Poštnina plačana t gotovini. Leto IX,, št, 25 („jutro" xix», št. 140 a) Ljubljana, ponedeljek 20. junija 1938 UpravmStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Cena 2 Din Uredništvo: LJubljana, Knafljeva uL 8. Telefon St 3122, 3123 3124, 3125 ln 3120. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pofttl prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg St. 7. Telefon št 2455. Celje, Stroesmayerjeva uL L TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. SLUŽBENI PBIČETEK VSESOKOLSKEGA ZLETA V PRAGI Z nastopom 32,000 sokolske dece so se včeraj pričeli sokolski dnevi y Pragi — Javnemu nastopil je prisostvovalo 150,000 gledalcev Praga, 19. junija, h. Z današnjim dnem so se pričele oficielne prireditve X. vse-sokolskega zle ta. Kakor prejšnja leta, je tudi letos otvoril zletne dni nastop sokolske dece, ki se je zbrala letos v izredno velikem številu. Kakor se množe sokolske vrste v splošnem, tako naraščajo tudi vrste najmlajših sokolskih pripadnikov. To je nazorno pokazal tudi današnji dan sokolske dece, ki je nastopila v tako impo-zantnem številu, kot doslej še nikdar. 32.000 najmlajših Sokoličev in Sokoličic se je zbralo danes v Pragi, kar je pač najlepši dokaz, da imajo roditelji polno zaupanje v sokolsko vzgojo ter da pri izoblikovanju značajev svojih otrok polagajo veliko važnost ne samo na telesni, marveč tudi na duševni razvoj. Stanovanjski odbor je imel veliko dela in skrbi, da je mogel poskrbeti za stanovanja in prehrano. Saj to niso odrastli ljudje, marveč je treba nadzirati vsak njihov korak in skrbeti za njihovo pravilno nastanitev in prehrano. Priznati pa je treba, da je stanovanjski odsek to veliko in odgovorno delo vzorno izvršil. Pri nastanitvi in prehrani so imeli glavno besedo zdravniki. Da ne bi morali otroci, izmučeni od skušenj in nastopov, predaleč hoditi na stanovanja in po hrano, so vso stvar uredili tako, da so 20.000 malih Sokoličev in Sokoličic porazmestili kar v garderobah na zletišču in na najbližjih šolah. Nad 10.000 sokolske dece je prišlo iz obmejnih krajev. Vso skrb za njih je na predlog primatorja Prage dr. Zenkla prevzela praška občina, ki je tako znova pokazala svojo polno razumevanje za sokolske ideje in cilje. Prvotno je praška občina povabila na svoj račun 30.000 obmejnih Sokoličev. Ker pa so se pojavile težave glede nastanitve, so morali to število omejiti na 10.000. Prehrana je bila vzorno organizirana in so dobivali otroci dnevno po 6 obrokov. V ilustracijo ogromnega dela, ki so ga pri tem imeli sokolski organizatorji, naj samo navedemo, da je 32.000 Sokoličic in Sokoličev potrebovalo dnevno samo za zajutrk in večerjo 250.000 žemelj. Salame so jim radelili dnevno 5.100 kg, iz hrenovk, ki so Jim jih dnevno razdelili za okrepčilo, pa bi lahko napravili verigo dolgo 10 km. Večina Sokoličev je prišla v Prago že v petek in soboto. Sokoličice so sodelovale samo iz praških društev in najbližje okolice. da si je na ta način prireditveni odbor olajšal delo z nastanitvijo, ker so lahko takoj po končanem nastopu krenile domov. Slavnostni sprevod Praške ulice so danes že v zgodnjih jutranjih urah zaživele. Na določenih zbirališčih se je zbirala sokolska deca ter se pripravljala za slavnostni sprevod. Vreme se je zjutraj nekoliko kisalo in je že izgledalo, da bo pokvarilo vso prireditev, toda kmalu se je pokazalo iz oblakov soln-ce in nastal je najlepši dan. ki je razpo- loženje sokolske dece in množic še bolj dvignil. Praško prebivalstvo je na vsakem koraku kazalo svoje simpatije in ljubezen do sokolske dece. Od vseh strani so jim prinašali okrepčila in priboljške ter skrbeli, da je bilo vse v najlepšem redu. Ko se je začel formirati sprevod, je občinstvo napolnilo ulice, po katerih je krenil. Koder se je pojavila sokolska deca, ni bilo vzklikanja ne konca ne kraja, mladina pa je žarečih oči razigrano odzdrav-ljala in mahala z zastavicami. Ob 8.30 je bil sprevod že formiran in na povelje staroste GOS je krenila po-vorka po glavnih mestnih ulicah preko Vaclavskega namesti na sokolski s'adiorn, kamor je prispela ob 11.40. Pogled na sprevod je bil nepopisen. V sprevodu je korakalo 27.743 Sokoličev in Sokoličic "iz 50 sokolskih žup češkoslovaške republike, žal jugoslovenska sokolska deca ni imela prilike sodelovati pri tej največji manifestaciji sokolske mladine. V sprevodu so nosili 432 praporov, igralo pa je 23 sokolskih godb. bro ječih skupno 660 mož. Mnogo dece je bilo tudi v pestrih narodnih nošah, kar je nudilo posebno živopisno sliko. Občinstvo je sokolsko deco na vsej poti navdušeno aklamiralo in ni bilo vzklikanja ne konca ne kraja. Javni nastop Za popoldanski javni nastop se je začelo občinstvo zbirati že kmalu popoldne. Avtomobili, avtobusa in tramvaji so neprestano bruhali pred stadionom nepregledne množice, dolge povorke pa so prihajale peš. Do 17. ure, ko se je pričel nastop, se je zbralo ra telovadišču 150.000 ljudi, tako da so biie tribune in stojišča napolnjena kakor ob glavnih zletnih dneh. Med drugima odličniki so bili ministrski predsednik dr. Hodža z več ministri, predsednika obeh zbornic narodnega predstavništva dr. Soukup in Malypetr, francoski in bolgarski poslanik, številni predstavniki oblasti ter češkoslovaškega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Ko so se ob 17. odprla vhodna vrata na telovadišče in je v š irih mogočnih kolonah prikorakala na telovadišče sokolska deca, jo je sprejelo frenetično ploskanje in vzklikamje. Z drobcenimi, a strumnimi koraki so ti najmlajši in najmanjši sokolski pripadniki že s prvim svojim nastopom pokazali, da hočejo biti odločni predstavniki in poborniki sokolske vzgoje. Ko so se razvrstili po prostranem telovadišču, so med sviranjem dTŽavne himne dvignili na drog državno zastavo, nato pa se je takoj pričel javni nastop. Najprvo je nas opilo 6.000 najmlajših Sokoličev pod geslom »Pojte z nami!« Predvajali so ljubko otroško rajanje po napevih narodnih pesmi in si na mah osvojili srsa vseh prisotnih, ki niso štedili z odobravanjem in priznanjem. Druga točka nastopa je pripadla ženski deci, ki je gledalcem predočila telovadbo v telovadnicah in na letnih telovadiščih. Nastopilo je pet skupin po 360 telovadk v starosti 6 do 14 let. Tretjo točko je tvoril nastop 2000 Sokoličev v starosti 9 do- 14 let iz vse češkoslovaške republike. Posebne skupine so tvorili slovaški in podkarpatski Sokoliči, ki so izvajali razne narodne plese in želi burno odobravanje. četrta točka so bile vaje moške dece v starosti 9 do 10 let po motivih narodnih pesmi. Mali Sokoliči so z neverjetno skladnostjo izvajali razmeroma težke vaje in ni bilo priznanja ne konca ne kraja. Sledile so Sokoličice v starosti 9 do 14 let, ki so izvajale ljubke proste vaje in so bile prav tako deležne polnega priznanja. Nastop so zaključile proste vaje moške dece, ki so napravile po številu sodelujočih in po izvedbi najboljši vtis. Današnja prireditev Je bila zaključena s poklonitvijo državna zastavi, ki so jo na o sneli z droga med sviranjem državne himne, nakar je deca skupno z občinstvom zapela slovansko himno »Hej Slovani«. Sokolska razstava V Holešcovicah, kjer je običajno praški velesejem, je bila danes v navzočnosti zastopnikov vsega slovanskega sokolstva, oblas i in številnega občinstva otvorjena sokolska razstava, ki prikazuje razvoj sokolstva od prvih početkov do današnjega mogočnega razmaha. Razstava je zelo skrbno sestavljena in vsebuje mnogo zgodovinskih dokumentov, ki pričajo, kako trdo je bdlo delo, ko so prvi sokolski pionirji orali ledino in pripravljali temelje sokolskemu pokretu. Posebni oddelki vsebujejo bogate statistične podatke in diagrame, ki se nroiašajo na vse panoge sokolske vzgoje -v telovadnicah in izven njih, posebno poučni pa so oddelki, ki se nanašajo na narodno obrambno vzgojo sokolstva. Veliko pozornost vzbuja tudi oddelek jugoslovenskega sokolstva, ki je skrbno urejen in nudi pregled vsega razvoja jugoslovanskega sokolstva. O tej pomembni razstavi bomo še obširneje poročali. Vsem današnjem prireditvam je prisostvoval tudi prvi podstarešina SKJ brat Bngelbert Gangl. Dasi ima levo roko, ki si jo je, kakor smo že poročali, po nesrečnem naključju zlomil, v obvezi, vendar marljivo sodeluje pri organizacdji vse-sokolskega zleta. Jutri mora zopet ra pregled na kliniko. Počuti se kljub razmeroma težki poškodbi dobro ter pozdravlja vse sokolske prijatelje in znance. SftilSflcK liiestacija obmejnega sokolstva Ob udeležM desettisočglave množice fe obmejno sokolstvo včeraj odkrilo pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah spomenik kralju Uedinitelf u in obnovilo prisego zvestobe njegovi oporoki: čuvajte Jugoslavijo! Sv. Trojica v Slovenskih goricah, 19. junija, m. Eden naših najlepših obmejnih trgov, Sv. Trojica, je zaživel danes v vsej svoji bujnosti, bogato okrašen z državnimi zastavami in zelenjem. Več tisočglava množica našega kmečkega ljudstva, se je že v dopoldanskih urah zgrnila v to prijazno slovenjegoriško naselje, da tu prisostvuje svečanemu odkritju spomenika bla-gopokojnemiu kralju Aleksandru I Uedi-ni'elju, ki ga je na svetotrojiškem trgu postavila tukajšnja neumorno delujoča sokolska četa. Sv. Trojica v vsej svoji zgodovini še ne pomni tolikšnih sokolskih množic, ki so kakor veletok poplavile danes njene eefte. Prišli so Sokoli od blizu in daleč in rdeče sokolske srajce so dale našemu obmejnemu trgm danes značilen nacionalni poudarek in vsej svečanosti še veličastneišo sliko. Kmalu po 14.30 so se z raznih zbirališč zgrnile več ♦dsoč^lave možice sokolskih pripadnikov, sokolske konjenice, članstva, naračča.% in dece, nadalie ra-silci in d*-uge nacionalne in narodno obrambne organizacije v mogočno pevor-ko z vojaško godbo na čelu. V sprevodu je bil tudi 12 mož broječi oddelek slovenskih fantov Med živahnim vzklikanjem in gostim špalirjem občinstva je krenila povorka na glavni trg, kier je bil stik Okrog spomenika so se razvrstili številni sokolski in gasilski prapori ter nosilci vencev, dočim je ves obsežni prostor pred spomenikom, cerkvijo in vse stranske dohode napolnila desettisočglava množica. Streli iz topičev in sokolske fanfare so oznanile pričetek svečanosti, ko je na slavnostni prostor prišel zastopnik Nj. Vel. kralj«, polkovnik Maras Po ljubkem nagovoru mali Sokolice Mire Cvetkove, ki je kraljevemu zastopniku izročila lep šopek cvetja, je četni starosta brat dr. Bruno Weixl v vznešenih besedah pozdravil vse zbrane goste, zlasti pa kraljevega zastop- nika polkovnika Marasa, zastopnika bana sreskega načelnika dr. Šiško, župnega starosto br dr. Milana Goriška, predsednika gasilske župe Maribor - levi breg Srečka Krajnca in predsednika občine Klemenči-ča ter vse Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo. V svojem govoru se je spominjal marsejske tragedije in mučeniške smrti viteškega kralja Uedinitelja ter pozval vse navzoče, naj točno izvršujejo njegovo oporoko: Čuvajte Jugoslavijo! Sveto-trojiška sokolska četa je v okviru Petrove petletke sklenila postaviti spomenik, kar je s pomočjo vsega prebivalstva tudi izvršila. Med številnimi posamezniki, ki so šli sokolski četi pri tem posebno na roko, je omenil tudi akademskega kiparja Dolinar-ja, ki je z izredno skrbnostjo izvršil sokolsko naročilo. Za pomoč in nasvete pa se je zahvalil zlasti tudi mariborskemu garnizionarju. podpolkovniku Maslaču. Posebnega poudarka je bila deležna ogromna udeležba podeželskega ljudstva iz vseh delov Slovenskih goric, tako da se je ta svečanost spremenila v mogočno obmejno