAN, 2. — Člani planinske odprave, kateri je na čelu Carlo Mauri, so danes odpotovali z letalom v Argentino, kjer nameravajo v Patagoniji preplezati 2000 metrov visoko, z ledom pokrito goro Cerro Torre. S Carlom Maurijem so danes odpotovali Casimiro Ferrari, Pierluigi Lanfranchi, Roberto Chiappa, Gianni Slefanon, Piero Rava, Lorenzo Acquistapace in Giuseppe Cima. Eden izmed Mau-rijevih sodelavcev, Gian Felice Roc-ca, je že v Patagoniji, da bi organiziral vzpon; včeraj je telegra-firal Mauriju, da se na vzpon pripravlja tudi neka španska planinska odprava.
4. januarja bo Maurijeva odprava v bližini Mageianovega preliva, zatem bodo morali planinci prepotovati na tovornjaku 800 kilometrov pamp, iti bodo morali čez Kordiljere in prepotovati ozemlje z mnogimi jezeri ter začeti okoli 15. januarja z vzponom. Mauri se je poskusil povzpeti na vrh Cerro Torreja že leta 1958 z Walterjem Bonattijem, vendar sta takrat planinca morala odnehati s poskusom nekaj sto metrov pod vrhom. Leta 1959 je planinska odprava, ki sta jo vodila Cesare Maestri in Tony Egger prišla na vrh gore, vendar je pri sestopu Tony Egger umrl in so ga pokopali v led. Leta 1959 so Maestri in tovariši poskušali vzpon na vzhodni steni, medtem ko je Mauri leto dni prej plezal na zahodni steni, katero bo poskusil preplezati tudi letos.
Danes so torej planinci odpotovali z letalom, na katero so natovorili tudi 800 kilogramov opreme, vrvi. klinov in šotorov.
Foto Ento Moda — Turin: Med sestrtersklml smučarji volnena suknja Ruggerijeve izdelave
Errata corrige!
«PRAVNIKOVO» DOPISOVANJE IN TISKARSKI ŠKRAT
V pismih, ki jih je društvo ((Pravnik« pisalo Saragaitu, Moru in Nenniju in ki smo jih objavili na drugi strani naše novoletne številke od 31. dec. 1969 je Silvestrov-ski tiskarski škrat povzročil več napak, med katerimi so tri takšne, da jih bo moral vesten čitatelj popraviti, saj gre za pisma, ki so važni dokument iz treh let naporov Slovencev v Italiji, da bi dosegli svoje pravice. Te tri napake so:
1.	Morov odgovor na prvo pismo ((Pravniku« ni bfl napisan 7. novembra 1966, temveč 7. .januarja 1966.
2.	V 16. vrstici tretjega odstavka ((Pravnikovega)) pdsma P. Nenndju pa morajo biti besede ... da z izdajo ...» zamenjane z besedami «... da se izdajo ...».
3.	In končno se morata v tretji m četrti vrsti petega odstavka «Pravnlkovega» pisma Saragaitu od 25. septembra 1969 besedi .mednarodnega obiska* glasiti pravilno: »nedavnega obiska«. — UREDNIŠTVO.
združitve obeh nemcij si ne zeli nihče
Kaj bi bilo, če bi prišlo do «četrtega rajha»
Petintrideset milijonov delovnih rok ■ Višek v trgovini in zlato v bankah Doslejšnja koeksistenca med obema nemškima državama
Ponovna združitev Nemčije kot PpMč.ii program domala ne ob-taja več. Celo sami Nemci so Prw* km vprašanjem dvignili ro-P'. Čeprav niso, kot vsi drugi, verjeli v realnost ponovne zdru-jlVe’ so kršeanskodemokraitske vla-Q<- nastopale s paralo združitve oa.noe zaradi tega, da bi prepre-lle ureditev stanja oziroma po-go ev v srednji Evropi. Od Ade-auerja naprej je veljala krila-pCa: prvi pogoj za popuščanje v gfiupi je ponovna združitev Nem-, e Sele vlada velike koalicije v tem pogledu obrnila ta vrstni v naslednjem smislu: popušča-J* y. Evropi bo olajšalo ponovno Množitev. To je že bil korak na-čeprav ni odražal realnega “Oznanja, da nihče celo med bon-Slrnt zavezniki na Zahodu ne želi nemške združitve.
Desnica je zamerila W. Brandtu, Ker v svoji programski deklara-P,1-11 ni omenil ponovne združitve etnčije, čeprav je sam Franz Jo-^Ph Strauss črno na belem zapili’ da ne veruje, da hi sploh kdaj
bila
nwgoča združitev Nemčije kot
^•nnaine države. Zatodncnemški Mitiaii voditelja se zdaj pretežno avzerrvajo za združitev držav ev-™P5kega Zahoda ali vsega kon-s čimer bi se snelo z dnev-"pga reda tudi nemško vprašanje, endar pa k vprašanju evropske Množitve vsakdo pristopa le na ®n^vi lastnih predstav o tem ter interesov, tako da se stali-o tem, potemtakem, močno n'?d sabo razlikujejo.
|'valter Ulbricht .ie na zadnjem regresu Enotne socialistične stran-I . Nemčije dejal, da se Nemčija ,a.PKo združi samo kot demokra--0*4 >n socialistična država, kar * znova potrdil tudi na zadnjem P^numu CK.
Nerny.no je bilo bodisi iz Wa-(Ungjorig kot Moskve, Pariza, Lon-Y°°?> Bruslja in Haaga, bodisi iz arsave ali Prage, v raznih oblikah ano pa znanje, da naj ne plavajo iluzijah in naj se ne slepe, ker bi komur ne šio v račun, da bi se a svropskoh tleh znova ustvarila jJTa nova nemška sila. Vsakdo *”a za to svoj dober razlog. Običajno poudarjajo, da je Zvez-® republika Nemčija druga trgov-*a. sila na svetu, vtem ko se ^ industrijskem področju bori za mesto z Japonsko. Demo-republika Nemčija pa so-med prvih deset najbolj raz-t*1 industrijskih držav sveta, g/® samo to zadostuje, da bi ra-, kakšno salo in nevarnost v banes predstavljala združena j^oja, še zlasti, če bi jo kdo skušal spremeniti v kak «če-
»ezko je natančno izračunati vse tp^aale, s katerimi bd ta država ^»lagala. Približna slika bi pa ^Sbila buiti naslednja.
, »četrti rajh* bi meril 356.917 (j'KM in bi štel 76 milijonov 955 jT011 prebivalcev. Od tega bi bilo k; PKlujonov zaposlenih. Ta država kii PMizvajaJa več kot 240 milijard ^"vatnih ur električne energije, gjp0 da bi se glede potrošnje te erg;«^ na pj-phivaica uvrstila na 2nf° mesto na Nadalje
milijonov ton črnega in 340 ‘“ionov ton rjavega premoga, 50 n bonov ton surovega in obseg jjj6. zunanje trgovine bi znašal h". ,P1"“‘Jard dolarjev, njen skupni j^lpboivi bruto-proizvod pa nad
svetu, takoj za proizvedla okrog
hi . milijard dolarjev. Ta država li; 1tešila za vojne namene 7,8 mi-532 k dolarjev, imela bi skupaj hjj “Soč vojakov, 770 borbenih le-
i
A prejšnje leto je moč ugo-
leto
^dolarjev.
, bi 450 vojnih ladij.
1968 stičnih podatkov to,:*-a11 prejšnje leto je nr ja k lzreono visoko raven razvo-gos°b°h nemških držav v raznih j^ikkiarskih panogah. V proizvod-Publ^u Prične energije Zvezna reki rlja Nemčija zavzema na sve-Puh2?°’ Nemška demokratična re-hji • a be\ etn mesto. V praizvod-^ga premoga je Zvezna re-lsa na svetu na petem, vtem Nerrvi^ Demokratična republika v^moija v pogodu proizvodnje rja-y8a Premoga na prvem mestu. 2Vk?°‘zvodo,id surovega jekla je stuezna republika na četrtem meta ’ ‘Skisto v proizvodnji cemen-stičj ■vterr* ko v avtomobilski indu-Mvzema drugo mesto. V pro-2v(k*ni' televizijskih aparatov je NenU? republika na četrtem, a ha a demokratična republika n« bksetem mestu. Hladilniki: ZRN * četrtem.
stu. V pridelovanju krompirja zavzemata tretje in četrto mesto, v svimjenejstvu peto in deveto.
Ta država bi v zunanji trgovini imeia pribitek od več kot štiri in pol milijarde dolarjev letino, a njene rezerve v tujih vatuitah bd znašale nekje okrog 9 milijard dolarjev. Ta slika pa ni popolna, ker ne obsega še vrste panog, v katerih sta obe nemški državi zelo močni.
Spričo tega pa imajo tudi najbolj prav tisti Nemci, ki rešitev nemške razcepljenosti vidijo v o-kviru splošnih evropskih procesov, nakar bi to nekega dne Evropo privedlo do miru, demokracije in napredka. To se čuje sicer kot uto-
p:.a, je pa edini realen cilj.
'J tej fazi pa se za obe nemški drž.jvi in Nemce praktično postavlja vprašanje, kako med seboj urediti odnose mirnega sožitja in sodelovanja. Prvi predlogi in priporočila so že izmenjani, obstaja pa popolna negotovost glede nadaljnjega napredovanja.
Ni pa smeti pozabiti na to, da sta obe nemški državi — navzlic ostri propagandni bitki, ki redko kdaj splahni — na svoj specifični način tudi doslej koeksrstdrali. Deli ju 1381 km dolga meja, posejana z minskimi polji im zavarovana z visokimi pregradami in bodečo žico. Toda obenem je ta meja relativno mirna.
Letos ga je ie kar krepko nasulo: motiv z Višarij)
(P. M. M.)
ZAPISKI Z NEKDANJE ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKE MEJE NA CERKLJANSKEM
«Jaz z bilko sem pripet na tla domača«
Vrhovčeve težave zaradi «ovinka» Spopad med Vojkovo brigado in Nemci jeseni 1943
Vrhovčeva domačija. Za njo je z belim tušem označena črta, kjer se je 17. nov. 1943. bila Vojkova brigada. Bela puščica pa kaže k nekdanjim utrdbam — «šancam».
m.
Skoro da nisem verjel Vrhovki, ko mi je naštevala te podatke. Vprašal sem jo, ali je bil veliki kozolec z osmimi »stanita* kdaj poln. Dobil sem odgovor, da celo po dvakrat na leto.
Ko je Vrhovka odšla v kuhinjo, sem se spomnil besed: »Kmet je kralj,» ki jih je Ivam Tavčar zapisal v noveli Cvetje v jeseni. In te besede so do začetka druge svetovne vojne veljale tudi za kmetijo pri Vrhovcu. Razlika je bila le v tem, da je družina morala trdo delati, če je hoteia opraviti vsa dela o pravem času. Drži pa, da so bile take kmetije, če je bil gospodar trezen in varčen, stebri kmetijstva na podeželju. V moji rojstni vasi sem poznal takega kmeta, ki se je ob kozarcu vina rad »pobahal*:
»Jaz delam in živim tako kot je meni prav. Sosedje, bajtarji pa delajo im živijo tako kat hočem jaz.*
Italijani niso spoštovali rapalske pogodbe
Po rapalski pogodbi bi morala potekati nova državna meja med Jugoslavijo in Italijo po grebenu prelaza na Kladju. Ko je italijanska vojska zasedala naše kraje, se ni ustavila na določeni meji, pač pa se je pomaknila še dva kilometra naprej proti vzhodu. Tako je Italija pridobila dve važni višinski točki: Vrhovčev vrh (1017 metrov nad morjem), im Bevkov vrh, (1050 metrov nad morjem). Na Vrtovčevem vrhu so potem Italijani zgradili dve velikanski podzemski vojašnici, kjer je bila zelo močna obmejna posadka. Gospodar Vrhove mi je pojasnil, kje sta vojašnici. Želel sem eno fotografirati in pregledati, kako je bila grajena.
Moram priznati, da so italijanski oficirji znali izbrati pravi kraj. Vojašnici sita obe na zahodni strani Vrtovčevega vrha in skrbno skriti. Samso pročelna stena je vidna. Vse drugo je pod zemljo. Ker nisem imel metra, sem premeril kar s koraki. Naštel sem 67 korakov v dolžino. V notranjosti
....
ima 3 velike dvorane in 11 manjših prostorov. Ko sem z zanimanjem pregledoval notranjost, sem na eni steni opazil z ogljem napisano:
Banditi) Musoteni po afriki capla, odzad ga dva fašista za j... a vlečeta.
Verjetno je to napisal eden izmed partizanov, ki so ob zlomu Italije prišli v te kraje.
Kot zgodovinsko zanimivost naj omenim še tole: Na Kladju je bila pod Avstrijo in še nekaj let pod Italijo deželna meja med Primorsko in Kranjsko. Tam je stal tudi mejnik z napisom: Deželna meja. Ta
wm, DR Nemčija na ara-tej?1- Pralni stroji: ZRN na oetr-' DR Nemčija na sedmem me-
HOROSKOP
J?VRN (od 21.3. do 20.4.) Dovršite ter' ^ ste se ga lotili. Veder ve-fttv veseli družbi.
sWv ^ 21'4' do 20'5')	P°'
z ali1 Napredek. Pobotali se boste
hnlf0 °sebo.
^VOJCKA (od 21.5. do 21.6.) Ne ka t'ri|h"e nekega koristnega napot-Sos‘fkrenega prijatelja. Neprijeten R^vski spor.
stite (od 22 6- d0 22-7 J Ne dopu‘ stri da b‘ vas poraz dokončno Ut6mPoitki, ki lete proti vam, niso
(od 23.7. do 23.8.) Bodite
sodelujejo. Čustva:
ms T'”. Povezani z vsemi, ki z va-
varno do
začrtani poti.
110 novost. Odlično razpoloženje -r^fselem svatovanju.
TEHTNICA (od 23.9.
cilj- _
,P° z
UEVICA (od 24.8'. do 22.9.) Vnesli svoj delovni program ko
Vabljenj boste na zelo važno poslovno posvetovanje. Neprijeten prepir z drago osebo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Od neznane strani boste še pravočasno prejeli potrebno pomoč. Neko pismo bo pojasnilo vse.
STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Nekdo vas bo skušal o nečem prepričati, ne verjemite mu. Duhovni nemir.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Danes se ne lotite nobenega tveganega posla. V čustvenem pogledu nobene novosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nalogo, ki vam je bila poverjena, ne boste izpolnili kmalu. Izreden umetniški večer.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) S pravočasnim umikom se boste ognili večjemu porazu. Zahrbten nastop pri-22.10.) | jatelja.
mejnik je cerkljanski »podesta* u-kazal odstraniti, da ne bi s svojim napisom motil italijanščine!!!
Državna meja
z ovinkom okrog Vrhovca
Ko sta jugoslovanski in italijanski obmejni komisiji določali državno mejo, je prav za Vrtovčevo kmetijo nastal zapletijaj. Mejna črta bi bila marala potekati vzhodno od kmetije. To pa ni šlo v račun italijanski komisiji. Ni in ni mogla odtrgati oči od hriba nad Vrhovcem. Ta je bil zanjo nadvse važna in pomembna strateška točka. Kako tudi ne, saj je bil Vrhovčev vrh najvišja točka na tistem kraju. Italijanski kape-
llililiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiililiiliiliiillililliliiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimrniiiiiiiiiiniiiillilllll,,mm,,
Tako beremo v tujem tisku
Vohljanje je v ZDA močno razširjeno
Že nekaj desetletij in še posebej Po zadnji vojni nas določeni krogi in inštitucije hočejo prepričati, da so ZDA najbolj demokratična država na svetu. Ne glede na to, da je pojem demokracije in demokratičnosti hudo relativen in da se ZDA v svoji zunanji politiki kažejo vse kaj drugače kot demokratična država, nam francoski list »Nouvelle litteraire* navaja nekaj podatkov, ki pojem demokratičnosti ameriške družbe precej spremeni Veliko je namreč znakov in dokazov, kako je ta de mokratičnost relativna. Tudi če pustimo ob stran razne zločine, ki so bili izvršeni prav zato, da bi se demokracija ne uveljavila, je nešteto drobcenih dogodkov, ki to demokratičnost močno okrnju-jejo.
Ugotovljeno je n.pr., da je bilo v 1966. letu nadzorovanih in na magnetofonski trak registriranih 39 milijonov telefonskih razgovorov. Prisluškovanje je sploh »bolezen*, ki je zajela vso Ameijko. In človekova svoboda, njegovo dostojanstvo, njegovo intimno življenje itd. že nimajo nobene zveze z normalnostjo. Prisluškovanje, vohunjenje, vohljaštvo itd. je začela FBI. Toda vtem ko se ta ukvarja bolj s političnimi »problemi* posameznih državljanov in množic, niso prav nič boljše razne vohunske službe, ki nadzirajo dohodke posameznih državljanov tako v zvezi z davki, kot tudi v konkurenčne namene. Da ne govorimo o drugem vohljaštvu.
