St. 33.
V Gorici, dne 12. avgusta 1892.
Tečaj IV.
VO 7 A
'r
-k
„Nova Soča"
izhaja vsak petek o poldne in veljft a prilogo ..Gospodarski List“ vreil po pošti prejemaua ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4'40,
Pol leta ....	„	2-20,
Četrt leta . . . .	„	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglase pri upravnut.vu.
Gospodarski List“ izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Vredni Utr n in npraeniitvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, 11.
r
4
soc
M
(Izdaja za Gorico.)
-K
ila
jTse za štiriatopno
8 U^iftJirt.iskajo 1 krat,
7	2
'	n	v\	n	n	•*	n
u	n	n	n____w	°	r>
Večkrat. — po pogodbi. 7.a večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici G. Likarja in v tobakaruah v Nunski in Šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
A
Katoliški shod.
Jzv. dopis z deželi1, 9. avg.
I.
*)disel je dobra, ako ie izvrši tak6, kakor edino zahteva korist celokupnega naroda slovenskega, kar se nadejamo. Čudne sadove bi pa rodil, ako bi se dovršil po željah nekaterih ljudij, ki hofcejo to uzvi&eno namero zlorabiti v svoje osebne in strankarsko namene.«
„Nova Soča“ št. 32.
Gospod urednik! Dovolite mi, da se zopet, oglasim v cenjenem Vašem listu o nameravanem katoliškem shodu v Ljubljani. Reč je velike važnosti, zato je potreba tudi jasnosti, katere pa doslej še ni.
Hvaležen sem Vam, gospod urednik, da v Svojem cenjenem listu povdarjate pri vsaki priliki važnost nameravanega shoda, če se izvrši tako, kakor bi se moral, ako hoče res biti „ka tol iški shod," da pa vselej svarite tudi pred zlorabami, ki so zlasti pri nas na Goriškem „in vista". Kakošne so te zlorabe, to je „Nova Soča" prav dobro povedala v zadnjih številkah, to o-čitno razodevajo tudi oni gospodje v Gorici, ki imajo v rokah goriške priprave za katoliški shod. „N. S." je ponatisnila nekaj odlomkov iz znanega „vabila“, pod katero je častitljivi starček stolni dekan preč. g. Franc Mercina posodil svoje ime, in iz zadnjega „R. K." Tamkaj čitamo črno na belem, kaj vse nekatere propadle zvezde v Gorici pričakujejo od katoliškega shoda: vse vrvi so že popokale, a edina rešilna vejica se jim je še prikazala v podobi ljubljanskega shoda. In te vejice so se krčevito oklenili, ker ta je njih zadnja nada, da bi mogli še kdaj zlezti na vrhunec politične moči in slave, po kateri toli vroče hrepenijo.
To je uzrok, zakaj veliki katoliki v Gorici niso več zadovoljni niti z ljubljanskim „SIovencem", kateri je zadnji „Rimski“ prav trdo ptijel ter mu očital, da je s svojo pomirljivostjo katoliškemu shodu trikrat več škodoval nego koristil. YT Gorici nočejo prav nikakega pomirjenja sedanjih strank, nočejo složnosti, katero proglašajo kot pravo nesrečo za katoliško vero, ker njim tako prav kaže. Njim je edino za politično in sploh vsestransko gospodarstvo na Goriškem, katero dosežejo pa edino le s popolnim porazom vseli naših sedanjih narodnih voditeljev v deželi. Zato, pravijo, mora katoliški shod na vsak način izjaviti, da je med nami načelen razdor in razpor; nasprotniki se morajo
PODLISTEK
m za do s ko ero
(Sestavil petrogradski zdravnik N. J. Grigorjev, prevel V. K. Bntimir)
(Dalje)
Kolerino kužilo je v iztrebkih bolnikovih. Nemški učenjak Robert Koch je iznašel, da so uzrok okuženja neka zelo majhna bitja, katera se vidijo samo pod mikroskopom; podobni so upregnjeni palčici v obliki vejce, zato se imenujejo „Kochove kolerne vejce “. Ti bacili razvijajo se najlaže v toplej vlagi, ki ima srednjo ali slabo-alkalično reakcijo, pri toploti 30—40° C.;
V	suši ali v kislini poginjajo.
V	iztrebkih na koleri bolnega človeka je kar na milijarde teh bacilov; nahajajo se pa tudi v izbljuvanji. Ako popadajo iztrebki in bljuvanje s kolernimi bacili na zemljo ali na kateri-koli predmet, kjer se ohranjujejo v vlagi, se ti bacili pomuožavajo in so izvor okuženja. Zato so tudi razširjanju te bolezni najbolj ugodni: zahodi (stanišča), gnojnice, ljuke, — kamor izpadajo iztrebki kolernih bolnikov, — sosebno ako so ti kraji na zraku, blatni in se nezadostno vazkužu-jejo. Iz zahodov in v obče s površine zemlje v tla stekajoča se voda, ki ima v sebi bacile, prihaja v bližnje studence, vodnjake itd., in tako je ta okužena voda razširje-
pokoriti, ali pa naj kar izginejo s pozorišča.*) Tako čitam v „R. K.“
Gospodje v Gorici so naredili ta - le načrt: Ko katoliški shod v Ljubljani proglasi načelen razdor med nami, potem imamo v rokah orožje, kakoršnega še nikoli nismo imeli: s tem mogočnim orožjem gotovo zmagamo. V prvi vrsti ustanovimo v Gorici »katoliško" glasilo, kateremu namen bo: pobijati „N. S." pod pretvezo liberalizma. Novi list se priporoči s posebnimi okrožnicami in morebiti celo s pastirskim listom. S tem bo ujeta in zvezana vsa duhovščina, katera nam zadnji čas nič več ne zaupa. Ali nam bo zaupala pozneje ali ne, to nas ne briga, samo da jo bomo lahko terorizo-vali za svoje namene. Novi list se bj toliko lože priporočal po cerkvah in spovednicah**); zato ni dvoma, da se po katoliškem shodu v tem oziru uresniči tista želja, katera se doslej ni hotela posrečiti. Ob enem začnemo ustanavljati nova politična in bralna društva ter pripravljati volilce za prihodnje volitve v deželni in državni zbor.
Taki so načrti, kateri se kujejo v znanih goriških glavah. A možje delajo račun brez krčmarja, ker predobro jim poznamo srce in obisti. Naj le poskusijo, kmalu se prepričajo, da na Goriškem se ljudstvo ne pusti voditi, kakor otroci, ampak da zna samo misliti in soditi. Sedanje „katoliške:‘ kolovodje je že večkrat obsodilo, a te obsodbe ne spremeni več!
Najpoprej jim moramo povedati, da od posvetnega razumništva ne dob6 na svojo stran ne enega moža. In s tem je najnovejšim kovarstvom že naprej podpisan smrten udarec še predno je delo pričeto! Kakošna je naša častita duhovščina, to se je tudi že mnogokrat pokazalo in se še pokaže. Goriška gospoda naj tudi na terorizem ne zida veliko, saj je videla, koliko je dosegla lani, ko značajnih duhovnikov niti predrzne obljube dobrih služb (evo simonije!) niso ganile od sklepov, slonečih na poštenem prepričanju. Da tudi priprosto ljudstvo ni tako zabito, kakor si gospoda najbrže domišljuje, to se je že večkrat pokazalo in se še pokaže. Da bo še bolje umelo najnovejšo gorišlco „Ba-uernfangerei", kakoršno je čitati v „vabilu“ in v „R. K.“, za to bomo že mi skrbeli. Tudi naš kmet ve dobro, kje mu je iskati svojih prijateljev; on se obrne tjekaj, kjer se mu je že doslej kazalo prijazno lice, a ne pojde za onimi, ki se mu dobrikajo še le zdaj, ko ga potrebujejo za svoje namene.
*) To .so ho mo le videlo! Ali gospoda na to no misli, da hroz boja na življenje in smrt nobona stranka rada ne v rž o pušk v koruzo?! Ur.
•*) Proti »X. S.* »o je ros že agitovalo tudi vtem svetem kraju. Noki naš naročnik ni dobil odveze, ker ni hotel obljubiti, da -N. S.« opusti. Afein Liebulien, was* willst du noch mula Ur
valka kolernega kužila. Ta poslednji način okuženja je najčešči in na mnogih krajih najglavnejši.
Mali deli bolnikovih iztrebkov in bljuvanja padajo lehko na razne jedilne snovi, s katerih prihajajo v želodec in od tod v čreva, kjer povzročijo kolerino bolezen, V tem slučaju so izvor bolezni iztrebki, na katere se ni pazilo in kateri se niso razkužili. Iz tega sledi, da je razkuženje izretb-kov in čistost prvi pogoj za borbo s to boleznijo.
Bacili ne žive dolgo: ako je minulo 3—-4 tedne po poslednjem slučaju kolere in se ta ni ponovila, znači to, da je izgubila kolera svojo moč, in vsak nov pojav le bolezni mora bili znova zanesen s kolernim kužilom.
Kilo in kdaj nujčešre oholem nit koleri.
V	našem zmernem podnebju je v po-javljenje kolere najbolj ugodno poletje: začetkom ziuie zgubiva svojo moč ali pa celo povsem neha; bili so slučaji, ko je imela kolera tudi po zimi značaj ipidemije, — a to so bili le slučaji. Najugodnejši za kolero so vsekdar oni kraji, kjer biva ljudstvo natlačeno v blatu in nesnagi. V vseli mestih, kjer je razsajala kolera, opazovalo seje, da so se javljali ognjiščem te bolezni oni deli mesta, v katerih žive najubožnejši ljudje.
Dasi lehko zboli na koleri vsakdo, podvrženi so jej vendar najbolj: slabotni, onemogli, slaboprebavljajoči ljudje; — osebe, katere preveč jedo ali pijejo opojne pijače;
—	ljudje s preveč napornim delom in oni,
O	tem porečem prihodnjič še par besedij.
Slavni glavni osnovalni odbor v Ljubljani se je doslej lahko prepričal, kake nasledke bi utegnil imeti katoliški shod, ako obveljajo nasveti goriških poverjenikov, iti nismo proti katoliškemu shodu, katerega se udeležimo, pač pa proti goriškim zlorabam, proti katerim nastopimo s skrajno odločnostjo. Prosimo pa, naj se resolucije obelodanijo, da bomo o njih razmišljali, predno gremo v Ljubljano.
Javni napisi v Celju.
