Celjski tednik Leto XII. štev. 11 Celje, 22. marca 1963 glasilo socialistične zvezk delovnega ljudstvi^ okraja celje odgovorni urednik tone maslo list izdaja in tiska časopisno podjetje »celjski tiskc cena izvodu 2« din USPEŠEN START Komisija za ustavna vpraáanja Zvezne ljudske skupščine je pred kratkim razpravljala o pripom- bah In predlogih, izraženih med javno ra2pravo o predosnutku no- ve ustave. Na podlagi več kot šti- rimesečne razprave je komisija predosnutek precej spremenila, vendar te spremembe ne zadevajo osnovna načela nove ustave. Gre predvsem za dopolnila, konkreti- zicajo in izboljšavo fonnulacij. Vendar so docela novi štirje predlogi, in sicer, da bi se ime Jugoslavije spremenilo v Sociali- stična federativna republika Ju gosavija, dalje, da bi se spreme- nila državna zastava, ki bi naj bila rdeča z državnim grbom, trei- jič, da naj bi se uvedla funkcij г podpredsednika republike ter če- trtič, da bi naj načelno prešli na dvainštirideseturni delovni teden. Tudi v celjskem okraju je bilo preko 900 sestankov, na katerih so obravnavali predosnutek nove ustave. Teh sestankov se je ude- ležilo preko 50.000 ljudi, od ka- terih jih je okoli 4000 aktivno so- delovalo v razpravi s številnimi mnenji in predlogi o predosnutku nove ustave. Vsa ta mnenja in predlogi pa niso zadeli v osnovna ustavna načela, temveč prav na- sprotno, razprava je plebiscitno potrdila temeljna načela nove ustave. Tako so občani še enkrat potr- dili naš dosedanji razvoj in per- spektivo naše poti, saj nova usta- va predvsem odraža in potrjuje sedanje družbene odnose pri nas in nakazuje nadaljnjo smer raz- voja. Pred dnevi je tudi komisija za ustavna vprašanja zaključila redakcijo ustave in sklenila osnu- tek ustave poslati Zvezni ljudski skupščini, ki bo o novi ustavi iz- rekla končno besedo. Vsa razgibana dejavnost v zvezi z razpravo o novi ustavi je bila brez dvoma solidna osnova za mobilizacijo delovnih ljudi pri iz- polnjevanju planskih nalog. Hkra- ti pa pomeni uspešen start za še večjo politično aktivnost v seda- njem obdobju, ko bodo stekle pri- prave na volitve v predstavniške organe ljudske oblasti, ki bodo predvidoma v maju in juniju. -ma LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE GRE NA STERIJINO POZORJE Med 32 gledališči z 42 priprav- ljenimi predstavami, od katerih je 26 izvirnih del in 3 dramatiza- cije, je upravni odbor Sterijinega pozorja skupno z ocenjevalno komisijo izbral osem novitet, med katerimi je tudi »Jubilej-« Janeza Žmavca. Iz Slovenije pojdeta na Steañjino pozorje še Oder 57 s Kozakovimi «-Dialogi« in ljubljan- ska-Drama s Krleževo dramo »-V agoñiji-«. Močno ohladitev s snegom do nižin in burjo je pričakovati okoli 21,, nato nekaj zelo hladnih, sko- raj zimskih dni. Nekako od 24. dalje sprva lahne, konec meseca pa močne padavine, večkrat sne;» do nižin. Dr. V. M. DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN OBCiNE VIDEM-KRSKO SPREJETA KAPETPUN-TODA REALEN V sredo je bila v Krškem seja obeh zborov občinskega ljudske- ga odbora. V prvem delu seje, ki je potekala skupno, sta zbora po- trdila imenovanje nove komisije za ugotovitev delovne in posebne delovne dobe. Nadalje so imenovali tudi komisijo za volilne ime- nike. Predsednik občine tovariš Stane NUNCiC je nato obrazložil pred- log programa razvoja občine in občinskega proračima. Oba pred- loga so odborniki dobili nekaj dni prej, tako da se je tovariš pred- sednik omejil na obravnavanje poglavitnih p^roizvodnih in razvojnih nalog, opozoril na najtrše probleme, ki so v predlogu in na na- loge političnih organizacij v zvezi z izpolnjevanjem razvojnega programa. O gospodarskem razvoju, o realizaciji plana in proračuna v letu 1962 je ljudski odbor razpravljal že napredhodni seji (o čemer smo takrat že pisali), zato je tudi bila razprava tokrat usmerjena na perspektivne naloge. Program razvoja ali družbeni plan občine Videm-Krško predvi- deva tudi letos nadaljnje utrjeva- nje novega gospodarskega siste- ma, povečanje rasti proizvodnje, naraščanje produktivnosti in iz- voza. Težišče gospodarskega raz- voja naj bi bilo v industriji, 'kme- tijstvu in obrti, pa tudi v ostalih panogah. Težišče investicijske po- litike naj bi bilo v tem, da bi do- končali začete in začeti tiste, ki bodo najhitreje dale ekonomski uspeh. Za to bo treba angažirati vsa razpoložljiva sredstva ne gle- de na izA^or. Da pa bi vse to lahko izvedli je poleg zavesti delovnih ljudi treba izpopolnjevati sistem delitve dohodka, ki vzpodbudno vpliva na proizvodnjo in gospo- darjenje, predvsem pa se bo tre- ba bolj kot doslej posluževati znanstveno raziskovalnih uslug in izsledkov in uvajati sodobne me- tode v proizvodnem procesu. V zvezi s tem bo treba posvetiti več pozornosti strokovnemu in druž- benopolitičnemu izobraževanju ter smotrnejšemu razporejanju ka- drov. Po družbenem planu občine, ki je bil na seji sprejet, naj bi se letos družbeni bruto produkt v odnosu na lanskega dvignil za 12,6%, družbeni proizvod za 12,7, narodni dohodek pa za 9%. Največje naloge, ' sodeč po od- stotku predvidene rasti, čakajo kmetijstvo, v sekundarnih pano- gah gospodarstva pa obrt in go- stinstvo. Toda to ne pomeni, da bi si industrija «-privoščila poči- tek-«. Nairobe, plan je za vse pa- noge gospodarstva napet, a rea- len. Ravno zato takšen skok pri kmetijstvu in gostinstvu, ker ti dve panogi v preteklosti (tudi v ostalih občinah) nista dosegali pričakovane rasti. . V kmetijstvu bo na področju občine v letošnjem letu močno narastel družbeni sektor, čeprav zaenkrat le pri .površinah, kajti predvideni 300 hektarski nasad na levem bregu Save nekaj let še ne bo dal plodu. V zvezi s to akcijo je treba rešiti sevèda celo vrsto drugih problemov, ki pri tako razdrobljenem zemljiškem last- ništvu ne bodo majhni. Gostinstvo in turizem v krški občini nista panogi, ki bi bili raz- viti do meja sedanjih možnosti. Turizem je treba razumeti kot najdonosnejšo vejo za narodno gospodarstvo. Toda da bi ga raz- vili, je treba včasih več sposobno- sti in prizadevnosti kot pa denar- ja in investicijskih sredstev. Pri negospodarskih investicijah bo treba upoštevati priporočila o splošnem varčevanju z družbeni- mi sredstvi. Vlagati je treba tako, da bodo vložena sredstva čim ko- ristnejše naložena, zlasti pa tam, kjer 'bo pripravljenost in konkret- na pomoč državljanov vloženi di- nar pomnožila. V programu je zaipopaden vrst- ni red prioritetnih investicij za družbeni standard, vendar reali- zacija teh predvidevanj zavisi od proizvodnje, predvsem pa pove- čanja proizvodnosti in prodaje ustvarjene proizvodnje. Odborniki so v razpravi želeli več pojasnil, manj pa je bilo pred- logov. To po drugi strani pomeni, da je bil predlog zares temeljito pripravljen, pripombe pa niso za- devale bistvenega, temveč le posa- mezna vprašanja. Najbolj se je razprava sukala okoli kmetijstva in gozdarstva, pri čemer je lahko bilo vsakomur jasno, da bo v bo- dobe tako povečan družbeni sektor kmetijstva izpostavljen kritične- mu ocenjevanju in da si bodo morali ti kolektivi pridobiti ugled z kar najboljšo proizvodnjo in od- stranjevanjem tistih di'obnih in nepotrebnih napak. Zasebni kmet- je, ki sicer ostajajo na stopnji na- tiiralne p)roizvodnje in zaostalih proizvodnih metod «-radi vidijo trščico v tujem očesu-«. Toda to nam mora biti prav. Družbeno velikoblagovno proizvodnjo v kmetijstvu razvijamo pri nas za- to, ker mora biti boljša, ker mora dati večje rezultate in se vskla- diti ostalim gospodarskim pano- gam v korak. Na koncu so na seji sklenili, da družbeno proizvodnjo in gospo- darjenje v gozdovih prevzame gozdno gospodarstvo. Sprejeli so sklep o ustanovitvi lastne komu- nalne banke, sklep o pristopu k medobčinskem gozdnem skladu okraja Celje in še vrsto drugih zadev. Kr. J. PODPREDSEDNIK ŠTAJERSKE DEŽELNE VLADE Friz Matzner v Rogaški Slatini Naše izredno znano in priljub- ljeno zdravilišče Rogaška Slatina ima tudi v zimskem času dokaj dobro zasedene kapacitete. Okoli 300 gostov se trenutno nahaja v zdravilišču, jih je pa od dne do dne več. Med zdraviliškimi gosti je tudi nekaj inozemcev in nema- lo presenečenje je bilo, ko smo zvedeli, da se tu zdravi tudi zelo ugleden gost in prijatelj naše do- movine, podpredsednik štajerske deželne vlade v Grazu in visok funkcionar avstrijske socialistične stranke Friz MATZNER. Ugledni gost je znan tudi pri nas po nje- govih prizadevanjih za pristnejše stike med obema deželama, zlasti pa po zaslugah, ki jih ima za po- stavitev spomenika žrtvam faši- stičnega terorja na graškem po- kopališču. Ulovil sem trenutek pred nje- govim odhodom na krajši izlet po Sloveniji in zaprosil za kratek razgovor. Nekaj trenutkov za tem sem sedel v sprejemnici in ugoto- vil, da so bile priprave na pro- tokolarni potek razgovora odveč. S svojo preprostostjo in prisrčnost- jo je ugledni gost razblinil vse ovire rekoč: — Kar po domače. Delavec sem bil in sem ostal. Tako mi je naj- bolj všeč... O Rogaški Slatini ima ugledni gost izredno ugodno mnenje. V pohvalah, ki so bile izrečene, ni manjkalo superlativov. Posebno pohvalno se je gost izrazil o pri- manju zdravilišča dr. Leskovarju — tako kot strokovnjaku in kot človeku. Sicer pa sem zvedel, da je viceprezident Matzner zelo di- scipliniran in poslušen pacient, ki se do pike natančno drži zdrav- niških navodil. V Rogaški Slatini je ugledni gost bil že nekajkrat, kot pacient pa tokrat prvič. V pogovoru je podpredsednik Matzner dejal, da izredno ceni predsednika Tita, da mu je njegovo bivanje med parti- zani v Zgornji Savinjski dolini za- pustilo izredno globoke vtise o na- ši borbi proti fašističnemu zavo- jevalcu. Na koncu mi je visoki gost za- upal prijetno nalogo, da preko na- šega lista posredujem delovnim ljudem celjskega okraja njegove prisrčne pozdrave in želje. Ju. Pred odhodom na krajši izlet: Podpredsednik štajerske deželne vla- de Friz Matzner (prvi z leve), njegova hčerka ga. Erna Draschba- cher (druga z desne) v družbi d rektorja zdravilišča tov. Libnika in njegove soproge Več za strokovno izobraževanje Na nedavni letni skupščini Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev občine Moziye so največ govorili o strokovnem iz- obraževanju rezervnega kadra in o delu ter problemih krajevnih organizacij. Lani je združenje priredilo 21 strokovnih predavanj po krajevnih organizacijah in dva patruljna po- hoda. Premalo pa so nekatere or- ganizacije storile za udeležbo na predavanjih. Na podlagi izkušenj bodo letošnji plan predavanj ne- koliko spremenili, povečali pa bo- do število praktičnih nalog. Zdru- ženje je skrbelo tudi za vzgojo prebivalcev. Na desetih predava- njih, ki jih je obiskalo nad tisoč ljudi, so govorili o obrambi pred atomskih orožjem. Na skupščini so sklenili, da bodo tudi letos posvetili največ pozornosti strokovnemu izobraže- vanju rezervnega kadra ter iskali za to nalogo najbolj primerne obli- ke. Poudarili so še pKjtrebo po boljšem sodelovanju z ostalimi množičnimi organizacijami in po večji aktivnosti članov na najraz- ličnejših področjih. —er PRIPRAVLJALNI ODBORI ZA SPREJEM VLAKOV »^BRATSTVA IN ENOTNOSTI« Srečanja naj postanejo tradicija v nedeljo je bilo v Dolenjskih toplicah srečanje vseh priprav- ljalnih odborov za organizacijo in sprejem vlakov »Bratstva in enot- nosti-«, ki so v zadnjih dveh letih tako poglobili stike med bivšimi izseljenci in njihovimi gostitelji. Srečanja so se udeležili člani od- borov iz Maribora, Kranja, Trbo- velj in Celja. Namen tega srečanja je bil, da bi po dosedanjih uspešnih mani- festacijah in akcijah poleg uspe- hov ugotovili tudi posamezne po- manjkljivosti in da bi se pogovo- rili o nadaljnjem delu ter nalo- gah, če naj bi začeta in tako uspešna srečanja nadaljevali. Ude- leženci sestanka so bili enotni v mišljenju, da je treba taka sre- čanja, kot so bili vlaki «-bratstva in enotnosti-« razviti do tradicije. Ker pa odbori nimajo takega po- oblastila, je bilo na srečanju v Dolenjskih toplicah sklenjeno, da organizacijam zveze borcev NOV priporočajo naslednje: Ф Srečanja bivših slovenskih izgnancev in njihovih gostiteljev je treba nadaljevati v različnih oblikah. Dosedanja srečanja so daleč presegla svoj osnovni na- men in se spremenila v spontane vsenarodne manifestacije brat- stva in enotnosti. # Iniciativo naj bi v bodoče prevzeli občinski odbori, po po- trebi pa bi ohranili dosedanjo koordinacijo. Navezovali naj bi stike s krajem, mesto z mestom (primer Celje — Ćuprija), prav tako organizacije med seboj, zlasti še mladina. # Občinske politične organiza- cije naj bi organizirale izmenja- vo počitniških kolonij. Bivši iz- seljenci bi lahko vsako leto izko- riščali počitniški popust pri vožnji za obisk svpjih prijateljev v Sr- biji, Hrvatski in Bosni, če ne za dlje, pa vsaj spotoma, ko bi po- tovali na počitnice. • Kot najnujnejšo nalogo, ki jo je treba izvesti kar najhitreje, so smatrali akcijo za pomoč pri- zadetim zaradi elementariiih ne- sreč v Srbiji. Ta akcija, ki se je v Celju z uspehom razvila. Na sestanku je bila seveda go- vora še o marsičem. Tako so čla- ni pripravljalnih odborov ugoto- vili, da so povabljeni udeleženci iz Srbije, Hrvatske in Bosne bili deležni prisrčnega sprejema, da pa smo povsod njihovo bivanje do kraja programirali in tako go- ste dobesedno utrudili. Sekcije bivših pregnancev bi morale zače- ti tudi zbirati zgodovinsko gradi- vo, podatke in spomine na leta pregnanstva. In na koncu, da ne Ix>zabimo, vsi odbori so izrekli za- hvalo železniškemu transportne- mu podjetju za nesebično pomoč, C. k. PROZORNA KRINKA Novi nar je prišel v neko podjetje. Priiel je, da hi za javnost zvedel o te^i in onem — ne z a s e ! Normalno je. da se obrne na ljudi, ki najbolj poznajo podjetje, ali bi ^а vsaj morali poznati. Navadno je to direktor, sekretar pod jetja, kii potem k razgovoru po želji predstavnika tiska ali lastnem nagibu povabi še odgovorne tovariše iz organov uprav- ljanja in političnih organizacij. Toda niso redki primeri, da novinar, ki pride Јп ne najde direk- torja doma, odide »praznih rok«. Bojda zato, tako so ponekod pojasnje- vali, da bi novinar kaj napak ne zapisal??? Tu smo zdaj pri bistvu vprašanja. Da opravimo najprej s prvim: Direktor je lahko pooblaščen od organov upravljanja za posredovanje podatkov, za dajanje izjav. Toda nikjer ne piiše, da nihče drug iie bi smel ničesar izjaviti. Predsedniku delavskega sveta je torej dopuščeno, da se pogovarja z zastopnikom tpolnjevanje dolžnosti in tudi spoštovanje do dela. Otrok seveda ne sme doživljati dela kot breme- na, pač pa kot nekaj prijetnega, kot nekaj lepega. Razen tega mo- ramo biti pri delovni vzgoji nepo- pvistljivi, dosledni. prof. Albin Podjavoršek To ni kampanjska akcija (MISLI OB JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGRAH) V štiri ali petletnem obdobju Jugoslovanskih pionirskih iger poznamo zdaj že četrto etaipo. Medtem ko je bila prv aakcija jugoslovanskih pionirjev posvečena zadružništvu, druga spozna- vanju domačega kraja, tretja telesni kulturi, je zdaj v teku če- trta akcija, ki jo tudi imenujemo «-leto tehnične kulture mladih«. Že takrat, ko smo pisali o prvi pobudi pionirjev in jih hkrati navajali na organizacijo in delo šolskih zadrug in podobno, smo poudarjali, da Jugoslovanske pionirske igre nimajo in ne smejo imeti kampanjskega značaja, ampak da imajo namen spodbuditi zanimanje za določeno dejavnost in jo spraviti na pot rednega, sistematičnega in zlasti še trajnega dela. Zato bi bilo več kot napak, če bi pionirji na primer v letošnjem letu, ki je posvečeno tehnični vzgoji, povsem zanemarili recimo delo v šolskih zadrugi, da bi opustili zanimanje za spoznavanje domačega kraja, nje- govih ljudi, običajev, zgodovine in podobno in nazadnje, če bi rekli, telesna