Po neki statistiki je v ZDA 120 tisoč državljanov, ki se ukvarjajo z vohljaštvom v okviru raznih birojev, torej izven rednih, rekli bi normalnih služb, ki jih zasledimo po vsem svetu.
In ker so ZDA tehnično zelo razvita država, se ne zadovoljujejo več z normalnimi, s prirod-nimi sredstvi za vohljanje in prisluškovanje, pač pa uporabljajo najmodernejša tehnična sredstva,
kot n.pr. televizijo. V raznih ustanovah ZDA je na desettisoče televizijskih kamer, ki neprestano motrijo nad obnašanjem Američanov. So TV kamere, ki so nameščene v veleblagovnicah in služijo temu, da si gostje ne prilaščajo blaga brezplačno. In te TV kamere sj povsem legalne. So pa tudi TV kamere, ki služijo povsem drugim namenom in bi prišlo do škandalov, če bi javnost za vse zvedela. Toda FBI in druge podobne ustanove se za javno mnenje ne zmenijo.
Elektronsko vohunstvo je postalo v ZDA že tako popolno, da si morejo razne vohunske službe privoščiti kar hočejo. Pred nedavnim so v neki ulici v New Yorku odkrili «zasebno» središče za prisluškovanje telefonskih pogovorov. »Središče* je kontroliralo 60.000 telefonskih linij. Samo ob sebi se razume, da so določeni krogi, pa naj gre za policijske ali gangsterske, na osnovi prisluškovanj mogli prizadete ali izsiljevati ali jih okarakterizirati v svojih kartotekah. Ustanov vrste SIFAR niso odkrili v Italiji.
Ameriška tehnologija je razvila svoje sposobnosti do tolikšne mere, da more z žarki laser prodreti v notranjost kakega stanovanja ali sedeža z razdalje sto metrov in snop žarkov laser, ki se odbija s Itake plošče ali ogledala »prinaša* s seboj na osnovi vibracij tudi smisel razgovorov ali omogoča, da se na določenem televizijskem zaslonu projicira podrobna slika dogajanja v kontroliranem prostoru.
O tem je spregovoril tudi londonski »Times* in za ta časopis ne moremo trditi, da ni resen. Časopis nadalje poroča o napravah, ki morejo spremeniti interno telefonsko mrežo tako, da preko nje dobimo podatke o vsem dogajanju v določenem prostoru. Ta telefonski priključek uporablja ba je sedaj le CIA.
tan, bi je zarisoval mejno črto, je zarisal lep ovinek okrog Vrtovčeve domačije. Gospodar je protestiral in zahteval, da hoče biti v Jugoslaviji. Jugoslovanska obmejna komisija je — molčala!!! Tako se je zgodilo, dta je državna meja potekala komaj 35 merov vzhodno od hiše.
Verjetno so Italijani že takrat predvidevali, da bodo ti hril)i v bližnji bodočnosti veliko pomolili.
Vrhovčeva kmetija, kd je tako pripadla Italiji, je zaradi tega vseh petindvajset let nosila težko vreme. Ko je prišel čas košnje, gospodarja niso pustili, da bi bil odhajal kosit na drugo stran, v Jugoslavijo. čeprav je imel senožeti takoj onstran meje, komaj 40 metrov' stran. Maral je z vozom na Kladje, kjea- je bil blok in od tod po ovinku skoro dve uri daleč, da je prišel v bližino hiše. To se je dogajalo kljub temu, da je imel dvolastniško izkaznico. Da se je izogniT"'šikaniranju ‘fihancarjev, je na drugi strani postavil leseno barako, kjer so koscem kuhali in so v njej ves teden tudi spali. Šele vsako soboto so se znova vrnila domov po isti poti. Gospodar Franc Čadež se še danes z grenkobo spominja tistih let, ko je moral po tako velikem ovinku hoditi na delo. Okupatorjevo ob’ast je občutil z besedami pesnika Gregorčiča:.
»Plah lazil preko razvalin je tujcem rob — domači sin.*
Tudi svoje hiše ni bil več popoln gospodar. Skoro enajst mesecev je stanovalo v gornjih prostorih okrog sedemdeset vojakov. Kako se je počutil med okupatorji, si lahko samo predstavljamo.
Vrhovčeva domačija med NOB
Ko so Italijani v aprilu 1941 zasedli del Slovenije, drugi dei pa Nemca, se je Vrhovčeva kmetija znašla med dvema gospodarjema. Na severovzhodni strani so bili Nemci, na zahodni strani pa Italijani. Nemci so se hoteli dobro zavarovati » so posekali precejšen pas gozda — nad 500 smrek — da so potem postavili širok pas žičnih ovir in v zemljo zakopali še mine. Tako je prišla kmetija dežja pod kap, kot pravi stara ljudska modrost. Če bi bilo ostalo le pri tem, bi še bilo šlo, toda. . .
Kmalu so se v gozdovih oglasili partizani. Pri sosedu z domačim imenom »Na Mekinajš* so se potem večkrat ustavili partizani. Vrhove je vedel, kje so zakopane mine in je pomagal partizanom tako, da je na žične ovire naslonil dolge deske in jim tako olajšal prehod.
Jeseni, 17. novembra 1943 je k Vrhovcu prišla Vojkova brigada. Prejšnje dni je zapadlo meter snega. Tisti dan je bila gosta megla. In vel je tudi ledenomrzel paš. Megla se je sproti oprijemala drevja in smrek, tako da so bile smreke podobne belim snežnim stebrom.
Bili smo na položaju vzdolž grebena jugovzhodno od hiše v dolžini 800 metrov. Ni bilo prijetno ležati v meter visokem snegu in v ledeno-mrzlem pišu, ki je vel skozi krošnje smrek. Tovariši, ki so bili v zasedah niže, so zagledali dolgo kolono, ki se je pomikala iz doline Sovod-nja po gozdnem kolovozu proti Pod* jelovemu brdu. Niso si bUi na jasnem, ali so '3 sovražniki, ali pa partizani, ki se umikajo z žirovske strani pod pritiskom Nemcev, šele potem, ko so Nemci na klicanje partizanov odgovorili s streljanjem, je bilo jasno, s kom imamo opraviti. Bila je kolona okrog 300 Nemcev. Tako se je začela celodnevna borba z obstreljevanjem na obeh straneh. Sovražnik je b’i v dolini kot priklenjen, ker se ni upal nadaljevati poti navzgor po visokem snegu. Besno je obstreljeval naše položaje s strojnicami ln minometi.
Naravno, da mu nismo ostali dolžni. Naša strojnica, ki je imela dobro kritje za deblom mogočne lipe na vogalu Vrtovčeve hiše, je sipala rafal za rafalom v dolino. Sovražnik je opazil, od kod reglja
strojnica in je z vso silo nabijal v vogal hiše v upanju, da bo pogodil položaj naše strojnice. Omet je letel z zidu hiše. Ko je spoznal, da s tem ne bo nič opravil, je začel položaj obstreljevati z minami. Ena mina je priletela pod hlev in na mestu ubila divizijskega zdravnika, dva partizana pa huje ranila. Oba ranjenca so bolničarji takoj naložili na nosila in odnesli na Robidniško brdo k posestniku Koklnu. Laže ranjeni je kmalu ozdravel, drugi pa, ki je dobil hujše rane, se je še naprej zdravil pri tisti hiši. To je bilo zanj usodno. Nekega dne so se v vasi nenadoma pojavili Nemci. Nekaj jih je šlo v hišo h Koklnu. Ko so videli ležati v postelji bolnika, so gospodinjo vprašali, kdo je. Odgovorila jim je, da je njen mož, ki je hudo bolan. Hotela ga je rešiti. Nemci so odšli k sosedu in tam vprašali, kje je mož njihove sosede. Ker sosedovi niso vedeli, da so Nemci že bili pri sosedu, so odgovorili, da se še ni vrnil iz Italije. Nemci so nato odšli nazaj in na postelji zabodli partizana, potem pa hišo zažgali, da je v njej zgorel.
Vsem, ki smo bili tistega mrzlega 17. novembra 1943. na položajih na grebenu Podjelovega brda in nad Trebijo, je ostal tisti dan v spominu kot eden najhujših dni po zlomu fašistične Italije. Zaradi mraza nismo več čutili nog in rok. Malo toplote je bilo samo še v Drsih.
Ko se je zmračilo, je prišlo povelje, naj se postopoma umikamo s položajev, da sovražnik tega ne bo opazil. Nemci niso odnehali niti v mraku. Obstreljevali so naše položaje s svetlečimi se naboji, tako da je bilo videti, kot bi ognjene kače sikale iz doline in nas iskale.
Šele po dveh urah napornega pohoda v meter visokem snegu, smo ponovno začutili, da imamo noge, ki nas nosijo.
ANDREJ PAGON - OGAREV
(Konec jutri).
Naši kraji pred 50 leti
Marsikoga zanima, kaj se je pri nas dogajalo pred petdesetimi leti. Zato bomo vsako soboto na lej strani objavljali nekaj krajših vesti, ki jih je naš sodelavec pobral iz časopisov, ki so izhajali pred petdesetimi leti.
Srca kvišku V Narodnem nila (zmenila — porazgovori-domu, pri Sv. Jakobu, pri Ti- la), poročena, narazen, brAniti, rolcu, pri Sv. Ivanu, v Barkov-	R.
ljah in v neverno še na koli-	Edinost 1920, 6/1, št. 5, str. 4
kih krajih v mestu in po oko-	Slovensko gledališče V ne-
ldcd so priredili naši rojaki del jo, 11. t. m. sta dve pred-letos «Silvestrove večere« s stavi. Popoldne oh 15 se pono-programi kakor v nekdanjih Vi Etbin Kristanova socijalna časih. In kakor nam poroča- drama v štirih dejanjih «To-jo: povsod ogromna udelež- vama«. To je brezdvomno ena ba, živo valovanje in izrazi najboljših dram, ki jih ima-vere v bodočnost. To je tolaž- mo. snov je vzeta iz delavske-ljiv in razveseljiv pojav, ki pri- ga življenja. Predočuje nam ča, da smo še tu, da nas je težko borbo delavstva proti go-še mnogo, da se slej ko prej spodujočemu kapitalizmu. Ob-zbiramo pod svojo zastavo, da sodbe vredno bi bilo, ko bi se je v nas vere in volje, da tu- naše delavstvo ne udeležilo v di ostanemo, da bomo delali velikem številu te predsta-in se borili za svojo veljavo, ve ( )
da hpčemo ostati važen čini- Edinost 1920, 8/1, št. 8, str. 2 JSL L	Obiskovalcem slovenskega gle-
S S S (S	% T/S
neprevidno širili to najnevar- ol;e	J nv,i_kn
nejše razpoloženje. Morda tu-	Opozarjamo obisko-
di odgovor tistim, ki so nepre-	J?« itroro kontrolo ker
mišljeno odšli. Kljub vsemu je ™	“ ^lm
široka masa našega ljudstva	nHteko-
ohranila moralo Tako n«kn sIa razvada, Cta SO Sl OblSkO-
onramia moralo. lako neka-	brez p hanega sedeža
prav po domače izbirali sedeže, ali si pa celo privoščili lo-
itd. Z velikim zadoščenjem u- 40 S™**®-, CS°!!;rjr^1° gotavljamo tu te žive pojave. ne
Na vseh teh prireditvah je vem dejanju smukntii brez-
odzvanjalo: Bomo živeli, ker	\
hočemo živeti. S to trdno ve- ki brezp ačm poseti ne bodo
ro in samozavestjo kličemo: \et
Srca kvišku' Tn r»a- stisnimo da ne bo besed m zamere, srca kmsku. in pa. stisnimo	1Q9ri m/t št q s
ko je rekel tudi govornik v «Narodnem:	domu«: Saj ste
mi vi danes tu živa priča...
Edinost 1920, 10/1, št. 9, str. 2 M. Gregorič: Slovenska slovnica za Italijane, ki je izšla „ ...	. .	.	. _ pred par leti, je v Rimu se na-
Književnost m umetnost E. £aja15a <(0srednji urad za no-Kristan. «Tovarna» (Poročilo ve dežele« določil kot učno
ramo ob ramo in zavihajmo rokave za složno delo!
Edinost 1920, 4/1, str.2
ob krstni uprizoritvi v Trstu) knjigo one STednje in me-Socialna drama je to, ki za-	italijanske šole, v ka-
radi svoje prekračeče tenden- terih bi se utegnila poučevati ce nima velike umetniške vred- sloVenščina; dekret o tem je nosta ter zaradi svoje neak- prejeia spisatellica M. Stepan-tualnosti premajhne splošno- &čeva (Gregorič) od tukajš-sti nima bodočnosti (kako vse njega civilnega komisariata, drugačna je n. pr. Suderman- Edinost 1920, 10/1, St. 9. str. 2
nova «čast»)! Vsak dvogovor, vsaka scena sili v navk: zdru žujte se. In ker je ta navk jasen in neskrit, mislim, da je
Komu naj verjamemo? Prejeti smo po pošti iz Amerike (Chicago) list, ki se imenuje:
literarno delo.	«Edinost, Trieste, Nuova Ita
V prvih treh dejanjih stoji «?»• Is^a«\°, s™° Preje11 t,u-razmerje med delavcem in de- dl praški češki dnevnik «Tri-lodajalcem v ospredju. V zad- bun0»< nam prihaja redno njem dejanju, pa imamo pred 1}a nasl9v • "Edinost, Terst seboj rodbinsko dramo s so- Jugoslavten. Komu naj torej cijalističnim ozadjem. Tu sto- v®rJanaem®: a^1 Amerikancem pd prvotni okvir na mesto sli- ab,9?b0T,
ke, še preden je slika gotova. «Tovama» izgubi s tem še več
Edinost 1920, 11/1, št. 10, str.3 Istrske šole LTstria sociali-
na svoji vrednosti, posebno še sta v svoji brošuri 137 piše o zaradi tega, ker je to deja- istrskih šolah tudi to: «Pojdi-nje mnogo hladnejše, in teh- te v podeželske šole, kjer so nično slabše od prvih treh. Slovani tudi tisti, ki se imajo Boljše bi bilo, da bi avtor o- za Italijane in proučite najprej stal pri prvotni nalogi, morda jezik staršev in nato tistega, bi našel konec, ki bd dal dra- ki ga govorijo sinovi. V dolgo-mi zaokroženo barvo trajne trajnem stiku z Italijani, so vrednosti. Kajti snov je bo- odrasti pričeli preklinjati po geta in hvaležna, a — le isti- italijansko, ko imajo opravka
nite osebe bi morale hoditi po realnih tleh. Lepi in tehnič-
s tistim, kii ne zna slovansko, toda med seboj in posebno v
no dobri so nastopi delavcev, družini uporabljajo izključno
Tu je avtor doma.
slovansko govorico, ln sedaj
Premljera te drame nas je so otroci tako zelo Italijani, zadovoljila. Vloge so bile do- pravšnji za vstop v italijansko bro naštudirane in še boljše šolo, in vendar ne ^najo niti izvedene. Napredek je zazna- besedace italijansko. Takšni so movatii pri gg. Terčiču, Kralju ^,°ro vsi, ki obiskujejo pode-in Šimencu. Brezobzirni in zelske šole. Učitelj, ki redno despotični nastop prvega je ne obvlada govorice domači-stai v lepem kontrastu z meh- noy. mora poučevati te nesreč-ko, neodločno igro drugega. neze (nesrečen je tudi on) v
Gdč. Gradišarjeva je bila v
tujem jeziku. Tako jim je ob
mehkih razpoloženjih boljša, petletnem, rednem obiskoya-kot v energičnih. Samozavest- n)u	Yse' 1pLr Jlb .u^'
ne, ukazujoče geste se ji ne te!J učil, španska vas.» Mish-posrečiio popolnoma.	mo, da komentar ni potreben.
Ansambelski nastopi hvale-	“ italijanski tekst
•o^rvi Spomirik Votnr to	preveaei d. £,.)
vredni. Scenarija, kakor je pač zmoremo. Obisk srednje dober. Pravilno poudarjeno: zme-
Edinost 1920, 4/1, št. 4,str.2 Izbor pripravil Jan Zoltan.
T— 1
mmmmmmrn
ilImhJI
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne: 12.10 Kulturni odmevi; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.15 Oddaja za avtomobiliste; 16.10 Dunajski motivi; 16.30 B. Cellini: Moje življenje; 16.50 Al Bano in M. Deržaj; 17.30 Program za mla dino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Otroški zbor; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Zabavali vas bodo; 20.00 šport; 20.45 Marodič: »Skrivnost prazne grobnice*; 21.30 Vabilo na ples.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.00 Med prijatelji glasbe; 14.45 A. Paolini: Hanno robato la non-na».
