Leto VIII.
V Celji, dne 6. maja 1. 1898.
Štev. 18.
Uhaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserat* se plačuje 50 kr. temeljne pristojbine ter od vsake petitrvrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. - Naročnina za celo leto 3 gld.,
pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se pošilja: Upravništvu .Domovine" v Celji.
Petdeset let po trnjevi poti.
L
Prav tako, kakor se ozre popotnik dospevši na vrh gore, nazaj na pot, ktero je prehodil z velikimi napori in težavami, oziramo so letošnje leto Slovenci po naši težavni poti borbe za naš obstoj in naše pravice, ktero nam je bilo sojeno hoditi zadnjih petdeset let.
Nad tisoč let je bilo preteklo, odkar so bili izgubili Slovenci svojo politično samostalnost. V teku tisočletja jih je zadela izguba za izgubo; sovražni sosedje prilastili so si polovico slovenskega ozemlja; omejujoč ozemlje in krčeč število naroda, krčili so nam tudi pogoje narodnega bitja, politične samostojnosti in samostojnega duševnega življenja. Ostanek naroda, jedva poldrugi milijon, je bil razkosan na razue pokrajine, obstoječe še dandanes in tako ohromljen v vsakem oziru. Posledice te politične razkosanosti in onemoglosti bile so pa tudi zares žalostne. Tuje plemstvo, raznarodjeno meščanstvo, slovenskega jezika često nevešče duhovništvo, vse to je vplivalo na našega kmeta in na ves slo venski narod s tako silo, da je s časoma malo ne popolnoma pozabil na se, na nekdanjo neodvisnost in skupnost svojih očetov, da je životaril tako rekoč le od danes do jutri, in še to po milosti drugih. Na drugi strani se je privadil tisti hlapčevski ponižnosti in nezaupljivi mrz kosti v občevanju s tujci, katera se nas neredko še dandanes drži, in ktero pezo na našem zna čaju nam tako radi očitajo nasprotniki.
Tako je bil zanemarjen, tlačen in pozabljen naš narod do važnega leta 1848. To leto vzdignila se je skoro vsa civilizovana Evropa zoper svoje trinoge in izsesalce. Tudi v Avstriji priki pel je gnev tlačenih narodov do vrhunca, stebri starega .reda", kakor so bili Metternich Kolowrat, Sedlnicki in nekteri člani vladajoče hiše, jeli so se majati in podirati. Huda ekonomična kriza,
pomanjkanje zaslužka, revščina v delavskih krogih in draginja živil; potem nemogočnost starega vladstva s svojimi obupnimi, naravnost v propast tirajočimi naredbamiin drakoničnimi presle-dovanji slehernega samostojnega gibanja; naposled narodnostno vprašanje — vse to je provzro-čilo ono krizo, ktero so bistrovidnejši državniki in politiki že dlje časa pričakovali kot neizogibno posledico. Nemci, Francozi, Lahi, Poljaki in v nekem oziru tudi Mažari delovali so že malo ne celo prvo polovico tega stoletja javno in na skrivnem za zjedinjenje, neodvisnost in samo stojno upravo. Njih ideje razširile so se tudi med avstrijskimi narodi in so našle oduška ko-nečno v onem protestu, kterega nazivamo vstajo leta 1848	(Dalje sledi.)
Jezikovni zakon v državnem zboru.
Dolgo prorokovana in težko pričakovana razprava o zakoniti ureditvi jezikovnega razmerja v naši državi se je prič« I« Brez temeljitih programov za to razpravo, brez operacijskega
orodja prišle so razne stranke državnega zbora k prvi seji v tej zadevi, ker je hotela vsaka slišati izjavo vlade po ministerskem predsedniku Thunu, ne vedeč, bo li ta krpal star jezikovni stvor, ali ga bo paral in mu postavil nov temelj.
Prišel pa je tudi Thun brez instrumentov, tedaj: krpali bomo, v kolikor ne bodo branili Nemci, da ta historični kip ne zgubi starinske svoje vrednosti. Tu pa se je pokazal grof Thun kakšen veščak diplomatičnih živcev da je. Govoril je mnogo, govoril laskavo na desno in levo, žel tudi od levice in desnice priznanje, ko pa je skončal, vedela je desnica, vedela je levica svoje želje, nobeni pa ni bilo jasno, kaj dejansko misli ter želi vlada — v tej kritični zadevi. Vendar se zdi, da je nemška levica imela mnogo več povoda k odobravanju, nego Slovani, vsaj je
rekel Thun, da smatra vlada za načelo pri ureditvi jednakopravnosti duševno stanje, kulturno stopinjo poedinega naroda, kar bi se dalo raz-tolmačiti z jasnimi stavki: vlada hoče še na dalje delati razliko med oboževanimi svojimi otroci in duževno zanemarjenimi pastorki.
Med drugimi stvarnimi izjavami iz tega ministerskega govora objavljamo:
.Pri razvitju vladnih načel v tej veliki debati ne bodem se oziral le na jezikovno vprašanje, temveč tudi na občni politični položaj, na kateri vplivajo dandanes v prvi vrsti narodnostne borbe. Dočim postavljajo narodne stranke narodnostne težnje v ospredje, so za vlado narodnostne želje le jeden del njene naloge, kajti nje je imeti pred očmi skupni blagor, duševne in gmotne koristi vseh dežel, vseh narodov cele države.
Doslej smo imeli za sodno postopanje posebne določbe in splošna načela člena 19. drž. tem. zakonov, jezikovnih zakonov ni bilo. Vlade so dosedaj menile, da sme jezikovno vprašanje reševati edino le izvrševalna oblast. V zadnjem času so se ti nazori premenili, tako, da je že moj prednik baron Gautsch izdal le začasne jezikovne naredbe za zakonito vravnavo. Jaz pa
izjavim naravnost, da hočem zakonito uredbo----
Pozdravljam torej predlog, da se izvoli v ta namen poseben odsek, jaz obljubim pri obravnavah svoje resno delovanje. Razgovarjati se bode treba (v odseku) o načelih glede varstva manjšin v posameznih deželah in gled<§ uredbe ljudskega šolstva v jezikovnem oziru.
Treba se je najpreje zjediniti o temeljnih načelih; nikakor se ne da jezikovno vprašanje zjediniti z zakonom, kojega je sklenila večina, kteremu pa se upira manjšina. Vlada želi, da bi bil odsek permanenten, da bi se delo prej dovršilo. Jezikovni naredbi z dne 5. aprila sta razveljavljeni, ker nista bili primerni razmeram dežile."
LISTEK.
Nekoliko besedij o „ Slovenski
Matici".
i.
Kar je za preprosti narod ^družba sv. Mohorja" to je slovenskemu razumništvu: .Sloven-ska Matica".
.Slovenska Matica" izdala je za leto 1897 sedem knjig, katere so društveniki dobili za bora dva goldinarja. In te knjige! — Njih vsebina, a tudi njih oblika mora zadovoljiti vsakogar.
Žal je lahko tistim, ki niso članovi .Slo venske Matice"; kajti za ta denar tako književno darilo, to ni kar si bodi!
Ako hočeš sedaj te knjige kupiti, te stanejo po prodajalni ceni 4 gld. 10 kr., tedaj polovico več, kot pa društvenike.
Hočemo v sledečih stavkih navesti vsebino teh knjig, a nikakor ni namen natančneje jih oceniti; kajti ocenjevali jih bodo strokovnjaki — in ker natančna ocena tudi manj zanima cenjene naše čitatelje.
Pred nami na mizi ležijo te knjige in sicer:
I.	Letopis za leto 1897. 2. Slovenske narodne pesmi, III. snopič. 3. Slovenska zemlja II. del Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra II. snopič. 4. Zgodovina slovenskega slovstva III. del
II.	zvezek. 5. Zabavna knjižnica X. zvezek: Trojka povest. 6. Knezova knjižnica IV. zvezek. 7. Elektrika, nje proizvajanje in uporaba I. del.
Oglejmo si pa sedaj te knjige nekoliko natančneje:
I. Letopis .Slovenske Matice" za leto 1897. Uredil Anton Bartel. Založila in izdala .Slovenska Matica". V Ljubljani. Natisnila „Na: rodna tiskarna" 1897. Cena po knjigarnah 1 gld. Stranij 338.
To je naslov prvi knjigi, katere že elegantna zunanjost nam ugaja, a tem bolj mora nas za nimati njena vsebina. V tem .Letopisu" je pet večjih sestavkov, deloma zgodovinske, deloma pa estetične vsebine.
.Črtice o naši domovini pred prihodom Slovencev." Spisal dr. Fran Kos (1-38).
Pisatelj nam razjasnuje, kake so bile naše dežele v zemljepisnem oziru — predno so jih posedli naši predniki .Stari Slovenci". Dr. Kos
je namreč mnenja, da so Slovenci prišli še v šestem stoletju (p. Kr.) v sedanje bivališče Slovencev in popisuje v tem spisu: 1. pokrajine in njih meje; 2. ceste in 3. topografijo naših krajev v omenjenem st.oletju.
To temeljito razpravo bode rad čital ne le zgodovinoslovec, ampak vsakdo, ki se zanima, kaka je bila naša domovina za časa Rimljanov.
.Ivan Vajkard Turjaški". (1615— 1677). Spisal Ivan Steklasa, (39—112) imenuje se drugi spis v tem .Letopisu".
Ivan Steklasa je čitateljem .Letopisa" dobro znan pisatelj; kajti skoraj vsako leto nam popisuje tega ali onega hrabrega vojščaka slovenske krvi, ki se je bojeval s krutimi sovražniki naše vere — Turki. Letos nam pa podaja marljivi profesor življenje Ivana Vajkarda Turjaškega. Ta plemenitaž vstopil je v državno službo, kjer je zelo napredoval ter se cel6 povspel do ministerskega stola. Bil je minister cesarju Leopoldu I. Toda hrepenel je po vedno višjih časteh in želel je postati tudi kardinal. Vendar ta njegova želja se mu ni izpolnila — kajti pregnali so ga iz cesarskega dvora, kjer je užival toliko časti in slave. Sreča je opoteča!
Tako in podobno je govoril grof Thun v imenu vlade, gotovo dobrohotne in previdne besede, iz katerih si je lahko vsaka stranka po svoje tolmačila vladno naklonjenost, pogreša se le načrta, kako si misli vlada to vzajemno in mirno delovanje, ako že naprej pove, da bo pri tem odločilen tudi sedajni in zgodovinski napredek poedinega naroda, da nima večina ničesar odločevati, kar manjšini ne ugaja. Mar li ne ve kaj ugaja vse dosedajni nemški manjšini: odstranjenje obstoječih naredb, proglašanje nemškega jezika državnim jezikom, sicer pa — ob-strukcija! Naj li slovanska večina tudi v to privoli, da bo delovanje vzajemno, vspeh zagotovljen? Skoraj vse nemške stranke so se zjedinile, da se vdeležijo debate v odseku, a to le potem, ko so Gautscheve jezikovne naredbe odpravljene. Poznamo njih nakane! Kakor hitro bi se to zgodilo, minil bi jih sedajni strah, češ, hvala Bogu, da smo se tega strašila odkrižali; sedaj pa le previdno, kakor se kdo oglasi proti prvotni prevladi nemštva, tedaj pa hrup in ropot — obstrukcija oživljena!
Na to sme desnica računati ter ničesar opustiti, dokler ji ni kaj boljšega zajamčeno; sedaj imamo nekaj, potem pa zopet — nič.
Kako razumejo Nemci stvarno, vzajemno in mirno razpravo pokazal je takoj prvi govor nik — a to jeden na glasu najpravičnejših, knez Lichtenstein. Ta knez zavzemal se je še pred nekaj leti za opravičene zahteve Cehov, a kako govori pa sedaj! V svojem daljšem govoru kvasil je le o »samovoljnih brezpotrebnih novotarijah Slovanov", osobito Čehov.
Nemškega dijaka ne sme se baje iz državnih temeljev siliti učiti se slovanskega jezika (kako da se pa sme siliti slovanskega k nemščini?!) in ako ima tudi talent za učenje jezikov, priučil se bo k večjemu kakega romanskega, ker ima podlago iz latinščine. (Res čudno! Ne bi si pa dobil Nemec ravno te korenite podlage za slovanski jezik, ako bi se istega moral takoj na gimnaziju obvezno učiti? Vsaj tudi Slovan ne prinese na svet v glavi »nemških koreninic", a vendar se mora tega tujega jezika temeljito priučiti, ako hoče v državnih službah tekmovati z nemškim »prvorojencem").
Ko hoče govornik dokazati, da imajo slovanski jeziki, osobito še češčina izvanredne tež-koče za Nemca, zakričal je Wolf nepremišljeno: »Glavna težkoča je v tem, ker so nam slovanski jeziki zoprni!" Dobro, mi Nemce ne bomo silili, da se jim priljubi naše narečje, a naj si pa ti zaslepljenci nikar ne domišljajo, da je nam posebna sladkost hrustati za nas okorno nemščino. Zaključek knezove kolobacije, katero so posebno češki poslanci pošteno okrcali, pa je bil znani »cetero autem censeo": nemščina je kot državni jezik brezpogojno potrebna.