narodno in državno manifestacijo. S postavitvijo spomenika so se obmejni Sokoli oddolžili spominu blagopokojnega viteškega kralja in dali izraza svoji zavesti, da hočejo biti vedno budni čuvarji naše meje ter krepiti narodno in državno zavest, zavedajoč se. da je samo v narodnem in državnem edinstvu naša rešitev. Z obljubo vdanosti Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu je desetisočglava množica sprejela govor četnega staroste nakar so pevci Jadrana ubrano zapeli Mirkovo »Čujte pradedje«. Četni prosvetar br. Križnik je nato v toplo občutenem govoru orisal nesmrtni lik kralja Mučenika, množica pa mu je pritrdila s trikratnim »Slava« klicem. Po ljubki deklamaciji mladega Sokoliča Joška Kuharja, je spregovoril še župni starosta br. dr. Milan Gorišek, čegar besede so bile posvečene predvsem narodnemu edin- stvu, ki mora biti osnovno načelo vsakega zalednega Sokola. Sokolstvo je postavilo spomenik v priznanje in v znak hvaležnosti do one ideje, za katero je živel in umrl naš nesmrtni kralj Uedinitelj. Pevci Jadrana so nato zapeli znano »Iz bratskog zagrljaja«, nakar je zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Maras odgrnil zaveso in odkril spomenik, pred katerim so se poklonili sokolski in gasilski prapori. Vojaška godba je zaigrala državno himno, zbrana množica pa se je med pokanjem topičev poklonila spominu velikega vladarja s trikratnim »Slava« klicem. Nato je sledilo polaganje vencev, med katerimi so se posebno odlikovali venci mariborske sokolske župe. sokolskega okrožja Sv. Lenart, Sokola Maribor-matica. Zveze Maistrovih borcev, gasilske župe, društva učiteljev in domače sokolske čete. Vsa zbrana množica je ob zaključku svečanosti zapela slovansko himno, nakar je sledil mi-mohnd Sokolov in gasilcev. Svečanost je zaključil javni nastop domačega Sokola, ki je, kakor vsa prireditev, prav tako krasno uspel. Sv. Trojica, ki je in bo ostala tudi v bodoče sokolska. je z današnjo svečanostjo na veličasten način počastila spomin viteškeea kralja ter znova izpričala svojo globoko jugo-slovensko nacionalno in državno zavest. Sokolski nastop v $t Vidu Ljubljana, 19. junija. Iz Ljubljane je danes pohitelo lepo Število sokoletvu naklonjenega občinstva k društvenemu nastopu v Št. Vidu. Udeleživa jiz kraja in okolice je bila vobče prav zadovoljiva. Oddelki so prikorakali z zastavo na čelu na telovadišče im eo jj ob igran iu himne izkazati čast. Nato je nastopilo 56 deklic in 56 fantov z žunnimi vajami, 48 naraščajnikov in 46 narašča inic s prostarai vajami ter 31 Slamov i>n 23 Slan« takisto s prašfkimi vajami. Sledvla je orodna telovadba. pri kateri so nastopili vsi oddelki na Poslednja pot gospe Anči Kramer jeve Ljubljana, 19. junija Ob zatona lepe sončne nedelje, kakršne pozna le prehodna doba iz pomladi v poletje, smo danes spremili na poti k večnemu počitku go. Anči Kramerjevo. Vedeli smo, da ima ta tiha in skromna dama zelo velik krog vdanih ji prijateljic in znank, prijateljev in znancev. Vedeli smo, da jo preko tega osebnega kroga spoštujejo in cenijo kot življenjsko družico dr. Alberta Kramerja tudi mnogi, ki niso imeli prilike, da bi jo osebno poznali. Da pa je uživala tako velike simpatije, kakor se je pokazalo ob današnjem pogrebu, ni vedel in računal nihče, najmanj pa dobra pokojnica sama, ki ni nikdar iskala nikakih počastitev, nikdar stopala v ospredje javnega življenja. Pred odhodom na svojo zadnjo pot je gospa Anči počivala v mrtvašnici na Stari poti. V soboto ves popoldan in danes ves dan so brez prestanka romali k njeni krsti Ljubljančani in Ljubljančanke, znanci in znanke, pa nešteti drugi, ki se jih je globoko dojmila njena prerana smrt. Da še zadnjič pokažejo svojo hvaležnost veliki zaščitnici in dobrotnici nacionalne mladine, so akademiki, člani JNAD Jugoslavije danes popoldne postavili ob krsti častno stražo. Stene mrtvaške veže in preddvora so bile kmalu vse obložene z venci in šopki svojcev, sorodnikov in prijateljev, vmes pa je bilo tudi vse polno skromnega cvetja. položenega od neznanih hvaležnih rok. Pa še vedno so prihajali novi venci in šopki, da so danes morali obložiti tudi ulični zid na obeh straneh vhoda v mrtvaško vežo. Nadvse rada je imela gospa Kramer-jeva rože, dokler je bila živa; kjer je le mogla, se je obdala z njimi. Vsa v cvetkah je bila, ko je poslednjič odpočivala pred nastopom svoje poti v naročje slovenske zemlje. In še so mnogi znanci in prijatelji, prav v duhu plemenite pokojnice, namesto vencev in šopkov darovali znatne zneske za razne dobrodelne namene. K pogrebu pa se je potem zbrala ogromna množica, ki je bila pravi prerez ljubljanskega prebivalstva. Prišli so predstavniki vseh panog našega javnega življenja, prišli zastopniki vseh političnih organizacij JNS iz Ljubljane in okolice, prišli pripadniki prav vseh stanov in slojev. Vse polno je bilo na današnjo nedeljo po deželi sokolskih in drugih prireditev, ki vežejo nacionalne ljudi na domači kraj. A kljub temu je mnogo ljudi tudi s podeželja prihitelo v Ljubljano, da počastijo spomin blage žene. Izven Slovenije so prišli na pogreb v imenu osebnih in političnih prijateljev dr. Kramerja in njegove prerano umrle soproge bivši minister Sve-tislav Popovič iz Beograda ter narodna poslanca Manfred Paštrovič iz Splita in Josip Cvetic iz Zagreba. Videli smo dalje skoro vse slovenske napredne senatorje in narodne poslance, neštete preizkušene nacionalne borce iz vseh krajev Slovenije, vso staro in mlado gardo nacionalne Ljubljane, prebivalce iz vseh ljubljanskih okra- jev, tako iz centra kakor delavske periferije. Na čelu službenih predstavnikov so bili pomočnik komandanta divizije general Dodič, ljubljanski župan dr. Adlešič in podžupan dr. Ravnihar z gospema, ^sl. konzul inž. Mi&ovsky itd., « bi bila skoro neizvršljiva naloga, da bi poskušali našteti vse ostale predstavnike in zastopnike. Saj bi morali našteti skoro vse ljubljanske korporacije in organizacije. Sicer pa jih večina ni prišla samo z namenom, da reprezentirajo svoje organizacije, temveč v enaki ali še večji meri iz srčne potrebe, da še enkrat pokažejo svoje simpatije do prerano umrle dobre žene. Ob 16.30 so oo. frančiškani z župnikom dr. Angelikom Tomincem na čelu opravili pred mrtvašnico prve pogrebne molitve. Združeni pevci »Save« in »Slavca« so pod vodstvom dirigenta Venturinija zapeli presunljivo Venturinijevo žalostinko »Usmili se...«. Nato pa se je po Zaloški cesti preko Hrvatskega trga in po Šmartinski cesti proti pokopališču izoblikoval veličasten žalni sprevod, ki se je vse do podvoza pomikal med skoro nepretrganim gostim špalirjem Ljubljančanov. Za križem in žalnim praporom so stopali pevci s »Slavčevo« zastavo, za njimi pa vsi v Ljubljani navzoči akademiki člani JNAD Jugoslavije z velikim vencem in trakom v narodnih barvah. Sledila sta dva voza, zvrhano polna vencev in šopkov, nato pa so štirje vranci vlekli stekleni voz s posrebreno krsto. Marsikomu se je zarosilo oko, ko je videl za krsto globoko potrtega moža. Tisoči in tisoči oči pa so mu pošiljali nemo sporočilo, da ni ostal osamljen, čeprav mu je neusmiljena usoda iztrgala najdražje, kar je imel na svetu, njegovo življenjsko družico. Za sorodniki so se uvrstile v žalni sprevod množice Ljubljančanov, cel kilometer daleč in še več. Zopet se je nudila slika, ki smo jo omenili v početku: kakor pokojnica ni nikdar izbirala, kadar je mogla komu storiti dobro, tako so jo tudi na njeni zadnji poti spremili intelektualci in gospodarstveniki v cilindru poleg delavca v skromni nedeljski obleki, dama v elegantni toaleti poleg preproste predmestne ženice z ruto na glavi, mladi in stari. In ogromni del te množice se ni zadovoljil z običajnim spremstvom po mestnih ulicah. Skoro vsi so šli ven na Ljubljansko polje, da spremijo gospo Kramerjevo prav do njenega zadnjega tesnega doma. Na pokopališču pri Sv. Križu so krsto s poslednjimi ostanki nepozabne gospe prenesli v pokopališko cerkvico, kjer so oo. frančiškani opravili pogrebne molitve. Obdani od nacionalnih akademikov so uslužbenci pogrebnega zavoda potem odnesli krsto h grobu, vso pot med gostim špalir-jem, ki se je bil med tem stvoril tudi na pokopališču, še so duhovniki opravili zaključne molitve, še so pevci globoko občuteno zapeli »Človek glej« in krsta je izginila v zemljo. Le malokatero oko je ostalo suho. Lepa svečanost v Kragujevcu Kragujevac, 19. junija, p. Tu je bila danes lepa svečanost v počastitev spomina 40 Cehoslovakov, ki eo bili med svetovno vojno v Kragujevtu ustreljeni kot vel&izdajal-oi. ker so se borili za svobodo m zedinjenie Čehosilovakov. Svečanosti je prisostvovalo tudi posebno odposlanstvo iz Čeekoslovažlke, v katerem 6ta bila general Vist in podpredsednik poganske zbornice dr. Ivan Markoviič. Svečanost se je pričela z zadušni-co pred spomenikom, kjer se je zbrala velika množica Kragujevčanov in številna odposlanstva raznih nacionalnih in kultunrh društev iz notranjosti države. Številno 90 bili zastopani vojni dobrovoljci, rezervni oficirji! in odposlanstva JC lig. Po cerkvenem obredu pri katerem je sodelovalo t.udii slovensko pev-ko društvo »Triglav« iz Kra-gujevca je iinel najprvo govor kragujevski župan Kamemiko Božič, nakar je v imenu JC lig govoril direktor Pavlovič, nato pa je povžeil besedo češkoslovaški general ^Vist, ki je v svojem govoru naglasjU, da so žrtve padle za isto idejo, za katero so se borili češkoslovaški legionarj^ in Jugoslovanski prostovoljci, za osvobojen je in narodno ue-diimjenje. Usoda je hotela, da eo parile žrtve baš Slovaki, kar je tembolj doka®, da so Čehi in Slovaki eno in da so se vedno borili za skupne ideale. Nato je govoril še podpredsednik češkoslovaške poslanske zbor. niče dr. Markovtič, vrsto govornikov pa je zaključil književnik Niiko Bartulovič, ki je v svojem govoru orisal težke borte, ki sta. jih vodiiila jugoslovensiki in češkoslovaški narod za skupne ideje. Svečanost je zaključijo svečano kosilo, ki ga je priredila na čast gostom kragujevstka občina. Lep podvig štirih ljubljanskih dijakov Beograd, 19. junija, p. štirje mladi slovenski dijaki so na svojstven način dokazali svojo vdanost do Jugoslavije in njenih velikih borcev kralja Osvoboditelja in kralja Uedinitelja. So to maturant Viktor Vah. dijak tekstilne šole Dušan Kapun, maturant Alfonz Klančnik in dijak trgovske šole Milan Pristovec. 