i? I e i n t
©radfjluttgett.
-
Male
POVEST L
9
t i. i h
• I ■
' ■- > '
r
$ ( e i n c
G r' H 9 ( u n g e m'
3 um @e&raucf)e b t t
S a n b f $ u l c n
i- ■ • ..
in b e n
Faiferl. fontgl. ©taatcn.
j?ofiet ungebimben 12 ©eBunben tn lebernen Sfiicfen 16
SBteti,
tm SSerfage bcr f. f. ©cf)uf6ucf)er*$erfcfyfet%'&bmtV niflratton bet) ©t. 2lmta itt ber 3o$anmg'©afff-1 8 3 9.
POVESTI
9
Sa
Shole na Kmetih )
po zefarfkih kraljevih I) e s h e 1 a h<
' • • '» ■	C«.
fftSp
Veljajo nevesane 12 Kr. Vesane s'vfnatim herbt. 16 Kr<
i . 1 -:— -
Na D u n a j i,
saMgi zef. kralj. bukva'rnize sa fholfke bukve ' per fv. Ani v' Janesovih ulizah.
1 8 3 9.
6 , t » /;
kletne ^rgdJjluttgett
i.
ančdjen	bte Sftutter, bafj fte tfjtt bte
<&d)ule befucfjen faffe. ©te SDiutter fagte: ©u btff nocf) ern i?t'nb, unb fannft ntd)t ru^tg fej;n. 3n ber ©d)u(e mttgt bu fftlTe ftgen, tinb im mer 24d)t gefcen aufbaš, n>ač ber $err Seftrer jetget. J)an3cf>en »erfpradj, er rcollte bač tf;un. ©<x3 geftel ber SD^utter. ©te faufte ijjnt etn £<Sfe(dKit. ©a freute ftd? J^an^cfjen, bag er tn bte ©cf)u[e ge|en biirfte.
2. 211« £ančcf)en bač erfle tn bte ©dMe fant, geftel eš t^m red)t	©er^err
feljrer roar fo freunbltd), unb bte jftnber roaren alfe fo pbfd) flilfe. .fjančcfjen fag aud) ganj rtu (>tg, unb merfte fletfng auf- @r fernte g(etcf) ba3

Male po v e C i t.
i.
Janesik je mater profil, tle bi ga v' fiiolo pufhali, Mati rezhejo: Otrok fi fhe, in ne morefh per miru liiti. V' fholi fe mora tiho biti, fedeti, in vef zhaf v' tifto, kar Gofpod - uzhenik kashejo, pasiti. Janesik obljubi, de bo to Itoril. Vfhezh je bilo materi. Kupijo mu tablizo. Vefel je bil Janesik, de v' fholo fme hodili.
2. Salo fe mu je sdelo, kadar pride Janesik pervizh v' fholo. Gofpod - uzhenik fo bili toliko prijasni, in otrozi lepo vfi tihi. Tudi Janesik je per pokoju fedel, in
pridno poflufhal. Kmalo pervi krat fe
j«
erfie SD?afd jroet? 33ud)j?aben Čennen. er nad) .fjaufe Fant, jetgte er fte bem OSater unb ber ter auf bern £«fcfd)en. ©te freuten ftcf?, unb fags ten: jfrnb, rcenn bu nocfy me^r fo (erneff, fo beti retr btd) redjt Iteb,
3.	JHočdjen gtngaud) m bte ©djufe. ©itfeg* te ftd) jlitfe att tfjren Drt, legte bte £(inbe ru^tg ttor ftcf). ©te fc^aute ftd) mc^t um, frorte aud) ntdjtč »on bern, roač anbere .fttnber fcftmagtett. ©ie fat> bfofj auf ben Se^rer, unb merfteauf bač, roač er fagter ober an ber Stafel jetgte. SBenn gelefen rourbe, faf> fte tmmer tn tf>r žBud>(etn, roo fte baran roare. ©o bafD bet Sester fte bet; bem JRa^men rief, fonnte (te gfetd* fortfafjren. ©a (obte fte ber Sefjrer, baj? fte fo fletptg fernte. (Jr fagte eč aucf) bent £errn ^Pfarrer, bamtt, fie etroaš ju fcbenfen befarne.
4.	gri§ rcar tn ber ©d)ufe gan$ unruJjtg. 23aft> $<xtte er fetne.£anbe unter ber 33anf, unb fpte/te mit etroač; bafb fd)(enferte unb raufcbte er mit ben pf?en; jefjt ffiiflerte er etnem anbern i?naben etroaš tn baž Dfjr, ober er fat> fid) um nacf)bem, roač Anbere madjten, unb f>otte, rcač fte fdjroatj* ten. SBenn t(jn ber Se^rer bet; bem Sefen aufrief, »t)u^te er md>t fort, ober roenn er t(jn fragte,
fonn*
je dveh zherk nauzhil. Ozhetu in materi, ki je prifhel, jih je doma na tablizi pokasal. Vefelila Ha fe, in djala mu: „Dete! she fe hofh tako uzhil, imela rada te bova.4'
3.	Tudi Rosalka je v' fholo hodil«. Tiha je na fvoje mefto fedala, in pohlevno roke pred-fe de vala. Ne osre fe, tudi, kaj drugi otrozi govore, ne poflufha. V' u-zlienika le gleda, in pasi v' tifto, kar pravijo, ali kashejo na tabli. Kadar fe bere, gleda vef zhaf v' bukvize, kej de je. Ko jo uzhenik po imenu poklizhejo, ve berfh da-!ej brati. Hvalili fo jo uzhenik , de fe tako pridno uzhi. Tudi !gofpodu fajmofhtru, de bi daru kaj dobila, povedo.
4.	Frizik je bil vef nepokojin v' fho-li. Kmalo ima roke pod klopjo, in /i igra s' zhem; kmalo s' nogami maha in finimi; kmalo fhepeta komu kaj na uho, ali pa fe osera, kaj drugi delajo, in poflufha, kaj de zhenzhajo. Zhe fo ga lizhenik pokliza-li , ne ve kje sazheli, in zhe ga vpra-fhajo, ne odgovoriti. Rekli fo uzhenik
fonnte er mcf)t antwortcn. ©a fctgte ber Se^rc?: bu bayer(! 2Berw bi* eš fo m a* ct)efiturft b« m'cf)t3 ktnw.
5- G> jmftopf? fant emmaf)l in bte ©(frule, unb er$4{>fte etroač »on etnern SSogefneffe, bač er funben (rntte. ©te j?inber, bte um ii>n ^erurn wa* ren, £orcfyten t'f>m ju. (te ber Sefjrer barauf befragte, fonnte roeber Gjmffopfc, nod) fonnten bte anbern .fltnber etroač antroorten. £5er gef?rer errtetfr gfetc^, roer baran ©d)ulb roar. Grr fag* te: GMtfopf), tcf> (jabe btrf) fdfjon jroep er* magnet. 3e£t fann id) btcf) ben anbern 5?tnbern m'cf>t mefcr ftgen lajjen. ©ege btd) neben fnnauš auf jen en @tu$r. 2Ber nun tn bte @cf>ufe fant, falj ifm bort aUetn auf ber ©eite ftfcen. ©a f#mte ftcf) g^rtfiop^.
6. 2Benn9?o$cf)en auč ber©cf)u[enad) $aufe f«m, roujjte (te tjjren $(tern tmmer etscač auf^u/ fagen. ©alb etne fcfcone Seljre, bte fte som «f>ernt ©cf)utfe(>rer gefjort fcatte, 6alb etne ftetne ©rjdf)* fung. (5tn anbereč 2)?a{)( jetgte fte etne i)tibfd)e ©cfjrtft »or, ober etne Diedfjenaufgabe, bte fte ge? macf)t f>atte. Dfter laž fte etne ©rjafclung auS bem ©ct>uf6ud)e vedjt fdjoit »or. £)tefeg »erur* facfjte t(?ren Sitttern »tefe greube; fte erjefgten % au$ »tele Siebe bftfur.
nik: „Frizik, meni fe fmilifn, zhe bofh tako delal, fe ne bofh nizh nauzhil."
5. Krifhtof je enkrat v' fholo prifhel, in oil nekaziga tizhjiga gnjesda perpovduje, ktiriga je bil nafhel. Otrozi, ki fo bili okrog njega, fo ga poflufhali. Potlej, ko jih uzhenik isprafhujejo, ne vedo ne Krifhtof, ne druji otrozi kaj odgovoriti. Uzhenik fo berfh vganili, kdo de je kriv. Rekli fo: Krifhtof! she dvakrat lim te fva-ril, Vezh te ne mdrem sdaj pufhati per drujih otrozih fedeli, Vun fedi tje na uni Ilol le. Kdor je v' fholo prifhel, ga je on-di famiga vidil na ftrani fedeti. §ram je bir lo Krifhtofa,
(J. Ilosalka, kadar je domu prifhla is fhole, je smiraj ftarifham kaj is glave vedla povedati: sdaj kak lep nauk, ki ga je v' fholi per Gofpod - uzheniku flifhala , sdaj kak-fhino majhino poveft. Kak drujkrat pokashe salo pifmo, ali rajtbo, kliro je delala. Veli-krat jim kako poveft prav lepo is fholfkih bukev bere. To je ftarifhe slo vefelilo , tudi veliko ljubesni do nje fo kasali.
7. Jrtfj rourbeetntgeSDZa^ltfon feiner SSKutter befraget, umS er in ber ©cftufe gefernet Ija&e. @ie rnerfte ba(D, bap ber i?nabe ntd)tč fonnte, unb iDorait to fef;fe. ©te faate:	bit madjeft
mi. feine g-reube. 2i6er rcarte, bu miril bafb ju mir f o iti men, unb mtcfy um etrcaš bttten, bann rottf icf) bir aud) fetne greuDe macfjen. 28enn er bann unter ber 3eit um ®rot, um einen Sipfel, ober um fo etrcaš £>atf>, fd)fug fte eč tf;m a&- ©te erfaubte ifjm aud) ntcfjt, mit anbern jftnbern ju fptelen. SBer nid)t fernet, fagte fte, barf aud) ntd)t fptefen. ©až t^at fte alTe SDiafjf, j"o oft grtjj auč ber ©cfjule nidjta aufjufagen roujjte.
8- i?onrab fant oft ju fpai in bie ©djufe- ©er #err ©cf/ulfef>rer roar immer fd;on mit etner unb ber anbern Se^re fertig, unb fonnte fetnefujegen ntd)t »on »orn anfangen. Stffo »erfaumte ^on* rab immer etroaš. ©tefeč trug bač ganjc 3af>r ln'nburcfy »tet auč. bie ^riifung rcar, 6e* ftanb er nid)t gut. ©er $err SSifitator fdjaute in bem gletflMrgeu&niffe nad), »orin ber Sefrrer atTe Sage anmerfet, voie bie ^tnber in bie ©djulefom* men. ©a fagte er »or Men: (3el)et, tiebe £eute, eš i|f fein Sunber, bag t>er tobe nid)t met farm. ©r ift, trne tel) i>a fefe.
7.	Frizika fo nekolikrat mati vprafliali, kaj fe je v' fholi uzhil. Kmalo fo zhutili, de finik nizh ne sna, in kaj de mu de. Djali fo: Frizik, nobeniga vefelja mi ne pervofhifh, Pa le molzhi, fkorej bofh nad-me prifhel, in kaj pro/il me, pa tudi jes ti ga ne bom pervofhila. Zhe jih torej mej tem kruha, kako jabelko, ali taziga kaj pro-/i, odrekli fo mu. Tudi s'drugimi otrozi igrati ga ne pulte. Rekli fo : Kdor fe ne uzhi, ne fme tudi igrati. Vfelej fo to ftorili, kolikorkrat Frizik ni vedel nizh is fholfki-ga uka povedati.
8.	Konradik je doftikrat preposno v' fholo prifhel. Gofpod - uzhenik fo vfelej she en ali drugi uk dokonzhčili, in savoljo njega nifo mogli od konza sazhenjati. Tako je Konradik vfelej kaj samudil. §kosi zelo leto je to veliko sneflo. Ko je bilo torej velko isprafhovanje , fe je hudo obvedel. Gofpod-ogleda fo v' imenik pogledali, ki uzhenik od dne do dne va-nj sasnamlujejo, kako otrozi v' fholo hodijo. Prizho v/ih fo rekli: Glejte, ljubi ljudje, ni zhuda, de
ne
Ijinburcf) be# fiinfjtg Sttaljl gtt fpdt gefomir.e«. £>a Sat er gar me(e$ »et> fanmf.
9, 5Se(t fcfiefe oftgr gar auš ber ©cfjulc t»eg. @etne $ltem Itcgen t'f>n bač ,f>aug £utt)en, ober baž iffnb roarten. 33alb 6raucf)ten fte ifm, ba«! 3?ie(> cfiif bte 28et'be ju fret'6en, ober aufbač Jelb etrcač nacf)jutragen, 6a(b ju £>aufe 9?it6en ju fžojjen, unb anbere bergfetcfjen i?fet'rugFet'ten ju bc forgen. Dft ging ber itnabe, rcenn fie tfm aud) in bie @cf>ute fo&icften, bocf) ntcfjt bafjm. ©er <Scf)uiref;rer fuljr t'nbej]en mit anbern ifrnbern fort. SSenn nun 55ctt roteber erfcfuen, fo jetgte e3 jtcfk er t>ie[ »ergejjen unfe »erfčiumt l)a6e. Sllfo fam er tmmer auf btc Icgtc 93<xnf. Unb roeif er feffeff merfte, bajšt er ntcftt fo gut lernen fonnte tvie cnbere J?tnber, fo »erlor er »ollenbč atte Sujf.
10. ©te SERutter molite dodeljen ctrttge Stage ju $aufe be^alten, bamtt fte t^r bet) ben $5u6(id)en 93erricf)tungen an bte J^anb gtnge. ©a rourbe 9?6čd)en traurtg, unb ftng faR ju rcetnen ft«. £>er #err ©cfKitfefjrer, fagte fte, f%t inbejfen mit anbent ^tnbern metter fort. 3rf) »erfaimte, rcaS er fte(efym, iiub Meibe Stinlcf. ©te fafjte bte Itebe 9Jiutter ber) ber £mtb, unb	bttte, laffet mi<f> ge/
fcen.
he sna veliko ta otrbk. Kar vidim je letofi okoli petdefetkrat prepos-no prifhel. §ilno veliko je samudil.
9.	Vidik je velikrat zlo is fhole ofta-)al. Njegovi llarifhi fo mu doma varovati, ali per otroku biti velevali. Sdaj fo ga potrebovali, de je shivino na pafho gnal, ali kaj na polje nefel, sdaj de je repo doma pahal, in druge take opravzhike opravljal. Velikrat pagloviz ni fhel v' fholo, tudi zhe fo mu rekli. Uzhenik fo mej tem druge le uzhili. Kadar fe je tedaj Vidik fpet perkasal, fe je vidilo, tle je veliko pošabil, in samudil. Torej smi-ram je na sadni klopi bil. In ker je fam zhuli!, de fe ne more,- kakor drugi otrozi, tako dobro uzhiti, je zlo vfe Vefelje sgubil,
10.	Mati fo Rbsalko tudi nektire dni do-iha hotli perdershati, de bi jim per hifhnih opravkih nekoliko perpomogla. Pa Rosalko opade shaloft, in jokala je fkorej. Djala je : G o-fpo d-uzhenik v* temu zhafu druge otroke peruzhujejo, Jes samuju-j eni, kar jih uzhe, in pa saftajam. Per roki je prijela ljubo mater, in rezhe:
Pro-
&en. 2Bc«» id) auč bet ©četrte fomme, rotil t d) 3fjnen geroič rec^t fletgtg fcelfett. Ste SOfutter antivortete recf>t freunbfttf): metit $tnb, gel) mir. 2Beil bu fo gertt ter* tteff, merbe td) btcf) mit ber braud)eit formcn. Samt trnrft bu mir 211* leč eutbrtttgert.
11.211$ JjiinSdjen bač S^menbucfjfein bef<tm, gab er 2ld)t, ba(j er e6 ni d) t tterberbtr. (£r roufdf) |1cf) »or ber ©c^ufe fletjjtg bte £anbe. (Jr ne|3te bie gtnger ntcf)t mit @petcf)el, roenn er citt ©latt umfdjlagen rcollte. (£r jerfrumm.te unb jerrieb bie 33latter ntcf)t fo trte anbere jltnber. @r bog me* mafjlč bte dcfe be$ 33latte3 um, bie@et'te anju* rnerfen, fonbern legte ein SStterfjeicfjen »on ^apter (jinetn. il6er ein 3aljr, ba fifton aUe J?tnber if>r 93iicf)fein jerriflfen (>atten, rcar ba$ feintge nodb rine neu. ©er «f)err <Scf)ulTef)rer jeigte eč bet? ber ^Prftfung offentlicf) »or. ©a fa^en alfe Seute auf >f)an$ct)en, unb ber £err SStfttator, ber $err^3fatv ror unb alfe geute lobten i^n.
12. So^ann Jjattc in ber ©cftufe feinensJ)fft£ gleicf) f)inter ^ilipp, @r rcar fonff ein guter ^nabe. 2Jber ate er anftruf.ju fdjreiben, roar er ungefdjtdft. Grr tunfte bie fteber ju ttef ein, unb fpri|te bami bie Stinte, anfktt in baS £intenfaf,
auf
Profim vaf, naj grem. Kadar is fho-le pridem, ram bom na vef prid pomagala. Mati ji v/i prijasni odgovore: In pa, moje dete, le idi. Ker fe tako rada u z h i f h , te bom fzhafama toli-kaj losliej v' kaj obemila, Vfe samu-jeno mi bofh t i Iti k r a t p e r h i t e 1 a.
11. Janesik dobivfhi abezednik fe ga je varoval pofhkodovati. Pred fholo /i roke zhiilo vmiva. Ni flinel perftov, kadar je lili prebernil. Ni vihal liftov, in menzal enako drugim otrokam, Liftam ni voglov pergibal, ftran sasnamovat, ampak popirnat sasnamik je raji va-nje vtikal. Eno lelo potlej, kadar fo vli otrozi she rastergali fvoje biikvize, fo bile njegove fhe kakor bi bile nove. Go-fpod - uzhenik fo jih per velkim fprafhova-nju ozhitno raskasovali. Y/i ljudje fo v' Jane-sika gledali, in Gofpod-ogleda, Gofpod-faj-mofhter in vii ljudje fo ga hvalili.
14. Janes je v' fholi Lipetu sa herbtam fedel. Bil je fzer dober mladenzhik. Pa, ko pifati sazhenja, je bil neroden. Pregloboko je pero pomakal, in nameft v' zhernilnizo, je na Lipelovo fuknjo zhernilo otrefal. Gofpod
fluf	9?ocf auč. ©« ©cfcuire&m fcatt*
bod) »or(;er atTe^inber befžrcegen geroarnet. ^Pfjiftpp nad) ^»aufe fam, fa(>fein$8ater biefd)roar> gen gledfe. &r fragte feinen <So(m, roer in ber ©djufe (jinter gefeffen fct?. @r murbe bann iiber Sobann fef>r ungeljalten, unb ed fe^tte ntd)t »ief, baj? er Jjtngegangen »are, um ftd? bet;beffen ^iftern ober bet} bem £>errn ©djuffefjrer ^u be; fcforoeien. ©o t>&tte Sobann gropen SSerbruj? ge* jm&t.