V Ljubljani je sklenil pred kratkim časom občinski zastop napraviti na ulicah izključno slovenske napise. Ko je raznesel brzojav to novico, nastal je med vsemi avstrijskimi Nemci tak hrušč, kakor da bi se že podiralo jerihonsko zidovje. Rekli so, da ljubljanski mestni zbor dela nezaslišano krivico kranjskim Nemcem in da tega slovenskega nasilstva vlada nikdar pripustila ne bode. Deželna vlada kranjska pa se je res zbala tega hrupa in da bi imela mir, poslala je mestnemu zboru odlok, s katerim se razveljavi imenovani sklep, češ, da je v protivju z glasovitim členom 19. naših ustavnih zakonov, po katerem imajo vse narodnosti jednake pravice. Zdaj pa je stvar dobila nakrat drugo lice. Dobro so rekli, celjski Slovenci, če morajo biti v Ljubljani dvojezični napisi, morajo biti tem bolje tudi pri nas in so sklenili prositi deželno vlado, naj nemudoma zaukaže celjskemu magistratu, da preskrbi nove ulične napise v nemškem in slovenskem jeziku.
Ko se je raznesla ta novica, pa je zopet nastal nov hrup. To je pa nekaj čisto kaj drugega, rekli so, in zopet se je začelo javkanje od najbolj umazanega nemškega lističa na avstrijskem jugu do najbolj hripavega nemškega kričača na severnem Češkem. In tako smo Slovenci zmiraj v krivici, Takošna je nemška svoboda in nemška pravica.
Pa poglejmo, kakošne so razmere v Ljubljani in kakošne v Celju. V Ljubljani živi med 30.000 prebivalci, 5000 Nemcev, torej j e d n a šestina. Na celem Kranjskem pa je samo 6% Nemcev in vsi ti Nemci prebivajo na dveh otokih v Ljubljani in v kočevskem okraju, okoli pa so obdani od slovenskega jezera.
V Celju je po ljudskem štetju, ktero so Nemci sami po znani pravičnosti vodili jed n a tretjina Slovencev. V celem celjskem glavarstvu pa je med 126.000 prebivalci celih 8000 Nemcev. Tudi teh 8000
ki so udani raznim zadovoljnostim, razuzdanosti in ne spe po noči; — strahopetni in boječi se kolere; — dalje oni, kateri se ali ne varujejo prehlajenja ali se ga pa preveč boje in se vsled tega lehko prehlade;
—	naposled vsi, kateri žive v nesnagi in ne pazijo na čistost svojega telesa in svoje okolice.
Prva sredstva občnega zdravilstva proti koleri.
Ker so za razširjanje kolere najglavnejši posredovalci tla in voda, zato je proti razvijanju te kuge neizogibno potrebno, da se ozdravljajo in očiščajo tla in voda, potem se pa mora paziti na stanovanje in hrano.
Tla se onesnažijo s tekočimi in trdimi človeškimi in živalskimi odpadki, pomijami in izvržki iz kuhinj, klavnic, to varen, zavodov, hlevov, pralnic, s cestnimi smetmi
i. t. d.
Sredstva za očiščenje tal naj bodo : Osušenje tal okolo stanovanj ; odvajanje. vode po jarkih, po katerih naj se voda odteka, a ne zastaja.
Prepove naj se: a) odvajanje vsake nesnažne vode, poni'j, tekočih suovij iz zahodov i. t. d. v ribnike, reke in potoke, sosebno v take, iz katerih se zajemlje voda za pitje ali domače potrebe ; b) metati smeti, gnoj, mrhovino ter razne odpadke iu ne-snažnosti na cesto, v jarke, jame ali na breg rek v bližini mesta. Radi tega morajo biti posebni kraji za mestom, kamor naj se to spravlja.
.lame za smeti, pomije, odpadke iu zahodi napravljajo naj se na strani in daleč
Nemcev tiči torej kakor otok v slovenskem morju. Celjsko mesto, kjer jih je še največ na kupu, samo živi od slovenskega okoliškega prebivalstva. Slovenski okoličani prines6 svoj denar v trgovino in v krčmo in ravno ti okoličani skrbe za mesto, da ima isto sploh kaj v usta deti. Niti jedna celjska gospa ne more za svoje ljudi na trgu živeža nakupiti, če slovenski ne zna ali pa če slovenske kuharice ne vzame za tolmača seboj. Vkljub tem razmeram pa odrekajo slovenskim meščanom in slovenskim okoli-čanom pravico na slovenske ulične napise.
Človek bi se smejal tej oholosti, v kteri proti Slovencem niti pripoznati nočejo, da je dvakrat dve štiri, če bi stvar tako resna ne bila. Ako pustimo v takih zadevah, da se Nemci norčujejo z nami, potem tudi v večjih zadevah svoje pravice nedoseže-mo.Zato poživljamo vse svoje somišljenike v Mariboru, Ptuju, Gorici, Trstu in Celovcu naj jednako z nami prosijo, da deželna vlada zaukaže slovenske napise. Da, tudi okoliške občine se morajo oglasiti. Nihče ne potrebuje slovenskega napisa bolj nego oni, ki pride z dežele in se v mestu zaradi tujih napisov ne pozna.
Iz strasti in nedoslednosti pa vidimo, s kakošnimi nasprotniki se imamo boriti. Nemogoče se nam zdi, da bi se morali za take malenkosti truditi, ko bi imeli opraviti s pravim nemštvom. Toda to, kar se v naših pokrajinah za Nemca šteje, je večinoma samo slab izrodek našega rodu, to so poturice, ki so prodali jezik svojih očetov, janičarji, ki se bojujejo zoper lastni rod. Zoper te nasprotnike mi ne kličemo vladne podpore, kakor oni. Mi le zahtevamo, naj se z nami j e d n a k o ravna. In ker imamo še zaupanje, da je veličastna naša Avstrija poklicana varovati srečo iu mir vseh svojih narodov in ne samo skrbeti za to pokvarjeno polunemštvo, zato nam še ne upade srce in ne odnehamo, dokler ne dosežemo, kar nam obljubuje pravica in zakon.
.Domovina".
*
* *
Tak6 piše vrla celjska »Domovina" v svoji zadnji številki. Kar se tiče nas Goričanov, bomo vsekakor znali storiti svojo n&rodno dolžnost, ako se pokaže potreba. Poprej pa, predno se lotimo tega posla, treba je počakati rešitev Utoka, katere je podal ljubljanski mestni zastop na minister-stvo : Ako bo zavržen, potem takoj storimo primerne korake, da tudi slovenska dvetretjinska večina na Goriškem doseže v glavnem mestu dežele ono, kar vlada sama krčevito brani 6° 0 uemškega prebivalstva na Krajnskem. Da nam v tem oziru pojdejo na roko vse slovenske
od vodnjakov, ribnikov i. dr. izvirnikov iz katerih se zajemlje voda; vse take jame za nesnago morajo biti z neprodirnimi stenami in pri vseh hišah, sosebno pri trgovskih, obrtnijskih in drugih zavodih, gostilnicah, prenočiščih in drugod; zahodi morajo se napravljati v neprodirnih prostorih; pred čiščenjem, katero se mora zgoditi često, — morajo se vedno razkuževati.
Za razkuževanje pomivnic, smetišč in zahodov se priporoča: raztopina iz 10% ali 20% gašenega apna, 6% žvepleno-karbolove raztvorbe ali 4% k Iomega apna, za omi-vanje lesenih sedežev in poda v skladiščih pa — uiiljno-karbolovo raztvorbo (način pripravljanja gl. na koncu); za zamazanje raz-poklin, žlebov in sten — zmes brezovega kotrana (Birkentheer) z neočiščeno karbolo-vo kislino (2 dela kisline na 50 delov brezovega katraua).
V	klavnicah morajo se napraviti za tekoče dele posebni studenci, trdi deli in gnoj naj se pa vozi v posebne jame iu po razkuženju zasiplje ; za razkuževanje možno se je posluževati vseh gori omenjenih sredstev.
Vse tovarne in obrtnijski zavodi , v kojih se nahajajo kakoršni-koli odpadki, onesnažujoči tako ali drugače tla — morajo se odstraniti na posebna mesta, in poslednja kolikorkrat možno očišjžati (s poprejšnjim razkuženjem).
{Dalje Medi.)
občine na Goriškem, o tem ni dvoma. — Kar piše „Domovina “ o Celju, isto velja do pičice tudi za Gorico; v Celju in v Gorici ima slovenski živelj vso prihodnost, ki je povsem v naših rokah, ako se bomo složno in ustrajno borili proti pohlepnim željam naših narodnih nasprotnikov. Z nami v Gorici pa se mora kot jeden mož boriti slehern Slovenec v deželi! Ko to dosežemo, potem v malo letih odklenka lahonskemu gospodarstvu v lepi naši Gorici.
DOFIil
It Dornberga, 8. avgusta. {Ženska podružnica sv. C. in M.) — Naš rojak iz
upa. Laskav poklon! Gospod doktor, ako Vaše besedovanje ni čisto in suho govedar-stvo, kakoršno bi se smelo izustiti le tam kje med kravami na paši, onda res ne vemo, kaj naj bi nazivali s to besedo!
Ker smo pa možje na Vipavskem že takč strašno propadli, nosile naj bodo hlače odslej naše žene. In glejte, prvi korak v Dorubergu so že naredile s tem, da so ustanovile žensko podružnico sv. Cirila in Metoda. Gospa T. Bizjakova je kot poob-laščenka osrednje družbe vložila že pravila v potrjenje. Oglasilo se je že odlično število letnic in podpornic. Upamo, da v Bambergu in v bližini ne bo ženske, ki bi vsaj podpornica ne bila. Cast našemu ženskemu spolu, ki se tako lepo zaveda svoje narodnosti!
Črniče, 9. avgusta. — V nedeljo jutro šla je od ust do ust govorica, da popoldne im& priti v našo vas dr. Jos. Pavlica iz Gorice, da bi govoril o katoliškemu shodu ter zabavljal proti nekaterim časopisom, v prvi vrsti seveda proti „Novi Soči", ki je nekaterim gospodom v Gorici kitajski, zid, čez kateri ne morejo priti do svojih srčnih namenov. Ne vemo iz kakih uzrokov se pa to ni zgodilo; najbrže zato, ker v sosednjih Batujah seje vršilo t slavnostno umeščenje novega župnika. — Čudno se nam zdi, kako da je dr. P. prav našo vas izbral v to, da poskusi svoj govorniški talent. Kako zna pisati, prepričali smo se iz onih odlomkov, katčre nam je podala „N. S.“ No, gospod doktor naj bo prepričan, da zavedni Črnicam znamo ceniti zasluge „N. S.“ in gospodov, ki so okoli nje, za naš« narodno stvar na Goriškem in vemo tudi, da so oni boljši pospešitelji katoličanstva nego njih nasprotniki okoli »Rimskega Katolika". Zato naj dr. P. pri zave d n i h Crničanih ne pričakuje zažeijenih uspehov. Ako misli, da smo toliki g o v e d n i k i, katere mora še le on nekoliko olikati, moti se zelo. V Rihemberg naj gre najpoprej, morebiti so ondi bolj potrebni njegovih naukov.