Omenjali smo tega govornika, ker nam je bil svojedobno znan kot razsoden poznavalec avstrijskih razmer, a ga je sedaj žalibože že tudi
ošinil duh Wolfove trme; kaj sta za njim Funke in Schonerer kvasila, ki sta vpletala v svoje govore le Wilchelma in Bismarcka, ki sta izjavila, da hočeta zaničevalno obrniti hrbet vsaki slavnosti vladarjevega jubileja, — ni vredno posluha.
Govorilo bo pač še veliko podobnih kriča-čev, ne iz namena za sporazumljenje, nego iz prirojene nakane izzivati desnico, grditi vlado in prezvišeno vladarsko hišo ter zaprečiti vsako plodno delo.
Razmere pri železnicah.
Mi Slovenci smo uboge pare. Privadili smo se tekom časa tako vsakovrstnim krivicam in nezakonitostim, da jih skoro že ne občutimo več. Močno se nas mora dregniti, predno se ganemo in postavimo v bran. Kadar imamo opraviti z že leznicami ter njihovimi uradniki in uslužbenci, menimo nehote, da se moramo posluževati nemškega jezika, če ga znamo, ali pa se podvreči vsakovrstnim psovkam in neslanim opazkam. Koliko bi jih mogli povedati takih skoro neverjetnih dogodeb, kolikokrat so že romale pritožbe o uradnikih in službenikih na višja mesta, pa kdo se zmeni za nas Slovence, kadar se gre za to, da bi se nam podelilo, kar nam je že v osnovnih zakonih slovesno obljubljeno in zajamčeno.
Pustimo na stran vse rekriminacije in tarnanje, potegnimo se vsi kot jeden mož za jed-nakopravnost tudi pri železnicah in zahtevajmo odločno odstranjenje dosedanjih krivic; naše poslance pa pozivljajmo, da vporabijo na pristojnem mestu v tem oziru nemudoma ves svoj vpliv in vsa zakonita sredstva posebno:
1.	Da se na postajah vseh železnic vodečih po slovenskem ozemlji uvedejo nevtegoma tudi slovenski napisi.
2.	Da bodo tudi vsa naznanila na postajah in tiskovine slovenski pisane, oziroma tiskane.
3 Uradniki in drugi uslužbenci morajo biti slovenščine v govoru in pisavi popolnoma zmožni in se je morajo brez obotavljanja in posebnega zahtevanja posluževati.
4.	Dohode" viukov in druga slučajna pojasnila javljati je občinstvu tudi v slovenskem jeziku.
5.	Sprevodnikom je strogo prepovedati, nadlegovati potujoče občinstvo, vešče samo slovenščine, z nemščino in je za hrbtom celo zmerjati in smešiti zavoljo neznanja nemškega jezika (dokazov na razpolago).
6.	Postaje po slovenskem ozemlju naznanjati je tudi v slovenskem jeziku, zlasti je klicati odhod vlaka v obeh deželnih jezikih.
7.	Uradnikom je strogo prepovedati, da ne kažejo o vsaki priliki svoje mržnje do Slovencev poslužujočih se železnice, posebno pa se naj od strani gorostasna neumnost in norčevanje iz slov. popotnikov kakor je: »Von Spielfeld bis zur krainerischen Grenze ist die Dienst und Ver-kehrssprache deutsch, sonst geht's mich nichts an, sie miissen deutsch reden."
8.	Uradnike in služabnike slov. narodnosti, koje se osobito mlade uradnike, nalašč namešča na postajah čisto nemškega ozemlja, kakor na Gornjem Štajarskem, Solnograškem, Tirolskem itd. naj se takoj zamenja z nemškimi činov-niki po slovenskih postajah. Takih povsem ne logičnih slučajev imamo na stotine. Kljubovanje našim željam na jedni strani ter stremljenje za političnimi nakanami na drugi strani, je tako postopanje železniških uprav. Narodno zaveda joče se slovenske uradnike mislijo med izključno nemškim prebivalstvom ohladiti, izneveriti, kar se jim žalibože često posreči, a nemški činov-niki so po svojem oholem postopanju napram slovenskemu prebivalstvu baje najboljši pijonirji nemške kulture.
9.	Razven obratnega osobja gledati je osobito na prste uradnikom in uslužbencem pri tovorno oddajnih in prejemnih zalogah, ker baš s temi pride naše ljudstvo največ v dotiko. Koliko zbadanja, koliko odurnosti imajo čakalci od teh domišljavih uslužbencev za tistimi malimi okenci slušati, če se jih ne nagovori dovolj ponižno, če ni potrdilo na voznem listu po njih volji, ali če je vozni list pisan slovenski. Uradniki pri teb oddelkih vešči imajo biti slovenščine, morajo rabiti isto v govoru s slovenskimi strankami, a to vsaj v uradniški dostojnosti, ako že vljudnosti ne poznajo.
10.	Sprejemati je tudi le slovensko pisane vozne liste, ter oddajati slov. strankam obvestila (aviso) na take, izpolnjene slovenski.
Vse slovenske občine in vsi vplivni čini-telji se poživljajo nujno, da se pridružijo nemudoma tem opravičenim zahtevam in s poslanci vred ne odjenjajo poprej, dokler se nam povsem ne ustreže.
Celjske novice.
(»Posojilnica v Celji") imela je lansko leto 2 839 689 gld. 44 kr. prometa. Hranilnih vlog se je uložilo 708 920 gld. 26 kr., vzdignilo pa se je 704.584 gld. 38 kr. Posojil se je izplačalo 160.854 gld. 90 kr., vrnilo posojil pa 115.651 gld. 37 kr. Čisti dobiček je znašal 13 3&6 gld. 67 kr. Rezervni fond znaša že 116.461 gld. 93 kr.
(Okrajni šolski svet celjski) je v svoji seji dne 2. t. m. vzel na znanje vladne dopise in vladno zdravstveno poročilo o šolskih poslopjih tega okraja, pregledal račune nekaterih krajnih šol. svetov, rešil nekaj pritožb ter priporočal nekega učitelja, da se mu podeli starostna doklada, sklenil, da se dež. Sol. svet poprosi, da priskrbi avtentično slovensko prestavo učiteljskih priseg.
(Učiteljske premembe v celjskem okraju.) Za nadučitelja v Teharje imenovan je celjski rojak g. L. Šah (dosedaj v Trbovljah), za učitelja v Št. Peter g. R. Vrečer iz Griž; gosp. G. Potočnik v Petrovčah dobil je zarad bolehnosti dopust, nadomestuje ga mariborski učiteljski kandidat g. Jos. Peitler; ravno tako dobil je g.
Steklasa zna pisati jako zanimivo in či&joč omenjeno razpravo, zdi se ti, da imaš pred seboj kak roman.
Iz tega spisa pa ne zvemo samo življenje in delovanje Turjaškega, ampak celo zgodovino cesarskega dvora za vlade cesarjev Ferdinanda III. in Leopolda I.
»O jedru tragedije in drame sploh". Spisal dr. Janko Pajk (113—146). Pisatelj pravi v uvodu: »Namenil sem se, nekoliko svojih in tujih estetičnih opa^k priobčiti slovenskemu ob činstvu, posebno našim mladim nadepolnim dramatikom, kateri čutijo moč in ogenj v sebi, po izkusiti svoje peroti v dramatičnih igrah, bodisi kot pisatelji, bodisi kot igravci. Pa tudi naše učenjake utegne zanimati spis, kateri seza, dasi večjidel v izgledih in v priličnih opombicah spisan, v podlago estetike in poetike."
»Francoska ljudska šola na Kranjskem" J. Vrhovec (147—161). Ko so leta 1809 privreli Francozi tretjič na Kranjsko, so tam ostali do leta 1813. Vpliv Francozov na tedanjo šolo popisuje pisatelj v tej zanimivi razpravi in sicer čitamo najpoprej koliko je bilo na Kranjskem ljudskih šol ob prihodu Francozov, kateri predmeti so se učili in kako so učitelje plačevali. V drugem glavnem delu popisuje pi-
satelj ljudske šole uravnane po francoskem učnem načrtu. V teh šolah poučevalo se je vse bolj na podlagi materinščine nego prej.
»Jan Ko 11 ar". Napisal dr. Murko, II. del: Njegova dela (162—224). — V »Letopisu" za leto 1894 popisal nam je dr. Murko življenje Kollarjevo, a v tem »Letopisu" nas seznanja pisatelj z raznimi deli tega imenitnega vzajemnega Slovana.
Posebno dijakom bi priporočali naj pazno prečitajo ta spis.
Tem sastavkom sledi: »Biblijografija slovenska". Slovensko knjižštvo od 1. jan. do 31. decembra 1896. Sestavil R. Perušek.
Pod tem zaglavjem so navedeni naslovi vseh v omenjenem času v slovenščini izišlih časnikov, knjig, tiskovin večje važnosti itd.
Od strani 261 naprej je »Letopis Slo venske Matice". Sestavil E Lah. Tukaj čitamo: »Poročilo o delovanju »Slov. Matice" v dobi od 1. grudna 1896 do 30. hstopada 1897" nadalje, »Računsko poročilo", »Poročilo o društveni knjižnici", »Upravništvo »Slovenske Matice" za leto 1897/8", »Imenik vseh društvenikov", itd.
II. »Slovenske narodne pesmi". Ure dil dr. K. S t rekel j. Izdala in založila »Slo-
venska Matica". V Ljubljani 1897. Natisnila tis karna R. Milica. III. snopič (Pola 25 b — 37). Cena 60 kr.
Ta knjiga nam prinaša — kot tretji zvezek — nadaljevanje »Pripovednih pesmi" in sicer številke 359—629.
Večinoma so pesmi tega zvezka legendarnega značaja.
III. Slovenska zemlja. II. del. Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra. Pri-rodoznanski, statistični, kulturni in zgodovinski spis (12 podob in 1 načrt). Spisal S. Rutar, c. kr. gimnazijalni profesor. II. snopič. Ljubljana 1897. Izdala »Matica slovenska". Natisnila J. Blas-nikova tiskarna. Cena 50 kr.
Letošnji snopič tega izbornega dela obsega kulturni in zgodovinski opis Trsta in Istre. Naj poprej razpravlja pisatelj o duševni naobraže-nosti in to: o šolstvu in znanstvenih zbirkah, o dobrodelnih zavodih, društvih in časnikih, o narodni prosveti, o narodni noši in o narodnih svojstvib. Nadalje je pogled tržaške in istrske zgodovine.
Posebno zanimivo je čitati odstavek »Narodna noša in narodno svojstvo"
(Dalje prihodnjič.)
J. Stukelj v Svetini petmesečni dopust, nado-mestuje ga g. Iv. Pilih, učitelj v Prožinu; gdč. Her. Lapajne, podučiteljica v Št. Juriju, se je službi odpovedala, na njeno mesto je prišla gdč. M Sket iz Novecerkve; kot pomožna učiteljica v Teharjih deluje gospa Olga Schwagel iz Štor; g. Fr. Auernik postal je podučitelj na zasebni šoli v Štorah.
(„Diana" kopališka zadruga v Celji) ima občni zbor v soboto dne 14. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v čitalničnih prostorih. Na dnevnem redu je: 1. odobrenje letnega računa, 2. volitev načel-stva, 3 volitev računskih pregledovalcev, 4. slu čajnost.i. Zadružniki se vabijo k obilni udeležbi.
(Klub biciklistov ^Celjskega Sokola") pri redil je preteklo nedeljo, dne 1. majnika t. 1., skupen popoldanski izlet na Vransko, kjer se je udeležil koncerta ondotnega pevskega društva. O napredku klubovem nam je najbolji dokaz, da smo že pri tem prvem letošnjem skupnem izletu našteli 20 kolesarjev.
(„Celjski Sokol") priredi, kakor smo v zadnji številki že »a kratko omenili, prvi letošnji izlet v Št. Jur ob juž. žel. in sicer dne 19. rožnika t. 1. Izlet se vrši skupno s „Celjskim pevskim društvom", ktero poleti v prijazni Št. Jur s „Sokoli" korporativno. Pričakovati je, da se ob lepem vremenu pridruži tema dvema vrlo delujočima narodnima društvima prav mnogo celjskega in okoliškega narodnega občinstva, da tako srečno zapričnemo venec letošnjih izletov ter se v prijateljski družbi in v neprisiljeni zabavi vsaj nekoliko otresemo okuženega mestnega zraka. Čujemo, da snujejo vrli narodni Šentjurčani ter mile nam Šentjurčanke obširne priprave za ta dan ter smo prepričani, da bode ta izlet eden najlepših v kroniki celjskih narodnih društev, ktera so si baš v pretečenem letu iztekla za razvoj narodne probuje zlasti med širšimi sloji spodnještajerskega slovenstva v vsakem oziru spoštovanja vrednih zaslug. Naj bi nam bili torej dosedajni vspehi v spodbudo k krepkemu, neomahljivemu delovanju za narodno-napredni razvoj štajerskega slovenstva, ktero mora dospeti, če nas bodo podpirali povsod in v iistej meri, kakor zaslužimo, tudi merodajni faktorji, do one veljave ter do onega viška, kte-rega imajo zapisanega na svojih praporih vsa slovenska društva, ter kteri naj bode potem te melj mirnej in srečnej bodočnosti slovenskega življa ne le na Spodnjem Štajerskem, nego v vseh po Slovencih obljudenih kronovinah. V to pomozi Bog!