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba: 8.00 Popevke;
8.30	Operete: 9.00 Malo besed,
veliko glasbe; 9.35 Pevci lahke glasbe:	10.00	Prijetna glasba;
10.30	Orkester Al Ilirt; 10.45 Znani popevkarji; 11.00 Melodije in ritmi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.30 Prisluhnimo jim skupaj; 14.00 V ritmu z mladimi; 15.30 Od Soče do Drave; 16.00 Primorska in r.jeni ljudje: 16.40 Orkestri; 17.00 Izbrali ste; 17.30 Pesem in ritem; 19.00 Poje Nancy Sinatra; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Glasba in podoba, 9.30 Filmske novosti; 10.35 in 11.30 Glasba po željah; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Or-
S0B0TA, 3. JANUARJA 1970
kestri; 14.40 in 15.10 Natečaj za nove pesmi; 16.00 Spored za najmlajše; 16.40 Tehnologija in znanost; 17.00 Po dnevnih vesteh izžrebanje loterije; 17.10 Mit tenorista; 18.00 Veliki variete; 20.15 Plošče in skeči; 21.00 Pogovor o glasbi; 22.10 Sodobni ital. skladatelji.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 9.05 Kako Jn zakaj; 9.40 in 11.35 Telefonski pogovori; 10.40 Glasbeni variete;
13.30	Program z Rito Pavone; 13.35 Poje Ornella Vanoni; 14.05 Juke box; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.18 Koncert; 16.00 Dopoldanski spored; 17.44 Plošče za najmlajše; 18.35 Glasbeni aperitiv; 20.00 Radijska priredba; 21.10 Brez naslova; 21.35 Francoske nove plošče; 22.40 Ital. folklora.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Odrska glasba; 12.20 Kabalevski in Malipiero; 12.55 Mozart, Dus-sek in Beethoven; 13.45 L. Faber igra na oboo; 14.30 Bizzetti: »Fe-dra»; 17.10 Nemščina; 17.35 Kultura Mongolov; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kino in gledališče; 19.15 Koncert; 20.20 Glasba in poezija;
20.30	Simf. koncert.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 8.45 Mozartove skladbe; 9.30 Od gotike do baroka; 10.10 Gershvvin, Cu-ban uvertura; 10.30 Brahmsove variacije; 11.55 Nove interpretacije; 13.30 Castiglionijeva opera »Attraverso lo specchio*; 14.20 Mozartov Kvintet K 515.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30
Poročila; 6.50 Na današnji dan;
7.45	Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Kralj Matjaž se zabava; 9.35 Čez zasnežene poljane; 9.50 »Naš av-tostop*; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Škatlice z zgodbo; 12.30 J. Kregar: Vrt v januarju: 12.40 Domače viže; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	J. Sever-L. Lobič: Snežni otroci; 14.25 Lahka glasba; 15.40 Baritonist M. Bačanovič; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Glasba iz filmov; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri;
18.45	S knjižnega trga; 19.15 Zabavna glasba; 20.00 H. Kane: Zadeva Penelopa; 20.40 Za ples in razvedrilo; 21.15 »Glasba ne pozna meja*; 22.15 Za naše izseljence;
23.05	S pesmijo v novi teden,
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Opera včeraj in danes;
13.00	Komika; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45; Program z;, mladino: 18.45 Življenje v ZDA; 19.15 Popotovanje po Lombardiji; 19.35 Nabožna oddaja; 19 50 šport in kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 Rex Stout: Nero Wolfe; 22.00 Zakaj in kako?;
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
18.30	Mali oder; 21.00 Dnevnik; 21.15 Donizettijev »Don Pasquale»;
22.30	Grof Monteeristo.
JUG. TELEVIZIJA
20.00, 23 05 Poročila; 16.45 Fidl-fadl — lutke; 17.30 Hokej Medve-ščak: Jesenice — prenos; 19.20 Svet v letu 1969: 19.50 Cikcak; 20.35 TV magazin; 21.35 Rezervirano za smeh; 21.55 Novi rod — film;
22.45	TV kažipot.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7, najnižja 4, ob 19. uri 4,5 stop., zračni tlak 1006,9 narašča, veter 6 km/h vzhodnik, vlaga 58 odst., ne-bo 6/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8,9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 3. januarja
GENOVEFA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone 16.33 — Dolžina dneva 8.47 — W na vzide ob 2.49 in zatone ob 12#
Jutri, NEDELJA, 4. januarja
ANGELA
NA NAJBOLJ ODPRII MEJI V EVROPI
Lani skoraj 58 milijonov prehodov na mejnih blokih tržaškega področja
Število prehodov je za več kot 4 milijone večje kot v letu 1968 - Povečanje gre na račun potnih listov, prehodi s propustnicami pa so se skrčiii
Meja med Jugoslavijo in Italijo je ena najbolj odprtih meja v Evropi in to nam potrjujejo tudi statistični podatki o mejnih prehodih, katerih število stalno narašča. Po podatkih, ki jih je včeraj objavil statistični urad mejne policije za tržaško področje, je bilo v letu 1969 na Tržaškem skupno 57.892.846 prehodov čez mejo v obeh smereh s potnimi listi in prepustnicami, in sicer 36.998.564 prehodov s potnimi Usti in 20.894.282 prehodov s prepustnicami. V letu 1968 je bilo skupno 53.816.941 prehodov s potnimi listi in prepustnicami v obe smeri. To pomeni, da je bilo v preteklem letu kar 4.075.905 prehodov več kot v letu 1968. Največjd porast so zabeležili v prehodih s potnimi listi, in sicer kar 5.863.973 več kot v letu 1968, medtem ko je padlo število prehodov s prepustnicami. lansko leto je namreč bilo skupno 1.788.068 manj prehodov s prepustnicami kakor v letu 1985.
Podrobni statistični podatki kažejo, da je bilo v lanskem letu skupno 21.002.707 mejnih prehodov z italijanskimi potnimi listi in 15.995.857 prehodov z inozemskimi potnimi listi. Med inozemci so gleda prehodov s potnimi listi na prvem mestu Jugoslovani (9.051.228 prehodov v obe smeri), nato Nemci (2.045.540), Avstrijci (1.601.867), Francozi (735.617), Angleži (453.454) itd.
V maloobmejnem prometu je bilo lani skupno 15.378.196 prehodov z italijanskimi prepustnicami in 5.516.086 prehodov z jugoslovanskimi prepustnicami. Največje število prehodov s prepustnicami so zabeležili na bloku pri Fernetičih (6.487.938), pri Škofijah (5.395.279), pr: Orehu (2.303.541), na Pesku (1.997.028), pri Lipici (1.100.324).
Statistični urad obmejne policije je objavil tudi podatke o mejnih prehodih v decembru. V preteklem mesecu je bilo skupno 1.985.808 prehodov italijanskih in tujih državljanov s potnimi listi, in sicer 1.232.046 prehodov italijanskih državljanov in 753.762 inozemskih državljanov. S prepustnicami je bilo v preteklem mesecu skozi vse bloke na Tržaškem skupno 1.767.718 prebodov jugoslovanskih in italijanskih državljanov z obmejnega področja, in sicer 1.265.027 z italijanskega področja in 502.691 z jugoslovanskega področja. V primerjavi z decembrom leta 1968 je bilo v decembru lanskega leta 256.935 prehodov s potnimi listi več kot vletu 1968, s prepustnicami pa je bilo v decembru 1968 skupno 242.885 več prehodov kot decembra leta 1968.
Največ prehodov s prepustnicami so v decembru zabeležili na bloku pod škofijami (593.769). pri Fernetičih (565.020), pri Orehu (203.435), pri Lazaretu (114.713), na Pesku (101.571), pri Lipici (61.491), pri Prečniku (54.558).
S potnimi listi so v decembru zabeležili 686.626 prehodov jugoslovanskih državljanov, 10.023 nemških državljanov, 7.993 francoskih, 7.199 avstrijskih Itd.
Za primerjavo naj navedemo še, da je bilo 1. 1967 skupno 52.822.957
prehafiov v pustnicami.
potnimi listi in pre-
Poslanec Škerk o pomanjkljivostih na mejnih prehodih
Poslanec Albin škerk je naslovil predsedniku poslanske zbornice in notranjemu ter finančnemu ministru pismeno vprašanje, s katerim jih opozarja na razmere in velike pomajklj ivosti pri napravah na mejnih blokih ter sprašuje, ali bodo v kratkem ukrenili vse potrebno. da se razmere, v katerih morajo opravljati službo obmejni organi, izboljšajo ter izpopolnijo in zgradijo potrebne naprave.
Poslanec škerk predvsem pripominja, da se zaradi pomanjkljivosti na italijanskih mejnih blokih ob italijansko-jugoslovanski meji pritožujejo potniki, kakor tudi sami karabinjerji, agenti javne varnosti in finance. V nekaterih krajih morajo obmejni organi oprav-zelo neugod-
času, ko sunki burje dosegajo 100 km na uro in temperatura pade pod ničlo. Kakor kažejo statistični podatki, je čez mejne bloke vedno več prehodov, kljub temu pa primanjkuje osebja, zlasti v poletni dobi in med prazniki, ko je zelo velik promet skozi vse bloke. Zaradi tega je treba pospešiti in čimprej zaključiti dela za razširitev bloka pri Lazaretu, bloka pod škofijami, kjer je v nekaterih dnevih nad 100.000 prehodov m na Pesku, kjer so obmejni organi najbolj izpostavljeni mrazu, dežju in neurju, zelo pomanjkljivo pa je ogrevanje prostorov, primanjkujejo sanitarne naprave In zavetišča za nadzorne organe, cesta pa je zelo ozka, zaradi česar večkrat nastane ozko grlo. Prav talko je treba še razširiti in izpopolniti mejni blok pri Fernetičih, ki ne ustreza več sedanjemu prometu. V slabem stanju, nadaljuje poslanec Škerk, so tudi mejni bloki vzdolž vse meje za prehod s prepustnicami in ceste so ponekod zelo zanemarjene, zlasti na Goriškem. Na teh blokih morajo obmejni or-gani opravljati svojo službo v zelo slabih razmerah in tesnih prostorih, kjer primanjkujejo celo sanitarne naprave.
Plemenita Jesta mestnih redarjev
Predstavniki sindikalnih organizacij mestnih redarjev so sporočili županu Spaoctaiiju ter odborniku Romanu, da so skupno s poveljstvom mestnih redarjev sklenili pozvati tržaško prebivalstvo, naj letos ne obnavlja več tradicionalne navade obdarovanja mestnih redarjev za tako imenovano «Befano».
Ta sklep se je porodil iz želje, da bi se s tem odklonom darov lahko okoristile druge dobrodelne ustanove in organizacije. Predstavniki mestnih redarjev zato vabijo prebivalstvo in vse tvrdke naj svoje darove naslovijo na te ustanove in organizacije. S tem bodo naj-vemeje izkazale svojo hvaležnost mestnim redarjem.
Tržaški župan Spaccini in odbornik Romano sta z zadovoljstvom sprejela to pobudo, ki odraža vso tenkočutnost redarjev.
Na pobudo Delavskega pristaniškega urada Avtonomne pristaniške ustanove v Trstu bodo 6. januarja ob 10. uri razdelili na pomorski postaji 691 paketov pristaniškim delavcem.
Urnik trgovin
ljati svojo službo v nih razmerah, posebno v zimskem
niiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiimiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiniiiiitiiiiiitiiiniiia
Slovensko gospodarsko združenje javlja umik trgovin za praznike:
V	ponedeljek, 5. .januarja bodo v dopoldanskih urah odprte tudi tiste trgovine, ki imajo običajno ob ponedeljkih tako imenovani kratek teden t. j. trgovine z oblačili, opremo in raznim blagom.
V	torek, 6. januarja bodo vse trgovine zaprte, razen mlekarn, ki bodo poslovale od 7. do 12., cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ter pekam, slaščičarn in podobno, id bodo poslovale od 8. do 21.30.
NA PODROČJU JAVNIH PREVOZOV
Stavkajoči uslužbenci se zavzemajo za ustanovitev deželnega podjetja
Včeraj so uslužbenci ACEGAT, miljske ACNA in openskega tramvaja prekinili delo za štiri ure Skupščina stavkajočih - Ker ni nihče opravljal nadur, ukinjene nekatere manj obremenjene proge
Stavkovna akcija delavcev in u-službencev mestnih javnih prevoz nih podjetij ACEGAT, ACNA in o-penskega tramvaja, je popolnoma uspela. Tako so včeraj zvečer, ko so bili zbrani osnovni podatki, sporočila sindikalna vodstva.
Promet se je ustavil zjutraj ob 10.30, ko so avtobusi zaključili svoje vožnje in se odpravili v garaže v Ul. Broletto. Od tod so se vrnili na delo po 14.30, tako da se je položaj na tem področju normaliziral šele pol ure pozneje. Seveda je zaradi tega nastal v. mestu pravcat prometni zastoj. Večina uradnikov in trgovcev, obrtnikov m sploh vseh, ki delajo v mestnem središču, je namreč prispela že zjutraj na delo z zasebnimi vozili. Parkirnih prostorov dejansko ni bilo na razpolago in marsikdaj sta bili v ulicah, kjer sicer velja občasna prepoved parkiranja izmenoma na levi, oziroma na desni strani ceste, zasedeni in natrpani z vozili obe strani. Na j več ja zmeda pa je nastala ob uri kosila, ko so se iz
Nenadoma je preminil dr. Doro de Rinaldini
Včeraj popoldne je nenadoma preminil dr. Doro de Rinaldini, bivši predsednik prvega deželnega sveta (1964-1968) Furlanije - Julijske krajine in do svoje smrti deželni svetovalec.
Še včeraj zjutraj je bil na predsedstvu deželnega sveta v Ulici Teatro, kjer je imel pogovor s predsednikom sveta prof. Ribezzi-jem do skoraj 12.30 Ko se je vrnil domov, mu je nenadoma postalo slabo ter je umrl ob 13.30, še preden so prišli v njegovo stanovanje v Ul. Combi 7 zdravnik in bolničarji RK, ki jih je takoj poklicala na pomoč družina.
Dr. de Rinaldini je bil star 61 let in se je rodil v Trstu 2. oktobra 1908. Zapušča ženo gospo Lgdio ter otroke Vittoria, Teodoro, Paolo, Rito in Piera.
Bil je prvi predsednik deželnega sveta, ki ga je izvolil 26. maja 1964. Na deželnih volitvah 10. maja 1964 je bil kot nosilec liste KD za tržaško volilno okrožje izvoljen na prvem mestu s 4752 preferenčnimi glasovi. 26. maja 1968 pa je bil ponovno izvoljen za deželnega svetovalca s 4778 preferenčnimi glasovi. V štirih letih svojega predsedstva je vodil delo deželnega sveta čimbolj objektivno, pri čemer so prišle do izraza vse njegove moralne vrline in topel človeški odnos do vseh, zlasti pa strpnost. Vedno je tudi odločno zagovarjal deželno e-
notnost ter tesno sodelovanje med Furlani ter prebivalci tržaške in goriške pokrajine.
Bil je sin ustanovitelja Ljudske stranke v Trstu ter je ostal vedno zvest tej ideologiji. Leta 1930 je promoviral v političnih vedah na padovski univerzi. Po promociji ni našel zaposlitve v Italiji, ker t» bil vpisan v fašistično stranko ter se je moral izseliti na Češkoslovaško, kjer se je zaposlil in stalno dopisoval z don Sturzom, ki je živel v politični emigraciji, že v mladosti je bil član Katoliške akcije in član Krščanske demokracije od njene ustanovitve. Udeležil se. je v Trstu podtalnega gibanja in je od februarja 1945 zastopal KD v CLN V Krščanski demokraciji je imel tudi razne vodilne funkcije. Od junija 1945 do decembra 1949 je bil tajnik demo-kristjanske struje v Delavski zbornici ter od 1949 do 1960 član tržaškega občinskega sveta in odbornik. Od leta 1960 do leta 1964 je bil svetovalec KD v devinsko-nabrežinski občini. Bil je član u-pravnih svetov tržaškega velesejma in Tržaškega Llogda ter od leta 1955 tajnik pokrajinske turistične ustanove.
Njegova nenadna smrt je zbudila v deželnih, strankinih in drugih krogih globoko žalovanje. Predsednik deželnega sveta Ribez-zi se je šel včeraj popoldne poklonit njegovim posmrtnim ostankom na dom. Odredil je, da bo pogreb jutri iz hiše žalosti ob 15.30 na deželne stroške. Predsednik deželnega odbora Berzanti, ki je v inozemstvu, je poslal družini sožalno brzojavko, v imenu odbora pa je izrazil vdovi in družini sožalje podpredsednik Moro. Sožalno brzojavko je poslal prizadeti družini tudi poslanec KP1 Albin Škerk.
Tržaška KD je izdala poročilo, v katerem izraža svoje globoko sožalje in pravi, da je pokojnik vedno navdušeno in nesebično deloval ter poziva člane in simpatizerje stranke, naj se udeležijo pogreba.
Dr. de Rinaldini je bil priljubljen tudi med našimi ljudmi, saj je bil vedno človeški in strpen ter je rad zahajal na Kras, ki ga je zelo ljubil. Hudo prizadeti družini izražamo svoje iskreno sožalje.
trgovin in uradov usule množice uslužbencev in se hkrati odpr avl jedi domov, na kosilo.