kiiltura za nas ni več pomembna, saj je akcija za nami in s tem je tudi konec vseh prizadevanj za množično in načrtno delo na polju telesne vzgoje. Se enkrat, če bi tako poj- movali posamezne akcije Jugoslovanskih pionirskih iger, bi rav- nali napak: zgrešili bi ipomen aktivnosti, ki zajema in vključuje vse jugoslovanske pionirje. Kot primer na navedemo minulo akcijo »-leto telesne kulture mladih-«, ki je navzlic temu, da je formalno zaključena in da je prepustila »-mesto-« tehnični kulturi, nadaljuje z nič manjšo prizadevnostjo in v nič manjšem obsegu ter pomenu. Akcija bo sla naprej, ne samo letos, marveč tudi prihodnje leto in tako naprej. Tu ni konca, kajti kakor hitro bi prekinili s telesnovzgoj- no aktivnostjo najmlajših, bi storili krivico in nepopravljivo napako, saj bi s tem zanikali splošno znano dejstvo, da je tudi telesna vzgoja sestavni del splošne kulturne in če hočete soci- alistične vzgoje. Elnako bi lahko zapisali za vse dosedanje aktiv- nosti pionirskih iger in za vse one, ki bodo iprišle na vrsto. Zato, Jugoslovanske pionirske igre nimajo kampanjski značaj, temveč je njihov pomen prav v tem, da vzbujajo pionirje k stalni aktiv- nosti na vseh področjih, jih navajajo na delo in nudijo razve- drilo ter dajejo spodbudo za spoznavanje domačega okolja, teh- nike in podobno. —mb Živahna politična alctivnost Na zadnjem zasedanju aktiva pri občinskem odboru SZDL v Slovenskih Konjicah so analizira- li delo te organizacije v zadnjih mesecih. Pri tem so ugotoviM, da so letne konference osnovnih orga- nizacij in razprave o osnutkih ustav sprožile na terenu izredno politično živahnost. Analize za- četnega dela novoizvoljenih odbo- rov krajevnih organizacij SZDL pa kažejo, da so z dokaj veliko odgovornostjo začeli ш-esničevati predvidene naloge. Člani aktiva so razpravljali tudi o nekaterih nalogah, ki jih bo SZDL morala opraviti v prihod- njih mesecih, zlasti v zvezi s pri- pravami na bližnje volitve. Menili so, da bo treba izdelati analizo do- sedanjega dela ljudskega odbora. Nadalje bo treba poskrbeti, da bodo pravočasno urejeni in pri- pravljeni volilni imeniki, ^idi no- vemu sestavu ljudskega odbora in obema zboroma bo treba posve- titi ustrezno skrb, saj mora v te organe priti več mladih ljudi, pa tudi žena. 2e te dni naj bi se za- čele razprave o osnutku občinske- ga statuta. Končno so predlagali naj bi predsedstvo občinskega od- bora SZDL izdelalo program po- litičnega dela za prihodnje mese- ce; za vsklajevanje in enotno us- merjanje ramih akcij na terenu pa naj bi imenovali poseben štab, v katerem bi bili predstavniki ob- činskih političnih in oblastnih or- ganov. V. L. Na križišča pred Ljudskim magazinom т Celju Načrti in težave DELOVNEGA KOLEKTIVA CELJSKE VELEBLAGOVNICE Poročilo predsednika Ivana La- ha ter razprave na sobotnem obč- nem zboru sindikalne podružnice trgovskega podjetja >»Tkanina-ga- lanterija, «-Ljudski magazin-« v Ce- lju sta opozorili ne samo na te- žave, s katerimi se ta kolektiv bo- ri v zadnjem obdobju, marveč na vsa tista pozitivna stremljenja, ju jih kolektiv hoče uresničiti, da bi v čim večji možni meri izpolnil naloge,, ki jih ima do sebe, po- trošnikov in družbe. Zdi se, da ni naključje, da je to- variš Lah že na začetku poročila načel vprašanje odnosov med pro- ■ dajalci in potrošniki, zlasti pa ti- stih, ki nastajajo tedaj, ko hoče katerikoli kupec vrniti kupljeno blago, pa čeprav ga je že nosil ali delno poškodoval. V kolikor so poslej v takih primerih popuš- саЈлГзо na zboru sklenili, da bodo odslej za take primere uveljavili stToižje merilo, vsekakor pa takšno, ki ne sme bremeniti kolektiva kot celote, zlasti še, če on ni kriv, da pride do zamenjave blaga. V načrtu kolektiva tega največ- jega trgovskega podjetja pri nas je modernizacija prostorov za ve- leblagovnico. S tem v zvezi pa je preselitev grosističnega skladišča iz Stanetove ulice. Slednje že za- radi prometnih razlogov ne bo moglo dolgo vzdrževati v središču mesta. Lokacija za novo skladišče je že odobrena; odprto je le vpra- šanje sredstev. Kolektiv se zave- da, da bo moral prvi in največji delež primakniti sam in šele za- tem iskati razumevanje drugod. S povečanjem veleblagovnice v prostore skladišča za grosistični promet, bodo lahko omilili stisko, ki vlada v sedanjih prostorih, hkrati pa mislili na večjo izbiro blaga, kar je sedaj velikokrat sko- raj nemogoče. ^Številke o poslovanju so potrdi- le, da so v kolektivu opravili do- sti hvaležnega in plodnega dela. Precej truda so vložili za splošno, politično in strokovno izobraževa- nje. Uspehi na tem področju bi lahko bili še večji, če bi se tudi mladi ljudje v kolektivu zavedali, da so te oblike izobraževanja na- menjene predvsem njim. Bolj kot doslej bodo morali analizirati vzroke prepogostih bolezenskih iz- ostankov od dela, saj podatek, da so zaradi tega izgubili 4,81 od- stotka delovnih dni, pove veliko. Nevzdržno je tudi razmerje med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki, saj je razpon 1:3 dovolj zgovoren dokaz, zakaj jim pri- manjkuje toliko visokokvalificira- nega kadra. Te odnose bo treba popraviti, zlasti pa zagotoviti pra- vilno stimulacijo visokokvalifid- ranemu kadru; kajti za ostalega so to že napravili. Uspešno delo sindikata in oeta- lih političnih organizacij v podjet- ju se vidi tudi v pobudi za usta- novitev mladinske organizacije, ki se počasi že uveljavlja in skuia zajeti v svoje vrste prav vse mla- dince oziroma mladinke. Teh pa v kolektivu ni malo. Misel za uvedbo neprekinjenega obratovalnega časa so zaenkrat še odložiU, saj bi morali na račun non-stop poslovanja ne samo znat- no povečati število, marveč tudi zmanjšati osebne prejemke veeati zaposlenim. To pa je trenutno ne- sprejemljiva zahteva. -mb Tehnični pouk ima na nekaterih šolah že določeno tradicijo. Zato tudi razstave izdelkov niso preveč redek pojav. Pripravljajo jih ob najrazličnejših priložnostih; v počastitev dneva pionirjev, pa tudi ob polletnih počitnicah ali zaključku šolskega leta. Naš posnetek posreduje detajl z razstave izdelkov tehničnega pouka na tretji os- novni šoli v Celju. CELJSKI TEDNIK STEV. 11. — 22. marca 1963 e škoda je bila precejšnja Letošnja huda zima je povzro- čila precej škode. Poročali smo že, da so samo v Celju znašali stroški spravila snega 7 milijonov dinar- jev, še toliko pa so izdali v osta- lih večjih industrijskih središčih celjskega okraja. Toda to je le manjši del škode, ki jo je priza- dela huda zima. Gosp»odarsko škodo, ki je nasta- la zaradi hudega mraza bi nam- reč le težavno izračunali, je pa neprimerno večja. Nekateri rud- niki so v najmrzlejših dneh zara- di zastojev v separaci ji ustavili proizvodnjo, zaradi pomanjkanja kurjave in pomanjšanja tempe- ratiu-e v delovnih prostorih je upadla tudi proizvodnost, zlasti očitna pa je bila škoda, ki je na- stala zaradi zastoja proizvodnje v nekaterih lesnih industrijskih ob- ratih ter zaradi težav pri prevozu reprodukcijskega gradiva. Zanimivo je, da hitra otopitev snega letos spričo učinkovitosti reguliranega dela Savinje pri Ce- lju ni naredila večje škode, pri- zadet je le bil še nedograjeni most v Grižah. Sodijo, da gre za več milijonov škode, ki se bo po- znala tudi na tem, da se bo grad- nja zavlekla. Precej škode je tudi na jezovih in na cestah. Neprimerno več ugibanja pa je o tem, kako bo letošnja huda zi- ma vplivala na kmetijstvo. Ali bo tu najobčutnejša škoda? Zaenkrat beležijo le škodo v sadovnjakih, kjer so gozdne živali načele lubje. Strokovnjaki pa menijo, če v na- slednjem obdobju ne bo v naših predelih hujših ohladitev in poze- be, da mrzla in nekoliko daljša zima ne bo bistveno vplivala na posevke. m. NAM VSEM JE V KORIST Na seji zadružnega sveta kme- tijske zadruge v Žalcu so raz- pravljali o nekaterih posebnostih in potrebah po dograditvi hidro- meliorativnih sistemov Ložnicein Tmave. Pri tem so posebno poudarili, da dosedanje izkušnje v celoti po- trjujejo predvidevanja o večji ro- dovitnosti zemlje po izvedenih regulacijskih in meliorativnih de- lih. Zaradi tega je povsem umlji- vo, da bo s tem delom še z več- jim tempom potrebno nadaljevati v naslednjem obdobju. Zahtevo po nadaljevanju regiiolacijskih in meliorativnih del pa smo slišali tudi na zborih volivcev in na kra- jevnih konferencah Socialistične zveze. Ta težnja pa je še posebej pri- šla do izraza na zadnjem zase- danju zadružnega sveta, ko so člani sveta v razpravi o tem pro- blemu zelo živahno razpravljali in hkrati postavili v ospredje tudi potrebno, da vsak lastnik zemlji- šča prispeva delež k izdatkom za melioracije. Gotovo je namreč, da bi sicer kmetijska zadruga lahko opravila v enakem obdobjii melio- rativna dela na manjših površi- nah. Zmenili so se tudi, da bodo zadružniki prispevali po 36 tisoč dinarjev za hektar obdelovalne površine. Primer iz kmetijske zadruge v Savinjski dolini, kjer so se člani zadružnega sveta — zadružniki odločno postavili na stališče, da je potrebno zemljo oplemeniti in za- to prispevati tudi del sredstev, je vsekakor spodbuden in neprimer- no bolj učinkovit, kot če bi to na primer uredili z občinskim odlo- kom. Pohvalna pa je tudi odločitev kmetijske zadruge, ki je domala eno celo zasedanje, zadružnega sveta posvetila temu problemu, tako da so člani sveta bili s pro- blemom in možnimi rešitvami do- dobra seznanjeni. Kot smo zve- deli, so prav to vprašanje pre- maknili z zadnje seje prav zara- di tega, da ga ne bi zaradi obsež- nosti gradiva, ki ga je zadružni svet tedaj obravnaval, reševali ipo- vršno. S tem sklepom o skupnem ,pri- zadevanj u za ureditev melioracij- skih del in regulacij na področju Savinjske doline pa se odpirajo temu področju precejšnje možno- sti. Kajti znano je, da je visoka voda in kislost travnikov v pre- teklem obdobju povzročala veliko škode zlasti živinoreji. Prav to pa poleg hmeljarstva v Savinjski do- lini močno podpirajo. -mi. »Cveiožer« na pohodu Ti cvetožeri niso v sorodu z znanimi sadnimi škodljivci, ki za- legajo svoja jajčeca v cvetje sad- nega drevja. Cvetožeri so bitja na dveh noži- cah, ki iz mestnih naselij priha- jajo na območja travnikov in goz- dov. Tako nekulturno početje so pred leti že ošvrkniU naši dnevniki, a ni dosti zaleglo. Če si izletnik — ljubitelj narave utrga cvetko, ali z nožem odreže malo vejico prašeče se ive — mač- kovine ali leske in jo ponese do- mov, je vse v redu in tega mu nihče ne bo branil, toda vse do neke meje. Zgodi se pa, da se za- podi v cvetoč travnik ali v goed množica izletnikov, zlasti še šol- ske mladine in si vsak natrga cvetja ali nalomi butaro cveto- čih vej po mili volji. To pa je pravo pustošenje narave. To se pomladi godi dan za' dnern, in. na- nese sčasoma gore dragocenega cvetja, ki brez koristi usahne v vazah, ali laa že med potjo kot breme konča v cestnem prahu. Ze šolarčjoi 2. ali 3. razreda osemletke je znano, da čebel« oprašijo cvetje sadnega drevja in druge kulturne rastline, in da bi brez zadostnega števila čebel ne bi bilo niti desetine običajno pride- lanega sadja. Da pa ta posel lah- ko čebele zadovoljivo izvršijo, morajo biti čebelne družine šte- vilčno močne. Za pomladanski razvoj jim je pa neobhodno po- treben cvetni prah, beljako- vinaste hrana, pravi kruhek. Če- belar oskrbuje čebele in jih krmi, a cvetnega prahu jim ne more oskrbeti, oziroma ga čebele tudi sajne ne najdejo v dovoljni ko- ličini, ker se cvetje na zgoraj opi- sani način brezsmiselno uničuje. Vs^ naj velja klic: «-Bodimo čuvarji in ljubitelji narave, ne pa njeni uničevalci!-« —nik ZLAT ¡e les izdelek Pred dnevi emo obiskali eno od najbolj značilnih celjskih podjetij — celjsko zlatarno. Res je zna- čilna — na zunaj po svojih znanih kvalitetnih izdelkih, a hkrati po posebnih pogojih, v katerih de- lajo. Ze ko se približujete temu ob- ratu, imate občutek zaprtosti, a ▼endar pri njih ni tako. Srečali »mo odkrite in dobrohotne ljudi, ki »o nam rade volje pokazali značilnosti njihove proizvodnjew Mimogrede pa smo tudi zvedeli, ^ je zlatarna lani postala eno izmed celjskih industrijskih pod- jetij, ki jih štejemo med milijar- derje — lani dosegli vrednost pro- izvodnje preko milijardo dinar- jev. Ob tem smo jih takoj vprašali, i^Äko so to uresničili. Takole, so dejali: «-Urejali smo tehnološki po- »bopek, dobili smo nove stroje, nenehno pà se je dvigala tudi sto- rtlnoet. Ta se je namreč v zadnjih dveh letih dvignila kar za okoli 25 odstotkov, kar je v naših po- ' 9ojih razmeroma veliko-«. Sprehodili smç se skozi njihove delovne prostore. Z zlatom zares ni lahko ravnati, vsak opilek je dednost, veliko odpilkov pa že precejšnja vrednost. Zaradi tega и^ајо vsi delavci pred seboj us- nj^e predpasnike, v katerih se *>irajo odpilki ali odpadki, po- sebne naprave pa tudi vsrkavajo ^t prah iz zraica. Na ta način so zadnjem letu uspeli bistveno ®tianjšati H-kalo-«, ж tem pa «o tudi mjočno zmanjšali stroške. Ob sprehodu skozi proizvodne >K3vorane« smo lahko zasledili ko- pico novosti, ki jih pripravljajo za trg. Menijo namreč, da je po- trebno polagoma prevzgoj iti naše potrošnike, ki so glede zlatnine še vedno navezani na tradicional- no staro obliko. Razen tega skrbe ves čas tudi za obogatenje asorti- mana svojih proizvodov, kar je eden od pogojev za uspeh na tr- žišču. Posebna zanimivost celjske zla- tarne je tudi v tem, da se je prav te dni vključila tudi v izvoz, kar jim bistveno spreminja pogoj gle- de razdeljevanja osnovne surovi- ne, ki je še vedno ena najhujših težav v njihovi panogi. V obratu smo govorili tudi z eno izmed predsednic obratnih delavskih svetov. Takole je de- jala: »V zadnjem času se obratni de- lavski sveti vse močneje uveljav- ljajo, zlasti pa smo se močno za- vzeli za še večje zniževanje stro- škov proizvodnje. Zdi se mi tudi, da je nespreminjanje normativov dela vplivalo na to, da so naši ljudje dobiH zaupanje v sistem nagrajevanja, ki je tako postal močno spodbuden. Sicer je pa ta- ko, da se moramo boriti za vsak dinar, če hočemo prihraniti sred- stva za gradnjo novih sodobnih prostorov za tovarno-«. Mimogrede smo zvedeli še za eno proizvodno novost, ki jo pri- pravljajo za trg. In sicer bodo za- čeli z izdelavo okraskov iz pla- quea. Gre za okraske, ki so po obliki in zunanji formi čisto ena- ki zlatim izdelkom, le da je os- nova srebrna. Na ta način bodo z ustrezno ceno nekatere zlasti modne izdelke približali vsem po- trošnikom, ki tako ne bodo več navezani na nekatere neokusne z neustreznim materialom izdelane okraske. Ob ogledu tovarniških prostorov v zlatarni smo obiskali tudi labo- ratorij, kjer pripravijo zlato do ustrezne karatne vrednosti. Zelo zanimiv je ta oddelek, za laika morda še bolj zato, ker je v kisli- nah namočeno zlato rjavkaste barve in človek počasi izgubi vtis, da se nahaja v zlatarni. Zaradi te- ga pa je mimogrede rečeno tudi prav, da si ta oddelek ogledajte nazadnje; kajti lepih, okusnih in dragocenih izdelkov je pri njih toliko, da hitro pridete do kom- pleksa manjvrednosti — nenava- jen prebivalec se ob tejn ustav- lja, dopade se* mu to, ono — vse- ga pa žal ni možno imeti. Resnici na ljubo pa povejmo, da so se temu celjski zlatarji že na- vadili, da jih to ne moti, ter da delajo kot da ne bi šlo za žlahtno kovino. M. Iršič Zlatarji med delom JAVHO VPRAŠANJE Tovariš F. F. nam je poslal vprašanje, ki zadeva delo dimni- karske službe v Celju. Takole za- stavlja vprašanje: Dimnikarske usluge so se od marca lanskega leta do sedaj dvignile kar za 140 odstotkov — ali od 260 dinarjev na 588 dinar- jev. In sicer za isto opravljeno delo. Zares se ob takem vzponu cen prebivalci upravičeno vpra- šujemo, kako je to mogoče. Razen tega pa je tudi prav, da vemo za- kaj, je bila tolika podražitev umestna, če je bila. Potreben je skratka javen odgovor vsem