(Tožba zoper državno upravo.) Zanimati zna marsikoga, kako se mora celo državni erar le s težkočo prisiliti, da usliši zakonite terjatve. Vdeležencem sokolske ustanovne slavnosti v Celju je gotovo še v spominu, kako razbojniško je navalila nemškutarska sodrga iz „Waldhausa" na mimoidoče goste, kako sta se od nasprotne strani pognala v Savinjo dva orožnika, videča nevarnost. Eden teh vestnih orožnikov bil je sedajni obč. tajnik na Teharjih g. A. Presker, ki se je tačas pri bredenju vode prehladil ter nevarno obolel. Ker ni bil več sposoben za orožništvo, odpustili so ga, ne da bi mu pripoznali najmanjšo pokojnino, in vendar določuje zakon delno pokojnino za vsak slučaj onemoglosti vsled službe. G. Presker pričel je tožbo proti državnemu erarju ter dobil baš sedaj — po preteku 6 let — razsodbo upravnega sodišča, ki mu pri-pozna 200 gld. letne pokojnine in 600 gld. odpravnine enkrat za vselej po zakonitih določbah. Tedaj niti vlada ne stori svoje dolžnosti iz lastnega nagiba, nego se pusti k temu prisiliti z obtožnico.
(Kdo nas vse že sme izzivati?) Zjutraj 1. majnika, v času, ko je naše ljudstvo prišlo iz cerkve, podil je postiljon topliške pošte v Dobrni z „franbfurtarcami" okrašenim poštnim vozom po ulicah, a to seveda le z „mirnim" namenom, dasi mu je cesta na pošto v predmestju. Čigavo maslo je bilo to našemljenje, še ne vemo, da hlapcu vozniku ni to v glavo padlo, je gotovo; — revež najbrže niti znal ni, kaj pomenjajo zastave na vozu — vprašati imamo le vodstvo dobrnske pošte, jeli cesarski javni zavod in zavoda služben voz za maškarade in parade celjski fakinaži? Kako se to strinja s cesarskim grbom, ki krasi voz ? Celjska sodrga je tulila in
drvila za poštnim vozom baš kakor za — afri-kanskim dromedarom. Povdarjamo, da se je priredilo to 1. majnika, ne pa — 1. aprila!
Poštne zadeve.
Slovenci, na branik za svoj jezik in narodnost!
Slavnima občinskima uradoma Marija Gradec in Sv. Krištof priporočamo pogledati jedenkrat k c. kr. poštnemu uradu v Rimskih toplicah, kjer bodeta najšla od zunaj in znotraj urada samo nemške napise in samo I nemški poštni pečat, o slovenskem jeziku tam ni duha ni sluha, kakor da so Rimske toplice na Nemškem ali celč na Pruskem. Kaj pa je ondi s slovenskimi vrednotnicami in tiskovinami? Občina Marija Gradec je bila vedno v slovenskih rokah, je slovensko uradovala, a slovenska zavednost tam vendar ni segla tako daleč, da bi se občinski odbor bil pobrigal za veljavo slovenskega jezika na poštah v Rimskih toplicah in Laškem trgu. Občina Sv. Krištof še je le pred kratkim sklenila slovensko uradovanje, torej upamo, da bodeta ti dve občini uložili vsaka za sebe slovensko pisano prošnjo visocemu c kr. trgovskemu ministerstvu za slovenski poštni pečat, slovenske napise, slovenske vrednotnice in tiskovine na c. kr. pošti v Rimskih toplicah. Ne samo jednakopravnost našega jezika, temveč tudi lepota Rimskih toplic zahteva, da se tam oskrbč slovenski napisi. Tujci, ki prihajajo v poletju tja- v velikem številu, naj že na pošti po napisih -.zvedč, da se nahajajo med slovenskim narodom, na lepej slovenskej zemlji, a tudi njihovi svojci doma naj zvedo iz poštnih pečatov na pismih, ki jih dobijo iz „Romerbada", da so to slovenske Rimske toplice. To vse velja v istej meri o c. kr. poštnem uradu v Laškem trgu (kopališče), o katerem smo že poročali v 13. št. „Domovine". Občina Marija Gradec je štela 1890. leta 2579 prebivalcev (sedaj 2600) a občina Sv. Krištof 4433 prebivalcev (sedaj 4480) in teh sedem tisoč Slovencev mora plačevati dačo, a nema pri svojih dveh poštah nobene jezikovne ravnopravnosti! Slovenec se naj vendar že enkrat otrese tiste ozkosrčnosti, ki se zrcali v maloletnih nazorih: »Plačaj pa molči!" Govorita vidva, slavna občinska urada Marija Gradec in Sv. Krištof pri vis. c. kr. ministerstvu ter bodita dobra tolmača zavednosti sedem tisoč Slovencev!
Glasi iz občinstva:
(Iz Šentpetra.) Vam je znano, g. urednik, da je bila naša občina skoraj do cela ponem-čurjena. Zato se ni čuditi, da ima tudi naša pošta samo nemški pečat in na svojem vozu napis „St. Peter in Sannthal". Kar se tiče dru zega na pošti, je neka mešanica — vse v čast narodu!
Kar se tiče občinskega pečata, pa vedite, g. urednik, da še pri nas nemčurčki gospodarijo, ako smo jih Slovenci ravno pri zadnji volitvi čisto pod koš stlačili.
Ti pohlepneži se nemorejo odtrgati od občinstva in pa od svojih nemških pečatov.
(Posta Slatina pri Rogatcu) kruši veljavo in jednakopravnost slovenskega jezika. Pristavlja naslovom, ki imajo le slovensko ime zadnje pošte, svojevoljno še nemško z modro tinto.
Ali si je gospod poštar tako v skrbi za izročena mu pisma, izročene mu poštne nakaznice-itd., da se „boji" da bi ne prišle na svoje mesto? — Če je to, potem se naj gospod poštar le potolaži, ker za to je že poskrbljeno, da pridejo pisma tudi s samo slovenskimi krajevnimi imeni na svoja mesta. — To ga pač ne vodi, temveč s tem hoče: 1. zbadati in dražiti istega, kojemu je pismo (poštna nakaznica itd) name njena, 2. pa hoče doseči, da bi poštnim uradnikom, skozi kojih roke gredo pisma, ne bilo treba vedeti slovenskih krajevnih imen, in 3. da bi ljudstvo privadil, da bi še nemško ime pošte i pristavljali k slovenskemu, oziroma, da bi ne ! pisalo le slovenskih imen pošte, temveč še vedno, kot večinoma do sedaj, v obeh jezikih.
Tako postopanje pošte je zasramovanje slovenskega jezika, je očitno krušenje njega jedna-kopravnosti. S tem zaničuje slovenščino, kot bi ne imela veljave pri pošti. Gospod poštar kaže s
tem, da je napolnjen prusaškega duha, da smatra naš mili slovenski jezik jezikom „manjvrednega" naroda.
Slovenski narodnjaki rogaške Slat ne, pazite na svojo pošto! — To pa bodi povedano vsem rodoljubom slovenskim! — Skrbite, da ne bode skrušil tak poštar jednakopravnosti našega jezika, da bode imel vedno slovenske poštne vrednotnice itd. Ravno takim se nam je postavljati po robu, in braniti naše pravice.
Napisi slatinske pošte so tudi le nemški, isto tako je poštni pečat le nemški! Zakaj ne vložite prošnje za slovenski poštni pečat, ko vam je draga „Domovina" podala celo obrazec takšne prošnje? Čemu trpite le nemške napise na pošti? — Ravno v takih krajih, kakor je Slatina, bi naj bili napisi slovenski, ker bi imel tedaj marsikateri tujec, ki pride v take kraje, več spoštovanja do nas in našega jezika!
Ne vklanjajte se takim privandrancem! Oni so zavoljo nas tukaj, in nemi zavoljo njih; če jim ni mari slovenskega jezika, pa se naj poberč v svoj „ blaženi rajh", kjer jih ne bodo v oči bodla slovenska krajevna imena!
Nam pa bodi sveta dolžnost, da pišemo vsikdar le slovenske naslove. Nič ne de, če ni takim „gospodom" po volji; pismo pa bode prišlo in mora priti na kraj svoje namembe, če ravno ni pristavljeno nemško ime zadnje pošte.
Ako bi se še nadalje drznila slatinska pošta svojevoljno pristavljati slovenskim naslovom še nemško ime zadnje pošte, bodemo se pa že oglasili kje tam višje in vedeli — potrebno ukreniti.
(Ormož.) Na oklic sl. ^Domovine" naznanjam, da pošta v Ormoži ima le eden slov. napis, ki se glasi: „Tukaj se ne sme kaditi!" in več nič!
Pečat je samo nemški: „Friedau". Vrednotnice in nekatere tiskovine ima dvojezične, a dobijo se le s silo, če se posebno zahtevajo. Poštne nakaznice se dobe tudi dvojezične — med tem ko so poštne sprejemnice (Postbegleit-adresse) le nemške. Poštarica je pristranska slovenskim strankam, akoravno govori slovenski.
Na poštnem vozu je nemški napis in listo-noša ima kapo iz pruskiv barv (črno, rudečo in belo).
V področ|e te pošte spadajo občine: Har-dek, Litmerk, Pušenci, Hum in Frankovci.
Poštna odpraviteljica je slovenska, a mora plesati, kakor ji poštarica zapoveduje.
Nobena občina, prav za prav noben občinski urad nima proste omarice — mora se za vsako uradno pismo iti v urad prosit, med tem ko imajo mestni uradi proste omarice z lastnim ključem v hodniku, kar je zelo praktično.
Občine bi želele poštnega sluge, ki bi tudi njim raznašal pisma itd. po deželi.
Spodnje-štajerske novice.
(Imenovanje.) Cesrtr imenoval je fiaančnega svetnika Karola Lubec, višjim finančnim svetnikom pri graškem finančnem ravnateljstvu.
(Duhovniške premembe.) Nadžupnikom za Rogatec imenovan je č. g. Franc Šalamon, do-sedaj mestni vikar na Ptuju; kot učni prefekt v dijaško semenišče v Maribor pride marenberški kapelan, č. g. Anton Korošec. V pokoj je šel č. g. Josip Rostaher, župnik na Zdolah, kamor pride za provizorja č. g. Alojzij Šoba, kapelan v Konjicah. Premeščeni so čč. gg. kapelani: Janez Grobelšek iz Pilštanja v Podsredo, Janez Jančič iz Galicije v Konjice, Anton Miklič iz Dobrne k Št. Vidu pri Šmarju in Josip Somrek iz Vojnika v Marenberg. Č. g. Janez Topolnik, duhovni pomočnik na Dobrni, postal je kapelan ravnotam. Č. g. Anton Aškerc, kapelan v Škalah pri Velenji šel je v stalni pokoj.
(Šolske vesti.) Razširili bodo šolo v Št. Vidu pri Šmarju v štirirazrednico, a jednorazrednico v Libojah pri Celji pa v dvorazrednico.
(IV. občni zbor) „Slov. kat. delavskega društvu v Žalci", vrši se v nedeljo, dne 8. maja t. 1. ob 4. uri popoludne v gostilni „pri kroni" (Fr. Virant). Vzpored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Ve-lečastiti gosp dr. Ivan Ev. Krek poroča o državnem zboru 5. Govor čast. gospoda J. Kržišnika o socijalnem vprašanji. 6. Vpisovanje novih udov,
oziroma vplačevanje letnine. 7. Volitev novega odbora. 8. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi najprijazneje	odbor.
(Pri Sv. Juriju ob Taboru) so imeli v nedeljo shod živinorejske in mlekarske zadruge. Prišlo je bilo veliko kmetov. G. Ivan Kač je govoril o namenu zadruge ter je nagovarjal navzoče k vztrajnosti in slogi. G- dr. Ivan Dečko iz Celja, je pojasnjeval zadružna pravila. Na-to se je takoj vpisalo precej udov. Vsak ud plača 2 gld. vpisnine in 10 gld. deleža. Načelstvo in nadzorstvo se voli prihodnji teden! Bog daj, da bi začeto delo lepo vspevalo! Ob tej priliki pa bodi tudi gg. dr. Dečku in Iv. Kaču izrečena prisrčna zahvala za njiju trud!
(Urml je) dne 4. t. m. nanagloma g. sod-svetovalec Karol Trtnik, sodnik na Vranskem v 51. letu starosti. N. p. v m.!
(Pomladni koncert pev. društva »Vranska Vila") vršil se je v nedeljo, dne 1. majnika, ob najlepšem vremenu. Poleg mnogobrojnega domačega občinstva udeležilo se je veselice tudi mncgo gostov iz Celja. Vse pevske kakor tudi godbene točke bile so vzprejete z živahnim odo bravanjem. To mlado pevsko društvo, ki ima poleg mnogoštevilnega možkega zbora tudi lep venec čilih mladih pevk, imelo je ta dan tudi v materijelnem oziru dober vspeh, ker je občinstvo kaj pridno segalo po številkah srečolova.