13. ftranjdjert fam jur 9D?utter in ben ©artčn gleid) fcntev bem />aufe. ©ie grub emftg mit ber ©d)aufe( bte (Srbe auf, um etroaš Ijinem ju f&en. 3nbem eč fcfjon biibfd) roarm '»ar, fo fumfetett bte 33t'enen red)t ftarf. ©ač geftef grftnj^en. @r ging nafjer jum ©tocfe i^in. ©ie ŠEtfutter rtef ifcm: 33Ietb ttteg. Slber er roottte redjt fefcen, rote bte 93t'end)en au$* unb einffogen. (Sr blieb nur eine ffcme [Šetfe^ ftefcen. 3e£t tf>at er auf einmajrt einen fauten ©direj;, unb fief bat>on. 2Ba§ n>ar t'bm? — i^m bte SKutter ben ©ta* d>ef £mu$na£m, fagte fte: Sftemte tdj ti
ntc^t
$ranjcbett J^ci^t {Jranjel. Stoc?, b. i. 23tette»ftod? cb«r 23tenenfor&.
fpod - uzhenik fo to faj render pred she rfe otroke opomnili. Lipe domu pride, kar fo njegov ozhe zherne madeshe vgledali. Vpraflia-li fo ga, kdo mu je v'fholi sa herbtam fedel. Hudi fo bili na Janesa, in malo je mankalo, de fe nifo fhli k' njegovim ftarifham ali k' Gofpo-du uzheniku pertoshit. Tako bi Janes bil t* Velko napako prifhel*
13. Franzik pride k* materi ria vert fti-kama sa hifho, S'lopato fo paril prevrazhali, de vfejejo nekaj. Lepo toplo je she bilo, in ahebele fo she slo fhumele. Vfhezh je bilo Franziku. Blishej gre k4 panju; Mati fo na-nj savpili: Ne grefh ftrani. Pa viditi hozhe prav, kako zhebelze va-nj in is njega letajo* Le nekoliko je poftal, kar na enkrat vek sa-shene, in ftezhe. Kaj mu je bilo?—Mati,ko mu shelo isderajo, fo mu rekli: Ti nifim
do-
S
kletne grjfi^f. f. 2anbf4).	53
m'd)t gut mit btv, bog idh btcl) rcegbfetbe« bieg?
14.	£>te Jfufr l;at gefalfcet. £>a gtng (J»d)en mit ber ^utter in benStatf, baš J?aI6d;en ju fel?en. ©te rcotfte g tet d) *>or greuben ljitigef?en, um eS mit ber £anb ju fireidjen. £>te SKutter fagte: &ct) f)t«ten meg. Staum fjatte fte baS gefagt, fo fdfjlug bte j?uf> mit beni gufe gemaltig auč. 2Bar eS nid)t gut, bajj bte DJJutter (Svdjett gercarnet ftatte? ©te f>atte fonfi fonnen erfdjtagen iverben. ©iet), fagte bte SRutter, fcaš SStel) »rcfteljt e§ ntdjt, fcajj t1« baš $a(bcfyen Iteb haben rvillft. £>ie rodjret fid), bamit t)u if)ttt tiid)t$ s« £eib tl)uefl
15.	©te -JJžutter 6racf)te 5?n6bel in ber SKtfcf) auf ben Sifdj. ^eter rcar eitt Siebfraber »on bte* fer ©petfe, er fu£r gftid) mit bem Soffel Ijtnetn. £ie 50Jutter fagte: 23arte, bie ^friobet ftnb
@r acfotete »id)t barauf, fufn- fjafftg ba? mit iti bett 9J?unb, unb fdjfucfte ben $nčbet gtertg {»nunter. ©a rcarb er pfo^ftrf) rotf> tm ©eftdjte, unb fprang »om £tfd)e auf. 2Sa3 fe^fte tfjnt ? —■
Ser
50?att fagt ber .ftn&bel, t\id)t bad .Snobef. (Sefalfcet, fjeifjt fin gp6rad;t, ausgcfdpuUet.
dobro hotlft, 1 e r a 1 a ?
ko f i m ti
fl: r a n i
19
v e-
14.	Krava jo telila* Jefka gre torej s' materjo telze v'hlev gledat. Od vefelja ga ho-zhe prezej iti gladil. Mati reko: §trani ondi sadej. Komej fo to isrekli, kar ftrafh-no krava berzne. Ni bilo dobro, de fo mati Jefko opomnili? Vbita fzer bi bila lohka. Glej, fo mati djali: shivina ne ume, de bozhefh telze boshati. Krava brani, de bi mu kaj shaliga ne It o r i 1 a.
15.	Mati fo mlezhnih žmokov na hiiso pernefli. Peter jih je rad jedel, in fbine berfli va-nje s' slilizoi Mati reko i Zhakaj, z m o k i fo v r o z h i. Ni maral, v' ufta hiti s'njim, in je zmok naglo posherl. Pa per ti prizhi mu kri ftopi v'liza., in is sa- mise je planil. Kaj mu je delo? ——
Zmok
35 2
©er ifrtobef fcrannt* tfjn trn 9EWagen. (Jr modjte j'e§t fetnen SBtfTett mefjr effen, unb rourbe redjf franf barauf. ©djau, fagte bte SETZtttter, rod* rum roarme {d) bict)? 3>d) molite, bag bu ttd) m'd)t brentteit foUteft. SBatte etn ait* berež , btš bte ©petfe etttfač abgefiil)* let tfj. effeit iji «i'cf>t gefimb.
16.	3n ^tlippš @arten roar etn fdjfiner 93aum, ber polf SStrnen fung, fte roaren aBer nocfj ntcf)t jetttg. ^fnftpp fragte tmmer: JCann roerben bettn bte žBtrnen retf? 2Barte nur, antrcortete ber^a* ter, rcenn fte retf ftnb, rotrff bu roefcfje fcefommem (5tnma^( alč ber SSater auf baš g^k žur gtng, fcfolupfte $f>tltpp burdfr ben 3autt tn ben ©arten. Ste freuete er jtd), bap fo »tele 93 ip nen I;erum lagen. (£r fTecfte ftdf) bte £afd)en ttoll, unb ap etne um bte anbere ^erauž. Grr fii^te ftber bafb f)efttgeč 93attd)tt>ef>, unb rcurbe feljr franf. ©er 93ater ftefj ben 93aber fomrnen.
roar fcfcon ju fpflt. ^fnhpp rnupte fferfcen. SCarum £at er fetnem guten SSater mdjt gefofget.
17.	©teptan ffteg gern ba unb bort^tnauf, Balb auf etn ^Paar ©tii^e, bte er u'6er etnanber fteffte, jefct auf etn ©eftmč, f>afb fletterte er eine £et'ter £inan, ober an einem 33aume fnnauf. SBenn icfc bafcep fctn, fagte ber SSater, fannft bu mam
djel .
Zmok pekel v' shelodzu ga je. Kar grishleja ni mogel vezh jefti, in je terdo sbolel. Vidifh, fo mati djali, g a kaj fim te fvarila? De bi fe ne fpekel, fini hotla. Drugo pot zhakaj, de fe jed nekoliko po hlad i. Vreliga jefti ni s d r a v o.
16.	Na Lipetovimu vertu je bilo lepo dervo, vfe s' hrufhkami prepresheno, pa bile nifo srele. Lipe je smiraj vprafhal: Kdaj she bodo hrufhke srele ? Pozhakaj le, odgovore ozhe, kadar dosore, jih bosh she dobil. Enkrat, ko fo ozhe na polje odfhli delat, fe le fkosi plot Lipe na vert fplasi. She je bil vefel, de je toliko hriifhik po tleh leshalo. Polne var-shete h jih je natlazhil, in eno sa drugo jedel is njega. Pa kmalo zhuti, de ga kolje po trebuhu, in do terdiga je sbolel. Ozhe fo po raT narja poflali. Preposno je bilo. Lipe je mogel vmreti. Zhimu ni fvojiga dobriga ozheta poflufhal.
17.	§htefan fe je rad tu in tam na kvifh-ko fpravljal, sdaj na kaka ftola, ki jih je verli eniga drujga poftavil, sdaj na polizo, sdaj lese po loj tri, ali po drevefu. Kadar /im per tebi, fo djali ozhe, ti she fmefh vzha/i kaj
te-
d)c3 9J?<tf;I fo etrcač tf;«n, aber atfem ni d) t, ©o oft ber 23ater babe» mar, gab er auftjm2Jd)t, btift er e« nid)t ungefd)t'tft madjte. SJber ©tepl;an bad)te: Jlann id) eš ber) bem SSater tt)un, rcarurn ntd)t aud) atfetn? (št ffetterte em $taf)f an ber alten J^ofmauer (nnauf. ©er ©tem, «n bem er )id) Naften molite, rt g log, erfriirjte f)erab, unb Bradj ftd) baS ©entdf. 28are i(jm aud) bet« begeg* ttet, menn er fetnem 33ater gefofgt (jatte ?
18.	©er netne Slnbre gtng gern jttm 28ajfer fimauS, aud) oft an ben 3tef)brunnen, ber fef>r ttef mar. ©er 53ater marnte tfjn etntge 9Jfa^e» @el; mtr nt d) t me^r cftletu jum 28aj]er, ober an ben ®runnen. SSarum benn nt d) t? —Slnbre (mtte cin grofječ 93ergnugen , menn er fo ben Gt« met an ber $ette (;erauf5te|)en, unb bann Jn'nab> fallen lajfen fonnte, bafj eč etn vedjtee ©erčufdj gab. (žtttma^I jog er roteber ben fdjioeren Grirner |»erauf, er fdjnappte iiber, ftttrgte rntt Ijtnab, unb fam jammerlicf) um. Jrjatte er ber SBarnung feu neč liebeit 93ater$ m d) t folgen fellen ?
19.	£l;omas ttJurbe »on fetnen Siftern oftge--marnet, er fotfe furj uor£tfd)emd)tej|"en. (Jrlteg ež bod) ntd)t. (2tnmaf;l l;atte er ftd) ben SDsagen t>oU šBrot angeftopfet. 2Ud er barauf §u Stfdie gtng, molite tf;m bie ©uppe nt d; t fdjntecfen. 28o»
tega , fam pa ne. Ozhe , kadar fo sraven Lili, fo zhuli nad njim, de je napzhino ne naredi. Ali §hlefan je miflil: Zhe finem to vprizho ozlieta , sakaj neki tudi fam ne? Plesa jo enkrat na dvorifhu po fiarimu sidu. Kamen, ki fe ga prijema, fe je isvalil, telebil in olilnik fi je vlomil. Bi fe mu hilo to tudi pergodilo , ako hi hil ozheta flufhal?
18.	Andrejzhik je rad na vodo hodil, ve-likrat tudi na vodnjak , globok je bil. Ozhe fo ga vezhkrat fvarili: Ne hodi mi nizhvezhfam k'vodi, ne k'vodnjaku. Sakaj neki ne? — Andrejzhik je vefelje imel veder ob ketini vlezhi in fpufhati, de je saropotavalo. Enkrat je fpet teshki veder vlekel, presiba fe, prekuz-ne va-nj fe , in shaloftno je poginil. Bi ne bil imel opominovanja poflufhati fvojiga ljiibi-ga ozheta?
19.	Tomasha fo velikrat flarifh i opominjali, de naj lihkar pred kofilam nikar ne je. Pa ni opuftil tega. Enkrat fi je poln shelodez kruha nabafal. Ko je h' kofilu potlej prifhel, fe mu fok vpera.
Od
$er fam baS ? — Segt aber brac^te bte 9ttutter etne grope ©c^ujfef ©trubeht. ©ač roar fetn getb-' effen. Grr afj »tel ba»on. ©te ©trubtln rcaren rcarrn unb fett. (5r befam ©urff, unb tranf gleid) SBaffer barauf. SBač gef<fea& ? (Jr ffagte ba(b iiber J^opffdjmerjen, unb befam etn feljr bofeč ffia* genfteber, »»oran er lange 3«t franf lag.
20.	211$ ti mit £f>omač »teber beffer rourbe, ftng ti t'(m an redjt ftarf ju (jungern. (?r »er* langte tmmer ju effen. ©te DJtutter »»arnte tfm: SD?etn iftnb, ifi nur ntdjt ju »tel, bu moc^teft rcieberum franf roerben. 2Betl er ctber fo fe^r batj>, gab t^m bte SSJiutter nad;, ©te bradjte i{>m eni ©cfjulfeldjen 23utterfnobel. ©tefe, bad>te fte, ftnb rect/t Cfe&r) letdjt, ba»on barf er oljne @e* fa^r effen. Mein bte Q3utterfn6bel ftnb fur ti< nen Jčranfen fe^r fett. £f>oma3 ap ntd)t »tel ba* »on, fo marb tljm gletd) ilbeh Grr ftel tn fetne J?ranf(>ett jurucf. ©ie »»ar »»ett fcftltmmer alg »or^er, unb £(>oma$ ntujjte fterben.
21.	SBenn ©onat ftd) be^bemSBafffptefe ober fonff red)t »»arrn gelaufen t>attt, fo befam er ©urjI, unb gtng ju trtnfen. ©er SSater »»arnte tfjn eintge SDia^l, bač fet; fe£r ungefunb, er fotf ti ja ntdjt me^r t^un. Stber ©onat adjtete ntd)t barauf, <?r gtng etnma&l roteber ganj tm
©djt»et--
Od zhefa je bilo to? — Sdaj le pa fo mati veliko fkledo krapov pernefli. Njegov pravi grishlej je bilo to. Terdo jih je otepal in jedel. Pa vrozhi in malini fo bili. Vshejali fo ga, in vode fe prezej napije. Kaj fe sgodi? Kmalo je toshil, de ga glava boli, in hudp merslizo is shelodza je dobil, dolgo zhafa ga holniga valja.
20. Kadar je okreval Tomasli, mu 9a-> zhpe lakota hoditi. Vfe fkosi bi bil rad jedel, Mati fo ga opominjali: Dete, le nikar prevezh ne jej, fpet vtegnefh sboleti. Ker je pa toliko profil, mu perjenjajo mati. §kledizo mafle-. nih zmokov mupernefejo. Miflili fo, prav rahli fo, bres nevarnofti jih fme jefti. Pa mafleni zmoki fo bolnikam premaftni. Tomashe jih ni veliko jedel , pa kmalo mu je huji, bolesep fe mu poverne. Huji ko pred je bila, in vmre-ti je mogel Tomashe.
21- Kadar fe je Donat per shogi ali druji igrazhi do vrozhiga naletal, ga je shejalo, in pit je hodil. Ozhe fo ga nekaj krat kregali, de je nesdravo , in de naj vezh nikar tega ne flori. Ali Donat ni maral. §pet gre enkrat vef
pot'n
©d)it?eif?e jttrn Srunnen f>tn, unb tljat etnctt Faltett Srunf. gr fit^fte gleid), baf? ifnn auf ber	ntd)t gut roar. Qv frtegte einen
|ien, ber nad) unb nad) immer ftarfer rourbe. Mma(rtid) nrnrf er emen edetyaften unb ffinfen* ben ©petcbel auč. £>až rcar auč ber Sunge, bie innerlid) fiaulte. SStffet ifsr, rcie biefe Jtranf* beit f?eipt? — £)onat bauerteeč nod) bt'3 auf ben Jjerbft au3, ba bie 33fatter »on ben SSdumen fxe(en; ba ftarb er an ber £iutgenfud)t. $atte er auf bie SBarnung fetnež ^ralurč geacf)tet, fo lebcte er nocf).
22. ©retcben trug bač ^inb imrner geni auf bem einen 3(rme. ©ieSftutter »ernncS e3 : £ra* ge bod) baš i?inb nidjt fo oft, tS rotrb bt'r ju fd)m'er! unb roenn bu e$ bičroetfen tragff, fo roed)č(e auf bern einen ur.b bem anbern Strme ab. ©retdjen fotgte ntd)t. Siber roaš gefd)af> tf>r"? 'Mmfifjfid) mid)$ fte auf ber einen @et'te auč. ©te ®utter rcarb biefeč fpat geroafjr. ^tng fte riicflingč an ber Sfjiir auf, unb »erfudjte an* bere fofcfte 50iittei, bie nidjtč nuljten. ©retdjen 5»urbe tmmer bttcFHger. ©ie bereuete eč nad)* &er eft. ©ie SDtutter Ijat mid) fo treulid) ge* iuarnt, bad)te fte j ad) £atte id) bod) ge* fofget!
pofn na vodnjak, in fe mersle naljuka. Kmalo zhuti, de mu o perfih ni prav. Kafhelj je dobil, l;tiri fzhafama le huji perhaja, Pozhafi je sa-zhel gerde in fmerdlive hrakle is febe metati. Snad pljuzh, ki fo gnjile, fo bili. Vefte, kako fe pravi ti bolesni ? — Donat je fhe do jefeni pershivel, ko fe je liftje od drevja oiipalo; sa pljuzhnizo (jetko) tiftikrat je vmerl. Sa ozhe-tovo fvaritev naj bi bil maral, shivel bi fhe sclaj.
22. Marjetza je smiraj na eni roki otroka peflovala. Mati fo jo kregali: Ne peftovaj toli-krat otroka, preteshik ti bo! Ino zhe ga vzha-/i popeilijefh, premenovavaj roke. Marjetza nemara. Pa kaj fe ji sgodi? Sboknila po eni tirani fe je fzhafama. Mati fo to posnosagledali. Snako na duri fo jo rasppli, in fhe druge take pofkufhali, ki nizli ne pomagajo. Marjetza perhaja smiram bolj gerbava (puklafta). Doftikral fe je pokfala. Tako fkerbno fo me opominjali mati, li mifli; kaj ki bi jih bila poflufhala!
Sfugufittt roar gern Bct> SSett auf ber ©affe. ©ie SSttutter roarnte tfjn : fejje m'cf>t gern, bap bu mit btefem i?nafren umgef>eft. JjxSn$cf)en gefalft mtr 6ejfer; ber tft attcf) redf)t 6ra». 2l6er 2<ugufKn gtng tmmer nneber 3um 33ei't, ba fernte er ntcfjtč ®ute£* Gnnmafd »erleitete t&n SSett, bap fte trt bež 9?acf)6arč ©arten fltegen, um £)6ft gu fiei}Un. ©te n>urben fcepbe errcifcftt 28ie nietnt tjjr, bap eč tfmen ba ergtng ? Unb roefdje ©<#anbe bač fitr fte trn ganjen ©orfe t»ar? ©er #err ^Pfarrer fagte jum ©cfjulfefjrer: ©až ^fttte id) bocf) »on Sfuguffin ntdjt gebad>t; er »»ar fonjt fo f>ra». 2J(ier t»ofjer fam eč, bap er fo »erbor* &en >»urbe?
24. ©frt t^at tmmer etrcač, »»orfi&er fetne Stiftem »»arnen mupten. ©a (neg eč: ©elj »on ber £t>ur v»eg, eč močite jemanb fdjneff J>er/ eutfommen! ©ptefe bodf) ntd^t nt 11 bem £td)te! SRimrn bač SCtfeffer ntd)t, e$ tft fcfjarf! ©tetge md)t ba (71'nauf! ©t'6 2ld)t, e3 tft etne ©rube fynter btr! S&leihe »on ber ©affe, eč faljren be: flanbtg SKagen. ©ief? »erbrop ©trten, bajj er immer fo gema^net rourbe. 2i£>er t»až {ifitte tfjnt ntd)t fcegegnen fonnen? SKetnten eS bte $ftern ntd)t redjt gut mit t^nt? j?tnber, foflftc ež eud) ntdjt erfreuen, bajj eure $ltent tmmer fo auf eud}
Sleftf
23- Avgufhtin je bil rad per Vi tU na tilzah. Kregali mati fo ga: Nimam rada, de fe «' tim otrokam pezhafh. Ansbek mi je bolj vfhezh; tudi jaki je. Pa Avgufhtin je fhe le h' Vitu sahajal, nizh prida fe ni uzhil. Enkrat ga je Vit napravil, de na fofedov vert fad-je krall sleseta. Oba fo safazhili. Kaj menite, kako fe jima je godilo ? In kakfhina framota jima je bila po vli va/i? Gofpod fajmofhter fo uzheniku djali: Ne bil bi vender od Avgu-fhtina tega verjel; toliko jaki je bil fzer. Pa od kod je prifhlo > de fe je bil tako fpridel ?
24. §ikft je smiram kaj vganjal, de to ga ftarifhi mogli kregati. Smiram je pela: Od vrat pojdi, de kdo naglo ne odpre! Ne igraj fi s' ljuzhjo ! Ne prijemaj nosha, ojfter je! Ne lap tu gori! Vari fe, jama je sa tabo ! Ne hodi na ulza, vasovi hodijo vedno. Kadilo fe mu je, de ga kregajo smiraj. Pa kaj vfe bi fe mu bilo lohka nakljuzhilo ? Mu nifo ftarifhi prav hotli? Otrozi, ne bote vefeli, de va-fhi ftarifhi tudi nad vami tako zhujejo,
5lrf>t geben, unb folcfje ©a#en »erbietfjen, roobufcfj it)r oft red;t unglitcfficf) roerben fonnet?
25. ©agte bie COZutter ju ©uMjen-: @ef?e! t(;ue mir baš ober jeneč, fo t£at fte e$ gfetd?* ©cf>tcfte bte 9)?utter fte um etvoctd, fo ging fte l?ur* tig, unb Fam ba(b mieber. ©te $Uern burften nur minfen, menit fte etmač ntdjt (>aben moftten, fo fiep ©učcben eč bfetben.