Goveda r.
Selo, 9. avg. (Umeščenje, — Letina.)
V	nedeljo 6. t. m. umeščen je bil v Batujah preč. gospod Josip Kosovel kot župnik. Umeščenje vršilo se je, kolikor okoliščine dopuščajo, slovesne. Lep slavolok, streljanje s topiči in pritrkovanje v Batujah in Selu povzdigovali so lepo slovesnost na zunaj, dočim je v cerkvi pri slovesni službi božji gospod dekan črniški v izbranem govoru predstavil gospoda župnika zbranim župljanom ter jim priporočal, naj mu bodo pokorne dušne ovčice. Po cerkvenem opravilu zbrali smo se v prostorih batujske župnije, kjer nam je med napitnicami in v veseli družbi čas naglo minol. Spomnili smo se — seveda — tudi naših šolskih zavodov v Gorici in nabrali v ta namen precejšno vsoto.
Letina kaže letos tukaj	prav	dobro.
Sirk ali turšica je zelo lepa, krompirja je obilo iu trta obeta dobro trgatev, ako jo obvaruje Bog pred ledenim zrnjem in drugimi nezgodami. Dežja smo imeli letos vedno dovolj, vendar bi ne škodovalo če bi v kratkem zopet deževalo, posebno tam, kjer je svet tenčinast.
Iz Selil, 7. avgusta.	—	Naša	vas je
prav lepč sprejela novega batujsko - selskega župnika preč. gosp. Josipa Kosovel a, ki je naš domačin. Vsled ustanovnega pisma imel je predpravico do naše župnije. In lehko rečem, da smo se srčno veselili svojega	domačina, ki je imel	priti	kot	župnik
v	našo sredo, iz katere je	prišel na svet. —
Naša vas bila je vsa v zastavah, ko smo ga pričakovali. Ko je došel, pokali so topiči iu zvonovi so ubrano pritrkovali. Pozdravil ga je. podžupan g. Fr. Bavčar, ki je v svojem govoru poudarjal, naj bi nam novi župnik ne bil le dušni pastir, ampak tudi narodni voditelj, kar je prijazno zagotovil. Na to mu je deklica Francika Mermolja podala šopek cvetlic ter pozdravila ga z lepim nagovorom v vezani in nevezani besedi. Ko je gosp. župnik posetil še našo cerkev, odpeljali smo se skupno v Batuje, kjer se je zopet vršil sijajen sprejem.
Iz Šmarij, 9. avg. (Tatovi). — Dnč 3. t. m. pokradli so tatovi hlapcu pri tukajšnjem posestniku V. Poljšaku (pri Htegovcih) obleko, čevlje iu drugo blago ter prodirali zid
v klet, a splašeni popustili so vse ter pribežali v Smarije, kjer so nadaljevali svojo obrt. Bilo jih je več (menda štirje), zato so se razdelili na dva in dva. V nekej hiši ukradli so rjuhe in vrv, ker ni bilo tamkaj za nje drugega blaga. Potem so šli naprej in ulomili v klet Jož. Vrča, kjer so dospeli do Špeha, slanine in vina. Pogostili bi se gotovo prav dobro, da jim ni bila prestri-žena pot. Ko je Poljšakov hlapec zapazil, da mu je hotel odnesti tat obleko, podal se je koj v družbi treh drugih fantov iskat tatu in našli so ga v zgoraj omenjeni kleti ter ga srčno ulovili, zvezali ter izročili orožniku Mlekužu iz Rihemberga, ki je bil slučajno tukaj.
Govori se, da je ulovljeni tat ušel iz ječe ter da so ga že delj časa iskali. Imena ni hotel povedati, slednjič se je izvedelo, da je. neki Uršič s Slapu. Potem so ujeli še dva; drugi je neki loncevezez s Slapu, tretji se je izdal pod imenom Cigoj iz Gojač.
Da so vajeni in drzni v tatinskem poslu, vidi se iz tega, da so koj ob 10. uri začeli in ko so bili v prvo odgnani, šli so koj drugje na delo.
Ker so že znani kot malopridni uzmo-viči, upamo, da jim ne odide zaslužena kazen.
Sv. Lucija na Mostu, 3 avg. — Učeraj je naša vlada vendar ustregla dolgoletni iskreni želji, ki so jo gojili vsi prebivalci v Idrijski dolini. Sprejela se je namreč skladovim cesta po tej dolini uradno v državno upravo. Že, na vse zgodaj zbrali so se v Usniku, kjer se izteka idrijska cesta v glavno državno cesto po Soški dolini, gosp. c. k. višji stavbinski svetnik vitez Hohon-stern, načelnik in podnačelnik tolminskega cestnega odbora in dva c. k. inženirja. Odpeljali so se potem skupno, natančno pregledovaje vse. važnejše cestne predmete, do cerkljanskega okraja. Ta dogodek je vse občinstvo ob tej cesti radostno pozdravljalo, poznajoč važnost koraka, ki ga je storila visoka vlada, posebno pa, ker pričakuje in česar je t di overjeno, da ne bode več odslej v tako slabem stanu in da se bode vestneje skrbelo za njeno vzdrževanje.
Posebnim veseljem je naudajalo to Občinarje na Mostu; kajti, pralno se je približala komisija vasi, pričeli so pokati topiči, kojili gromenje se je ves dan razlegalo daleč okrog po naši rodovitni in prirodnih krasot bogati dolini, pričajoč, da se vrši danes za nas velepomemben dogodek. Z vaškega zastavinega droga vihrala je ponosno velika trobojnica in zraven nje cesarska zastava; tudi občinski urad je bil lepo okrašen z zastavami. Ko se je komisija zopet povrnila na Most, napravilo je tukajšnje razumništvo z županstvom na čelu lep banket pri gosp. Ant. Vugi, ki se je vršil prav krasno. Napivalo se je prejasnemu vladarju in vsem, ki so se potrudili za uresničenje podržavljenja naše ceste. Mej splošnim nau-dušeujem prepevali so pa naši domači pevci naše. prelepe pesmi. Ne smem pozabiti, zahvaliti se v imenu vseh, ki so prisostvali slavnostnemu obedu, za krčmarjevo izvrstno jelo in pilo.
Tako se je dostojno končala še le pozno v noč slavnost, koje pomen ni le za našo občino, ampak cel tolminski okraj, rekel bi celo našo deželo, kakor je umestno poudarjal govornik gosp. Igu. Kovačič v svoji napitnici na cesarja, neizmerne važnosti; kajti s to cesto bode omogočeno celej Idrijski dolini lahko občevanje bodisi v našo Gorico ali pa na Kranjsko ter jej bode laže prodajati nje bogate poljske in druge pridelke. Važnost te ceste pa bode t e m večja, kedar se še popolnoma zgradi cesta po Baški dolini, to je od Kneže ali Podmelca do Bače ob idrijski cesti, da ne bode trebalo več prebivalcem Baške doline voziti po skoraj dvakrat daljši, strmi in vsled nepretržnih melin z e 1 6 nevarni cesti čez Ljubinj v Tolmin, ki je ob najmanjšem deževju n e r a b 1 j i v a.
Dal Bog, da bi se prav kmalu izpolnila tudi ta naša želja in gotovo tudi najtopleja želja vseh prebivalcev po Baški dolini.
Mostar.
(Prosimo, oglasite se še kdaj s kratkimi dopisi in poročili, ker pišete pravilno in lepč. Uredil.)
h Kobarida, L avg. — V dan 29. julija je obiskal svoj rojstni kraj g. c. k. notar Ignacij Gruntar, kateii je že o več prilikah pokazal ljubezen v blagor našega Kobarida in njegove doline. Tako nas je povabil v dan 31. pret. m. ob 8. uri zjutraj v tuk. šolo, kjer nam je, nasvetoval mnogo lepega v blagor našega trga. Čutili smo, da so mu besede prišle iz srca. Razjasnil nam je, kar je njemu znano o nameravanem okrajnem sodišču. Znano je dragemu čitatelju, da so Kobaridci podali koncem 1. 1890. c. k. namestniku o tej zadevi dobro utemeljeno, od g. notarja sestavljeno prošnjo. Vsa ta stvar se je vrnila v zadnjem času z višjega '■ mesta g. glavarju v Tolmin, kateri je g. notarju obljubil vse storiti, kar je v njegovi moči. Upamo, da bode g. glavarju pri srcu ta splošni blagor naše okolice. Višje sodišče nameravalo je opustiti sodišče v Cerknem ter ustanoviti ga v Kobaridu, ali od tam premestiti ga v Kobarid. Ker pa bi bilo to Cerkljanom v škodo, bi mi tega ne želeli, marveč ustanovi naj se v Kobaridu novo sodišče. Za ljudstyo so majhna sodišča
boljša, pri katerih sodnik stranke sam pomiri ali jim potrebno ukrene. Pri večjih sodiščih pa jih pošilja le k odvetniku, da istemu vsako besedo drago plačujejo. S tem imata tožitelj in toženec le veliko škodo. Zelo nevoljni so pa našemu sodišču Tolminci. A mesto te nevolje naj bi nam bili raje hvaležni, da jih že od davna podpiramo, da marsikoji z našim trudom prelahko živi. —
V svojem jedrnatem govoru izrazil se je gospod govornik jako pohvalno o tukajšnji c. kr. pripravljalnici ter nasvetoval nam je, naj bi pošiljali svojo deeo po končanej ljudski šoli v pripravljalnico. Tu si mnogo pridobi za življenje, bodisi doma ali v tujem svetu. — Gospod notar nam dalje govori o potrebi domačega zdravnika s svojo le-karnico, koj ega tu zelo pogrešamo, osobito v nujnem slučaju. Zdravnik v Tolminu nam je preoddaljen, katerega vsled tega mnogi ne more rabiti. Obljubil nam je g. govornik v ta smoter delovati. Daj Bog, da že enkrat dobimo občinskega zdravnika, katerega silno potrebujemo.