Vsekakor vse kaže, da se bodo stavkovni nastopi uslužbencev prevoznih podjetij še zaostrili. Do pr ve zaostritve nastopov je prišlo že včeraj, ko so sindikalne organizacije naročile svojim članom, naj ne opravljajo nadur in izrednega dela sploh. Zaradi tega je morala uprava mestnega prevoznega podjetja ukiniti vožnje na nekaterih manj obremenjenih progah, kot so linije št. 5 (v Rojan), 16 (k Sv. Andre ju), 18 in 24 (k Sv. Justu).
Na svoji skupščini pa so uslužbenci javnih prevoznih podjetij razpravljali o vzrokih napetosti ter možnostih, da se spor pozitivno reši. S tem v zvezi so poleg splošnih gmotnih in normativnih zahtev postavili nekaj predlogov, ki ustrezajo potrebi po smotrnejši organi zaciji mreže javnih prevozov v mestih in izven njih. Predlog, ki so ga po krajši razpravi osvojili, je, naj bi prevzela nalogo po organizaciji te mreže deželna uprava in ustanovila enotno združeno podjetje za javne prevoze v deželi Furlaniji-Julijski krajini, s tem pa delno razbremenila krajevne uprave, ki so zabredle v hude dolgove.
Primer, ki ga navajajo sindikalisti, ni niti najmanj utopističen ali maksimalističen, saj sta ga že z uspehom uresničili deželni upravi na Sardiniji in v Dolini Aoste Mnogo pa se je o tem govorilo pred nedavnim tudi v miljskem občinskem svetu, kjer je kriza mestnega prevoznega podjetja ACNA večkrat bila na dnevnem redu in tudi zlepa ne bo rešena brez zunanjih posegov
nec Giuseppe Sossi iz Ulice Sotto-monte 33, ki so ga sprejeli v bolnišnico 27. decembra zaradi zloma desne stegnenice. Poškodoval seje pri padcu v kuhinji.
Sinoči je v glavni bolnišnici izdihnila tudi 92-1 etna Fioretta Rizzi vd. Busato iz Ulice Scala Oro 1. Žensko so sprejeli na nevrokirurškem oddelku 11. decembra, ker je padla s postelje in se pri tem u-darila v glavo in desno stegno.
Giuseppe Agrini, 77 let star u--pokojenec, se je ponesrečil v sredo zvečer, ko mu je spodrsnilo in je padel po stopnicah. Udaril se je v glavo in se ranil po obrazu. Zdravniki so izrekli prognozo 20 dni. Včeraj pa se je Agrinijevo stanje poslabšalo in je ob 15.30 izdihnil.
Nezavesten je ležal v jarku pri Škofijah
Bilo je še zelo zgodaj, ko je nekdo, ki je hodil proti škofijam, o-pazil v obcestnem jarku nezavestnega moškega. Pohitel je do bara in telefoniral agentom, ki so kmalu nato prišli skupaj z osebjem Rdečega križa. Moškega so potegnili iz jarka, na dnu katerega je bilo nekaj umazane vode in blata, ter ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, Mož je bil star približalo od 50 do 60 let. Ranjen Je bdi po obrazu in skoraj popolnoma odrevenel. Popil je tudi precej blatne vode. V bolnišnici je dežurni zdravnik ugotovil, da je ležal verjetno precej časa v jarku. Njegovo stanje je tako slabo, da si je pridržal prognozo. Kasneje so karabinjerji ugotovili, da gre za 46-letne. ga Calvtaa Babicha iz openskega begunskega naselja. Babicha so sprejeli na oddelku za oživljanje, kjer mu skušajo zdravniki rešiti življenje, agenti pa raziskujejo za kaj je Babich padel v jarek.
Smrti zaradi padcev
Na ortopedskem oddelku je včeraj zjutraj umrl 75-letni upokoje-........................................•■■■■■n....m
SKLEPI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
200 milijonov lir za popravilo dotrajanih mestnih pločnikov
V ta namen to mesto razdelili na štiri področja - Nakup novih tovornjakov tlužbe za mestno čistočo - Nakazila gledališčem
Občinski odbor je na svoji zadnji seji sprejel vrsto pomembnih ukrepov. Nekatere od teh je že odobril občinski svet, ker so razna vprašanja z njimi v zvezi že proučile pristojne svetovalske komisije.
Na predlog odbornika Mocchija je bil sprejet ukrep za popravilo mestnih pločnikov. Stroški za omenjeno delo naj bi znašali 200 milijonov lir, načrt pa predvideva razdelitev mesta na štiri področja.
Prvo področje obsega sledeče mestne ulice: Drevored III. armata. Ul. Monfort, Ul. Bonaparte, Ul. Ti-gor. Ul. Colonna, Ul. Stampa, Ul. Marcallo, Trg C. Romana, Ul. Ca-puano, Ul. Ciamician, Ul. Crocife-ri, Ul. Combi, Ul, Montanelli, Ul. Promontorio, Ul. Colautti, Ul. E. de Amicis, Ul. Muzio, Ul. Franca, Ul. S. Giustina, Ul. Cereria, Trg C. Alberto.
Drugo področje obsega naslednje ulice: Ul. Petrarca, Ul. Stuparich, Ul. Palladio, Ul. Rossetti, Ul. Ghir-landaio. Seneni trg, Ul. Settefonta-ne, Trg Perugino, Ul. della Tesa, Ul. Ananian, Drevored d’Annunzio, Ul. Signorelli.
Tretje področje: Ul. Ovidio, Ul. Cordaroli, Ul. Apiari, Miramarski drevored. Ul. Lavareto, Furlanska cesta. Ul. Somma, Ul. Gazzoletti, Ul. Boveto, Ul. Pratello, Ul. Zon-
ta, Ul. Galatti, Korzo Cavour, Trg Liberta, Ul. Ghega, Ul. Cellini, Ul. Boccaccio.
Četrto področje: Škedenjska cesta, Škedenjska ulica. Ul. Carpine-to. Ul. del Pane bianco, Stara istrska cesta. Ul. Domus Civica, Ul. S. Sabba, Ul. Zandonai, Ul. Masca-gni, Erta S. Anna, Trg Kolonkovec, Ul. Salata, Naselje S. Sergio. Ul. Pončana, Ul. Mansanta, Ul. Cigotti, Ul. Gavardo, Ul. Cancellieri, Ul. Besenghi.
Odbornik Mocchi je orisal tudi druge ukrepe: zgraditev odtočnih kanalov pri Sv. Soboti za 5 milijonov lir; popravila ulic za 25 milijonov lir; razna dela na občinskem pokopališču pri Sv. Ani za 10 milijonov lir; razna dopolnje-valna dela v Tehničnem inštitutu G. R. Carli, v osnovnih šolah »Su-vich», «Saba» in «Rossetti» ter v otroškem vrtcu na Greti.
Na predlog odbornika de Gioie je odbor sklenil nakupiti tudi nekaj tovornjakov za okrepitev službe mestne čistoče. Celoten predviden strošek za okrepitev te službe znaša 160 milijonov lir.
Odbor je obenem sklenil na predlog odbornika Verze nakazati podporo Slovenskemu gledališču v Trstu. Stalnemu gledališču za najemnino Politeama Rossetti ter konservatoriju »Tartini* za glasbeno nagrado »Mesto Trst*.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
______________ KULTURNI DOM ------------------
Tretja premiera sezone 1969—70 FRAN ŠALEŠKI FINŽGAR
NAŠA KRI
igra v štirih dejanjih
Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Režiser in scenograf: VIKTOR MOLKA V soboto, 3. januarja 1970 ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) v nedeljo, 4. januarja 1970 ob 16. uri
ABONMA RED B — nedeljski popoldanski)
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred. pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma:	ob
nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
SINOČI NA ITALIJANSKI TV
Kratka, toda lepa oddaja o Glasbeni matici
Sinoči je bila v rubriki «Italijanske kronike» italijanske televizije deležna pozornosti tudi naša tržaška slovenska Glasbena matica. Ker je slovenska skupnost v Italiji, njeno politično, družbeno in kulturno življenje za italijanski radio in televizijo malone popoln tabu, in je bila sicer živa dejavnost slovenske nacionalne skupnosti v Italiji deležna doslej le ene edine in v resnici s simpatijo sestavljene informativne oddaje v okviru rubrike «Approdo», nas je tembolj prijetno presenetila sinočnja sicer kratka informativno morda pomanjkljiva, vsekakor pa s simpatijo sestavljena in kaki dve minuti trajajoča ob 60-letnici Glasbene matice, ki da ima — kot je rekel poročevalec — stare in bogate tradicije m ki da je dala že veliko glasbenih mojstrov ali no naše glasbenikov.
Kameramen in komentator sta vodila gledalca po učilnicah Glasbene matice in zaključila oddajo na slavnostni akademiji v Kulturnem domu ob 60-letnici Glasbene matice.
Saj je res, da veliko to ni in da naša kulturna dejavnost in na pori za kulturni napredek slovenske manjšine v Italiji zaslužijo večjo pozornost, ko pa večjih priznanj ni, prijetno presenetijo tudi takšne oddaje in takšna priznanja kot je bila deležna sinoči Glasbena matica. Povrhu pa je skoraj gotovo, da je nekaj milijonov televizijskih gledalcev v Italiji tokrat prvič zvedelo za obstoj slovenske kulture v Trstu.
Na voljo imamo PRVIH 5 KNJIG iz 3. letnika knjižne zbirke
NAŠA
BESEDA
IZBRANO DELO
Josipa Jurčiča Janeza
Svetokriškega
TRST - Ulica sv. Fran-člška 20 Telefon 61-792
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
Danes zvečer se bo v gledališču Rossetti začela najavljena druga serija predstav drame Maria Prospe-rija ((Preganjanje in smrt Girolama Savonarole« v izvedbi Stalnega gledališča iz Turina in v režiji Renza Giovampietra, ki tudi nastopa v vlogi papeža Aleksandra Borgie.
Predstave, ki so v abonmaju, se bodo zaključile na dan sv. Treh kraljev.
Eden 15.00 «Topaz». Hitchcock. Te-chnicolor.
Nazionale 15.30 «Boon id saccheggia-tore«. Steve MacQueen. Techni-color.
Fenice 16.00 «Agente 007 al servizio segreto di sua maesta«. James Bond, George Lazenby, Diana Rigg. Telly Salavas, Gabrielle Ferzetti. lise Steppat.
Grattacielo 16.00 «11 prof. dott. Gui-do TersUli, Primario della clinica villa Celeste delle Piccole Ancelle delFAmore misericordioso, Conven-aionata con le Mutue«. Alberto Sordi. Technicolor.
Evcelsior 15.C0 «La bella addormen-tata nel bosco«. Kratkometražni film «11 mio amico Beniamino«. Technicolor.
Ritz 16.00 «11 prezzo del potere«. Giuliano Gemrna, Van Johnson. Technicolor.
Filodrammatico 16.30 «Vivi o prefe-ribilmente morti«. Nino Benvenu-ti, Giuliano Gemrna. Technicolor.
Alabarda 16.00 «Ehi amico, c’e Sabata, hai chiuso«. Lee Van Cleef. Colorsccope.
Aurora 16.30 «La legge del Signore«. A. Sordi, C. Cardinale, N. Manfredi. Technicolor.
Cristallo 16.30 «1 lunghi giorni delle aquile». Technicolor.
Capltol 15.30 «Amore mio, aiutami«. Alberto Sordi. Monica Vitti. Technicolor.
Impero 16.30 «Sento che mi sta sue-cedendo quadcosa». J. Lemmon. — Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «Dove osano le aouile«. Richard Burton. Technicolor.
Ideale 15.30 «Krakatoa est di Gia-va». MassirrvMiamo Schell, Dianne Backer, Bryan Kelth.
Abbazla 16.00 «1 berretti verdi«. J. Wayne, D. Jamssem, J. Hu-tton. Te-chnicoilor.
Astra 16.30 aStuntmann. Gina Lollo-brigida. Barvni film.
Razstave
V	Nemškem kulturnem Inštitutu
bodo od 8. do 27. t.m. razstavljali tržaški slikarji Bombe, Čara, Ghia-oigh, Cornaohin, Monai in Stravisi.
V	Galeriji Rossoni razstavlja do 10. t.m. škedenjski slikar Silvester Godina.
Darovi in prispevki
Dr, Anton Barbiš daruje 5000 lir za Narodno in študijsko knijnico. V počastitev spomina pok. dr. Jožeta Dekleve daruje N.N. 1000 lir za Dijaško matico, 1000 lir za Glasbeno matico in 1000 Ilir za sklad Ser-gija Tončiča. V počastitev spomina pok. Hermana Birse, darujeta Anton In Lea Magajna 3000 lir za Dijaški dom.
V počastitev spomina pok. dr. Jožeta Dekleve daruje A. Urdih 1000 lir za Slovensko levico. V spomin ob prvi obletnici smrti Zorke Kosovel daruje Costanza Costiale 2000 ■|ir za sklad Sergija Tončiča.
Namesto cvetja na grob pok. Hermana Birse daruje družina Dolhar 5000 lir za prosvetno društvo «Ivan Cankar«. Ob prvi obletnici smrti naše drage mame Zorke Kosovelove darujejo Saško, Marija in Andrej Kosovel 3000 lir za Dijaško matico.
SOŽALJE
Prosvetno društvo Ivan Cankar izraža globoko sožalje družinam Birsa ob izgubi nepozabnega Hermana.
1. januarja je po dolgi bolestni preminil naš vzorni oče
Jožef Bukavec
upokojenec Acegata
Pogreb bo danes, 3. t.m. na Proseku ob 15.15 iz hiše žalosti.
Žalostno vest sporočajo:	žena
Marija, hčerki Danijela in Pina z družinama Janke in Kapun.
Občinski pogrebni zavod, tel. 38-608
Tragična nesreča je prekinila življenje
Viktorja Gerdola
posvečeno družini in delu.
Pogreb bo danes ob 11. uri iz cerkve na Katinari.
Žalostno vest sporočajo žena Angela, hčerka Nadja z možem Gior-giom, sestra, bratje, svaki in drugi sorodniki.
Občinski pogrebni zavod, tel. 38-608
DEŽELNI SVET FURLA NIJE - JULIJSKE KRAJINE
sporoča z globoko žalostjo, da je nenadoma preminil
dr. Doro de Rinaldini
predsednik sveta med prvo zakonodajno dobo in sedaj njegov cenjeni član.
Trst, 2. januarja 1970.
DEŽELNI ODBOR FURLA NIJE - JULIJSKE KRAJINE
se globoko užaloščen pridružuje žalovanju ob hudi izjP bi deželnega svetovalca
dr. Dora de Rinaldinija
prvega predsednika deželna skupščine.
Trst, 2. januarja 1970.
KINO NA OPČINAH
danes ob 18. uri Technicolor zabavni film:
LASCIAMI BAČI ARE
LA FARFALLA Igrajo: Jo Van Fleet, Leaigh Taylor. — Prepovedan vstop mladini pod 14. letom.
OBČINA TRST
se pridružuje žalovanju družine oto smrti someščana
dr.
Teodora de Rinaldinija
bivšega tržaškega občinskega svetovalca to odbornika.
K/NO <|RIS> PROSEK
danes ob 19.30 Technicolor dramatičen film:
DUE SPORCHE CAROGNE Igrajo: Alaita Delan, C. Bron-san, O. Georges Licot.
Smučarski izlet v Kranjsko goro
Potovalni urad AURORA priredi od 4. do 6. januarja izlet v Kranjsko goro z bivanjem v hotelu »PRISANK*.
Informacije pri Aurori v Ul. Ci-_____	___________________________________ cerone 4, tel. 29-243.
■iiiimiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiuHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiii
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 1. in 2. januarja 1970 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 43 oseb.
UMRLI SO: 53-letina Ermmia Brun por. Nardelli, 62-letni Francesco Žago, 76-letna Amelia Obresi, 72-letna Concetta Miloš por. Casseler, 65-Iet-ni Fernando Colginl, 63-letni Guerri-no Destradl, 45-letna Pavla Olenik, 80-letna Antonietta Sbisi por. Pra-ga, 76-letni Carmelo Gali o, 56-letna Natalia Kauolc, 40-letml Celestino Medos, 89-letni Guido Floritta, 82-letni Cino Feroce, 68-letna Narcisa Postogna vd. Tossi, 78-letni Giuseppe Bukavec, 35-letna Ellsabetta Gulil vd. Comelli, 724etni Pietro Krisman, 64-letni Ermanno Birsa, 63-letna Lulgla Rijavec por. Purlcb, 41-letn! Ilarlo Legisa, 68-letna Antonia Zalesjak, 69-letni Salvatore Esposito, 80-letnl E-miilio Bislanl, 77-letni Giuseppe Co-nigliaro, 81-letna Carla Kolman vd. Višin ti n, 77-letnl Mario Steffč, 68-letna Glovanna Rebulla por. Bilosla-vo, 72-letna Amelia Berclch por. Pri-sehich, 61-letna Santina Gerk por. Schreiber, 72-letna Gilberta Ober-star vd. Deta rdi, 67-letnl Giuseppe Pecchlar, 70-letni Francesco Novak, 82-letna Valeria Bertodi por. Madda-lenl, 82-letnl Mlchele Dulmovlch, 92-letna Fioretta Rizzi vd. Busatto, 60-letni Giuseppe Steppinl, 81-letna Ma-ria Slamic roj. Vidmar, 83-letna Ele-na Battistin vd, Argentin, 68-letna Mari« Miami vd. Purelll, 65-letni Lul-
gl Marcuzzl, 51-letna Rita Cucchettl por. Margoni, 90-letna Maria Fragia-como por. Ruzzier, 91-letna Giuseppi-na Kobau vd. Moretti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dr. Gmeiner, Ui. Giulia 14. Man-zoni, Largo Sonnino 4. INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2. Al Gemelll, Ul. Zorutti 19/c.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 16.3« do 1.3«)
A11’Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8. ClpoiUa, Ul. Belpoggio 4. At due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44. Miami, Drevo red Mlramare 117 (Barkovlje).