©ruber 9J?orifj mar nttfjt fo. Unterfag--te t&ttt ber SSater etmač, fo mar ijjrn bač rticf>t recftt. £iep i(jm bie SOtutter etmaS tfnm ober f)o\>> len, fo ma#te er ein faureč ©efi^t, er ging fangfam fort, unb fam fptft mieber, SBern, metnt it)r, gtng e$ befifer het) ben $ltern, 9J?ori|en ober ©učcfjcn ? mag jenern oft miberfa^ren fe^n, menn er nid&t fofgen tvollte? JČtnber, mač molltet il?r tjjun, bamit eure $(tem immer vedfjt freunblicf) bletben, unb iljr eč gut bet; t^nen \><x> bet ?
26. Sart^el, fagte ber SSater, gef) jum ©$mteb: 3d) fafTe tjjn griijfen unb fragen, ob er unfer^Pferb befd)Iagen fonne. @elj |>ernacfy in bie SSfttifrte, ob mir nt d) t jurn SKa^en fdjtcfen biirfen. žBart^el fielfte ftd) an, al$ ob er nicf?£ gern ginge. @fei$ fprang fetn ffetnerer 23ruber auf. Steber SSater, lafien ©ie tntc^ far i{m gef>en! rotil 2llle3 red)t
fcubfd)
in rezin prepovdavajo, po ktirih bi velikrat nefrezhni bili lobka ?
25. Zhe fo mati §usanki rekli: Idi, to flori ali uno, ftorila krtialo je. Zhe fo jo mh-li poflali po kaj, rozhno gre , in kmalo pride. Le pomignili fo ftarifhi, zhe jim kaj vfhezh ni, in §usanka je jenjala.
Morizhek, nje brat, ni bil tak. Zhe fomu ozlie kaj prepovedali, ni mu bilo prav. Zhe fo mu mati kaj ftoriti, ali po kaj iti rekli, jo fhobo napel, fe pozhafi gibal, in dolgo ga ni bilo. Klirimu, kaj menite, fe je per ilarifhih bolje godilo. Morizhiku, ali §usanki? Kaj ga je vtegnilo velikrat doleteti, kadar ni vboga-ti hotel? Otrozi, kaj bi vi Itorili, de Vam ftarifhi fkosi prijasni oftanejo, in de bote dobro per njih imeli.
26- Jernejzhik , pojdi k' kovazhu, fo dja-li ozhe, posdravim in vjirafham ga, zhe vteg-ne nafhiga konja podkovali. Potlej idi v" mljin, zhe fmemo mlet kaj poflali. Jernejzhik fe napne, kakor bi rad ne fhel. Berfh fkozhi njegov manjfhi brat: Ljubi ozhfe, naj grem jes nnmeft njega! Vfe lepo bom
opra-
p&fdj «u$ricf)ten! (Jr natjm bann fem .ftappcljen/ unb gtng rnunter fort. ©a er balb ttneber juritcf* fant/ erja^Ite er, nne er fetne 33otfyfcf)aft aučge* ridjtet, roač ber ©cfjmteb geantroortet, unb roač ber SDfuBfermettfer gefagt fjabe. ©er Pester lobte i$n: ©u' Ijaft H gut gemacf)t!
27.	28enn bie SEJiutter um etmač fragte, fo liefvP>an$d)en ben StugenbHcf, ečaufjufucfjen. Dber roenn ber SSater um etroač fefnefen rcotfte, ober
anberS ju t^un »ar, fo n?ar £dnčd)cn tmmer ber erfte, ber ging, ober eč »erric^tete. rodi, t(>m nur etne gteu&e, ju tjjun> rcač bte h'eben &U tem »erlangtett. Grr gaft aucf)	t(jnen.
SBenn bte anbertt ®efcf)rottfer oft aučgefcfjmabet rourbett, fo roaren bte #ltern tmmer freunbltcf) gegen tfm* ^inber, wflnfdjet tf?r bač ntc^t aucf) ? (št), fo fucfjet, euern 5'iftertt eben fo ju gefalfett, wte «fjan$cf)en!
28.	©amueldjen faf? bteOttutter ben SBftffer* frug neumen* ©letcf) »oar er auf: 2t<be SDfutter, laffet rntcf) gel?en$ tdj rotit gefdjmtnbe nneber ba fet?n. (5r nabm tf?r ben^rug ab, unb gtng bamtt jum Q3runnem @r fullte tTjm, bocf) nidjt ganj bt3 oben an. (5r Jnelt ben ^rug feft unb aufred)t, f»or ftd) auf ben 28eg, unb gtng redjt »orftd^ tig. SSarum f>at er ben i?rug ntcf)t »oBf ange*
fufft?
opravil. Kar kapo je sgrabil , in vefel gre. Kmalo je nasaj prifhel, in pove, kako je narozhzlo opravil, kaj je kovazh odgovoril, in kaj mljinar rekel. Pohvalili fo ga ozhe: Dobro /i opravil!
27-	Kadar fo mati po zhem vprafhali, je Anjshik, ko bi mignil, ifkat fkozhil. Ali zhe fo ozhe po kaj pofhiljali, ali zhe je kaj drujiga ftoriti bilo, nar pervi je bil Anjshik, de je fhel ali opravil. Njegovo vefelje je bilo ftoriti, kar fo sheleli ftarifhi. Pa tudi vfe je per njih veljal. Kadar fo brate ali feftre ftarifhi kregali, fo njemu bili smiraj prijas-ni. Otrozi, ii ne vofhite tudi tega? Vite! po Anjshikovo /i persadenite fvojim ftari-fham dopafti.
28-	Mihiz vidi mater kruglo jemati. Bersh je po konzu: Mati, mati, jes naj grem; kmalo bom fpet tukaj. Is rok jim jo vsame, in gre V njo h' ftudenzu. Nalije jo, pa ne polne. Terdo in po konzu je kruglo dershal, pred-fe gledal na tla, in hodil vef vara, Sakaj ni krugle polne nato-
zhil ?
kletne Gr&fi&I. f. Sanbfdj.	S
futtt? 333oju Ijielt er t$n fefl unb gerabe? unb roarum fdjaute er vov ftdj auf ben 28eg ? 2tB er mit bem SCBaffer batfer fam, ladfjelte tljm bte SD^utter ju: ©až tft brau, bafj bu btd) tiidjt an< gefprtfcet, unb ben i?rug ntd)t jerbrodjen JjafL
29- gerbtnanb fat}, baf? roentg rnefjr m ber Md)e roar. Grr roartete nt$t, btč t(jn bte SSftut* ter barum fdjidte. (Sr gmg gfeid) fefbff, unb fjo|>Ite fiinf, fed&a £ragen nad> etnanber bič e$ genug tvar. (Sr bacžjte; ©g unrb bte SKutter freuen, wenn fte gerca&r tmtb, baj? td> fo ffetjjtg biti. @te begegnete t'£m, alč er mit bem fe^ten Strme »olt fam. ©a§ tff I;itbfd)! fagte fte+ 2Dentt n>a3 ju tjjun ifl, mupt bu gfetd) felbft jugretfen, oljne btr eč erjt befet;(en ju lajfen; fo roirb aud) ein red?t emftger 90?enfd) auč btr roerben«.
30. ©te SEtfutter bradate ein ©djuftefcfcen £tn* fen, um fte aučjulefen, bamitman fte jum j?od?en braud)en Jonnte. @Ietd) botf> fid) ©orcben an. (Jriaubet, Itebe STOutter, baft id> fte aučflaube; 3f>r fonnet tnbeffen etrcaei Slnberš tljun. @anj gern, fagte bie ©žutter, aber rcafd? erfi bie J^tfnbe; roenn man etroač jum i?od)en bereiten rottf, rniif man faubere £>anbe ^aben. ©ord>en roufdj ftcb, unb fiaubte bann bte Stnfen retn auž. fte ge; fod)t rcaren, masten fte eine gro^e ©d&ftjTef
SBte
zhil? Sakaj jo je terdo in po konzu der-shal ? In sakaj je pred - fe na tla gledal ? Kadar je vodo pertrefel, fe mu namusajo mati: To je lepo, de fe ni/i ne ofhkrop-tal, ne krugle vbil.
29.	Nande je vidil, de derv v' kuhnji smanjkuje. Ni zhakal, de bi mu mati po-nje velevali. §am je fhel, in pernefe jih pet, fheft narozhov, dokler jih dofti ni bilo. Miflil je: Mater bo vefelilo, zhe me tako pridniga vidijo. §rezhajo ga, ko je sadnje narozhe nefel. To je lepo! fo mati d j ali. Kadar je opraviti kaj, fe morefh fam urno lotiti, in ne zhakati, de fe ti veleva; prav priden zhlovek bo is tebe po tem takim.
30.	Mati fo fkledizo lezhe isberati pernefli v', kuho. Bersh fe Dorza ponudi: Jes naj jo isberam, ljuba mati, vi delajte kaj drujiga v' tem zhafu. Mati fo djali: Le, le, pa roke Ji pred vrni; kadar fe kaj v' kuho perpravdja, morejo roke zhedne hiti. Dorza fe vmije, in lezho do zhiftiga je isbrala. Kadar fe je fkiihala, je jo polno veliko fkledo bilo.
G 2
5Bie fant bač? ©em guten SDMbdjen fdjmetften bie ginfen nod) etnmafrt fo gut aB fonjl, meil fte »on t'br felbjl aučgeffaubet roaren.
31.	£tešd)en batte bač ffctne i? tub Iteb. ©obalb eč »orn ©d)iafe erroad)te, unb ju fdf>rci?# en anfrng, war fte g(etd) ba. ©te rotegte eč bann, unb tratferte, ober fang ifjm etroaž »or. Oft na^m fte eč auč bent Settcfjen, fegte eč auf ifjren ©djooft, gab ifjm ein ©tficfdjen ©rotrinbe in ben 9Kunb, baran ju nagen, ober legte ifjm etroač ju fpiefen $in. ©a3 j?t'nb rcar aud) red)t gern bet? tf>r, unb f>tibfd) jfttfe. ©ie SKutter Fonnte tnbejfen, ba Stegen e§ fo £iitf>ete, ii>ren >f)au3gefd)<iften nadigefjen; barunt galt aud> 2ie$* d)en »tel bet) ber SDfutter.
32.	spauldjenroar immer fefjr unrufng. 33alb fdjrie er mutJjtmtfig im «£>ofe, balb trappte er laut bie ©tiege Ijerauf, feijt fprang er in ber ©tu* be tyerum, warf einen ©tuf)I um, ober lit $ etroaš fatfen, baff eč ein ©etofe gab,* jegt fdjlug er bet) bem 2(u3 t unb Gringeben bie S£(jiir fjart ju. ©a rcecfte er bač ffctne $t'nb beflanbig »orn ©d)(afe auf, baf? e$ ju fd)ret?en anftng. ©ie SDlutter rnufjte »om Stodjen, ober »on eineranbern Sirbeit roegge^en, ež ju jttlTett. ©otfte fte baš nidjt »er* briefen? SBte gtng eč battn ^autd^en? S5E5te
te
Kako je bilo to? Pridnimu dekletu fe je dvakrat toliko lezha perlegla, ker jo je ona isberala.
3L Lisika je otrozhizha vfa rada imela. Bersh ko fe je prebudil, in savekal, she je bila sraven. Sibala, tantala ga je, ali mu kaj pela. Doftikrat ga is poftelize vsdigne, na fvoje narozhe pofadi, mu da svezhiti fkorizo kruha v' ufta, ali dene igra-zho predenj. Otrok je pa tudi rad, in lepo tih bil per nji. Mati fo mej tim, ko ga je tako Lisika varovala, lohka po dru-jih opravilih doma fhli/ torej je tudi Lisika veliko per materi veljala.
32. Pavlik je bil grosno raspofajen. Sdaj je po dvorifhu rasgrajal, sdaj po fhtengah perzepetal, sdaj po hifhi fkakal, ftol svernil, ali de saropozhe, kaj drujiga fproshil; sdaj s' durmi vun in noter grede ljiifkal. Vfefkosi le je otroka, de veka, is fpanja budil. §pred pezhi, ali od drujiga dela fo ga mogli mati hoditi tolashit. Jih ni to jesilo ? Kakfhina je bila Pavliku? Kako
pa
te er aber ben Unt»itfen ber SSftutter »ermetben fonnen?
33.	©abtncben retjte t^r fietneč S3ruberd)en gern. 3e|t, »»enn er etroaS »»otfte, gab fte e$ i(?m ntd)t; jegt »erberbte fte t^m etn ©ptef, ober naf;m t(jm et»»ač weg. SBetnte er bamt, fo lacfjte fte ttur auč. ©te t»ar metffenč unnriffig, »»emt fte
t>ittt)cn rnufte. ©er $nabe »»ar aucf) ntcf)t gern ber) if>r. SBetI fte t&n fo befttinbtg necfte, gerco^nte er ftcf)	8" §unten, bann
fcbrte er oft au$ »otfem £aife, bap bte SRutter |>erbet?ltef. roarb nad) unb nad) etn redjt itntDtlftger, janffudjttger, f^ftmmer Sttnge auč i^rn, unb er »ergalt ber ©cfy»»ejter sMe3, »»a§ fte Hjnt. getjjan I?atte. 2Bar fte aber ntd)t felbft ©d)ulb baran? 2Bie brad)te fte i&n baju, bap er fo bop^aft murbe? ^tnber, »»te Fonnet tfjr bte fietnen @efd)t»tfter gen>ofmen, bap fte beretnfi freunbltd) unb gut mit eucb roerben ?
34.	©er fletne Ubafb bege^rte »on fetner
ter balb biep, balb jeneč- @ab fte eč titcfjt gletd), unb fd)lug fte eč ab, »»enn er etroač Ungefdjtcfteg »erlangte, fo ftng er auč SSerbrup ju »»etnen an. (Srljteft er nun e£er, t»ač er »erlangte? Jftetn. Grben »»eti bu fo ungejtum bifi, fpracf) bte Sftlutt ter, folljt bu eč nidjt £aben ; unb merfe btr, fo
oft
pa bi bil materino nevoljo lohka odver-nil? .
33.	§abinza je bratizhka drashila rada. Sdaj mu ne da, zhe je kaj hotel; sdaj mu kako igrazho podere, ali pa kaj mu vsame. Zhe je potlej jokal, fe mu fmeja. Nevoljna vezhi del je bila, zhe ga je varovati mogla. Pa tudi otrok ni rad per nji bil. Ker mu je vedno nagajala, fe je navadil kmalo jesen biti, in is zeliga ger-la, de fo mati pertekli, je doftikrat sa-krizlial. Togoten, sabavliv, hud puba je bil fzhafama, in vfe, kar mu je ftorila, je feftri vrazhoval. Pa ni bila farna tega kriva? Kako ga je pervadila, de fe je tako pohudobil? Otrozi, kako morete bra-tize in feftrize navajati, de vam bodo pri-jasni in dobri posnej ?
34.	Balde je od matere sdaj to, sdaj uno imeti hotel. Zhe mu bersh nifo dali, ali kadar je kaj nerodniga hotel, odrekli, je jok pognal od togote. Je pa tiftikrat pred dobil, kar je imeti hotel? Bofh! Prav sa to, ker tako pertifkafh, fo mati djali, ne bofh ilobil! in povem ti,
kolj-
oft bu rcieber n>einefl, frtegff bu aUemaljl mcf)t$. ©te 2ttutter t>ieh i 'fcr SBort, unb meti llbafb fafj, baj? er mit SSetnen ntemafdč etrcač aušridjtete, fo geroojmte er fid) eč nad) unb nacf) ab
35. @ine 9Jiutter gab jebern t(jrer bre^tnber etnen 2(pfef. SDimrab murrfe, bag er etnen fletV nem befommen fjabe. @let'd) nat?m bte SDiutter ben ^pfef juritrf. ©u ttutTjf benn etnen groperen (>aben ? fagte fte. 3lun, tf)r groep, rcer rctlT mit tO m taufcften ? antroortete bte ffetnere ©djtoe* {lev. (Si), £rautcfyen, befjalte bu nur, «>ač bu ©etn S3ruber »erbtent eč mcfjt- SSSer ba3 $(emere «tdE)t eljrt, tff beg ©rojjeren md)t lDertlj. 3cf) wttt SERtnraben fetnen 2tyfef auf morgen auffjeben, unb roiflf bantt fefjen, ob er »ergitiigter bamtt tff. 2Bač metnet tjjr, ob er ben anbern £ag nueber gemurret ^abe, alč er ben Hetneren Sfpfel befam?
.36. 23ertMbap bie@ertfe tn ber 97Wcf> m d) t gern, 2Uš er eine auf ben £ifcf) fommen faf>, Tegte er gfetcf) ben £6ffel bet; ©ette, unb mačete etn ftnfferež (&eftd)t. ©te SKutter fa& ii>n an. Sert^olb, btr fcf>mecfr bte ©petfe ntcf)t ? ©u |>aft aucfy mdjt gearbettet roie rotr, barum ^afJ bu femen £unger. ^ber tf bo$ etn roentg. 3Ste( rcftre mdfrt gefunb, neit bu Grfer unb SBerbrug
fraff.
kolikorkrat fped jokafh, nizh ne dobifh. Mati fo fe befede dershali, in Balde vi-diti, de s' jokam nizh ne opravi, fe ga je odvadil pozhafi.
35.	Neka mati fo fvojim trem otro~ kam vfakimu dali jabelko. Godernjal je Mine , de je manjiga dobil. Mati mu urno jabelko vsamejo. Jeli, fo djali, zhefh ga vezhiga imeti? Zhajta, ktiri vaji dveh hozhe s' njim menjati ? Jes, odgovori mala feftra. Ej, le imej ga Jerzhika, ki ga imafh ■ tvoj brat ne saflushi tega. Komur malo ni v' zhafti, veliziga ni vreden, Minetovo jabelko bom do jutri hranila, bom vidila, zhe mu bo kaj bolj vfhezh« Kaj meniie, je le fpet drugi dan godernjal, ki ga je manji jabelko dobil?
36.	Bertel ni mlezhine jezhmenove kafhe rad jedel. Viditi jo na miso pernefti, je bersh shlizo poloshil, in merdo napel. Mati fo ga pogledali. Bertel j lebi fe jed ne perleshe? Nifi delal, kakor fmo mi, torej nifi lazhen. Pa en-malo vender le jej. Veliko bi ti ne bilo sdravo, merfi fe ' ti, in lomi te.
De
(jftft- SDamit bir aber bie ©peife nicljt fdjabe, fo frtegff bu beute fonft ntd)tž. rotit fte aud) ftinf* tig oftcr fodjen, bag bu btd) nad) unb nad) ba* ran gercoljneff. -Oatte bte SJČutter nid)t red)t? ©te fagte bač ganj ernf^aft, oljne babet? ju la* d?en. ©a nafjm S&ertfcplb fetnett Sojfcl roieber, unb ap @erf}e.
37. nafjm ftdj tmmer nidjt in 31 d) t 5?alb {Itep er etne genfkrfdjetbe Ijinauč, balb jerbrad) cr einen .f?rug ober eine ©cpjfel, balb roarf er etroaČ »ont ©eftmfe Ijerab* (Str, Sunge, fagte ber SSater, bu &afl ntdjt fo »tel ©elb in ber©pars 6iid)fe, bap bu mir bie @ad>en bejablen fannff. ©djlagen unb aužfd)ma^len mag tdj btd) aud) mdjt; aber tdj rotil eS fo mit btr madien. SBenn bu roteber einen $rug ober eine ©djiiffel jer-bridjft, mup btr betne SKutter in etnem alten So? pfe anrid)ten. ©tofejt bu etne ©#etbe auč, fo rnuft bu bort fcinftgen, roo ber SBinb pbfd) anbldft. ©er SSater Inelt Sort. Wlax lernte bann, bajš eč beffer ijt, bie©ad)en ganj ju lajTen, unb er roarb fttr bie 3ufunft »orfid)tiger.
De ti pa jed ne bo fhkodovala, ne dobifh nizh drujiga danii. Tudi v' prihodno jo zhem vezhkrat kuhati, de fe je pervadifh pozhafi. Nifo mati prav imeli? iirsni in v/i modri fo rekli to, Bertel je kar po shlizo fegel, in je jo jezhmenko.