23. maja ob 10. dopoldne so peš krenili izpred Narodnega doma v Ljubljani na Oplenac. Za dolgo pot so rabili 26 dni. Prenočevali so kot Sokoli v sokolskih domovih. Na Oplencu so položili na grobova obeh velikih vladarjev Jugoslavije trn jeve vence z jugoslovansko trobojnico. Na povratku so H ogledali prestolnico, kjer je njihov čin vzbudil toliko pozornost in odobravanje, da so jim preskrbeli brezplačen povratek po železnici. Nov dekan pravne fakultete v Beogradu Beograd, 19. junija, p. Za dekana pravne fakultete je bil snoči izvoljen profesor dr. Djordje Tasič. vpeh glavnih orodjih, deca pa z igrami. Zasluga za lepi telovadni uspeh gTe s. načel" t- ci Ci?el'evi in načelniku br. Komanu. Nastopu je sledila prijetna zabava, pri kateri je igrala godha iz Svetja prj Medvodah, medtem ko je telovadne nastope spremljala godba Sokola I. šz Ljubljane. Skupščina vojnih dobrovoljcev Beograd, 19. junija, p. V prostorih Kola srpskih sester je bila danes letna skupščina Zveze vojnah dobrovoljcev. Vsa poročila so bila soglasno odobrena in je bila ponovno izvoljena dosedanja uprava s slepim podpolkovnikom Lujorn Lovričem na čelu. V upravi so med drugim izmed Slovencev prof. Josip Jeras, dr. Ernst Gorišek, Josip Fovalej, Marko Krejči in Vladimir Perše. V resoluciji naglašajo dobrovoljci neomajno zvestobo kralju in Jugoslaviji in izjavljajo, da bodo vedno na, braroriku narodnega in državnega edin-srtva. Zahtevajo izpopolnitev zakona o vojnih dobrovoljcih in čimprejšnjo dodelitev zemlje, ki jim je obljubljena Za revizijo ameriške nevtralnosti Wa£Mngton, 19. junija. AA. (Renter) V svoji izjavi, ki jo je dal ameriškemu časopisju, daje senator Pi'tman pobudo za popolno revizijo ameriške politike nevtralnosti. Pittman smatra, da je kongres sklican zato. da se izda nov zakon o nevtralnosti Naloga tega kongresa bi ne bila samo rešitev samega vprašanja nevtralnosti, pač pa naj bi rešil tudi ena vprašanja, ki se nanašajo na svobodno plovbo po morju, na pravo nevtralnih držav ter na bolj človeško vojno. Po mišljenju Pittmaina naj bi kongres razpravljal tudi o miroljubnih metodah, da bi države svoje medsebojne dogovore boij spoštovale. »JUTRO«, pooedeljBka Maja Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana. 10- junij* Sončna, topJa nedelja. Na deželi kakor ▼ mestu vrsta prireditev. Izletnikov po žate*. niči, cestah in poteh polno. Dopoldne procesije, sijaj poletnega praznika: Šentjakobska župnija, frančiškanska in v Mostah sa-lez&janai so imeli svoj dan s te lovskimi procesijami. Vernikov je bilo mnogo v procesijah, kakor tudi v spatirju. Popoldne je Ljubljana hitela k turobnemu slovesu gospe Andi Kramerjeve. Nedelja, kj je bala taiko raznolika po svojih dogodkih, je vendarle potekla mimo, dostojanstveno, brez nesreč, brez taljenja miru. V ŠSki je policija preiskovala zadevo z najdenim ne-donoeenim otrokom, v bolnišnico pa so prepeljal nekaj ponesrečencev — to je vse, k« more beležiti običajna dnevna kronika, (vsaj do večera). Velik obisk na razstavi tehnične srednje šole Jubilejna razstava tehnične srednje šole je bila današnjo nedeljo neprenehoma izredno dobro obiskovana. Prav tako veliko zanimanje kakor moški oddelki, je vzbujal tudi ženski oddelek. Tu je v nekaj oddelkih razstavljeno delo vsega leta, delo, ki ne zasluži nič manjšega zanimanja kakor najmodernejši električni stroji ali modeliranje figur in izdelovanje finega pohištva. V oddelkih za krojenje in šivanje oblek in perila in za narodne vezenine smo strmeli pred spretnostjo ženske roke, ki ve iz preprostega ali finega blaga ustvariti prave umetnine. Zlasti je vzbujal pozornost oddelek za narodne vezenine. Tu so učenke pokazale nenavadno mnogo smisla in spretnosti. Krasno izdelani albumi, blazinice in prti svedočijo, da je ta panoga tudi pri nas na višku. Ka hodnikih so v okvirih razstavljeni vzorci najrazličnejših čipk, vzorcev po ljudskih motivih, arabska tehnik« itd, ki svedočijo, da tudi ročno delo ni ostalo pil svojih nekdanjih primitivnih oblikah, temveč se je danes razvilo do prav občudovanja vrednega umetniškega izraza. Današnji številni obisk na tehniški srednji šoli bo gotovo najboljša propaganda med Ljubljančani, da pač med nami ne bo nikogar, ki si velezanimive razstave ne bi ogledal. Na Gradn je zagorel kres Največ Ljubljančanov je prebilo nedeljsko popoldne m večer na Grad«, kjer je pododbor Rdečega križa priredil tradferiijonaflno kresno veselica Pri veselici je sodeloraala pošta/raka godba, ki je kratkočasila obiskovalce z lopami domačimi napevri vse popoL daie, dočhn jo je proti večera zamenjala godba dravske dfcvizije. Vse popoldne se je naid vse ftvShno ur vi ja,l sreoolov, ki je bil založen z lepimi darili, saj je na srečnega dobitnika čakalo 500 kg premoga. Tudi lepo vreme je docri-neslo svoje in privabilo na Grad precejšnje število ljudi oek> iz oddaljenejših krajev. Živahen promet se je razvijaj zlasti todi na stolpu Ljubljanskega gradn. odkoder se je nudil res prelep razgled po mesta, okolici jn planinah. Seveda so prired?te4>i kresovanja na Gradu poskrbeli, da je bjla zvesti podporni« Rdečega križa gospe Amčj Kramerjevd ob uri nj«S;ga poslednjega Slovesa Manaa tiha polastitev. Godba je po nalogn prireditvenega odbora prekinila igranje. Proti večeru se je pričelo rajanje na pripravljenem plesnem prostoru, ob devetih zvečer je pa mogočno zaplapolal kres in oznanjal, da je danes Ljubljana preživela dan v znamenju Rdečega križa. Na pot za znanostjo in umetnostjo Prisrčno slovo treh kulturnih delavcev od Ljubljane V soboto zvečer je Ljubljana praznovala, dvoje intimnih poslovilnih slovesnosti, ki sta traigično značilni za naše razmere in čas. Prirodoslovno društvo je v kmečkem salonu Slamičeve restavracije priredilo v ozkem krogu svojih sodelavcev in prijateljev intimen večer vseučiliškemu docentu dr Romanu Keaiku, ki odhaja iz Ljubljane na svoje novo mesto na univerzo v San Juamu na Portoricu v Združenih državah. V drami pa se je otb isti uri množica stalnih obiskovalcev Narodnega gledališča poslovila od režiserja in igralca inž. arh. Bojana Stupice, ki odhaja skupno z gospo Sa?vo Severjevo k Narodnem« gledališču t Beograd. Pri Slamiču se je Zbrala elita naših prirodoslovnih ved. Almo mater so zastopali univ. prof. dr. Skerlj, dr. inž. Kral, dr. Košir in dr. Grošelj. Prvi je odhajajočemu docentu dr. Kenku izrekel nekaj toplih besed v slovo podpredsednik društva inž. Boris Hribar in prebral še pismo kapetajia Podpaca z Otočca, ki se dr. Kenku od daleč zahvaljuje za vnemo in ljubezen, s katero ga je svoj čas pove-del skozi kraške jame in mu odkril bajni svet notranjskega, podzemlja. Za njim je poudaril dir. Košir, da je osoovni razlog odhodu dr. Kenka od nas v slabih per- spektivah, ki se odpirajo razvoju sti v naši domovini, čeprav letni proračuni države naraščajo od leta do leta, se postavke za znanstvene institucije vendar vzdržema znižujejo, tako da znanstvenik le iztežfka pride do rednega, uspešnega dela. V enakem smislu je spregovoril dr. Pajnič, ki je poželel dr. Kenku najboljšega prospeha v daljni USA, obenem pa je izrazil trdno vero, da bo tudi na novem torišču svojega dela ostal vreden in veren sin domovine. V zaključenem krogu je večer potekel v najlepšem prijateljskem razpoloženju in pa v znamenja iskrene želje, naj bd znanost kaj kmalu postala deležna sreče, da bi mogli naši ljudje brez ovir in zagat ustvarjati na naših tleh. V dramskem gledališča je bilo pri predstavi »Izpita za življenje« zvrhano polno občinstva. Navdušenju ni bflo ne konca ne kraja, režiserju inž. sah. Stupdd, ki obenem kreira eno glavnih vlog, je bflo pokkmjeno na kupe cvetja. Večer je brez pridržka pokajzal, kako tesne vezi so se med umetnikom in publiko napletle v teh sezonah, odkar z go. Severjevo dehije ▼ naši drami. Gledališko občinstvo se je od inž. arh. Stupice poslovilo g trdnim upanjem, da bo moglo slediti njegovem« raa-voju kmalu in spet na pozamici slovenske drame. V nedeljo ob treh zjutraj j je bila izrečena sodba v aferi »kokaincev« Od dvanajstih obtožencev je bil samo eden oproščen Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. Kralja je vztrajal sinoči pri koka-inski aferi do konca. Po zaključenem dokaznem postopanju, čitanju sodnih zapiskov in dolgotrajnih govorih državnega tožilca in branilcev obtožene dvanajsto-rice se je ob 23. uri umaknil k posvetovanju, ki je trajalo polne tri ure. Kljub pozni nočni uri je v sodni dvorani in na hodnikih vztrajala še precejšnja družba radovednega občinstva, ki je vsekakor pričakovalo, da bo senat hitreje odmerjal kazen. Po polnoči pa so pričeli polagoma obupavati in so odhajali. V raz-pravni dvorani so vztrajali po sili razmer obtoženci in časopisni poročevalci, državni tožilec in odvetniki dr. Muc, dr. Zdenka Brejc in dr. Šuklje, pa okrog dvajset naj-zvestejših sorodnikov in prijateljev obto- rečne preteklosti. Najtežje kazni je dobila glavna četvorica, ki ima tudi največjo zaslugo za velike škode, ki jih je obtožena družba zagrešila s sleparijami. Posebno obtežilna za njih je bila izredna rafinira-nost, s katero so, kakor so se izražali, >dajali v sveto olje« svoje žrtve. Najvišjo kazen pa je odnesel lesni manipulant France Hladnik, ki je bil med temi sleparji tudi najinteligentnejši. Njemu so naložili 2 leti in 15 dni robije in 41etno izgubo častnih državljanskih pravic. Za njim so bili uvrščeni rudar Ivan KallSnik z 2 leti robije in 31etno izgubo častnih pravic, trgovec Pavel Širok z 1 in pol leta robije in 31etno izgubo častnih pravic in trgovski zastopnik Josip Mauser z 8 meseci strogega zapora in 21etno izgubo častnih pravic. žencev. Tudi pomenki in ugibanja in natančno prebiranje časopisja, ki so ga pograbili od kolporterjev, jim niso več mogli pregnati spanca, ki se jih je loteval. Ura je lezla proti tretji, ko so v razprav-ni dvorani zlezle glave obtožencev in občinstva pod klopi, na katerih so čemela samo še sključena telesa zaspanet. Edini še čil je bil obtoženi Hladnik, ki je nekemu branilcu tako živahno razgrinjal svojo življenjsko storijo, kakor da bi se bil pravkar svež in spočit dvignil iz mehke postelje. Točno ob 3. jutranji uri jih je prebudil predsednik senata, ko se je v spremstvu zapisnikarja sodnega pripravnika Ivana Keržeta pojavil v razpravni dvorani s sodbo. Obtožena dvanajstorica je bila v hipu na nogah. Štirje najtežji. Širok, Hladnik, Mauser in Kališnik so ostali mirni, lažjih se je polaščal nemir. Svinčniki in notesi so jim sami od sebe lezli v roke, kakor kakim vestnim zapisnikarjem. Dasi je predsednik obljubil razglasiti sodbo le v skrajšani obliki, jo je razglašal in utemeljeval polno uro. Nihče od obtožencev ni bil deležen pogojne sodbe, dasi jih je bilo med njimi nekaj doslej neopo- Ostali so bili obsojeni: mizarski mojster Jože Vižin iz Suhe pri Skofji Loki na 4 mesece strogega zapora in 120 din denarne kazni, posestnik Franc Zumer z Olšev-ka na 6 mesecev, delavec Matija Novak iz Dol. Logatca na 3 mesece, mehanik Edvard Koleša iz Ljubljane na 4 mesece strogega zapora, slikar Matija Oprešnik iz Ljubljane na 3 mesece strogega zapora in 120 din denarne kazni, drogist Peter Detelja na 4 mesece strogega zapora in 300 din denarne kazni, trgovski potnik Josip Nickovski pa na 5 mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni. Vsi ti, razen Oprešnika, so bili obsojeni tudi na lletno izgubo častnih državljanskih pravic. Izmed vseh obtožencev je bil popolnoma oproščen zaradi pomanjkanja dokazov le ljubljanski mesarski pomočnik Ivan Ma-rinšek. Vsem obtožencem je bil v kazen vštet pripor in preiskovalni zapor. Stroški kazenskega postopanja in izvršitve kazni so bili za vse izrečeni kot neizterljivi. Naj-i bolj razočarani nad sodbo bodo verjetno , oškodovanci. Ti so vsekakor s prijavo sleparij oblastem zasledovali realne cilje in • pričakovali, da jim bo škoda povrnjena. Pri vsej dvomljivosti takšne povrnitve, ki izvira Iz nepremožnosti sleparjev, pa jih utegne omalodušiti Se odločba sodišča, da jih vse zavrne z njihovimi odškodninskimi zahtevki na pot civilne pravde. Tako ae poleg obsežnega dela, ki so ga imeli s sleparji kazenski sodniki, obeta tudi civilnim sodnikom zamotana kaša. Sicer se pa tudi kazenskim sodnikom še obeta opravek z njimi Ze med utemeljevanjem sodbe je Mauser med razlogi, ki so govorili za njegovo krivdo, odkimaval z glavo. In ko je šlo za vprašanje, ali obtoženci sprejmejo odmerjeno jim kazen, je bil med prvimi, ki je prijavil revizijo postopanja. Isto je storil Detelja. Prizive zaradi previsoke odmere kazni pa sta vložila Novak in Vižin. Ostali so kazen sprejeli. Kolešovega mnenja, da itak nič ne pomaga, kvečjemu lahko škoduje, so se vsi ostali držali, zlasti glavni obtoženci, ki jim je usoda pritožb itak iz lastne kriminalne predzgodo-vine dobro poznana. Le Širok je premišljal: nekako proseče se je obrnil k državnemu tožilcu dr. Fellaherju z vprašanjem, če se tudi on misli pritožiti. Ko pa je ta v odgovor le pomenljivo skomignil z rameni, se je nerad odločil kazen sprejeti. V resnici je zadnjo besedo spregovoril še državni tožilec, ki je vložil pri-ziv zaradi prenizke odmere kazni glede vseh tistih, ki so se pritožili. Polno jutro je leglo na mesto, ko smo ob 4. uri v gosti megli odhajali s sodišča. Novi kandidati za.robijo so se ljubeznivo poslavljali od svojcev in prijateljev. Čeprav je bil Hladnik vedrega razpoloženja, je mladi prijateljici ušel vzdih: »Ubogi France, oči ima solzne!