LOTERIJA
BARI	53	24	76	51	10
CAGLIARI	90	53	45	38	>i
FIRENCE	25	57	27	83	38
GENOVA	82	61	74	84	78
MILAN	12	43	17	22	a
NEAPELJ	18	37	36	29	56
PALERMO	66	28	43	61	57
RIM	2	18	87	25	21
TURIN	80	51	56	90	9
BENETKE	49	46	39	54	71
	ENALOTTO				
X 2 1	2	1 1 2	1 2	S	; x	1
Kvote za stavo št. 52 od 27. dec.: 12 točk — 3.823.000 lir. 11 točk -244.000 lir, 10 točk - 20.300 lir.
UPRAVA OBČINE DEVIN ■ NABREŽINA se klanja spominu
cav. dr.
Dora de Rinaldinija
bivšega občinskega svetovalca ta Se pridružuje žalovanju družine.
Svetovalska skupina Krščanske demokracije v deželi Furlaniji . Julijski krajini se
pridružuje žalovanju ob smrti
dr. Dora de Rinaldinija
bivšega predsednika prvega deželnega sveta in doseda njega deželnega svetovalca.
Trst, 2. januarja 1970.
Pokrajinski odbor Krščanske demokracije Trsta i11 Istre se z globoko žalostjo pridružuje žalovanju ob nenadni izgubi
Dora de Rinaldinija
ter se spominja njegove#* zavzetega političnega delovanja od ustanovitve Ljudsk« stranke do podtalnega boja * odporniškem gibanju ter njegovega stalnega, koristneg3 in velikodušnega prizadevanja v službi mesta, v javneD življenju in v stranki.
Trst, 2. januarja 1970.
Deželni odbor Krščanske demokracije Furlanije - Julijske krajine sočustvuje z družino ob hudi izgubi
dr. Dora de Rinaldinija
predsednika deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine v njegovi prvi zakonodajni dobi'
Trst, 2. januarja 1970.
SOŽALJE
Poslanec Albin Škerk je posl** družini preminulega de Rinaldinij* brzojavko sledeče vsebine: »Žalost ni dogodek, ki je hudo prizade* Vašo družino, me je globoko razžalostil. Prosim Vas, sprejmi!® moje občuteno sožalje*. .
Sporočamo žalostno vest, da nas Je 1. Januarja ob 16.40 za vedno zapustil naš predragi
HILARIJ LEGIŠA
Pogreb bo v nedeljo, 4.t.m. ob 14.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Slivno.
Žalujoča soproga JOLANDA, hči VIDKA. oče In mati ter drugi sorodniki
Slivno, 2. januarja 1970.
KAKO GLEDAJO INDUSTRIJO NA SEDANJO KONJUNKTURO
Na Tržaškem smo v letu 1969 zabeležili vrsto pomembnih gospodarskih uspehov
V Italiji na splošno pa je položaj «zelo resen»
Mnenje dr. Modiana giede bližnje prihodnosti
Ob koncu starega in začetku no-Vcga leta so številne osebnosti v italijanskem javnem življenju izrekle svoja gledišča in prikazale so cialno gospodarski položaj v državi z različnih gledišč; prav tako si se izrekle tudi nekatere pomembne stanovske organizacije v republiki, pričenši z Vsedržavno industrijsko zvezo (Confindustrio). Po vroči jeseni pa so gledišča te organizacije Prav črnogleda. Njihovo glasilo mi lanski dnevnik «11 Sole - 24 Ore» opisuje pravkar preteklo leto, zlasti Rjede na njegov konec in na sindikalna gibanja zadnjih mesecev kot »leto žalosti in žgočih razočaranj*. List meni, da so sindikalne borbe in z njo povezane stavke povzročile škodo, ki se oceni na 100(1 Milijard lir, od tega 350 miljiard neizplačanih prejemkov za prizadete delavce in nameščence. List seveda ne dvomi v to, kdo nosi odgovornost za tolikšno zgubo: te-65 je po njegovem mnenju kriva vlada, ki se ni znala dovolj trdno zoperstaviti sindikatom. Kupna moč lire se je zato v pravkar zaključenem letu zmanjšala za 4 odst., poudarja list, pa tudi sicer je gospodarski položaj danes nadvse resen. Tako «je gospodarstvenike in varčevalce v državi zajel val hudega Pesimizma, medtem ko se nad na-Mi zgrinja strašilo inflacije, ki ga spremljata nevarnost devalvacije lire in nevarnost novega gospodarskega zastoja še hujšega kakor je bil zastoj, ki ga je Italija doživela v letih ’964 in 1965».
Industrijska stanovska organizacijo na našem področju pa je glede lokalnega gospodarskega položaja °b koncu starega leta znatno bolj optimistično razpoložena. Predsednik Združenja industrijcev iz tržaške pokrajine dr. M. Modiano je v.. zadnji števiiki glasila organiza-C1je sicer naglasil, da se proizvod-n> stroški v vseh pridobitnih pa-n°gah, in zato tudi v industriji, stalno dvigajo ter da so stavkovna gibanja povzročila znatne zastoje, vendar pa da se na Tržaškem na osnovi dosežkov, zabeleženih v starem letu, lahko nadejamo precej u-•Pešnemu 1970. in naslednjim letom. Na našem področju, pravi dr. Mod>a-n°. smo v letu 1969 dokončali a v 1° cesto Trst - Benetke in nas zdaj čaka problem avto cestne poveza Ve čez Trbiž z Avstrijo; pomol VII Jf bil tudi v preteklem letu končno dograjen ter nas zdaj čaka vpra-aanje njegove tehnične opreme (in, M lahko dodali, njegove povezave z zaledjem, kar bo prav kmalu Poslalo še bolj pereče kakor vprašanje opreme).
Med ugodnimi dosežki v pretek-
Iz komentarja učiteljice Lavren-fcičeve — glede na to, da govori o nesoglasju občinstva — sklepam, da omenjena učiteljica sploh ni bila prisotna na proslavi; zato ne more o njenem poteku podati objektivne sodbe, sicer bi se sama zavedla, da je nekdo iz muhe napravil slona.
V navadi ie namreč, da vsak kulturen "človek pozdravi tujega povabljenega gosta v njegovem jeziku; to velja za posameznika kot tudi za ustanove. Tako je bilo vedno, tako bo tudi v bodoče, vse dokler bodo veljala dosedanja nenapisana pravila gostoljubnosti. Smatram zato, da je vodstvo liceja ravnalo «korektno», ko je izreklo svoj kratek pozdrav vsem gostom in tudi v italijanščini šolskemu predstojniku. Jasno je, da s tem, da nekdo korektno ravna nasproti predstavniku oblasti, še ne pomeni, da «ponižno» trpi razne krivice. Korektnost je eno, servilnost pa je čisto nekaj drugega. Servilnost obsoja ne le vsak pošten Slovenec, temveč tudi vsak pošten človek, zlasti če jo opazimo pri ljudeh, ki imajo določeno odgovornost v javnem življenju.
Glede trditve učiteljice Adrijane Lavrenčič, da je žalostno, da se ne zavedam, kako večina profesorjev «ponižno» čaka na ureditev svojega položaja že celih 25 let, bi samo pripomnil, da se večina
slovenskih šolnikov prav jasno zaveda svojih pravic in da se tudi vztrajno bori, da si jih pridobi. Dovolj je, da pomislimo med drugim na odločno in nenehno borbo, ki jo vodijo slovenski profesorji, organizirani v Sindikatu slovenske šole ob podpori vseh naprednih demokratičnih sil v Italiji.
Pri nas se na žalost polemike izrodijo v osebno žaljenje, zato s tem svojim kratkim pojasnilom smatram zadevo za zaključeno, vsaj kar mene osebno zadeva.
V Trstu, 1. jan. 1970.
prof. Egidij Košuta
V baru je dobil srčni napad
Sinoči je 58-letni Adolfo Caruzzi iz Ulice Colautti 12 nameraval postati še malo v baru, nakar bi se vrnil domov. Nenadoma se mu je zameglilo pred očmi in se je zgrudil na tla. Nekatere osebe,_ ki so bile ob njem, so mu priskočile na pomoč. Ker se jim je zdelo, da možu ne utripa več srce, so_ telefonirali Rdečemu križu. Z rešilnim avtom so ga nekaj minut kasneje odpeljali v bolnišnico in dalje na oddelek za oživljanje. Zdravniki so ugotovili, da je Caruzzi imel precej hud srčni napad. Pridržali so si prognozo.
SKLEPI Z ZADNJE SEJE ERSA
POKRAJINSKA TURISTIČNA USTANOVA V LETU 1970
Potrjeni važni študijski srečanji o parkiranju in pomorskem turizmu
Drugega srečanja se bodo udeležili tudi jugoslovanski in francoski strokovnjaki
Za pokrajinsko letoviščarsko u- ga na ortopedskem oddelku. Zdra-se leto 1970 začenja pod viti se bo moral približno 60 dni.
Opoldne je 74-letna Giuseppina Trampuš vd Ferrari z Larga Pe
stanovo
najboljšimi znamenji. Med izmenjavo mnenj med predsednikom u-stanove odv. Aldom Terpinom m njegovimi najožjimi sodelavci je bil namreč spet potrjen prvoten načrt delovanja na turističnem področju v letošnjem letu. Ta načrt pa je izredno bogat in obetajoč, saj predvideva med drugim prh pravo dveh študijskih srečanj, ki naj bi postavili Trst v središče pozornosti. Gre namreč za državno srečanje na temo »Parkiranje v mestih in turistični parkirni pro-stori» ter za državno srečanje na temo «Pomorski turizem*
Do danes še nista • bila določena datuma obeh srečanj, vsekakor pa
Ustanova ob tem upa, da se. bd
j1® na območju Tržaškega arzena-‘a • Sv. Marka, začetek speljave novega vodovoda za industrijske in Mvilne potrebe mesta, pospešena Rradnjo tovarne Grandi Motori Tri-e?te, obnovitev finančnih in davč-Mn olajšav za tovarne v okviru Mdustrijske cone v Žavljah, živahno obratovanje Krožnega sklada /a pospodarske pobude na Tržaškem Goriškem ter konec upadanja v ®J®vilu zaposlenih ljudi v tržaški Ukrajini. Upoštevajoč vsa navede j18 . pozitivna dejstva, zaključuje s',°ja izvajanja dr. Modiano, lahko *joparno v novo desetletje v opti-Mistični veri, da bomo z združe Mmi m0čmi v bližnji prihodnosti *8hko dosegli pomembne gospodarno in socialne cilje.
TUdtna uAed*udtvu
Moj odgovor na cdrugo *ekcijo» slovenskim profesorjem
. Une 3j. decembra Je «Primorski j^vnik« objavil komentar učite-i.r; Adrijane Lavrenčič na moje k proslavi 25-letnice slo-č^kega liceja v Trstu (To Je >,:*Moj odgovor na članek s pod-i;.p*n S. p. v «Primorskem dnev-irj:1 ,21. XII., odgovor ki ga je j^bčilo ((Gospodarstvo* 26, de-
stalozzi hodila po Ulici Sette Fontane, ko se je nekje pri Trgu Pe-rugina spotaknila in je padla na tla. Mimoidoči so ji priskočili na pomoč in ustavili neki avto, ki jo je odpeljal v bolnišnico. Sprejeli so jo na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti približno dva meseca. Zlomila si je namreč desno ramo.
Smrtne posledice prometne nesreče
Včeraj zjutraj je na nevrokirurškem oddelku umrl 82-letni Miche-le Duimovich iz Ulice Gatteri 10. Moža je povozil na Silvestrovo zjutraj 41-letni Massimiliano Luc-chetta s svojim.. .Latom 1100 na
teh pomembnih študijskih dogodkov; Furlanski cesti. Zdravniki so si v
rirzt,” srns	>» »<»«*« »»•
podrobno proučila vprašanje turi-1 dirn PoškodDam stičnih parkirnih prostorov ter zbrala vrsto dragocenih podatkov s tem v zvezi pri raznih občinskih upravah, pokrajinskih sedežih Avtomobilskega kluba ter raznih turističnih uradih. Za čimbolj uspešen potek srečanj je predsedstvo ustanove vložilo tudi vse svoje pravno-tehnično znanje. Sedaj pričakuje le še pristanek oblasti, županov raznih italijanskih mest, tehnikov in strokovnjakov, da bi lahko dokončno določilo datume in programe.
Kar se tiče drugega srečanja je pokrajinska letoviščarska ustanova sporočila, da se bodo srečanja u-deležili tudi jugoslovanski in francoski strokovnjaki. To pa zato, ker že s-ma geografska lega na šega mesta predpostavlja tesne mednarodne odnose.
Prispevek 400 milijonov za gradnjo nove zadružne kleti pri Krminu
Pri lem so prizadeti tudi naši briški vinogradniki ■ Odkup zemljišč za lormiranje vzornih posestev * Nov sirarski obrat v Benečiji
Tik pred zaključkom starega le- vo vinsko klel pri Krminu in ki ta je imel upravni odbor Deželne pospeševanje kmetij-
ustanove za
stva (ERSA) id ima svoj sedež v Gorici, še svojo zaključno sejo za leto 1969.
Na dnevnem redu je bilo poročilo predsednika ustanove, dalje predlog za nakup treh kmetijskih cost štev v skupni izmeri 208 ha in za skupno ceno nekaj nad 312 milijonov lir; vsa tri posestva so v Furlaniji ter jih bodo preuredili v vzorna posestva in potem oddali nekaterim kmečkim družinam, ki jih bodo potem odplačevale na obroke in dolgoročno.
Dalje so imeli na dnevnem redu in odobrili tudi ureditev deželnega podjetja za pripravo in prodajo sira tipa «Mootaž»; ERSA ima v ta namen že načelno dovoljenje pristojnega ministrstva tudi za predvideni strošek, ki naj bi znašal nekaj nad 200 milijonov lir. Odbor je na seji odobril načrt in prošnjo na kmetijsko ministrstvo za izvedbo potrebnih ded.
Naše kmetovalce, zlasti pa briške vinogradnike pa bo najbolj zanimala točka 5 dnevnega reda, ki govori o gradnji konzorcialne kleti pri Krminu, ki bo namenjena vinogradnikom briškega področja na Goriškem. Po obširni debati, pri kateri so obravnavali celoten načrt bolj podrobno ter ugotovili, da gre za naprave za tipizacijo in prodajo vinskega pridelka tega področja, so svetovalci, upoštevajoč vse okoliščine, ki govorijo v ta namen, soglasno odobril sklep, da bodo zahtevali od kmetijskega ministrstva, oddelek za gospodarsko zaščito kmetijskih proizvodov, potrebno dovoljenje za izvedbo teh del po že odobrenem načrtu, v okviru predvidenega stroška 400 milijonov lir. Po dograditvi naprav bi imela ERSA še leto dni obvezno upravo nad objektom, ki bi potem prišel v upravo konzorcija prizadetih članov.
Iz debate, ki se je razvila na seji ob tem prob'emu, povzemamo, da že obstajajo v Brdih nekatera združenja vinogradnikov, kot na pr. Konzorcij za zaščito imena tipičnih briških vin ter Zveza briških vinogradnikov iz Števerjana in z Oslavja, ki pa skrbe predvsem za pravilno ustekleničen je pridelka in za- ‘njegovo prodajo, nimajo pa kakšne posebne naloge pri proizvodnji in le delno pri kletarjenju. To dvoje naj bi bilo predvsem skrb konzorcija, ki bo upravljal no-
bo prejemala grozdje z vsega področja Goriških Brd, od Dolenj in Mirnika pa preko Krmina vse do Števerjana, Oslavja in Šenitmavra.
Glavnino vinske proizvodnje na tem področju imajo v Krminu in sicer okrog 34.000 hi letno; vendar je treba tu upoštevati, da gre v dobrem delu tudi za pridelek z ravninskega področja. Briško področje v celoti pridela okrog 40 tisoč hi vina ali Okrog 32 odst. celotnega vinskega pridelka na Goriškem. Od tega odpade nekaj manj kot 6000 hi na področje občine števerjan, 4.500 hi na občino Dolenje ter 9.2 tisoč hi na področje Gorice, kamor spadajo tudi Oslav-je, Pevma, šentmaver in Podgora.