37. Makfe ni nobene rezhi varoval. Kmalo je okneno fhipo vterl, kmalo kru-glo ali fkledo vbil, kmaie kaj fproshil is polize. Aj, ti, puba! mu ozhe reko, v' pufhizi toliko dnarjov nimafh, de bi po-plazhal rezhi. Tudi pretepal in smirjal le ne bom; pa to ti bom naredil. Kadar fpet kruglo ali fkledo fterefh, ti morejo mati jefti dati v' zhepino. Zhe fhipo isbijefh, bofh ondi hodil fedet, de te veter opihlja. Ozhe fo oftali per befedi. In Makfe je fposnaval, de je bolji zele pii fhati rezhi, in bil je v' prihodno bolj mam.

38. &erte je ozketu iizk jemal > in d njim pokal po dvorljka ali po ulzak. J£ak druji krat je materi nodk, Jkkatje ali kljuzk kam dalodhil. 2she Jo kotli ozke a vodam kam iti , Jo dolcjo <moqli jke le ilzka ijkati. <Jn zhe Jo mati kotli kaj redati r Jkivati > ah odkleniti, Jo mogli Jke le po tezkek vprajkati. J£aj pa je JtariJkam to Jkkodovalo ? JV^iJo Sili nevolj-nt nad tetam ? (Dtrozi, kam
^j]d-rt-. cZj-im-^iJd-t* ) /f**^^^itidd-t+ -ti*!- tf/ia-t^+d
^tdt^t-O^JJl*	i*	S*'"
J> %// /5 ? y? V
C^L^dti-uit*'d-rt	^-n-lt*
-t*** -t+i-i^d-j^t-di^-JJ -t* ^MJJ t^?
motate pokladati rezki f zke j te kje ktiro vdeli ?
sg. Jilaude je vjejkodi kaj pozkel, kar je jtarijke Selilo, jlli ni vohom a, au -pa je poterl kaj , m Jtarijkam Jkkodo naredil • <idaj je malicja otroka dSudil f 6daj ■prepir d JJtro imel. Ji a h d rti j -krat ni Silo f de Si ja poj lah kam i. t. d. £To<skil je potlej, de Je jede J t ar. ijki prezej. {Pa nt Jam dajal perlodknojti ? Otrozi, ne Jtorite tudi vi vezhkrat kaj lazi ja I Jlako Je vam potlej jodi I
-t>J*tidt^ttd'rt-Čl-L^^^t-i-t-^r-n-H' ?
J -i J> J AJ/
•/	J £ » J $ 1
^■Vi^d-r*	•M"^****	-T*-**-*"****-
■^■rft^.-rijj-rt-H'- Jfi-K*-*''^'
•H+t-iJd^-i+d
■»♦-»♦•a^-t^-i+d
ne, imeli raji JtarlJkov vam prijavnih vedno m dofirih? STorej varite Je vjicja, kar jih čhali f In raji perkupiti Je jim glejte!
4-0. Striže, m Jjanedlk Jta v liti j) Jedela na Jhtencjah / in jokata. ^/Kamka Jo jih terdo čavoljo nekaj okrecjali. čfrize je toafiil: Vedno naji mamka dmlrjajo? ZL Je kaj prejrejkiva; -pravi Janedik. 0ladi naji imajo druje krati f m toliko doirija nama Jtore , zke Je. le prav vedeva f m jim dkolza ne delava. On javiva raji f m da od-
•Sletne Grrjčftf. f. Sanbfcf). ©

-pujkdnje jih pojva jirojit. ojkla Jta. ^/Hciti Jo jima daterdiL : £Po-\haita je , m cloSra otroka So-
dita ; vedno Ijuflečnivo mater imela me flota potlej.
4./. ojhimen je oUazklla jpat (j rede v kij ki jlazkil. J£o v Jpav-mzo pride , je zkevle id nocj* da-decjoval; daklepnize (jkno \dU), ruto id da - vrata, hldzke m nocjovize je danji drugam jutri drujam deva L (Per vjtcijanji je mojel tedaj odlazhilo da odlazkilam IjLati. -Jtlkrat daklepniz ni naj/iel, alt
pa

pa kapa ali podjuknjik (prujhto^ je kam v k jki dalodken. Utzki del Jkeni Sil opravljen ; ko je Silo vjholo zkaj iti J^aj koli Jo JtarJki dja-h / Sn kako Je mu je vzkaji da kojllo majalo! jftenite de je vejel prijhel v' Jkolo / ah de Je je jjtprldama uzkilI
4.2. Jlrjtmza Je je vjelej v Jpdvnizi Jlazklla. jVa Jkrlnjo per pojtelji je Jedla; zkevhze kmalo draven pojtelje devala y davijazko (avfto^ m ruto id da - vrata po-klada na eno Jtran draven JeSe f jopizo m nuderz , Sirtajkiz iti
Juk-
J
\ „ v	/ f '	c

J* V F /	f-
L- 1/s // i)	V •
■Oi/^-r*** t^M^ 'j/*'*1	jf^iZ-^
•/'J" / / /'	J / JI
■J^-p-t* ****** ff^"^jf^^^iM-t+tJ
55 a
jilknizo na dru^o jtran, Ji ar jedli ■ijutra j je, m jemala oilazkihze da oilazkllizam. (jpav niza je ni kurila po dimi. ojmukati! to je je ju~ hala ! 3~ako je, je urno oUazkiti vadila. ^/Plenitef de jo jO mati kdaj kredah da to? ali de je prepadno Ji kosilu f ali v jholo kdaj pri j lila?
4-3. ^Preden je Jirijtmza jo-pizo o&lekla, in ruto okoli vratu djala f ji lepo laje radzkt jke , m terdo davodla f ah
'(Ti**
ffi-Vl-PI-UUl-f-Kl	JŽ*^? Vfld
***********
*****
■Ji *1- Ojri jl^fd-tt.	}
e
poplede jih v' kito. ^Potlej Ji rok zkedno umije m ofjrad. Vjakrat/ tudi po <slmif je Sijtre vode jemala, po le-ti Ji je vezkkrat jlavo v* nji Jptdla.
se dekle je ftilo tudi amiraj dlu-vija in zvedhja o i rad a f imelo je Jvoja dva filjtra ozheja; in <io£e Šele po Jlonovo. ofjutraj in po jedi je X ujta f jotovo Jplaknila / m nikoli ni vrozhitja al premer-dlija jedla f de Ji doš ne ijkall. £e vidih naj L jo Sili Jirlftin-zo ! VJi ljudje Jo djah, ki Jo jo vidili ; £Prav Jnačhno je to dekle.
"J*J'	j -^■pr* i^/Či^-ds/ti-Ht
■p^-p-p^jjV^-t iP^-PP-	%-ppp'/
^h^VKid-rn* i^ikJ-pp vi p tp-t>j.i*-pp.	^-P-
& m £ft-r*- 'S^ ■ppppiJ $-P -t«-/-^**'**-
v V	//w7 J
< i?	ju
J? »s 9	J - ^ X '

d**- tM-tT-m-i*' VPPP -fi -tJ-tP-ppp ^-tr-n-^rp.
j 5 • z7 • r
/v *	r ■ z Jy
•/ r/ .A/
■utm-/tti-tippt^ '/i-o^' tfČpvjr-ti-
44- imejte Je je nerud umival m zkejal. ^Aiati Jo ga mogli d hudo pergnati, fPer jedi je vro-zke in merdlo Serdk eno da drugim jedel. Velilirat je kojt glodal f de doSje Jkknplejo, m oreke ko j kake, zkejhplove kojkize, in take rezki je rad gridel.[ !Pa tudi delen dmiram je Sil v' ogradi, JkkerSaJte doie je kadal , id ujt mu je J'merdelo , m rad -po glavi Je je prajkal. J\ToSen J kol ar ni kotel per njemu Jedeti v <Jkoli-Viditi od delezk njegove laje, Je jim je dke gnujilo , ker j'o tako dmejkani m gnidavi Sili.
77 V /9 9 -V 9c
-yt.	■vtt+itt+i'	■M. i-isi/
y 7/ Jy/ n // 0 9 9 /o.
♦V*-*-*- y J -rt-#±4-*/t*
■t/<r<"H>
77 7	^
c^Kt-i+^r*
4-5. ofile ni varoval Jvojrcja cllazhlla. Vladar je nove zkievle in nojovlze dodsil f kmalo je -po ilatu in mlakah v njih ljudhal • metal Jemtertje je kapo , ujta m noj J rokavmi Srjal, ladil Jlo<ii plot in jLtl, Jedel je na mokro in nezhedno f k&mor je Silo, dri-zhal rad a Jilazhmi po kakim Sre-ah (jtlzhu f ali pa po dej ki. Jlaj menite > kakjhine Jo Sile nje-Cjove oilazhila ? J{,aj Jo JtarJhi rekli f kadar Jo kaj tecja <sacjledah / ČJn kako jo tja ljudje po vaji imenovali J

6,-i
4-6. ^Inzkika f ofiletova Je-Jtra , je dke Sol j oSleko varovala. {Preden kam Jede , je vjakrat pred kraj pogledala. Varovala Je je, de ni kam ojmuknila, ojlekjki Je f je ter do prak d Jketjo id oSlazkll poSrala f jih kepo na giSe uravnala f in na kak zkeden kraj pokla-dcda } ah pa v' omaro obejkala. ofakaj j<? v/Inzktka tako gledala, kam So Jedla ? ofakaj Je je Sala
opladiti kam? 2zklrnu je oilazkll a na giSe ravnala i. t. d.? Jiaj menite. doklej Jo njene oSlazkila terpele, m kakjkine <smiraj Jo Sile /
^fflvtJrtKt	o&m^tJ-t*-


9	9	/	/
/ ?

47. Ozke Jo Je na Jomen favnah , ki je v' jjhdknimu ter^u SiL J^aj novicja ima -pernejti f pk oSa otroka projita. (DSema mi je pre-vezk, jo djah ozke; jenimu Som <ike kaj kupil. jtteni, ozke, meni I je ofile <sacjnalj moje oSla-zkila Jo vje raater^ane. J^nzkika ima dke tako lepo opravo, vje je Jke kakor novo. J£aj mijhte; de je ^tnzklka na to odgovorila] J^aj Jo vtetjnili ozke A' temu težki? in komu f njemu f ah nji Jo kaj pernejh /
48.
kletne @rjft&I. f. Sanbfd?.
(5

e
4-8. drugikrat Jo mati Ji Ji dhenitnlni ravnali. (^fjpei Jta ■tth
m feJtta ffoJllaf de Si ju
JeSog v a tli.	Je pa oŠ ležita f
Jo dgali. , Jtnzhlkage kmalo kakor, zhezklk naprdd/iena prljlila. ■čfudi <>file pride. O gemnajta f
le pogleg Je, kakjhin Ji memo Je-J tre / Jo dgah mati. ^TakjJiiniga vmadanza Si Ji' dhenitnlni hotlcs jemati JeSog, zhedno Jo oSlezheni v Ji Igudge ! J{aj Ji Sodo ml J lili? Urno y sA>nzhika f pogve, de Jke o pravim zhaju prldeve. Vejelge
nad
(5 2
JI**- -vt-th-d? ^. ■riif ■ / J/ "/
■t^v-rt-	-t-J-h*	t****^ Ji)- -»*<•=
d!***	JtH-Vfd** :
t*. /Ji* Kt-i-ut-r^-p-1'^' (Š^^-rt-Ktpf ^IK-
J-tt. ^1^' IJIK	J***- rittlf
'Slft-^t-^-f1** J	Jl-HslJ
# / J^fv? 7 7/	/
nad dekllzkkam Jo Jvatje kadali / a dobrimi jedml jo ji J tresli, tudi Ji' -p lJu jo jo pel al i, 'm doSro je ji a odi.
J^lanza je jodernjala, de ji J t arij hI davijazke (^aide), kakor j kmo je JoJedova Jidtnza imela, ne omijlijo. jfiati Jo ji rekli: Sčjlej; Jlatrizkini JtariJk imajo dnarje, oni lokka kupuj ep da - nje. jfli pa Jmo vSodkzi. jSTaJk vjakdanji <sajlu<shih kome J oda, de Ji potreSni &kivedh in le pujto oftlazkllo omijklu-jemo. Zke d tem nji do-voljna f idi, pa ijki Ji Lcjatik
Iju-
'u o
1X44,44,11^144.1^44,. G^ltC ■t^im, 1X14, ^44 ■^^£44-^^4444. 44,14^^11,
414-1-dc&c&i-i-ui,	41.44, J	44,44-
44-444<*
SO' ^jf*^	4t>ntia41--t4,
£4^441/44} IX
S Ojll-dll-lf 4^44- 44,44,4^dxl4,44,a 11-44,.	1X44-^-^.41-KI 44-
C^-t.44,	1-1.114-	44*	' -j^if-
£ixd^-yi44- p £l}44-14-dl-t 44	4^-44,4411,
IX	11 41-,
44-44-V 44-1'i^1X St -l^-kl qJ,1I£I^	(2^1X14, 44,
^4,44,-^.4^41,^7-44 1H44- f	41-441^^-1444,44-^
£41? JI**- 4444,l9£l--z£
7 7 fd„v
ljudif de te aa rejenko v dame jo. Jildrlza Je je ifitdi dazkela, m projl: lEjufia mati ! rada J vjim dovolj na Jim, le per vaj naj o/t anem.
50. tfer eni hljki je Silo petero otrok. Djaki dan Si Sihradi kaj doSricja jedli m pili. udi lepe oSla-zlula Jo radi na-Je devah f ki Ja dnarje veljale. ojt arij hi jo Sili predoSri f Serdk ko jo otrozi kaj projili; nizk jim nljo odrezlu mogli. {Tako Jo -je JzkaJama dnar-jov ddajah. potlej prodajajo to m uno, de dadnizk ni Silo ne
dnat-
©Z^/. ?
OJ-n-i^ m-t--t*	JI t* ■^■rt/S-^-rt-i-^f-Jj?
«>7/ • ?
IsH-H-tlji-	ta-ut^ /J i- ^ ,c
iV^-t^fm^t ^h^t^ri-K*
■j/'**- y	J-ri^J-ri fi-Kt -j^-t-i t^-rn^
j 7 % T JJ
-TL-H-I* is i*.t/-riict JiM^^a-t^t-Mtav-*
£

dnarjov ne filacja. J^ako je prave takim ljudem ? J£ako Jo moj h <sdaj otrozi ahiveti? 3n kako Jo Sili oMezkeni ? Od kod je p tj ki o f de Jo oSodkali f
51. ^Drucji otrozi f zke imajo dnarje} kar peku po akemlo cjredo, ah iddcijajo jik ' da jadjef zkejknje, orehe f ah drucje Jlad-karije. £udvik pa je pujkizo imelf vjaki krajzet f je va - njo Jprdvljal in hranilf de Je jik je vezk nafjralo. J£ako Je pravi talil pujkizi /- J^adat je Jomen
ti-
25. Ilelenchen sahdie Mutter ofters stricken. Sie dachte: Das warewohl gut, wenn ich das auch konnte! Ich zerreifse viele Strumpfe, so konnte ich mir selbst ein Paar neue machen. Sie bath die Mutter, ihr es zu zeigen. Diese scbenk-te ihr ein Paar Nadeln, und elwas Wollengarn zu einem Strumpfbande. Helencben lernte bald, ■vvie man anfange, die Masche fasse, sie auf-oder abnehme. Wie freutc sie sich, als das eine
Strumpf-
prijkelf Jo ozke kaj dolodkuh, m kupih Jo mu kapo / kak par no-govlz> zkevlov, m tazija kaj. Ji o je Solj Jpametoval, Ji je jagnizhef panj zke()tlf in taziaa kiaj kupil.
- 2okimu? t£ejtef vejelje dalj-
Jki je imelf kakor otrozif ktiri Jvoje dndrje aajladkajo.
52. Lenzhika je vidila vesiti (fhtrikati) vezh-krat mater. Miflila je: Bofht bi bilo dobro, ko bi tudi jes snalai Veliko rastergam nogoviz, farna bi fi jih snala kak par novih narediti. Ji pokasat je mater profila. Dali fo ji dve igli, in nekoliko \6vnate preje, de podves dela. Lenzhika fe kmalo fnovati, sanke vdevati, pojemati, ali fpufhati nauzhi. She fe je vefelila, ko je
pod-
Strumpfband fertig war. Sie fing gleich wieder das artdere an, mit dem es schon hurtiger ging. Darauf lernte sie Striimpfe, Handschuhe u. dergl.
stricken. O, das war eine Herzensfreude fiir das
'« »
Madchen, dafs sie jetzt selbst sich Ailes machen
*
k,opnte-!
53.	Martchen schaute der Mutter in der Ku-che zu, -vvie sie kochte. Da kam die Nachbarinn, um et-vvas anzufragen. „Gib Acht Martchen," sagfe> die Mutter, „dafs die Suppe nicht iiberlau-fe! Ich will nur geschwinde sehen was die Nachbarinn verlangt." Kaum ging sie weg, so war schon die Suppe in der Hohe. Martclien griff eilig nach dem SchopOoffel, gofs ein wenig kal-tes "VVasser zu, und schob den Hafen etvras vom Feuer Aveg. Was ware sonst geschehen? Die beste Suppe w'are abgelaufen. Martchen vrar kaum etwas iiber sieben Jahre. War das nicht recht hiibsch, dafs sie der Mutter schon so hel-fen konnte? Das kam blofs daher, weil sie ofter Acht gab, wie die Mutter die Sachen machte.
54.	Ignaz hatte den Nachmittag von der Schule frey. Da konnte er gleich andern Kna-ben auf der Gasse herumlaufen. Aber sein
Va-
podvds dokonzhala! Bersh je drugo sazhdla, she bolj fe ji je fpefhfla. Potlej fe je nogoviz, rokoviz in taziga uzhila. Jomenej, ferzhno ve-felje sa dekleta je bilo de 11 je farna sdaj vfe. lohka delala.
53. Martka je v' kuhinji mater kuhati gledala. Pride jih fofdda nekaj poprafhat. Vari, Martka, fo mati djali, de fok ne fkipl! naj (topim pogledat, kaj bi fofeda rada. Komej fo odfhli, she fe fok hopizhi. Kar p6-nev prime Martka, je mersle vode perlila, in pifker nekoliko od ognja odmaknila. Kaj bi fe bilo sgodilo ? Nar bolji fok bi bil odkipel. Martka je bila komej nad fedem lčt fiara. Ni bilo lepo, de je she materi tako pomagala? Le od tod je to prifhlo, ker je mater vezhkrat nare-jati gledala.
j
54. Naze ni imel fhole popoldne. Enako drugim otrokam letati po vafi bi bil vtegnil. Pa
ozhe
Vater hiefs ihm die Leseaufgabe nachlesen; et-was nach der Vorsclirift, oder aus einem Buche sclion abschreiben, auch ein und anderes Reclien-Exempel raachen. War er damit fertig, fo erlaubte ihm der Vater, auch zu andern Kindern zu ge-hen. Jetzt war er noch einmahl so lustig bey dem Spiele, weil er vorher etwas gelernet, und dem Vater Vergniigen gemacht hatte. Da nun Ignaz auch daheim et-vvas lernte, so that er es allen andern Kindern. in der Schule zuvor; nie-mand las, schrieb und rechnete so gut und fer-tig, wie er.
(gg II; jBV«
55. Wenn Hannchen aus der Schule heim kam, so wies ihr die Mutter gleich etvras zu arbeiten an. ,,Geh, wickle den Faden in einem Knauel auf. Hasple den Z-vvirn von der Spule ab. Raume die Sachen zusammen. Kehre das Zimmer aus. Wische den Tisch sauber ab. Sptihle die Koch- und Milchtopfe rein, und giefs das erste Spiihlicht in das SchvveinschafF." So sann die Mutter immer auf etvvas anderes, dafs sie ihr zu thun gabe. Hannchen gewohnte sich da-bey die Geschuftigkeit an. Sie lernte auch Alles ge-schickt angreifen, und flink ausrichten. In ih-
rem
ozhe mu rek6 bravfhino prebrati, po predpif-
mu, ali is btikev lepo kaj prepifati, in rajtati fhe kaj. To fiorivfhiga fo tudi njega h' drugim otrokam ozhe iti puftili. Dvakrat toliko vefel jc bil per igrazhi, ker fe je uzhil she kaj pred, in vefelje itoril ozhčtu. Naze tedaj, fe tudi doma kaj uzhe, je vfe druge otroke sa feboj pu-fhal v' fholi ; nihzher ni po njegovo tako dobro in rozhno bral, pifal in rajtal.