(Ogenj) V gornjegraškem okraju smo že zopet imeli požar. V nedeljo dne 1. majnika vnela se je med desetim opravilom hiša Marka Krigl v Prihovi obč. Račica. Nagloma se je ogenj razširil, ter upepelil še jedno sosednjo hišo in jedno gospodarsko poslopje.
(Gornjesavinjske doline kolesarji,) kateri se nameravajo udeležiti osnovalnega občnega zbora »Kluba savinjskih kolesarjev", ki bode — kakor je zadnja štev. »Domovine" poročala — v nedeljo dne 8. t. m. pri Sadniku, naj se zbirajo v Mozirji v gostilni g. Alojz Goričarja. — Skupni odhod od tam bode ob pol 2. uri popoludne. Gornjesavinjski kolesarji, udeležimo se v polnem številu omenjenega zbora!
(V Višnjivasi pri Vojniku) bil je te dni za župana izvoljen g. Jos. Lipuš, kateri že 27 let nepretrgano tej občini županuje, gotovo lepo znamenje obče priljubljenosti vrlega narodnjaka.
(V Vojniku) narodna trgovina Brezovnikova od mesca do mesca napreduje ter se spopolnjuje z vsakovrstnim blagom. Dobijo se v tej trgovini tudi čisto slovenske razglednice za Vojnik, uži-galice družbe sv. Cirila in Metoda ter nova Ciril-Metodova kava. Slovenci, segajte pridno po njej!
(Iz Št. Jurja ob juž. žel.) Naš krajni šolski svet popolnoma nemški uraduje. Na celem Spodnjem Štajerju menda ni kaj tacega. Obč. odbor, krajni šolski svet vse slovensko, vse uradovanje pa popolnoma nemško. Res žalostno znamenje za tako odlični narodni trg. Poživljamo g. predsednika kraj. šol. sveta gosp. N. Ripšlna, da potrebno ukrene, ker ga poznamo kot odločnega narodnjaka, in pristriže tajniku-nadučitelju s tem peruti, da zahteva od njega ali slovenski urado vati, ali pa z Bogom. V Št. Jurji je dovolj moči, •ki bodo rade vstregle narodni potrebi in urado-vale tako, da se ne bode zgledoval ves sloven ski svet.
(Vodovod v Št Jurju ob juž. ž.) V trgu je občutno pomanjkanje pitne vode. Že davno se je govorilo o napravi vodovoda, a najti ni bilo v bližini povoljnega izvirka. Nad teden dni trudil se je sedajni župan, ces. svetnik g. dr. Gustav Ipavic z vrtanjem pod bližnjim hribom Botričence nad trgom, in res se mu je posrečilo dne 30. aprila najti komaj 300 metrov od trga vrelec, ki je vstanu dajati v 24. urah do 115 ha. dobre vode. Prebivalstvo je g županu zelo hvaležno za njega trud in vse se veseli, da se bo z delom takoj pričelo. Vrelec se bo imenoval „jubilejni vir".
(Himen.) Dne 2. majnika t. 1. poročil se je gospod Šimen Vodenik, nadučitelj v Mariji Reki z blago gospico Matildo Leskovarjevo iz Slovenske Bistrice.
(Samomor.) Na Zidanmost pripeljal še je pretečeni teden okrajni vodja iz Siseka Juro pl. Badovinac ter si najel na postaji sobo, kjer se je tretji dan zastrupil; našli so že mrtvega v sobi. Pokojnik je iz sloveče hrvatske rodovine,
star še le 38 let. — Vzrok je poneverjenje čez 30 tisoč uradnega denarja.
(Opasna bolezen.) V Trbovljah in v bližnji okolici pojavila se je nevarna bolezen, takozvano »otrpnenje tilnika" (Genickstarre), ki je sosebno med šolsko mladino že več žrtev pobrala. Pričenja se z glavobolom in mrzlico, pozneje pridruži se hud krč v hrbtenici in v tilniku, ter konča človeka v par dneh."
(Iz Rajhenburga) se nam poroča: »Dobil sem danes dne 24. aprila prvi roj čebel. Če ostane pomlad taka, tudi čebele letos popravijo, kar se je lani zamudilo".
(Okrajna bolniška blagajna v Brežicah) ima dne 15. t. m. ob 2. uri popoludne svoj redni občni zbor v pisarni okrajnega zastopa.
(Toplice v Čatežu pri Brežicah) so se 1. t. m. otvorile. Vrelec teh toplic ima 38 stopinj C. gorkote in zelo ugodno vpliva zoper trganje v udih. Cena kopeij, stanovanj in jedil je primerna.
(V Bukušeku pri Brežicah) pogorela je 27. aprila t. 1. ob 11. uri ponoči posestniku Mo-lanu hiša, ogenj razširil se je tudi k sosedu Mo-lana in mu vpepelil hlev. Hudobna roka zane tila je ogenj.
(Brežki nemški biciklisti) priredili so dne 1. t m. dirko v Župelevc, za njimi peljalo se je na vozeh mnogo »Nemcev", da so posetili veleposestnika g. Miho Janežiča, kajti bližajo se volitve okrajnega zastopa. Nemcem prede, mora jim pomagati posestnik, ki ga je rodila slovenska mati, a je postal narodni odpadnik. Miha! Miha! ako pomisliš, kako so te po zadnji volitvi v okrajni zastop zaničljivo gledali tvoji sosedi, da vsi Bizeljanci, pomisliš dalje, da tebe in tvojo krčmo poznajo Nemci le za časa volitve, a po nji se te ogibljejo in se ti rogajo, tedaj boš gotovo popravil storjeno napako, ter ravnal v tej zadevi, kakor ti svetujejo pravi prijatelji, ki te tudi v zadregah ne zapustijo.
(Požar.) Dne 20. m. m. zgorela je v Ple terju pri Zdolah koča posestn ca M. Zupančič.
(Ponarejalcem vina v svarilo.) Nedavno prinesel je naš list dokazilo, koliko vina se pri nas pridela v — kleti, in kake primesi rabijo ti brezsrčni oderuhi, da nam prodajajo potem »ljutomeržana" i. dr. vina. Pritoževalo se je često zoper take kvarljivce, sklepalo se je tudi že zakone za kaznovanje zločincev, premalo pa se trka na prste pravim provzročiteljem. Nedavno zasačili so takega ptička v Radgoni. Imel je ta vinski tržeč polno klet »pristnega jeruzalemca"i toda komisija iztočila mu je šest sodov, ker je konstatovala, da ni bilo v njih ne »solzice" je-ruzalemca, najbrž tudi ne od druge vrste. Za kazen pa je še moral plačati 600 gld. Naj bi si zapomnili vsi vinski kupci in gostilničarji, ki nimajo v tem oziru čiste vesti, ter ne počakali, da pokuka komisija tudi v njihove kleti.
(Na Ptuji) hočejo po vzgledi celjskih Nemcev ustanoviti pri gimnaziju »umetno valilnico" takozvani »Studentenheim", Imajo že baje k i temu vse pripravljeno, manjka še samo — denarja in nemških dijakov.
(Vremenska postaja na Cvenu) beleži v mesecu aprilu: Povprečna toplina 11-8°C. Najvišja toplina dne 29. ob 2 h. p. 22 0° C. Najnižja toplina dne 6 ob 7 h. a. 1'5°C. Največ padavin dne 23. 28 2 mm. Vsota padavin 65'3 mm. Število dni s padavinami 10, z meglo 1, s točo dne 22. 1, z nevihto 2. Povprečna oblačnost 5 6.
(Podvojena kazen.) Zloglasni Hans Kordon v Mariboru, kojega je obsodilo sodišče svojedobno na 30 gld. globe, ker je dejansko naskočil v neki kavarni slovenske goste, dobil je na priziv privatnega tožnika 60 gld. globe ali 12 dni zapora. Lepo se obrestuje nemška kultura!
Druge slovenske novice.
(Osobne vesti.) Členom zdravstvenega sveta za Kranjsko imenovani so na tri leta gg. zdravniki: ravnatelj dr. Valenta, primarij dr. Bock, primarij dr. Šlajmer in dr. Keesbacher. Okrožnim zdravnikom v Vel. Laščah imenovan je oglejski zdravnik g. dr. Moric Weiser. — Vodstvo jedno razrednice v Dragi dobil je učitelj pri M. D. v Polji g. Fran Potokar, stalnim učiteljicam na Vrhniki pa je imenovana gdč. Franica Eržen. — Notarski kandidat v Ajdovščini g. Artur Lokar imenovan je notarjem za Kanal.
(Ljubljanske občinske volitve in nemška
stranka.) Dopolnilne volitve v mestni zbor so končane. Zmagali so — kar je samo po sebi umevno — slovenski kandidatje, nemška stranka pa je s svojimi peterimi kandidati propala — kakor lani. Kakor se nam dalje poroča iz Ljubljane, sta se volitev udeležili tako stara nemška ustavoverna, kot nemško-nacijonalna stranka. Poslali sta v boj vse, kar leze in gre,, a v kljub temu dosegli le fulminantno blamažo. Sklenili pa sta udeležiti se volitev tudi v prihodnje, računajoč najbrž na — razkol v slovenskih strankah. Ta želja bo šla seveda po vodi, kakor je šla že marsikatera diuga. — Da so se letos udeležili vsi slovenski volilci volitve, bila bi zmaga še znatno veličastneja.
(Efektna loterija mesta ljubljanskega.) Kakor znano, dovolil je presvitli cesar vsled potresa toli prizadetemu mestu ljubljanskemu prireditev efektne loterije, katera je založena z 2700 glavnimi in stranskimi dobitki v vrednosti 100 000 kron. Prvi glavni dobitek v znesku 50.000 kron izplačal se bode, ako bode lastnik dotične srečke to zahteval, v gotovini v zlatu. Čisti dohodek efektne loterije namenjen je zakladu za regulacijo ljubljanskega mesta. Z ozi-rom na občekoristno svrho te loterije in na nizko ceno srečk, nadejati se je živahne udeležbe vseh slojev našega prebivalstva. Srečke dobivajo se po kroni (50 krajcarjev) v vseh tobačnih trafikah, loterijah in menjalnicah. Javno žrebanje vršilo se bode nepreklicno dne 4 oktobra 1898.
(CXV. odborova seja »Slovenske Matice") je v ponedeljek dne 9. maja t. 1. ob 5. uri popoludne v društvenih pisarniških prostorih. Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev zapisnikov o CXIV. odborovi seji in o XXXIII. rednem občnem zboru. 3. Volitev predsednika, obeh podpredsednikov, blagajnika, ključarjev in odse kov. 4. Posameznosti.
(Gospodinjska šola in ljubljanska tobačna tovarna) Jeseni se otvori v Ljubljani, kakor se nam od tam piše, »gospodinjska šola", v katero bodo imele seveda prost vstop tudi zunanje deklice t. j. hčere preprostih starišev. Do zdaj je šlo mnogo tacih deklet v tobačno tovarno, kjer so se učile kruh služiti pa tudi — nemoralnosti in zapravljivosti. Med svetom pa te ženske ne uživajo ugleda od tistega trenutka več, ko so prestopile prag »malovrednih čikaric" in »fabričank". Da se taka dekleta uče malo dela v tovarni (za svoje prihodnje življenje prav nič!) je znano; nego uče se le lenobe, zapravljivosti in razuzdanosti v najnižjej meri. Navadijo se tam delati dolgove, in ko se poženijo, so možem in otrokom vzor slabo vzgojene, ne čislane, ne varčne, še manj pa delavne ženske. O gospodinjstvu nimajo pa ne sluha ne duha. Za taka dekleta bo „go spodinjska šola" duševna in telesna dobrota, in stariši, ki pošiljajo svoje mlade hčere v razupito fabriko za smotke, pošljejo naj jih rajše v ime-i novano šolo, kjer bodo spoštovane, poštene ter si za prihodnjost pridobile v vsem obsegu potrebnih ženskih naukov, ki so jim v današniih kritičnih časih tako potrebni. Torej stariši, skrbite vestno za prihodnjost svojih hčera in pošljite jih v ljubljansko gospodinjsko šolo, kjer je pouk brezplačen! Kar je za izobražene kroge »Mestna višja dekliška" to je za nižje, revnejše stariše »Gospodinjska šola!"
(Tako je prav!) Poroča se nam s Kranjskega: Ker je »Kranjska hranilnica" v Ljubljani pri zadnjih mestnih volitvah nastopala tako drzno proti slovenskim volilcem in kandidatom, sklenilo je več narodnih strank vzeti svoj denar iz nje in ga v domačem zavodu naložiti. Naj »Kranjsko hranilnico" le nemškonacijonalni kapitalisti (?) podpirajo, če — jo morejo! — Tako je prav! Svoji k svojim!