« Nekam nerodno se je med odhajajočimi motal Koleša, kakor bi se ne vedel kam dejati. Potem smo ga pa videli odhajati v spremstvu dveh detektivov, ki sta ga že dva dni vztrajno čakala v razpravni dvorani. Zaradi nekih neporavnanih računov je visela nad njegovo glavo tiralica. V Laškem je bil dobro shranjen v neki službi in ko se ni pojavil kot povabljeni obtoženec na razpravi, so ga iskali in našli v sami razpravni dvorani, v katero jo je popihal brez spremstva orožnikov. Žalostna smrt obupane matere Sarajevo, 19. junija Nenavadno tragičen primer smrti obupane matere ae je dogodil včeraj v Sarajevu. Mali Milana Redliča, uradnika Higienskega zavoda, je zadnje čase močno bolehala na živcih. Ko je včeraj zjutraj praska postrež-nica pred njeno stanovanje, je našla, na vratih naslednje sporočalo, ki ga je mati napisala v slovo svojemu snu: »Ne vznemirjaj se in ne prestraši ae, »in moj. jae sem v sobi mrtva. Telefoniraj po mi*-vBŠfcj vos. Ne žetim, da se sosedje zbirajo okrog naše hiše. Vzemi vee denar in me pokopi ji t oblaki, ki sem si jo enoči pripravila. Izpolni svoji materi poslednjo žefco m k oprosti Ba ai mf doter sin, naj Te Bog blagoslovi!« Ko je Ko je postrežnica prečitaia to sporočijo, je tafcoi hitela zbudit Milana Redioa. Ko je ta nasiino odprl vrata, je našel mater mrtvo, obešena Prej <* je skušala s nožem prebosta srce, vendar si je zadala le nekatere manjše rane. Ker je bila še topdo, «o jo skušati obudi«, a so se trn. dife zaman. Tragična ernrt živčno bolne gospe ge vzbudila v Sarajeva obrito sočutja. Smrtna kazen za nekaj češenj Kariovac. 10. jonija Odkar dozoreva sadje, se primerjajo ne samo nesreče pri obiranju, marveč tudi majhni in večji zločin- zaradi kraje sadja. V mestno bolnišnico v Karlovru 90 pripeljali fcmrtoo ranjenega kmečkega fanta Gjma Kneževiča iz Kladaše, starega 19 let Fantu ae je zahoteSo češenj, pa se je povzped na drevo, ki je last posestnika Antona Bogo-vioa. Seveda se ni nadejal, da bo za majhno krajo sočnega sadeža tako strahovito kaznovan. Ko s« ie Djuro KneSevid v krošnji starega drevesa fladfl s češnjami, je Anton Bo-govrič opazil, kako se gibljejo veje."Takoj je stopil v hišo po puško m ie ustrelil v krono košatega drevesa. Strel je zadel Kneževiča pod levioo v rebra. Prihiteli so sosedje, ki so nevarno ranjenega Kneževiča hitro prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so izvršili operacijo, vendar so pri tem takoj podvomili, da to Kheževič prebolel budo poškodbo. Dogodek je zbudil mnogo ogorčenja, ker je to že drugi primer preveč okrutne maščevalnosti nad onimi, kj š v revščini poželi jo tujega sadja. Kot upokojenec se bo naučil pisati • •. Beograd, 19. jonija V Jugoslaviji počasi izginja nepismenost in upajmo, da bo vsaj v bodočih 20 letih Jugoslavije velika večina državljanov znala pisati jn brati. So pa še v raznih službah možje starega kova, ki se ne znajo podpisati, pa so vendar dobri uslužbenci. Ne-damno ie bil pri »reškem načelstvu v Aran-gjelovcu upokojen sluga &van Pandd. Dovršil je 35 let službe in ves čas je bfi vesten iin postrežljijv. Vprašate, kako je lo mogoče. No, Zivan Panjč je zelo bister mož in mu je lasten nenavaden dober spomin. Pre-neka vrsto uspešnih poletov. Zdaj je v službi vojnega letalstva turške republike in nosi letalsko uniformo. Je prva vojna letalka na svetu. Zdaj pa je tudi postala častna pilotinja jugoslovanskega letalstva. V Beogradu ji je bil prirejen prisrčen sprejem in za mlado letal ko se vsa prestolnica živahno zanima. Posebno pa zanima ljudi, kako je pogumna gospodična postala pohčerjenka reformatorja današnje Turčije. Gospodična Sabiha Gekčen je po rodu iz majhnega mesta v bližini Ankare. Njen oče je bil intimen prijatelj g. Kemala Ata-turka. Hrabro se je boril v vojnah za novo Turčijo. Junaštva, v vojni so Se posebno poglobila prijateljstvo s Kemalom Atatur-kom. Slednjič je bil oče gospodične Sabihe močno ranjen in je rani tudi podlegel. Izdihnil je v naročju svojega velikega prijatelja g. Kemala Ataturtaa. Umirajoč je izrekel poslednjo željo: »Zapuščam ti hčerko Sabiho. prosim te, skrbi zanjo!« Takrat je Sabiha Gekčen štela tri leta. Seveda je Kemal A ta tur k v polni meri izvršil oporoko mrtvega, prijatelja. Pohče-ril je Sabiho in poskrbel za njeno vzgojo. Ko je spoznal, da je dekletce prav tako pogumno, kakor njen oče, je rad pristal, da se izvežba v letalstvu. Gospodična Sabiha Gekčen zdaj pripoveduje: »Ko sem bila še čisto majhna, je bila moja želja, da bi frčala po zraku in sem vedno razmišljala o tem. Lahko mi verjamete, da sem bila srečna, ko se mi je ta želja kmalu izpolnila. Moj najtežji polet je bil lani nad planino Dersim, ko so se spet enkrat spun-tali Kurdi. To so bili najhujši trenutki v mojem življenju. Cel mesec sem, dan za dnem, letala nad vasmi kurdskih upornikov in sem metala bombe. Nekatere dni sem letela komaj 50 metrov visoko in sem streljala s strojno puško«. Za te svoje podvige je gospodična Sabiha Gekčen dobila najvišje odlikovanje, ki ga lahko letalec dobi v Turčiji. Imenuje se visoki letalski red. Okrašen je z dvema velikima diamantoma in Sabiha s ponosom nosi odlikovanje na svoji srčni strani. Medved je napadel človeka Kaj pripovedujejo ljudje o srečanjih s kosmatincem Dole, 19. junija Poročali smo že, da se klati po okolici Dol, Polšnika in Sv. Križa nad Litijo sta-sit rjavi medved. Videli so ga že mnogi ljudje in govorice o zvermi so raztrosene že v poslednjo vas. Zato je razumljivo, da se ljudje boje srečanja na samoti. Nekateri maloverni Tomaži sicer menijo, da so vse govorice le plod ljudske domišljije, vendar zdaj, ko so potrdili govorice o srečanjih z zverino mnogi stari in mladi so se začeli za neljubega gosta zanimati tudi že lovci. Oni dan jo je primahal medved tik samotnega ležišča, ki ga. ima Potrebinov oglar Kovač v Pasjem vrhu. Kovač se je potuhnil, bal se je srečanja, saj ni imel pzl sebi niti poštenega noža. No, medved je menda pogruntal, da mu samotni oglar na Pasjem vrhu ni prav nič nevaren, zato ae je raj& umaknil naprej v h os to. Bridke trenutke sta preživeli tudi dve naši ženski, ki sta bili po opravkih v Ljubljani. Domov sta se vračali na postajo Savo pri Litiji, nato sta krenili v strmo reber in na dolgo pot proti Dolam. Na Golnem vrhu pa je prikorakala proti njima pošast, ki je še živ dan nista videli. »Jej, medved!« je kriknfla ena izmed njiju. Kolikor so jih nesle noge sta bežali do najbližje hiše, kjer sta napol mrtvi pripovedovali o samotarju, ki plaši mirne prebivalce. Kosmatincu je postalo v gozdovih menda predolgočaano. Saj se je napotil že tudi v vas Brezovo, ki leži sredi pota med Sv. Križem in DolamL Skozi ves vodi bano-Vinska cesta. Med Brezovce je prišel ponoči, ko so bih nekateri že pri počitku. Ostali pa so ga čuli, ko je rentačil okrog hlevov, da je bala živina v hlevih močno preplašena in se je trgala z verig. Neki domačin je menil, da imajo v vasi tatu, stopil je na prag, pa se mu je zver postavila na noge. Urno je možak odskočil in zapahnil vrata. Ko je kosmatinec uvidel, da je prišel zaman na obisk, jo je od-kuril v noč in v gozd. Vse bolj nevaren pa je bil loožuhar v sosednjih Cepljah. Bilo je naslednji dan popoldne. Šolarji iz Čepel j so odšli nabirat na travnik cvetlice. Nekateri 90 šilih v ho-sto, pa so jih drugi zavrnili, da bi utegnil kje biti medved. Trojica najbolj korajžnih fantičkov pa je le stopila še v hosto. Malo nato so otroci pritekli domov v Cepi je spe-in prestrašeni, da ne bodo tega pozabili živ dan. V grmovju so ugledali orjaka, ki je menda spaL V Cepljah je bilo zaradi pripovedovanja šolarjev vse na nogah. Klepar Ciril Grebene, ki je šel prav tedaj skoz vas, se je delal aa nevernega Tomaža in je kazal obOo poguma, češ, da se zverine prav nič ne boji. Sam Je stopil do grmovja, ki so mu ga pokazali otroci. Bil je brez orožja, le v roko je stisnil težko palico. Res, njegova pot ni bila zaman. V grmovju je ugledal zverino, ki je buljila jezno predse. Bržkone je strica ujezilo, da so ga vaški otročaji malo prej prebudili iz sladkega spanja. Grebene je pogumno zrl v kosmatinca, saj je bil prepričan, da mu ne bo storil nič hudega. Medved pa je bO slabe volje, pognal se je s svojega ležišča, postavil se je na zadnje noge in je planil na kleparja. Ta sprva ni vedel, da bo šlo zares. Medved mu je prislonil nekaj udarcev ■ šapami po glavi, nato pa mu je začel s kremplji in zobmi trgati obleko. Klepar Grebene se je branil in ga je odbijal s palico, ko pa je videl, da zverini le ni za šalo, je začel vpiti na pomoč in jo je urno odkurfl iz objema nevarnega copatarja. Kako pa, da je še kar dobro odneseL Grebene Je sklenil maščevanje, nagovora je prijatelja Pipana, ki je dobil nekje brž puško, nato sta previdno krenila v gozd. Zverino pa sta ugledala le od daleč. Napravljala se je že noč in zverina se je preselila dalje v gozd, kjer ima več miru. Lovci pa »o mu prisegli zdaj, da ne bodo odnehali, dokler ga ne preženejo v večna lovišfia. • • Zasavski lovci so posvetih zverini pre-cejgnjo pozornost in zdaj se je izkazalo, 'da bo medved, ki razburja letošnjo pomlad prav tista zverine, ki se je pritepla že lansko leto semkaj. Lansko leto je bila še precej plašna in se je zadrževala v skritih kotičkih obširnih lovišč graščine Slatine, ki je last kneza Gottlieba Windischgrfttza iz Smartna. Slatinska graščina trna svoje gt>zdove, Id segajo prav do reke Save in se vlečejo tik od litijske občine proti Ijaku, Mamolu, ter Polšniku m Dolam. Ves graščinski gozdni kompleks obsega skoro 2000 hektarov. Tam goje smotrno gospodarstvo, izseka vajo le po načrtu, zato vlada v graščinskih gozdovih mir, lei ga divjačina, zlasti pa še tak kosmatinec, ljubijo nad vse. Ko je že lansko leto zvedel upravnik graščine Slatina, znani Nimrod g. inž. Pu-schmann. da imajo v revirju medveda, je kupil konja, ki so ga gnali v predel, kjer se je zadrževala zverina. Tam so ga ubiE in zakopali in res se je hodila zverina na konjske ostanke sladkat. Prav to je kosmatinca še boj priklenilo na slatinske gozdove in se na jesen ni hotel vrniti na Kočevsko, od koder se je prizibal v naše kraje. Tako je pričala sled, saj so ga najprej gledali v dolini reke Sopote, ki meji dolenjsko stran od kumljanskega pogorja. Takrat je ugledala medveda neka kmetica iz samotnih Jelen j. Tako se je ustrašila, ko je ugledala medveda, da je omedlela... Več mesecev je potem bolehala. Ljudje pa ji še verjeti niso hoteli, da je bil v Sopoti medved, saj ga dotlej drugi še niso videli. No, graščinski pa so bili zelo veseli, da so dobili v svoj revir izrednega gosta. Kosmatinec je zimo prespal v Maljakn, skriti dolini, ki spada k graščini Slatini in kjer je več opustošenih rovov. V tak »štoln« se je zaril. Ko je čez tedne prišel spet iz zimskega brloga, je bil močno shujšan. Takrat ae je zadovoljil le s travo, potem mu je začela dišati mrhovina. Graščinski se že ogledujejo za kakim starim, izranžiranim konjem, ki ga bodo nastavifi zverini za priboljšek. S tem upajo, da bodo kosmatinca privabili spet nazaj v revir, da se ne bo klatil okrog rtaselj in trapP. ljudi. Lovcu je pač naslada in ponos, če ima v svojem revirju izrednega gosta. Objave Ne pozabite, da igra drevi ab T&JS absolventka visoke šole klavirskega oddelka ljubljanskega drž. konservatorija gospa Marta Osterčeva samostojni klavirski koncert. Vabimo v veliko Filharmonično dvorano. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice. Jutri v torek bo druga sklepna produkcija gojencev našega konservatorija, na kateri nastopijo: Stanič Jelka 1'violina), Prin&ič MServa (klavir), Gunzek MihaeSI (klarinet), Hvastja Franc fbariton';, Pav-krvčič Štefanija (mezaosopran 1, M5zertt Klaro (violina), Pegan Leeander (pozavna), Polajnar Ljudmila (solopetje), Go-stiža Alojzij (tenor), klavirski trio (Je-ra/bek, Cehov te Demšar'! m končno Demšar kot pianist Posebno opozarjamo, da sta violtea m čekx na katerih se igra Haydnov klavirsSd trto. izdelka banovto-ske šole za inštrumente na l^jbljansh£ sredn# tehniški šah. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice. Prihodnji produkciji bosta v sredo in petefc. Vojni ioralidi in vdove, Sani teraievnes?a odlKjra Udruženja vojnih invalidov, se opozarjate, da bo v sredo 22. junija ob 20. nri v dvorana Defbavske zbornice zanimiv in lep prosvetni v«6er lxteuženja vojnih invafti*kw. Na sporedu je podeg petja m godbe tudi zanimivo predavanje o invalidskem problema in dolžnosti držaive. Pridite torej vsi na ta prosvetni večer. Naitaračen program vidite v rzložnih oknih trsrorvišn. Vstopnice ae prodajajo ▼ trafiki tov. Severierve. Milijonar in bolničarka Ameriški milijonar Mc Cormick se je približno pred šestimi meseci dal ločiti od svoje žene, ki se je kmalu po ločitvi orno-žila z drugim moškim. Po ločitvi se je čutil tako osamljenega, da je povsod iskal primerna neveste, ni je pa mogel dobiti. Nedavno je na potovanju nenadoma Zbolel jn ko so ga prenesli v bolnišnico, mn je tam stregla bolniška sestra Ada Wilsono-va, ženska, ki je že prej zelo lepo negovala filmsko zvezdnico Joano Harlow. že drugi dan svojega bivanja v bolnišnici je napravil Mc Cormick bolniški strežnici možitve-no ponudbo, ki jo je Wilsonova sprejela. Takoj po njenem pristanku je bila poroka. Mc Cormick te Wilsonaca sta sdaj mat Olimpijski dan 1938 zmaga V srečanju z najboljšimi iz Jufi|*ke krajine so zastopniki dravske banovine tesno, toda efektno z eno točko razlike — Nov fugoslovenski rekord na 800 ni s 1:56.3 le dosegel Goršek Ljubljana, 19. junija. Danes je bil olimpijski dan, danes je bil praznik vseh športnikov in tudi praznik vseh, ki jim je ali bi jim vsaj moralo biti na tem, da bi naši sportmto čimprej dosegli olimpijsko zrelost in se tako uvrstili med velike športne narode 7Xdi SVCtU. Majhne so razmere pri nas, še manjše je po površini ozemlje, s katerega rastejo naši olimpijski tekmovalci in vendar smo baš v olimpijskem prizadevanju dosegli že velike uspehe. Saj smo prav te dni, ko smo računali olimpijske bilžmce, radostno ugotovili, da so vsi dosedanji olimpijski uspehi nase države nase delo, da so vse dosedanje olimpijske kolajne na prsih naših slovenskih Sokolov. če gledamo v zgodovino našega olimpizma, vidimo torej, da je olimpijska misel obrodila bogate sadove že dosedaj, ko je bilo tekmovalcev tako malo m podpore komaj vredno besede. Statistika olimpijskih uspehov je pa le najbolj zgovorno jamstvo, da bi bile podpore za olimpijske priprave — kolikor Jih }e bilo — najbolj bogato naložene pri nas, ki smo že skoraj brez njih dokazali svoje velike sposobnosti na tem polju. Zato je bil danes vsak dinar — žal jih je bilo mnogo, mnogo premalo, žrtvovan v najbolj koristne namene. V okviru olimpijskega dneva,, ki ga je včeraj in danes proslavila športna Ljubljana, so bile danes na sporedu razne športne in telovadne prireditve na Stadionu, kakor tudi propagandni obhod naših kolesarjev po mestu. Med vsemi ie bil najbolj privlačen že dolgo pripravljam lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Julijske krajine in dravske banovine, o čigar poteku objavljamo naslednje poročilo: Drugi dan dvoboja Lahkoatletski dvoboj med izbranima moštvoma Julijske krajine in dravske banovine se je končal danes v znatno ugodnejših okoliščinah kakor se je začel včeraj. Dočim je v soboto prireditev ves čas motil dež in so zaradi tega trpeli rezultati, je bilo danes dopoldne najlepše vreme, morda celo nekoliko prevroče. Izkupiček današnjega dne ni bila samo zaslužena končna zmaga domačih, temveč tudi krasen Gorškov rekord na 800 m v času, ki spada že med odlične mednarodne znamke. Borba je bila zelo huda in je zmago odločila šele zadnja točka, štafeta 4X 400 m, ki je bila obenem krona vse prireditve. Številni gledalci so bili priča izredno napete borbe od starta do cilja in se še 60 m pred ciljem m vedelo, kdo bo zmagal. Sijajen Pleterškov »spurt« pa je nato žilavega nasprotnika vidno distanciral in je na cilju znašala razlika skoraj 10 m Seveda je občinstvo zmago bur-*k> pozdravilo, kajti z njo so naši vrli tekmovalci ne samo dohiteli, temveč celo prekosili za eno točko do tedaj skoraj ves čas vodeče nasprotnike in tako zagotovili dravski banovini končno zmago 104:103 točkam. Na splošno o rezultatih Doseženi rezultati drugega dne so glede vrednosti znatno prekosili one prvega line. Prav dober je Pleterškov rezultat na 400 m z zaprekami 58.1, odličen pa tudi Giachellijev čas na 200 m 22.5, ki je boljši od iugoslovenskega rekorda. Od Oberwe-gerja smo pričakovali nekoliko več, čeprav je njegov met 46.78 m mednarodno prvovrsten. Prav dobra sta tudi oba rezultata obeh zmagovalcev v metu kladiva, zlasti ing. Stepišnikov s 47.57 m in Oretti-iev. ki je italijanski rokorder, s 46.23 m. Izvrsten je slednjič seveda čas naše štafete na 1600 m s povprečnim časom 52.1, Id ga danes prav gotovo ne zmore nobena druga štafeta v Jugoslaviji. Nadpovprečen je tudi Sarovichev skok ob palici s 360 cm. Žilavi in borbeni Goršek je tokrat prekosil samega sebe. Povsod, kjer je nastopil, je bilo s tem vprašanje zmagovalca že v naprej rešeno, pri vsem tem pa je še im-poriiral način, kako je svoje uspehe dosegel. Njegovemu spurtu ni bil nihče kos, zlasti na 800 m, kjer se je zdelo, da stoje nasprotniki kakor prikovani na mestu. Na mah je bilo med Gorškom in sledečim za 25 m razlike in je spričo silnega tempa moral pasti rekord. Nova znamka je torej 7.dai 1:56.3 torej za 1.1 sek. boljša od stare. Prepričani smo, da bo simpatični Celjan že tako izvrsten čas še izboljšal, če bo imel enakovrednega nasprotnika. O organizaciji prireditve bi se dalo zapisati precej. Na vseh koncih in krajih je primanjkovalo rediteljev in je občinstvo neprestano vhajalo na tekmovalni prostor in oviralo potek tekmovanja. Kakor je sicer stadion v vsakem pogledu odličen, bo za podobne prireditve popolnoma dorasel šele, ko bo zgrajena potrebna pregraja, ki bo delila občinstvo od tekmovalcev. Prav dobro je služil megafon. ki je sproti obveščal občinstvo o tekočih dogodkih, ker se vsem zaradi istočasnosti ni moglo slediti. Tekmovanje je potekalo v znamenju prave športne discipline in prijateljstva ter sodniškemu zboru ni bilo treba obravnavati nobenega protesta. Sploh nam je prireditev pokazala, da niso prazne besede o olimpijski misli, ki naj združuje vse narode in nam bosta oba tekmovalna dneva zato ostala še dolgo v prijetnem spominu. Današnji dopoldanski spored se je začel s točkami, ki jih prejšnji dan zaradi naliva in teme m bilo mogoče izvesti. Po prvem dnevu tekmovanja so gosti vodili z 39:37 točkam in ne, kakor je bilo v nedeljski številki objavljeno, s 40:37, ker so pri preračunavanju ugotovili pomoto. Tehnični rezultati 4X100 m: Zmaga gostov je bila že v naprej zagotovljena. Trenotno pač n:ma-mo pri nas »printerja, ki bi bil zmožen časa pod 11.4. Gosti so od predaje do predaje večali naskok in zmagali z razliko 16 m. 1. Julijska krajina (Furlan, Ruggo, Giache-Hi, Oberweger) 44 sek., 2. dravska banovina (Šušteršič, Polak, Račič, Urbančič) 46. Stanje točk: 49:43 za JK. 400 m zapreke: Skušek je dolgo časa vodil, nato sta ga pa prehitela Pleteršek in Cumar ter je Pleteršek zmagal, ker je imel več rezervnih sil. 1. Pleteršek (DB) 58.1, 2. Cumar (JK) 59, 3. Skušek (DB) 61.2. 4 Olivieri (JK) 66.2. Stanje točk: 53:50 za JK. Skok v višino: Oba naša zastopnika sta sigurno zmagala s povprečnim rezultatom in nista preskočila 180 le zaradi premehke skakalnice. 1. Martini (DB) 175, 2. Bra-tovž (DB) 175, 3. De Giovanni (JK) 170, 4. Sarovich (JK) 170 cm . i u Stanje točk: 56:58 za DB. -------- Tek 200 m: Odlična italijanska sprfnfer--ia sta bila takoj v vodstvu. Giachelli se ie v končnem spurtu o tresel tudi svojega tovariša in dosegel izvrsten čas: 1. Giachelli (JK) 22.5! 2. Ruggo (JK) 23, 3. Urbančič (DB) 23.9, 4. Klinar (DB) 24. Stanje točk 64:61 za JK. Met diska: Vrstni red Obenveger, Ko-vačevič je bil že v naprej siguren in je šlo le za naslednja mesta. Stepišnik je le za nekaj centimetrov potisnil Raugno na zadnje mesto. V splošnem smo od vseh pričakovali boljše rezultate. 1. Oberweger (JK) 46.78 m, 2. Kovačevič (DB) 41.62 m, 3. ing. Stepišnik (DB) 37.84 m, 4. Raugna (JK) 37.66 m. Stanje točk: 70:66 sa JK. Tek 800 m: Nabernik je takoj prevzel vodstvo. Po prvem krogu so bili vsi tesno skupaj, nato pa sta oba naša zastopnika pospešila tempo in sta gosta zaostala. 100 metrov pred ciljem ie začel Goršek spur-tati in je premagal enako sigurno Nabornika kakor ta najboljšega Italijana. Nabernik je dosegel dozdaj svoj najboljši rezultat na tej progi. 1. Goršek (DB) 1:56 (boljše od rekorda!) 2. Nabernik (DB) 2:00.4, 3. Donaggio (JK) 2:05. 4. Opassi (JK) 2:11.4. Stanje točk: 73:74 za DB. Tek 5000 m: Tempo ni bil preoster, kljub temu sta se pa Burlo in Bručan kmalu od-dvojila od ostale dvojice. Po 3 km je znašal Bručanov čas 9:34, Burlov pa petinko več. Dva kroga pred ciljem je Burlo povečal tempo, naglo pokazal Bručanu pete in zmagal z velikim naskokom. Drugi naš zastopnik je šele v končnem spurtu potisnil nasportnika na zadnje mesto. 1. Burlo (JK) 15:53.8, 2 Bručan (DB) 16:16.8, 3. Srakar (DB) 16:28.2, 4. Gherlani (JK) 16:30. Stanje točk: 79:79. Met kopja: Slabi rezultati, vendar J« zmagal tehnično najboljši. 1. Sferco (JK) 50.92 m, 2. Kovačevič (DB), 49.60 m, 3. Mauser (DB) 44.61 m, 4. Raugna (JK) 40.10 metrov. Stanje točk: 85:84 sa JK. Skok ob palici: Oba italijanska zastopnika sta bila našima znatno premočna in sta gladko zmagala. Simpatičnemu Disset-tiju (pseudonim) se je pri poizkusu preko 360 zlomila med skokom palica in se je pri padcu precej poškodoval ter se zaradi tega ta točka ni nadaljevala. 1. Sarovich (JK) 360 cm, 2. Dissetti (JK) 340. S. Kosec (DB) 320, 4. Gašperšič (DB) 300. Stanje točk: 93:87 sa JK. Med kladiva: Napeta borba natega rekorderja z italijanskim. Ing. Stepišnik si je zagotovil zmago z odličnim tretjim metom, dočim je imel Jeglič ves čas sigurno 3. mesto. Zmagovalčev rezultat je glede na začetek sezone prav zadovoljiv. 1. ing. Stepišnik (DB) 47.57 m, 2. Oretti (JK) 46.23 m. 3. Jeglič (DB) 38.27 m 4. Cnovatin (JK) 31.96 m Stanje točk: 97:94 sa JK. 4X400 m: Najlepša točka prireditve. Prvi tekač dravske banovine je predal naslednjemu z 2 m naskoka. Enaka je bila razlika, ko je prejel palico tretji naš tekač, Goršek. Ta je s sijajnim spurtom povečal razliko na 8 m, zaradi slabe predaje s Plete rškom pa se je zadnji mož gostov priključil ta je odločil šele ftaish na ravnici pred ciljem. Pleteršek je bil tu bolj svež in je rezal vrvico na cilju z 8 m naskoka. 