Ker gre pri prošnji za vladni prispevek predvsem za formalnost in je ta prispevek v višini 400 milijonov lir načelno že odobren, je ra-
končno začeli z gradnjo kleti, kater ise razpravlja že nekaj let pa se prizadeti vinogradniki doslej niso mogli sporazumeti Uidi zaradi križajočih se interesov. Ker bo sedaj finansiralo ministrstvo vso zadevo, bodo tako odpadli mnogi pomisleki in ovire, ki so bili doslej v napotje. Seveda pa bo treba potem poskrbeti za učinkovito in demokratično upravo prizadetih vinogradnikov pri novi kleti, ker je to hprvi pogoj za njeno dobro in u-spešno poslovanje.
Iz poročila predsednika odbora Lucce naj še dodamo, da so i-meli predstavniki ERSA več sestankov s predstavniki mlekarne v Ažli v Beneški Sloveniji; sporazumela so se, da bodo od 1. januarja letos spravili v obratovanje novo sirarno za Nadiške doline in so v ta namen določili uradnika ERSA Vazzaza kot predstavnika te ustanove pri mlekarski zadrugi v Ažli.
NA SILVESTROVANJU V PROSVETNI DVORANI
Podelitev Gallusovih odličij
v
zaslužnim pevcem v Standreiu
Poleg pevovodje Franca Lupina je bil priznanja deležen tudi pevovodja Dori Klavčič iz Podgore
Člani pevskega zbora prosvetnega društva «Oton Župančič* iz štan-dreža so priredili v Prosvetni dvorani v Gorici nadvse uspelo silvestrovanje, ki so se ga vaščani udeležili v velikem številu. Podjetni fantje so dvorano izredno okusno okrasili. Kako jo napraviti prijetno, to je bilo od nekdaj vprašanje, s katerim so se ukvarjali vsi, ki so prirejali plese v tej dvorani in jih še bodo. Toda to ni bilo poglavitno, kakor je važno vzdušje, ki so ga ustvarili udeleženci, predvsem sami Štandrežci, in potem še vsi drugi.
Ker nimajo v vasi primernega prostora, kjer bi se moglo srečati večje število domačinov, so izkoristili priložnost, da so ob tej priliki podarili Gallusova odličja zaslužnim pevcem, ki so v najhujših časih sodelovali v zboru. Kratko svečanost je otvoril Dino Rener, ki je uvodoma nanizal nekaj misli ob tem dogodku, potem pa sta tajnik Slovenske prosvetne zveze Edmund Košuta in predsednik p.d. «0. Žu-
čunati, da bodo v nastopnem letu
PRORAČUN ESA ZA LETO 1970
Nad 253 milijonov je na razpolago za prispevke obrtnikom in zadrugam
Gre predvsem za pomoč pri nabavi opreme in strojev ter za prispevke pri odplačevanju posojil za obratne stroške
pančič* A. Paškulin podelila odličja pevcem Alojzu Hobanu, Avgustu dijaku, Branku Marvinu, Danilu Nanutu, Mirku Prinčiču, pevovodji Francu Lupinu in pevovodji Dori ju Klavčiču, ki je dolga leta in tudi v najtežjih časih zbiral okoli sebe slovenske fante in može ter jih učil petje.
Ob tej priliki je pevski zbor zapel tri pesmi, Prešernovo Zdravico pod vodstvom tenorista Aleša Ho bana, ostali dve pa pod vodstvom Franca Lupina
Zbiranje prispevkov za bolnišnico v Šempetru
Na zadnji lanski seji občinskega sveta v Novi Gorici so med drugim razpravljali tudi o zbiranju potrebnih sredstev za dograditev nove bolnišnice v Šempetru, ki že nekaj let moli svoj železobetonskl skelet pod Markovim hribom proti nebu. Odborniki so na tej seji podiprli predloženi program za zbiranje potrebnih sredstev za dograditev, o katerem sta govorila predsednik občinske skupščine inž. Rudi šimac In predsednik gradbenega odbora Branko Šavle.
Kot znano, bodo prispevale sredstva za dograditev bolnišnice vse tiste občine, ki gravitirajo na to področje ter se bodo posluževale bolnišnice v Šempetru. Tako so na gimnaziji v Ajdovščini sklenili, da bodo prispevali za bolnišnico 100 Ndin namesto razpošiljanja običajnih novoletnih voščil.
iiiiiiiimiiimMiiiimimiiminioiiMmiiiiiMiiMMiniiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiHiiiiiinimiimiiiiiiiiimnniii
V ZADNJIH ŠTEVILKAH URADNEGA VESTNIKA
Objavljenih šest zakonov o znatnih deželnih prispevkih
Kako bodo uporabili nad 13 milijard lir ostankov iz finančnih let 1966 in 1967
Nevarna padca
Včeraj popoldne je 72-letni Gio-vanni Perucich od Sv. Jakoba hodil po Ul. Genova, ko se je na vogalu z Ul. Roma spotaknil in padel na tla. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik ugotovil, da si je verjetno zlomil desno stegnenico. Sprejeli so
3 MARKET
KOPER, SEŽANA, NOVA GORICA, KRANJSKA GORA
OB
NOVOLETNIH PRAZNIKIH
SVEŽI PURANI IN OSTALA PERUTNINA PRŠUT, BUDJOLA TER DRUGI DELIKATESNI PROIZVODI
VSE VRSTE PIJAČ, PECIVA IN ČOKOLAD.
NOVOLETNA REKLAM NA PRODAJA VIN, ŽGANIH PIJAČ, KEKSOV, NAPOLITANK, PECIVA IN ČOKOLADE ZE PRIPRAVLJENA DARILA
DARILA PO NAROČILU
Neprekinjeno odprto od 7-30 do 19.30, v nedeljo od 7.30 do 11. MED PRAZNIKI ODPRTE TRGOVINE
NEPREKINJENO ODPRTI
P-MARKETI
do 19.30 ure
ODPRTI P—MARKETI od 7.30 do U. ure. — Ljubljana, Cigaletova — Kranjska gora - Koper - Sežana - Nova Gorica
cenjenim POTROŠNIKOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1970
R E H RANA
EXPORT-IMPORT. LJUBLJANA
V	predzadnji lanski številki U-radnega vestnika Furlanije - Julij-sae Krajine so objavljeni trije zakoni: ooračun za leto 1968, novi aopoiniim predpisi o razlagi pravnega položaja in prejemkov deželnega osebja in o ureditvi deželnih uradov ter točna razlaga člena 3 deželnega zakona št. 23 z dne 9. aprila 1968 o urbanistiki.
Prvi zakon se nanaša na splošni obračun finančnega leta 1968, ki ga je računski dvor overovil 26. julija 1969 in deželni svet odobril skupno s proračunom za leto 1970. 7. drugim zakonom se dopolnijo norme o razlagi zakonov, ki se nanašajo na deželno osebje.
Tretji zakon pa je deželni svet odobril, da bi premostili formalne ugovore računskega dvora k regulacijskima načrtoma za Videm in Trst. S tem zakonom so hoteli dati avtentično razlago predpisov deželnega urbanističnega zakona ter določiti način uveljavljanja predpisov o tako imenovanih urbanističnih standardih, vsebovanih v prehodnem zakonu. Omenjeni zakon določa, da ni naša dežela vezana na vsedržavne standarde ter da jih določa ob odobritvi deželnega urbanističnega načrta.
V	zadnji številki Uradnega vestnika, ki nosi datum 31. decembra 1969, so bili objavljeni tudi trije zakoni. Prvi zakon se tiče sprememb deželnega zakona št. 21 iz leta 1967, ki vsebuje ugodnosti za osebe, ki oddajajo v najem sobe turistom, in za gostinske obrate; drugi zakon se nanaša na izredne finančne ukrepe za razvoj gospodarskih dejavnosti ter višjega šolstva: tretji zakon pa na prilagoditev plač deželnih uslužbencev plačam državnih uslužbencev.
Drugi izmed teh treh zakonov predvideva unorabo ostankov iz finančnih let 1966 in 1967 v skupnem znesku 13 milijard in 250 milijonov lir. Od te vsote so namenili 5.300 milijonov družbi Autovie Venete za avtocestno povezavo med Pordeno-nom in Portogruarom ter za njeno udeležbo pri gradnji predora pod Mopte Croce Camico. Poldrugo milijardo so namenili za snonoloitev turističnih cest, dve milijardi za kmetijstvo, dve milijardi za trgovinske centre in centre za zblra-nlp kmečkih pridelkov, 1.300 mlli-!onov na za razvoj tržaške univer ze in višjega šolstva v deželi, 1 mi-
lijardo in 50 milijonov bodo porabili za nakup in restavriranje vile Manin v Passarianu ter za izredno podporo deželnemu zavodu medicine za fizično rehabilitacijo v Vidmu.
Končno bodo nakazali na podlagi tega zakona tudi določeno vsoto za proslavo 25-letnice ustanovitve svobodnih področij v Kamiji in Furlaniji.
':n vprašanja senatorja Seme
Deželni odbor je pred kratkim odobril proračun ustanove za pospeševanje obrti (ESA), ki ga je ta predložla že 30. oktobra lani. Proračun je zanimiv dokument, ki na kratko in sintetično najavlja tudi program bodočega dedovanja te ustanove.
Tehnična in trgovska asistenca, ki jo je do sedaj izvajala ustanova po posameznih podjetjih in sektorjih je pokazala nekatere pomanjkljivosti zlasti s finančne strani.
Zato je ESA sklenila, da bo ze letos posvetila več pozornosti ustanovitvi primernih pobud za razvoj obrtništva', • kr rraj - bi-šte-v- korist predvsem zasebnih in zadružnih podjetji: iz posebnega sklada naj bi dajali prispevke za odplačevanje obresti pri prevzetih posojilih za o-bratnd kapital in druge potrebe. Poleg tega ostanejo še vedno v veljavi enkratni prispevki za nakup novih strojev in za modernizacijo naprav v obrtnih podjetjih. Po-
SA si vsekakor prizadeva, kakor je rečeno v poročilu k proračunu, da bi proučil kakršno koli novo pobudo, ki bi se izkazala kot potrebna in koristna pri nadaljnjem pospeševanju in razvoju obrtniške dejavnosti na območju naše dežele.
Nove slovenske knjige v državni knjižnici
V zadnjem trimesečju so v državni fcnjirici v Gorici, ki ima svoj sedež v Ul. Mameli 12, prejeli tudi naslednje slovenske knjige. ta brošure so na razpolago čitateljem ob delavnikih med uradnimi urami.
Catalogus faunae Jugoslaviae. GESTRIN:	Trgovina	slovenskega
zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja. JAN: Mrtvi
na Sardiniji, Franciji.
Korziki ta v južni
7'KdtviO’ ukedntitvu
Senator Paolo Šema je vprašal ministra za proračun in gospodar sko načrtovanje kakšen rezultat je dala obveza CIPE, da prouči, skli če komisijo ad hoc in sestavi konkretne predloge, da bi v Trstu spodbudili industrijsko dejavnost, ki je nujno potrebna za prebroditev sedanje gospodarske krize mesta.
Senator Šema je nadalje vprašal ministrski svet če lahko vlada predloži točen izpopolnjen obračun fondov, ki jih je dala na razpolago Trstu od leta 1953 dalje.
Komunistični senator hoče vedeti kakšne fonde so posamezna ministrstva nakazala, kakšne zneske so v resnici porabili, koliko je pasivnih ostankov, katere fonde, ki so jih dodelili Trstu, so porabili v tej pokrajini in končno, kako so podelili in za kakšne pobude vsote, s katerimi je razpolagal »Tržaški rotacijski sklad*.
Tretje vprašanje je senator Šema naslovil obrambnemu ministru. Šema pravi, da kljub protestom posameznikov in organizacij, zelo počasi izpolnjuje obljube, ki so jih pristojni organi dali ob priliki 50. obletnice konca prve svetovne vojne.
Senator KP1 z obžalovanjem u-gotavlja, da v tržaški in goriški pokrajini zavlačujejo z izplačevanjem denarne podpore bivšim pripadnikom avstroogrske vojske, kar je sprožilo precej protestov. Končno senator Šema sprašuje ministra, če mu je znan položaj teli ljudi, in če M mu ne zdi potrebno izdati odlok, da že pred novoletnimi prazniki ugodijo pričakovanju teh državljanov.
leg tega bodo ustanovili poseben 0,1
Sad 100 milijonov Lir za dodatno « »■*£• Iz "* * ^od duh išče jamstvo obrtnikom, ki bodo najeli1^- Iz^r slovenske umetne pesmi Sosoiila kot zgoraj navedeno. jod zadetkov do današnjih dni.
^h«)ki za leto 1970 so predri-1KOBE-ARZENŠEK:	Prvi tekstilni
deni'v višini 408 milijonov Ur, ki , industrijski obrati na Slovenskem, iih sestavlja pretežno prispevek KOCJAN: Tuberkuloza domačih 8-deželne uprave na osnovi določe I vali. KREFT: Spomini. LAH: Ljubnega deželnega zakona.	j ljansko Barje: Problemi urejeva-
Stroškii ne bodo presegli te vso- ! ta gospodarskega izkoriščanja te^tako dT se bo poračun zaklju- v obdobju 194^1961 MARUŠIČ: či brez ostankov ali primanjklja-, Dosedanje delo m bodoče naloge lev Uoravni stroški bodo pri tem 1 -on‘kega zgodovinarja m zgodovi-dosegli 154 7 milijona ali skoro 38 nopisja. MELIK: Rast naših mest od sto V primerjavi z lanskim le-1 v novi dobi. MENASE: Božidar Ja-torn se ti stroški ne bodo poveča-U«, MIJOT: Souze Jn smeh. MI-\\ oa čeprav je v načrtu razpis KUŽ:	Slovensko partizansko go-
natečaja za sprejem novega teh-! spodarstvo. Ne vdajmo se! Ob sto-ničnega osebja v službo, ki naj1 linici briškega tabora 1869-1969. h še bolj^krepilo asistenčno služ- PEDAGOŠKI MUZEJ JAN AMOS £, Lanove ESA včlanjenim obrt- j KOMENSKV: Prireduje izložbu 8-mkom in zadrugam. Pri osebju je1 vot i djelo Jt A Komensko«. PE-treba tudi upoštevati, da tu ne DICEK:	Midi
gre za čisto uradniško delo birokratskih poslov ampak v pretežni meri za strokovno osebje, ki nudi tehnično in drugo pomoč obrtnikom naše dežele.
Pretežni del dohodkov pa je u-pravičeno namenjen za podpore in prispevke obrtniškim podjetjem in zadrugam; v ta namen je v proračunu določenih nekaj nad 253 milijonov lir iz katerih bodo izplačevali poleg prispevkov na obresti prevzetih posojil posameznih podjetij tudi prispevke za stroške ob udeležbi na domačih in mednarodnih obrtnih razstavah, ter poleg tega še vse tiste oblike pomoči, ki bi se izkazale potrebne, koristne in učinkovite. Upravni odbor E
Gostišče
ŠTERK
AJŠEVICA (Nova Gorica)
tel. 21114
vošči cenjenim gostom, znancem in prijateljem prijetno in plodno novo leto 1970
in obvešča, da bo gostišče zaprto zaradi obnovitvenih del od 7. januarja do konca februarja razen ob nedeljah In praz niklh, ko bo gostišče nor malno poslovalo.
DICEK:	Midva. Poetovio - Ptuj,
69 -1969: Zbornik razprav ob tisoč-devetstoletnici. POLIC: Dobra reka. Pomurje:	Turistični vodnik.
Poslovilna pisma žrtev za svobodo. Priključenje Istre Jugoslaviji. RAZSTAVA ((BOŽIDAR JAKAC«. Nova Gorica, 1969: Katalog. STEFANČIČ: Začetek ta razvoj veterinarstva na slovenskem do prve svetovne vojne VILHAR-KLUN:	Narodnosvo-
bodilni boj Primorcev in Istranov
Tudi ceste na Peči so potrebne popravila
Pred nekaj dnevi sem bral v Primorskem dnevniku izjavo sovo-denjskega župana Jožefa češčuta v zvezi z zavlačevanjem ureditve in asfaltiranja tistih občinskih cest, ki jih je prevzelo podjetje Calcison-zo iz Zagraja. Tudi vaščani s Peči soglašamo, da je treba podjetje, ki je prevzelo ta dela, da jih opravi v določenem roku, prisilili, da opravi dela tako, kot je navedeno v prevzemnih pogojih.
Pri tem pa opozarjamo še enkrat občinsko upravo iz Sovodenj, da bi bilo potrebno vključiti v obnovitveni program tudi nekatere ceste na Peči. Predvsem se mi zdi potrebno, da bi povezali obe že obstoječi asfaltirani cesti s traktom od Peči do Stradalte. Gre za okrog 450 metrov dolžine, kjer bi se lahko sporazumeli z lastniki zemljišča ob cesti tudi za odstop zemlje, kolikor bo potrebno za razširitev ceste. Vsekakor se mi zdi, da zadeva ne bi bila predraga in bi se dala gladko izvesti. Poleg mene bi bili za tako pozornost hvaležni tudi drugi vaščani, občinska uprava pa bi še bolj utrdila svoj sloves dobrega upravitelja občinskih zadev v korist občanov.
(Sledi podpis).