55. Johanzi, ko je is fhole domu prifhla, fo
i t
mati gredozh kaj d<šla odkasali. Idi, prejo svi v' klobzhizh. Smotaj niti is vretena. Pofpravi hi-fho. Hifho pometi. Miso pobrifhi. Lonze in latev-ze pomi, in poplakni jih, in pomije fvmjam v* pominjik sli. Tako je bilo materi smiraj na mifli ji dati kaj opravit. Johanza fe je ob temu pridnolti pervadla. Tudi sa vfako rezli prav prijeti in jo rozhno opraviti fe je s-uzhila. V'
dva- •
rem zvvolften Jahre konnte sie schon recht Vie-les in der Haushaltung thun.
56.	Ihr seyd doch recht gliicklich, sprach die Nachbarinn zu Hannchens Mutter. Eure Tochter ist noch so jung, und doch schon so emsig und geschickt, dafs sie Euch bald uberall helfen kann. Mein Madchen ist nicht so. „Ja sehet," antwortete die Mutter, „es kam mir die Einrichtung zu Statten, dafs den haiben Tag keine Schule ist. Da liefs ich Hannchen nicht miifsig gehen, sondern hielt sie zur Arbeit an, dafs sie sich daran gevvohnte. Jetzt kann ich sie schon so gut brauchen als eine Magd. Ich hoffe, sie soli auch mit der Zeit eine gute Haus-wirthinn abgeben." Hannchen hatte es gehoret, da die Nachbarinn sie lobte, und es freute sie recht im Herzen, dafs die Mutter so mit ihr zu-frieden war.
57.	In einem Dorfe errichtelen der Herr Pfar-rer und der Herr Yerwalter mit einander eine Spinnstube. Da kamen die Kinder aufser den Schulstunden und an den haiben Tagen zusam-men, und spannen schafvrollenes oder baumvvol-lenes Garn. Welche fleifsig -v^aren, verdienten
sich
dvanajfiimu letu je ' sile v6liko per domazhiji salegla.	:;i ,T i; : ' e '
in.ion.bpu «j»b:uU ?»«fad uo-n/u a-v. imfeil »» 56. Pazh fie frezhni, je fofeda Johanzhini materi djala, Yafha hzhi j& fhe tako mlada, in she vender tako pridna in perurna, de vam povfot fkorej pomaga. Moje dekle ni tako. Pazh de, je mati odgovorila, obernilo mi je prav prifhlo, de pol dne fhole ni. Nilim pu-Itila Johanze pofiopati , temuzh perganjala k' dčlu fim jo, de fe ga je pervadila. Sdaj mi she deklo odrine. Upanje imam, de bo tudi dobra gofpodfnja fzhafama. Johanza je flifhala , ki jo fofčda hvali , in vefelilo jo je v' ferze,
de fo mati s' nj6 dovoljni.
!.! e,C~ .J-.." asi i c novvb ." ' •: ••
57. V* neki vžfi fta Gofpod - fajnjofhter in grafhinfki Gofpod - ofkerba (ferbaltar) prčjnizo pofiavila. Kadar fhole ni bdo, fo otrozi vovno ali bombash hodili va-njo pre/t. Pq dva, tri, fhtiri, tudi pet krajzerjov na dan , kar je bilo
: i Prid". kletne ©rja&l. f. Sanbfd).	$
sich des Tages drey, vier, auch fiinf Kreuzer. Dieses Geld legten ihnen die Altern zusammen; sie liefsen sie davon besser kleiden, und hoben ihnen nooh einen hiibschen Sparpfennig fur die Zukunft auf. Das Beste aber war, dafs sich die Kinder friihzeitig zur Arbeitsamkeit und Spar-samkeit gewohnten, auch nicht so muthvvillig und ungesittet vvurden, wie es gewohnlich Ande-re bey dem Gassenlaufen zu werden pflegen.
58. Ein Vater rief an einem AVinterabende
* t i
seine Kinder zusammen: Kommt, setzet euch alle da um den Tisch herum. Es lag eii' Tuch darauf, -vvelches er ringsum aufvvarts biegen liefs. Er brachte dann ein Viertel Erbsen, und schutte-te eineri Theil davon auf den Tisch. „Da klau-bet die Wicken, und alles Unsaubere heraus, und leset dann auf die eine Seite die schoneren und grofseren, auf die andere die' kleineren in Hauflein zusammen." Diese Arbeit liefs der Vater ofter mit Erbsen, Linsen u. dergl. -vviederhoh-len, wenn er eben nichts Besseres fur seine Kinder zu thun wufste. Er brauchte die schonere Frucht theils zum Samen, theils zum Verkau-fen; die kleinere ira Hause zum Verspeisen. Was
mei-
pridnih fo II saflushovali. T 6 dnarje fo fprav-ljali jim ftarifhi ; oblazhili od njih boljfhi fo jih, in fhe lepe dnarze jim na potlej perhra-nili. Nar bolji je bila pa , de fo fe otrozi sgodaj ddlati in varovati navadili ; tudi de fe prefhirili in fpridili nifo, kakor fe drugi radi, ki fe tepeshijo po vafi.
58. En ozhe je svezhčr po simi vfe fvoja otroke poklizal : Lef, tukaj pofddite okoli misi. Pert je bil po nji, ki ga okoli in ok6li rezhe savihati. Potlej pernefe zhetertinko graha, in ga nekoliko na miso isfuje: Tu le gra-fhizo in fmeti is njega isberajte , in na kup-zhike devajte na eno firan Idpfhiga in debdl-fhiga, na drugo drobnejfhiga. To delo s' grdham, Ičzho in s' zhem takim je ozhe včzh-krat otrokam dajalel, zhe ravno ni v^del nizh b6-ljiga opraviti dati otrokam. Lepfhiga fozhivja je nekaj sa feme potreboval , nekaj sa prčdaj drobnejfhiga je domi sa kuho obernil. Kal m6-
meinet ihr, -vvas ihm dasfur einen Nutzen schaff-te, und ■vvie sich seine Kinder dabey den Fleifs angewohnten?
59.	Faustin war ein rechter Taugenichts. Wenn er merkte, dafs seine Altern eine Arbeit hatten, -vvo er ibnen helfen konnte, schlich er gleich davon, und ging miifsig auf der Gasse herum. Er woIIte auch fonst den Altern nicht gehorchen. Da klagte die Muiter oft: Es ist ein rechtes Kreuz mit dem Jungen. Den ganzen Tag schlendert er auf der Gasse. Aber zu Mit-t.age und Abends kommt er schon, ifst und trinkt mit uns, und hohlt sich ein Stuck Brot. Bey seinem Herumziehen zerreifst er viele Kleider. Wir diirfen nur immer anschaffen, und Geld fiir ihn ausgeben. Dafiir macht er uns viel Yer-drufs, folgt nicht, und will uns nicht das Ge-ringste arbeiten helfen.
60.	Einmahl, als die Mutter wiederum iiber Faustin klagte, gab ihr der Yater diefs zur Ant-wort: Siehe, Margareth, unser Knecht ist schon ein erwachsener Mensch, und er mufs doch thun, was -vvir ihm sagen, ITnd -vvenn die Magd nicht Alles arbeitet, und thut, \yas wir befehlen, so
zah-
nite, koliko mu je to vedlo ? In kako pridni biti fo per tim njegovi otrozi fe pervadili?
59. §tine je bil zdi toshliviz. Kadar je zhutil , de imajo fiarifhi kako delo , de bi jim pomagal per njemu, bersh fe je smusnil, in po vafl gre poltopat. Tudi drugekrati ni bil ftarifham pokorn. Velikrat le fo mati to-slifli: Pravi krish je s' tem otrokam ! želi dan fe po vali potepa. O poldne in svdzher le fe pa perklati , je s' nami in pije, in pobere k6f kruha. Se potepaje rasterga veliko oblazhila. Le smiraj bi omifhlovali , in fe sa-nj dnarjov snebovali. Sa vfe to naf veliko beli , ne flu-fha, in kar bitve nozhe ddlati pomagati
GO. Enkrat , ko fp mati fpet zhes Stineta
toshili, fo jim ozhe to le odgovorili: Vidifh,
Marjeta , najin hlšpez je . she odrafhenz in
fioriti mora vender , kar mu rezheva. In zhe
. !. . . ' -t dekla ne dela in ne ftori, kar vkasheva, kar
pla-
zahlen wir sie aus, und schicken sie fort. Meinst du nicht, dafs wir es eben so mit Faustin machen sollten? Andere Leute geben ja ihre Kinder auch da und dort hin in Dienst. Wir konnten ihn etwa zum Halter, oder anders wohin verdingen; dort kann er fremdes Brot essen lernen. Wir haben dann keinen Verdrufs mehr, konnen von dem, was wir an seiner Kost und Kleidung ersparen, besser leben, und das Geld, was er uns kostete, auf uns verwenden, Hatte der Vater nicht ganz recht ?
6l. Als sich Faustin nicht besserte, gaben ihn seine Aeltern endlich zum Halter, dafs er die Schweine hiithete. Sie bedungen ihm, nebst der Kost, vier Gulden zum Jahrlohne. Die Kost vrollte ihm nicht recht schmecken, auch seine Kleidung ward unter Wind, Schnee und Regen bald schlecht. Er that nicht Jange gut, er liefs die Schweine in Schaden gehen, und da sich die Leute beym Halter beklagten, priigelte dieser ihn einige Mahle derb ab. Endlich jagte er ihn gar fort. Er getraute sich nicht nach Hause. In Dienst \vollte ihn auch niemand mehr aufneh-men. Was \voIlte er nun anfangen? Er mufste
bet-
pldzhava, in odpraviva jo. Ne miflifh, de bi tako tudi s' §tinetam naredila ? Sej drugi ljudjd tudi dajajo sdaj kam sdaj kam otroke v' flushbo. K' fvinjarju , ali kam drugam ga dajva j ondi ptujiga kruha naj fe uzhi jefti. Vezh ne bova jese imdla , kar per njegovi di in obleki perhraniva, bova farna od tiga bolj shivdla , in dnarje ki fe jih sa-nj sne-bujeva, na - fe obernila. Nifo ozhe prav imeli ?
61. Ker fe ni §tine poboljfhal, d&li fia-rifhi h' fvinjarju fo ga, de fvinje pafe, Memo ehivesha fo mu fhtiri goldinarje na let'o pafh-nje isgovorili Kaj fe mu ni shivefh perldgal; tudi njegova obleka po v&tru , v' fnegu in ddshju, ga je kmalo sapufhala. Ni dolgo veljal, fvinje v' fhkodo je fpufhal , in ker fo fe ljudje pertoshvali per fvinjarju , ga nektdre pota pridno otepe. Sadnizh ga fpoka. Ni fi upal domu. §lushiti ga tudi nihzher ni hotel. Kaj mu je bilo pozhdti Ž Jti bera-
betteln gehen. ->- Sehet! so weit kam es endiich mi^Faustin, -weii er in seiner Kindheit den Ael-tep/i niclit geij^sarneii, und nichts arfceiten wollte.
<32. Da Pankratz noch klein -vvar, liefs ihm die JVTutter alle Fehler ungestraft angehen. Sie spračh: ,;Er ist noc!h ein Kind, und versteht es »icht besser. Werm er grofser .wird, soli er schon gescheidter -vverden." Ja freylich ! So gewohnte er sich die Fehler von Kindheit an, sie wuchsen mit ihm auf, und wurden nach und nach ižnmer grofser. Jetzt horte die Mutter einen bosen Streich .iiber den andern von ihm. Wenn sie ihn ermahnte, trotzte er ihr nur, und hing ihr bose Reden an. Da jammerte sie: Ach! -vvas ma-chet mir deij Junge fiir Verdrufs! Es hilft auch nichts mehr. mit ihm! Hatte ich ihn doch gezo-gen, da er noch klein war!
63. Anselmchen brachte einmahl ein kleines Schnappmesser mit nach Hause. Der Vater frag-te ihn: Wo hpst du das Messer her? Er antvvor-tete ftirchtsam, er habe es gefunden. Wo denn ? sagte der Vater; gesteh es nur gleich. Anselmchen stotterte: In Se-Se-basti-ans Stube. Der Vater riahm ibn bey dem Arme, und fiihrte ihn dahin. Es fand sich, dafs er das Messerchen, vv-elches der
Toch-
razhit je mogel, — Vite! tako delezh je s' §ti-netam prifhlo, ker otrok ni ftarifhov flufhal, in delati hotel.
62. Pangrizu fo mati , dokler je fhe inaj-hin bil, vfe napzhnofii persanefli. Djali fo:. Otrok je, in fi fhe ne ume. Kadar bo vezhi, bo she bolj pameten. Bofh de! Tak6 fe je riapzhnoft od maliga pervajal , s' njim vred fo ržtfle", in od leta do leta včzhi perhajale. Sdaj fo mati 'gerdo sa gerdo od njega flifhali. Zhe fo fvarili ga , jim je jeslal, in gerde primke obdfhal. Mati fo sdihovali : Oh, kaj jese mi ta otrok persadeva ! nizh ne sda vezh per njemu ! De bi ga bila faj firahovala , dokler je fhe majhin bil!
63. Anselmik je pibizh bil domu pernefel. Ozhe ga vprafhajo: Od kod imafh pibizh? Odgovoril firahama je , de ga je najdel. Kje pa? fo djali ozhe; le bersh povej. Anselmik jeza: V' Bo-bo-fhtia-no-vi hifhi. Ozhe ga sa roke primejo , in tje ga pelajo. Pokashe fe, de je noshik
' Bofhtia-v
Tochter Sebastians gehorte, vom Gesimse einge-steckt hatte. Er mufste es auf eben die Stelle wie-derhinlegerj. Der Vater gab ihrn gleich einen schar-fen Vervveis, und als er nach Hause kam, mafs
seliges Kind, sagte er, was konnte aus dir -vver-den, vverin du dir das Stehlen angewohntest!
64. Da Lucas noch ein Kind war, wollte er seiner Sch-vvester manches Mahi etwas nehmen. Sie klopfte ihn aber auf die Finger, und sagte : Das ist mein! Als er glaubte, dafs ihm jemand sein Pfeifchen genommen hatte, sagte sie: Gelt, das ist dir nicht lieb? Dumufst auch niemanden etwas nehmen. E in Paar Mahi gingen der Mutter eini— ge Kleinigkeiten ab. Sie stellte eine scharfe Un-tersuchurig an, und fand sie unter Lucas Spiel-sachen. Sogleich zwang sie ihn, sie wieder dort-hin zu legen, wo er sie weggenommen hatte. Sie Lieb ihn dann mit der Ruthe scharf auf die Han-de, und sprach: Nimm nichts weg, was nicht dir gehort! Thust du es noch ein Mahi, so will ich dich scharfer bestrafen. Auf solche Art lernte Lucas friihzeitig, dafs es nicht erlaubt ist, etvvas Fremdes zu nehmp.n.
er ihm einen derben Schilling herab. Du ungliick-
Bofhtianove hzhere, in de ga je bil y' var-$het vteknil is polize. Ravno na tifto mdflo ga je mogel poloshiti. Terdo kmalo fo ga ozlie okregali, kadar pa domu prideta, fo ga do dobriga ofhdfhkali. Ti nefr^zhni otrok , fo djali, kaj vtegne biti is tebe, zhe fe kraje na-vadifh!
64. Ltikez je vezhkrat, dokler je otrok bil, kaj fvoji fefiri jemal. Pa po perftih ga je kerz-nila , in rekla : To je moje. llekla mu je, ko je enkrat menil, de mu je pifhalko nekdo vsdl : Jeli ni ti ljubo to P Torej tudi nizh nikomur ne jemli. Ene dvakrat fo mati nekaj maliga pogrefhovali. Hud jesik fo napravili, in najdli fo pogrefhino med Lukzovimi igrazha-mi. Bersh ga napn6 rezin nasaj djati, kjer jih je vsel. Potlej fo ga pridno s' fhibo po rokah ofhverkali , in djali: Ne jemli nizh , kar ni tvojiga ! She enkrat flori to, bo druga. Tako le fe sg6daj uzhi Lukez, de ni ptujiga kaj jemati perpufheno.
65. lit k je Jladhdl rad. e/mu<jo-
ml
joidlck Jick keimhck in die o/peje-kammcr , jtrIch Jick 0$ult'er auj, oder tunkte die^rotjckndte m den <jt(ilckrakm. (an cke<i ijftakl kam er* tffler die cfedorrten Zrvetjckken, J,tpjei-r u n d r nenj cJi n i tze. 0lede-tV-rkii die yHuttbr dej&rveaeri anf Jo ioj er j\ck auj' die Uftauje t oder auj die Jlalze am; deilH. WCT ffiehlt,
derltiPtVerri. M* Ulrick ar o far
.in- .-/ tM	/ /	p
tvurde ivarcL er auch kecker, (jr

Jpur^e nacky rvo die ulitem etrvad ^'eld hatlen j und entrvendete ^Ln-janad einen Jlreuzer auj eine ofem-me,l j nuckker nakm er Jckon mekr. Sr jintj jetzt an ? den &{Jtverkaiije-rinnen ketmlick jtpjel, 0&irnen und
l-ie zu. entivenden. $>ald ivaate er 1 . ' '
ea
r\
val J krivci j Je je V htftrft) jhibfn ji namadal, ah odredili kraka v jrhjtmd je pomakal. Uzhaji je i loJulikzkjL pel j j dojaSelzhnih ali hruj hovih herh-Ijov prijhel. 2jhe Jo j a mamka napeli f je lecjdl, in je na mijhi ah mazkko
i<scjo v orli. Kdor namrezh krade, rad lashe. Jiadar je po-
tajil, je tudi pojumnjki perJiajaL (Jledll je po dnatjlhj kje de jih kaj Jtar Jhi imajo; m id pervija je po krajzerju umikal <ia dhemljo • jzhajama je p o vezh jemal, ofazhel je ddaj Sranjovkam jaielLa / htujhlie m orehe umikati, Jemalo Ji upa tudi
ed Joaar durch^Thurenund ČFenjtet in die roknun^en der jV^ackdarn em-zujckleicken und zu entjremdent rvad ikm taucjte. ofeket f jo kam Xilnck immer rveiter ! ^PV^ie dad o/prickrvort
Jaf: Mit dem Kleinen fangt man an, mit dem Grofse-ren hort man auf. Jiinder!
hutket euck -ja f zu čftauje oder m der ofckulef oder rvo immer dad ^Je-rincjfte zu entrvenden.
()()'3*aujtin rvo11te anjancjhck auj oft rajden und&rucken Setteln. jlfter rvadmemet ikr, rvie ikn die £euteanja-henf und rvadjiejahten? /jr zoc^ dann etrvad rveiter f jetzte Jick ded l/L&endd an eme (jckef und fiettelte, oder er cj,incj> von ur zu £fhur/undjj)rac'kdiel£eu-te um em jtlmojen an. ^Da erkielt er
di Jkočt vrata m ik na v kljke J°~ Jedov jim laditi f m pokrajti jim, kar mu je vedlo. Vite f tako je JU UrL dmiraj na htiji f kar pravi pri-
cjovor: Per malim fe sazhne, per velkim fe jenja. Gtro-
zi! Sodi doma , v JLll, ali kje druje, varite Je premakniti Jke tohzkkicja kaj,
66. ojtme je od konza kotel po zejtak in moj tek Serazkovati. jLli kaj menite, kako jo cja ljudje pogledovali f m kaj Jo mu rekli? <>iktl torej je nekoliko dalej , Jedel je <jvc-zker kam na vccjel, m Sernjal f ali pa je hodil od h Jke do kijke f In ljucilda Sodkji dar nagovarjal. Vzkaji
h
manckeč Maki etrvad f o j ter a&er nicktd. n<yfchamjt 'da dick nic kt zu Setteln ] kiejd ea. '^//V^enn du em juter Suncje Sijt, und ed notkij kajt f mer den dir die£eute> die dick kennen, Jckon etrvad jeften." ^Lndere Jajten : Cfi^ir je&ennur aiten, kranken, prejd-laft en Jermen ein jklmojen. '"fViede-rumjtndere: du rvarejt zu ein i jen jtrSeitenJckon jroJdjenujj! ^Varum cjehjt du nickt m die £ekre zu einem Me J ter? rvirdnock ein hederh-cker ^audiei aud dir nverden! QDad traj auck Jo em.	Jeinem čfter-
umjtreicken kam er da und dort in čftaujer f ivo niemandf oder etrva nur em J^md dakeim rvar, oder er jand
JonJt
kaj, pa vezkkrat nizki. Ji,aj ji je pertepel? jo djali. e m jram Sera-zkovati/ 2skeji prida mladenizk, in potrebuje j h, ti Sodo dke kaj ljudje dali f kten te podnajo. &)rucji jo rekli: £e -ftarim , Solnim , Se-tedknim uSodkzam mi dajamo vSo-(jajme. ojke drucji: t3je te! velik dojti ji dhef de Si dplal kaj! ofa-kaj ne	k' kazimu mojjtruv uk?
ofrel tat So jke id teSe! Unprav taka je Sila. {Pr ijkelje tu m tam v' hijhe, koder je je vlazkil, ki nikocjarni Silo doma, ali pa le kak otrok, ali je
jzer
£teine (Srj^f. f. Sanbfa.	®
JonJt eine elegenkeit emzujcklei-cken, und zu Jteklen. 2)a nakm er heimhck mit, tvad er konnte f Sid er Sald ertaj)j)t f und an da6 V^erickt geSrackt wurdet o/eket; Jo kam S^aujtln vom betteln gar noch zum ofteklenr rvie ed gervoknhck gejchie kt. *žDer cfterr ofckullekrer rvird euck erzakilen , rvie ed ikrn Seij- dem
^erickte
67. &ertkold Jtellte S a Id diejd , fialdjened an• Qr Jchhch Jich dann heimhch rveg, um dejdrvegen nicht angeklagt zu rverden. 9Vard er doch darum Sejra at, jo Jtellte er Jlch an, ald rvenn er nicktd davon rvujdte. fjt Jacjte, er Jey da und dort gerve-
Jen,
J zet gladiti kam / m kraj ti je naj-del pcrlodhnojt. <*fkrivej jef kar je mojel, poSralf pa kmalo cja <ja-Jazkijo t in v Jodniptavizo c^a oddajo. £ejte ; tako le je (^tme od Se-razkovanja zlo do tatinjtva prjhel} kar Je rado dcjodl. <^0Jf°d uzke-nlk vam Sodo dopovedati} kako Je mu je v Jodni pravizi tjodllo.