(Električna železnica v Ljubljani), katero namerava zgraditi „Kranjska stavbena družba'1, se prične graditi v kratkem, t. j. po izvršeni regulaciji ulic in cest. Gonilno moč uporabljala bode iz centrale mestne elektrarne.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je izredno požrtvovalni rodoljub g. veletržec Iv. Perdan d(0 sedaj daroval 1000 gld. povodom svoje kupčijie z užigalicami »Družbe sv. Cirila in Metoda"'. Bode naj torej vsem slovenskim krogom pripo> ročen tudi za v prihodnje.
(Družbe sv. Cirila in Metoda kava) je J
pred 14 dnevi izišla. Zaloga na drobno in debelo je pri Iv. Jebačin-u, trgovcu v Ljubljani. Slovenke! Zahtevajte v vseh prodajalnicah le to izborno domačo kavo!
(Ponesrečil se je) dne 25. m. m. posestnik Josip Strle iz Iga. Zvrnil se je na njega lastni voz ter ga ubil.
(Dolenjske železnice) imajo ugoden tovorni promet, dočim ie osobni promet v preteklem mesecu zaostal za onim v lanskem letu.
(Cistercijanska naselbina v Zatičini na Dolenjskem.) Ker je pogodba z deželno vlado sklenjena, prevzeli so zatiški samostan pretekle dni prior in dva brata v last. Število vseh redovnikov v tem samostanu bo znašalo 8—12. Cerkev in samostan se zdaj preurejata.
(Umrl je v Trebnjem) g. Fran Orožen, brat stolnega prošta mariborskega in oče ljubljanskega profesorja in rogaškega davkarja ter trebanskega notarja. Rajni bil je delaven in miren narodnjak. Storil je veliko, posebno v prejšnjih letih na polju petja in dramatike. Tudi kot oče se je odlikoval in izredil vse svojce za pošteno in narodno delo. Blag mu spomin!
(Streljanje zoper točo) v vinogradih nameravajo tudi v krški občini letos vpeljati. Občinski odbor je sklenil napraviti 12 postaj, kar bi stalo na leto kacih 600 gld. V ta namen pobira občina prostovoljne darove, od kranjskega deželnega odbora je že dobila 100 gld.
(„ Centralna posojilnica slovenska") je imela 28. aprila t. 1. v Krškem svoj občni zbor, pri katerem je bilo zastopanih 39 deležev (po 100 gld.) in 14 posojilnic. Določilo se je 4% obrestovanje deležev za leto 1897, volilo prejšnje načelstvo in nadzorstvo; na novo se je v slednje izvolil le g. Fr. Laharnar, predsednik posojilnice v Radečah. Naposled se je sprejel predlog, da se skliče še letos v kako večje mesto še drug občni zbor, na katerem bi se razpravljalo o načelih in organizaciji „Centralne posojilnice" in slovenskih posojilnic sploh, ako bi to posojilnice želele.
(Občina Velika Dolina) razdeli se v dve občini, ker je cesar ta zakon kranjskega deželnega zbora potrdil.
(Vinska letina na Kranjskem.) Po poročilih, ki dohajajo z dežele, bo, kakor se nam od tam javlja, vinska trta letos povsod dobro obrodila. Uničevanje trtne uši se z vspehom izvršuje, amerikanska trta pa se prijemlje povoljno naših za to prirejenih tal. Ko bi le naši vinogradniki bili bolj oprezni proti Židom in njih agentom pri trgatvi. A tudi z nekaterimi vinskimi trgovci in brezvestnimi krčmarji bo treba — zlasti na Kranjskem — primerno obračunati.
(Naše in tuje zavarovalnice.) Pomlad je tu; našemu kmetovalcu se ne more nikoli dovolj svetovati. Pride poletje, pa mu še na mar ne pride, da bi zavaroval svoja poslopja ali poljske pridelke proti ognju po streli ali — toči. Potem, ko je eno ali drugo mu uničeno, pa ja-dikuje. A naši ljudje se tudi preveč zavarujejo pri tujih društvih, ko imamo domačih dovelj. Gospodarji in kmetovalci, zavarujte se pri slovenskih!
(Za sadjerejce) skliče novomeška kmetijska podružnica shod v Novemmestu dne 2. junija t. 1, pri katerem se bodo razpravljali vsi nasveti veščakov za zboljšanje sadjereje.
(Vremensko poročilo o aprilu.) Letošnji april ni bil — april, ampak — maj. Vsaj ni bilo niti snega več, niti veliko dežja. Deževalo je malo; le 8 deževnih dni smo ta mesec zaznamovali, in padlo je v vsem skupaj le 50 mm dežja, gotovo nekoliko premalo za žejno zemljo, ki je tudi po zimi in v prvi spomladi le malo moče dobila. Celi mesec je bilo v naših krajih — t. j. v srednjem savskem porečji — toplo, kaj toplo za april. Termometer je bil vedno nad ničlo, opoludne in popoludne se je pa vzdignil zadnje 4 dni meseca cel<5 nad 20° C., in povprečna toplina tega meseca je bila 12° C., t. j. 2° nad normalno toplino. Radi tega pa je narava že zelo razvita; trava je že visoka, žito v klasji, sadje je ocvetelo, trta je že močno pognala! Ali je torej mogoče, da bi se neugodno prorokovanje nekega stotnika na Dunaji glede maja izpolnilo? Ali se je bati še mrazov in slane? Težko! Ven-
dar v Božjih rokah smo vsi in z nami vred cela narava.
(Umrl je) v Borovnici dne 30. m. ra. gosp Anton Majaron, visokošolec na Dunaji, star 22 let. N. v m. p.!
(V celovškem bogoslovju) posvečenih bo letos v mašnike iz 3. in 4. leta vkupe 18 bogo-slovcev; med temi sta samo dva Slovenca, t. j. naš ptujski rojak, nadepoln književnik g. Fran Meško ter g. Mat Trepal iz Rovt na Kranjskem. Domača dežela ni dala niti jednega slovenskega duhovna svoji škofiji. Ali se je tedaj čuditi, da pogreša narod voditeljev svojcev v verskem in političnem boju v Korotanu!
(V Trstu ni vse jedno,) jeli ima sodišče opraviti s kršitelji zakona slovenske narodnosti ali z lahonskimi zločinci. Ko so se lansko leto slovenski okoličani po krivičnih volitvah dali razburiti k posameznim izgredom, polovila je oblast vse krivce (tudi take, ki so bili le na sumu) ter jih imela mesece in mesece v preiskovalnem zaporu, predno jih je doletela zelo občutna kazen. Ko pa so zaprli zadnjič nekaj postopačev iz la-honske poulične sodrge, ki so s kamenjem napadali cerkev, vojake in redarje ter mnogo zadnjih hudo ranili, izpustila je oblast vse zopet na prosto — ker brez te vrste prikaznij trpi ugled in blagor mesta tržaškega.
(Še rajnim nasprotujejo) istrski Lahoni. Pokojni poreški škof Dobrila ostavil je dijaško ustanovo 120 gld. z izrečno željo, da je pripoz-nati isto pridnim, a revnim dijakom hrvaške ali slovenske narodnosti. V jeseni razpisalo je tržaško namestništvo ta štipendij, oglasilo se je vrlih slovanskih dijakov, dobil pa je štipendij malo-vreden — italijanski dijak. •
Druge avstrijske novice.
(Državni zbor) imel bo redne seje le še ta teden, kajti v ponedeljek, dne 9. t. m. snidejo se delegacije. Govori se, da bodo letos zborovale delegacije samo 18 dni, ker je nujna zahteva vlade, da se možno hitro nadaljuje parlamentno delo. Od 9. maja prekine se tedaj zasedanje, a takoj po 27. se isto zopet začne. Najbrže ostane med tem časom jezikovni odsek pri delu — ako sploh pride do izvolitve istega — sicer pa se bodo posamezne stranke v tej dobi lahko do dobra pogovorile s svojimi volilci glede nadalj-nega postopanja v jezikovnem vprašanju. Malo je upanja, da se v zadnjih dneh dožene za glasovanje, ker je od 54 govornikov do sedaj le mali del govoril, a večino teh vendar ne morejo črtati — k večjemu bi se znalo to pripetiti katerim nepriljubljenim slovanskim govornikom — Nemcem se tako »nasilje" gotovo ne bo upalo storiti. Do srede govorili so voditelji raznih nemških strank, toda govorili so vsi v smislu nemške BGemeinbiirgschaft" od Dipaulija iz „Kato-liške ljudske stranke" pa do Schonererja, Fun-keja ter pripadnikov „ divjakov". V sredo sta govorila Čeh Vašaty in Slovenec dr. L. Gregorec.
(Vojno ladijo) »Marija Terezija" pošlje avstrijska vlada v kratkem na Kubo v varstvo ondot naseljenih podanikov iz Avstro-Ogrske.
(Stoletnica rojstva Frančiška Palackega v Pragi.) Prihodnji mesec mine 100 let, odkar se je rodil bratom Čehom slavni zgodovinar-učenjak, kateri je storil premnogo za povzdigo slave češkega naroda ter vseh ostalih bratskih rodov Slovanov potom političnega delovanja in zgodovinskih dokazil. Hvaležni češki narod pripravi spominu svojega velikega sina obsežno slavnost dne 18., 19. in 20. junija 1898 v Pragi v zvezi s polaganjem temeljnega kamena za njegov spomenik. Pričakovati bi bilo, da bode pri tej vseslovanski slavnosti tudi naš slovenski narod zastopan, tembolj, ker se vrši ravno tiste dni v Pragi tudi posvetovalni shod slovanskih književnikov in časnikarjev.
(Obsojence iz Sjeničaka), katerih ji bilo v smrt obsojenih 11, pomilostil je cesar 8, a ostale tri, in sicer Tomaž Lončar, Marta Lončar in Sava Manojlovič, obesili se dne 30. aprila v Zagrebu. Umrli so mirno, Marca Lončar z vzklikom: „Bog vas čuvaj zlega"!
(Ogrska kvotna deputacija) izdala je pretečem teden svojo izjavo, v kateri povdarja, da ostane na podlagi izjav prejšnjih deputacij, želi pa vrh tega: 1.) naj se tudi sedaj nagodba takoj
na 10 let vzprejme, t. j. do 1. 1908; 2.) naj odpade takozvani precipuum za vojaško granico, a prinosna kvota Ogrske naj bo jednotna; 3.) naj se potrdi čisti dohodek iz carin kot skupni ter se tudi v skupne izdatke porabi; 4.) kar se tiče še nepokrite kvote, smatra ogrska deputacija, da je najboljše sedajno podlago pridržati, pri tem pa uvaževati od časa do časa potrebne poprave ; če pa ne mara avstrijska kvotna deputacija vzprejeti predlaganih osnov, hoče ogrska deputacija slušati in uvaževati tudi nove predloge.
Ogled po širnem svetu.
(V Italiji) obhajalo je lačno delavsko ljudstvo prvi majnik z ropanjem in požiganjem. Na mnogih krajih razvila se je prava vojna med obupajočimi delavci in policijo ter vojaštvom. V Bagno Cavallo obležali so trije vodje delavcev, ranjenih pa je povsod razven demonstrantov tudi več policistov in vojaštva. Najhuje je bilo v Bariju, kjer je v boju z vojaštvom 80 ljudij ubitih.
(Guvernerjem za Kreto) pripravljena je sedaj že Turčija pripoznati grškega princa Jurija, ako ji Rusija za to uslugo jamči za teritorijalno last v Mali Aziji. Tako je sporočil sultan po posebnem odposlancu na ruski dvor.
(V Madridu) napočiti zna vstaja, ako se ne obrne bojna sreča kmalu na bolje. Ko se je v nedeljo zvedelo, da je špansko brodovje pri Manili uničeno, pričeli so se po Madridu nevarni in hrupni izgredi zoper ministerstvo in vladarsko hišo. Vso vojaštvo bilo je n«. nogah, nemiri so trajali do zvečera druzega dne. Vlada je v hudih skrbeh ter je razglasila v Madridu in v vseh nemirnih španskih mestih obsedno stanje.
(Špansko-ameriška vojna.) Prvi grom topov zagrmel je pr6tečeni teden; smešno pa je poročilo o tem: tri ameriške križarke začele so streljati na trdnjavo Morilo, padlo je mnogo strelov od obeh stranij, padel pa je smrtno zadet le eden tovorni osel. Bolj resen pa je bil spopad istega dne nekega španskega generala z ustaši, pri čem so zgubili ustaši 20 mož, med temi 2 vodji. Španci imajo 2 mrtva in tri ranjene. Krvav dan pa je bil 1. maj. Ameriško brodovje priplazilo se je ponoči v luko Manile pri Filipi-nah, kjer so bile tudi španske ladije, dasi je bil dohod posejan s torpedi. Zjutraj unela se je krvava bitka ter trajala pet ur. Amerikanci bili so močnejši v brodovju. Trdi se, da so bili Španci povsem poraženi. Amerikanci vzeli so jim dve ladiji, dve užgali z bombami, a jedno pa razstrelili. Španci imajo baje nad 400 mrtvih. A tudi Amerika je doživela hude izgube. Amerika ima od te bitke bolj moralno korist, ker ni tega dosegla, kar je nameravala, namreč polastiti se manilske luke, nego se je moralo njeno precej poškodovano brodovje umakniti iz zaliva. Ker pa nima Španija sedaj nikakšnega sposobnega brodovja več na Filipinah, lahko bi bilo Ameriki se otoka polastiti, če bi imela na mestu zdravega in tidnega brodovja, a to tembolj lahko, ker je tudi prebivalstvo na otoku nezadovoljno s špansko vlado ter bi se kaj lahko spuntalo in prodalo Ameriki. Stanje za Špansko je tedaj zelo kritično, ker je od ponedeljka pretrgana podmorska brzojavna žica (kabel) ni v Evropo več zanesljivih poročil; poroča se, da je ameriški general Devey bombardiral Manilo ter da ima predsednik Zjedinjenih držav Mac Kinley že zatrdilo o predaji Manile.