G. govornik nam priporoča ustanoviti v Kobaridu občinsko posojilnico iu hranilnico (Tako je! Uredn.), katera bi privedla našo dolino k gmotnemu blagostanju. Rešila bi nas nepotrebnih tožnih stroškov in oderuhov, kateri ubogega posestnika izpijajo. Ko bode občina v dobrem stanu, si lahko omisli obrtno šolo, ki bi izgojila dobrih obrtnikov. Poljedelca bi podpirala, da si sam napravlja potiebnega orodja. S tem mu ni treba izvažati svojih surovin, posebno lesa, v Italijo in Furlanijo, od koder kupuje za svoj denar drage izdelke. Ljudstvo bi po zimi delalo, saj delavnost varuje človeka moralnega iu telesnega propada. Vse to in še več nam je priljubljeni gospod notar priporočal v povzdi-go našega lepega Kobarida in cele njegove doline. Takih mož nam je treba, kateri delujejo stvarno v prid svojemu narodu. Kobaridci pa obrnimo te besede v delovanje ter ravnajmo se po geslu »Z združenimi močmi!" Bog živi g. notarja mnogaja ljeta.
Kobaridec.
h! Kolca, 9. avgusta. — Iz Bolca preredko pride kaj v »Novo Sočo." Čudno to! Saj vendar bi bilo večkrat marsikaj zanimivega poročati. (Zakaj pa to eden ali drugi ne stori ? Ur.) Naj poročam pa jaz naslednje bolške novice.
Dne 17. in 24. julija slavilo se je odprtje nove kopelji g. Antona Stravsgitla, (lasi ni bila še povsem dogotovljena. Ob tej priliki imeli smo pod milim nebom prav veselo in živahno življenje.
Prav lepo se je vršilo tudi odprtje strelišča g. Antona Mlekuža dne 31. julija. Ob najlepšem vremenu zbralo se je pri prijazni strelski hišici mnogo občinstva. Zadovoljnost brala se je z obraza vsem, posebno pa tistim, katerih prsa so krasili zasluženi dobitki. Navzoča je bila naša duhovščina, drugo razumništvo in dragi nam gost gosp. Ignacij Gruntar iz Kobarida. Čisti dohodek je g. Mlekuž obrnil v korist našemu „pogozdovalnemu in olepševalnemu društvu". Vsa čast mu!
V nedeljo 7. t. m. bilo je zborovanje jetičnega »Schiitzenvereina“ ; društvo životari, ker je zaostalo za današnjo narodno dobo. Iz celega Bolca udeležilo se je zborovanja le 15 mož. Zanimivo je to, da glavni stebri tega društva onstran Boke govorili so le v tujščini, predsednik pa — čast mu za to! — po domače.
V nedeljo bo zopet streljanje v prijazni vasici — v Kalu. Cisti dohodek bo zopet v prid olepševalnemu društvu. Ako vreme pripusti, imeli bomo zopet lep naroden praznik. Tako se zabavamo narodni Bolčani!
Od nekod, 5. avg. — Kakor vsako leto, tako je tudi letos ob šolskih počitnicah učitelje zadela sreča, da so morali k orožnim vajam. Pod vojaško kapo opravivši svojo sveto dolžnost, bili so prosti, in da bi se, kakor druga leta, po trdotlaken; Trstu ne dogočasili in brezplodno tratili časa, so se slovenski in bratski hrvatski učitelji koj prvi dan zavezali, da bodo skupno, složno iu edino uživali proste urice. Prepričani
0 preznamenitem geslu: »svoji k svojim", hranili so se pri Slovencih, kjer so bili neverjetno ceno in dobro postreženi. Jeden-krat so obiskovali gostilno „Pri zlatem petelinu", drugi krat »Pri Viktoriji", pri navdušenem rodoljubu, koji je vreden, da se podpira. Večkrat so učitelji tudi obiskovali okolico ter opažali, kako se ista zmi-raj bolj probuja ter zoperstavlja neprijaznemu, tujemu in pogubonosnemu življu. A da se i v tem pride do večjega vspeha, treba je narodni čut še bul j buditi, ostriti
1 posluževati se vseh dovoljenih naj odločnejših, najradikalnejih sredstev! Vsa narodna društva, vsi prebujeni posamezniki, vsak v svojem krogu, ne strašite se tedaj dela, ne znoja, ne boja, ker v boju je zmaga, v zmagi pa venec narodove sreče, po kojem vsak rodoljub presrčno želi in koprni.
Tudi v mestu so imeli več lepih večerov, a najkrasnejši je bil zadnji večer pred razstankom. V družbi so bili tudi ne-koji tržaški Slovenci, na kojili se je videlo, da take in podobne drage duše so nam porok, da bo slovanstvo v Trstu zmiraj bolj napredovalo, a nikoli več ne zamrlo. Tu so se vršile krasne napitnice, na kojili ni drugega želeti, ko samo to, da bi se iste plemenite ideje prej ali slej uresničile.
Učitelji so se bili tudi zavezali, da bodo mej seboj edino le v slovanskih jezikih občevali. Kdor bi začel govoriti v tujščini, plačati bi moral za družbo „Sv. Cirila in Metoda" in za »Slogo" v Gorici 4 nov., kdor izgovori neinternacijonalno tujko, treba da plača 2 nov., kdor slovnično pogreši, plača 1 nov. Tem potem in z nekojimi darili, koja so se pri omizji nabrala, izročil je predsednik klubu uredništvu „Nove Soče“ za družbo „Sv. Cirila in Metoda" 3 for. 60 nov., za »Slogine" šole v Gorici pa 3 for. 59 nov.; skupaj 7 for. 19 nov. — Tako so učitelji okoristili one dneve v Trstu, nesoč seboj prijetne spomine in trajne vtise po tužni naši a mili slovenski domovini. Nekoji pa so za nekaj tednov še tam ostali ter žalostno gledali za onimi, ki so liki ptici iz kletke pobeglej, se brzo po-žurili od tam, kjer šale ne poznajo.
To poročilce ne uhaja mej svet iz namena, da bi se učiteljska zavednost povzdigovala, pač pa izhaja za to, da bi ta zgled širom domovine našel obilo posnemal-cev, ter da bi se osobito naše razumništvo tu pa tam ne brinilo samo za kratkočasje, pač pa, da bi povsod memo osebnega »dulce11 iskalo tudi prepotrebni narodni „utile“. In ko bi se, ta maksima po celokupnej na-šej domovini, povsod brez izjeme uvedla, bi sedaj Lužna naša domovina kmalu dobila vedro lice in veselo srce, kajti narod, oziroma domovina je taka, kakoršni so njeni sinovi, in tu velja po pravici pregovor, da je vsak svoje sreče kovač. Bodi ovira tedaj še tako huda, uasprotstvo in sovražna sila še tako kruta in neizprosna : ognjevito srce, vstrajna roka z jeklenim kladivom konečno vendar vse prebije, V kritičnih sedanjih časih kličemo tedaj :
Nit dolo, na dalo ker rosni no dn#vi,
L trud in znoj pa nam Bog blagoslovi.
Politični razgled
A tl Dunaju nastala je med prebivalstvom blagodejna reakcija pr,,ti Sidovstru in kapitalizmu ; krščanski nazori plavajo čedalje bolj na površje. Tamkaj deluje v tem zmislu mnogo odličnih mož, ki so ustanovili razna Jcrščansko-socijalna“ in »katoliška društvu*, katera posebno delujejo v nižjih in srednjih vrstah prebivalstva. — V » Kaloliško-političnem društvu za peti okraj“ se je pri zadnjem zborovanju prav krepko bičal tudi dunajski » Va-terlamP, ki je postal, kakor so govorniki zatrjevali, od .vlade povsem zavisen list. (To se vidi očitno iž njegove pisave!) Kooperator Scherzer in cerkveni ravnatelj Stauracz sta ga posebno ostro napadala ter izjavila, da „ Va-terland“ ni več šteti med katoliške liste. Tudi drugi podpredsednik poslanske zbornice dr. Kat hreni, volja tirolskih konservativcev, prišel je tamkaj v perilo, češ, da njegovo katolištvo ni piškavega oreha vredno, ko na Dunaju nima sumostalnega prepričanja in služi le brezpogojno sedanji vladi, ki je vse drugo prej nego katoliška.
Baron Praždk je bil konečno iz ministerske službe v milosti odpuščen ter v priznanje njegovega dolgoletnega, ministrovanja poklican kot dosmrtni član v gosposko zbornico. limon J raža k ni dobil naslednika, marveč njegovo^ mesto ostane začasno nepopolnjeno.
I	ladiii „Fremdenblatt“ zagotavlja, da vlada ne misli odpraviti tega ministerskega mesta, ki ostane popolnjeno le zaradi tega, ker nima primernega moža, katerega bi mogla poklicati na Praždkovo mesto. Dvomimo, da bi bil Češki narod zadovoljen s takim možem, kateri bi sedanji vladi toliko ugajal, da bi ga poklicala v mimsterstvo kot njegovega zaupnega moža !
— Nemci se vesele Pražalcovega odstopa, ker menijo, da ministerska mesta so ustvarjena e-ilino le za Nemce. Mi Sl mani smo jim le Za to dobri, da plačujemo davke; po vrha tega bi pa hoteli, da bi polj uho val i še palico, s katero nas tepejo. No, taki zlati časi so minuli.
Tretji katoliški #liotl v Linču začel je v ponedeljek po onem redu, kateri smo priobčili o svojem času. Udeležba je prav obilna iz vse Avstrije; med udeleženci je mnogo visokih cerkvenih dostojanstvenikov in plemičev. Predsednik je grof Silva-Tarouca. — Katoliški shod se je izjavil za odpravo časnikarskega kolika ; za odpravo varščine in prosto razprodajo tiskovin se pa ni hotel izjaviti.
Hrvaško. — Y ponedeljek začele so volitve v prvem volilnem okraju za mestni zastop kraljevskega Zagreba. »IIrvatslcau in „Obzor“ objavila sta skupni poziv Združene opozicije ter skupno listo kandidatov; poziv je podpisalo 270 naj znamenitejših 'mož obeli strank. Taki) je prav, bratje. Živila sloga med Vami, ker oboji imate enega in močnega nasprotnika !
— Sloga prinesla je prvi dan zaželjeni blagoslov, kajti združena opozicija je zmagala nad madjaronsko stranko. Veselje v Zagrebu bilo je veliko; brzojav je takoj raznesel veselo vest po celej domovini, ki je blagoslavljala složen boj svojih najboljših sinov, če tudi so drugače razdeljeni v dve stranki. Prvi dan se je udeležilo nad 1000 volilcev; opozicija je zmigala z večino 400 glasov, — V torek je volil drugi razred, v katerem imajo uradniki številno večino; ker pa uradniki morajo glasovati po vladinem ukazu, zalije naravno, da v tem razredu zmagujejo vselej madjaroni.