67.	Čftettolde je d daj to , <sdaj
uno napako p ozke L ofkrivej Je je potlej odlekelf de Si todken ne Sil.
% zke Je je vender le vprdjhalf je vjija tec^a nevednicja dela. iVlekel je f de je tu m tam Sil,
in
Jen? und mancked ^AtaklJ okov er yar die ofchuld auj jtndere. o/o cjeht ed cjemeinicjlich} ivenn J£mder mjed t kun j dann mol len jie ed ver$erqen j dann lil (t en Jie. '(jelt} dad Jate dur j en jie jckon cjejtelien ? CpVadljt aljo ven den Jiindern zu kalten f die jem luejen] ffiertkold rvard end-hek -'uller die £iltje ertappt. Von dem ylucjenSličke an q lati V t en Ikm die jtitern nic kt mekr, er rnoekte auch ein ahdered \jflakl vorivenden . iv a d er rov lite. of'te ji j t en Du Iiaft
ims fcfaon vorgelogen ; ei-nem Lugner glaubt man
» ■ 1 > \	v-7
V8. ffiertkold kam emuje jjtak-le m ^ottj^nedd čftaud zujemen Jtin-dern. &r katte Setf dem ofckuljehen
in vzkaji je zlo na druge napako dvernil, Uezki del je talia f zhe o-trozi liaf kudiga jtore j perkrlvati hozkejo , m lad/iejo. ^elite r lictj dofiriga Si \ >ific j m eli jpodnati / Jiaj torej je mljliti od otrok f lite-ri hLiicjo radi ? Čfcertolde je na ladhi dadnjiz k doii Od tega zhaja mu nizk vezk ne verjamejo jtari-jki, ugovarja , kolikor kozke f naj je hali drujilrat• j ali jo: Oblegal fi naf she ; lashniku fe ne verjame.
68. 0šertolde je nektirkrat v ^otjndovo hijko k' njegovim o-trokam da Lajal. V' j kolo kode
Čftekanntjchaft mit Iknen cjemacht; und Jie htten ikn	rveil er vie-
led zu ■tfchrvatzen, und zu erzciklen
/)	V /)
nuj d te. Mer ^ottfrled merkte flald, dajd derJuncje mitunter locj. '{jlelck Jckickte er ikn fort, und veriotk ikm ferner m daa jtaua zu kommen. (jr Jaffte dann zujeinen Ji in dem : ^eket mckt mit diejem čJuncjen um; und firincjet Ikn ja nickt mekr ker! fjr lucjt-	zeijt an } daj d er dakeim
cjern hederhck ijt, un do/t er mitunter maujet. <33 a mi j d er Jick SejJei-nen ^tltern hinaud lujen. o/o je-rvoknte er Jick dad £ucjen an. Wer
gern liigt, der ftiehlt gern.
jHerkt euck dad.
£orcken rvarf m der Jlucke
ei-
Je je d njimi 6-dnanilf in radi
Jo <ja Jhpojali f ker je veliko dhlo-iudrati in perpovedovdti vedel. (Pa zhutil kmalo je 'Pjotjrid; de puSa ladhe vmej. (P>erdh ja je odpravil, m mu v prihodnizh li hijhi prepovedal. (Potlej rezke Jv o jim otro-kam: J\^e pezhajte Je mi d* tim puSam f in le vezh ja ne vodite f JI prlzha , de je rad da-nlkern doma f in de vmej tudi dmi-lia. (Potlej Ji mora per JtarJhlh d ladiiml pomajati. (Pako Je je ladhnlvojti pervadil. K.dor Tcici
lashe, rad krade. (Pomnite Ji to.
00. *£orza it v kuhinji veliko
^	3	jUe-
eine grojde ofckujjel von der oftelle keraij. 3etzt rvollte jie die ofcker-Sen eihg aujklauSen f und davon Jckleicken. ofie Sejann Jlck aSer , daj,s die ofckuld auj- ikre ofckrvejter, oder atj die jfiagd kommen konnte ; die <jfCutter nur de Jie zuletzt dock zur {Plede j tel len, dann mujdte Jie lugen. j\rein, dackte Jie, luaenrvill ich nickt!	dem Jollen auck
nickt unjchuldig audgejckmaket wer-den f da ick den •SFehler Se^angen ka-fie. ofie rveinte Sitterhch (od ivar ikr Jo iange, Jick ieg der Jiflutter Jeken zu lajjen. ^Dock g mg jie kinf un d Sat k : Ž leSe^Kutter! zurnen ofie dock nickt! da ick die grojdeofckuj-jel h eraSlcffigen rvollte} ack! ivar
ick
J k le d o id Jkledmka verjla, (Poirdti Jutro je kotla zheplnje f m Jpravi-ti Je na tlhama• jih premljli Ji} de Si J<Jtfo ali delilo o&doLhdi utegnili j matrika Si jo vender le dad-njtzh prijeli , in mocjla Si lejati. Arali a j Ji je m J lila f lecjati no-zhem ! lAnik tudi ne jre po ne-doldhnitn 6 mir jati } h ar Jim jed pre-cjreJJiila. jokala je milo. ^Toliko jo je perkadati Je mamki JkerSelo. {Pajhla je , in proji: £juSa mam-ka ! ne jede Je ni 'kar ! (Po velko Jkledo Jecjaje } joj ! Jim
ne"
ick unjejckickt f und hejd Jie Jal-len ! ^dDie ^/flutter Jaj^e : Jck Jo/l moki Soje auf dick Je*4n> dajd du mir Jo (?/ckaden mackejt. JiSer rveil dic demen Spekter JelSJt aufricktiep cje-JlekJt f rvill ick dir verzeiken. nur em andered o/ftakl SeJJer Jtekt.
70. ^flatkiad hej eilendd zur ^Hutter, und zei^te ikr-anf dajd Jeme o/ekrvejter etrvad zerSrocken ka-Se. ofiek, jaejte die lAiutter f du mackejt mir jetzt Verdrujd, dajd du mir dad anzeicjejt. Xlnd rvenn ick nun kmejeke/ und £orchen audjckel-te, Jo kal Jie auck Verdrujd. £PJu-hpp und die ^/Kacjd hadren Jie aern • ed rvird Jie verdriejaen, dajd du delne ofekrvejter jleick verratken kajt.
ofie
nerodna Sila; m id rok mi jevjhla!
tldmha Jo djah : (Pazli huda Si > mocjla Siti na te f de nu taho Jhho-do delajh. (Pa ber Ji prejrejhih Jama na rakmojt povedala / odpu-Jtim ti. *£e en drujhrat tfoljvdri.
70. i^Hatlzhili pertezhe natveja-
/> t / • • f ' • / '
ma k mamki } m pove jim de je
JJtra neha j uSlla.	t J° djah
mamha, v' nevoljo mejpravljajh , de mi hodi j h pravit. (Jn cj^rem naj, m £orho odmlrjam, tudi nji So Sritho. £lpe m delila jo imata rada j namerila ti Šota, de SerdhJvojoJeJtro iddajaJh.v
Gzhl-
ofie rverden dir ed vorrucken , und dic/i emen ofckrcatzer Aeijden y ivird dick dad nickt verdriejden/ ofckau f Jo rnackefft du mit deinem ^Inzeigen mir, demer ofckrvejter, dem tu der , der jftagd und dir Jelttjt Verdrujd. <f£ajt da denn eine ^Freude f dajd ick auf £orcken zurne ? of le ijt dock dein IteSed ofchrvejtet cken. Hjeltf du Jelftjt jekljt ga auck ojt / ivifd ed dir dann gejallen f rvenn Jie dir ed vergilt, und dtck gleick anzeiget S
ofckau, was do rfelbft nicht gern haft, das thue auch Anderen nicht.
71. jlld Y3arl nock ein J£naie mar , j)j-legte er gern aud ofpajd mit jtndern zu ringen. (jr jorderte Jie keraud: J£omm f lajd jeken f rveraud
(Dzkitala ti Sota , m ti jedizknik j) o rezke txi j te ne So to draakilo / V^Tejf d Jvojo todkSo dradkjk mene tako , JeJtro , Stala , d&Llo m Me. Je vejell ali kali , zke Je nad £orko jedlm ? <yej je vendar le tvoja ljuSa jejtrlza• Jeli , Jam je tudi vehkrat prejrejkjk ? Ji So koli vjkezk f zke ti So povra-zhovdla f in te prezej datodki? Ui-
djk, kar fam nimafh rad, tudi drugim ne delaj.
71. Jiarl Jc je j dokler je otrok Sil, id Jkale d' drucjimi rad me tal. J{. lizal j Ji je: (3)ajva/ JkuJiva Je, kdo
und Seuden Jtarker IJt. Gt katte dann eine ČFreude, rvenn er emen auj den ŠSoden Srackte, und lackte ikn ciud, 2)lejer aSer Jckamte Jick; und hej d ed Jick verdriejden. °IV^ad kal-tet ikr nun von ^ar Id Freude] CPV~ar Jie aut und Jckon r rvenn er emem ancfern dadurck o/ckam undVerdruJd mackte? (3j ter rvekrte Jick der eine jekr f und rvurde kitzicj j oder ^Carl tkat ikm zu kart. 2)ann finJ et irn IjrnJte zu raujen an, jckalt ^ar In aud, undjtiejd mit čftanden und3*u-Jden auj ikn. o/o kamen Jie zuietzt mit zerraujten čfSaaren , Slutijen jVaJen ; und zerkratzten ^ejickt ern audemander. ofeket, Jo J^J am &n-de der ofpajd in vittern (jrnjt aud!
72.
naji je mozkneji. £e tako veje lje je imel, zhe je Ji tlam koga Jpra-vil f m Jmeja Je mu. clniga j)a je -fram Silo f in dradkilo ga je. Ji. a j j odi te od Jiarlnoviga vejelja? Ue Silo prav m lepo, ae te 6 ivo-
//• l J ' /
iim veieUam koaa drufiau v ira-
* -v • 7 '/; ' '/ n v r
moto in nevoljo perpravljal i (Jeh-krat je je kdo uno ter do Sranil, m prime ga gorka • ali pa Jiarl ga je prehudo. ^Potlej je je um da rej tel ruvati, dmtr-tal je Jiarlna, aa
> l 'J '/ 7 - TI'
d rokami juval in nogami. Oako J ta dadnizk d radmerjkenimi lajmi f kervavimi nojmi, in radprajkanimi oSradi naraden jkla. Vite, tako je je dadnizk jkala d Sritko rejnlzo konzJiala !
72. 25a	ald Jinatte ofter
Jo ran j j Jo lernte er mekrere Oor-tkeile, ^tndere IJtijf anzuj)acken; ik-nen die S^ujde unterzujcklacjen u. d,cjL q/o rvurde er nack und nack im m in-jen jeuSter, auck kecker- ^a&eij-ivar er jroS von J^nocken f und Jo nakm er ed jetzt mit jedem auf. CfVo ed djelecjenheit QaS, forderte er die-Jen und jenen neraudt oder neckte und trotzte ikn f Sid ed zum 0\aufen kam. q/o macket ed ein Sojer cftund; ivo er einen andern Jiekt, murret und Selit er ikn an. ^Dann zerSeljden jie Jick einander : aSer er JelvJt k inket o j t heulend nack tftauje. ^/Keinet ihr nic kt, daj d ed ^jarln ofter cjeradeJo
rni-
72. J£er je je J£arl dtie pajlo-
viz vezhkrat metal, Je je veliko muk druje pri jemati t jim no je JpodnaJLati f in jhe tazija nauzhil. [Takti je Sil JziiaJamaper metanji Solj prekanjenf pa tudi Sol j pogumen, o/raven teja je Sil kojtnat; m ddaj Je je vjazija lo-toval. Jijerjeje prilikaperka<sala/ jih je naroke khzalte<ja m unija, ah na-2aja mu m 4aSavlja; dokler ne pride do ruvanja. d^Sudpej ravna tako- kjer pja vidi f <jrenzhif in vanj laja. [Potlej Je kol j eta • pa Jam doJtikrat perjkvenzhl in p erjkan t a domu, ^flij-lite, de Je ni tudi Jlarlnu dojti-krat taka aodlla?	715-
■SIteme	f. £«nbfd),	£
73.	@arl HIbete ftd) «troač barauf em, baf? er ern folcfter Staufer roar. 2Bar bač mdjtbumm? ©etn SBater, ber e$ merfte, rcarnte ii>n: @t& 2f<f)t! eč rotrb etnma^l etn Unredjter iifcer btdj Fommen. Jjabe tmmer gefjort: ©er grojjte žftaufer trdgt i>te meitfen ©djfage t>a»on. •Daž wibcrfu^r tjjrn aucf). 2(m .Ktrcf)tagc Famen bte 3ungen auč ber S^adfj&arfd&aft jum Sanje. <5arf fonnte eč mcf}t (aj]en, jie nad) fetner @e* Yoofynf)eit ju nedfen. ©te ^atten aber fdjon 20etn getrunfen. 2Bač gfaubet ijjr, voaš e$ ba abfegte? ©te bralen m ber 28utJ> bie ©tu^Ifupe auč, unb frelen iifeer ii>n ^er. ©ari rourbe £afb tobt nacf) .fjaufe getragen, @r (iarb aucfy rcentge SBocfjen barnad). ©eljet, baS tft fe^r oft ba3 @nbe ber fcijfeit Sungen, bte |tdf)	žftaufen an* gercojmen. >
74,	©efcafb retjte bte .fjunbe gern, unb fettete aud) anbere ^tnber baju an, 06 ftcf) bte £unbe baS ntd)t merften? 2Bo er an etnem £aufe »or* trening, betften fte tl?n atfe an, unb roollten auf tf>n lož, ©te |)unbe roaren aud) trn ganjen £)orfe fe^rbofe, unb e§ rourbe ba unb bort etn $t'nb »on t^nen gebtfien. 2Ber roar ©cfyult> baran? Slber ba Iad)te ber un»erj?anbtge ©ebato nur, ©ebt Stdjt, »te eč if>m enbltcf) ging! ©etn 93ater
fdjitft
73.	Kari fi je veliko domifhloval, de je taki metaviz bil. Ni to bilo neumno ? Njegov ozhe, to zhutiti, so ga f varili: Vari fe! enkrat ga bofh naletel. Vfelej /imflifhal: Nar h u j i r u v a v i z odnefe nar v e z h b u n j k. Prav taka fe mu je sgodila. O zerkve-nimu fomenu fo fe mladi tje is fofefhine k' plefu fofhli, Kari ne more jenjali, de bi jim po navadi sabavljal ne bil. Vinjeni fo she bili. Kaj menite, kaj je vftalo ? §tolam nogo sdivjani fo poruvali, in nad - nj planili. Kari je na pol mertev domu pernefen. Nek-tire tedne je potlej vmerl. Vite, taki je ko-nez mladih malopridneshov , ktiri fe majhi-ni ruvanja navadijo.
5$ft<l UJlr.Vl;. 'i N iiiif 5. > . J v '
74.	Sebalde je rad pfe drashil, in tudi druge otroke to fhuntal. Mu nifo pomnili tega p/i? Memo ktire hifhe je fhel, fo ga lajali, in fe va - nj saganjali, Torej tudi hudi po v/i va/i fo bili p/i , in tu in tam je kak otrok popadan. Kdo je bil tega kriv ? Pa bedaka/li Sebalde fe je fmejal le k' temu. Poflufhajte , kaj fe mu sadnizh sgodi ! Njegov ozhe fo
£ 2	ga
fdjtcfte einmal;l in bte	©a mar ber
grofje ^»unb, ben er ofter an b'eir $ette genecfet fjatte, eben loč. ©r faf> (^ebalbenfaum, o mcl;! fo ffef er iljn »fit^enb an, unb nnirgte ifm. Sr n?urbe i^n jemffen |)aben, menn ber SOitttter nid)t ben Slugenbltcf baju gefommen rcare. JČtnber, roie motfetifjr »erl)ut(>en, bap bte vfjunbe ntdjt bofe auf eud) rcerben"?
75.	Valentin Ijatte ein SSergmigen an bent ©tetnroerfen. 2Bo er eine ^a^e, einen <f>unb ober einen 93ogel fa[>, jtelte er nad) t'(;m. £)ffer warf er bfop in bte Suft, um ju fefjen, me fjodj, ober roie roett ber ©tein floge. ©er 53ater oerbof^ e§ i^m: Sunge, M bač SBerfen bleiben! ©u mirft nocf) etn recfjtees Ungfutf atiffelfen! Sitima^ fam ber 9?ad)bar, unb befd)ioerte ftd), 58afentin Ijabe
in bač ^enfter geroorfen, Grr »erfangte 93er* giitung, unb marf ben 2tttern »or, bap fte ben 3un? gen nic^t beffer erjogen. @ie fc^amten ftdj fc^r, bap ifjnen ber 9?acf)bar fo etroaš »orroerfen fonnte. $(ber fMet eud) »or, roie fte bann fiber Valentin auf? gebrad)t njurben, unb mač t'(jm n.n'berfitf)r.
76.	SSalentin unterliep baž SCerfen eine 3eit fang. 2(ber nad)f>er, menn er glaubte, bap ifm niemanb fafce, t^at er eš bod) »oteber. &r trarf fnnten im »^ofe tiber bie ntebere 9Jfauer £tnau&
ga v' mljin poflali. Velki pef, UL ga je vezhkrat perklenjeniga drashil , je bil ravno odklenjen. Komej je Sebalda vgledal, o joj! kar vef jesen va - nj plane, in davi ga. Rastergal bi ga bil, ako bi mljinarja per ti prizhi sraven ne bilo, Otrozi, kako odvernite, de ne bodo pli hudi na vaf ?
75- Tinzhetovo vefelje je bilo kam-nje luzhati. Kjer je mazhko, pfa, ali tizha vidil, she je va - nj meril, Vezhkrat je tako nakvifhko metal , de vidi, kako vifoko al delezh kamen poleti. Ozhe fo mu prepovedovali : Shaba , pufti luzhanje ! kako veliko nefrezho bofh fhe nagnal ! Enkrat pride fofed, in fe pertoshi, de mu je Tin-zhe okno vbil. Plazhaniga je hotel imeti, ftarifham pa ozhita, sakaj otrozhaja bolj ne Hrahujejo. §ram jih je bilo, de jim fofed kaj taziga oponafha. Pa miflite , kakfhini hudi tudi fo na Tinzheta bili , in kakfhino je f kupil!
76. Nekoliko zbafa je Tinzhe opultil luzhanje. Pa posnej , kadar je menil , de ga nihzher ne vidi , ga je pa le pozhel Sadi na dvorifhu zhes mali sid je metal.