1. Dravska banovina (Urbančič, Skušek, Goršek, Pleteršek) 3:28.4, 2. Julijska krajina (Pontieri, Olivieri, Cumar, Lenardon) 3:30.8. KONČNO STANJE TOČK 104:103 saDB. Domač teniški turnir Med gospodi posamezno je spet zmagal Boris Smerdu, ▼ Igrah gospodov v dvoje pa par Dacar-Smerdn V okviru olimpijskega dne je bil v sotoo-to in nedeljo na igriščih SK ILIRIJE pod Cekinovim gradom teniški turnir, na katerem so nastopili najboljši ljubljanski teniški igralci. Turnir je Ilirija zelo dobro organizirala, vršil pa se je v 4 disciplinah: v staglu gospodov in dam, ▼ doublu gospodov in mised-doaUo. Tekmovalci so se turnirju polnoštevilno odzvali in na prostranih igriščih še dolgo ni bilo tako živahnega vrvenja, Če bi bila Se publika prišla v takšnem številu, bi bil namen, ki ga je imel ta »olimpijski« turnir, v polni meri dosežen. Tako pe se morajo prireditelji — na čelu s neumornim dr. Murkom — zadovoljiti le z lepim moralnim uspehom, ki ga je dosegla prireditev. Rezultati v posameznih disciplinah so bili naslednji: 6:2, 6:0; Dolenc : Turnšek 6:3, 6:2; Turna : 6:2, 6:2; Dolenc : Turnšek 6:3, 6:2; Turna : Murko 6:4,6:3; Banjai: Smerdu II. 6:3,6 :3; Luckmann : Furlan 62, 6:2; SoteUek : Malnar 6:0, 6H); dr. Bleiweiss : Kavčič 6:4, 6:0; v H. kolu: Tuma : Dacar 6:4, 6:4; Banjai : Luckmann 6:1, 6:2; dr. Bleiweise : Sotelšek 6:8, 6:4, 6:4. Follinale: Smerdu : Thuma 6:4, 9.-7; Bleiweiss : Banjai 6:3, 6:3. Finale: Smerdn : BMwd»; Id, 6:2» S tem je postal Smerdn smagovalee trnirja. Dame posamezno: Mtthleisen : Pečovnik 6:1, 7:5; Bakarčič-Tratnik : Potočnik 6:2, 6:1; Tumšek-Ravnihar : Pekolj 6:1, 6:0; Dacar : Bizjak 6:1, 6:1; v IL kolu: Bakar-čič : Mtthleisen 6:3, 6:3. Bakarčičeva je prišla v finale. Druga polfinalna partija Turnšek : Dacar bo odigrana jutri in tudi finale. Gospodje v dvoje: Dacar-Smerdu : Ban-ko-Luckmann 6:1, 6:3; drJ31etweis8-Banjai : Tuma-Lavrič 6:0, 6.-0. Finale: Dacar-Smerdu : Banjai-dr. Bleiweis 6:2, 6:4. ▼ mixed doubln sta se v finale plasirala para Muhleisen-Smerdu z zmago nad Ba-karčičem in Bankom 6:1, 6:4 in Turnšek-Banjai z zmago nad dvojico Dacar-dr. Bleiweiss 6:2, 6:4. Finale bo tudi iele jutri. Bogat spored v Mariboru Včeraj so Imeli tudi v Mariboru številne olimpijske prireditve, ld so bile še bolj obiskane kakor ljubljanske Maribor, 19. junija Športni Maribor je bil včeraj in danes v znamenju olimpijskega dneva, ki ga je zelo posrečeno organiziral tukajšnji krajevni olimpijski odbor. Spored je bil zelo pester in se je začel že sinoči z olimpijskim koncertom mestnega olepševalnega društva v mestnem parku, ki je bil zelo dobro obiskan. Danes dopoldne pa je bil športni del olimpijske proslave, ki se je začel že ob 8. zjutraj na stadionu Železničarja s teniškim propagandnim turnirjem, na katerem so sodelovali najboljši igralci vseh mariborskih klubov. Ob 9. je bil nato nogometni brzi turnir mladinskih moštev, na katerem je vsaka tekma trajala dvakrat po 20 minut. V prvi igri je Maribor zmagal nad pobreško Slavijo s 6 : 0 (3:0) Nato je bila tekma med železničarjem in Rapid*>m, v kateri je Rapid zmagal , z 1 : 0 (0:0). V srečanju premagancev so železničarji spravili zmago nad pobreško Slavijo s 4 :1, odločilna tekma med zmagovalcema, in sicer Rapidom in Mariborom pa je ostala nedoločena 1 :1 in je žreb odločil Rapid a za zmagovalca. Ob 11. je bil nato propagandni štafetni tek po mestu, na katerem so startali pri Ljudskem vrtu na 1.900 m do'r' progi po Koroščevi, Kolodvorski in Aieksandrovi cesti do Trga Svobode tri moštva s po sedmimi tekači. Zmagalo je moštvo Raplda v času 4: C9.4 pred Železničarjem s 4 :12.2 in Sokolom Maribor I. (naraščajem) s časom 5 :35. Borba na progi je bila zelo ostra med Rapidom in Železničarjem in se je odločila šele pri zadnji predaji Zarrmivo je, da Maraton za to štafeto ni postavil nobenega tekača. Ob 11.30 so av+omobilisti in motoc&tMt izvedli propagandno vožnjo po mestnih ulicah, ki se je je udeležilo okoli 60 vozačev na lepo ozaljšanih vozilih. Popoldne ob 15. je bila na progi Maribor —Gornja Polskava—Maribor (82 km) Olimpijska na kateri je startalo 12 dirkačev, članov vseh mariborskih klubov. Na cilj jah J« prispelo 9 in je •'bil vrstni red najboljiih naslednji: 1. Štefan Rozman (Železničar) 1:02:11, 2. Karel Sodeč (Maraton) 1.-02.11 J, 3. Oskar Rozman (2eL) 1M2.12 4. Franc Jelene (Poštela) 1:02.13, 3. Alojz V*gsr (Paren) 1:02:13 itd. Ob 18. ae ja nogometni brzi turnir prvih moštev, na katerem so sodelovali Maribor, Železničar. Rapid in Slavi ja. V prvi tekmi sta nastopila Maribor in Slavija in se je končala z zmago Maribora 2:1 (0:1). Maribor je moral napeti vse sile, da je premagal žilave Pobrežane. Tekma se je odločila šele v zadnjih sekundah. V drugi tekmi je Železničar odpravil Ra-pida z 1:0 (1:0). To je bila ogorčena borba med starima rivaloma. ki se je končala z zasluženo zmago boljšega moštva. V tekmi premagancev je nato Rapid porazil pobreško Slavijo s 4:0 (3:0), v odločilni tekmi pa je slednjič Železničar slavil zmago nad Mariborom z 2:0 (1:0). Zadnja tekma je bila precej razburljiva in je moral sodnik g. Konic diktirati proti Železničarju kar dve enajstmetrovki. Tudi vse te tekme so trajale dvakrat po 20 minut. Med tem je tekel na stadionu tudi lahkoatletski miting, na katerem so nastopili spet vsi najboljši mariborski atleti. Podrobni rezultati so bili naslednji: .100 m: Dr. Musnik (Rapid) 12.2, 2. Starešina (Železničar) 12.5, 3. Badl (R.) 12.6. Skok ob palici: 1. Oroszy (R.) 3.55, 2. Smerdel (Maraton) 3.30, 3. Filipič (Mt) 3.20. Skok v daljino: 1. Smerdel (Mt) 5.59, 2 Filipič (Mt) 5.58, 3. Koren (R.) 5.40. Švedska štafeta (400 X 300 X 200X100): 1. Rapid 2.15,2, 2. Železničar 2.16, 3. Maraton — Rapid komb. 2.17. 1000 m: 1. Kramer (R) 2*9.6, 2. Stojniek (Mt) 2:53, 3. Rosner (Zel ). Met kopja: 1. Oregorovič (Zel.) 44.05. 2. Verbošt (Mt) 43.60 m. Spored olimpijskega dneva so zaključili naši vrli Sokoli, ki so nastopili na drogu in bradlji, kjer so se najbolj odlikovali bratje Bela, Rak, Agref. Lapajne in Cadež. Obisk vseh današnjih prireditev je Ml zelo lep in je olimpijski dan v Maribora moralno, pa tacH materielno napel nad vse pričakovanje. Veflke konjske dirk« v Beograda. Na vfe. rajhtjam jagorfovenekem dert>yjn, ftf m ja prisostvovalo nad 10.000 ljudi, je mme*-1a kobila »Narcis«, last beograjskega adrrr-mka dr. TodorovMa. Pribori s ji t tem prvo nagrado « ada IflOUOOO dfc fe mp- 11111 Mi IN« iti BELTEBEREII SPIM rvovrstna v mkeni pot ledu , zorano ,.<**trn«. m trad.0,0. ptafa. Tenis, gar^ Cm ^ pmsiuc od Ur 4tH6— Odlična rodbinska hiša tik ob morju, |ažna obala, laatnc morsko kopal*«. Moderen kooiforL Najfinejša duajafca kuhinja. Predsezija: 27 - 38 Lir, Senja: 34 ■ 43 Lir Mila (iteazia) tetu Saic ggššs ^T^Ti^ ga Nogomet Italija drugič svetovni prvak V finalni teknil so Italijani zmagali n-vd Madžari s 4 : 2 (3 : 1) Pariz, 18. junija Pred 70.000 gledalci in v navzočnosti najodličnej&ih predstavnikov javnega življenja, med njimi predsednika republike Le-bruna. je bila danes na stadionu Colom-besu odigrana finalna tekma za svetovno nogometno prvenstvo med Italijo in Madžarsko, ki se je končala z zasluženo zmago Italijanov s 4 : 2 (3:1). Italija si je s to nmago ie drugič priborila najviSji naslov r nogometu, svetovno prvenstvo. Italijani so današnjo zmago popolnoma zaslužili, ker so bili r obeh delih igre bolj-Se moStvo. Oni so diktirali dozdaj neverjetni tempo v nogometni igri ter so bili v vseh delih izravnana enajstorica. ki jim Madžari nikoli niso mogli ogroziti zmage. Pri vsem tem pa so imeli Madžari Se nekoliko smole in je njihov najnevarnejši napadalec dr. Sarosi nekajkrat zadel tudi v drogove. že prvi polčas se je končal z veliko razliko v korist boljSih, toda v 24. minuti je Madžarom po krasni Sarosijevi akciji uspelo znižati rezultat na 3:2. Publika se je zdaj nagnila na njihovo stran in jih začela bodriti, toda Italijani so šele zdaj pokazali, kako znajo zaigrati, kadar jim gre za vse. Zdaj so še bolj poostrili tempo, povezali svoje vrste in v 38. minuti je Pio-la iz 8 metrov daljave neubranljivo ustrelil še četrti gol za njihove barve. Zdaj Madžarom ni bilo več pomoči, ki so imeli svojo šibko stran v obrambi, medtem ko je napad bil tudi v prav dobri formi Po končani tekmi je italijansko moštvo prejelo zlat pokal. ★ Bordeanx, 19. junija. V kvalifikacijski tekmi za 3. in 4. mesto na svetovnem nogometnem prvenstvu je Brazilija zmagala nad švedsko s 4 : t. Vrstni red najboljših moštev na HI. svetovnem nogometnem prvenstvu je torej naslednji: 1. Italija, S. Madžarska, 3. Brazilija, 4. Švedska. tekmi na Jesenicah z enakim rezultatom mrng«ia je torej rezultat obeh iger neodločen in bi bili morali obe moštvi igrati še podaljšek igre dvakrat po 15 minut. Zaradi nepredvidenih ovir pa ta podaljšek danes ni bil odigran in je zdaj v rokah I^NP nadaljnja odločitev, katero izmed obeh moštev bo prešlo v L razred. Beograd: Berlin : Beograd 3:2 (1: 2>. Tesna zmaga berlinske mestne reprezentance, ki je šele proti koncu igre po krivdi domače obrambe zabila dva gola V ostalem sta hili obe moštvi enakovredni. Bukarešta: Hašk (Zagreb) : Venus 4iS (2 :1) 15.000 gledalcev. Tretja anaga našega novega državnega prvaka na romunskih tleh. Ljubljana: Kovinar (Jreenice : Mladika 4:2 (2:0). Kvalifikacijska tekma za prestop v L razred. Ker je Mladika v prvi Kolesarska dirka Sofija — Beograd Zmagovalec je Gustav Prosinek, kot moštvo pa Jugoslavija Beograd, 19. junija. V drugi etapi etapne kolesarske dirke i* Sofije v Beograd, ki se je pričela v petek so morali dirkači prevoziti 146 km dolgo pot od Niša do Kragujevca. Kakor znano nastopa v tej dirki po 8 dirkačev Bolgarov in Jugoslovenov in so v prvi etapi ko* posamezniki in ekipa zmagali naši. Tudi na cilju v Kragujevcu je bil prvi naš državni prvak Prosinek s časom 5:19.45, na naslednjih mestih pa so se že vsidrali odlični Bolgari. Drugi je bil Ne-nov s Časom 5:19.49, tretji pa Konstantinov v času 5:19.54. Naslednji dve mesti sta spet zasedla naša (Erdelji in Drljačič), šesti je bil Bolgar Džambasov, 7. Davidovic. 