Ranjena pr! trčenju avta s skuterjem
Včeraj popoldne ob 17.30 so nudili v splošni bolnišnici v Gorici prvo pomoč učiteljici 33-letnd Milem Lavrenčič por. Korošec, ki stanuje v Gorici na Placuti 5. U-gotovlli so ji udarec na desnem kolenu ter bo okrevala v nekaj dneh.
Ponesrečenka se Je malo prej peljala z avtom fiat 500, ki ga je vozil njen mož po Tržaški cesti v smeri proti Dolu. V bližini gostilne Komel pa je privozil na glavno cesto iz Ul. Tabai neki stouterist in med obema voziloma je pnžlo do trčenja, pri katerem pa je bila ranjena saimo omenjena učiteljica. Cestna policija je ugotovila tudi nekaj škode na obeh vozilih.
Varilni aparat povzročil ogenj
Včeraj dopoldne ob 10.35 so poklicali goriške gasilce v delavnico Stefana Viatorija v Ul. Alfieri 13 v Gorici, kjer so pri razdiranju rezervoarja za nafto iskre varilnega aparata zažgale nafto. Ogenj se je razširil tudi na ves rezervoar in zajel tudi nekaj opreme.
Po polurnem delu so gasilci odpravili vsako nevarnost nadaljnjega požara. Povzročeno škodo cenijo na okrog 800 tisoč lir.
GROZILNO PISMO DELAVCA IZ ZDRftVŠČINE
Zagrozil je s smrtjo otroka da bi dobil 2 milijona lir
Karabinjerji iz Gradiške so ga presenetili, ko je prišel po zahtevani denar
Karabinjerjem iz Gradiške se je posrečilo, da so v noči od torka na sredo ta teden presenetili izsiljevalca, ki je z grozilnim pismom zahteval od kmetovalca iz Gradiške 63-letnega Alfreda Pettarina, dva milijona lir: v nasprotnem primeru je bila v grozilnem pismu napovedana usmrtitev njegovega triletnega vnučka Klavdija.
Kot so pozneje ugotovili, je pismo pisal 38-letni delavec Sergio Zotti iz Zdravščine, Ul. tsonzo 9. V pismu, ki je bilo pisano na rjavem ovojnem papirju in s tiskanimi črkami, je izsiljevalec zahteval, naj Pettarin položi vsoto dva milijona lir v torek ob 22. uri pred spomenik garibaldinca Marina Ciottija v mestnem piarku v Gradiški. Zagrozil je tudi s smrtjo o-troka, če bi zadevo javil policiji.
Pettarin pa se ni ustrašil in je prijavil zadevo karabinjerjem ter jim izročil tudi pismo Karabinjerji so pripravili zasedo, potem ko je Pettarin prinesel na določeno me-
sto pri spomeniku zavoj, v katerem naj bi bila zahtevana vsota. Dve uri in pol kasneje je v resnici prišel tam okoli nekdo, ki je stikal pri spomeniku in hotel odnesti zavoj, ki ga je tam pustil Pettarin. V tistem hipu so skočili iz svojih skrivališč karabinjerji ter presenetili Zottija z zavojem v roki.
Odpeljali so ga v kasarno in za slišali. Zotti je kmalu priznal, da je on pisal izsiljevalno pismo, ker da je nujno rabil denar za izplačilo novega traktorja; dodal pa je, da ni imel nobenega namena ka korkoli škoditi malemu Klavdiju pač pa je hotel dobiti denar, ker je vedel, da ga Pettarin prav go tovo ima. Po tem priznanju so Zottija odpeljali v sodne zapore Gorici in ga prijavili sodišču žara di izsiljevanja z grožnjami. Zotti je delavec v goriški tovarni SA-FOG obenem pa se ukvarja tudi s kmetijstvom, ker ima blizu svojega doma košček zemlje.
Aleš Cej, štiriletni sinček prof. Jožeta in inž. Marije Cej, je na Silvestrovo dobil bratca, ki mu je ime Peter. Novoro jenček in mamica se dobro počutita. Čestitajo prijatelji in znanci. Pridružuje se tudi Primorski dnevnik.
CORSO. 17.15—21: «NeU’anno del signore,), Claudia Cardinale, Nino Manfredi. Ital. barvni film. Jutri ob 15.00 — 22.00.
VERDI. 17.00—22.00: «James Bond, agente 007 al servizio segreto di Sua Maesta«, G. Lazariby ta D. Rigg; ameriški kinemasikopstal film v barvah.
MODERNISSIMO. 17.30-22: «Gia-oomo Casanova Veneziano«, M. Grazia Buccella in L. Whiiting; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA. 17.15—21.30:	((Nudisti
alPisola di Sylt», H. Taippert in R .Van Holt; nemški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00—21.00: ((Silvestre e Gonzales: dente per dente»; ameriška barvna slikanica.
Tržič
AZZURRO. 17.30: #11 giovane normale)), L. Capolicchio m J. Agne-si. Barvni film.
EXCELSIOR. 16.00: «11 prof. Gui-do Tersilli primario della clinica Villa Celeste convenzdonata con le mutue», A. Sordi. Ital. bavrni film.
PRINCIPE. 17.30 «Certo, oertissl-mo anzi probabile«, C. Cardinale, C. Spaajc.
/Vouti Gorivu
SOČA (Nova Gorica): «Male vrli ne, veliki grehi)) — ob 18. in 20. DESKLE: «V kleščah mamil», za-hodnonemški barvni film — ob 19.30.
DENCE:	«Helga»,	zahodnonemški
barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: «Zadnji safari)), ameriški barvni film — ob 19.30. KANAL: ((Narednik York», ameriški film — ob 19.30.
SVOBODA (Šempeter): »Lahka žena«, italijanski film — ob 18. im 20. url.
PRVACINA: ((Maroko 7,i, angleški barvni film — ob 19.30.
DEŽURNI LEKARNI
GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta SORANZO, Verdijev korzo 57, tel 28-79
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči je v Tr8ču odprta lekarna «Alla salu-te:> — dr. Fabbrls, Ul. Cosulich št. 117 - Tel. 72480.
Drevi v Cortini začetek evropskega prvenstva
Glavni favoriti so Italijani in Nemci
CORTINA D’AMPEZZO, 2. — Jutri se bo začelo na olimpijski progi v Cortini d’Ampez'o evropsko prvenstvo v bobu. Evropskega prvenstva se bodo udeležile naslednje države: Avstrija, Francija, Anglija, Romunija, Španija, švedska, Nemčija in Italija. Poleg teh držav bo nastopila tudi japonska posadka ki se bo tu pripravila za svetovno prvenstvo, ki bo čez 15 dni v St. Moritzu.
V italijanski reprezentanci ne bo svetovnega prvaka De Zorda. I-talijainske barve pa bo zastopal biv-Si olimpijski prvak Gianfranco Gaspari, ki pa na treningu ni dosegel vidnih rezultatov.
Najnevarnejši konkurenti za I-talijane so:	Nemca Zimtner in
Floth, Avstrijec Dinkhauser. Romun Panturu, ki je že osvojil prvo mesto na evrdopskem prvenstvu, in kentski princ Michael. Dokaj nevarna sta tudi Šveda Eriksson in Nlltoon
Na včerajšnjem trenigu je najboljši čas zabeležila italijanska posadka Zardini - Zandonella.
Lestvica včerajšnjega treninga je naslednja:
1. Zardini - Zandonella (It.)
1’23”43
2 Zimmer - Schelle (Nem.) 1’23”75
3. Floth - Wirth (Nem.) 1’23”99
4 Panturu - Focsenau (Rom.)
1’23”23
5.	Delie Karth-Grabl (Av.) 1’24„37
6.	Baturone - Perezvega (šp.)
1’24”52
7.	Gruber - Oberhuser (Av.)
1’24”60
8 Eriksson - Nllsson (šve.) 1’24’81
0 Parisot - Monrazel (Fr.) 1’34”88 10 Walker - Powdrill (V.B.) 1’25"18
AVTOMOBILIZEM
Letos jeseni dirka po Evropi
HANNOVER, 2. — Predstavniki nemškega avtomobilskega kluba so povedali, da bo letošnja avtomobilska dirka po Evropi trajaila od 25. septembra do 10. oktobra. Proga bo merila 15.000 km in bo vodila skozi 16 evropskih ter afriških držav. Tekmovalo pa bo le 60 vozil.
TENIS
LONDON, 2. — Tajnik združenja držav, ki nastopajo v teniškem tekmovanju za Davisov pokal, Sir Basil Reay, je izjavil, da bodo žrebanje nasprotnikov v tem tekmovanju za evropsko področje opravili v Londonu. Do lani so to žrebanje vedno opravili v deželi, ki je branila Davisov pokal.
Kako je nogomet priljubljen tudi pri naraščajnikih naših društev, so najbolje pokazale zadnje slovenske športne igre (na sliki: Primorec — Breg

NOGOMET
V ORGANIZACIJI SD BREG
Danes v Dolini zaključek naraščajniškega turnirja
Finalni tekmi se bosta začeli ob 14. uri
Danes bo zaključek naraščajniškega nogometnega turnirja ŠD Breg.
Slabo vreme ni dopustilo, da bi finalni tekmi odigrali že preteklo soboto, kot je bilo določeno. Zaključni srečanji bosta odigrani danes na zasilnem igrišču v dolinskih Valah, z začetkom ob 14. url. Prvo srečanje bo: Bol junec - Boršt (za 3. in 4. mesto), takoj nato pa Dolina - Domjo (za 1. In 2. mesto).
Zmagovalcu turnirja bo ŠD Breg poklonilo pokal.
Pobuda Brega, da bi omogočili nastopanje tudi najmlajšim, je vse pohvale vredna. Nikakor ne moremo pristati na dejstvo, da mnoga naša društva zelo skrbe za svoje članske enajsterice, pri tem pa precej zapostavljajo mladinski nogomet, naraščajniškega oa celo skoraj povsem opuščajo. Kdor želi postati danes dober športnik mora začeti že zelo zgodaj. V kasnejših letih je zamujeno zelo težko nadomestiti.
Pri tem pa bi vendarle treba pripomniti, da šport med nara-
ščajniki, v našem primeru med | lahko škoda velika, včasih pa tu-najmlajšimi nogometaši, ni nekaj, | dl nepopravljiva.
za kar mora društvo skrbeti nekje ob robu svojega delovanja. Poudariti moramo, da je športno udejstvovanje naj mlajših zelo dvorezen nož. Mlademu človeku lahko šport izredno koristi, če pa pride v roke strokovno nepripravljenemu trenerju, ki ne pozna do’ potankosti svojega posla, so lahko posledice zelo težke. Otroški organizem je pač še «mehak» in je zato mnogo bolj dovzeten za razne okvare, kot pa organizem starejših mladincev in odraslih. Prav je zato, da naša društva organizirajo aktivnost tudi za najmlajše, prav bi pa tudi bilo, če bi prav tem naj-mlajšlm, naraščajnikom, priskrbela najboljše trenerje, kajti tega ne zahteva le korist, ki ga ima od dobro pripravljenega tekmovalca društvo, ampak tudi odgovornost do staršev in zdravja otrok samih, ki si jo društvo prevzame s tem, da pošlje mladega tekmovalca na športno igrišče. Koristi športnega udejstvovanja mladine So izredne, če pa pride mlad človek v reke nestrokovnjaka, pa je
DOMAČI ŠPORT
DANES
Sobota, 3. januarja 1970
NOGOMET
Naraščajniški turnir Brega 14.00 v Dolini Boljunec — Boršt Dolina — Domjo
JUTRI
Nedelja, 4. januarja 1970
KOŠARKA
Moška D liga 17.30 v Ferrari Quattro Torri
Mladinsko prvenstvo
17.00	v Trstu, Ul. Della Valle
Bor — Italsider • • *
Prvenstvo naraščajnikov
14.00	v Trstu, Ul. Della Valle Bor — Italsider
11.00 na Opčinah
Polet — Tricolore
Prvenstvo naraščajnic 9.00 na Opčinah Polet — CMM
2. —
3. —
4. —
OBVESTILO
ŠD Breg organizira 6.1.1970 smučarski izlet v Kranjsko goro. Odhod iz Domja bo ob 5.15 zjutraj.
Vpisovanje pri vaških zastopnikih do sobote, 3. januarja 1970.
..................................................... iniiiiu..........mn....
ATLETIKA
NA POBUDO H. VISSERJA
Februarja v ZDA nastop profesionalnih atletov
Profesionalci bodo postali verjetno tudi Beamon, Smith, Hayes, Carlos itd.
LOS ANGELES, 2. — Petega februarja bo v Long Beaohu v Kaliforniji prvo mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem bodo nastopili le profesionalni atleti. Prvenstvo organizira znani ameriški tovarnar športnih izdelkov Hank Visser, ki je zbiral svojo skupino poklicnih atletov nad dve leti. Zdaj jih je končno zbral okrog 40, prispeli pa so iz Evrope in Amerike. Uradno še ni znano kaiteri atleti so pristopili k Visserjevi skupini, vse pa kaže, da je med njimi lepo število tudi svetovnih rekorderjev in olimpijskih prvakov. Tako naj bi med drugima postali prvi profesionalni atleti tudi Bob Hayes, John Carlos, Tommie Smith, Bob Beamon in še drugi.
Sezona te poklicne skupine naj bi po načrtih zajemala dve obdobji: v zimskih mesecih bi priredili osem tekmovanj v velikih dvoranah, torej na zaprtem, in to v
prvi	X 2 1	nizirali približno šest tekmovanj
drugi	1 2 X	na prostem v Evropi. To naj bi
prvi	1 X	veljalo za prvo obdobje, kasneje pa
drugi	2 2	nameravajo nastope raztegniti tiu-
prvi	2 X	di na Avstralijo ta Novo Zelan-
drugi	2 X	dijo.
prvi	1	Visser je dejal, da bo -»vojo
drugi	X	skupino v naslednjih mesecih po-
prvi	1 2	večal na približno 70 tekmovalcev
drugi	2 1	in jih bo letos poleti že pripe jal
prvi	X	v Evropo.
drugi	X	Kar se tiče plačila, bo prejel vsak
tekmovalec letno nagrado približno 6 milijonov lir, razen tega pa jim bo prinesel določen zaslužek vsak nastop, pa tudi kakovost rezultata.
Mednarodna atletska zveza doslej ni dala glede Visserjeve profesionalne skupine nobene izjave. Precej pomislekov pa ima o poklicnih atletih ameriški športni tisk, za katerega meni Visser, da je trenutno »največja ovira pri ustvarjanju prepričanja, da ima tudi a-tletlka pravico do svojega mesta v
Pred 10 leti je umrl Coppi
NOVI LIGURE, 2. — Danes zjutraj so v Castellanii počastili spomin pred desetimi leti umrlega znanega italijanskega kolesarskega tekmovalca Fausta Coppija. Na grob umrlega športnika so položili vence sorodniki, predstavniki CO NI in prijatelji. V popoldanskih urah je obiskal Coppi jev grob tudi Gimondi.
NOGOMET
LUGANO, 2. — V Luganu je u-mrl madžarski nogometni trener Andrej Kutik. Star je bil 74 let. Po letu 1925 se je preselil v Italijo, 'kjer je treniral Torino, Luc-ohese in Bari. Pred nekaj leti j« odpotoval v Švico in tam umrl.
LONDON, 2. — Angleško nogometno sodišče je izključilo za 4 tedne Georgesa Besta, enega najboljših angleških nogometašev, Best, ki igra v vrstah ekipe Man-ohester United, je v tekmi proti moštvu Manchester City iztrgal sodniku žogo iz rok.
svetovnem profesionalnem športu«.
iiiiimiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiHiiiiummmiMiiiiiiminiimnmiiiiiiiiimiiiMimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiHiiiui
KOŠARKA
NASA MOŠTVA JUTRI
Bor gostuje v Ferrari Polet pred novo zmago?
Openke z okrnjeno postavo - Boro« vi naraščajniki pokazali napredek
SMUČANJE
KOMU SVETOVNI POKAL?
Italijan Thoni in A vstralec Milne veliki presenečenji letošnje sezone
Pri ženskah ogroža Francozinje Američanka Judy Nagel
Velika mednarodna smučarska se-1 Mi
.........n..M...HM.>■■»!.»••<•■■•••.......................................................................................IM..................
BOLOGNA
Adami; Roversi, Primi: Oresci, Jamich, Gregor!; Perani, Lam-burgo, Muiesam, Scala, Savoidi (12 Di Carlo, 13. Turra).
ROMA
Gimolfi; Bet, Bertini; dalvori,
Cappelli, Santarimi; Cappellini, Landimi, Peiro, Capello, Cor-dova (12. Zamier, 13. Franzot).
CAGLIARI
Albertosi; Martiradomna, Mam-cin; Cera, Niccolai, Tomasimi; Domenghini, Nene, Gori, Gre-atti, Riva (12. Reglnato, 13. Brugmera).
TORINO
Pinotti; Poletti, Possati; Puija, Cereser, Agroppi; Facohimello, Sala, Quadri, Moschino, Puli-ci (12. Sattolo 13. Momdonico).