Rav-
©erabe fant ein ffiabfien baffer, bem ber ©tem bač 2(uge traf, ba^t e6 f)erau$fprt§te. O, bač mar ein UnglucE! 93afentin rourbe 6alb burcf) ben ©te* tter abgeljo^lt, unb fcfcarf mtt ber žftut^e gejlicf)* Itget. ©eine #ltem mu^ten bent SDMbdfoen »tel @elb 6ejaf>ten. Unb bte Seute, bte t&n nacf>ma!)l3 faf)en, fd)alten alle iiber tljn: ©a ge^t ber Iteber* Itcfje Sunge, ber bač arme SKdb^en um tf>r 2(uge Bradjte! @r fe(6(i erfc&ratf, fo oft fte if>m irgenb* wo Č>egegnete» ©a er fcf)on aft mar, mtcf) er t(jr itocf> auč, unb bacftte: 2Bač £abe tcf> angeftellt!
77. 2Benn Jlrnotb bač 93ieb eintreiben fab, fo ftelTte er ftcfy mut&roillig auf bte ©trape. (Šv fc^rte e$ an, »»arf ©teme barunter Jnnetn, unb jagte eč mtt ber ^eitfcfje, baf etneč oafun, bač anbere bort^tn Itef. ©ie Seute fc^aften iljn bann, bap er t^nen bač 93tefj fo »erfdjeute. (Jtnige brofjeten tfjrn au<^>: @ib 2Jcf)t, eč mirb btd) nocf> ber (Sberljauen, ober ber ©tier auf bte £6rner frtegen l Hlber ba Iai)te er nur baju. (Jr roar gar fecf. ©ocf) etn* maf>(, ba er e$ mieber fo mačete, fant etne mu* tfuge tfufc auf t^n jugerannt, unb fliejrrfin nteber. ©r murbe fo »on ber £erbe jertreten, bap e3 ein Santmer mar, if>n anjufe^en. ©etne Siugen lagen bidf ljer»or, er ftrecfte bie 3unge Ijerauč, unb bte ©ebarrne &ingen auž bem Seibe.
78.
Ravno je eno dekle naletelo; v' oko, de ji je fteklo, ji kamen perleti. O jemnafta, kakfhina nefrezha! Kmalo je brizh po Tin-zheta prifhel, in terdo ga ofhvigajo. §tari-fhi pa fo dekletu mogli veliko dnarja plazha-ti. In v/i ljudje, ki fo ga potlej vidili, fo fe na - nj hudovali: Vite ga potepuha , ki je vboshizi dekletu oko isbil! On fam fe je vftrafhil, holikorkrat ga je kje frezhala. Ko je she ftar bil, fe je fhe ogiba, in mif-lil ji je : Kaj /im naredil!
77. Kadar je Arnolde shivino domu per-gnati vidil, fe je prefhirno na uliza vftopal. Vpil va-njo, kamnje je med-njo luzhal, in jo s' bizham sapodoval, de fe je na vfe Hrani rastekla. Ljudje fo ga smirjali, de jim tako shivino plafhi. Nektiri mu tudi pro-te: Le molzhi, marja/iz te bo fhavfnil, ali bik safadil na roge ! Pa fmeja fe le. Grosno /i je upal. Hola, enkrat, ki je fpet to po-zhenjal, kar huda krava perdere, in pobod-la ga je. Tako ga zheda smandra , de fe ga je vmililo pogledali. Ozhi fo debele is njega preshale, jesik moli , in is trebuha fo mu zheva mahale,
78-	Sit etnem ©orfe masten ftdj bte .ftna&eit eine ©dtftttenbalm- ©te nort^ftcrt ftd) etne ab()an* $u;e @affe ba$u. «f>uj! ba flogen bte ©djlitten, baj? eS etne grenbe war. bte Jftadjbarn rooir? ten eg nid)t feiben. ©te janften immer mit bett ^nabett, unb roenn (te ba unb bort etnen erttufd)* ten, fcfjfitteften (te if>n bet? ben «f>aaren. SBarurn gonnten (te ifjnen bte greube ntcf)t? @ebet 2(d)t! (Stnma^f fiel bort etn ^)ferb, unb brad) baS 33etn. (Jin anbereš	rcotfte etne alte ^rau tn bte £t'rd)e gefjen, ftef, unb »errenfte fifi ben 2(rm* SBo^er fant eš, baf? gerabe an bem Drte 93te(> unb Seute fo ungfudfhd) rourben? 2Ber mar ©djufo baratt? SBaren e3 mdjt alfe j?naben, bte bett 38eg fo fdjfupfrtg madfjen ^affen? Jfrnber, roo moU let tf>r eure ©djltttenbafjn fn'nrid)ten, baf? rceber eucfy felbfi, no d) Stnbern etn ©dmben begegne?
79-	(5tnma|)( gtngen me^rcre .ftinber mit etn* anber auf bač (šiš fd&letfen; roar fe&r faft. ©a fdjltffen etntge roadfer barauf, bajj (te ju fdj»tt* jen anftngen. ©a (tefften, ober fe£ten (te ftd) (j in, um ftd) abjufufjlen. ©tefe befamen etnen fdjroe* ren£uften- (Jtner, ber ftd) bte 28effe auffnopfte, frtegte etne gefafjrhdje Sungenentjfinbung. t an? berer, ber bte 'JMjfappe atmafjm, erfrelt etnen glug mit fdjmerjltdjem 3a|)m unb Dljrenroe(>e. ©te
fiBru
78.	V' neki vali fo fi otrozi laneno derfo napravili. Klaniz fi sbero. §muka- . li! derle fo fani, de jih je vefelje. Ali fo-fedje tega nozhejo imeti. Vfefkosi Je pri-zhnjo s' otrozhajmi, in zhe kje ktiiriga v' peft dobojo, fo ga lafali. Sakaj jim she ne pervofhijo tega vefelja ? Poflufhajte ! Konj ondi je enkrat padel , in II nogo vlomil. En drujkrat je ftara gofpa v' zerkev fhla, padla, in /1 roko fpahnila. Od kod je pri-fhlo , de fo ravno na temu medu shivina in ljudje hili nefrezhni ? Kdo je lega bil kriv ? Ne vli tifti otrozhaji, ki f o pot tako fpolsili ? Otrozi, kam derfo naprav ite, de fe fhkoda ne pergodi ne vam ne drugiim?
79.	§hlo je vezh olrok fkupaj derfat po ledu. Seblo slo je. Derfajo in derfajo, de fe potiti sazhnejo. Na to fe hladit vfto-pijo, ali vfedejo, Vjeli fo hud kafhel. Jeden, per/i fi je odpel, je nevarn prifad na plju-zhih dobil^ Jeden, ki je kuzbmo is glave fnel, fi nahod nagnal, in sobje in vfhefa ga bole.
Dru-
itbrtgen .^tnber, bte jufdjauten, ^aud^tett fleijng in bte .£><!inbe, unb fjoben balb ben einen, balb ben onbern gug auf. fte nacfy #aufe famen, gtngen jte^gletd) jum Ofen, bte erjlarrten ©Iteber baran jul?alten, unb jogen jtd> bamtt grofibeu* len ju. 9Zur einen ^naben (tejji fetne Sfiutter bte gujje in ei^Fafteg SBajfer fe£en, unb bte #anbe ^tnetntaudjen. O, ba fcfjnatterte unb t>eulte er, aber bač falte SBaffer jog t'(?m ben grofi auS.
80.	©retcfjen gtng trn SBtnter auč ber ©cfjute uber bač gelb nad) .fjaufe. ©g roeljete ifjr etn fdjar* fer SBtnb mtt ©d)neegeftober entgegen. 2Uč fte bač Jr>auč erretdjte, Uef fie gleid) jum Ofen, unb £telt t^r @eftcf)t f>t'n. roar eben jfarf etngefjet* jet. ©a erfror fte ftd) ben žtugenbltdf. ©te £aut ftng ju brennen an, unb fprang ba unb bort auf, unb wurbe rauty. ©a3 Diotlje auf ben S&atigen Itef fu* pfertg unb bte žftafe bfau an. ©aš 9ttabcf)en n>ar »or^er redjt !>ubfcf); jet$t fal? fte auš n>t'e bte Seut te, bte ftarf SBetn ober ©ranntnmn trtnfen. — ^tnber, roenn tfjr au$ ber j^alte Ijemt fommet, fjaltet eud) etn roentg tm SSor^aufe auf, gef)t ntcf)t gletd^ in bte roartne ©tube, ant allemenigften jum ^etfen Ofen Jn'n.
81.	2(nton n>ar auf ber ®af|e, unb faf> ben gnfibtgen .fjerrn mtt bern grauletn fyerbet;fom*
men.
Drugi otrozi , ktiri od ftrane gledajo, fo terdo v' roke hukali, in sdaj eno sdaj drugo nogo persdigovali. H' pezhi gredo bersh, ko domu pridejo , oterpnjene ude pogret, pa fpuhnili smerslinzi fo fe jim. Le enimu otroku fo njegova mati noge rekli djati v' vfo merslo vodo , in va - njo roke vtakniti. Joj! vef dregatal fe , in rjul je , pa mersla voda mu je smerslino islekla.
80.	Marjetzo po simi je fhla is fhole zhes polje domu. Hud veter ji pifhe v' ob-ras, in medlo je. Bersh tezhe h' pezhi, ko domu pride, in va - njo obras dershi. Sav-kurjeno je bilo ravno slo. Per ti prizhi je osehlino dobila. §kli kosha jo , pokala, in ojftra je bila. Rudezhota v' lizih ji je rjavo in nof plavo satekel. Salo pred je bilo dekle; sdaj ima ljudi podobo, ktiri vino ali shganje slo pijejo, Otrozi , kadar pridete is mrasa domu, v' veshi fe nekoliko po-mudujte, ne hodite prezej v' gorko hifho, fhe manj pa k' rasbeljeni pezhi.
81.	Tonzhik je bil svunaj hifhe, kar vidi JNjih Miloft gofpoda priti s' pofpodizhino
§tek-
men. Sfnbere ifttaben ro&ren gletcf) bason gelaufen. 2lber 2(nton blieb fte^en; er naf)tn baš |)viubd)en Ijiibfd) unter ben 2(rm, unb fai> bie .perrfdjaft freunbltd) att. £>ač geftef bem gnabtgen £emt unb bem ftraulein recfrt rco^f. ©te fragten il?n: SDleitt Jltnb, rote Ijetpeft bu? @efjft bu aud) ttt bte @d)u< le? 2Bač mad)en beine Siftern ba^etrn? u. f. n>. 2(nton gab t(;nen auf 2ttTe5 fjiibfd) Sfntrcort, ©te lobten tf;n bann, baj? er em fo arttger J?nabe fet?, unb redjt bratje Slftern fyabe. jlinber, wt'e motTet if>r eš macfjen, roertn it>v bte gndbtge v£»errfd;aft, fien «£>errn s)3farrer, bte g-rau 93er»t>a[tertnn, ober fo jemanben fommen fetjet ?
82. Č>fter, roenn grembe in ba§ ©orf Famen, bejetgte ftd) 2(nton' eben fo arttg. ©te Ičidjeften t|>m bann freunbitd) ju, unb fragten tfm etroa: 2Bo ifl baž ©d)log, ber ^)farrl)of, biefeč ober je/ neS £>auš? Ober, roo 'ge^t ber 2Beg ba unb bort $tn? Mnton freute ftd), bap er ben ^remben jjeit 2Beg jetgen fonnte; er ging gf eid) mit. ©ie rebe* ten unter SKegeč mandjerfer) mit i i; m, banften tfjm bann red)t freunblict); unb meinet tt)r ntd)t, bap er btšrceifen etroaž ju fdjenfen befam? Grr roolfte e5 aber nid)t annei;men. @r fagte, eS fet; i^nt fdjon etn 93ergnt?gen, bap er fte fjabe fii^ren fonnen. 3US bte f>erren in baš ©c^iop, obcc in baž ^farr*
§tekli bi bili kmalo drugi otrozi. Tonzhik pa je obftal; kapizo lepo pod pajsduho je djal, in gledal prijasno v' gofpodo. Vfhezh je bilo Njih Milofti gofpodu to in gofpodizhini, Vpra-fhala ifca ga: Ljubo dete, kako ti je ime? Hodifh tudi v' fholo? Kaj pozhnejo ozhe in mati doma? i. t. d. Tonzhik jima lepo na vfe odgovori. Hvalila potlej fta ga, de je perij u-den mladenzhik , in de ima jakc ftarifhe. Otrozi , kako bote vi naredili, kadar priti vidite Njih Miloft gofpoda , gofpod - fajmofh-tra, gofpo ofkerbovko ah koga t a/i ga ? --.t:/. ?iS-	f ,', . .'i'/:: ..'H '] .Ir i
82. Vezhkrat , kadar fo ptiijzi v' vaf prifhli, je ravno tako perljuden bil Tonzhik Nafmejvali prijasno fo fe mu, in vprafhali ga kaj le: Kej je grajfhina, farovsh, ta ali ima hifha? Ali pa: kod gre pot tjc ali tje ? Tonzhika je vefelilo, jim pot vediti pokasa-ti, bersh je fhel s' njimi. Mar/ikaj fo govorili s' njim po poti, in sndnizh fte mu lepo sahvalijo, in menite, de fe mu ni vzhafi tudi potifnilo kaj ? Pa ni hotel jemati. Rekel je, de jih je peljati mogel, she to mu je vefe-lja veliko. Gofpodje, ko fo v' grajfhino ali v'
farovsh
IjauS famen, lobten (te eS fefjr, bafj eS m biefent ©orfe fo arttge ^tnber gebe.
83.	93tncenj fap bet) fetner 3ftutter ttt ber ©tu* be. GB mar an einem getjertage Jftacbmittagš- ©a famen bei?be ^atfien auč ber D^ad>6arfc^aft auf etnen štfefucf). ©te STOutter fprang gletd) auf, fte freunb* h'cfj ju griifjen. Slber 93t'ncenj ru^rte ftd) nicbt oorn gfecfe. ©r rnupte erft gemabnet merben. ^)fuj! fetfl bu unartig! 9fimm gefcbmtnb bie j?appe ab, unb gib bem £errn ^at^en unb ber grau ^atfnnn bte-£)anb! ©cfjau fie biibfcban, roenn bu antmor* teft, tt. bgf. Ob ba6 beu ^at^en geftef, bap ftcf> 33tncenj erfl fo mafmen lajfen rnupte? ©ie bacfe* ten: ©er i?nabe tft grop genug; er follte fcfton fetbfi fo gefcbeibt fetjn. ©eine Sitttern foltten it>n nur of> ter jur Strtigfeit anmetfen.
84.	famen bičroerten Seute tn bie ©tube, mit bem SSater, ober mit ber SDiutter ju reben. Stppcben roar nocf) ein $tnb; er gab nocf) ntdjt barauf 2td)t. Grr mar tmmer faut unb unrubig. 3e£t fpielte er mtt etmač, je$t jtng er an ju pfei* fen; balb ging er \)in, unb fragte bte 9J?utter: @eben rotr nod) nicfjt jum (Jffen? Siber £rautd)en, feine ©d)tt>effer, mar mdučdjenfftlf. ©ie roinfte Sippcfjen, unb fagte i^m letfe in$H)br: ©ei; bocf) nicbt fo unrubig! bie Seute roerben benfen, bu
fe9ft
farovsh prifhli, fo na mozh vaf hvalili, de fo v' nji taki perijudni otrozi,
83.	Zenik je v' hifhi per materi fe-del. V' prasnik popoldne je bilo. Boter in botra prideta vaf is fofefhine. Mati bersh fkozhijo po konzu, de ju prijasno posdravi-jo. Pa Zenik fe kar is mefta ne gane. §he le opomniti fe je mogel: Puj! kako tef-lo /1 ! Bersh vsami kapo is glave, in lepo fprimi, v' roke fesi botru in botri! V' nje glej lepo, kadar odgovarjafh , i. t. d. Zhe je botru in botri dopadlo kali , de je Zenik fhe le velevanja zhakal ? Miflila fta: Meter "pagloviz je she fam bi she toliko mogel umeti. §tarifhi bi ga mogli le bolj otefavati.
84.	Zha/I fo ljudje v' hifho hodili pogovorit fe kaj s' ozhikam ali materjo. Lipik je fhe otrok bil; in fe ni pezhal sa to. Smi-raj fhum in nepokoj je delal. Sdaj s' zhem igra, sdaj poshvishga , sdaj je fhel k' materi , in jih vprafha : ali fhe ne gremo jeft ? Jerzhika pa , feftra njegova , ne zherkne. Migala je Lipku , in tiho na uho djala : Ne bodi faj tako nevgnau ! Pravi sarobljeniz fi , bodo ljudi miflili.
Le
fei;ft red)t unarttg. i?omm, fe§e bid) ba ju mir (jer, unb fet)	ffifte, bap fte mit bent SSater reben
Fonnen! ©te Seute merften bač, unb eč geftel tfjnen fe^r ttol)!, bap £rautd)en fd)on fo »erjftinbtg mar.
85.	©er fletne ©letrtd) Ijorte gern »on @e* fpenffern. ©te S0?agb ntujjte rt; m fo etu>ač erj&lj* len, rcenn fte beč 2(benbč bei) bem ©ptnnen fafj. ©a fperrte er SOiaul unb 2(ugen auf, unb l)ord)te. ©er ©d)auber frod) t|>m ben Stiitfen J)t'nan. @r ge* traute ftd) bann faum fdjlafen ju gef)en. (5r fdjaute iiberatftm ^inffern um, ob er ntd)td fclje. ©teSftagb merfte bač, unb fraljte etnige STOa^Ie fdjalf^aft an ber .ftammertfjur, ober ed fprang etn 9JMučd)en, ober bte oben uber ben 33oben. ©a »erfrod) jtd) ©tetrid) oott Sfngfi unter bte ©ecfe. Dfter traumte eč tf;m, bag er ben f;apttd)cn @etff fef)e; bann fu^r er plogltd) »om ©d)(afe auf. ©ef)et, baši l;atte ©tetrid) ba»on, bap er ftd) etmaš er? jal)fen liep. ©ie SDfagb f;atte 2Ille$ nur erbid?tet, um eč if)m furd)terlid) ju rnadjen.
86.	<5ald)en n>ad)te etn um SD?ttternad)t ttorn @d)(afe auf. (Jč mar r, alč menn man an ber 5?amntertf)ur angefiopft l;atte. ©te rid)te* te ftd) tm 33ette auf, unb fyord)te. — pod)te miiberum rec^t iaut. — ©afdjen gelraute ftd) faum 2%m j't (>o{?fen. iiber eine 2Berte pod)te eš jum
brit?
Le bersh, fem le ledi k? meni, in tiho hodi, de hodo govoriti mogli a' ozhetam.: Ljudje fo to zhutili , in vfhezh jim je bila Jer zhika, de je she taka pametna bila.
85.	Ditrih je od ftr^htf.vf rad poflofhal. Dekla sv^zher per preji. ,fede mu je >mogla take perpovedovati. S' uit mi in ozhmi s j al in poflufha! je. Mravlinzf; fo ga po herbtu fprelasovali ! Komej ii je. upal potlej fpat iti. Povfot fe v' tirni osera, de bi kaj ne v-gledal. Dekla je to zhutila, in je nektere-krat nalafh po durih poprafkala, ali pa mifh ali mazhka je na diljah fkozhila. Kar pod odejo vef plafhen je Ditrih fhinil. \ezhkrat fe mu je fanjalo , de ga vidi, gerdobo, in kar is fpanja je puhnil. Lejte; ta dobizhik je imel Ditrih , de /i je dajal kaj praviti. Vfe le ismifblovala /i je dekla, de ga ftrafhi.