8. pa Ljubljančan Gartner s časom 5:35.05. Po drugi etapi so Bolgari izboljšali skupni rezultat svoje ekipe za približno 4 minute, vendar so bili Jugosloveni še za skoraj pol ure na boljšem. Danes se je etapna dirka Sofija—Beograd končala z zadnjo etapo od Kragujevca do Beograda (120 km). Tudi na tem delu proge je naš Prosinek kot prvi posameznik pri vozil na igrišče Jugoslavije in s tem postal kot poedinec zmagovalec v tej mednarodni dirki. Na drugem mestu je bil v tej etap? Davidovi č, na tretjem pa Lavrih. Tudi kot moštvo so jugosiovensski mn iaasto-pffi moieafli in je otležaA na mestu mrtev. Motocjkel se je zdrobil, dočim je avto to neznatno poškodovan. Pokojni Drago Skm-šefc ie t* star S> M. Turnir v Noordwijkn NOitfrtjkn ▼ 5. kota je Spteknaim vpragord *__ Hjaneki partiji močan napad na* Rifaro kraljevo krilo, vendar je slednji nadet nadboijSo obrambo in je ▼ sijajnem protinapadu anagaL Dr. Euvne je v ortodoks-aem gambitu (tetfl nasproti dr. Ttetaho-vrerju prednost In snagaL V enaki ofevto* rftvt Je Tlliifrmw premagal Landana. Id-dijSka partija med Sclaašdtom ki Kera-som je hOa pinkhjjrin v nejasnem položaju Bogoljubov kna v pstidnjenl partiji - " V 6. kota je 1pri Bogoljubov katalonsko partijo nasproti Pircu zelo ostra, mi prvak pa je ie ostreje odfoivjaL V sdo umota-nem položaju je Bogoljubov pogrešil, kar J* Ek» 4Mno UkodatM in ^magaL Dfc, E» we jo Igral nasproti Kann ReO-ZocJunr-tortovo otvoritev m izgubil v središnjic kmeta, ki je Keresu zadostovat za zmago. Partija med Landauom in Scimndtom je bila prekinjena v nejasnem položaja. Ettsfcs-see je a središčnim prostim kmetom premagal Thomesa. Indijska partija med da Tartakonrerjena ki -Spteknannom se je končale raniš. Pri nadaljevanju prdehjafc partij sta Bogoljubov in Tbomaa remtafcala, medtem ko je Scfamodt zaradi hude napake nasproti Keman ki enako nasproti Lendanu. ker je nepravilna Ignd m g»- Stanje po «. teta: & •4 ki pot, dr. Bunre ki Fin; t In pol, Tbomaa Z, Bogol jdbov in Lendan 2 in pot, hnazm ki (k. Thi tirnim ■ X l * Zborovanje Zveze mest v Ljubljani Poteklo f e v lepem redu — Gostje na ogledu ljubljanskih zanimivosti Ljubljana, 19. junija. Predstavniki avtonomnih mest kraljevine Jugoslavije so se danes dopoldne zbrali v dvorani Trgovskega doma k XI. redni glavni skupščini Zveze mest. Kmalu po 10. uri, ko je prišel kraljev zastopnik v dvorano in so ga zborovalci toplo pozdravili, je predsednik zveze univ. prof. dr. Teodor Peičič, predsednik zagrebške občine, otvoril skupščino. V uvodu svojega daljšega pozdravnega nagovora je dal izraza čustvu ljubezni in vdanosti do našega mladega kralja in vzvišenega kraljevskega doma. Soglasno je bila sprejeta vda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju in knezu-namestniku Pavlu. Med prisotnimi je predsednik najprej pozdravil kraljevega zastopnika polkovnika Djordja Radojko-viča, ki so mu prisotni priredili tople ova-cije. Nadaljnji pozdrav je veljal zastopniku predsednika vlade g. banu dr. Natla-čenu, zastopniku finančnega ministra direktorju Sedlarju, zastopniku gradbenega ministra inž. Dušanu Mirosavljeviču, zastopniku divizije generalu Dodiču in škofovemu odposlancu kanoniku Klinarju. Predsednik dr. Peičič se je zahva.Ul Ljubljani in njenemu županu za prisrčno gostoljubje, nato je pozdravil še zastopnike tiska in jih naprosil za nadaljnje sodelovanje z objektivnimi kritičnimi opažanji. Vsem ministrom so bile odposlane vdanostne brzojavke. Poročilo o delovanju Zveze mest je bilo že tiskano v službenem listu »Gradska občina«. Predsednik je poudaril, da zadeva zvezina uprava pri svojem delu na ovire prav pri članicah samih. Treba je resnici pogledati v oči Posamezna mesta niso nalašč malomarna, boriti se morajo s težkočami. da zagotovijo svojim prebivalcem čim večji napredek. Prva bri- ga naj bi zatorej bita posvečena sistematskemu delu, da se najširši sloji meščanov usposobijo za čim naprednejše izvrševanje komunalnih poslov. Potrebno je nujno sodelovanje Beograda, Zagreba in Ljubljane zlasti v tem pogledu, da bi se funkcionarji Zveze mest čim pogosteje obiskovali in spoznavali razmere in napredek posameznih mest. Tako je na Češkoslovaškem in ta zgled zasluži posnemanje. Predsednikov govor je bil sprejet s toplim odobravanjem. Takoj nato pa je skupščina prešla k celi vrsti vprašanj, glede katerih se je že včeraj razpravljalo in je reševanje šlo danes gladko od rok. Poročala sta tajnik Zveze dr. Bogdanovič iz Beograda in dr. Mi j o Majer iz Zagreba. Pozdrave sta izrekla ban dr. Natlačen v imenu vlade in banovine ter zastopnik ministrstva za zgradbe inž. Mirosavljevič. Zastopnik prestolnice Jovo Mijuškovič je izrazil želzo, da bi bila skupščina prihodnje leto v Beogradu, kajti prestolnica želi po desetih letih, kolikor obstoji Zveza mest, pokazati predstavnikom svoj napredek v vsakem pogledu. Predlog je bil sprejet z odobravanjem. Proračun za upravo Zveze mest je povišan od 24.000 na 30.000 din. znižane pa so štipendije za mlade komunalne uradnike, ki naj v inozemstvu proučujejo moderni organizem, od 50.000 na 40 000 din. Soglasno je bila nato sprejeta vrsta resolucij, med katerimi poudarjajo najvažnejše: Nujno potrebno je. da se financiranje mest in občin uredi z enotnim zakonom za vso kraljevino. Namesto da se različna davčna bremena iz dneva v dan večajo, je treba bremena zmanjševati in ublaže-vati, ali pa naj se mestom da povračilo v katerikoli obliki za izvrševanje državnih poslov Čimprej naj bo sprejet zakon o iz- premembah in dopolnitvah zakona o mestnih občinah. Obresti za posojila mest, ki si izposojajo denar zgolj za javne svrhe, naj bodo vsaj za 1% nižje, kakor pri posojilih zasebnikov. Čimprej naj bo sprejet zakon o samoupravnih hranilnicah z vsemi pravicami in ugodnostmi, ki jih uživajo privilegirani državni denarni zavodi. Potrebna je nujna izprememba in dopolnitev uredbe za pospeševanje tujskega prometa. Mestnim uslužbencem, ki imajo pravico do pokojnine, naj se vsaj do gotove mere prizna znižana voznina na državnih železnicah, kakršne so deležni državni in banovinski uslužbenci. Za izvrševanje sistematične kontrole vsakega mestnega gospodarstva priporoča Zveza, da večja mesta osnujejo po zgledu inozemstva posebne kontrolne delovne edinice. Zveza priporoča, da mesta posvečajo polno pozornost vprašanju tujskega prometa in zlasti strogo nadzorujejo poslovanje gostinskih obratov. Ko je še predsednik Županske zveze sporočil svoje pozdrave, je sledilo predavanje univ. prof. dr Frana Steleta o kulturnem razvoju Ljubljane. Potem so se gostje s svojimi damami ter s predstavniki oblastev in raznih javnih ustanov v Ljubljani zbrali v Unionu, kjer jim je mestna občina priredila odlično pripravljen banket. Izrečena je bila vrsta zdravic. Po banketu so se gostje v več skupinah odpeljali s pripravljenimi avtobusi k ogledovanju kulturnih in socialnih ustanov Ljubljane. Nekateri gostje so zaradi oddaljenosti in nujnih poslov morali že zvečer zapustiti Ljubljano, večina pa je ostala in si bodo v teku ponedeljka oeled*M našo Gorenjsko z njenim biserom Bledom in Bohinjem. čez drn In stm... Koga smeš bombardirati Zato je Halifax moral izvedbo svojega načrta odgoditi. Zaradi tega pričakujejo, da se bodo letalski napadi na nezavarovana španska mesta nadaljevali in prav tako tudi napadi na angleške ladje. Kot nadaljni vzrok, da je sklenil Chamberlain popustiti v vprašanju letalskega bombardiranja, se navaja tudi dejstvo, da prav za prav ne gre za prave angleške ladje, ki so bile bombardirane. Večina izmed njih je bila komaj v zadnjem času vpisana v angleški ladijski register in nosijo šele od tedaj angleške zastave. Na teh ladjah sta samo po eden ali dva Angleža, vsi ostali pa so tujci. Zato med žrtvami tudi ni mnogo angleških državljanov. (»Jutro«, 11. yi.). Iz takšnih primerov bi človek skorajda razbral, v čem je dandanes slava in čast, biti sin velikega, mogočnega naroda: Angleže lahko bombniki neke nelegalne armade pobijajo samo po enega ali dva, pri sinovih kakšnega majhnega, skromnega naroda pa število ne pride v poštev. V koncentracijskem tabora Angleški listi poročajo, da sta v na-rodno-socialističnem koncentracijskem taboru Dachau umrla bivši dunajski župan Schmitz in bivši načelnik tiskovnega urada v Schuschniggovi vladi. Zakaj sta umrla, ni znano. (»Slovenski dom«, 14. VL). Kaj pravite Potniki, ki so se v nedeljo — na praznik sv. Trojice — vozili z dolenjsko železnico, so osupnjeni videli skozi okno vlaka, kako je vrsta koscev »podirala travnik«. Ko so se vračali s popoldanskim vlakom, so na istem kraju videli celo vrsto žensk, ki so travo obračale in sušile, še na treh drugih krajih je bilo videti delavce na travnikih. Pri tem pa je znano, da je zadnje tedne vsa dežela prosila za dež in da torej strah pred mokroto nedeljskega dela ni mogel opravičiti. (»Slovenec«, 14. VI.). V »Slovencu« najbrž še nismo brali tako vnebovpijočega dokumenta nejevere. Vse zadnje tedne je dežela Boga prosila za dež, pravi ta njegov »Kaj pravite«, torej je bilo jasno ko beli dan, da dežja ne bo. Toda kmetje, ki so v nedeljo kosili po travnikih na Dolenjskem, in kmetice, ki so za možmi obračale seno, niso tako daleč odpadle od Boga kakor ta strogi popotnik. Prosili so nebesa dežja in so zatr-dno verovali, da ga bodo dala, zato so se — kakor je to na deželi že od nekdaj navada, če vreme zahteva — v nedeljo podvizali s košnjo. In Bog sam je tudi nedvoumno pokazal, na čigavi strani da je. Usli-šal je molitve in že v nedeljo zvečer pa še naslednji dan je polja orosil blagodejni dež. Velik tenorist Ogenj je izbruhnil v londonskem gledališču Covent Gardenu pri predstavi opere »Boheme«, v kateri je nastopil sloviti italijanski tenor Benjamino GiglL Ogenj je nastal zaradi kratkega stika, vprav ko je Gigli pel eno glavnih arij. Ko so gasilci začeli gasiti, je tenorist sam pomagal, ne da bi petje ustavil. (>Slovenski dom« 14. VI.). Družinska tragedija Ivan žumer se je v nedeljo dopoldne odpeljal na domačijo v Ribnico. S seboj je vzel hčerko Darinko. Ko je žena izvedela, kam je odpotoval njen mož, je vzela avtomobil in se za njim odpeljala v Ribnico. Mož je imel svojo domačijo v bližnjem naselju Hrvači. Ko se je žena pojavila na domu svojega moža, je ta hitro zagrabil nož in ji ga zasadil v grlo. Nato je skočil do hčerke in jo z nožem zabodel. Sam si je preparal trebuh. Mož je kmalu podlegel smrtnonevarni poškodbi. . . Na policiji se je Žumer, ki je drugače priznal svoje grožnje, izgovarjal, da je bil zadnji čas na ženo silno ljubosumen, (»Slovenski dom«, 13. VI.). —kra »Seča« matica je polagala letni obračun Po dosedanjih uspehih se prične jeseni novo delo Ljubljana, 19. junija. V restavraciji pri »Levu« je snoči imela letni redni občni zbor »Soča« matica, ki se ga je udeležilo lepo število članstva. Predsedoval je g. dr. Dinko Puc. Z zanimanjem so zborovalci sledili poročilu o delovanju v pretekli poslovni dobi, ki ga je podal tajnik upok. šolski nadzornik g. Lojze Ur-bančič. »Soča« dosledno vrši naloge, ki si jih je v kulturnem, socialnem in emigrantsko propagandnem cilju začrtala pred osemnajstimi leti. ko je zbrala okrog sebe prvo peščico primorskih emigrantov Odtlej se je njena moč stalno jačila v širino in globino. Zbralo je častno število nad 700 članov, s svojimi podružnicami pa nad 1400. Iz njene srede je izšla Zveza vseh jugoslovanskih emigrantskih društev s sedežem v Beogradu. Med posli v preteklem letu moramo omeniti odpis taks za podelitev državljanstva, oprostitev kolekovin za nostrifikaci-jo spričeval za izpite do 1. 