Ce- ljanom. Morda je prav, če hkrati po- stavimo tudi vprašanje, kako je z zaračunavanjem neopravljenih storitev, kar je v Celju že navada in pa ali so v dimnikarskem pod- jetju že ukrenili kaj, da bi zmanj- šali stroške poslovanja, koHkor so v tem območju zmanjšali upravno režijo in podobno? O delu dimnikarskega podjetja v Celju je bilo že veliko kritik. Zaradi tega sodimo, da je prav, če to vprašanje, ki pa v odgovoru naj zajame kompleksnost proble- ma, zastavimo javno. Cisto razu- mljivo in prav je, da ljudje ho- čejo pojasnila, hočejo ga za vse ne samo za to dejavnost — ta de- javnost pa ni izvzeta. Menimo, da bo podjetje ustreglo bralcem in v primerni obliki objavilo svoje probleme in težave, s katerimi se srečuje ter tudi objektivne pogo- je, ki so vpUvali na tako podraži- tev dimnikarskih uslug v Celju. Uredništvo POSEBNA POZORNOST OBRTI V zadnjem času opažajo v žal- ski občini stagnacijo obrti. Zara- di tega bodo v letošnjem letu z raznimi ukrepi poizkusili bistve- no povečati obrtno dejavnost. Zlasti pomembna je usmeritev, da bodo obrtni centri т celoti viskladili svojo dejavnost s po- trebami prebivalcev, hkrati pa bodo tudi z ustrezno davčno po- litiko usmerjali in stimulirali po- trebno zasebno obrt. OBISK Na povabilo mladinske organi- zacije in kluba študentov je mi- nule dni Šentjur pri Celju obiskal študent iz Kenije, ki študira v Ljubljani. Po zelo prisrčnem in prijateljskem sprejemu, ki mu ga je priredila šentjurska mladina, je v veliki dvorani prosvetnega doma predaval in odgovarjal na vprašanja poslušalcev o življenju v Keniji. J. M. Tudi malenkfsti so pomembne ZGODILO SE JE v GOSTISCU «^ним« v LAŠKEM V celjskem okraju je turizem prav gotovo zelo zanimiva gospo- darska dejavnost. In v mnogih občinah, ki imajo pogoje za raz- voj turizma, se trudijo, da bi z drobnimi izboljšavami in tudi z ureditvami, ki zahtevajo znatriej- ia denarna sredstva, dvignili ra- ven turizma. Povsod pa so enot- nega mnenja, da turizem ni ima- ginaren pojem, da gre za komp- leksno ureditev kraja v ta namen in prilagoditev tem potrebam. Do- kaj razumljivo je, da ima gostin- stvo pri tem pomembno vlogo. Brez irrejenih gostišč s predvsem solidno postrežbo si razvoja turiz- ma nasploh ni možno zamisliti. Navadno se namreč zgodi, da ob neurejenih gostiščih v posamez- nih privlačnih krajih število go- stov upada. Toda vse le ni odvis- no od sredstev in investicij. Mor- da je zato iloistrativen primer iz Laškega. Zgodilo se je v gostišču >^Hum-«. K mizi se je vsedla mala sku- pina gostov. Bilo je v opoldan- skem času. Toda kljub temu, da je šlo za malo skupino in da lokal ni bil poln, kar bi morda lahko bilo opravičilo, so v gostišču na- redili samo v tem primeru kar tri napake. # servirali so h kosilu tudi ne- naročene jedi, in sicer brez ozira »H jih tisti, ki so mu jih servirali, mara ali ne; # k hrenovki za otroka so ser- rirali gorčico, čeravno vsak sta- rejši človek ve, da otrok ostrih začimb ne sme uživati; # in na koncu so servirali tudi žemljice, ki so bile tako črne, da je kazalo kot da so jih vzeli iz dinmika. Morda in bržčas je bil to le slučaj. Hkrati je tudi razumljivo, da v gostišču le s težavo postre- žejo gostom s primernimi žem- ljicami, če je laška pekama slaba. Toda ob tem je vendar možna rešitev. Kajti eno je več kot jas- no, ti gostje se bodo le težko od- ločili, da še kdaj obiščejo ta lokal. —o— No, sedaj povejte, aU niso tudi te malenkosti, ki bi jih lahko od- pravili tudi brez investicijskih vlaganj, pomembne? —o— In naza^dnje naj še povemo, da so zahtevali upravnika, kajti tako bi problem mirneje lahko rešili. Toda, žal ga niso »-MOGLI-« do- biti, čeravno so ga pred nekaj minutami videli v gostišču(?). Mile Turizem in iesna industrijav ospredju Dokaj razumljivo je, da občin- jlá družbeni načrt mozirske ob- ¿ine posveča posebno pozornost predvsem dvem panogam gospo- darske dejavnosti — smotrnemu razvoju lesne industrije in turiz- mu. To je še toliko umljivejše, če vemo, da sta ti dve panogi osno- vi goepodarske dejavnosti v mo- zirski občini. Tako si je lesna in- dustrija, ki je z obratom v Na- zarjih ena najmočnejših v celj- skem okraju, zastavila povečanje obsega proizvodnje za 7 odstot- kov, kar ustreza pogojem in os- novam, na katere se povečanje naslanja. Znano je namreč, da je lesna industrija bistveno naveza- na na gozdarstvo in da je od di- namike gozdarske pr»izvođnje tu- di odvisna dinamika proizvodnje T lesni industriji. Vendar je po- trebno takoj poudariti, da so v Nazarjih kljub nekaterim teža- vam v prvih dveh mesecih uspeli obdržati predviđen tempo proiz- vodnje, ki jim zagotavlja uresni- ienje letn^a načrta in celo pre- koračenje zastavljenih nalog. Pri obravnavi industrije je vred- no omeniti še napredek obeh us- njarskih obratov v Rečici, ki sta s specializacijo in spremembami asortimanov uspeli bistveno po- večati proizvodnjo ter si olajšali stališče na trgu, kar je prav go- tovo pogoj za nemoten razvoj v naslednjem obdobju. Tako bodo na primer povečali proizvodnjo vrhnjega usnja težjih kož za 19 odstotkov, cepljenje vrhnjega usnja pa celo za 33 odstotkov. Še bolj se napredek v usnjarskih ob- ratih pokaže v razčlenitvi dohod- ka obeh ekonomskih enot, ki gre bistveno v korist obeh kolektivov. Se posebno pozornost pa v mo- zirski občini posvečajo turizmu in ustvarjanju pogojev za hitrejši razvoj te gospodarske panoge, ki ima prav v tem delu našega okra- ja največje možnosti za hitrejši razmah. Ko smo jih o tem poba- rali, so nam odgovorili, da je vse- kakor problem ustvarjanja pogo- jev za razvoj turizma potrebno obravnavati kompleksno. Sem namreč razen gostinstva sodi še ureditev primerne avtomobilska ceste do Logarske doline, nadalje ureditev primernih gostinskih in tudi ostalih lokalov ter osposobi- tev vseh obratov uslužnostnih strok. Ker sodijo, da bo cestišče kmalu urejeno, menijo, da bo po- trebno hitro urejevati tudi ostale pogoje. Pravilna davčna politika do obrti je eden pogojev za ure- ditev zasebnih tujskih sob in po- dobno. Kajti pomanjkanje nočit- venih kapacitet v tem koncu po ureditvi cestišča ali neurejeni ostali objekti, ki sodijo k pogojem za razvoj turizma, bi se hitro iz- kazali kot močna zavora in bi po- vzročili škodo, ki bi jo le težko odpravili. ^ Razen tega poudarjajo, da je potrebno okrepiti ribiški turizem, kajti gornji del Savinje je za ri- biče, ki bi lovili en dan, zelo za- nimiv. Zlasti značilna pa je ta voda po postrvih, Hpanih in sul- cih. Zaradi tega bi bilo potrebno poenostaviti izdajanje enodnevnih ribiških dovoljenj in hkrati skr- beti za ustrezno obnovitev staleža rib v tem delu Savinje. V Mozirju pa se ob vseh teh obsežnih nalogah zavedajo, da bo potrebna popolna enotnost pri re- ševanju vseh vprašanj, dosled- nost in disciplina ter prizadeva- nje na vseh področjih. -le Pouiarek la gospodarjenju v teh dneh imajo kolektivi gospodarskih podjetij občne zbore sindikalnih podružnic. Kar zadeva struktualno spre- membo občnih zborov, ki jo lahko zasledujemo vsa zadnja leta, je letošnje leto še naj- bolj značilno. Letošnji občni zbori sindi- kalnih podružnic gospodar- skih organi2:acij so namreč značilni po tem, da so ljudje v razpravi dali predvsem po- udarek gospodarjenju in si- stemu nagrajevanja. Ositale drobnejše naloge, ki jih sin- dikalne organizacije oprav- ljajo, pa so bile razumljivo spričo te orientacije odrinjene v ozadje. Tak razvoj občnih zborov sindikalnih podružnic je vsekakor pozitiven, zlasti v sedanjem obdobju, ko se v vseh kolektivih močneje an- gažirajo za iskanjem notra- njih rezerv. Razprave na obč- nih zborih pa so hkrati po- rok, da bo možno z angaži- ranjem širšega kroga proiz- vajalcev zlasti v ekonomskih enotah odpraviti marsikate- re subjektivne hibe, ki že za- virajo nemoten razvoj proiz- vodnje ali pa po nepotreb- nem povečujejo stroške po- slovanja. Cisto umljivo pa je, da so se na probleme gospodarje- nja v kolektivih naslonili tu- di probleme nagrajevanja, saj gre v bistvu za tesno poveza- vo, Na vseh občnih zborih so poudarili, da bo še naprej po- trebno krepiti sistem stimu- lativnega nagrajevanja, ki je nosilec i>ovečanja stopnje po- rasta proizvodnje, da pa bo hkrati potrebno krepiti tudi delavsko samoupravljanje in povečati pristojnosti posa- meznih samoupravnih orga- nov. -m o CELJSKI TEDNIK STEV. 11. — 22. marca 1963 e Prvi »martinčki« To, kar je bilo ^ pred štirinajstimi | dnevi še redkost, ' je zdaj . ie pogost pojav. | Fotoreporter f bi takle motiv i lahko ujel nc i mnogih koncil. | celjskega mesta j In tega je posne | kot dokaz ■ za trditev, do . je tudi marčno sonce ie dovolj . močno, ? da lahko prve ■ novice iz - časopisa preberemo kar | na pločniku. ' PRESKRBA LANI IN LETOS Medtem ko se stanje na celjski tržnici iz tedna v teden izbolj- šuje in ko prihaja tja vsak dan več novih prodajalcev, imajo tisti, ki skroijo za preskrbo prebivalcev celjskega mesta že dolgo polne roke dela. Samostojni obrat >^Agropromet«, ki je že dolgo časa največji pre- skrbovalec mesta z zelnjavo, že sklepa prve pogodbe, s katerimi naj bi zagotovili nemoteno pre- skrbo kmetijskih pridelkov na celj- skem trgu. Zanimivo je, da ima pri tem kar precej težav. Proiz- vajalci namreč niso kaj preveč naklonjeni temu, da bi v pogod- bah določili fiksne cene, temveč se navdušujejo za cene, ki jih bo določil trg. S tem pa seveda po- godbe izgubijo svoj največji po- men. No, kljub tem pa se nam ni treba bati, da bi preskrba mesta s sadjem in zelenjavo zaškripala. Agropromet bo verjetno tudi letos velik del teh pridelkov uvozil iz makedonskega in koprskega pod- ročja. Lani je sicer bila v obeh teh predelih spomladi močna po- zeba in jeseni zelo zgodnja zima, kar je nekoliko dvignilo cene in zmanjšalo ponudbo, vendar pre- skr'ba na celjskem trgu kljub te- mu ni bila ogrožena. Nekaj slabša kot prejšnja leta je bila kvaliteta blaga. Delno je na to tudi vplival počasen železniški promet tistih pridelkov, ki se hitro pokvarijo. Tako je prevoz iz Makedonije tra- jal tudi po šest in še več dni. Celjski «-Agropromet-« se je ^ želji, da bi izboljšal preskrbo z zelenjavo, odločil za več ukrepov. Tako bodo še letos razširili pro- dajalno «-Češnja-« v Prešernovi uMcá, nabavili tudi premično pro- dajalno na kamionu, ki bo dnevno lepo dopolnila preskrbo v prede- lih, kjer ni trgovin z zelenjavo itd. Z ugodnejšo proizvodnjo ra- čuna tudi.. vrtnarski obrat Lava, kjer predvidevajo, da bodo v le- tošnjem letu lahko plasirali na celjskem tržišču približno 80 ton več zelenjave kot v preteklem le- tu. Kako pa sadje? Realizacija pla- na preskrbe s sadjem je bila lani precej slaba — le 59,1 odstotka. Sicer je bilo smokev, grozdja in jabolk precej, vendar je bilo na sploh sadje dokaj slabe kvalitete. «■Agropromet« je za zimske me- sece vskladiščil v hladilnice nekaj hrušk in grozdja tako da lahko še v marcu kupujemo to sadnje. Pla- nirane količine sadja za leto 1963 so od realiziranih količin v lan- skem letu večje za okrog 700 ton. To pa zaradi tega, ker pričakuje- mo razmeroma ugodno sadno leti- no. Potrošnja pa je seveda odvis- na predvsem od cen. O tem pa kaj sigurnega za zdaj še ni mo- goče povedati. Poleg mesa in kruha je mleko nedvomno tisti artikel, ki ga ne moremo pogrešati. Preskrba z mesom in mesnimi izdelki je bila v preteklem letu še kar v redu. Da ni bila potrošnja večja, so ne- dvomno vplivale tudi precej ne- stabilne cene, ki so se lani zvišale za 20 do 40 dinarjev. Za letos pa je podjetje >»Mesnine« že sklenilo nekaj pogodb, ki naj bi zagotovile solidno preskrbo z mesom. In kruh? Samo to — preskrba bo v redu, če bo pekama v Ga- ber j u rekonstruirana. In to se bo kot vse kaže, tudi zgodilo. VEČ POZORNOSTi , TABORNIKOM Tabomištvo je star šport, ali bolje rečeno, staro razvedrilo mla- dih ljudi. Zato so že leta 1958. ustanovili v Storah taborniško če- to «-Železnega štora-«, 2e takrat so prirejali številne izlete in tabor- jenja. Ta majhna četa pa je kma- lu prerasla v odred. Sedaj šte- jejo že okoli 70 članov. Taborniki bi dosegli še več uspehov, če bi pri ostalih organizacijah našU več razumevanja in pomoči. MLADI SODELUJEJO Celjski občinski komite Zveze mladina je že pred leti navezal tesne stike z mladino nekaterih mest sosednjih republik. Tako so bila vsako leto prijateljska šport- na srečanja, ki so jih imenovali igre «^Bratstva in enotnosti-« med mladimi ljudmi Celja, Zrenjanina, Vinkovcev in Tuzle. Zdaj so v to sodelovanje vključili tudi mladino iz Kumanovega in Nikšiča, stike pa razširili še na ostala področja. Tako je bila v soboto ob dìTa- najstih in ob osemnajstih akade- mija, ki so jo za mladino CeTja pripravili mladi Vinkovčani. Ce- ljani so obljubili, da bodo obisk vrnili aprila, takrat pa bo Celje obiskala tudi druga kulturna sky- pina — iz Zrenjanina. V Celju bomo torej v nekaj mesecih spoz- nali tudi mlade Tuzlance, Kuma- novčane in predstavnike iz Nik- šiča. Mladina teh mest pa sodeluje tudi na podorčju mladinskih de- lovnih akcij. Prav te dni sta se z obiska pri njih vrnila predsed- nik občinskega komiteja Zveze mladine Celje in predsednik ko- misije za delovne akcije pri okraj- nem komiteju Zveze mladine. Po- vedala sta nam, da se bo mladin- ske delovne akcije pri gradnji cest proti Logarski dolini in Ro- gaški Slatini udeležilo tudi pet njihovih mladinskih delovnih bri- gad. —ca OB ROB obcaema zboru občinskega sveta Svobod in prosvetnih drištev Celje v nedeljo so se v stranski dvorani Narodnega doma zbrali delegati Svobod in ostalih delavsko prosvetnih društev celjske občine, da bi na rednem letnem obč- nem zboru položili obračun svojega dela, hkrati pa oce- nili tudi vlogo, ki jo je pri razvoju amaterske dejavno- sti odigral občinski svet Svobod in prosvetnih druš- tev. V celjski občini delujejo zdaj štiri društva Svobod, štirinajst delavsko prosvet- nih društev, esperantsko društvo in zdaj že osamo- svojeni »Delavski oder«. Hi- ter razvoj na vseh področ- jih našega družbenega živ- ljenja je tudi v društvu pri- nesel precej osvežitev. Za- nimivo je, da podatki o po- rastu članstva govorijo pro- ti trditvam, da je amaterska dejavnost v upadanju in do- kazujejo, da se je zadnji čas precej dvignila tudi kvalite- ta dela v društvih. No, res je, da veljajo te besede pred- vsem za društva na vaseh in podeželskih središčih, ki imajo prav gotovo ugodnej- še pogoje za delo kot tista v mestih, kjer je mnogo več institucij, ki se poklicno ba- vijo s kulturno vzgojo obča- na. V društvih sta najbolj raz- širjeni glasbena in dramska dejavnost. To so pokazala tudi poročila predsednikov različnih sosvetov pri občin- skem svetu Svobod. Poleg tega so na občnem zboru ocenili še delo knjižnic in klubov na našem področju, ki še vedno niso povsod pol- no zaživeli. No, vse govori za to, da bomo letos spet lahko obis- kali amaterske letne igre v Dobrni, ki so pravzaprav po- stale že tradicionalen pre- gled amaterske dejavnosti na našem področju. Lani iger sicer ni bilo — spet so bila finančna sredstva vzrok, ki jih je preprečil — letos pa se v Dobrni in tudi na ob- činskem svetu Svobod na igre že pripravljajo. Upamo, da bodo uspeli! Na letošnjem občnem zbo- ru občinskega sveta Svobod se je od sodelovanja v svetu poslovilo kar precej zasluž- nih tovarišev. Med njimi je bil tudi dolgoletni predsed- nik sveta tovariš Ivan Go- lja, ki je k napredku ama- terskega dela skupaj z mno- gimi drugimi prispeval teh- ten delež. Ob rob. letošnjemu ob- čnemu zboru občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev pa še tole: zbor je lepo uspel kljub temu, da je v začetku kazalo, da bo zgre- šil svoj namen. Delegati celj- ske »Svobode« se občnega zbora namreč čisto prepro- sto niso udeležili. Nanj so naslovili samo pismo in v njem zahtevali, naj