Dopisi.
Iz Ljutomera. Na noge Lotmeržani! Občinske volitve so pred durmi. V par tednih tre-balo bode voliti novi občinski odbor za ljutomersko občino. Bila bi to lahka reč, pa en pogled
v---zadostuje, da se prepričate, da je
zopet imel svoje vražje roke poleg znani Aleksander. Ni se zastonj posvetoval dan za dnevom s sedanjim županom — posrečilo se njima je — v prvem in drugem razredu sta zopet spravila nemškutarsko večino skupaj — sam Bog ve kakč — (n. pr. da usnjar Novak naenkrat tako veliko dačo plačuje in ravno pred volitvijo' — pozneje bo zopet manjša!) Celo v tretjem razredu imata upanje — pa mi jih bodemo privedli do druzega prepričanja.
Pogostoma človek sliši, kako ta in oni nem-čurček zabavlja čez sedanjo večino v občini — da, celo čez župana si časi upa kateri kaj povedati — seveda, če ga Duller ne sliši, ali sedaj ko bi bila prilika, to za vsako delo nezmožno večino podreti, sedaj lazijo in se vijejo pred Dullerjem kakor črvi. Prašamo vas, volilci, ali je vreden mož kot je Švarc vašega zaupanja?
—	Ste že pozabili kaj je naredil z jubilejsko razstavo konj, in so drugi kaj boljši n. pr. trdi Prus Sideritsch ali Mavritsch ali Namesnig — ali Maksi. V eno vrsto si postavite te mandelce, poglejte jih in ne bodete jih volili.
Poglejte si občinsko gospodarstvo n. pr. občinske ceste in pota. Bogu naj bo hvaležen, kateremu ni treba po teh voziti. Ali si je Švarc kedaj že drugo cesto ogledal, kakor od apoteke
—	do Schramelna. Ali je storila kaj za regu liranje Ščavnice občinska večina? Poglejte si naše kanale! Vsak čas se kteri poruši in kaj se stori — luknja za luknjo se maši, namesto da bi se enkrat vse popravilo.
Ne pozabite si ogledati pridnost in delavnost občinskih delavcev. Oglejte si prazne šume in prazno kaso, in poglejte si Švarca samega, in volitev bode drugače izpadla. Nam popolnoma nerazumljivo je tudi to, da zamoreta v tej kom paniji sedeti gg. Steyer in Semlitsch — pa mogoče, da se njima vendar enkrat oči odprejo.
Volilec.
Od Malenedelje. V številki 16 .Slov. Gospodarja" bilo je brati med raznimi stvarmi v beležki .Pečati naših pošt", daje slavno ured ništvo dobilo tako oster dopis zoper tukajšnje vplivne narodnjake zarad tukajšnjega samonem škega poštnega pečata, da si ga ni upalo na tisniti. Laskavo nas je še slavno uredništvo .Slov. Gosp." blagovolilo počastiti z .graje vrednimi narodnimi zaspanci". Mi si dozvoljujemo to žaleče očitanje zavrniti, s tem, da smo že takoj po ustanovljenju naše pošte, ko so slov. listi prinesli poziv, da naj občine zarad samo-nemških poštnih pečatnikov vložijo prošnje na vis. trg. ministerstvo, to tudi takoj storili, kakor tudi naša gg. poslanca dr. Gregoreca in dr. Dečka o tem obvestili, pa nismo dobili nikake rešitve. Pač pa nam je takratna poštna odpraviteljica Zesar osobno naznanila, da se bo naši želji hitro vstreglo, brž ko ne bo sedanji poštni pečatnik rabljiv. Tudi predlansko leto vložila se je zopet nova prošnja za dvojezični pečatnik, kar je tudi našemu dež. poslancu bilo znano, toda o posledkih te prošnje ne znamo nič druzega, kakor to, da še imamo nemški poštni pečatnik v rabi, kar pa ni kriva gdč. poštna odpraviteljica niti najmanj pa mlačnost tukajšnjih narodnih odlič-njakov, kar nam je .Slov. Gosp." pod noge po točil. Tudi omenjeni goreči narodnjak, pisatelj imenovanega dopisa, je pač krivih mislij, da j narodne dolžnosti in žrtve zadevajo samo pojedine osebe; saj bi tudi on lahko, kadar napada .narodne odličnjake", kaj koristnega za slov, narod storil, ali pa še celo prošnjo za slov. nemški pečatnik skoval. Po mojih mislih zadeva narodno delo vsakega, bodi odličnjak ali prostak. Narodni odličnjaki malonedeljski so vselej storili svojo dolžnost v polni meri, bolje gotovo, kakor omenjeni dopisnik, da bi pa sami osebno šli na Dunaj za poštni dvojezični pečatnik, to bi bilo za nje prečastno opravilo; zato imamo svoje poslance. Če država lahko izdaja za brezkoristno nam Kreto milijone, bi ji tudi bilo možno za pošte nabaviti dvojezičnih poštnih pečatov. A. B.
Narodno-gospodarske novice.
Nova nevarnost za sadjarstvo.
Že zopet nam preti iz Amerike nova nevarnost za sadno drevje, neka uš-škrlatnica, po mestu San Jose imenovana: San Jos6Schildlaus — Aspidiotus perniciosus (slovensko ime moramo si še-le skovati — znabiti zašilo: San Jose-jeva škrlatnica!) Kaka nesreča je trna uš za nas, ki nam jo je poslala tudi ta zlata Amerika, znano nam je vsem prav dobro, torej zdaj pa se naj branimo še temu najnovejšemu škodljivcu na šega sadnega drevja!? Hvala ti lepa, presrečna nova dežela, po kateri se cedi baje le — med in mleko!
Ta živalica, ki je velika okoli 1 mm, samci so manjši, pol črnega nohta veliki, ne živi na koreninah, marveč na zgornjih delih našega drevja in na sadji samem. Kar dela u§ pri zanemarjenih živalih in pri nemarnih, nesnažnih ljudeh, to je tudi ves posel naše nove ameri-kanske tetke: srka sok iz dreves oziroma sadja, in posledica je, da drevo slabi in se končno posuši. Povem tukaj o njej samo to, kar je najzanimiveje.
Samica rodi šest tednov — in to koj žive in gibčne mladiče. Plodovitost je velikanska: jedina samica v ugodnih razmerah zapusti do tri milijone otrok, ki nadaljujejo opustošenje svojih prednikov. Letati sicer ne morejo in tudi gibljejo se' prav neokorno, izjema so par dni le mladiči, ki se hitro razlezejo ter si poiščejo ugodnega mesta, vendar se pa prenašajo z drevesa na drevo ali po vetru, ali po ptičih itd. Slabo je tudi, ako se drevesa blizu nasajajo, kakor je to posebno v drevesnicah. Kjer se ta zlodej enkrat nasede in vgnezdi, ne zapusti več mesta do svoje smrti. Drevo je navadno v treh letih uničeno. Sredstev v obrambo priporočajo sicer več, a nobednega ne prav praktičnega in zanes ljivega. Popis in slike o tej živalici izdal je ravnokar dr. Frank, prefesor v Berolinu. V kratkem utegne pa izdati tudi naše ministerstvo slično delo od E Rathay a, ravnatelja v Kloster neuburgu. Raznim oblastvom pošljejo primerne oklice itd.
Uprav v zadnjem času izdali so strogo prepoved, da iz Amerike ne smejo več uvažati v Evropo niti dreves niti grmovja, ker se ravno s temi razširi škrlatnica najprej in najlažje. Težko jo je pa pokončevati zlasti radi tega, ker se ta spak preživi tudi na drugih rastlinah: na lipah, kapčevju, glogu, rožah, vrbah žalujkah, brestovji, akacijah i. dr. Sadje dovažsjo še iz Amerike, katero sicer strogo preiskujejo; vendar bilo bi pa najboljše v vsakem oziru, posebno še tudi za naše domače sadjarje, ako bi sploh ne uvaževali amerikanskega sadja. Odpravljena je potem dvojna nevarnost: nevarnost novega škodljivca in nevarnost — konkurence!
Kakor sem zvedel iz gotovega vira, pride ta stvar prav kmalu (ako v tem času ni uže bila) * v razgovor in razpravo v državnem zboru. Takrat bodejo gotovo vsi poslanci jedini(?) v tem, da sklenejo: zaprimo meje uvaževanju tu jega drevja in sadja v našo državo ter povzdignimo raji domače sadjarstvo v lastni basek, da nas ne bode sram pred — ušivo Ameriko!
Sot lski.
Vzreja mladih praset.
.Ne vem kaj je", toži marsikaka gospodinja sosedi, „da se pri nas ne .pustijo" svinje? Prasci kar do kraja počepajo, da človek res ne ve, jim je morda .narejeno" ali kaj." Takšna tožba se sliši med našimi kmeticami večkrat, katere podlaga je dejstvo, da se jim svinjereja kuja, zlasti pa se jim .ne pusti" pri mladih prasetih. Vzrokov za to pa ni mnogo, največkrat le jeden, ta namreč, da mnogokrat se žival prav ne oskrbuje, ker dotični ne poznajo narave mla dih živalij. Naj sledi torej tu nekaj preskušen h navodov glede vzreje praset, vsaj v njih mladosti.
Kadar svinja povrže, daj ji kolikor mogoče mir, ker takšna žival je navadno zlo strahopetna in jezljiva. Vsled razburjenosti, povzročene po radovednosti ljudij ali kako drugače, začne vsa divja — trgati in žreti prasce, dokler jih navadno ne pokonča. To pa ne izvira od tega, da bi se bila .uročila", kakršna vraža še živi marsikje med ljudstvom, temveč, ker taka žival vsa izmučena — potrebuje miru. Dostikrat pa so svinje sila vnete za svoje madiče, da v tej skrbi čisto norijo. Takšnim — sploh vsem — ne kaže druga, nego po navadnih osebah oskrbeti pravi čas nekoliko boljše hrane in suhe nastelje. Te pa ni treba v tem času na jedenkrat preveč, ker rado se zgodi, da v prevelikem kupu stelje svinja nevedoma kakšno prase zaduši. Toraj mir, pravilno hrano in nasteljo potrebuje svinja v prvih tednih z mladiči.
Ako je teh mnogo, ali če je svinja majhna ali malo doji, po teh razmerah morajo se začeti prasci po malem krmiti. Pravilo, kako se to godi}
* Je že bila na dnevnem redu. Ured.
treba si je vsaki gospodinji zapomniti, katero je vzrok, kako žival vspeva. Po omenjenih razmerah začnejo se kje v tretjem ali četrtem tednu prasci — ko jim mleko od starke več ne zadošča, — po malem krmiti. To se začne navadno z nekoliko turšičnimi žganci, na katera se polije — s prva najbolje toplo — surovo mleko. Ko se tega navadijo, velja mleko kakršno bodi, le kislo ne, ker to bi povzročilo lahko drisko. Ta pa je navadno prva bolezen pri pras-cih. Tako se ponavlja kak teden, nato pa se začne kuhati in primešavati prejšni hrani juha s korenjem kuhana. Polagoma se začne po razmerah mleko odtegovati, v — par tednih — ostane navadna jed, korenjeva juha, go3to kuhana in z turšično moko primešana. Takšna hrana velja za dobo, v kolikor zadostuje zaloga korenja, ker to je za prasce najbolj zdrava hrana. Ko ta več ne zadošča, se začne mesto korenja primešavati repa ali pesa, nikar pa — vsaj v velikem ne, — krompir, ker ta je za mlade želodce pretežak. Kadar prasci ža nekc-: liko odrastejo, naj se polagoma navadijo na pri-j mes mesto turšične moke, na otroba, ki so cenejši. Pridevati se jim sedaj začne po nekoliko ajdovih plev, katere edine iz prva najbolj uga jajo. Tako se polagoma navadi žival in nje želodec na razno hrano, da sama ne ve, kako in kedaj.