FIORENTINA
Bandoni; Cemcetti, Lomgomi; E-sposito, Ferramite, Brizi; Chla-rugi, Merilo, Maraschi, De Si-sti, Amarildo (12. Superchi, 13. Rizzo).
PALERMO
Ferretti, Pasettl, Giubertonl; Lanoimi, Bertuolo, Lamdri; Pel-
lizzaro, Landoni, Troja, Ber-cellino, Ferrari (12. Cel, 13. Sgrazzutti).
INTER
Vieri; Burgmich, Faochetti; Bedim, Landdmi, Cella; Jair, Maz-zola, Boninsegma, Bertini, Sua-rez (12. Girardi, 13. Bellugi).
SAMPDORIA
Battara; Sabadini Sabatlni; Frustalupi, Spanio, Delftno; Comi, Salvi, Oristin, Benetti, Fotia (12. Paiterltnl, 13. Negri-solo).
JUVENTUS
Tamoredi; Salvaitore, Burimo; Morimi, Roveta, Cuccureddu; Leonardi, Vieri, Anastasi, Del Sol, Haller (12. Anzolin, 13. Leonclni).
BARI
Spalazzi; Diomedi, Golli; Co-lautti, Spimi, Muccini; Furla-nis, Fara, Toffamim, Pienti, D’Addosio (12. Colombo, 13. Zukovski).
L. R. VICENZA Plan ta; Volpato, Zametti; Bia-siolo, Carantini, Calosi; Da-mianl, Scala, Vitali, Derlin,
Ba-
Facchin (12. Bardin, 13. gatti).
MILAN
Cudicinl; Anqudllettl, Schmel-limger; Lodetti, Maldera, Rosa-to; Rogmomi, Sormanl, Com-bin, Rivera, Prati (12. Vecchi, 13. Fontana).
LAZIO
Sulfaro; Wilsom, Facco; Govorna to, Polentes, Marohesi; Massa, Mazzola, Chlnagila, Ghio, Nanni (12. Di Vincem®), 13. Fortunato).
BRESCIA
Boranga; Mamera, Botti; Ber-cellino, Busi, Fanti; Simoni, Ragonesi, De Paoli, D’Alessi, Menichelll (12. Galli, 13. Bru-netta).
NAPOLI
Zoff; Nardin, Morvtlcolo; Pan-zanato, Zurlinl, Bianchi; Ha-mrin, Jullano, Manservisi, Mon-tefusco, Canzl (12. Trevlsan, 13. Importa).
VERONA
Pizizaballa; Ripari, Sirena; Ma-scetti, Battistonl, Mascalaibo; D’Amato, Madde, Bul, Orazi, Olerici (12. De Min, 13. Toro)
zona se je letos začela z nemajhnimi presenečenji. Smučarski »cirkus«, ki vsako zimo obišče iz turističnih potreb vse znane letoviščar-ske kraje v Franciji, Italiji, Avstriji, posebno pa v Švici, se je doslej mudil v Val d lsere v Franciji in v Lienzu v Avstriji. V obeh krajih so tekmovali tako moški kot dekleta.
V ženski konkurenci so bile doslej Francozinje dvakrat uspešne v Franciji, Američanke pa dvakrat v Lienzu. 18-letna Francozinja Ja cot je zmagala samo enkrat v slalomu, v vseh ostalih treh tekmah pa se je zelo dobro uvrstila in že krepko vodi na lestvici za svetovni pokal.
Najresnejše nasprotnice Francozinj so predstavnice Združenih držav. Na lestvici za svetovni pokal sledi francoski smučarki Barbara Cochran, ki letos sicer še ni nikoli zmagala, bila pa je dvakrat druga, enkrat tretja, enkrat pa peta. Precej bolj kot Barbara Cochran je Francozinje spravila v zadrego mlada Judy Nagel. V Lienzu je zmagala tako v slalomu kot tudi v veleslalomu in je jasno pokazala, da je še boljša od Barbare Cochran, čeprav je na trenutni lestvici za njo.
Dekleta so tekmovala le v slalomu in veleslalomu, prva tekma v smuku pa bo dala jasnejšo sliko o moči in popolnosti prej omenjenih smučark. Vsekakor bi morala s smukom priti v konkurenco še »starejša* francoska generacija, pred vsemi pa Annie Famose, Isobelle
orence Steurer. V smuku jo tudi protinapad Avstrijk, jša Avstrijka je bila doslej B^. tiauter, tretja v slalomu v Lienzu. Gertrud Gabi, ki bi morala biti vsaj i.a papirju najboljša predstavnica Avstrije, je doslej dosegla največ peto mesto v slalomu v Val d’Isere. V smuku bi se morala izkazati predvsem Olga Pall.
Moška konkurenca je pripravila res velika presenečenja. Patrick Russel bo za Francijo verjetno dosegel še mnogo zmag, posebno Avstrijce pa je močno potlačil nič manj kot ...Avstralec! Milne, ki živi v Avstraliji v popolni nižini in ki tudi sicer nima na vsej celini na razpolago gora, višjih od 2300 metrov, s slabimi snežnimi razmerami povrhu, je v Val d’Isere pustil za seboj srebrno olimpijsko kolajno Datwylerja, Schranza in veliki francoski up Duvillarda, da omenimo le najbolj znane smučarje. Skrivnost Avstralca je kmalu prišla na dan. Že pet let je redno treniral v Franciji z domačo reprezentanco in kot smučar je avstralski le njegov potni list.
Novo ime je v letošnji sezoni Italijan Gustav Thoni, ki je silovito prodrl v sam vrh. Thoni je bil že med lansko sezono med najmočnejšimi mladinci, letos pa je » prvi tekmi celo premagal Russela v veleslalomu Val d'Isera. Francoz se je za poraz že maščeval, moč italijanskega smučarja pa povzroča Francozom težave. S Thonijem je smučarsko slaba Italija nepričako-
vano dobila v roke karto, s katero lahko pride tudi do zlate kolajne na svetovnem prvenstvu, ki bo februarja v Val Gardeni.
Avstrijci so tudi pri moških še v zamudi. Eno drugo in dve tretji mesti predstavljajo njihove najvidnejše rezultate, očitno pa letos še ne bodo mogli nadoknaditi zaostanka za E'rancozi. V Val d’Isere je od mlajših precej razočaral Cordin, ki je bil lani med najuspešnejšimi, nista pa se še pojavila Tritscher in Matt.
Skupinsko je tudi pri moških Francija že prva z velikim naskokom nad presenetljivimi ZDA, Avstrijo,
Košarkarska ekipa Bora bo v nedeljo, ob priliki sedmega kola prvenstva D lige, v gosteh peterke Quattro Torri iz Ferrare. Tekma bo na sporedu ob 17.30.
Košarkarsko prvenstvo je tako zaključilo božični premor, ki je Borovim košarkarjem nedvomno koristil. Borovci, ki vztrajno zasledujejo še prvi uspeh v tem prvenstvu, so v teh dveh tednih treningov izboljšali osebno tehniko m skupno igro, zraven pa so tudi, povezani v enotno družbo, brezskrbno prebili komaj zaključene praznike. Tako dejstvo bo nedvomno ugoden dejavnik pri ostalih srečanjih, kajti predvsem so borovci zadobili novih psiholoških moči, ki so se bile zamajale spričo začetnih neuspehov, po drugi strani so se fizično odpočili.
Nedeljskega srečanja se ne bo udeležil Sancin, razen njega pa bo prof. Mari lahko računal na vse ostale igralce. Upati je, da bo Peter Starc ponovil podvig nedeljske tekme, ko je zaigral med mladinci in zbral 45 točk ter bil nedosegljiv pri skokih pod obema košema. Drugi igralec, ki bo gotovo imel važno vlogo v prihodnji tekmi, je Sirk. Ta se je doslej odlikoval zlasti po učinkovitosti v obrambi, zdaj pa je začel igrati bolj samozavestno tudi v ipadu in ravno njegova točnost
ci) bo jutri, v nedeljo ob 17, url v telovadnici v Ulici Della Valle.
Tudi naraščajniki Bora bodo zaigrali proti močnemu nasprotniku, to je proti Italsiderju. V prejšnjih nastopih so «plavi» pokazali naprej dek, kar daje upati, da bodo jutri zadovoljivo zaigrali, čeprav na zmago ne morejo računati.
Možna postava: Barazzutti, Umek, Žetko, Koren, Nadlišek, Derganc, Kosmina, Milič, Kapič.
Srečanje Bor — Italsider (naraščajniki) bo jutri, v nedeljo ob 14. uri v telovadnici v Ulici Della Valle.
pri metih bo marsikateri ekipi trn v peti.
Bor bo v Ferrari nastopil s po-
Švico in Italijo. Verjetno je, da se stavo; Lakovič, stare, Sirk, Ambro-
bo Avstrija le povzpela do drugega mesta, ker Američani navadno ne koliko popustijo, prvo mesto pa je še za vse nedosegljivo.
lin.
Bologna - Roma	1	X
Cagliari - Torino	I	
Fiorentina - Palermo	I	
Inter - Sampdoria	1	
Juventus Bari	1	
L. R. Vicenza - Milan	X	2
Lazio - Brescia	1	X
Napoli - Verona	1	
Catanzaro - Piša	X	2
Genoa	Catania	1	X
Livorno - Reggina	1	X
Udinese - Solbiatese	1	
Rimini - Prato	X	
Žič, Kralj, Fabjan, Rudeš, Tavčar, Zavadlal.
Adrijan Zavadlal
Naraščajniki Poleta bodo jutri na lastnem igrišču nastopili proti moštvu Tricolore iz Milj. Poletovci so to moštvo prepričljivo premagali prejšnjo nedeljo. Torej domačinom ne-bi smela uiti ponovna zmaga in s tem osvojitev kakega višjega mesta na lestvici.
Možna postava: Adrijan Sosič, Edi Daneu, Miloš Jugovič, Darko Rau-ber, Boris Košuta in Jani Sosič.
Tekma Polet — Tricolore (naraščajniki) bo jutri, v nedeljo ob 11. uri na odprtem igrišču na Opčinah.
Jutri bodo Borovi mladinci igrali proti prvemu na lestvici, in sicer proti Italsiderju. Tokrat bodo »plavi* nastopili brez Petra Starca, ki je v nedeljo proti CGS dosegel kar 45 točk in praktičnp strl nasprotnikov odpor. Poleg Starca bodo manjkali še kapetan Sandi Pertot, Martin Kralj, Andrej Daneu. V takih okoliščinah bodo skušali naši košarkarji ohraniti izid v dostojnih me rah, kajti Italsider razpolaga res z izvrstno peterko, ki do sedaj še ni doživela poraza.
Možna postava Borovih mladincev: Valter Hrvatič, Stojan Hrvatič, Mladen Šare, Danijel Zavadlal, Mladen Škerlj, Renato Štokelj.
Tekma Bor — Italsider (mladin-
Poletova dekleta bodo prav tako na domačem igrišču igrala proti CMM. Žal bodo morale tudi tokrat naše naraščajnice nastopiti z okrnjeno postavo. Zakaj s popolno postavo bi imel Polet realne možnosti za zmago.
Možna postava: Tanja Malalan, Rossanna Sosič, Vesna Taučer, Renata Knez, Nataša Smotlak, Mirella Zgonc.
Tekma Polet — CMM (naraščajnice) bo jutri, v nedeljo, ob 9. uri na odprtem igrišču na Opčinah.
b. t.
. KOLCSARSTVO
ŽENEVA, 2. — švicarski kolesa* Herman Gretener je nepričakovano osvojil prvo mesto na meddržavnem tekmovanju v ctklokrosU v Momtelieru. Gretener je za 2" prehitel glavnega favorita in svetovnega prvaka Eriča De Via«-mincka.
Vrstni red:
1.	Gretener (Svi.) 54’28”
2.	De Vlaemlnck (Bel.) z zaostankom 2”
3.	Kuster (Svi.) 1'35”
VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
Črna vojska
Na ta vzdih nihče ni imel poguma odgovoriti. Skoraj prijetno jim je bilo, ko je ura obiskov bila pri kraju:
»Srečno tovariš — srečno!« so se pozdravljali.
Ko so že odhajali, se je Grum še enkrat obrnil h Kaduncu
in zaklical *
((Kadar prideš domov, pozdravi In — ne pozabi povedati, da sem te obiskal.« Kdo ve, zakaj je čutil potrebo naglasiti zadnji stavek.
«Bom, bom!»
Ko so bili zunaj na cesti to jim je malo odleglo, je Grum dejal:
»Čuden človek! Zmeraj si je želel priti na rusko fronto in potem v rusko ujetništvo, namesto tega mu pa Rusi prestrelijo roko...«
Demark pa je takoj pristavil: «Je bil pač prepočasen...«
Spogledali so se.
Od obiska so se napotili naravnost domov, kajti nobeden ni imel kaj prida denarja. Pri barakah se Je najprej izmuznil Dervodel to zginil brez slovesa.
«A11 ste ga videli?« je vzkliknil Demark. ((Predvčerajšnjim je dobil paket.«
«Taki smo pač Slovenci!« je menil štefanič.
Dervodel je bil znan kot skoparit to samosvoj človek, ki nikomur ni rad delal druščine. Amun ga je vseeno skušal zagovarjati:
((Naposled — če vsakemu nekaj da, njemu ne bo nič ostalo.«
Toda komaj je zaprl usta, se je že oglasil Pekol:
«Pa k meni pojte, jaz sem tudi dobil paket.«
Vojaki so se branili, potem pa le odšli s Pekolom. Bili so dobro razpoloženi za jelo to zaradi dvodnevnega postopanja to prazniških spominov na prejšnje čase jih je vznemirjala stanovitna želodčna razposajenost. Toda ko je Pekol hotel razdeliti poprtnjak na pet enakih kosov in je še vsakemu hotel odvaliti velik kos gnjati, so se mu drug za drugim uprli:
«Pekol, to ne gre! Kaj boš delil med nas, kar je tvoja mati zate prihranila.«
Po dolgem prerekanju se Je Pekol moral vdati. Odrezal je vsakemu malo pogače ter malo gnjati, toliko da vsak malo pokusi, kakor je dejal. Zato pa je iz nahrbtnika privlekel š< polno	steklenico žganja	ta jo postavil na	sredo pograda,
rekoč:
«Bomo pa to spraznili! Kdo ve, ali bomo še kdaj tako skupaj sedeli.«
Gnjati je bilo vendar toliko, da se je splačalo prigrizo-vati k njej kruh. Nekateri so ga Imeli še od zjutraj, Demark pa	to	Amun,	ki ga nista	imela,	sta ga dobila	od drugih, ker
je	bil	ravno	velikonočni	ponedeljek. Pri tem	so pili kar Iz
steklenice. Žganje, star vinski tropinovec, je bilo sladko to močno to jim je kmalu stopilo v glave.
«Na katero fronto bomo neki šli?« se je zanimal Demark.
«Najrajši	bi šel na	rusko	fronto. Garantiram vam, da
me od tam ne bo več nazaj,« Je odkrito dejal Grum to pogledal po tovariših.
«Kako misliš to?» je vprašal Pekol.
Namesto Gruma je odgovoril Amun:
«Ha, ha, saj je na oni strani jarkov tudi še svet...«
«In Rusi so naše krvi...« je poudaril Demark. Nekako v istem času je ruski carski veleposlanik Sazonov v Londonu podpisal pakt, s katerim je Demarkov rojstni kraj in št dobršen del slovenske In hrvaške zemlje pripadel Italiji...
Izjava za izjavo je polagoma razbijala nevidni obod nezaupljivosti in strahu, ki jih je dotlej še vedno obdajal.
Cez nekaj časa je Grum zamišljeno pripomnil:
«Brez Dervodela že lahko tako govorimo. Je sicer dobef človek, toda prej se bo dal na kose raztrgati, kakor da bi popustil.«
«Dervodei ni sam, taka je na žalost večina naših. Poglej k tretji in četrti stotniji.«
«Da, to je tisti hudič — ne vemo, kaj bi pravzaprav.. ! Amunov glas je bil malodušen.
Nastal je kratek in mučen odmor, med katerim je vsa* zase nekaj premišljeval. Potem se je oglasil Štefanič.
«Stvar je pač taka: tudi jaz bi se beril, ako bi vedel z* kaj. Vsi bi se borili, le verjemite mi. Tako pa...«
Demark se je poredno nasmehnil, menda mu je žganj* najbolj nagajalo.
«Poprašaj Almerja, kaj ti bo povedal, za kaj gre-*
«Almerju je lahko, ker je Nemec. Nemci vedo, za kaj s* borijo.«
Grum je zakremžil obraz in odvrnil:
«Vraga ve, za kaj gre! Kaj bo njemu, ubogemu hudiču, koristila zmaga Avstrije...?«
Spet so zašli v zagato, iz katere jim je pomagal Pekolo« vedri glas:
«Pijmo, tovariši, in pozabimo. Kar pride, pa pride...«
In steklenica je znova zaklokotala.
(Nadaljevanje siedl)
______ _____________________ ~	' '	'	, ,r , ,_-rncT rn <?v eranctska At 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mlečno 950 lir — vnaprej, četrt-
—sz; .vs-ss	Si	"i? s	vzfzsstsss.	s?sf