vodstvo občni zbor preloži. V pismu so navedli nekaj vzrokov za to svojo zahtevo, ki pa osta- lih delegatov in gostov niso mogli prepričati. Tako je občni zbor opravil svoje de- lo brez sodelovanja pred- stavnikov najmočnejšega društva v celjski občini. Res je, da je zato nekoliko trpe- la kvaliteta zborovanja, ven- dar je bil zbor sam dokaz več, da odločitev celjske Svobode, da njeni delegati ostanejo doma, ni bila naj- bolj pravilna. Morda so zdaj to tudi že sami spoz- nali! -ij GIBANJE PREBIVALSTVA v {asa od 9. marca do 16. marca 1961 je bilo rojenih v Celju 26 dqskov in 5Î deklic. POROČILI SO SE: Viktor Roje, štndent in Alenka Lor- geir, študentka oba iz Celja; Alojz Krajne, trg. pomočnik in Matilda Strop- aik, šivilja oba iz Celja; Radmilo Jo- vanovtić, delavec in Gabrijela Reberšek, i^ivilja oba Iz Celja; Jožef Krajne, usluž- benec PTT in Karolina Zidarič, delavka oba iz Ljubljane; Stjepan Marcius, dela- vec iz Celja in AmaKja Pangerl, delav- ka Iz Začreta; Ladislav Pajk, delavec in Marija Tacar, uslužbenka oba iz Celja; Stjepan Kosec, zidar iz Poveliča in Ljudmila Kmecl, delavka iz Celja; Alojz Žagar, študent iz Celja in Cecilija Ha- ložan, študentka iz Dobova. UMRLI SO: Ana Taškar, otrok iz Trnovega hriba, star Зв dni; Alojz Šerbak, upokojeneic iz Rogaške Slatine, star 62 let; Marija Bizjak, gospodinja iz Celja, stara 80 let; Terezija Krajne, Lnv. иројшјешка iz Celja, stara 9« let. PADEC Z PALKONA Šestletna Marija Flajšman iz Spodnjih Trnovelj Je padla z balkona. PoSkodova- U si je glavo in roke'. AVTO GA JE PODRL N« LJablJaasJci cesti je «Tto podrl E«e in Nino Robič 17.25 Športni preglji 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba in reklame Torek, 26. marca 1963 17.00 Celjska kroaika 17,10 Obvestila 17,15 Celjski narodno zabavni ansambli 17.35 Naši poslušalci čestitajo i» pozdravljajo 17,45 Zabavna glasba in reklame Sreda, 27. marca 1963 17.00 Celjska kronika 17,10 Obvestsila 17.15 Vokalni ansambli 17.35 Naši poslušalci čestitaj» im pozdravljajo 17,45 Zabavna glasba in reklame Četrtek, 28. marca 1963 17.00 Celjska kroaika 17.10 Obvestila 17.15 Georg Bizet Í7.35 Naši poslušalci čestitajo t» pozdravljajo 17,45 Zabavna glasba in reklame Petek, 29. marca 19«3 17.00 Celjska kronika 17.H ObveeUla 17.15 Slovenski oktet 17.25 V galeriji kulturnih in zgodovinskih znamenitosti 17.35 Na^ poslušalci čestitajo i» pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba ia reklame Sobota, 30. marca 1963 t?.M Celjska kronika 17,10 Obvestila 16.15 Za prijeten konec tedna 17.35 N»ii poslušalci čeeUtajo in pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba in reklame Nedrja, 31. marca 1963 12.00 Pogovor s poslušalci 12.10 Obvestila 12.15 NaSi poslušalci česti4ajo i» pozdravljajo 12.25 V vedrem razpoloženja 12.45 Liter»rn» oddaja Brigadirski teden NA GIMNAZIJI Pretekli teden je bil na gimna- ziji «-teden brigadirjev-«. Ker bo gimnaàja letos poslala kar dve samostojni brigadi na gradnjo ce- ste proti Logarski dolini, so teden brigadirjev izkoristili za pospeše- no agitacijo. PREVELIKA HITROST Preteklo sredo se je v Župečji vasi pripetila huda prometna ne- sreča. Iz Brežiške smeri je proti Kostanjevici vozil osebni avtomo- bil z veliko brzino. Upravljal ga je Danilo Jamnik, Pred Zupečjo vasjo je pričel zavirati, pa ga Je pri tem začelo zanašati. Avtomo- bil je obrnilo v nasprotno smer in zaletel se je v telefonski drog. Na vozilu je za okrog 4(10 tisoč dinarjev škode, voznik in sopot- nik pa sta bila laže poškodovana Prometni organi menijo, da je nesreča nastala zaradi vinjenosti voznika. VINJEN MOPEDIST SE JE ZALETEL V noči od torka na sredo se je v Levstikovi ulici ponesrečil mo- pedist Ivan Jekl, Prejšnji dan je namreč podjetje Plinarna — Vo- dovod prekopalo cesto, ker je po- lagalo vodovodne cevi. Prostor je pravilno zavarovalo in ga ponoči tudi razsvetlilo. Ker pa je bil voz- nik mopeda vinjen, je verjetno znake spregledal in se je zaletel v cerado. Bil je laže poškodovan. Neprevidni voznik Tovariš urednik! Morda je to malenkost, toda vendar ne morem doumeti, kako je mogoče, da lahko nekateri šo- ferji tako neprevidno vozijo po središču mesta. Ko sem pred ne- kaj dnevi šel mimo hotela «-Evro- pe«, nisem za sabo opazil nobe- nega avtomobila, ko pa sem pri- šel do vogala pločnika kavarne in hotel F>o označenem prehodu za pešce prečkati cesto, se je p>red menoj kar nenadoma pojavil oseb- ni avtomobil, ki je hotel v Cup-- rijsko ulico. Da sem bil malo manj previden, bi bila sigurno nesre- ča, Voznik avtomobila CE 21-18 je pripeljal v ovinek z brzino naj- manj 60 kilometrov na uro in ni uporabil nobenega signala. Lahko bi bil bolj pazljiv.^ Ivan Ograjšek, Šmartno v Rožni dolini št. 29, K ČLANKU „O ZVEZDI" Tovariš urednik! V prejšnji številki ste pisali o >»Zvezdi-« in njenih dobrotah. Vse lepo in prav! Glede dobrot zasluži vso pohvalo. Toda pred dnevi se mi je prav v >^Zvezdi« prii)etil žalosten dogodek. Vstopil sem v lokal z namenom, da se malo okrepčam. Bilo je malo ljudi, pa sem sedel v kot in mirno čakal. Naj omenim še to, da sem imel na mizi pred seboj nič koliko skode- lic, krožnikov in kozarcev prejš- nje družbe. No, ko sem tako ča- kal, da bi me kdo opazil, se je kazalec na uri premaknil za celih trideset minut. Tedaj sem končno uspel priklicati tovarišico, ki stre- že. Seveda sem jo opomnil, kako dolgo že čakam. In veste, kaj mi je zabrusila? «-Ce vam tu ni všeč, pa pojdite k Mignonu,-« je dejala. Vstal sem in odšel! Kaj pravijo v «-Zvezdi-« na to plat svojega de- la? S. Z. Vojnik VELIKO NAROČNIKOV -DELAVSKE ENOTNOSTI-« Leta 1961 so pri sindikalni po- družnici Žedezame v Storah po- novno ustanoviU poverjeništvo za Delavsko enotnost. Naloga pover- jeništva je, da razširja glasilo Zve- ze sindikatov Slovenije «-Delavsko Enotnost-« V dveh letih obstoja, je poverjeništvo pridobilo že 632 naročnikov, tako da je sedaj v Že- lezarni Store 30 odstotkov vseh zaposlenih naročenih na Delavsko enotnost. Največ naročnikov ima- jo v sindik^ni podružnici enote uslužbencev, kjer je na glasilo naročenih 47 odstotkov njihovih članov. Njej sledi sindikalna po- družnica enote ekspedit s 45 od- stotki, elektro plavž s 43 odstotki. Samotama z 41 odstotki in model- na mizama s 40 odstotkL M, ŠOLA ZA STARŠE NA HUDINJI Vzgojna in učna problematika sta vsak dan bolj pereči. Z name- nom, da bi vsaj delno prispevali k njunemu reševanju so se pro- svetni delavci, člani šolskega od- bora in starešinskega sveta osnov- ne šole Franja Vrunča odločili, da organizirajo šolo za starše. Tako so se pred dnevi prvič zbrali v zgornji avli nove šole številni starši, pa tudi prosvetni delavci. Preko 150 staršev je posedlo, da poslušajo prvo predavanje iprima- rija dr. Cika o pogojih za zdrav in srečen zakon. Danes bo na vrsti že drugo predavanje. Predavala bo profesor Kavčičeva o temi «■Kako se naj naš otrok uči,-« V okviru šole za starše pa bodo ude- leženci poslušali še tele teme: družina v socialistični družbi, o telesnem in duševnem razvoju šolskega otroka, o izbiri poklica, o odnosih učenca do kulture, umetnosti in športa, o socialni in pravni zaščiti družine, o mladin- skem kriminalu in Se o marsičem. V2®ojitelji, člani Šolskega odbo- ra in starešinskega sveta želijo, da bi k predavanjem prihajalo čimveč staršev. Predavanja eo ob torkih in petkih na hudinjski os- novni šoU, S. S. GOSTUJE KVINTET BRATOV PETRIC V nedeljo bo ob 18. in 20. uri v dvorani Delavskega odra gosto- val kvintet bratov Petrič iz Ma- ribora Za vedro povezavo bo po- skrbel Viktor Potočnik, domače pesmi in popevke pa bosta pela dva pevca. Kvintet bratov Petrič je dobil lepa priznanja tudi že od RTV Ljubljana in Maribora in bo v kratkem posnel tudi svojo prve ploščo. Kvintet sestavljajo štu- dentje. ZELEZARJI PRED OBČNIM ZBOROM V Storaki železarni se že pri- jxravljajo na občni zbor sindikal- ne organizacije. V ta namen so izvolili že 133 delegatov, ki bodo na občnem zboru, fci bo 30. marca, pregledali delo sdndikaita y pre- teklem razdobju. Parcèlla o sploš- ni dejavnosti sindikalne organi-, zaci je bodo člani kolektiva prejeli prilogo >>dtorakeea železaz^ja«. REGRAT — NAJCENEJŠA SOLATA Končno so prišli tisti dne- vi, ki smo si jih že tako dol- go želeli! Popoldne že lahko hodimo ^.naokrog odprtih plaščev in — na trgu že ne moremo pokupiti vsega po- mladnega cvetja. Ko smo preteklo sredo okrog enaj- stih obiskali tržnico, nismo mogli kar brez besed mimo starejše ženice, ki je s hit- rimi kretnjami metala v koš celo grmado drobnih šopkov teloha. »Kaj ne gre več, mami- ca?« »Preveč jih je že,* je poto- žila. »Prve dni sem prodala ves teloh, zdaj pa že ni več zanimiv. Kaj hočete — po- mlad je tu in teloh ni več njen edini znanilec.* Na drugi mizi se je koša- til kupček regrata — tre- nutno najcenejše solate. Po- leg njega je stala gospodi- nja in ga spravljala v tor- bico. »Nikoli še nismo pojedli toliko regrata kot letos,* mi je dejala. »Pa kaj hočemo — ta je vsaj po 400 do 700 di- narjev. Radiča in motovilca, ki sta tudi po tisoč pa si res ne moremo vsak dan pri- voščiti.« »Prav zares! Regrat je te dni izredno cenjeno blago,* je pritrdil tudi tržni nadzor- nik, tovariš Murko. »Zelo veliko ga imamo, pa vendar ne ostaja. Z njim je tako kot s sadjem, ki ga tudi vse- ga kar sproti prodamo. No, ga je pa vendarle veliko več kat sadja. Jabolk in hrušk je namreč že zelo malo, poma- ranče pa gredo iz rok proda- jalke v roke gospodinj še predno dobrO izvemo, da jih je prišlo nekaj zabojčkov. Zato še vedno prodamo pre- cej suhega sadja in zlasti suhih sliv, ki se jih bomo le- tos menda res najedli. Tudi kislega zelja je še precej, medtem ko je ponudba kis- le repe, ki jo prodajamo po 70 dinarjev, že precej manj- ša kot pretekle tedne.* Gospodinje, ki hodijo vsak dan na trg, bodO potrdile tu- di to, da so se zelo pocenila jajčka. 2e po 22 dinarjev so, seveda pa se najdejo tudi taki, ki jih prodajajo po 28 dinarjev. Krompir nosi ved- no enako ceno — 45 dinar- jev kilogram; belo glavnato zelje je po 150 do 200, ohrovt po; 150, špinača po 880 do 1000 dinarjev, čebula po 160 in 140 dinarjev, orcr hi so po 1000, pa tudi po 1150 dinarjev — jedrca se- veda — perutnina pa od 600 do 1300 dinarjev. Trg je še vedno čist, kljub temu, da je promet na njem že dokaj živahen. Upamo, da bo tako tudi v poletnih mesecih! CELJSKI TEDNIK STEV. 11. — 22. marca 1963 e Ido Tijardovic: «Mala Floramy« PRED GOSTOVANJEM ZAGREBŠKEGA MESTNEGA GLEDALIŠČA »^KOMEDIJA^ V organizaciji Olepševalnega in tiiristiönega društva Celje bomo imeli priliko videti 5. aprila po- pularno Tijardovićevo opereto MALA FLORAMY, ki nam jo bo predstavilo zagrebško mestno gle- dališče »-Komedija-« iz Zagreba, ki je bilo ustanovljeno pred dobrimi 10 letd s ix>sebno nalogo, da skrbi ia razvedrilo Zagrebčanov. Gle- Jališče ima 100-članski ansambel, nočno tehnično ekipo, 30-članski jalet in 40-članski orkester; vse- cakor močna gledališka hiša, ki iživa v Zagrebu popularnost in ma skoraj vse i>redstave razpro- dane, kar je danes velika redkost pri naših gledališčih. Toliko o an- samblu, ta nam bo opereto pred- stavil. ICako ix>pularna je opereta MA- LA FLORAMY, naj pove dejstvo, je doživela širom po Jugoslaviji že 900 predstav. Izvedle pa so jo tudi radijske postaje New York, Buenos Aires, Dunaj, Praga, Var- šava itd. Menda pa sploh ni ra- dijske postaje na svetu ali okestra v Evropi, ki še ni izvedel glavne arije — nostalgične pesmi »-Dale- ko m'e biser mora-«. Tijardovic je v tej svoji najbolj popularni opereti uspel sugestivno izraziti vitalnost svojega rodnega mesta Splita in zdrav optimizeni njegovih prebivalcev. Čeprav so dogajanja izmišljena, so v osnovni komponenti trdno povezana z re- alnim življenjem in dogodki v SpMtu. V ospredju dogajanja sta splitsko dekle Marica, imenovana Floramy in študent Mirko. Deja- nje operete je postavljeno v čas pred, med in po prvi svetovni voj- Da hi ne pozabili... Svet za kultxu-o in znanost pri občinskem ljudskem odboru Celje je na svoji zadnji seji sprejel sMep in naročil svojima članoma, tov. Marici Zorkovi ter Gustavu Grobelniku, da zbereta material o kulturno prosvetnem delu in živ- ljenju v Celju v prvih letih po vojni, vsekakor pa do obdobja, ko so začele z delom nekatere kul- turne ustanove. Sklep je vreden največje pozor- nosti, saj ga lahko istovetimo s skrbjo, da bi ne šli v pozaibo do- godki, ki so biH značilni za kul- turno prosvetno življenje v mestu ob Savinji v prvih letih po vojni. B. ni. Glede glasbe velja poudariti da v njej prevladuje dalmatinska' splitska folklora, poleg sodobnih plesnih ritmov in narodnih ple- sov. Mala Floramy je bila prvič iz- vedena v Splitu leta 1926, od ta- krat pa se izvaja brez prestanka po raznih odrih v državi in v ino- zemstvu. In še zapisek o avtorju. Ivo Ti- jardovič, dolgoletni upravnik splitskega gledališča, komiponist in dirigent se je rodil v Splitu le- ta 1895, kjer še danes živi. Mimo Male Floramy je napisal še več operet kakor Pierrot Ilo leta 1922, Kraljica žoge leta 1926, Splitski akvareli leta 1928, Ukaz maršala Marmonta leta 1929, Jurek in Ste- fek leta 1931, dalje glasbeno ko- medijo Doživljaji v Sanghaju le- ta 1936, nekaj baletnih kompozicij z najbolj znanim Partizanskim kolom leta 1944 ter operi Dimniki ob Jadranu in Marko Polo leta 1951 in 1955. Značilnost vseh Ti- jardovičevih del je enostavnost, spontanost, lirika ¡polna toplote, živahen ritem ter jasna in široka melodika, sloneča v glavnem na domači folklori. In še izvajalci. Veliki orkester bo dirigiral Maks Motti, režiser je Vlado Stefančič, koreograf Mili Stambuk, scenograf Pero Mihano- vič. Floramy bosta peli alterna- tivno Melita Kimc in Eda Koreič, Mirka Sime Mardešič in Marijan Kimšt, Sjora Bepo Vlado Stefan- čič in drugi. Sodelovali bodo še balet in zbor gledališča »-Kome- dija«. Čeprav imamo k operetam da- nes upravičeno številne pomisle- ke, menimo, da velja to našo zna- čilno, menda najboljšo jugoslo- vansko opereto, le videti. In pre- pričani smo, da bodo obiskovalci z njo zelo zadovoljni. prof. Zoran Vudler Mariborska Drama ponovno D Celju v soboto, 23. marca bo mariborska Drama že drugič gostovala v Celju. Pod režijsJtim vodstvom Mirana Herzoga bo- mo videli zanimivo igro slovitega fran- coskega dramatika Jeana AnouiLha »Skušnja ali kaznovana ljubezenc. Ka- kor v večina njegovih delih, se tudi v «Skušnji« vrti dogajanje okoli mladega dekleta, ki pride v roke visoke, pokvar- jene družbe, kjer jo čakajo grenke iz- kušnje. Vse mlado«tne iluzije se konča- jo v kruto razočarani ljubezni. Ce na kratko povzamemo vsebino: mlado, revno dekle pride na graščino, kjer aristokrati preganjajo dolgčtis z «materskim gledališčem, ljubimkanjem in pijačo. V tem okolju se prvič zaljubi — v grofa svojega gospodarja — in do- živi zaradi gosposkih intrig svoj veliki polom. Ze naslov sam nam dovolj zgo- vorno pove, da se takšna tragična sire- ¿avanja vedno znova ponavljajo in da jel — po Anouilhn — resnična ljubezen vedno kaznovana. Delo je za mariborsko gledališče prevedel Bruno Hartman. Scena in koetami so delo Vlaste Hege- dašićeve. Predstava bo izven abonmaja. NASI NAJMLAJŠI LITERATI Pred dnevi so mladinci in pi- onirji I. osnovne šole v Celju pri- redili literarni večer, na katerem so brali svoja dela. Za kvalitet- nejši nastop so osnovali komisijo, ki je od 35 del izbrala 4 reportaže, 5 zgodb in 3 pesmi. Za pestrost pa so poskrbeli z glasbenimi vlož- ki. Marija Roma je recitirala svojo pesem posvečeno Prešernu, med- tem ko so Poldka, Anitka in Du- šanka zapele pesem »-Lima sije.