Pomniti je treba tudi, da je treba tako žival pravilno krmiti in to ne le vsled hrane, nego tudi glede časa in množine. Dokler so prasci pri svinji, zadostuje jih krmiti po trikrat na dan. Takrat se mora, ali svinja drugam odgnati, ali pa čuvati zraven, da zraven prascev iz posebnega korita ne žre, ker s tem ne samo da jih zajeda, le sama še dobi skomino, da na vadne hrane ne žre. Ko se prasci nažro, treba koritoa njihova iz hleva odstraniti. Tako velja, dokler se prasci ne odstavijo in drugam preselijo. Ondi pa jih je treba krmiti od začetka vsaj po petkrat na dan, vselej pa le v množini, ki primerno zadostuje, Ako te primanjkuje, ni prav, skoraj manj še, če hrane vedno preostaja. Takrat se jim namreč tek popolno skazi, ker si želodec ne počije, pa se hrana v koritu tudi lahko ^kisa. Korito seveda se mora vselej lepo osnažiti, predno se jed vanj vlije.
Navrh pa ne smemo pozabiti na gorkoto v hlevih, katera se ne sme spreminjati, zlasti je tudi Škodljiv kak prepih To je treba odstraniti z močnim' paži in gorko nasteljo, za katero najbolj ugaja praprot ali slama. Vse to velja za zimsko rejo praset.	Pohorski.
Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na
Dunaju došla so tekom meseca svečana sledeča darila: Premil. knez in škof lavantinski dr. Mihael Napotnik, (društ. ust.) 10 gl ; Iz Bleda: Vč. gd. Janez Oblak, župnik, 2 gld.; iz Bolcana: g. Vinc. Vetrih, urad. juž. žel., 1 gld.; iz Slov. Bistrice: g. dr. Urban Lemež, odvet. 3 gld.; iz Brežic: g. Lavoslav Schwentner, knjigotržec, 5 gld.; iz Dunaja: gg. dr. Alojzij Homann dvorni in sodni odvet., 5 gld., Alojzij Kremžar mag. svet. itd 10 gld., Fr. Šuklje, dvor. svet, drž. pos. itd. 5 gld., Karol Dolenc, urad. pri najvišjem rač. dvoru, 3 gld., Bahovec Jos., žel. urad. 3 gld., Fr. Pečnik, provizor v lekarni c. kr. bolnice cesarice Elizabete 3 gld., Žiga Sežun, c. kr. likvidator blag. drž. dolgov, 5 gld., dr. M. Murko, docent na vseučilišču in Alb. Tuschek, blagajničar po 3 gld.; iz Gradca: g dr. Ivan Klasinc, odvet 3. gld.; iz Gornice (na Koroškem): Vč. g. Anton Trobeš, prošt, 2 gld.; iz Idrije: gg A. Lancinger, c. kr. nadoskrbnik, Drag. Svoboda, c. kr. inžener, Drag. Lapajne, župan, V. K., Talka Vera, Milka, po 2 gld., Martin Dežela, 1 gld ; iz Kaplje (na Koroškem): vč. Janez Ogriz, župnik, 2 gld.: iz Kraš-nje: vč. g. Fr. Kadunc, župnik, 2 gld.; iz Litije: Slavna posojilnica 10 gld, g. Fr. Gerstenmayer, c. kr. davčni nadzornik, 1 gld., g. Luka Svetec, c. kr. notar, 5 gld.; iz Ljubljane: g. Štefan Klun, gostilničar in posestnik, 2 gld., vč. g Jos. Jereb, žup. v p. 1 gld. 50 n.: iz Moravč: g M. J. Detela, posestnik, 1 gld.; iz Novegamesta: vč. g. Mat. Jeriha, kanonik, g dr. Fr. Detela, c. kr. gimn. ravnatelj, g. dr. Andrej Vojska, c. kr. sod. nadsvet. v p., po 1 gld ; iz Poljčan: gg. Janez Detiček, posest , 1 gld., Ferd. Ivanuš, trg., 2 gld.; iz Gornje Radgone: g. Oton Ploj, c. kr. notar, 2 gld.; iz Ptuja: g. dr. Tomaž Horvat, odvetnik, 3 gld.; iz Reichenburga: g. Josip Jerman, c. kr. okr. kom., bivši dež. posl 3 gld.; iz Serniča: vč. g. Anton Aleš, dekan, 3 gld.; iz Št. Lenarta (na Koroškem): vč. g. Henrik Angerer, dekan, 2 gld.: iz St. Mohora (na Koroškem): vč. g. Jož Frič, dekan 5 gld.; iz Tinj (na Koroškem): Mil. prošt Lovro Serajnik, 5 gld.; iz Trojane : g. Fr. Konšek, 1 gld.; iz Zagorja: g. Alojzij Domicelj. 1 gld.; iz Železne kaplje: vč. g. Fr Lene, župnik, 1 gld. Za toliko blagih darov bodi najiskrenejša zahvala, Vsak, kdor more, spomni se bednih slovenskih velikošolcev na Dunaju! Darove hvaležno sprejema vč. g. Fr. Jančar, monsignor, papeški častni komornik, župnik nemškega vit. reda, Dunaj, I. Singerstr. 7.
Sejmi.
Dne 7. maja v Polju. Dne 10. maja v Šmarju, Arnožu, Brežicah. Dne 12. maja na Planini, Ptuju (svinjski), v Slov. Gradcu. Dne 14. maja v Poličanah in Brežicah (svinjski).
Koledar.
Petek (6.) Janez ev. pri lat. vratih. — Sobota (7.) Stanislav, škof. — Nedelja (8.) 4 povelikonočna. Prikaz. Mihaela arh. — Pondeljek (9.) Gregor. Varstvo sv. Jožefa.
—	Torek (10.) Antonin, škof. — Sreda (11.) Mamert, škof.
—	Četrtek (12.) Pankracij, m. — Sčip dne 6. ob 7. uri 39 minut zjutraj — Zadnji krajec dne 12. ob 10. uri 41 minut zjutraj.
Loterijske številke.
Dunaj 30 aprila 1898: 2, 43, 79, 26, 85 Gradec „	„ 59, 9, 51, 40. 44
Listnica uredništva.
G. F. Šijanecu, nadučitelju pri Sv. Antonu v Slov. gor. potrjujemo, da on ni pisal in sploh ne vedel kaj o dopisu od tam v našem listu.
„X. Seje obč. odbora in svetovalstva so javne in ima vsak občan pravico, da se ga obvesti o čem se bo ali se je posvetovalo, če ni za tajno sejo".
Št. 17189.
IR,a_zgla.s_
Za 11 mesecev trajajoči učni tečaj začenši se z 1. oktobrom 1898 na državni gozdarski šoli v Gusswerku pri Mnrija Cilju na Gornjem-štajarskem oddati je 6 deželnih ustanov, in sicer 2 po 250 gld. in 4 po 200 gld.
Prosilci za te ustanove vložiti imajo svoje prošnje naidalje do 1. julija t. 1. pri štaj. dež. odboru v Gradcu, kterim je priložiti :
1. Krstni list, s kojim se dokaže, da je dovršil prosilec 17. leto;
2 okrajno zdravniško spričevalo o polni fizični sposobnosti za gozdarsko službo na visokih gorah, sosebno še o pravilnem vidu in sluhu; okrajnozdravniško spričevalo ne sme biti starejše nego od 15. junija t. 1.;
3. potrdilo da ima prosilec ono učno podlago, kojo je dobiti z obiskom meščanske šole ali vsaj 3 razredov nižje realke ali nižje gimna zije, kar ]e dokazati s spričevali. Izjemoma in v posebno uvaževanja vrednih slučajih vzprejmo se prosilci, ki terjanega znanja ne morejo doka zati s poverjenimi spričevali, ako odgovarjajo ostalim pogojem, imajo najmanj 2 letno gozdarsko prakso, ter se podvržejo pred vzprejemom sposobni skušnji, kojo je polagati pri c. kr. gozdarskih in kronovščinskih oskrbništvib, koja spadajo k gozdarskim ravnateljstvom na Dunaji, Gmundnu in v Gorici. — Taki prosilci morajo tedaj takoj najprej vložiti pri katerem omenjenih ravnateljstev prošnjo za pripust k vzpre-jemni skušnji, opremljeno s šolskimi spričevali, nakar se jim naznani kraj in čas, kjer jim bo polagati vzprejemno skušnjo.
4 Potrdilo o najmanj jednoletni praktični vporabi pri delu in različnih opravilih gozdarstva in njega postranskih opravilih;
5.	domovnico;
6.	nravnostno spričevalo in spričevalo poštenega zadržanja, ako ne zastopa takega dokazila že svedočba pod 4;
7.	ubožni list;
8.	pravomočno izjavo domačih ali podpira-rateljev prosilca, s čim se zavežejo, da bodo priskrbeli, od šolskega vodstva ali nadvodstva zahtevani del denarja za dobo 11 mesečnega šolanja, oziroma kar je nad ustanovo potrebno, v primernih deležih in obrokih.
To izjavo je podpisati od izdajatelja in dveh prič ter ima biti poverjena (legalizovana) ali sodniško ali notarno Vrh tega je na tej obvezi od občine potrditi zmožnost plačevanja po izdajatelju iste. Na prosilce, koji ne izpolnijo popolnoma gornjih pogojev od 1—8 ne more se ozirati pri podeljenju ustanov, ker se iste pogoje tugi zahteva za vzprejem v c. kr. gozdarsko šolo v Gu:«swerku.
Natančnejša obvestila o vredbi te šole, učnem načrtu, hišnem redu in disciplini, poizve-deti je pri c. kr. gozdarskem in kronovščmskem oskrbništvu v Gusswerku (K. K. Forstu. Doma nen Verwaltung.)
Gradec, dne 29. aprila 1898.
(136) l	Staj. dež. odbor.
Zahvala.
Slavna „posojilnica v Žalcu" darovala je „Bralnemu društvu v Grižah" 10 gld., za kteri dar se odbor duštva najprisrčneje zahvaljuje. Bog povrni!
J. Škrabar
v Grižah.
sfasjiaGfajiasi^	___________________
ooooooooooo6booooooobooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocx)oooooocooo
Cukerin
350krat siajši od sladkorja 1 kos.....2 kr.
180krat slajši od sladkorja 1 kos .... lVa kr. Cukerin v malih zavitkih komad po . . 1 kr. Pošilja najmanj 100 komadov
Jindrih Vojteh
Nusle-Praga.
Trgovcem in prekupcem velik popust.
(92) 15
ZAHVALA.
Prav srčno zahvaljujemo vse sorodnike, prijatelje in znance, ki so nam o smrti predragega očeta, oziroma brata, starega očeta in tasta, gospoda
Frana. Orožna.
izrazili svoje sožalje ter nepozabnega rajnkega spremili k večnemu počitku. Zlasti zahvaljujemo prečest'to duhovščino, slavno požarno brambo in pevski zbor za častno spremstvo in ginljivo petje. V Trebnjem, dne 2. maja 1898.
(134) 1	Žalujoči ostali.
/		\
		

Mm
*
občine „Okolica Celje" z letno plačo 480 gld. in prostim stanovanjem oddati je takoj. Plača zviša se tudi kasneje po meri rabljivosti. Ponudbe z dokazi šolske izomike in porabnosti poslati so dr_ Josip Sernecu v Celji.
(144) 2—1
_®Pl®fiU® 1
z dobro gostilno in trgovino
na deželi ali na prometni cesti ali pa v mestu se kupi ali -v najem vzame. Ponudbe pošljejo naj se pod šifro „100'c na uprav-ništvo tega lista, (lil) i
S-va-rilo.
Za blago ali denar na moje ime vzeto brez iz-rečnega mojega dovoljenja nisem plačnik. Na Razboru, dne 27. aprila 1898. ,
IB_ CTurlco.
(143) 1
(135) 2-1


Zahvala.
V trgovino
sprejme se samostojna prodajalka, katera je že nekoliko izurjena v tem; šivilje imajo prednost. Pogoji ugodni. — Več pove upravništvo tega lista.
Na Jesenicah ob Savi proda se pod ugodnimi pogoji iz proste volje nekdanja „Hočevarjeva"
z dvema večjima in dvema manjšima sobama in s tremi kletmi. Poleg hiše sta dva mala vrta n malo gospodarsko poslopje. Hiša, v katerej je bila od nekdaj gostilna, stoji tikoma Save, kjer ostajajo brodarji z lesom (flosarji). Od tod je glavni lesni izvoz za vso Kranjsko in Samo-borsko okolico na Hrvaškem. Bila bi najpripravnejša za kakega lesnega trgovca.
Pojasnila pri F r. Petriču, gostilničarju na Vel. Dolini, p. Jesenice, Dolenjsko.	(142) 2—1
Ppvodom mojega imenovanja častnim občanom občine Cinžat in Kumen v mariborskem okrajnem glavarstvu, došlo mi je od vseh strani in od raznih stanov toliko čestitk in priznalnih pisem, da ne morem lahko vsakemu posebej odgovoriti. Dovoljujem si torej tem potom vsem osebno mi znanim in neznanim čestilcem izreči svojo naprisrčnejšo zahvalo na njihovem, tako odkritosrčnim prijateljstvu, ter samo prav iskreno želim, da bi Bog skupno delovanje vseh slov. rodoljubov blagoslovil, da bi imelo isto mnogo uspeha, da bi narodu slov. donašalo veliko koristi, nam vsem in domovini naši pa da bi bilo v čast in slavo. Bog živi vsa rodoljubna srca!