86.	Rosalika fe enkrat o polnozhi is fpanja prebudi. Sdi fe ji , de je na duri kdo poterkal. Po konzu fedc na pofteli , in na vfhefa rlezhe. — §pet na glaf je poterkalo, Komej ii Rosalika popili upa. Zhes nekoliko terka v'
kletne grjfi&l. f. 2anbfd>.	3 trčt-
britten S0?a^c lange fort. 3<"|t ffel ©aldjen be^, bap, il>re Safe fdjmer franf liege. ©ie badjte, fte fep geftorben, unb x\)tt ©eele melbe ftd> »or ber £f)ur an. ©te Ijatte ofter ge(>ort, bap bte Str* ftorbenen btf tl^un. follen. ©te fdjloff »or 21ngft unter bt'e> ©ecfe, ftng an ju fdjrotgen, unb t^atbte flBrtge 9iad)t fetn Sluge me^r ju. SBaS mar eš? ©er ^ubel fap auf ber £|>urfd)melle. ©te glo^e fiad)en tfjn. ©r frajjte, unb ffiep mit bem .ftno* d)el an bie Jl^iir an, rec^t fo, alč menn jemanb anflopfete. ©a ©aldjen fru^ tnnaučgeljen molite; fan^ fie ben «f)unb nod) ba ftjjem ' , ,■ 87. @t'nmaf>l fufcr 9?u»red)t SlbenbS fp<!it burd) etn en SBalb $eim. mar fefcr fafter. ©ie $fer* be ^atten fd>on ben ganjen £ag gejogen , unb bie Sdbunij mar !fd)mer; baž gti^rmerf ging alfo ge» jrtacf). 9?uprtd)t furdjtete ftd?> unb triefc bte ^Pferbe fd)arf an. Slber enblid) blieben fte bod) fteljen, «nb mollten nicf)t mefcr metter. ©te ftngen bei;be an ju feid)en, unb ju fcbnurren. 9?upred)ten ffel gleid) Ut), bap fte etn ©efpenjt »erfpiiren. (š$ podite ba$ |>erj, unb bie ^nte jitterten, (Sv ftng an ju bet^en. 2113 aber bač nid)t I>alf> fo bacf)te er, e3 fety ein guter Oeift, ben er mit gludjen »ertretV ben muffe. ©r fdjrie bann gemaltig, unb>eitfd)te auf bie $ferbf bap fte »on 9teuem anjogen.
tretjizh dolgo zhafa. — Rosaliki sdaj na mi-fel pride, de je nje teta slo bolna. Miflila je , vmerli fo , glafi fe njih dufha per durih. Velikrat je flifhala , de merli-zhi tako delajo. Vfa preftrafhena fmukne pod odejo, potiti fe sazhne, in ozhefa vfo nozh ni ftifnila. Kaj je bilo ? Koder je fedel na pragu. Bolhe fo ga klale. Zhehlal fe, in s' gleshnjam je v' duri sadeval, prav kakor bi kdo terkal. Sjutraj is hifhe grede je Ro-salika fedeti pfa fhe nafhla.
87- Rupret je svezher posno fkosi log domu peljal. Vfe temno je bilo. Konja fta she zeli dan vlekla, in naklada je bila tesh-ka; voshnja fe. je torej malo odlegala. Rup-reta je bilo Arah, in je slo konja perganjal. Ali sadnizh le vender obftojta, in kar ne ganeta fe. popihati sazhneta in perfkati. De pofhaft zhutita, je kmalo Rupretu na mifel prifhlo. §erze mu vtripa, in kolena mu odfkakujejo. Moliti je sazhel. Ker pa to ne pomaga, je miflil , dober duh ti bo, s' kle-tujo fe more odgnati. Na mozh je vpil, in dokler ne potegneta , konje rdrfhal. —
Otro-
3 2
— j?tnber, faget mir, n>ač l»'elt bte ^ferbe auf ? SBarum gtngen fte ntdjt, ba 5ttupred)t berete? unb rcarunt jogen fte n>teber an, ba er fludjte? 23ar žftupredjt m'd)t etn etnfčilttger SKenfd), baf? er an etnen ©etff badjfe, unb bie armen Stfnere fo iibertrteb? 2Bte ^atte er eš mad?en fotfen, baj? fte ganj fad)te fort gegangen roftren?
88. Stlbertffagtebem^errn^farrer, baj? tfm jur JRac^t ber 2lfp rette. 3&enn er fo ju 23ette Itege unb fdjlummere, fprtnge e$, rote etne ober em«f>ttnb, ^erauf, unb brtiefe tfm» ©er ^)farrer fprad) ii>tn ju: „3d) fefje eud)d an, bap tf>r etn btcfeč 33fut £abet. S^r ejfet roof)! aud) ftarf ju STadjt, unb lieget auf bem 9fitcfen, bann tritt bač S3(ut jum ^erjen, ber S0?agen briieft eud>, unb t'J>r frtegt ben i?rantpf trn 3w>erd)feKe. ©ač (ingfttgte eud) trn (Sdjlafe, unb t(>r £altet e$ fur ben @ebet 2(d)t! fo balb i&r bač toteber empfTnb^t, faffet bač «P)erj, eud) fc£>ttelT umjufeljren. Grffet 2Jbenbč roentg troefeneč 93rot, 33o(>nen u. bergf. rcač ben SKagen britefetj Iteget mdjt auf bem dfen; bann fraget etnen 2(rjt, ob tfjr ntd)t jur2(ber laffen fotftet. 3Sor 2Wem aber glaubet nt d) t me(>r an ben	tfl nur etn SOMfjrdjen, roomtt man bte
Heinen j?tnber fdjrecfet." Albert folgte btefem 9fa* unb rourbe beč Ubelč bafb foč. '
Otrozi, povejte mi, kaj je konje overalo ? Sakaj nifta fhla, kadar je molil Ruprel ? in sakaj tla potegnila , kadar je klel ? Ni bil klamaft zhlovek Rupret , de mu je duh bil na mifli, in de je vbogo shivino pretegoval? Kako bi bil mogel pozheti, de bi bila slegama pred feboj fhla ?
88- Albert je gofpod-fajmofhtru toshil, de ga mora po nozhi tlazhi. Kadar leshi uno na pofteli in dremlje, fe kakor mazhika ali pef na - nj poshene, in ga tifhi. Reko mu lajmofhter: Vidim nad vami, de imate kri gofto. Obljubim, tudi pridno najefte fe sve-zher, na herbtu leshite, kri Itopa k' ferzu, shelodez vaf tifhi , in v' mreshizi dobite kerzh. To vam dela teshave v' fpanju, in menite, mora je. Poflufhajte me! Bersh ko to zhutite, bres ftraha fe urno obernite. Ne jejte slo svezher fuhiga kruha, boba i. t. v. kar shelodez teshi; ne leshite snako ; tudi glejte zhe pufhati ne bo treba. Nar pred pa v' moro vere ne imejte. Kvanta je , ki fe otrozi s' njo Itrafhe. Albert je. ftoril po fvetu, in snebil kmalo fe je nadloge.
89. ©er ffeine SD?tcf?ef fagte etrteč 9ttorgen<3 ju feinern SSater: 3d) M>e rnid) £eute žftadjtč red)t gefiirdjtet, e$ močite eine ^ejre jum ©d)luj]etfocf)e (>eretnfd)(iefen.
33. 2Ger bat btr fo etroač erjči^t?
9)?. Unfere SOTagb geftem SJbenbS.
93. Motrim, icf> »tU btr emrna^f bett gtnger burd) bač @d)(ujfetfod) jtefjen. — (5r »erfudtfe eč. ©er kletne ftrtg ait ju fd)re»?en, eč tljat t(>m
53. ©teb, «?te foflfte etn afteč SBeib erffmit bem Jtopfe burdjfommen?
SJl. 3a bte »fjcjce fann ftd) gar lang unb fpifcig mad)en.
93. ©o? — Grr fjolrtte einen gfocfen SCerg ^erbet?, unb fagte ju bem fletnen SSJitdjef: Dama« d)e eč fang unb biinn, nue etne ©d)nur, unb fd)te« be e<3 burd)! — ©er J?(etne jupfte bač 2Berg mit ben gtngern aučeinanber, unb breste ed mit ben fladjett <f)anben.
93. ^cmm |er, jegt rotlT id) btr bie ^ngcr aud) fo auč einanber jie^en, unb bremen, bap fte burd) baž ©d)luffellod) ge^en.
SSJiidjel fprang auf bie ©eite, unb Iad)te.
93. S0?einft bu, bte #eje močite fid) fo mit .£>aut unb J?nod)en ftrecfen iafTen?
89. Mihiz je ozhiku rekel sjutraj: Slo lim fe nozoj bal, de bi vefha per kljuzhav-nizi fkosi luknjo ne perlesla.
O, Kdo ti je to djal?
M. §inozh, nafha dekla.
O. Daj , perft naj ti fkosi kljuzhavni-zo potegnem. Pofkufha. Otrozhe savekaj bolelo ga je.
O. Poglej, kako bi neki ftara baba s' glavo fkosi perrila?
M. Menim de, vefha fe vfa, lohka po-daljfha in ftanjfha.
O. Kaj tako? — Po pez gredo, in rekli fo Mihzu : Na ! v' trak jih podaljfhaj in ftanjfhaj, in fkos jih porini! — Mihiz peze s' perilmi raspuli , in s - fuzhe med dlanmi.
O. Zhakaj, tudi per fte naj ti rasteg-liem in tako s - fuzhem , de bodo fkosi kljuzhavnizo mogli.
Mihiz je fkozhil, in fe fmeja,
O. Menifh , de bi vefha tako kosho in kofti dala restegovati ?
M.
9». ©er ruurbe bte Sujt jurn ©urdjfdjliefen »ergeljen!
3S. @elt, menn fte Fommen Fonnte, »are eč itjr ja leidjter, bte ,£J>ur ober etn genfier aufju* rnadjen ?
2K. grepltd).
2tterfetf bu, baf? bidj bte SD?agb jurn 23e* ften fjaben rootfte? roemt fte btr rcteber fo etroaei SJlberneč erjcifjlet, fad)e fte brat) auS!
90- £čin3cf>ert f>atte gefdfjeibte $ltem, ©iefe erjaf>ltm tf>m nieefroač »on ©efpentfern, ^erenu. bgl. ©te »erbot^nt ed aud) bem ©eftnbe, bamtt er ntd)t furdjtfam rourbe. ©te 2i(tern fonnten i(m 9?ad)tž (nnfdjtcfeit, mo fte rootften, ež begegnete t>m nte etrcač. @tnmal)t er 21benb3 jurn 9?ad)bar ()iniiber. ©te fagen bet) bem ©pinnen, unb er$cif>ften ftd) eben »on @eif?ern. ©a fadjte er nur. ^ftgltd) Sfing e6 uber ber ©tube an ju traben, roie etn ^ferb. Me fapen »erfiummt ba. 3fur .ptfnčdjen (er mar bama^ž funfjefm 3al)re alt) munterte fte auf, ju fefjen, rcač ed »»are. (čr ging mit bem Std)te »orauč, bie Slnbern fofgten i^m nad). 2Beld) ein ©d)recfen, alg fte bie ©tie* ge fcinauf famen! — (Jin l)aplid)eč 23ocfggefid)t mit jrnet) $omern, etnent 33arte, unb etn ^aar funfelnben 2(ugen, bie auč bem ©unflen |)er»or;
blicf*
M. Obljubim , menilo bi jo fkos la-
siti!
O. Jeli, naj bi mogla prili , loshej bi ji bilo duri ali okno odpreti ?
M. To je, de.
O. Ne ahutifh, de te, je dekla sa beb-za imela ? Vefh kaj ? kadar ti fpet kaj tako klamaftiga pravi, le prav fmejaj fe ji!
90. Anjshik je imel pametne ftarifhe. Nikoli nizh od ftrahov, vefh in taziga mu nifo perpovedovali. Tudi dershini fo to prepovedali , de fe ftrafhil ne bo. Lohka, kamor fo hotli, fo ga po nozhi poflali, nikoli fe mu ni nizh nakljuzhilo, Enkrat je svezher k' fofedu tje zhes fhel. Predli fo , in ravno /i od duhov perpovedovali. Anjshik fe jim fmeja. Na enkrat sazhne kakor konj nekaj po diljah zepetati. V/i vmoknejo. Le Anjshik (bil je takrat petnajft let ftar) jih ravna gledat iti, kaj de je. S' ljuzhjo gre pred njimi , uni gredo sa njim. Pa kaki ftrah, o joj , ko po fhtengah perftopa-jo! — Gerda koslova glava , dva roga, brada , in dva ifkrena ozhefa , ktira fe
blif-
bftcften! -t- entfegten ftcf), tfffb eiftcn t>te ©ttege fnnab. Sfber £an3 bfieb gurudf; er ging barauf loč, pacfte bač ©efpenft bet) ben £ornern, unb fiiljrte e3 bie ©ttege ^inab. (Jr (actjte au$ »olfem^affe: «£)i, i)i, \)a, l>a! rcar bie ©eifje, bie trn ©talle loč geroorbett, unb auf ben 33obert geftiegen rcar.
91. ©er fletne ©a»tb Fam etnmaljl ganj letfe jur £f)itr ljeretngef<f)ltcf)en. ©eine SKutter merfte eč. ©te fragte: 26o fommft bu fjer, ©attib? ©. SSott grtgen ^eriifcer.
9iun, l;abet iljr mit einanber gefpiefet? ©. 3a — 93ertfecfen. SDf. ©u bift ja ntctjt munter; bl'r ©p tel ntcf)t? ©. O, ja.
©o f o trt nt, unb erjafjlemir etroač bason. ©aoib ging ganj fd)iid)tern |tn.
Sarum blicfft bu fo jur Srbe ? ©djau
mtd) an!
Grr traute ftcfj nidfjt; eč famen ii>m Stfjranen tn'3 Sluge.
9)?. ©etfefr eš mir, bu Ijaff etroaš angefMlt! ©. 2lcf>! — grig \><xt mict) »erleitet! (Sr befannte je§t StlTež.
SER.
blifkata is tame ! — Vfi ftrepetajo , in zetle po fhtengah navdol. §am Anjshik je oftal. Y' pofhaft fe fpufti, sgrabi jo sa roge, in pelja jo po fhtengah. Na vfe gerlu fe je fmejal: Hi, hi, ha, ha, ha! Kosa je bila, v' hlevu fe je odvesala, in prifhla na dilje.
91. Davidik je enkrat vef tih per vratih v' hifho perlesil. Mali fo to zhutili. Vprafhajo ga: Od kod prldefh, Davidik? D. Od Frizeta fem zhes. » M. Jeli, tla pa kaj igrala !	^
D. Igrala — §krivali fmo fe. M. Vefel nili, ti ni ta igra vfhezli ?
D. O, pazh.
M. Pojdi, pojdi, povej mi kaj od nje.
Davidik gre ftrahama.
M. Sakaj le v' tla gledafh ? V' me gle/.-
1' •• A v. . 'C -L Ni li upal; folse mu v' ozhi ftopajo.
M. Povej mi, ti li kaj pregrefhil! D. Oh! Frize me je napeljal! Vfe povedal je sdaj.
M.
Ti. ©elt, tf)r »erfiecftet eucfy, bap eucfy nie* manb fafje.
©. (©d)lud)jenb.) 3«.
SO?. 2Ct'e rcar btr a£>er, ba bu bač 23ofe ge= t^att batteft?
©. SSon $er$en S(ngj?!
9Jf. ©ief>! »erftecfe bid), t»o bu ttutfff, ber Itebe ©ott roetfj eč, u>enn bu šSofea tljuft. @r lajjt btd) cttic gurd)t anfommen, unb »ernmfet eč bir.
©. O, i d) roilf eš ntd)t mel)r t^un! .
SOi. 2Caa rciberfdjjrt btr, roenn id) bir etrcač »erroetfe, unb tfjuft eč roieber?
©» 3<i<&t»3uns.
Ti. giirdjte, baj? bid) ©ott mcf)t audj jtfcf)* tige! — ©iep SKa^f Jjat btd) grrtg etroaž fef>r 33ofem »erfeitet! ©ef; ntd)t mef)r mit t()m urtt, »er* ftefe btd) aud) ja ntd)t rne^r! ©ptele, mo bir je* bermann jufe^en fann, fo wtrft bu nt'd)tč 33ofež babet; t^un.
92. ©ie S9futterbeffrafte©a»tbennicf)t. 2(6er fte (jielt if)tn fd)arf »or, mač t^m begcgnen fonn* te, rcenn er ba$ 93ofe mieber t^dte. ,,©er unb jener Ijaben eč aud) getf)an, fagte fte, eč ifl it)* nen fo fd)Iimm ergangen. D, ba$ mdre ein Un* glitcf, menn btr aud) fo etroaš mtberfuf>re! ©u metjTt, ©ott ijat e$ fo eingeridjtet, bajj auf ba$
336fe
M. Jeli, fkrivali fte fe, de ]>i vaf nih-zher ne vidil.
D. (Ihtijozh fe.) De bi naf nihzher ne vidil. M. Kako pa ti je bilo , kadar fi hudobijo pozbel ?
D. Hudo per ferzu !
M. Glej , fkrivaj fe , kamor hozhefh, ljubi Bog ve , kadar kaj hudiga ftorifh. §trali da v' te, in fvari te. .M ' ; .'lufg D. Nikdar vezh ne bom ftoril! .(jI M. Kaj fe ti sgodi , kadar te, pofvarim , pa fpet tako ftorifh ?	• D. §trah mi dajo.
M. Boj fe , de te tudi Bog ne oftra-huje! — To pot te je Frize v' kaj grosno hudiga sapeljal! Ne pezhaj fe vezh s' njim, in tudi ne fkrivaj fe nikoli vezh. Igraj, de te kdo vidi, in nizh hudiga ne bofh pozhel.
j	o i *	*>"* ■	."A
92. Mati nifo tepli Davidka. Pa opominjajo ojftro ga , kaj fe mu vtegne sgo-diti, zhe fhe ftori to hudobo. Ta in ta fta tudi to pozhenjala , fo djali , in tako hudo fe jima je sgodilo. Oh , kolika nefre^ zlia , ko bi fe tudi tebi taka permerla ! Ti vefh , Bog je tako obernil , de sa
gre-
SBijfe UBle§ fofgt/' 1 man Bafb barauf junt S^ac&tcffen gtng, molite £)aw'b t>orBetf>en. <Sr fonnte ež redjt fdjon. Slber bte SSftutter Befafjl 9?očcf)en ju Betljen. 8lai) &tfcf)e mtnfte fie©a»t'beit Bei? ©ette, unb fragte: 2Bač Bitteft bu mtcf), menn bu etnen ge^ler Begangen ^aft ? £). mollet mir »erjeifjen. SO?. 33ttteff bu mid) aud) um emeit Slpfel, etn 23utterBrot u. bgf. . £>. žKetn.
9)?. mugt bu »or^er tj>un, e|>e bu mie* ber fo etmač erlangefH D. 9Jitcf? bejfern.
SO?. 28a3 fannft bu benn je§t jum IteBen ©ott Bet^en, bem bu mtgfallen (>ajf ? 3X Sag er mir t>erjetf;e. 9Jž. £f>u bač ^erjltd)! SlBer ju £ifd)e erlau* Be icf) btr nid)t ju Betfjen, Bič bu bicl) etne 3ett fang red)t Befferjf. ©ef>et, fo leljrte bte OTutter ben fleinen £a»tb, bag e« @ott »or 5ltlem ge* falle, menn ^inber fromm ftnb, unb ftd) gutauf* ftljren, unb bag er bač ©eBet£ ber Bofen n# fd)en nid)t ertmre.
/
greham hudo pride. Potlej , ko fo k' ve-zherji fhli, je hotel Davidik jim naprej moliti. Lepo je snal. Pa mati fo Rosaliki rekli. Po jedi fo mati Davidku na Hran mignili, in vprafhajo ga: Kaj me profifh, kadar /i pregrefhil kaj ?
D. De mi odpufle.
M. Me tudi jabelk , putra na kruh , in taziga kaj profifh ?
D. Nak'a.
M. Kaj morefh Roriti , preden kaj taziga dobifli ?
D. PoboljfhaK ti " J
M, Kaj fmefh sdaj profiti ljubiga Boga, ktiriga fi rasshalil ?
D. De mi naj odpufti.
M. Is ferza to ftori ! Per jedi pa li ne puftim naprej moliti, dokler fe nekoliko zhafa ne poboljfhujefh. Vite , tako fo mati Davidka uzliili, tle Bogu je memo vfi-ga vfhezh , de fo otrozi poboshni, in lepe vedbe , in de hudobnih ljudi molitve ne vflifha.
• :i«Vt • (>.: f 'i - i fn It ".'i ji -T Ijvjf.: . I,	! u
■I , i' 11"'' <■■■ fi-lj*!,',
I	t I 111 • • • « ,
i	•' .;; i v'i.-
I' ' t	'1 tiv j C . , .;[
t ' I)	ij ti ii
i '	ii/i?.:;-!>; a
i' : o	iui .{"•
: •• n'»!:. ;.r i/i-u : : bi Cul	t£
©ebirucft 6eS) @avl Ueb etr eute?.
q rr[ -. liViinl j a H .! »flM&iif Ath' r
.' 'les r1'-!* f T !l<"
. f ; .. .
; : '"V* '

i