« Močno je vžgala reportaža Rado- vana TesUča o preteklem 1962. le- tu, navdušila pa je poslušalce tu- di Lotka Koritnik z arijo vojvode iz Verdijeve opere »-Rigoleto-«. Tako se je zvrstilo več pionir- jev in pionirk ter mladincev z uspelimi nastopi v veliko zadovolj- stvo poslušalcev. In ob zaključku so bile priprav- ljene tudi nagrade: lep izbor iz mladinskega čtiva. Komisija se je odločila za pesem Lotke Koriitni- kove »-Planini«, zgodbo Milene Smidove »-Resnična zgodba ali Biseri-« in za reportažo Radovana Tesliča »-Reportaža o preteklem letu-«. Vsi poslušalci so v svojem nav- dušenju delili mnenje, da si tak- šnih nastopov še želijo. R. T. Zapadni Joe - ni naš Joe Kaj lahko je reči: »-Proč s šund literaturo!-« Res je, da se je danes dobesedno razpasla in je postala med on mleko mladih ljudi. Ko presojamo take vrste literaturo, bi zavzetost zanjo marali pogledati z drugih zornih kotov. Nedvomno je najipomembnejše čisto psihološ- ko obeležje. Mlad človek si v nenehnem no- tranjem iskanju, ki je posebno značilno za pubertetnika, išče vzo- re. Ljubi nenavadne in drzne ju- nake, ki se ne ustrašijo ne bojev ne smrti. Dejanja glavnih junakov so nenehno napeta, skrivnostna. Zato romane x-100 nepretrgoma berejo in luči gorijo pozno v noč. Sicer pa, kdo mladih ljudi si ne želi biti lep in močan! Vsakdo! V pravljicah so taki junaki na strani pravice in dobrote - moralno neoporečni. Drugače pa je v lažni zvrsti literature, kjer močni JOEI obračunavajo z nasprotniki in jim hladno in mimo razbijajo čeljusti? Verjemite, da me je ob takem branju pestalo strah, ko sem -po- mislil na mladino. Taka napeta zgodba je kot strup, ki se vsesa v duhovno bit mladega človeka. Več takih krvavih brezobzirnih zgodb, več strašnih usedlin, ki ne- dvomno zelo negativno vplivajo na celotno zorenje mladinca in ne- gativno izoblikujejo njegovo du- hovno podobo. Zakaj? kako? negativno, po- vprašamo. Hudo je prvič videti mrliča na cesti. Toda, ko ga vidiš drugič, tretjič, se takih prizorov navadiš in jih laže prenašaš. Tako spoznavamo tudi odrasli. Kaj šele doraščajoči, ko se jim notranja podoba oblikuje, ko iš- čejo vzore in jih takile JOEI po svoje privabljajo in tudi prido- bijo. Neverjetno dosti kartajo danes mladi ljudje. Brez cinizma se ne- hote spomniš na komercialne zgodbe, v katerih se krvavi do- godki pričenjajo zapletati prav pri asih, križih in srcih. Ne morem drugače. Ko opazu- jem gručo strastnih mladih igral- cev, se domislim naslovnikov ka- ke poznane kriminalke. Nočemo kar naenkrat tiščati rek v planine in izlivati gnojnice v čisto posodo. Toda vse bolj bi se morali spra- ševati, kam take nezdrave in mno- gokrat do nesmisla bolne poti vo- dijo. Ali danes v sredi vrvečega življenja, ki si utira pot v zdravi in napredni strugi socializma, res ne želimo, da bi mladi ljudje bili nosilci tistih plemenitih napred- nih idej, ki jih je narekovala Os- vobodilna borba in jih želimo končati, izpopolniti z mislijo o plemenitosti in nesebičnosti nove- ga človeka!? Peter in Janez in Mile še ved- no kartajo; na prazen kupček brezdelja prilivajo še krepke klet- vice, ker jim ne gre od rok. De- nar se jim zdaj primika, zdaj se zlato tele zopet FKjpolnoma od- makne. V kolikor izgubijo, potem med seboj že obračimajo. Fizično, najbolj enostavno, tako kot so včasih že znali. Toda veliko bolj brezobzimo, surovo. Zdi se, da se je tudi taka miselnost že marsikje vgnezdila med mladimi. Obraču- navati s pestjo je najlažje. To kri- čijo tudi junaki šund literature, ne literature, plaže. Takih mikavnih namigov je v lažnih zgodbah -polno za mlada dekleta. Vzori so jim pl^volase filmske zvezde, ljubimke, ki jih prenese papir. Podati se jim v ne- varnost, pomeni junaštvo, pa če- prav bi ob vsem morala trpeti tu- di morala. »-Prav to je junaštvo!-« bi vzkliknile. Eh, misli, nerodne misH! Ven- dar, premalo govorimo o njih. Preveč zaupamo knjigam in fil- mom ali pa jih premalo pozna- mo. Ali smo ob vsem ostareli, kot bi nam marsikdo očital. VpUv no- vega sodobnega tehničnega raz- voja je nedvomno velikanski. Voj- ne, hladne vojne, po svoje rušijo mlado psihično naravo. Res je, vse to vpliva. Toda ali se kljub temu smemo odreči vzgoji? Kaj ne bi bili raje optimisti in ver- jeli v prihodnje v človekovo pa- met in razsodnost! Da, plemenitega človeka želimo, v naši lepi deželi. Zato smo dolžni vse tisto, kar ga od tega odvrača, tudi odvrniti. Zapadni JOE naj nam bo tuj, kot so tudi njegova nagla in hladna dejanja ob raz- biti čeljusti. —V— IZ DRAMELJ V Dramljah so v zadnjem času dokaj močno razživeli kulturno- prosvetno dejavnost. K temu sta največ pripomogla Franci in Zof- ka Verdol, ki učiteljujeta v tem kraju. Tako so lani v decembru igrali Jurčičevega »-Desetega bra- ta« ter gostovali tudi na Ponikvi. Kot uvod v pustno razpoloženje pa so naštudirali kar štiri komič- ne enodejanke; med njimi tudi Cehovega ►»-Snubača-«. -F. Z. FOTO SLUŽBA Pri zavodu za spomeniško var- stvo v Celju je začela z delom tudi fotografska služba. Ustano- vitev tega oddelka je razumljiva spričo nalog, ki jih ima zavod. Razen tega pa bo lahko ta služba opravljala usluge še za ostale celjske kulturne ustanove. Večer ciganske poezije jrxeustava veuice večine ijuai o cigímin je pK>vrsna, Kusejsica ш po svoje diskriminatjorska. To, kar o njih vemo, je malo — skoraj nič in vrh vsega še popačeno. Morda se nam celo zdi nevredno kaj več zanimanja za ta razkropljeni narod — nebodigatreba, KdoiTkoli, tak je v ponedeljek zve čer sedel pred preprosto sceno im- proviziranega odra v Narodnem domu, je domov odhajal bogatejši za spoznanje o svoji zmoti. Večer ciganske poezije, ki so ga v okviru klubske dejavnosti celj- skega akademskega kluba priredi U absolventi akademije za igralsko umetnost, je bil doživetje. Do^vetje to ni bilo samo zaradi izpoved- ne moči mladih gledaliških umetnikov, ki so jo celjskemu gledališ- kemu občinstvu pokazali v rednih predstavah slovenskega ljudskega gledališča v Celju, temveč predvsem zato, ker so nam približali poleg Puškinovih «-Ciganov« tudi manj znano izvirno cigansko po- ezijo. Brez dvoma bi tudi preprostejša oblika, recimo običajni lite- rarni ali bralni večer, priipomogla k spoznavanju bogate ciganske umetnosti, toda odrska dramatizacija je učinkovitost podvojila. V obeh delih so nastopili: Jana Smidova, Marjana Breznik, Janez Bermež in Franci Gabrovšek. Za oder je pesnitve priredil Andrej Inkret, režiral pa je Andrej Stoj an, mimogrede, oba sta Celjana. Stojan je uîKDrabil skromna izrazna sredstva zelo učinkovito, če- prav ni bilo nič pretirano. Največ je seveda zaupal razsvetljavi, manj pa kostumom in scenariji. In vendar ni bilo nič preveč in ničesar ni manjkalo — kot bi dejali — podobi primeren okvir. Na koncu še: Hvala za lep večer! ; —ec. Lasciapassare Sem srednjih let in se družim s starejšimi, ki so že ali se pri- pravljajo za pokoj. Zato so pogo- vori prav bolni od bolezni, ki jo imajo, ki naj bi jo imeli, da bi čim prej prišli do pokoja; neka- teri pa imajo že kar svoj lascia- passare za »oni svet«. Bolezen je v tej družbi predmet nenehnega razgovora. Nisem se prav znašel med te- mi njimi, ker nisem imel bolezni, pa so me tolažili, da tiči naj- manj pet bolezni potuhnjeno v meni. To pa me je začelo spravljati s tira in hotel sem ubežati svo- jim prijateljem. Opustil sem pre- ferans, hodil na plese in nasploh med mlade, a nisem vzdržal. Tu- di žena je že videla,kako me bo- lezni mlinčijo. Dejala je, da je ta- ko vidno, da mora samo še zdravnik po latinsko zapisati. Napotil sem se k zdravniku, če mora, pač mora biti, sem se moškimi in ženskami sem se gnetel in čakal odrešitve. Po na- vadi so bili obrazi resnejši, ko so se vračali od čudodelne medici- ne. Prstena krhkost in ohlapne roke so mi govorile, da ljudje ne hodijo kar tako skozi bela vrata k beli modrosti. Sprejela me je mlada zdravni- ca. Ni mi bilo vseeno, da sem ji moral tožiti o neštetih bolečinah; bila je kot majski cvet. In še ter- mometer me je izdal v enaki tolažil. Med dojenčki in starčki, mene mojo bolečino in jo pre- taka v majhne stekleničke. Rana na želodcu je torej neizbežna, sem ugotovil. Ponovno sem romal k zdrav- nici, ki pa me je poslala z ra- hlim posmehom k zdravniku. Ta me je začel gnesti in ko sem mu naštel vse vzroke bolezni mojih prijateljev, je odstopil, vzel še debelejšo cev v roke in se mi začel grozeče bližati. Strah me je postalo, toda po- nos in zavest bolezni sta me hra- brila. V obupu sem spoznal, kaj je junaštvo. Naenkrat sem hotel po vsej sili biti bolan. ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO V CELJU Pred velikimi nalogami v osrednji točki dnevnega reda zadnje seje sveta za kulturo in znanost pri občinskem ljudskem odboru v Celju, ki jo je vodil predsednik Slavko Belak, je bilo poročilo o delu ali bolje rečeno poročilo o programu dela Zavoda za spomeniško varstvo v Celju. Kot je znano je ta zavod, kot medobčinska kulturno znanstvena ustanova, prav 2:aživela šele na začetku letošnjega leta, ko je nje- govo vodstvo prevzel tovariš Sto- par. In kot vse kaže mu dela ne bo zmanjkalo; kvečjemu bi lahko trdil nasprotno, da ga bo imel več kot preveč, saj je bilo področje spomeniškega varstva v zadnjem obdobju v celjskem okraju močno zanemarjeno. Mariborski zavod za spomeniško varstvo, ki je do- slej skrbel tudi za spomenike na celjskem območju, ni lani opravil v celjskem okraju niti enega dela. Spričo tega je na novo ustanovlje- ni celjski zavod v celoti sprejel delovni program mariborskega, ki je veljal za lansko leto. Ko govo- rimo o nalogah, ne mislimo pri tem samo na tisto skrb, da bo za- vod skrbel za ohranitev spomeni- kov v njihovi prvobitnosti in na- dalje na ona dela, ki morajo biti izvšena, da se na njih ne bo de- lala škoda, marveč tudi na znan- stveno proučevanje spomenikov. In končno, ko govorimo o spo- menikih, ne gre pri tem samo za spomenilce v ožjem pomenu be- sede, temveč tudi na vse spome- nike NOB, na stare stavbe in ob- jekte, ki so v kakršni коИ zvezi s ix)membnimi dogodki. Seveda se kot ena prvih nalog celjskega zavoda za spomeniško varstvo pojavlja zahteva po ure- ditvi seznama vseh spomenikov, za katere bo zavod moral skrbeti. 2e bežen pogled daje slutiti, da so v najslabšem stanju grado^. Na tem področju čaka zavod obilo dela, hvaležnega in neprijetnega. Slednjega zlasti takrat, ko se bo pri proučevanju gradov srečeval s stanovanjskim vprašanjem. Ce bi sodili po programu, ki ga je na seji sveta za kulturo in zna- nost obrazložil direktor Zavoda za spomeniško varstvo, potem bi lahko zapisali, da se zavod zaveda vloge in odgovornosti, ki jo ima. Ta se zrcali tudi v besedah nje- govega direktorja, ki je med dru- gim na seji dejal: — Ohraniti moramo vse spome- nike, ki jih imamo, kajti le-teh nimamo veliko. In še nekaj, vse kar imamo, moramo smiselno vključiti v naš čas. Želimo, da bi zavod povsem uspel pri uresničevanju svojega delovnega načrta. —an tneri kot aparat za merjenje pri- tiska. Zvonki smeh me je zape- kel. — Zdi se mi, da imate ko- lekcijo bolezni.« Zastokal sem. — Boli me! Tudi z leseno žličko v grlu ni nič opazila. Pa me je vendar poslala še v laboratorij. A kot nalašč so bili vsi izvidi negativni, t. j. po domače: pozitivni. Nisem pa vedel, kaj me še čaka. Mlada sestra se je pojavila blizu mojih rok in že mi je ti- ščala cev v usta. Prešinilo me je. Torej je nekje v'meni le res tista strašna bolezen. Zamižal sem. Cev se je začela zvijati proti po- žiralniku, nabrekla je, dušila in postajala nekaj nedopovedljive- ga. In ko je moja zavest le še napol bdela v meni, sem skozi meglo videl, kako sestra sesa iz V oči mi je lezel smrtni strah, a zgrabil sem cev in jo začel po- žirati. Zavest je počasi plavala iz mojih zdravih jasnin in videl sem pri preferansu prijatelje, ki se prepirajo, kdo je bolj bolan, videl ženo in nekje v ozadju ble- de obraze tistih tihih, mirnih bolnikov. In nekje v meni je vpi- lo hotenje: nočem, nočem, no- čem svoj lasciapassare, kar sami ga imejte! Navi Erats PREKAJEVALNICA ALI? v Šentjurju imajo grdo navado, da kadijo pri fglmskih predstavah tako množično, da bi vsi domačini lahko kar v kinodvorani prekadili svinjsko meso. Izgleda, da v Šentjurju ne drze p,red- pisi. Niti ni rediteljev, še manj pa se oziraš za gasilnim aparatoni, ker je ba- je tako biLz.u sam gas'Jni dom. No, k sreči ni nesreče tako dolgo, dokler se ne zgodi-. o CELJSKI TEDNIK STEV. 11. — 22. marca 1963 e Sebi v škodo v bližini Planine smo lah- ko zasledili zelo zanimiv in hkrati značilen primer, ki jasno kaže na nerzizumeva- nje in svojstvenost, pa če- ravno gre ta v lastno škodo. V tem koncu našega ob- močja ima svoje posestvo tudi kmetovalec T. A., ki ima razen nekaj obdeloval- nih površin v hribovitem območju tudi 21 hektarjev zrelega bukovega gozda. Normalni etat tega gozda je spričo posebnih pogojev okoli 400 kubičnih metrov, kar bi posestnik z rednim sečnim dovoljenjem tudi lahko posekal. Vendar tega noče storiti. Zakaj? Razumljivo je, da tolikih količin sam ne more pose- kati, hkrati pa odklanja iz predsodkov vsako proizvod- no sodelovanje z ustrezno kmetijsko organizacijo. Ta- ko poseka sam letno le oko- li 100 kubičnih metrov, in še to z velikimi težavami ter zelo nestrokovno. Ce bi se povezal s kmetij- sko zadrugo in posekal do- voljeno količino lesa bi si vsekakor bistveno izboljšal življensko raven. Tako pa se je celo zgodilo, da so mu spričo slabih gmotnih raz- mer odšli sinovi in hčere v druge kraje, kjer so si do- bili ustrezne službe. Vredno je povedati, da posestva ne bi zapustili, če bi živeli v boljših življenjskih pogojih, to pa bi lahko, če bi gospo- darili na sodobnejši način. Gre torej za izrazit primer nerazumevanja, in prav go- tovo samo v svojo škodo. Razen tega pa nastaja tudi v gozdu dokajšnja škoda. Mnogim je ta pojav nera- zumljiv, še najbolj pa oko- liškim gozdnim posestni- kom, ki so sklenili s kmetij- sko organizacijo ugodne po- godbe, kar je eden od po- gojev za hitrejšo rast živ- Ijenske ravni zadružnikov. -m Obsežne naloge v gozdarstvu zohteva}o Še večje prizadevanje Letos ima gozdarstvo v našem okraju zelo pomembno nalogo. Gre namreč za to, da s pravilno sečno politiko okrajno območje zadosti potrebam lesne industrije, žagam, tovarni celuloze in ostalim potrebam. Te zahteve pa vseka- kor niso male, saj je spričo poseb- nih pogojev tudi plan poseka za 13 odstotkov večji od letnega eta- ta. Vendar je potrebno takoj po- udariti, da ne kaže enotiti etat s prirastkom in da je letni prirastek gozdnih mas na našem območju precej višji od poseka. Tako de- jansko napet plan poseka ne ovira normalno rast gozdov, a vendar spričo velikih količin zastavlja pred gospodarske organizacije hu- de naloge. Letos je zaradi tega še toliko bolj pomembnejša načrtnost, ki naj zagotovi potrošnikom zadost- no količino lesa, a da hkrati pre- prečimo nepotrebno in nekontro- lirano povečanje sečnje, kajti vsa- ko prekoračenje trdnega plana, na katerega se hkrati naslanja ustrez- na nega gozdov, bi pomenilo tudi gospodarsko škodo. Da se izogne- mo temu, je potrebna učinkovitej- ša evidenca, saj lahko slaba evi- denca povzroči veliko in nepo- pravljivo škodo. Druga osnovna inačica načrta je, da se vsi sortimenti smotrno razdelijo, da pa imajo v vsakem obdobju prednost obrati, ki delajo za izvoz, kajti to je ena od osnov- nih nalog okrajnega družbenega plana. Resnici na ljubo pa je ven- dar potrebno povedati, da vse ža- ge na primer niso enako družbe- no pomembne in da bo spričo te- ga disciplina v gozdarski politiki letos še posebnega pomena. Kot v vsem gospodarstvu — velja tudi za gozdarstvo, da je umirjena in načrtna dinamika proizvodnje eden prvih pogojev za uspeh. Letošnja huda zima je sicer naredila v prvih mesecih ne- kaj večjih težav, vendar se stanje že popravlja. Pri uresničevanju uravnovešene dinamike pa je po- trebno paziti, da se ta odraža v obeh smereh, in sicer glede koli- čin in tudi glede