Mozirje, dne 5. maja 1898.
ZFr_ Praprotnik.
Zahvala.
O. -A.n.drej Suppanz, veletržec in načelnik kr. šol. sv. v Pristavi je dajal po zimi vsaki dan in sicer od 1. decembra 1. 1. do 1. maja 1898 desetim revnim učencem našega šol. okoliša toplo kosilce, nadalje je tri učence novo oblekel; ravno tako je imela njegova mati gospa HVCarija Suppanz v istem času vsaki dan po 6 učencev brezplačno na hrani, za koji milosrčni dar se njima podpisano šol. vodstvo v imenu dotičnih šolarjev in njih starišev, tem potom najtopleje zahvaljuje.
Šol. vodstvo v Pristavi, 1. maja 1898.
IFrari Zopf. nadučitelj.
Trgovski učenec
vešč slovenskega in nemškega jezika, s primerno dobrimi spričevali iz meščanske šole ali prvih dveh razredov gimnazije se takoj sprejme pri tvrdki
S. F. Schalk (139) 2—1	v Sevnici.
ooooqoooooooooooootooooooocoooooooo<moog(x>o2££oo	/ Q2£9 2 '

11
Hiša v Rušah"
s krčmo in njivo se proda po nizki ceni. „Leži ob cesti na nasprotni strani novega šolskega poslopja in je gostom priljubljena. — Več pove
Miha Gornjak
„Landauer" in „Breg"
v prav dobrem stanu in po ceni proda:
Franc Kolšek
(140) 5—1	na Vranskem.
Izjava.
Po mestu in okolici raznašajo se razne vznemirjajoče govorice, ker smo tajnika Antona Gregorič od službe odstavili.
Ker je zgubil zaupanje, se temu nismo mogli izogniti, da si je upati, da se stvar brez vsake škode poravna!
Ni res da bi bil prejšni tajnik poneveril 20.000 ali 30 000 ali 40 000 gld., kakor je pit-al graški časnik! Tistim pa, ki imajo pri posojilnici denar na obresti naložen, ne preti prav nobena nevarnost, ker znaša rezervni zaklad nad 90.000 gld., vplačani deleži nad 52 000 gld., ker je ves denar varno izposojen, velik del t. j. nad 136.584 gld. proti vknjižbi.
Hudobni ljudje porabili so tudi to priliko, da vznemirjajo druge, da spodkopajo našemu zavodu zaupanje!
Zamolčati ne moremo, da je nemška mestna hranilnica v Ptuji bivšemu našemu tajniku na vložno knjižico našega zavoda posodila 400d gld., da pa ni poznala do nas toliko kolegijalnosti, da bi nas bila na katerikoli način opozorila, da je napravil naš tajnik pri njej dolg!
Na Ptuji, dne 2. majnika 1898.
And Jurca ravnatelj. Mih. Brenčič, dr. Franc Jurtčla, Tomaž Miki, Simon Oschgan, dr. Jak Ploj, Jos Zelenik, (147) 1	odborniki.
, JHKC +l£ 3,+iit Jmfc 3 3 ♦ C Jarfc 3«cC Ja^E	Jar^
Moric Rauch
steklar v Celji, Rotovške ulice št. 4.
Priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih steklenih in porcelanskih posod za gostilne, kavarne in dom, kakor tudi drugih steklenih izdelkov. Zalogo vsakovrstnih najfinejših oljnatih barv. Največjo izber zrcal in podob vseh velikosti v okvirji in brez njih.
Posebno pa opozarja slavno občivstvo na ve iko zalogo vsakovrstnih najnovejših
svetilnic za gostiln^
z izredno svetlobno jakostjo, kakor tudi od pri prostih do najkrašnejših namiznih in visečih svetilnic po najnižjih cenah.
Priporoča se tudi za vsakovrstna steklarska dela pri novih stavbah in sprejema vse v njegovo stroko spadajoče poprave ter jih izvršuje solidno, točno in ceno.
Posebno opozarjam tudi na svojo bogato zalogo krasnih godovnih daril po jako nizkih, cenah..	(124) 5—2

j»»ccj«ja«t3
Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni priZrinjske-mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg 20.
Trpotčev sok nepresežno deluje pri vseh prehlajenjih dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prsobol, hripavost in vratobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo — Izmed mnogih zahval navajam tu samo naslednjo: „Velecenjeni gospod lekarnar!
Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka-potrebujem jih za moje poznance. Jaz sem od dveh steklenic cd neznosnega kašlja popolnoma ozdravel. HvalaVam. Priporočal bom ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S spoštovanjem — Rudolf Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897."
Pazi naj se toraj, da je na vsaki steklenici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti samo oni je pravi trpotčev s o k, k a ter i n o si tovarstveno znamko. — Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. — Razpošilja se vsaki dan s pošto na vse kraje in sicer proti predplačilu (priračunši 20 k r. za zamotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna pri Zrinjske-mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20.	30
Godbeni poduk
in sicer v petju, na klavirju, goslih, čelu in ilauti pripravljen je podavati
Hnt. iftunda
(123) 3—3 učitelj v Celji, Nova ulica št. 9.
Velečastiti duhovščini in slav. občinstvu
priporoča podpisani svojo
velikansko izbiro
pomladanskih
_ in poletnih oblek
ar
t
$
££	Naročila izvrše se hitro in natanko. "tM ^
■k Uzorci blaga pošiljajo se na željo poštnine
kakor: vsakovrstne završnike, haveloke. cele izgotovljene salonske in moderne obleke iz najboljšega in najraznovrstnej-šega blaga po najnovejših krojih za izvanredno nizke cene.
Na razpolago so sukna vseh priznanih najboljših svetovnih izdelkov.
izvrše se hitro in natanko. "tM
i
■ T (118) 5
Za vinogradnike zelo koristna je knjižica: „Peronospora ali
strupena rosa"
8 ki v lahko umljivem jeziku na drobno razpravlja o navedeni trtni bolezni ter o načinu, ^^ kako se je iste mogoče iznebiti. Delce se dobi | pri pisatelju Anton Kosi-ju, učitelju in po-ZS sestniku v Središču (Štajersko) za majhni zne-" sek 12 kr. (s poštnino vred )
Vinogradniki, omislite to knjižico svojim viničarjem; korist bode le Vaša! (120) 10
Učenca
v trgovino z mešanim blagom,
S CESiTsiS) OSrtZS)
ki je izpolnil 14. leto in je čvrst, vzprejme takoj
Ivan Tribuč
(134) 4—2	trgovec v Mozirji.
____^Mi^MiM^M^AM^s
: I I IIIH1) 11)1 IIIMIIIIIIII i | j i : V ,1 U (j t ,, , , i . . M i >■ I U • ■ I I ■ M I r I I ) I I I I M I I ■ I I I I 11 11 I I
Vinko ČamernSk
kamnoseška in podobarska obrt v Ljubljani nasproti mestne elektrarne. Priporoča se častiti duhovščini v izvršitev umetnih in kamnoseških del kakor: altarjev, prižnic, obhajilnih miz, krstnih in kropilnih kamnov
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih grobnih spomenikov
iz raznih marmorjev in granitov. Izvršuje
kompletne rodbinske rakve
in spomenike.
■ij Strugarnica marmorja z električno silo.
Obrise in proračune na zahtevanje zastonj in franko!
nnuiiujim im 1111
II
= >C
r ~r
Tombolo
priporoča
trgovina Dragotin Hribar-ja v Celji po sledečih Cenah:
proste	fine vsekane
100 kom. 1 gld. 80 kr. 100 kom. 2 gld. 60 kr. 200 „ 3 „ 40 „ 200 „ 5 „ - „ 500 „ 8 „ - „ 500 „ 12 „ - „ 1000 „ 22 „ - „
Zunanja naročila izvrše se točno
IDragi bralci „Domo-7-ine" I
Svoji k svojim 1
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji v „Narodnem domu" in „pri kroni".
Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. — Imam tudi več 100 kg. finega belega kislega zelja na prodaj.
Kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, suho bučno seme, orehe, konoplje, la-neno seme, detelno seme, krompir na cele vagone, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in ku-retnino.
(159) 52—41 Z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
dobrem pastirju.'
prosti na dom.
Jos. Hočevar
založnik krojaških izdelkov Celje, G-raška cesta št. 19.
i
„Ivanova jama"
romantičen del širom znane Hude luknje pri Velenju ima gotovo neprecenljivo bodočnost, ker bo zgrajena v kratkem železnica prav do nje, a vodstvo železnice obljubilo je, da dovoli skoraj gotovo postajo v poletnem času prav pred vhodom v jamo. Sedajni lastnik rad bi priskrbel že sedaj primeren razvitek, a ker je sam za večjo podjetnost slaboten in bolehav, išče soposestnika, ki bi stalno bival v baraki pri jami, krčmaril in tujce sprejemal. — Oglasiti pa se zamore tudi kupec, ki ve dostojno ceniti bodočnost te štajarske Postojne
pri lastnika Janez Vivod
(132) 3—2	v IDolič-u. pri "Velenj-u..
,S-o-oji k svojimi'
C. i kr. priv. tvornica, =■§-<-»-
brizgalnic, cevij in --^

kmetijskega orodja


0




G*

Podružnica Z a g- r e "b
nudi
sl. gasil. druStvom brizgalnice vsake vrate s patentom proti zmrzlini cevij in opreme. Posestnikom kmetijske stroje ter peronos-pora-škropilnice, slednje po 11 gld. komad franko vsaka pošta. Plačila tudi na obroke. Prekupcem zdaten rabat.
Podružnica Zagreb
7"T T T f TYV fi V♦ VfTT^
Dva učenca
s primerno šolsko oliko, zdrava in krepka, poštenih starišev, sprejme takoj
Ivan Končan
(125) 3-3	trgovec v Šoštanji.
oooocoooooooooooo
I_Lisa. ^pj
s krčmo in trafiko, poleg je lep vrt in pristava,
leži 10 minut od Celja ob okrajni cesti je za 3000 gld. takoj za prodati. — Več pove upravništvo „Domovine" v Celji.	(129) 3—3
deluje čudovito! Mori Mor nobeno
drugo sredstvo — vsakovrstne žuželke, za to tudi po celem svetu kot jedino enake vrste slavno in priznano. Njegova znamenja so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime „Zaherl".	(65) 12—1
Najboljše za stenice, bolhe, kuhinjske golazni, mole, živinske parasite in dr.
Traun in Stiger Alojzij Walland „	Viktor Wogg
,	Milan Hočevar
„ Ferdinand Pelle „	Josip Matic
,	Anton Ferjen
„	Friderik Jakovitsch
„	Fr. Rischlawv
„ Karol Gela, lekarna „ Fran Zangger „ Fran Janesch . Anton Kolenc , M. Rauscher lekarna Topolak & Pečnik Dobrna: Jos. Sikošek Baslovče: Ant. Plaskan
„ Josip Pauer Konjice;Jurij Mschay Vojnlk: Fr. Zottl Hrastnik: Alojziia Bauerheim „ Konsumno društvo Josip Wouk Fr. X. Pet k Janez Filipic Sevnica: A. Fabiani S. F. Schalk Ludovik Smole Zwenkel & Cmp.
Trg Lemberg: Franc Zupančič Laško: Andrej Elsbacher Planina: Lud. Schesche*ko
„ F. Wambrechtsteiner Gornjigrad: Jakob Božič Poličane: Ferd. Ivanus
„	A. P. Krautadorfer
.,	Anton Schwelz
Leopold Vukič Marija Suppanz And. Suppanz Fran Matheis Varlec & Umek Adalb. Globočnik Fran Kartin J. F. Schescherko St. Lovrenc : Elija Turin
Mozirje: Prlstova:
Brežice:
Žalec: St. Juri
Ljubno:
Šmarje:
St. Paul: Trbovlje:
Zibika: Videm: Vitanje: Velenje :
Josip VVagner Janez Loschnigg Norbert Zanier Konsumno društvo J. M. Krammer Fran Pollak Rob. Stenowitz Janez Založnik Ivan Novak Anton Jaklin Kari Tischler
Aussaatzeit:
Marz.
Saatweite	Abstand
der Reihen, i#cm. in der Reibe.^ Bodenbesehaffenheit: Tieflocker,^ recht nahrhaft und mcht frisch gedungt.
Mauthner-jevih
slovitih
zeliščnih in cvetličnih semen
v
zaprtih, oblastveno zavarovanih zavojih
s sodnijsko vpisano varstveno znamko „medved"
se nahajajo
komisijska skladišča
pri največ
veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji.
V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, toraj postavljena le jedna omara. Iz krajev, kjer se ne nahaja komisijonelna zaloga vzprejemajo se naročitve.
Kot sveža in pristna semena tvrdke Edmund Mauthner (Budimpešta, Andrassystrasse 23.) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Mauthner. Pred ponarejenji se svari. Čas setve: Koncem februvarija in marca. Prostor za posejatev = 25—30 cm oddaljenost vrst 10 cm v vrsti.
Kakovost zemlje: Globoko zrahljana, redilna in ne novo pognojena.	(62) 12—9