Rihemberga, dr. Josip Pavlic a, nas je Vipavce res prav »fajn11 počastil pred svetom. Vsi uiožje na Vipavskem, ki stoje zdaj na čelu našemu javnemu življenju, so torej surovi govedarji, katerim nihče 5 gld. ne za-
Kakor vselej, tako se je zgodilo tudi v torek.
—	Usoda glavnega kraljevskega mesta Zagreba odločila se je v sredo, ko je volil prvi razred. Borba bila je ostra. A pravična stvar je podlegla sili : zmagali so madjaroni, t.j. zmagala je vlada. Ako ho drugi volilni okraj enako volil, imeli bodo madjaroni večino. Važna Hrvatska!
rt a lij a. — V Caltanisette so tolovaji v najbolj živi ulici napadli nekega bogatina ter odpeljali ga v svoja skrivališča. Zdaj zahtevajo od, rodbine visoko odkupnino. Mesto je vse razburjeno radii tolike drznosti. Nad tolovaje je Sla cela stotnija vojakov. Take so razmere v blaženi Italiji!
Ballaniahe države. — Časniki so bili raznesli vest, da na Cetinju se je razkrila neka zarota proti črnogorskemu knezu. Ta ved ni resnična.
V	znani pravdi proti dozdevnim morilcem ministra Belčeva predložila je bolgarska vlada cel kup tajnih pisun, s katerimi naj bi se dokazala krivda zatožencev Pisma so bila veleizdajske vsebine; pisal jih je, po trditvi bolgarSke vlade, ruski generalni konzul Hitro-ro. — Ruski uradni list v Petrogradu proglasil je, da so vsa pisma ponarejena. Bolgarska vladna vSvoboda" pa ta pisma priobčuje, hoteča dokazati, da so resnična. Neki dopisnik dunajske „ Neue fr. Presseu je narel mnogo dejstev, ki opravičeno spravljajo v dvom resničnost onih pisem. — V Parizu se je vršil velik shod, ki je protestoval proti usmrčen ju obsojenih dozdevnih „morilcevu ter izjavil se jako ostro o vladi, samosilnika in krvoloka Stambulova.
R it m s k i č a s t n i k Kostantin Jano-polo v Bukarešta iznašel je baje tako snov, katere niti. k roglja iz puške opetovalke ne prebije. Snov je le 3 milimetre debela. Delali so poskuse ter 270 krat ustrelili v kos takega blaga na 300 korakov daljave, a krogi je so se sploščile in odbile na tla. Tako čitanio v Ustili. Skoro bi dvomili o resničnosti, ako je to res, onda bi s to iznajdbo imeli krepko obrambo proti puškam opetovalkam,
Domače in razne novice
Drobne novice. — Gosenice v Gorici nekoliko pojenj ujej o, a ker so postale velike, so toliko bolj nevkretne. Upamo, da se jih kmalu rešimo. — Mestna klavnica goriška se zdaj predeluje in prenovuje po najnovejših zahtevali. — Novo cesto smo dobili iz ulice Toseolano na griček sv. Marka v Baronovšči (v Kožni dolini). — Predelska železnica je zopet povod časnikarskim razpravam ; oživila jih je brošurica inženirja Bil c h el ena, ki je glavni njen zagovornik. Povedali smo o svojem času, da ta inženir je imel na Dunaju pred državnimi poslanci več govorov za predelsko železnico. — Šolska hiša za drugo slovensko šolo in drugi otroški vrtec v Gorici je že dokončana. Tako lepe prostore ima malokaka šola. — V Gorici, dobivamo zdaj tudi čiščeno pitno vodo iz Soče.
V	Parizu im&jo na enak način vodo iz reke Seine, a pokazalo se je, daje povod raznim nalezljivim boleznim, zdaj n. pr. koleri. In mi v Gorici smo tudi dobili Sočino vodo, ko bi lahko dobili studenčnico!— V A jdovščini vršila se je po enem celem letu, odkar so bile občinske volitve, volitev ž u pa n a. Izvoljen je bil zopet dosedanji župan gospod Danijel Godi n a. — Goriške Slovence opominjamo, naj se ne puste loviti v laško denarno društvo „ Societa Cooperativa **. Z enakimi pogoji se dobi denar tudi pri »Goriški ljudski posojilnici*. —
Mesini Šolski svfct goriški imel je prve dni t. :n. v kateri je baje sklenil, poročati deželnemu šol. svetu o posvetovanju znane mestne komisije za slovenske šole v Gorici v tem zmislu. da k o m i s i j a j e spoznala us t a n o v i t e v slovenskih
šol kot nepotrebno. — Izvrstno, modra gospoda! Kdo pa ima pravico soditi
o	potrebi slov. šolo? Ali niso v to poklicani v prvi vrsti stariši saniiP In oni so govorili, vrhu tega tako veljavno, da se :ie rt A, več cincati in mencati tje pa sem, marveč samo reči: dovolimo ali ne dovolimo. Samo izjavite se enkrat, saj itak vemo, da bo treba iti cel6 tje gori do upravnega sodišča, predno dosežemo svojo pravico. Zato le precej odločite se in recite: „Ne damo!“ Nam bo tudi n tem ustreženo, samo če se hitro odločite (saj se že eno leto pomišljate!) za tak „pravicoljuben“ sklep. Ooraggio!
Radodarni doneski. — »Sl o gin i“ zavodi bodo s 1. septembrom potrebovali 1200 gld. več dohodkov, katere pričakujemo od narodne požrtovalnosti. Zato prosimo svoje čitatelje, somišljenike in nasprotnike, naj še pri vseh možnih prilikah, veselih in žalostnih, spominjajo naše ljubljene mladine v Gorici, v katero pokladanio vse upe v boljšo prihodnost slovenskega življa v lepem našem mestu, - V zadnjih 8 dnevih došii so naslednji darovi:
S Kranjskega nas je po dolgem času razveselil „k r a n j s k i d u h ovni k“ z 10 gld. Neznanemu rodoljubu: Bog Vam povrni! Naj bi posnemali Vaš izgied tudi drugi iuioviti Kianjci! — Ljudski učitelji pri orožnih vajah v Trstu (glej dopis »od ne-kod“ ) zbrali so 3 gld. kr. — Pri skup-
nem obedu povodom slavnostnega umeščenja preč. g. župnika Josipa Kosovel ja v Batujah zbral je preč. g. prvaški župnik Poljšak 25 gld., od katerih dobe »Slogini1* zavodi 13 gld. (12 gld. pa slovensko Alojzi-jevišče). — Josip pl. Reja v Kozani 1 gld.— „0 priliki slavnostnega govora in napitnice zaročencu Jankotu dne 6. avgusta nabrali „u rhi od kala" za Slogine zavode 1 gld. 8 kr.“ — Iz lepega in prijaznega našega Bol ca smo prejeli kar dva zneska h k ra tu in sicer: 5 gld., katere so složili gostje pri poroki gospodične Maričke Mlekuževe z g. Hermanom Brundula namesto običajnih litrov — in 3 gld. 50, katere so zložili po sklepu šolskega leta v gostilni [pri liejder-ju zbrani učitelji. — Janez Šekli na na Livku zbral v veseli družbi v gostilni Simona Hrasta 1 gld. 90 kr.
Goriška ženska podružnica Družbe sv. O. in M. prejela je od ljudskih učiteljev, ki so bili pri orožnih vajah v Trstu 3 gld. 60 kr., kakor je povedano v dopisu „od nekod**.
Iskrena zahvala blagim dobrotnikom. Živelo tako rodoljubje!
Rinnovamento od torka prinesel je obširen članek v zagovor beneških Slovencev na nesramne napade v židovskih listih ; po-natisnil je tudi članek iz ,,G a z z e 11 a d i
V	e n e z i a“. O beneških Slovencih objavi nekaj korenitih člankov. — Dalje je objavil prav zanimiv članek o našem boju za slov. ljudske šole v Gorici, primerjaje naše o-lno-šaje z onimi v Ljubljani, kjer se do skrajnosti pazi na enakopravnost 5000 Nemcev s Slovenci. — Članek »Slava preporojenemu Spljetu11 iz »Diritto Groato** je tudi na vse strani zanimiv in poučen. „ Rinnovamento “ je bil poslan mnogim našim naročnikom na ogled; vsi so ga obdržali. Hvala jim zato! Prosimo jih, naj list pridno čitajo in — gmotno podpirajo. 1 gld. 25 kr. vsake tri mesece sa tak list, ki gre v boj za nas, ni veliko. Kdor more, naroči naj se in — to posebno prosimo — naj točno plačuje naročnino, če tudi vselej za 3 mesece nazaj, a da je vsaj to gotovo. Na tak način se nikomur ni bati izgube.
Odlikovana delavca. — Navajeni smo slišati in čitati novice, kako presv. cesar odlikuje zaslužne višje uradnike, vojake in druge visoke glave. Pretekli teden pa je cesarjevo odlikovanje doletelo dva priprosta moža, navadna delavca v goriški strojainici Žida Dorflesa. Odlikovana sta bila delavca Josip Trampuž in Andrej Hlede s častnim zaslužnim križcem, ker dolgo vrsto let služita zvesto in pridno pri enem in istem gospodarju. Redko tako o llikovanje!
„Corriero“ se smeši! — „Corriere“ poročal je v soboto, da bota naslednji dan dve »šagri,** ena v Pevmi, druga pri rdeči hiši. Povedal je dalje, da v Pevmo bodo vabili z lepaki v obeh jezikih, k rdeči hiši pa le z lepaki „in lingua nost.ra“ (,v našem jeziku1* — kar je debelo tiskal); ob enem pa je izrekel svoje prepričanje, da Goričani pojdejo k rdeči hiši in ne v Pevmo. — A kako se je revček opekel! V Pevmi se je vse trlo ljudstva iz ctle okolice in iz mesta. Ali so bili zraven tudi „Corrierovi“ ljubljenci, tega ne vemo; rečemo pa le toliko, da takih zagrizencev, ki cenijo „Corrierove“ migljaje, v okolici nič ne potrebujejo, naj ostanejo le doma. To je dokaz, kako malo upliva imajo „Corrierove“ hujskarije, za katere se v Gorici malokdo zmeni, na deželi pa nihče. — Zanimive so „Corr“ izjave, da z lepaki v obeh jezikih se Italijani sramote, z izključno italijanskimi se pa spoštujejo. O le čakajte, cehi izključno slovenske lepake bote morali čitati, a po vrhu še lepo molčati! Pride čas, ko Slovenci v Gorici in na Goriškem pridobimo tisto veljavo, ki nam tiče!