1930. oprostitev taks jugoslovenskim študentom iz Italije, omejitve potrebe beračenja brezposelnih emigrantov za podpore, ustanovitev emigrantskih zavetišč z državno podporo, povračilo vojnih škod. ureditev državnih podpor emigrantskim ustanovam, ureditev pakta z Italijo s čim ugodnejšimi manjšinskimi narodnimi pravicami, prošnje za oprostitev vseh političnih kaznencev v Julijski krajini, amnestije za rojake, ustanovitev stalnega odbora za rešitev prošenj o državljanstvu, namestitev v državni službi in drugo. V »Sočinem« okrilju je marsikateri ubožni član našel zavetie. V društvene fonde so tudi najskromnej-ši člani vedno od srca radi DrispevaH svoj skromni oboi. »Soča« je pripravljala tudi širše podporne akcije, pri katerih se je spomnila revežev v časih, ko si tudi naj-skromnejši ljudje praznično postrežejo z majhnimi veselji. In vse to z lastno prizadevnostjo brez javnih podpor. Zelo važno je bilo društveno prosvetno delo. Predavateljski večeri »Soče« so že nekaj let ob sobotnih večerih tako priljubljeni, da jih poseča stalno lepo število članov in prijateljev. Na teh večerih si ob prijateljskih pomenkih pri »Levu« pod vodstvom odličnih in priljubljenih preda- vateljev nabirajo zaklade novega znanja. »Soča« se je lani častno oddolžila spominu Simona Gregorčiča s spomenikom na Napoleonovem trgu. Poročilu g. Urbančiča je sledilo blagajniško poročilo vedno marljivega odbornika g. Josipa Sfiligoja, nato pa je bila na predlog preglednika insp. G olje izrečena odboru razrešnica s pohvalo. Primorskim kolonistom v Prekmurju, ki so bili prizadeti po poplavi, je občni zbor naklonil društveno podporo do zneska 3000 din v živilih. S soglasnim pristankom zboroval-cev je bil sprejet na občnem zboru protest proti trditvi pokojnega dr. Tume v njegovih spominih s trditvijo, da je bil pesnik Simon Gregorčič pijanec in da je imel na Gradišču nezakonskega sina bebca. Številni pesnikovi sodobniki morejo potrditi neresničnost teh trditev in »Soča« na svojem občnem zboru obžaluje, da ie avtor iz-nesel v svoji knjigi netočne podatke o goriškem slavčku. ki morejo škodovati njegovi časti. Za predsednika je bil spet izvoljen g. dr. Dinko Puc. kot odborniki pa: prof Josip Bačič, Franc Batjel, Anton Cotar, Franc Gorkič. Tomaž Kalin. Hinko Kla-vora, Dorče Koch. Janko Milost, Peter Pavlovič, Ivan Pavšič, dr Josip Prodan, dr. Boris Puc, dr. Joahim Ražem. Matko Rutar, Josip Sfiligoj, Lavo Slamič. Matko Velikonja, Ivo Sancin, Lojze Urbančič in Lojze Turel. kot namestniki pa Franc Re-bec. Božo Svetina, Rudi Saksida in Ivan Pičulin in nadzorniki Saša Golja. Drago Česnik in Marko Gerzinič. Na kraju zborovanja je v imenu Saveza emigrantskih društev pozdravil zborovalce dr. Branko Vrčon, ki je izrazil izredno zadovoljstvo. da more šteti »Sočo« ne le med najstarejše, temveč tudi med naimar-ljivejše članice zveze. Sočani so idealni delavci v socialnem kulturnem in propagandnem pogledu in med njimi je polno ljudi mladostnega optimizma, ki ga je zadnji čas žal neupravičeno pogrešati celo med najmlajšimi emigranti. Predsednik »Soče« je obljubil, da bodo Sočani na jesen začeli z novim delom, k sodelovanju pa vabijo vse, ki se zavedajo koristi in potrebe »Sočinega« dela. Julija Mramorfeva f Novo mesto. 19. junija. Po kratkem bolehanju je danes umrla v visoki starosti 87 let gospa Julija Mramor-jeva. Pokojnica je bila iz ugledne novomeške družine Kutilove ter se je v mladosti poročila z uglednim trgovcem Josipom Kobetom, kateremu je rodila sedem otrok. Vsem je lepo vravnala pot življenja, na žalost pa je morala na jesen življenja utrpeti bridke izgube. Po smrti svojega prvega moža v 1 1888. se je drugič poročila z daleč naokrog znanim dobrosrčnim, uglednim usnjarjem in trgovcem Mihaelom Mramorjem, ki je umrl leta 1924. Iz tega zakona, ki je bil enako srečen kakor prvi, je sin Franjo Mramor, banski svetnik v Ljubljani, hčerka pa je umrla kakor že prej edinka iz prvega zakona Blaga mati je prestala mnogo žalosti zaradi smrti petih ljubljenih otrok. Vsem je lepo uravnala pot življenja, in najboljšo vzgojo. Vse Novo mesto je spoštovalo častitljivo gospo, ki je slovela po svoji dobrosrčnosti in po veliki naklonjenosti siromakom. Ko je praznovala 801etnico, se je tudi »Jutro« spominjalo svoje zveste prijateljice. Ko zdaj odhaja k večnemu počitku — v ponedeljek ob 16.45 jo bodo spremili iz hiše žalosti na novomeško pokopališče — ji vsi želimo miren sen po dolgem življenju. Uglednim svojcem pa izrekamo odkritosrčno sožalje. * V Kranju je umrl v starosti 83 lhitel k Sv. Trojici v Slovenskih goricah, kjer so popoldne odkrili spomenik blagopckoj-nemu viteškemu kralju Alek?andru i. Uedinitelju, čemur je sledil telovadni nastop taimošraje 9»kolske čete. Tudi Mariborski o'ok je danes oživel in je bil obisk zelo dober. Mariborski peki so zvišali cene kruhu V restavraciji pri Emerššču je brilo snoči zborovanje mariborskih pekov, ki ga je vodil predsednik Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru g. Jakob Koren. V svojih uvodnih izvajanjih je g. Koren ori- sal položaj na naših žitnih trgih ter poudarjal, da je mol ca dan za dnem dražja, radi česar so prišli peki v zelo kočljiv položaj. G. Rakuša je omenil, da obstoji nevarnost, da bodo prihodnji mesec peki os ali brez moke, ker gotovi špekulanti zadržujejo žito in m^ko. da dosežejo še višje cene. Naslednji govorniki gg. Hor-vat,Feiertag, Mikič in drugi so poudarili, naj si mariborski peki dobro zapom-j ni jo dobavitelje moke izven naše domovine, ki danes tudi proti gotovini nočejo dobavlja'i blaga. Po vsestranskem raz-motrivanju so naposled mariborski peki sklenili, da bodo pričenši v sredo dne 22. junija podražili kruh, in sicer za 20 par pri kg, tako da bo stal beli kruh 5.20, polbeli 4.80, rženi kruh pa 4.60 din za kg. Ker pa je v Mariboru uveden komadm sistem, se bo znižala le teža in bo imel veliki hleb aH štruca belesa kruha 77 dkg, mah 39 dkg-, polbelj veliki 83, mali 42, rženi kruh, veliki 87 dkg, mali 44 dkg. Cena za posamezne krušne vrste pa os a-ne ista, in sicer din 4 za veliki hleb ali štruco ter din 2 za mah hleb ali štruco. „Denar ali življenje!44 V Zikancah pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah se je pripetil razburljiv dogodek. Trije neznani moški so ob 1.30 zjutraj vdrli v s anovanje posestnice Marije Mulčeve ter oboroženi s sekirami in koli izsilili denar in zlato uro ter nato pobegnili. Drzni roparji so prišli v stanovanje iz dvoriščne strani hiše, kjer so s silo odprli vra'a ter se nato vtihotapili v spalnico 7lletne posestnice Marije Mulčeve. Roparji so se približali k njeni postelji, jo z električno svetilko osvetlili ter s arKo pozvali, naj jim izroči ves denar, ki ga ima pri hiši. Marija Mulčeva se je tako prestrašila, da je pričela kričati, toda v naslednjem trenutku so ji roparji že zamašili usta ter jo potisnih nazaj v posteljo. Dejali so, da bodo vse pobili, ako takoj ne izroči denarja. Starka je vsa preplašena dejala roparjem, da ima ue-nar shranjen v omarici, iz katere so drzni roparji pobrali 60 dinarjev drobiža. Toda roparji s tem niso bili zadovoljni ter so prebrskali vse predale in omare ter so obleke, perilo itd. razmetali po tleh. Končno so našli neko hranilno knjižico, ki so jo vzeli s seboj potem, ko so se informirali pri Mulčevi, koliko lahko tedensko dvigne. Nato so se podali roparji v drugo sobo, kjer je spala Mulčeva sestra Ge-novefa, ki so jo tudi z-budili ter ji grozili, da jo bodo ubili, če ne pove, kje je denar. Tudi v njeni sobi so vse razmetali, našli pa niso ničesar. Naposled so vdrli tudi v sobo služkinje Marije Polančeve, pri kateri pa is to tako niso ničesar našli. Roparji očividno razočarani, so ženskam ponovno grozili, da bodo vse ubili, če ne povedo, kje je denar, nakar je Marija Mulčeva Služkinji dejala, naj izroči tistih 100 din, ki jih je prejšnji dan dobila po pošti od svojega brata, kar je služkinja tudi storila. Izročila je roparjem tudi zlato žensko uro, nakar so se roparji odstranili. Pred odhodom pa so roparji še kar naprej grajali, da bodo vse pobili, in zažgali hišo, če ne bodo molčali in o zadevi morda celo obvestili orožnike. Služkinja je zjutraj pohitela kljub temu k orožnikom pri Sv. Barbari ter prijavila mparski napad. Orožniki so takoj uvedli obširno in intenzivno preiskavo ter aretirali nekega 37-letnega Friderika G., pri katerem so našli pri hišni preiskavi svinjsko meso in zaseko, ki so jo roparji pri Mulčevi ukradli. Friderik G. pa odločno taji vsako krivdo ter se izgoarja, da je meso in zaseko kupila njegova sestra v Mariboru. Za ostalima moškima, ki sta pobegnila lin čigar imena so orožnikom že znana, pa je razpisana tiralica. Drzni roparski napad je zbudil v vseh Slovenskih goricah veliko ogorčenj«. Vrsta nesreč Sobotna kronika nezgod beleži tri primere, kjer so se morah ponesrečenci zateči v mariborsko bolnišnico. V Fali nad Mariborom so pripravljali otroci, člani podmladka RK, kres za le .ošnjo proslavo. V času, ko so pripravljali grmičevje za kresno grme do, je po nesrečnem naključju zamahnil nekdo s sekiro po levici 14-letnega pos. sina Franca Maučndka in mu odsekal tri prste. Na Spodnji Radvanjski cesti je mestni uslužbenec Franc Ogrizek, stanujoč na št. 31 v neposredni bližini svojega sano-vanja za vozil s svojim motornim kolesom z vso silo v plot. Treščil je z vozila s toliko silo, da je s poškodbami na glavi in Oho, kar vzbuja pozornost moških, je očarljiva barva obraza, M kaže zdravje in mladostno svežost. Zato si izberejo pametne žene v pomoč Khasana rdečilo za ustna in za obraz. Khasana rdečilo za ustna in za obraz polepša in pomladi vas obraz v par sekundah. Oboje je odporno zoper vreme, vodo in poljube Za diskretno barvanje: Su-perb; za nekoliko živahnejši učinek: Corail ali Carmin, za od sonca zagorelo lice: Khasana Soleil. KHASANA odrgninami po rokah obležal nezavesten na mestu nesreče. Na Pristavi ob Dravi pa je v soboto zvečer privozil s svojim kolesom delavec Alojz Kolarič, zaposlen v neki tukajšnji tovarni ter stanujoč v Plinarniški ulici 19. Ker je pot tu strma, je treščil s kolesom vred na cesto ter tam obležal. Na pomoč l KINO MATICA 21-24 SKRIVNOST LADJE „Betty Bonn44 Samo ob 16. in 21.15 uri! I mu je priskočil eden izmed tam zaposlenih splavarjev, v namenu, da bi ponesrečenca dvignil. Kolarič pa ponudene pomoči ni vzel za dobro in se je začel s splavarjem prepirati. Beseda je dala besedo. Sledil je pre ep, med katerim je Kolarič odnesel slabši del. Obdelali so ga s pestmi po glavi ter s čevlji v trebuh. Vse tri »ponesrečence« so prepeljali v splošno bolnišnico. HIŠA za dinarjev 860.000.- Nujno se proda posebno lepa in bogato ograjena palača z najmodernejšimi manjšimi stanovanji z zelo luksuznim komfortom. Vsi posamezni prostori v ploščicah, kopalnice z vzidanimi kadmi, umivalniki in ostalimi higijenskimi objekti, terase, balkoni, prvovrstni parket in ostali leseni deli, vhodna vrata iz hrastovine, velika okna z eslin-ger roletami. Fasada iz kamna in brušene opeke, vhod in stopnišče od kleti do podstrešja v večbarvnem marmorju, kombiniranem z oniksom. Streha iz antikorodala. Hiša predstavlja veliko bogastvo in poseben okras prestolnice. Letna renta din 110.000.-V gotovini potrebnih din 580.000.-, ostalo dolgoročna hipoteka. Hiša je nova, 20 let davka prosta, nahaja se v centru Beograda pri novi univerzi. Posebno ugodna prilika za naložitev denarja. Prodaja BO VAN Beograd, Knez Mihajlova 5, telefon 27978 palača »Ta-Ta«. D. Ravljen: »Črna vojna« 120 strani. Broširano 10, vezano 15 din Založba »Cesta«, Ljubljana, Knafljeva 5. • iS ■ B. p. o. Globoko potrti javljamo, da nas je po kratki bolezni v 87. letu starosti za vedno zapustila naša ljubljena in nenadomestljiva mati, babica in tašča, gospa JULIJA MEAMOE vdova KOBE, rojena KUTIL. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 20. t_ m. ob s/4 5. uro popoldne iz hiše žalosti na novomeško pokopališče. NOVO MESTO — LJUBLJANA, dne 18. junija 1938. Žalujoči rodbini KOBE in MRAMOB. I Poslovil se je od nas v 83. letu svojega življenja in odšel k večnemu Bogu naš nadvse ljubljeni oče, tast, ded in praded, gOSTV"1'1 IVAN COF kontrolor mer v pokoju. Na njegovi zadnji zemeljski poti ga spremimo iz hiše žalosti v Kranju, Jenkova ulica št. 16, na farno pokopališče v Kranju dne 20. junija 1938. ob %18. uri. KRANJ, dne 19. junija 1938. MARIJA roj. FOCK, IVAN, MIRKO, ZORA, soproga, otroci, EMI, FANI, snahi, JOŽA KOS, zet, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo. Drejnje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf ttibnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za (naeratni del je odgovoren Alojz Novak, — ysi g LJubljani.