sortimentov le- sa, kajti to je prav gotovo bistve- no. Sicer pa se zna zgoditi, da bi posamezni obrati imeli zaradi po- manjkanja posameznih vrst lesa resne težave. V večini primerov bodo gozdna gospodarstva in kmetijske zadruge kljub težavam v prvih dveh mesecih lahko opra- vile letni plan poseka, v nekaterih primerih pa bo potrebno uvelja- viti sečnjo >^na suš«. Gre namreč za poseben sistem sečnje, ki ga s pridom uporabljajo v nekaterih krajih na Gorenjskem. Vendar bo potrebno v vseh primerih, ko bi se odločili zadružniki na sečnjo >^na suš«, tesno sodelovanje z stro- kovnjaki, kajti strokovno napačen posek v tej tehniki bi dal slabše rezultate. Zlasti močno pa bo mo- ralo v teh primerih biti sodelova- nje z gozdarskimi inženirji in se- kači. Letos se v ospredje še bolj kot v preteklih letih postavlja naloga, da se gospodarjenje z gozdovi po- stavi »-na en tir«. Dvotimost je namreč povsod škodljiva — v goz- darstvu pa še tembolj. Za gospo- darjenje z gozdovi so vsekakor najbolje usposobljena gozdna go- spodarstva, razen tega pa so goz- na gospodarstva tudi porok, da bo podružabljanje zasebnih gozdov zajelo vse smotre. Podružabljanje prav gotovo ne pomeni samo formalno sklepanje pogodb, temveč predvsem usmer- janje proizvodnje. Hkrati pa ne smemo pozabiti tudi na primemo proizvodnjo — na gojitev gozdov, odnosno na obnovitev in čuvanje našega lesnega bogatstva. To p» je tudi bistvo podružabl jan ja go^- ne proizvodnje vseh oblik — in je zaradi tega kupovanje gozdov nesmiselno. S stališča pravnih predpisov pa nezakonito, kajti zvezni predpisi tega tudi ne do- voljujejo. Letos so sklenili že 732 pogodb Ko smo obiskali Nazarje in gozdno gospodarstvo v tem kraju, smo lahko ugotovili, da je enotir- nost pri gozdni proizvodnji eden od bistvenih pogojev pravilne ne- ge, vzgoje in gozdne proizvodnje nasploh. Dvotirnost pa so kot za- voro občutili ves čas v preteklih letih. Hitra sprememba pa se jim je takoj poznala. Tako so letos do konca februarja sklenili v mozir- ski in šoštanjski občini že 732 po- godb, kar predstavlja preko 32 tisoč kubičnih metrov lesa letno na 10 tisoč hektarjih. Vse bolj lahko tudi ugotavlja- jo, da imajo ljudje zaupanje v gozdno gospodarstvo, kar pa je prav gotovo drugi pogoj tesnega sodelovanja v gozdarski proizvod- nji in tudi osnovni pogoj za po- družbljenje, ki ga bodo opravili še to leto. Zlasti razveseljiva je ugotovi- tev, da v precej težavnih mese- cih — v januarju in februarju — dinamika proizvodnje ni upadla, tako, da so bili obrati, ki jih oni zalagajo z lesom, ves čas primer- no založeni. Tako smo zvedeli, ko smo povpraševali pri LIN v Na- zarjih in v LIK Šoštanj, da ni bilo posebnih težav, ter da so les do- bivali po že prej izdelanem na- črtu. V Nazarjih so to dosegli le ta- ko, da so napeli vse sile in uspe- lo jim je, da so pri dinamiki gozdne proizvodnje bili le za oko- li 5 odstotkov ispod predvidevanj. Istočasno pa so posebno skrb po- svetili dobavam lesa za rudnike — velenjskega in rudnike v Za- savju ter tovarni celuloze. Pobarali smo jih tudi, kako so- delujejo z zadružniki, ki sami se- kajo. Takole so povedali: »-Pravil- no krojenje in tudi tehnika pose- ka je bistvejja pri vsaki sečnji. Zato je naša naloga, da vsakemu zadružniku pomagamo z nasveti. Sicer bi delali družbi škodo, pri- zadet pa bi bil tudi zadružnik, in sicer ne po svoji krivdi. Zaradi tega krojenja in strukturi poseka posvečamo že ves čas še posebno pozornost. Inženirji, tehniki, lo- garji in lesni manipulanti — prav vsi morajo pri tem sodelovati-«. Hkrati so poudarili, da imajo zadružniki veliko razumevanje in da dosledno upoštevajo strokov- na navodila. To pa je tudi bistvo gospodarjenja z gozdovi, kajti te ni možno ločeno obravnavati, temveč le kompleksno in načrtno — gre namreč za veliko gospo- darsko vrednost, s katero je po- trebno smotrno gospodariti. Hkrati pa je umljivo, da to uspeš- no opravljajo le gozdarske orga- nizacije, ki so za to usposobljene. m Koristen seminor Kmetijska zadruga v Žalcu je pred dnevi priredila zanimiv se- minar o zaščitni službi. Gre jim namreč za to, da bi ljudi, ki v po- slovnih okoHših vodijo zaščitno službo kar najbolje seznanili s posebnimi problemi in novostmi, ki se pri nas na področju zaščite rastlin uvajajo. Na seminarju so predavali člani kolektiva hme- ljarskega inštituta. NEGA GOZDOV EDEN OD POGOJEV Gojitev in nega gozdov sta vsekakor prva pogoja za smo- trno gospodarjenje z gozdnim bogastvom. Nerazumevanje te nuje bi vsekakor hitro po- vzročilo škodo. Kajti za ob- stoj gozdov in njihovo gospo- darsko in rekreaktivno vlogo je predvsem pomembno, da se gozdovi trajno obnavljajo. Obnova gozdov je vselej po- membna naloga, postane pa še pomembnejša, če se sečnja poveča in če se začne pribli- ževati prirastku, oziroma če sečnja prekorači etat. Zaradi tega je prav letos in v naslednjem obdobju po- trebno posvetiti posebno skrb negi gozdov ,pogozđovanju in podobno. Da bi to zagotovili, je letos predvideno, da bo za nego gozdov porabljeno pre- ko 12 odstotkov več sredstev kot preteklo leto, čeravno so tudi lani za obnovo gozdov bila na razpolago znatna sred- stva. Na ta način se izravna- va povečan obseg sečnje z ustreznim povečanjem pri- marne gozdne proizvodnje, kar zadovoljuje prvi pogoj za povečanje sečnje in prepre- čuje ODubožanje naših goz- dov. Da bi bilo delo čim uspeš- nejše, bo poudarek na pogoz- dovanju novih odprtih povr- šin in izpopolnjevanju starih gozdnih površin. Za letos je predvideno, da bo nega goz- dov izvršena na 2580 hektar- jih, kar je za naše območje zelo veliko, kar hkrati pome- ni, da gremo vse bolj v in- tenzivno delo z gozdovi v pr- vi in drugi fazi proizvodnje. Poseben problem so sadike, ki jih je v zadnjem obdobju nekoliko primanjkovalo. Obe veliki drevesnici pri Celju in v Radmirju že ne zadostuje- ta več za naše potrebe. Za- radi tega bo prav gotovo po- trebno misliti na razširitev sedanjih drevesnic ali na ure- ditev novih. Pri tem pa je potrebna doslednost, kajti še tako temeljito izdelani načrti o pogozdovanju veukih po- vršin se lahko kaj hitro po- rušijo, če ne bo zadosti sad- nega gradiva. Sodijo pa, da bodo s posebnim prizadeva- njem lahko to težavo letos premagali, in sicer z nabavo sadik še iz drugih krajev. Vsekakor pa bo v vseh pri- merih potrebno poskrbeti, da gozdna gospodarstva in kme- tijske zadruge ne bodo ostale brez sadik. V žalski občini bodo letos končali tudi z urejanjem za- sebnih gozdov, s tem delom pa bodo začeli tudi v celjski občini. Gozdno gospodarstvo Nazarje bo letos tudi dokon- čalo revizijo osnovnih gozd- nih gospodarskih načrtov, celjsko gozdno gospodarstvo pa bo letos s tem delom tudi začelo. To delo je prav gotovo posebnega pomena za nemo- ten razvoj gozdnih gospodar- stev in pomeni osnovo za na- daljnje delo pri negi gozdor in pri gozdni proizvodnji. Vsa letošnja skrb za še in- tenzivnejšo nego gozdov Т zelo obsežna dela pri pogoz- ditvah vsekakor niso slučaj- na. Hkrati je treba poudariti, da bo tudi na tem področju potrebna disciplina in dosled- nost pri izvajanju zastavlje- nih nalog. Zlasti pomembno bo to na obeh predelih, kjer so predvidena najobsežnejša dela, in sicer na Bohorju in nad Mozirjem. Morali bomo povečati tempo Pred dnevi smo obiskali kme- tijsko zadrugo v Laškem. Poba- rali smo jih o posameznih proble- mih s področja gozdarstva Tako- le so dejali: Podružabljanje gozdnih ipovršin je pri nas potekalo razmeroma slabo. Vendar so temu kri-\h pred- vsem objektivni pogoji, kajti niso bili še povsem jasni podrobni de- tajli ¡koncepta o podružabljanju gozdnih .površin. Ta nejasnost pa je bila zlasti značilna za gozdove z listavci in teh je na našem ob- močju kar preko 75 odstotkov. Doslej pa snio le uspeli z ustrez- nimi pogodbami za daljše obdobje zajeti okoli 36 odstotkov blagovne proizvodnje, sodimo pa, da bo za naše območje dokaj velik uspeh, če bomo do konca leta zajedi oko- li 50 odstotkov gozdarske blagov- ne proizvodnje. Težje probleme smo imeli s po- gozdovanjem, kajti lani je hudo primanjkovalo sadik. V načrtu smo imeli, da bomo v zasebnem sektorju pogozdili okoli 5 hektar- jev, uspeli pa smo pogozditi ie okoli pol hektarja. Dva problema pa v zadnjerm obdobju še zlasti močno postav- ljamo v ospredje, in sicer usmer- janje gozdne proizvodnje v zaseib- nem sektorju in pa problem kro- jenja lesa (sortiranje). Menimo, da sta pri usmerjanju gozdne proizvodnje bistveni dve inačici, so nam dejali. In sicer težnja za zadovoljitev potreb in- dustrije, ki izvaža, ter čuvanje gozdnega bogastva (Gradivo zbral in uredil Mile Iršič) Doslej so v laški občini sklenili 67 pogodb z zadružniki, kar pred- stavlja okoli 1500 hektarjev gozd- nih površin. Ko so nam pojasnili nekatere probleme, ki se nasla- njajo na to, so dejali, da jim za uresničenje teh nalog zaenkrat ne primanjkuje potrebne mehaniza- cije, da pa bodo nekatere manjše stroje in naprave še dokupili. Oživeli vinogradi Kot na vseh kmetijskih površi- nah, se je po otoplitvi v teh dneh začelo živahno delo tudi v vino- gradih, ki jih je v celjskem okra- ju precej. Pohiteli so zasebniki, pohiteli pa so zlasti na družbenih posestvih, kajti trte je potrebne pripraviti, nagnjeno kolje posta- viti pokonci in neuporabne opor- nike zamenjati. Povsod je živahno; na SladM gori, nad Slovenskimi Konjicairrf in seveda tudi na Bizeljskem, kjer je še največ vinogradov. Od tod so tudi ti trije naši posnetki, ki kažejo marljive vinogradnike pri delu. I*rimernih posnetkov o pri- zadevnosti vinogradnikov letos za- res ni bilo težko dobiti, kajti т vseh vinogradih je živahno — ri- ma je bila nekoliko prehuda m predolga. Pravijo celo, da so ne- koliko zaradi tega zakasnili, da pa bodo izgubljeno brez težav na- doknadili. Posebno pomembno pa je to le- tos, ko si v vinogradih kot tudi т sadovnjakih po rednih štiriletnili ciklusih obetajo ugodno letino. «■Le da bi ne bilo slane, hujé»- ga mraza ali TOCE — ta je naj- hujša in te se tudi najbolj be- limo«. so nam Dovsod deiali. Koliko sekomo v naših gozdovili v naši javnosti, posebno pa pri občinskih ljudskih odborih in nji- hovih svetih, se pogosto sliši, da smo sekali v zadnjih letih več lesa kot gozdovi prenesejo in da s ta- nkim obsegom sečnje nadaljujemo tudi letos. Govori se tudi, da s ta- ko visokimi sečnjami ogrožamo proizvodnost naših gozdov, ker da ne sekamo samo prirastek, tem- več tudi del lesne glavnice, oziro- ma da takšen obseg sečnje pomeni »živo« poseganje v naše gozdove. Koliko je resnice na takih go- voricah? Ker je sečnja resnično dosegla večji obseg od sečenj v preteklih letih, sodim, da je po- trebno, o tem problemu obvestiti občane in jim povedati resnico. To tembolj, ker predstavljajo go- zdovi, ne oziraje se na lastništvo, veliko in skupno bogastvo naše dežele, s katerimi moramo gospo- dariti racionalno in smotrno, ob upoštevanju dejstva, da se napake v gospodarjenju z gozdovi ne da- jo odpraviti lahko in hitro, tem- več le počasi in z velikimi stroški. Pogozditev enega ha gozda stane do 260.000 din, vzdrževanje in ne- ga pa še dodatnih 40.000 do 60.000 dinarjev. Ta značaj gozdne proizvodnje narekuje, da gospodarimo z go- zdovi zelo skrbno in racionalno in da moramo z naprednim gospo- darjenjem zagotoviti lesno suro- vino številnim industrijskim po- trošnikom, ne samo danes in na- slednje leto, temveč za daljše ča- sovno obdobje. Kako so ta načela vsklajena s sečnjo gozdov v letošnjem letu? Na podlagi priporočila resolucije o gospodarskem razvoju okraja Celje za leto 1963 bo znašala v le- tošnjem letu sečnja gozdov 82% prirastka iglavcev, 112% prirast- ka listavcev, povprečno 95% pri- rastka. Tako razmerje med sečnjo in prirastkom kaže, da s sečnjami naših gozdov še nismo načeli les- ne glavnice, ker je za akumulaci- jo prirastka zagotovljen določen, sicer neznatni del prirastka v vi- šini 5%. Obseg sečnje gozdov to- rej še ne načenja naših gozdov, je pa že blizu, ker je tako majh- na akumulacija prirastka nekoli- ko negotova. Da sekamo v naših gozdovih več listavcev (112% prirastka) in manj iglavcev (82% prirastka), je pozi- tivno in koristno. V zadnjih letih smo sekali premalo bukve, zaradi česar je začela bukev, ker je bio- loško močnejša, izpodrivati iglav- ce. Bukev pa je manj vredna in uporabna od iglavcev, ki imajo visoko ceno in mnogo večjo po- trošnjo. Zrele bukve je tudi v na- ših gozdovih dovolj, predvsem v družbenih gozdovih in jo mora- mo izkoristiti pravočasno, da za- radi zrelosti ne bi zgubila na teh- nični vrednosti. Ker smo se pri- bližali s predvidenimi sečnjami gornji meji proizvodnje zmoglji- vosti gozdov, ne smemo to zmog- ljivost okrniti. Gozdarji bodo mo- rali posvetiti veliko pozornost strokovnemu odkazovanju, gozd- nogospodarska podjetja, ki gospo- darijo z gozdovi, pa bodo morala vložiti potrebna sredstva v obno- vo, nego in varstvo gozdov ter v gradnjo gozdnih prometnih sred- stev in naprav. Podjetjem so v ta namen zagotovljena zadostna sredstva iz gozdnih skladov ter iz skladov biološke in tehnične amortizacije. inž. Anton Knez GOZDNE CESTE so POGOJ ZA SMOTRNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI Pred dnevi smo zaprosili ing. Desanko Kozič, ki vodi gradbeni obrat pri gozdnem gospodarstvu v Nazarju, za nekaj odgovorov na vprašanja o gradnji gozdnih cest na njihovem območju. Takole je odgovorila: Zaprte gozdne površine prav gotovo predstavljajo lahko veliko izgubo in v bistvu pomenijo go- spodarsko škodo. Razen tega pa je znano, da stari načini spravila lesa povzročajo veliko škodo na lesu in ga v mnogih primerih tu- di razvrednoti. Zaradi tega je povsem umljivo, da gre vzporedno z napredkom gozdarstva nasploh tudi skrb za gradnjo sodobnih gozdnih cestišč. Temu dajemo pri nas poseben poudarek, kar je končno razvidno tudi od višine sredstev, porabljenih za gradnjo novih cest. Medtem ko smo lani porabili za gradnjo novih gozdnih cest 105 milijonov dinarjev, jih bomo letos porabili kar 220 milijonov. To po- meni precej več kot 100-odstotno povečanje. Da bi sredstva za potrebe grad^ nje novih gozdnih cest čim korist- neje porabili, smo skušali v zad- njih letih kar najbolje organizira- ti gradnje in projektiranje cest. Lani smo delali na raznih kra- jih, vendar se mi zde najpomemb- nejše gradnje cestišč v Matkovem kotu, nadalje proti Zibotu, v Ve- lenjškem grabnu pri Velenju ter še nekateri manjši odseki. Predvidevamo, da bomo lahko uredili povezavo do Pavličevega sedla, kar bi omogočilo obmejni promet z Avstrijo. Poleg gozdnega prometa bi ta cesta bistveno vpli- vala tudi na razvoj turizma v Zgornji Savinjski dolini. Letos predvidevamo tudi začetek grad- nje ceste na Menino planino in ceste Atelsko—Ter. Tovarišici Kozičevi smo še za- stavili vprašanje, kaj je pri načr- tovanju nove gradnje značilno. Dejala je: Pri načrtovanju je vselej naj- bolj pomembna gospodarstvenost gozdarske proizvodnje. Gre za od- piranje gozdnih površin in pri tem ne ločimo sektorjev. Kajti škoda zaradi nepravilnega spravi- la lesa iz zasebnih gozdov je za družbo enako škodljiva kot škoda, ki nastane pri nepravilnem spra- vflu iz gozdov družbenega sektor- ja Zaradi tega že ves čas gradnjo cest obravnavamo kompleksno, kar se mi zdi tudi edino pravilno. Kaj je smotrnejše? Se vedno obstaja pri odkupu ži- vine precejšnja raznolikost. Gre predvsem za živino, ki je primer- na za izvoz in za katere zadruge dobijo premijo. Večina zadrug se je odločila, da del premije odstopi kmetovalcem, kajti na ta način stimulira pitanje govedi in tudi krepitev živinoreje nasploh. Isto- časno pa nekatere zadruge še na- prej vztrajajo pri trditvi, da pre- mije ne kaže deliti. Zanimivo bi bilo slišati mnenje posameznih zadrug, kajti raznolikoest prinaša s seboj tudi znatne slabosti. CELJSKI