„Eeo del Liiorale1* se je v sredo prav srdito razkoračila nad „Novo Sočo**, tako da ji je „Corriereu koj drugi dan veselo ploskal. Dejal je, da z »Eco** se včasih še da govoriti kaka pametna beseda, namreč vselej, kedar se ni treba dotikati vatikani zma in ultramontanstva. Z drugo besedo: kedar gre proti Slovencem, takrat sta »Cor-riere** in »Eco** dobra bratca; „Corriere“ tako pravi in radi mu verujemo — ker je gola resnica.
,.NovaSoča“ je — tako trdi „Eco“ na vso sapo • - pretirana, njene agitacije proti Ita lijanom so nesramne; posebno zadnja številka »Nove Soče“ kar „piha v svoji slovanski jezi proti Italijanom'. Tako piše naša ve-lepobožna »Eco“! In v čem je zadnja „N. S.u kazala toliko srditosti pri Italijanom? Evo: Dopisnik iz goriške okolice grajal je znano slovansko razvado, da govori tudi največja družba v tujem jeziku, ako se nahaja le eden tujec med nami. Grajal je posebno to, da v Podgori radi nekaterih tje. s trebuhom za kruhom pribeglih laških rodbin skoro cela vas laški govori, kakor da bi Podgora res že bila laška vas, kar pač žali vsakega zavednega Slovenca. In dejal je konečno, naj se tujci priuče našemu jeziku, ako iščejo in tudi dobivajo kruh med nami. Ni li to povsem naravno?
In glejte, te besede so pobožno „Eco“ tako hudo razgrele, da je s cepcem udarila po ,,N. S.“ Nas to ne boli! Veseli nas pa, da je „Eco“ zopet enkrat očitno pokazala svoje laške zobke, katere sicer prav dobro poznamo, ker vsi dobro vemo, da laški liberalci in „Ecovci-‘ so v svoji zagrizenosti
proti Slovencem povsem enaki in kedar treba tudi složni, kakor pri lanskih volitvah.
Mi ne delamo razlik med njimi! Čudno le, da ta list ima lepo število naročnikov tudi med Slovenci! Retour ž njim ! Saj „Eco“ nima za nas nikoli ne ene prijazne besedice, ko „Oorriere“ in drugi lahonski listi srdito udrihajo po vsem, kar je slovensko; a ne le to, še pomaga jim od časa do časa, kakor je videti iz zgornjih vrstic. Kdor še enkrat prečita zadnjo številko in omenjeni dopis, videl bo sam na svoje oči, kako »Nova Soča“ ,.soffia nellMra slava contro gli i t nliani “ in kako nespametno je pobožno brcanje „Corrierove“ zaveznice v boju proti slovenskemu narodu na Goriškem.
»Edinost1 objavila je na prvem mestu svoje zadnje številke obširen članek „Pred katoliškim shodom “, ki je sicer v nekaterih delili oster, a povsem resničen, času primeren ter pisan z najboljšim namenom. Naša tržaška soboriteljica je sicer še huje zapisana v goriških »črnili bukvah," vendar na< to ne plaši, da izjavljamo svoje popolno soglasje z omenjenim člankom. In s tem soglasjem mora računi ti vsakdo, komur je pri srcu vernost in narodnost našega dobrega naroda. Toliko je gotovo, da kar je na Primorskem posvetnega razumništva, kar je zavednih slojev med narodom, vsi, vsi bomo kot jeden mož stali kakor skala proti pretiranim, veri in narodu vsestransko škodljivim težnjam one goriške gospode, ki se druži okoli »R. K.“ Ne le »R. K.**, ampak tudi drugi cerkveni krogi sami morajo računiti s tem dejstvom, kajti posledice utegnile bi biti silno nevarne, ker nihče ne more danes vedeti, kako daleč bi se poostrila usiljena nam nasprotja. Kdor s takimi dejstvi in s takimi činitelji ne računi, ta ni moder politik! — Že vidimo svoje nasprotnike, ki poreko: lej te, kako nam „N. S.“ grozi in kako nas hoče terorizovati. Nič tega! „N. S.“ le prav jasno pove, kaj bi utegnilo nastati, ako obveljajo nasveti goriških modrijanov, ker pozna čas, v katerem živimo, pozna pa tudi današnji rod, ki ima svojo prihodnost v s v oj i h rokah. Jako previdni moramo biti, ako hočemo, da iz sedanjih »slabih1* časov ne nastanejo še s 1 a b š i. Previdnost pa ne priporoča, da naj se nasprotja še ostrijo, marveč gladijo in blažijo! In v tem tiči prava modrost, prava krščanska politika! Kdor pa misli, da v hipu svet preobrne, ta buta z glavo v zid: glavo si razbije, a zid ostane cel. Menimo, da bo'j jasno, bolj naravno in res-n i č n o ne moremo govoriti. Kdor nas noče razumeti, slobodno mu!
V	(cpovanii bo imela tamošuja „Katoliška politična Čitalnica** v nedeljo 14. t. m. veselico v proslavo rojstnega dne presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Veselica bo obsegala petje, godbo domačega orhestra in igro »Sloga naše geslo“.
V	Podgori bo v nedeljo 14. t. m. popoldne od 4*■/* dalje velika ljudska veselica v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličastva cesarja Franca Jožefa I. Zvečer bo bengalična razsvečava; zažigali se bodo umetni ognji (rakete in kolesa); tudi na Kalvariji bodo goreli bengalični ognji in pokali topiči. Take patrijotične veselice so bile po navadi vedno dobro obiskovane; ako bo lepo vreme, bo brez dvoma tudi v nedeljo vse živo v lepi in prijazni naši Podgori, če tudi bodo Lalioni od jeze škripali z zobimi. MostizStračic v Podgoro bo odprt celo noč.
Novi denar. — V Gorici sta izšle o novem denarju dve jako primerni knjižici; tiskale sta se v več tisočih izvodov in se pridno kupujete. Prva se imenuje „Uprašanja in odgovori o uravnavi vrednote**; stane 10 kr. Druga pa se zove »Novi denar v avstro-ogerskem cesarstvu primerjan s sedanjim in z denarjem poglavitnih držav v Evropi**; stane 4 kr. Prodajate se pri trgovcu Likarju v Gorici, v Ljubljani pri Giontiniju.
Italia irredenta. — Videmska »La Pa-tria del Friuli** objavila je obširen članek v obrambo italijanstva na Primorskem; članek ima naslov »Latinstvo na ouej strani Soče" in ima namen dokazati, da celo Primorsko je italijanska zemlja. „Oorriere“ od sobote se je kar topil v ginljivi hvaležnosti do predobre „vrle sestrice** na onej strani Idrije, ki je tak6 krepko povzdignila svoj hripavi glasek. (Pisarji v uredništvu „Patrie“ se najbrže poživljajo v enakih čustvih v gostilni »Alia citta di Trieste," ki je tamkaj blizu.) Tržaški »Mattino** je v celoti objavil oni dopis, v katerem se listi: Mattino, Indipendente, Oittadino, Corriere in Istria mečejo vsi v en koš. »Mattino** je one trditve ponatisnil in molčal. Torej?!
Za Istro se snuje posebno hrvaško šolsko društvo. Oznanil ga je prof. M. Mandič
I	pri glavni skupščini v Postojni, katera je z veseljem pozdravila novo narodno ustanovo. Zdaj čitanio v zagrebških časopisih vspod-budijive članke, da bi cela Hrvatska pripomogla k uspešnemu delovanju novega društva. V „Hrvatski“ čitamo o tej zadevi dopis, ki konč& z besedami: „Hočete - li Vi Hrvati u Banovini i po Dalmaciji, ne radi političkih obzira, nego jedino radi obrane narodnosti Vaše brače u Istri, i nadalje o-stati tako apatični, hočete li nadalje samo riečiina (z besedami) hvaliti požrtvevni rad (delo) rodoljuba istarskih? Nadam se da ne, a brzo čemo se, ako Bog dade, vidjeti na delil**.
Ljudsko šolstvo na Primorskem. —
Komenski nadučitelj g. Anton Leban pri-
občil je v polvladni »Triesterici** obširnejšo statistiko o ljudskem šolstvu na Primorskem, iz katere posnemano naslednje podatke. — Primorsko šteje 695.853 prebivalcev, in sicer 294.166 Italijanov (!!), 207.519 Slovencev, 141.060 (več!!) Hrvatov, 15.207 Nemcev, ostali so drugih narodnostij. Nemci imajo eno meščansko šolo, Italijani t r i, Slovani (ki so v večini) pa nobene. To je enakopravnost! — Ljudskih šol je 401 in sicer: enorazrednic 214, dvorazr. 83, trorazr. 38, štirirazr. 31, peterorazr. 26, šestrazr. 8 in ena sedemrazrednica. — Po učnem jeziku je: 169 šol slovenskih, 151 italij., 54 hrvaških in 2 nemški. — Vseh šolski dolžnosti podložnih otrok je bilo 98.232 (50.601 dečkov in 47.631 deklic). Obiskovalo je šolo pa le 67%. Najboljši obisk je bil v okrajih sežanskem in goriške okolice, kjer je hodilo 99% otrok v šolo. Na Tolminskem le 67%. Najslabši obisk je bil v Trstu in v Gorici. Na Goriškem je bilo 13.859 dečkov in 13.047 deklic. Zadnji čas je deklic torej povsod manj nego dečkov.
Književnost. — Marljivi gosp. Anton Kosi, učitelj v Središču (Polstrau) na Štajerskem. razveselil je našo mladino z drugim zvezkom svoje »Zabavne knjižice**. Slovenci nimamo primernejših spisov za svojo mladino nego je Kosijeva »Zab. knjiž.** Vsak zvezek stane 15 kr. Vsaka šola bi morala imeti po par iztisov vsakega zvezka. Najbolje bi bilo, ako bi okrajni šolstvi sveti skupno naročali za vse šole svojega okraja ob enem.
Izšel je dalje »Letnik** pedagogiškega društva na Krškem. Gg. učitelje opozarjamo na laskave ocene v učiteljskih listih. Vsak učitelj moral bi imeli knjige vrlega pedagogiškega društva na Krškem!