TEDNIK STEV. 11. — 22. marca 1963 e ŽEMA• DOM • DRUŽINA Poznate svoj hladilnik Ne prislanjajte hladilnika od zid ali pohištvo; zrak bi v tem primeru slabo cirku- Ural in tudi cirkulacija, ki je za dobro delo hladilnika več kot potrebna, bi bila veliko slabša. Pazite, da bo imel hladil- nik pravilen položaj, da bo ravno stal. Tako se boste izognili težavam pri zapi- ranju in odpiranju vrat. V hladilnik nikdar ne po- stavljate toplih jedil; vedno jih prej dobro sbiadite in s hladilnikom boste tako bolj zadovoljni. Nikar pogostokrat ne od- pirajte vrat hladilnika. Ob vsakem odpiranju prihaja vanj topel zrak, kar, razum- ljivo ne more dobro vplivati na shranjena živila. Hladilnika nikar ne na- polnite preveč. Ni treba, da ga čez noč iz- ključite. če ste tri do štiri dni od- sotni, lahko hladilnik nor- malno dela. Če pa je vaša odsotnost daljša, ga izpraznite, očistite in nato izključite tok. Regulirajte termostat v skladu s sezono in s hrano, ki ste jo spravili v hladil- ' nik. Preden spravite v hladil- nik hrano, ki ste jo pravkar kupili v trgovini, jo odmo- tajte iz papirja in jo zavijte v plastične vrečice. OTROŠKO VARSTVO ŠE VEDNO PASTOREK V zadnjem času je bilo v našem oikraju, pa tudi v republiškem me- rilu že več kvalitetnih razprav o otroškem varstvu. Pred nedavnim je o tej problematiki razpravljal tudi odbor za zdravstvo in social- no politiko ljudske skupščine LRS. Zanimive so ugotovitve vseh teh razprav: na eni strani nam poka- žejo, kako zelo velike so potrebe po organiziranem otroškem varst- vu, hkrati pa povedo, da so mar- sikatere varstveno vzgojne ustno- ve nezasedene. No, vzroki za to so nedvomno različni. Najdemo jih lahko v povišanih oskrbninah, v oddaljenosti od domov itd. Naj- bolj boleči pa so podatki, ki go- vore o tem, kakšni otroci so v teh varstveno-vzgojnih ustnovah. V večini primerov so to otroci dob- ro situiranih staršev, medtem ko so tisti iz delavskih družin in pa sinovi ter hčere mater samohra- nilk v otroških vrtcih zelo redki. Ti otroci pa so varstva in vzgoje v času odsotnosti svojih staršev najbolj potrebni. Ce upoštevamo to, da je ureje- no otroško varstvo tudi eden iz- med posrednih vplivov na pro- duktivnost dela, se nam zdi čud- no, da večina gospodarskih orga- nizacij vprašanje otroškega var- stva tako malomarno rešuje. Za vse drugo se najdejo sredstva, ka- dar pa je na tehtnici varstveno vzgojna ustanova, jo ponavadi pretehtajo vse druge zahteve. Ta- ko naši vrtci gostujejo v starih, dotrajanih stavbah, katerih vzdr- ževanje je marsikdaj mnogo draž- je kot so sredstva, ki bi jih vlo- žili v nove zgradbe. Pri vsem tem pa ne gre samo za večje investi- cije, temveč predvsem za smotr- nejše vlaganje sredstev v otroške ustanove. Včasih jih locirajo tam, kjer to sploh ni potrebno, istočas- no pa je več središč, kjer varstve- no vzgojnih ustanov sploh ni. Otroško varstvo je masikdaj pa- storek in tako je z njimi tudi v večini predosnutkov občinskih sta- tutov. Statuti komun, ki naj bi urejevali najbistvenejša vprašanja кодхипе, so marsikdaj na otroško varstvo pozabili. Ne rečemo, da je tako povsod, toda kjerkoli je, bi statute komun nedvomno morali dopolniti. Urejeno otroško varstvo ni po- membno samo z vzgojne plati. Precej zaskrbljujoči podatki o zdravstvenem stanju otrok, zlasti pa dojenčkov, nam dajo marsi- kdaj misliti. Otrok je potreben velike nege in skrbi in varstvo samo za njegov pravilen razvoj prav gotovo ni dovolj. Naše var- stveno vzgojne ustanove bi lahko z urejeno prehrano in nego otrok bistveno znižale odstotek bolnih malčkov. V razpravi o otroškem vastvu na odboru za zdravstvo in social- no politiko ljudske skupščine LRS je sodelovala tudi Celjanka tova- rišica Mila Stamejčičeva. Ko je govorila o otroškem varstvu na našem področju, je opozorila na mar^katere nepravilnosti. No, _o tem pa prihodnjič. —ij »Prve pomladanske igre«, bi lahko napisali pod tole sliko. Pomlad je prinesla olajšanje v marsikatere domove. S prvim soncem so odpadle težke skrbi, kam z otrokom v dolgih zimskih popoldne- vih. Zdaj bodo dvorišča spet oživela in vesela igra in toplo sonce bosta lička malčkov spet rdeče obarvala. ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE GOSPODINJSTVA V redu opravil svoje dolžnosti Na zadnji seji ljudskega odbora celjske občine je podal poročilo o dosedanjem delu tudi zavod za pospeševanje gospodinjstva, ki je v preteklem delovnem razdobju dosegel nekaj lepih rezultatov. Ker se marsikdo vprašuje, kakšno je delo te?a zavoda in kakšen je pravzaprav njegov namen, po- vzemamo iz njihovega prispevka na seji ljudskega odbora tole: Zavod za pospeševanje gospo- dinjstva je v letu 1962 pregledal kakšna je kvaliteta prehrane in kakšno je delo šolskih kuhinj kar na štirinajstih kuhinjah v celjski občini. Zavod je pregledal nekaj izboljšav; to je storil tudi po ana- lizi družbene prehrane železarne v Storah. Pokazalo se je, da je družbena prehrana že mnogo bo- lje urejena kot je bilâ^ pred leti, še vedno pa ima precej pomanj- kljivosti, za katere upajo, da jih bodo odstranili že v prihodnjëm razdobju. Zavod za pospeševanje gospo- dinjstva se je bavil tudi z izobra- ževanjem najrazličnejšega kadra. Tako je pripravil dva tečaja, na katerih so strokovnjaki predavali o gospodinjskem pouku na refor- mirani šoli, izvedli tisti del pro- grama šole za zdravstvene delav- ce, ki predvideva pouk o zdravi in dietni prehrani, nato tečaj za kader šolskih kuhinj in pa dva tečaja za opravljanje servisnih uslug v pomoč družini. Poleg tega je zavod za pospeše- vanje gospodinjstva pripravil 69 predavanj, ki jih je namenil vzgo- ji potrošnika. Na njih so obrav- navali teme o ekonomiki gospo- dinjstva, zdravi prehrani, o so- dobnem tekstilu, o ureditvi stano- vanja itd. Težišče dejavnosti zavoda za pospeševanje gospodinjstva pa je v preteklem letu bilo na pripra- vah za ustanovitev servisa za po- moč družini. Servis je bil ustanov- ljen, iniciativo zanj pa je dal za- vod in to na podlagi ankete, ki jo je izvedel med delom celjskih prebivalcev. Tako ta servis zdaj že uspešno dela, medtem ko za- vod pripravlja pogoje za ustano- vitev druge veje dejavnosti v njem — službe laične nege bolnika. Zavod pa si je pripravil tudi že delovni program, ki daje veük poudarek izvajanju načrtov za or- ganizacijo služb, ki naj bi razbre- menile družino številnih drobnih opravkov. -i j TO NAS ŽALI Tov. urednik! »Le zakaj so rinile na prazno- vanje dneva žena v Vitanje tudi tiste »pohorske micke«? Bolje bi bilo, da bi ostale doma pri svo- jih kravah!« Takle pogovor je potekal med nekim kotnikom in njegovo so- potnico v avtobusu, ki vozi iz Celja v Vitanje. Med ženami, ki so se udeležile proslave v Vitanju, sem bila tu- di.jaz, zato ni čudno, da me je takšna žaljiva pripomba še bolj prizadela. Namenila sem se, da bom preko našega lista vpraša- la, če žene s hribovitega Pohorja nismo enakovredni člani naše družbe. Ali smo »pohorske Mic- ke« med štiriletno vojno stale ob strani prekrižanih rok? Tudi po- vojni razvoj je segel do nas in čeprav smo odmaknjeni od sre- dišča dogodkov, zasledujemo spremembe morda celo bolj do- sledno kot marsikateri dolinec, s tistim star oko pitnežem vred, ki meni, da »pohorske Micke« sodijo le k svojim kravam. K tem star oko pitnežem lahko uvrstim tudi prodajalko v neki celjski trgovini, ki je kmečkemu dekletu, ki je stala pred menoj, ponudila in prodala živobarvno ceneno blago, po kupčiji pa se je obrnila k sosedi in dejala: »Kaj hočeš, je pač pohorska Micka«. Takšen način postrežbe je ža- ljiv in pra^ gotovo ne sodi v se- danji čas, \pa tudi vzdevek »po- horska Miaka« bi lahko enkrat za vselej tonil v pozabo. Kaj pravite Vi? Zlatka Z zelenega Pohorja Zdravljenje alkoholnih bolnikov Objavljamo nadaljevanje in konec članka o zdravljenju alkoholnih bolnikov. Članek je napisala Dominika Marinko, socialna delavka iz Celja. Ločimo dve glavni smeri zdrav- ljenja alkoholnih bolnikov. Prva smer je zdravljenje bolnikov, ki so v začetnem stadiju alkoholiz- ma. Pri njih je zdravljenje liitro in uspešno. Včasih zadostuje že krajša doba bivanja v bolnici in psihoterapija. Problem pa so kro- nični alkoholiki, ki včasih pijejo že od mladih let in so prava ne- sreča za družino. Ambulatno zdravljenje svetu- jemo mlajšim bolnikom, kjer še nista popolnoma paraliarana vo- lja in razum. V prvem obdobju skušajo zdravniki odstraniti gro- be telesne in duševne znake za- strupitve z alkoholom. Približno deset do dvajset dni je ta doba. Medtem opravijo bolniki vse osnovne laboratorijske in klinične preiskave. V prvem tednu se bol- niki po navadi umirijo, spijo v redu in tudi apetiti se jim izbolj- ša. V naslednjih dveh do treh dneh se bolnik tudi telesno in du- ševno okrepi. Nato preide zdrav- ljenje v ' tretjo fazo. V tej fazi zdravniki z različnimi metodami ozdravi j ajo bolnika alkoholne strasti. Ena izmed metod je ta, da dosežejo, da se bolniku začne ga- biti že vonj alkoholnih pijač. Bol- nik dobi pijače, ki jih je prej z veseljem pil. Najprej pijačo vonja, nato jo okuša. Potem dobi dolo- čeno količino apomorfina, ki že sam po sebi povzroči gabljenje in bruhanje. Ko preparat že deluje in/ bolnik spije prvo količino pi- jače, jo po navadi takoj zbruha. Po nekaj takih procedurah se pi- jača bolniku zagnusi in mnogi bruhajo že kar brez apomorfína. Za to kuro sledi antabus kura. Antabus ali Tetidis ali Cronetal tablete so le dragocen pripomo- ček, ne pa zdravilo proti alkoho- lizmu. Zadnja stopnja zdravljenja pm je prevzgoja bolnikove osebnosti. Ta zadnja stopnja je običajno tu- di najtežja. Z vrsto razgovorov skušajo zdravniki, psihologi in so- cialni delavci seznaniti bolnike s tem, kako škodljiv je alkohoL Pred odpustom ugotovijo, kaj je bil vzrok bolnikove alkoholne raz- vade. Ce je le mogoče, ga odstra- nijo. To delo in reševanje social- nih problemov v bolnikovem do- mačem okolju in podjetju pa opravlja socialna služba. Za mater in otroka gre Kakor upravni odbor zavoda, tako so tudi člani skupščine ko- munalne skupnosti za socialno za- varovanje v Celju razpravljali na zadnji seji o izredno pomembni zadevi, o tem, kako zavarovanke uveljavljajo svoj porodniški do- pust. To vprašanje trenutno ure- jata zlasti dva člena г^акопа o de- lovnih razmerjih, ki pa omogoča- ta, da si zavarovanka sama dolo- či dan, kdaj nastopi porodniški dopust. Praksa je pokazala, da velika večina zavarovank stopi v porodniški dopust tik pred poro- dom, v mnogih primerih celo na sam dan otrokovega rojstva. Pri vsem tem je očitno, da si vsaka bod'oča mati želi, ne glede na me- dicinske kriterije, da izkoristi vseh sto pet dni porodniških dopusta po otrokovem rojstvu. Spričo tak- šnega gledanja in želje so znani primeri, ko so zavarovanke vztra- jale na delavnem mestu vse do- tlej, dokler jih niso prepeljali v porodnišnico. Vse kaže, da je šla ta praksa predaleč in da je imela kvarne posledice ne samo za bodočo ma- ter, marveč tudi na otroka, da ne omenjamo še nekaterih ekonom- skih razlogov, ki prav tako go- vorijo proti temu načinu uveljav- ljanja porodniškega dopusta. Ko so na skupščini razpravljali o vseh okolnostih, ki govorijo za to, da bi morala sleherna zavaro- vanka nastopiti porodniški dopust pred otrokovim rojstvom, se je se- veda pojavilo vprašanje — kdaj in koliko dni pred porodom. Na to vprašanje niso odgovorili z neko posebno zahtevo; dejali so le, naj ga proučijo in rešijo strokovnjaki. Ne glede na to, pa je 'bilo govoi-a o dveh številkah in sicer o 45. in 21. dneh pred porodom. Končno so v svoj sklep vnesli prii>oročilo, da naj bi bodoči predpis predvi- del nastop porodniškega dopusta najmanj enaindvajset dni pred porodom. Razen tega naj bi po- pravljeno besedilo zakona govo- rilo še o tem, da mati izgubi pra- vico do dopusta za toliko dni, za kolikor bi nastop porodniškega dopusta samovoljno zavlekla. : Kot rečeno govorijo za novo Î uveljavitev tega vprašanja ne sa- mo zdravstveni razlogi, marvež tudi nekateri ekonomslci činitelji. Številke dokazujejo, da je zdaj dosti več prevozov porodnic v bol- nišnico z rešilnim avtomobilom, kot jih je bilo kdaj koii prej. Ker bodoče matere vztrajajo na delov- nih mestih vse do otrokovega roj- stva, nastajajo pri porodu številne komplikacije, zaradi katerih se veča število oskrbnih dni v bol- nišnici. Temu navadno sledi po- daljšanje s:krajšanega delovnega časa po porodniškem dopustu, da mati lahko hrani svojega otroka od predpisanih šest na osem me- secev. Pravijo, da je -podaljšanje tega časa na osem mesecev posta- lo v celjskem okraju že skoraj pravilo. O vsem tem in podobnem so go- vorili na tretji seji skupščine ko- munalne skupnasti za socialno za- varovanje v Celju in sprejeli sklep, po katerem bodo predlagali pristojnim zakon'odajnim orga- nom, da se tista določila zakona o delovnih razmerjih, ki govorijo o varstvu nosečnic in mater, spre- menijo tako, da bi bodoča mater morala nastopiti porodniški do- pust najmanj 21 dni pred poro- dom; sicer pa naj o tem ix)ku izr rečejo svojo besedo strokovnjaki. Prav tako bodo predlagali naj bo- doča mati izgubi pravico do vseh tistih dni porodniškega dopusta, za kolikor bi ga pozneje nastopila. -m Vinska omaka Razgrejte v kozici žlico masla ali masti, pridenite pol žličke sladkorja in ko to zarumeni, бв polno žlico moke. Mešajte, da •te- di ta zarumeni, dodajte žlioo krušnih drobtin in ko zarumene, prilijte zajemalko vode in vina. Vise skupaj mešajte tako doigté da postane omaka gladka. Pride- nite košček limonoTe lupine in cimeta, malo soli in sladkorja po okusu. Za mlada DEKLETA Mnoga mlada dekleta so zelo zaskrbljena zaradi svoje zunanjo- sti. To lahko tudi sami opazimo. Koliko časa porabi marsikatera izmed njih, predno je sama sebi tako všeč, da se lahko pokaže na ulici. Pa so mlada dekleta tudi brez poudarjenih obrvi in ustnic in brez pudra na licih dovolj pri- kupna. Ce bi vedele, da je njiho- va mladost tisto, kar jih dela naj- bolj privlačne, mnoge med njimi ne bi bile na pogled mlade star- ke. Kako naj torej mlado dekle neguje svoje telo in obraz, da bo svojo mladost in svežino še bolj p oudarilo ? Nega telesa ni dolžnost, ki ste jo dolžni samo sami sebi, temveč tudi proti tistim, ki so v vaši bli- žini. Prvi korak na pot higiene je torej redno čiščenje telesa; če je le mogoče, se vsak dan okopljite. Za- zelo občutljive dele telesa upo- rabite kaj mehkejšega, za bolj utrjene dele pa lahko uporabljate ščetko. Po kopeli se oprhajte še s hladnim tušem in se pazljivo sfrotirajte. Povejmo še to, da je prha izredno priporočljiva, da pa je kopel primernejša, če ne mo- remo vsak dan pod prho. Lepi lasje so najl^ši okras že- ne. Negovati jih je treba tudi za- to, ker mastni lasje marsikdaj povzročijo tudi mozolje na licih. Mastne lase moramo redneje umi- vati, trikrat na teden pa bomo na lase nanesli sredstvo proti mastnemu lasišču — dobili ga bo- mo v lekarni — in lasišče masi- rali. Pazimo na prehrano! Izloči- mo iz nje sleherno maščobo in sladkarije. Pijmo veliko sadnih sokov. Suhe lase pred pranjem nama- žemo s toplim oljem ali lanoli- nom. Brisačo namočimo v toplo vodo in z njo ovijemo glavo. Ko se brisača ohladi, postopek pono- vimo. Ponavljamo ga približno petnajst minut, nato lase šampo- niramo in jih operemo. Mlada dekleta še rastejo, zato nikar ne bodite preveč zaskrblje- ni, če boste malo shujšali ali se nekoliko zredili. To ni prav nič nenavadnega za ta leta. Paziti morate samo, da bo vaša hrana dobra in da bo v njej dovolj hranljmh snovi. 