Narodne slike. — Ni dolgo temu, ko smo priporočali narodno tvrdko slik in umetnin g. Petra Nikoliča v Zagrebu. Dejali smo, da stanovanja naša krasč brez izjeme le take slike, ki so za nas brez pomena: takih slik pa, ki bi bile zajete iz našega narodnega življenja, iz naše preteklosti, pa imamo prav malo. — Temu nedo-statku je opomogel g. Nikolič, ki je priredil celo vrsto prekrasnih slik, ki morejo delati naj večji nakit ali okras vsakemu salonu. Nekaj takih naročili so tudi nekateri rodoljubi v Gorici, kjer jih more vsakdo videti. Posebno lepe so naslednje slike: Hercegovačko robijo za 35 gld. (To je slika največe vrste s krasnim okvirom. Kaže, kako ženo Turki Hercegovke na trg), Bosanski bjegunci (enako velika) za 30 gld., Tomislav kralj hrvatski ili ujedinjenje Hi> vatske i Dalmacije 30 gld., Hrvatski sabor leta 1848. za 24 gld., Djed i uuuk 24 gld., Krunisanje kralja Zvonimira 25 gld., Ranjeni Črnogorac 28 gld., Zrinjski i Frankopan 20 gld., Gundulič 12 gld., Preradovič 12 gld., Kačič 28 gld., Starčevič 15. — Kdor vidi te slike in da lahko žrtvuje označene svote, gotovo si naroči eno ali drugo, tako krasne so. To priporočamo takim, ki si ustanavljajo samostalno ognjišče; nekaj slik tudi kupijo, a bolje je, da so te slike n&rodne, spominjajoče nas na našo preteklost, na našo prihodnost, ali pa na naše reve in težave. Slik brez pomena ne obešajmo na stene!
Kinaldini v Istri. — V dunajskem tedniku „ vsterreichischer Volksfreund** (Avstrijski prijatelj) čitamo naslednji zanimivi prigodbi iz potovanja viteza Rinaldinija po Istri :
Na Krku pozdravil je Rinaldinija občinski zastop ; župan je govoril, seveda, hrvaški. Ker vitez Rinaldini ne razume hrvaški, prašal je navzočega c. kr. okrajnega komisarja, kaj je župan povedal, toda tudi komisar ne razume hrvaščine. Oba je rešil iz silne zadrege župan sam, ki je začel govoriti italjanski.
Dne 15. junija posetil je Rinaldini škofa Feretiča. Ta mu je naslednjega dne poset vrnil v spremstvu mnoge duhovščine.
V	svojem nagovoru povdarjal je škof prošnjo, naj bi vitez R. deloval na to, da bi nehali ueprestani sistematični napadi na katoliško duhovščino vsaj v onih časopisih, katere vlada podpira. Ko je R. uprašal, kateri so tisti listi, imenoval je škof znana lista: »Mattino** in „Istria.“
Katoliški shod. — V zadnji številki smo doslovno ponatisnili iz »Rimskega Katolika11 par odlomkov o pripravah za katoliški sliod. Čitatelji naši so se že iz onih vrst prepričali, kaj vse se sm6 tiskati v „R. K-a Vse one modrosti je napisal dr, Josip Pavlica ia Rlheiuberga, ki je svoje olje rojake ua Vipavskem počastil z znanimi priimki in pridevki. In take blodnje, polne nedoslednost,ij, ne-resnionostij, smelih trditev in smeh vrbujajočih skokov ponatisnil je še v posebni brošnrici ter razdelil med narod. No, to je njegova reč, dasi je škoda denarja, ko ga je za potrebnejše stvari tako malo !
Dr. P. govori o udeležbi pri katol. shodu in pravi, da se ga posvetno razumništvo le slabo udeleži; a ne vsi oni, ki no pridejo, so nasprotni »našemu programu1"), marveč mnogi He ne udeželč, ker ne utegnejo, drugi zopet nimajo okroglega denarja2), tretji imajo roko zvezane, itd. Mnogo je tudi odličnih učiteljev3), ki se po sili pokori m a-lobrojni (!) svojt.i (!!) drznih in glasnih sodru-gov. Sploh utegne hiti v Lj. malo posvetnih glav, „ker Slovenci narodne gospode nimamo11. A to naše duhovščine nesme oplašiti, ampak resno naj se pripravlja na katol. shod. Te priprave označi nastopna;
„1. Vrnite brezobzirno vse lista »■* kakeršno koli jim bodi ime —, ki ne pišeju za katoliški shod. Kdor ni z menoj, pa Ae jaa ne i. njim. V koš z listi, ki nimajo niti i\mla sa kataližki shod.4)
U. Vprašajte vsa društva, v katera ste vpisani in v katerih delujete in plačujete, ali se menijo vdeležiti katoliškega shoda, bodisi d4 pošljejo y {.jubljuno svojega zastopnik*
Kfl fdUMčFf	i# foektljrifr tfčibii.n J Atlo
se 'Meta k»ke<k«U iibotfijvj ja| p ■ j(e< tiz, ilnirttftv ih
  	_ ................... V
<Ai kVii\ U IVVNJ htedVipi litihtjeiii1 '.O-fli/uJV),! dd mi, po-svefsm-> 'Asoig* Perkih ; p (j«fy! »>'««« fot e m društva, If.i fTffffaja ptm /ta foiMfifltftpmistjffo., ki blatijo nas in ha se, od Boga hinziliena vladike', S tem nakopava-mFgdttlvo ^ro^letk^d Božje‘hi vborni naš narod, ker pisdno ji eijuieAudediverit ei, sit ipse male-die-tns". (RoBtiURopi.JoSvoje od Boga nam dane in se »sveto nožrfov«jiios.fjo vsprejete časti ne »lopu-ScajgH) bfatiti )U od'»Slovenskega Naroda" ni od „velMnp6vi slovefiskega genija". Sluge nikomur — ko Bogat Odiitemti !*)“
>/i[lNkposled pride do prepričanja, da „br e z na-čfln.ega razkola ne more biti"; mi ŠJov, se moramo na vsak način odslej še huje lasati med sabo nego doslej, ker to je potrebno, da še ohrani vera med narodom. Taki so ti najuovejši apostoli, ki so vrgli med staro šaro Kristov nauk »Ljubite se med seboj" ter oprijeli se krčevito Kri-stovega izreka : »Nišem douesel mirit, ampak m e č!“ Da, meč, a v vse drugačne namene in svrhe od onih, katere oznanja „B. K."! Tiste rodoljube pa, ki obupujejo nad toliko neslogo, tolaži z naslednjimi besedami:
„Kaj pa naj rečemo njim, ki se vedno zgro-žajo nad neslogo, ki nam baje toliko škod’ v narodnem boji? Vprašamo: Kdo Vas sili v razkol? Zakaj niste ostali s prečastito duhovščino, kjer ste stali do sili dob? 7) Kdo Vam brani na katoliški shod ? Ako Vam je res do zloge in narodnih koristi, krotite samoljubje in p*.tajite svoje negotove nazore in mnenja, pa delajte z nami. Dobro došli! Živela taka zloga! Toda gospoda liberalna hoče gospodovati raz narodni prestol. Njih geslo je: Ali gospodovati ali zapustiti slovenski tabor.8) Mi duhovniki in z nami resnično krščanski možje smo pa tudi ohranili še toliko časti, da nečemo biti nizkopoklo-niki (Schlepptrager) narodno naprednih narodnjakov.9) Gospoda, mi ne moremo z Vami.10) Mi smo prisegli na sv. evangelij pri krstu in pri altarju; a Vaši nauki so nejasna mnenja, na koja niste prisegli niti morete po vesti priseči. Vi smete z nami, mi ne-moremo z Vami. Njih pa, ki stoje na razpotju, v-prašam lepo : Ali naj potajimo mi	svojo	prisego	in
načela sv. evangelija, ali naj	gg.	Brusi	- Juriji	s
puso - in sorodni politiki odstopijo odsvojili nazorov zlogi na ljubo? Vi se pomišljate -? - ? Jaz Vas ne spoštujem."
Tako je končal dr. P.	svoj	učeni	poziv	na
katoliški shod. V čem naj je	nanj	ponosen a k a d	e-
miško izobražen mož, na kar gospodje pri „R. K." vedno z nekim ponosom, da še več, z ošabnostjo bobnajo, tega resne vemo. Mi prištevamo ta poziv nezrelim duševnim detetom, ki so godni edino le za uredniški koš, nikar pa za natis. In res, dr. M. bi bil katoliškemu shodu storil veliko večjo uslugo, ako hi bil omenjeni spis shranil med onimi dijaškimi vajami, katere ni našel sposobne za javnost. uaskavo bi to za dr. P. ne bilo, a edino pravo in povsem zasluženo.
1) Pa tudi vsi oni, ki pojdejo, niso vsi njegovi privrženci ! Ured.
2) Samo če imajo ,, debele", saj okrogel d e n Jr bi itak vse žepe potrgal ! Ur.
ii) „Odličen učitelj" je po „R. K." vsak tak, ki je brez značaja, brez stanovskega ponosa, brez stalnega prepričanja, z nekakim junisovim obrazom, da po eni strani dela in govori proti M., po drugi pa da se mu prilizuj« in dobrika. Tudi par takih »odličnjakov" poznamo, za katere pa „R. K.“ ne častitamo ! Ur.
4) To velja seveda v prvi vrsti za „Novo Sočo" in »Edinost". Pustimo resnico, da oba imenovana lista pišeta za katoliški shod, klikoršen edino bi smel nositi tak naslov, ter proti nameravanim zlorabam nekatferih strankarskih zaslepljencev, marveč potrditi moramo, da tako »radikalno sredstvo" bi listoma delalo edino le reklamo, kakor se je že dovolj no pokazalo.
6) Gut gebrttllt, L dive! Stare fraze! Kdo jim pa veruje ? Ur.
7) O, da, mi smo še vedno ž njo, a ne s tako, ki prisega na „li. K." : s tako duhovščino ne bomo nikoli! Taka duhov, ne bo imela nikoli posvetnega razumništva za sabo! To dejstvo treba je upoštevati višjim cerkvenim krogom, ki dopuščajo taka skrajna rogoborstva, katera bi utegnila imeti tako hude posledice, kakoršnih danes ni mogoče niti slutiti.
8) Ne. to je Vaše geslo! Ker ne gospodujete, z a t o s te tudi žezapnstili slovenski tabo r. Do renegatstv a imate le še eno stopnjo ! Ur.
9) Pa tudi mi, katere tako nazivate, ne bomo n ik o 1 i Vaši ni z k o p o k 1 o n i k i. To si zapišite za uho' Sicer pa o tem pri nas nihče ne sanja, vemo pa, da edino taka oblast Vam roji po glavi. Pri nas velja načelo : enakoprav n os t, medsebojno spoštovanje po vrednosti. Kdor hoče več veljati, naj to zasluži, kajti naklonjenost se ne d A vsiljevati. Ako je duhovnik zaslužen, mu mi prej to priznavamo nego Vi: mi smo šli za duhovnikom, ker je zaslužen mož, a Vi ga prav vsleil tega tlačite in bi ga radi ugonobili, ako bi bilo v Vaši moči, Ali smo mi zato duhovščini nasprotni, ali sum se od nje ločili? Ud Vas pa se ločimo! Ur.
10) Mi tudi ne moremo z Vami, pač pa hodimo z drugimi duhovniki, ki krščanske resnice vsaj takft dobro uuiejo, kakor dr. P. ali dr. JI., in ki bolje po njih živijo nego Č. ali G. in njih občudovalci. Naša vest nam pravi, da prav delamo.
ir 11111111111111111111111111 ■ 111111 > 11111111 ■ 111111111111111 ■ 111
I* O S Is \ \ 1 € A *)
Izziva n j u č. g. d r. M a li n i č a v 3. in 4. zvezku »R. Iv.“ dam odgovor, ko pridem iz toplic. Vidi ser da, pasji dnevi" močno uplivujo na „krvavo stegno,“ Pomilujem !	G	i	a	d	e	n s k i.
*) Za sestavke pod tem naslovom uredništvo ne sprejema odgovornosti.
Schmarz, vieise und farbige Seiden-
Damaate von fl. 140 bis tl. 17.75 p. Meter I (ca. 38 Qual. u. 800 versch. Farbe) — versendet.
I roben-rveise porto- und zollfrei die Seiden- j ; FnbrikG. Henneberg (K. u. K. Hoflief.), j ZUrich. Muster unigehend. briefe kosten 10 kr. Porto.	*	8	»
»M i I i«II IM • 11 i 11 < 111111111111111111111111111111111 • I > ■ • 11111 ■ ■ I
Izšle sta knjižici:
„ Ilpra&aiija in odgovori o uravnavi vrednote
— CENA 10 KR. —
»Novi denar v avstro-ogerskem cesarstvu, primerjan s sedanjim Ji n z denarjem poglavitnih držav v Evropi.u
— Cena 4 kr. —
Prodaja G. Likar v Gorici.
Jožef Kofol
Imkvovezec v Oepovanu veže knjige lepo, trdno in po nizkih cenah. Zato se priporoča slov. občinstvu, da bi ga podpiralo z naročili v tej obrti.
rju&ssrssjrririrjis&fassjesjrsrfsrsssjtitj?
H i š a
na Placuti, z dvemi nadstropji, dvemi dvorišči in vrtom
me proda
Pogoji se izvedb pri upravništvu „Nove Soče."
Ti
v
•i licence
sprejme v hrano in oskrbovanje neka rodbina v Gorici. Cena je nizka, a pazi se, da učenci imajo zadosti hrane, če tudi ni vselej gosposka.
Novosti!
c
{Srajca za hribolazce
tkana, iz najboljše snovi, enobarvna ali črtasta, s širokim privitim ovratnikom in 2 žepi, popol. velikost,, izborno iz delana po gld. 1.20
Svilen pas
1 meter dolg. ti cm. širok, s prosrebrnje-110 dvokačasto zapo-no 50 kr. kos
Kicbuk za hribolazce
iz najb. klobučevine s širokim svilenim trnkom 2 gld.
Zavratnice za hribolazce
3 kosi za I gld.
razpošilja proti povzetju
Emil S tore h
Wien, I. Salzgasse N.o 137
	
	| |-| —|— m H 1 11 m 1 nrTMUtmiihiišii El sin '4*
To priznano posebnost priporočam za hipno izdelovanje izbornega in zdravega <>-lijaka, katerega ni razločevati od pravega francoskega konjaka.
Cona za I kilo (ki zadošča za UK) litrov konjaka! HI gld. Navnd se prilaga brezplačno. Za najboljši uspeh in zdrav izdelek jamčim
Špirit se prihrani
z mojo neprokosljivo pokrepilno esenco za žganjino : ona dajo pijačam prijeten rezek okus in so dobiva le pri meni. Cena 3 gld. 50 kr. kilo (‘za 000-1000 Litrov) z navodilom v rod.
Hasan teh posobnostij priporočam vse esenco za izdelovanje ruma, slivovko, /elenjinskih gren-čič in vseh izbornih likerjev, spirituoz, kisa in vinskega kisa
veprekosljivD izbornosti. Navodi so prilagajo brezplačno.
Ceniki poštnine prosto
— Za zdrave izdelke se jamči. —
Karol Filip Pollak
— Kssenz-Specialitiiteii-Fubrik in Prag. — (Dobri zastopniki se iščejo.)
. Uice
sv. Antona Fadovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, dx so dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniš3 želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajn zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino v lekarniri Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni C. /anetti in G. JI- J tov is, v I j ubija ni v lekarni U. )d. 'JVulcdczg G. liccoli, 111 Ujmi. Grečelna „pri Mariji pomagitj" ; v dostojni V lekarni lluccarcich, s Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaku dr. Kumpf.
-JOT I steklenica velja 30 kr. T|By
MB I Hrovati se je treba, marsikakih balzamov, katere sijajno oznati,in j o in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in Uirce, da nastanejo lahko hudi in nevarni nasledki.
(f
*
Uzorci na vse kraje poštnine prosto
Priznana najboljša moderna	&
S U K N A,
pristna, trdna in cene vredna, za obleke in | x.
vsak namen, razpošilja proti povzetju zaseb- j S
nikom in krojačem za spomladansko in po- ~
letno rabo založnica c. kr. priv. tovarnic ; S
pr
sukna in volnenega blaga	I	~
Moriz Sclnvarz	|
Zwittau (Miihren).	j	g
V	I	O
Us« sukna za -uniforme, vojaška sukna in \<_
obšit ki, lodni proti dežju in lovska sukna.
Črni perviens in doskins za salonska oblačila; i *-
telovniki iz piketa in svile. Sukna za livre- ■£
• • 2' je in biljarde. Ostanki prodajajo se po ceni,
toda ml teh se uzorci ne pošiljajo.
Gospodom krojačem pošiljam nefrank. na*j posodo prav lepe knjige z uzorci,
3i
n li uiti: 111111111111 !I i::; 11111111111111:11111111II111II1111II
1891	1891	E
E Zagreb	Tomešvai*	=
E	ČASTNI	D1P L 0 \\\M	Zlata svetinja	=
1	K W I Z D	0 ¥	f
~ korneuburški redilni prašek
E	za	konje, r/ovedo in ovce	=
Že blizu 40 let potrebuje se z E E uspehom v mnogih hlevih, ko živina E E ne more jesti, ko slabo prebavlja, za = = kboljsauje in pomuo/.itev mleka pri E
E zravah; podpira naravno silo živali E E proti kužnim nplivom.	E
E	Cena	celi škatlji 70 kr.,	škat, 35 kr.	E
Paziti je na gornjo vam,veno znamko ter zahtevati izrečno Kurizdov korneuburški redilni prašek. Dobi se v lekarnah i drogerijah
E	Glavna	zaloga	=
I Franz lok. Kvratla 1
= 2 k. u. k. ostorr. u.. kon. rumilo. Ilnflieferant. = E Kreisapolheker, Korneiibiirg C. IVien. E
111111 1111 I i I I 11 11 I 111 11111S11 11 I 111 11111 11! 11 I 111 11111 I i 11111 11
POTATZKV
v Pastel ju št. 7 v Gorici prodajaln iea drobega in niirnberškega
blaga
na drobno bi na debelo.
Jedil in najcenejše kipa®.
Posebna zaloga
za kupovale« in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Največja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Posebnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslov :
Na sraii Melja št.
Franc Bensa,
v Ozki ulici ( Via strettaj št. 8 v Gorici
prodaja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in priprave
ZA ČEVLJARJE
Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah. Zato se slavnemu občinstvu toplo piporoča za obilen obisk.
	Sargovo zdravniški preiskano	Š-*
cc-	zobno čistilo T/ li T A T\ A AT m	co
X	K A Li) )()NT	rJ2
	\\II JU v 1/ v i! A	
h|	Naprodaj pri lekarjih idišaviličarjih	—i
VINSKI STROJI ZA KMETIJSTVO
vinarstvo in moštarstvo
mlatilnice,
čistilne mline za žito, i % b i r a 1 n i c e,
rezalnice za krmo, mline za sadje 11 a č i 1 n i c e za sadje, tlarilnicc za grodje in vino,
kakor tudi vsakovrstne druge mašine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo *in sadjarstvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja najceneje
	
2/2 I* RATEKSTKASSE 78.
Ilustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj in frankovano.
Stroji se dado na peskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni.
WBl_ Cene so se znova znižale !!!
Visoko provizijo
pri dnini upovahi tudi stalno plačo plačamo n^enloin za razprodajo zakonito" dovoljenih srček na obroke. Ponudbo na : ilaupt-stadtisrlio \Vech.solstubftn-Gosoll-sohaft Adler & Comp., Budapost.
II I 8 A
v ulici Formica št. 28 v Gorici
h © |» r <> <1 ii.
Natančneje se poizve pri uredništvu
»Nove »Soče"
>°	X
Kdor hoče uživati dobrote edino ne na pol užgane in neslastne
prave
tnCt
(1!
(Kneipp-Malzkaffee)
kupi naj j« 1<‘ v rudečih čveterovoglatili za-vcijih »ul Bratov Olz z varstveno znamko : podobo in ponvico. Mešana z
Olz-ovo kavo,
ki je pripii/.nano najboljše in najizdatniše
—	primesilo, dobi se pijačo, ki daleč nadkriljuje
bobovo kavo, ki je ob enem zdrava, cenena in poleg tega redilna.
K It A T J Fl O L Z, It lt E ii E N C,
od preč. g. župnika Kneipp-a edino pooblaščena tovarna za Kneipp-ovo sladuo Kavo v Avstro-Ogerski,
Dobi se v vseh boljših prodajalnicah
t
t ♦
X
t ♦ ♦
S ♦
t
❖
Antona Gregorič*-a
NI« Franca Jožefa ceati (1'orso Fi^tiiccsco tilitiHcppc)
V GORICI
izdeluje vse v mizarsko stroko spadajoče hišne in sobne oprave v najelegantnejših stilih po načrti. Izdeluje dalje tudi vsa tapeeirska dela, divane, fotelje in drugačno elegantno opravo, kar in kakor si kdo želf.
Cene zmerne. Postrežba točna, ker v delavnici ima vedno mnogo delavcev in izučenih mojstrov. Zato more vsakorsno naročilo v najkrajšem času izvršiti.
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Ualušček.
'l iska A. M. (Iliizzi v Girici.