'Če pa bi resnično radi shujšali, si izberite takle jedilnik: zajtrkuj- te preden greste v šolo ali v služ- bo, vendar naj bo zajtrk močan in izdaten. Tako boste laže počakali do kosila. Jej te počasi in dobro zgrizite vsak grižljaj; mislite na to, da jeste in uživajte v tem. Na- jejte se solate in sočivja. Ce- ste zelo lačni, spijte kozarec mleka in glad vas bo minil. Nikar ne mislite kar naprej na hrano, pa bo vaša linija kmalu veliko bolj- ša. —ij Včasih smo v skrbeh, kaj bi oblekli za pomladne dni. Tale obleka s priljubljeno krojenim krilom bi nas lahko rešila iz zadrege Q CELJSKI TEDNIK STEV. 11. — 22. marca 1963 e DVE PLATI PROBLEMA IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V KRŠKEM S predsednikom občinskega sindikalnega sveta v Kr- škem sva govorila o problemu, ki ni niti nov, še manj pa krajevno tipičen. Problem je enako važen za vse naše go- spodarske organizacije, le da ga morda povsod tako resno ne obravnavajo in skušajo reševati. V vprašanju je nivo naših neposrednih proizvajalcev, kadar se znajdejo pred dolžnostjo odločanja. Proizvajalci imajo prepogosto tudi sami vtis, da nekaterim nalogam enostavno niso kos, ker ne razumejo, ker so stvari vse pre- več strokovno zamotane. Točno! Težko je odločati, če stvari niso razumljive. Ta- krat se je treba ravnati po nagibih, recimo slediti človeku, ki razume in uživa zaupanje. Toda to ni dovolj... V krški občini so že dlje časa razmišljali o načinu, kako doseči polnovrednejšo udeležbo neposrednega proizvajalca v upravljanju. Občinski sindikalni svet, SZDL in vodstvo občinske Delavske univerze so naposled prišli do zaključka, da je z izobraževalnim delom mogoče storiti zelo dosti — da je v interesu našega sistema neposredne demokracije, če vlagamo več truda, pa tudi sredstev, v ekonomsko-poli- tično izobraževanje delavcev. V krški občini se konkretno kaže razlika med tovarno roto papirja in nekaterimi drugi- mi gospodarskimi organizacijami. Kolektiv tovarne papirja je imel vselej posluh tudi za tovrstno izobraževanje, ne sa- mo strokovno. Zato imajo tudi več uspeha, bolj kvalitetno upravljanje in kadre, ki so sposobni prevzeti dolžnosti tudi v družbenem upravljanju v komvmi, občinskih forumih in organizacijah. Daleč od tega, da bi trdili, da drugi kolektivi takih ljudi ne premorejo. Toda v omenjenem kolektivu jih imajo največ. Drugi problem pa je tisto, kar so delavci pogosto sami ugotavljali: prezamotano, da bi bilo mogoče razumeti. Kdo mota in zamotava? Kadar delavec želi povedati kar misli, pove razumljivo in naravnost. Strokovni kadri pa kompli- cirajo razna poročila, razprave in analize samo zato ker ne znajo ali pa nočejo biti razumljivi. Eno in drugo je v našem sistemu nesprejemljivo. Tu lahko odstranimo oviro še hitreje. Enostavno zahtevajmo jasnost in upoštevajmo tako lastnost pri ocenjevanju vodilnih služb. ŠPORTNE VESTI šah v leskovcu Šahovska sekcija iz Leskovca pri Kr- škem je organizirala v nedeljo Ì96'} prvo tekmovanje za prve.iistvo kraja. Ker šahisti nimajo svojih prostorov se zbirajo kar v šoli, tako da lahko vsako- dnevno vidite mlajše in starejše kako se bore za prestiž. Nastopilo je 15 tek- movalcev, ki so se ravrstltU: Slavko Račič 13,5, Rudi Možgan, sta- rejši 12,5, Šribar Lojze - Znidaršič To- maž 12, Šribar Ivan 10,5, Jane Stane 10, Zupančič Tine in Zorko Marjan 7, Arh Jože in Sribar Rado 5,5, Vaksl Janko 5, Naglic Zvonko 3 in Sribar Edi 2. KRŠKI PLAVALCI SO PRIPRAVLJEINI Plavalci Partizana — Celulozarja i« Vidma-Kršk^a se že dalj čaisa priprav- ljajo na zimsko državno prvenstvo v plavanju, ki bo 24. in 23. marca v Zag- rebu. Da bi se čimbolj priprawli za ta nastop in da bi sezono dočaikali vsaj delno pripravljeni, že dalj časa trenira- jo nekajkrat tedensko v Zagrdbu. Nastopili bodo: Jesenšek Peter, Sval> Andrej, Kravos Peter, Lileg Sandl in Zlatič Nevenka. Breskvarjeva verjetno zaradi po&kodbei ne bo nastopila. Tudi rokometaši so že pričeli z red- nimi treningu Stanje v društvu pa ni preveč rožnato, saj je nekaj igralcev odšlo na odsluženje kadrovskega rokia r JLA. Moškii trenirajo i krat tedensko ženske pa 3 krat. Zelo na tesnem so tu- di s kadri, eaj trenira moško, žensko in B ekiiK» en sam trener. P. L. Simbol na gamsovih pečeh Posavje je znano po privlačnih in bogatih loviščih. Svoje dni so bili Kum, Kozjak, Lisca in Bohor domovina gamsov. Danes jih ni več, a v spomin nanje so ostali železni gamsi. E^en je na skali nad Radečami, drugi pa je na gamsovih pečeh blizu Sevnice. Lov je v Posavju poleg športne rekreacije mnogih delovnih ljudi tudi zelo pomebna gospodarska dejavnost. Samo v krški občini so lani dobili okoli, 1500 dolarjev in nad pol milijona italijanskih lir. Letošnja zima pa je močno pri- zadela lovsko gospodarstvo. Dol- ga in ostra zima je povzročila glad Samcstojno v Posavju PRVO ZASEDANJE SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI POSAVJA V BREŽICAH V soboto so se v domu JLA v Brežicah sestali na prvem zase- danju člani skupščine komunalne skupnosti zavarovancev socialne- ga zavarovanja Posavja. Prvo zasedanje skupščine je otvoril predsednik ObLO Brežice, tov. Milan ŠEPETA VC. Po izvo- litvi delovnega predsedstva so člani najprej sprejeli i>oslovnik skupščine, potrdili so zaključni račun Zavoda za socialno zavaro- vanje Novo mesto, kamor so do nedavnega pripadali. Sprejeli so sklep o pristopu h komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje Celje ter se pogovorili o razde- litvi ustvarjenih presežkov iz leta 1962 na tem podaju. Sprejeli so pravilnik, po katerem lahko uve- ljavljajo zavarovane osebe pravi- ce do zdravstvenega varstva, do- ločili so prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje za leto 1963, sprejeli orientacijski pred- račun za letošnje leto, nadalje so določili znesek podpore za opremo dojenčka, višino pogrebnih stro- škov ter višino {wtnih stroškov zavarovanih oseb. Poleg tega pa so sprejeli priporočilo o korišče- nju porodniškega dopusta zavaro- vank. Člani skupščine so nato izvo- lili tudi svoje vodstvo. Za pred- sednika skupščine komunalne skupnosti zavarovancev Posavja je bil izvoljen dr. Jože CAKS, upravnik zdravstvenega doma Kr- ško, za podpredsednika pa Maks TOPLISEK, sekretar kmetijske zadruge Brežice. Za člana uprav- nega odbora komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju je bil izvoljen Franc KOLENC, sekretar KGP Brežice, za člane republiške skupščine zavarovan- cev pa so bili izvoljeni Alojz FE- RENCAK iz Brežic, Slavko STRU- KEL iz Sevnice ter PLETERSKI iz Senovega, ki je obenem izvo- ljen tudi za člana zvezne skup- ščine zavarovancev. Člani sklфščine se bodo obvez- no sestajali vsake 4 mesece, po potrebi pa tudi večkrat. Zaseda- nje skupščine bo vsakokrat na se- dežu druge občine. Bine Legenda ali ne? Zadnjič smo na zadnji strani zabeležili pišečko zanimivost — duplo, iz katere izvira Gabemica. Kar hitro so nam prišle na' uho pripombe v Celju živečih Pišeča- nov, češ, ta je pa bosa, da bi iz duple kdaj priplavale telege kot žalostni ostanek pogrezle volov- ske vprege. Tako zelo zares tudi mi nismo mislili, kajti legenda je legenda. Lahko je resnična, lahko tudi ne. Pridružujemo se tistim, ki trdijo, da je neverjetno tisto z volovskim jarmom. Težko bi se taka rogo- vilasta reč primotovilila iz votli- ne, ki je vsa zvita in ozka. Enaka količina vode v sušnem in dežev- nem času ima svoj vzrok bržčas v tem, da voda odteka iz podzem- skih jam skozi reže, ki ne prepu- ščajo nič več in nič manj vode kot jo priteče na svetlo. Sicer pa pustimo Pišencem in njihovemu viru legendo. Tudi se- verno italijanska Verona razisku- je rojstno hišo Julije, grob lju- bimcev Julije in Romea, pa ven- dar obstaja močan sum, če so sploh kdaj v Veroni imeli tak par zaljubljencev, kakršne je v dramo vtkal pesnik Shakespeare. med divjadjo, visok sneg pa je zlasti prizadel srnjad, ki je posta- la pogosto tudi žrtev potepinskih psov, ki jih neodgovorni kmetje niso privezali. Pravijo pa tudi, da so se po hostah potikali volkovi. «■Izumrli gams-« iz Posavja, kak- šen je na vrhu gamsovih peči pri Sevnici, je simboličen za letošnje katastrofalno stanje med drugače tako bogato in raznovrstno favno v Spodnjem Posavju. MALA KRONIKA • MALA KR'ONIKA BREŽICE v času od 9. do 13. 3. 1%3 je bilo na območju matičnega urada v Brežicah rojnïh 7 moških in 8 žensk. Porok ni hilo. Smrti: Bradač roj Šepetavc Jožefa, soc. pod- piranka, nazadnje ktanujoča Breiice, Cankarjeva 13, umrla dne 8. 3. 1963, sta- ra 76 let. Micič Nenad otrok, nazadnje stanujoč Videm-Krško, C. st. pravde 21 a, umrl dne 9. 3. 1963, star 3 mesece. Žarn Julij, osebni upokojenec, nazadnje stanujoč Trška gora 12, umrl 10. 3. 1963, star "5 let. Bizjak roj. Jurkovšek Marija, gospodinja, nazadnje stanujoča Ledina 70, umrla 10. 3. 1963, stara 58 let. Cičko roj. Bunetič Marija, kmetovalka, nazad- nje stanujoča Laduč, Matije Gubca 2, umrla dne 11. 3. 1963, stara 73 let. Hor- vat roj. Tomeš Katarina, posestnica, na- zadnje stanujoča Prilipe 22, umrla dne 13. 3. 1963, stara 68 le;t. Les Franc, oseb- ni upokojenec, nazadnje stanujoč Šmar- je 8, umrl dne 13. 3. 1963, star 53 let. VIDEM-KRŠKO Seznam matičnih dejstev za področje ObLO Videm-Krško za čas cd 25. 2. do 18. 3. 1963. Rojstva: Izven bolnišnice je bilo ro- jenih 8 dečkov in 3 deklice. POROKE: Žarn Ivan, kmet iz Velikega Mraševega in Petretič Antonija, kmetovalka iz Fr- luge; Kuhar Stanislav, kmetu^valec iz Mladja in Žulič Tereziîja, kmetovalka iz Oštrca; Zulič Jožef, kmetovalec in 2u- lič Franfliška, šivilja oba iz Oštrca; Janževec Franc, delavec iz Stare/ vasi in Stopar Stanislava, šivilja iz Jablane; Radič Jože, rudar iz Presladola in Ribič linda, kmečka hči iz Presladola; Eisner Albert, električar in Kastelic Ljudmila, frizer, pom. oba iz Maribora; Valek Vladimir, kmet. tehnik iz Kozjega in Sošek Jožefa, natakarica iz Koprivni- ce; Škobeme Stanislav, rudar, iz Seno- vega in Pleterski Ana r. Moškon, sna- žilka iz Senovega; 2abkar Ladislav, skla- diščnik iz Straže pri Leskovcu in Toma- žič Školastčka, uslužbenka iz Slov. Bi- strice; Ulčnik Stanko, delavec in Ur- šič Apolooiija, učiteljica оЂа iz Rake pri Krškem; Konajzler Janez, kmet iz Za- vratca in Povhe Karolina, poljedelka iz Planine pri Raki; Andrejaš Franc, de- lavec iz Toronta — Kanada in Božič Doroteja, frizerka iz Rake) pri Krškem; Tego\ski Gorgi, oficir JLA iz Kranja in Pire Marija-Magdalena, uslužbenka iz Ljubljane. UMRLI SO: Culk Anton, osebni upokojenec iz Sp. Starega gradu, star 73 let; Baje Rozalija, kmetovalka iz Ardra pri Raki, stara 82 let; Turšič Vinko, kmet iz Ardra, star 55 let; Cešnovar Tc/.-ezija, prevžitkarica i,z Vrha pri Raki, stara 82 let; Tomažin Neža, kmetovalka iz Smednika, stara 73 let; Lekše Marjeta, soc. podpiranka iz Cirja, stara 94 let; Korpes Jože, polje- delec iz Dol. Leskovca, star 88 le|; Kod- rič r. Stritar Ana, gospodinja iz Pod- bočja, stara 76 let; Lajkovič Jože, kmet iz Vel. Mraševega, star 68 let; Novak Alojz, kmet iz Malega Korena, star 71 let; Blatnik Terezija, kmetovalka iz Dol. Le.skovca, stara 95 le/t; Mojstrovič Janez, osebni upokojenec iz Kostanjevice na Krki, star 78 let; Tomažhi Marija, go- siKHlinja iz Malene, stara 92 let. Ob koncu nesmisla v Videm-Krškem te dni za- ključujejo razpravo o tem, kako bi v bodoče imenovali središče in sedei občine: ali Videm-Kr- ško, ali samo Krško? Glasilo krajevne organizacije Socialistične zveze je razpisalo med občani anketo, po kateri bi Še formalno pretehtali mišljenje prebivalcev o zadevi, ki je prak- tično že rešena. Videm-Krško je naslov kraja, ki ga najdemo sa- mo še na zemljevidu, na želez- niški postaji, na uradih in dru- gih napisnih ploščah in časopi- sih. Ljudje pa prihajajo iz Kr- škega, hodijo v Krško in so eno- stavno Krčani. Videm-Krško je mogoče izgovarjati in pisati ka- dar je v prvem sklonu, čim pa začnemo sklanjati, se lomi jezik, se ustavlja logika. V Sloveniji imamo samo še ne- kaj takih imen. Vzemimo Lesce- Bled. Kaj bi nastalo, če bi oboje združevali. Nastali bi leseni Blej- čani in bledi Leščani. Ta dva kraja pa nikoli ne bosta imela take zaokroženosti kot jih ima- ta Krško in Videm, ki ju loči le Sava kot deli Savinja Celie, Ljubljanica Ljubljano, Drava Ma- ribor. Končno imajo pisci v glasilu zelo prav, ko trdijo, da je dvoj- no ime nastalo db uvedbi že- leznice. Postaja, ki je v Vidmu, je zgodovinskemu Krškemu do- dala še Videm. Končno je Avstro- ogerska poudarjala razliko. Vi- dem je bil štajerski. Krško pa kranjsko. Ta deželna miselnost je bila v mnogonacionalni črno- iolti monarhiji ljubša od nacio- nalne enotnosti Slovenije. Tudi danes se že pojavljajo besedo- vanja o tem, da bi Sava morala biti mejnik, namesto da bi bila ravno os gospodarsko zaokrože- nih komun. In ne nazadnje je Videm-Krško krivičen naslov v odnosu na »neupoštevanje« Stare vasi, Rese, Trške gore in drugih naselij, ki se v lokalnem merilu rabijo. Anketa je o pravem času šla med ljudi. Ob priključitvi obči- ne k celjskemu okraju, ob spre- jetju nove ustave bo treba me- njati vse napise, žige, formular- je in podobno. Zakaj bi do tak- rat ne bilo urejeno tudi to, da je Krško z Vidmom to kar je — Krško. (Po »Pogovorih z občani«) Brežiški motiv Pogost motiv, ki ga vidimo na brežiških razglednicah in objekt, ki ga najprej zapazimo, ko se bli- žamo Brežicam, je vodni stolp. Stolp ima več >->-kordstnih lastno- sti-«, toda poglavitna je ta, da Bre- žice iz njega dobivajo pitno vodo v še tako visoka stanovanja. Iz vodovoda črpajo vodo v stolp, od tu pa potem sama pritiska v omrežje mesta. Poleg tega daje stolp mestu motivično obeležje, lahko pa bi služil tudi kot'raz- gledna točka. Zakaj smo priobčili to za Bre- žičane nezanimivo zanimivost. Prav zato, ker bi radi spomnili Celje na eno izmed rešitev vod- nega problema, kajti Celje od dru- gega nadstropja navzgor in enako ležečih predelih nima vode ves dan in včasih še ponoči prav ma- lo. y KOZARCIH POLETJE IN JESEN ALI REVOLUCIJA V PREHRANI LJUDI V PIŠECAH IN OKOLICI ... in kaa- se sadja tiče imam najrajši stisnjeno grozdje, paro 'ku- haniih češpelj, jabolka v sodu in svinjsko »-sadje-« ... Ta šala ni iz trte zvita — je pravzaprav dokaz, kako pri nas, zlasti pa na podeželju, imenitno spreminjamo koristno v škodljivo. Kdo bi si prvi trenutek mislil, da ima še vedno precejšen del kmeč- kega prebivalstva vitaminsko slabšo prehrano kot ljudje v me- stih, toda tako je. Je pač tako, da so naši kmečki ljudje spravili sad- je najprej na trg, ostalo pa v stis- kalnice, kotle, a vedno manj na sušilne lese in v kleti za ozimni- co. Jabolka na kletnih pogradih so bila za otroke in mestne so- rodnike, če so prišM na obisk. V redno prehrano pa sadje in sočiv- je ni prodrlo. Tako nekako je bilo pred leti še v Pišecah in okolici. Le malo častnih izjem bi lahko našteli. In vendar so Pišece na Bizeljskem kot vinorodni kraj tudi dober sadjarski okoliš, kjer pravzaprav nobeno leto ne ostanejo brez sad- ja. Ce ni te, je pa druga vrsta sadja. To je bila osnova na ka- tero je računala tovarišica Ivan- ka Osterlič, ki je kot prosvetna delavka na šoH začela uvajati go- spodinjski pouk. Pred dvema letoma so v šoli uredili sodobno kuhinjo. S pomoč- jo sredstev, ki jih je dal občin- ski odbor Rdečega križa, pred- vsem pa ob pomoči prebivalcev in šolskega kolektiva so opravili ve- liko delo. Klet so na južno stran poglobili za pol metra, uredili va- njo stopnice, položili pod, ometali in pobelili zidove, uredili električ- no napeljavo itd. Za kuhinjo so nabavili sodobno kuhinjsko po- hištvo, pripomočke in posodo. Imajo dva sokovnika in vrsto go- spodinjskih aparatov. V tej ku- hinji ne pripravljajo samo dnev- nih obrokov za 230 šolskih otrok, v njej vsako jesen prif)ravijo tu- di velike zaloge vkuhanega sadja, vloženega sadja in sočivja, mar- melade, mezg in podobnega, tako da nobena malica čez zimo in po- mlad ne ostane brez okusnega vi- taminskega dodatka. Lani na pri- mer ni bila izrazita sadna letina. Toda v piš^čki šoli so si pripra- vili: f— 800 litrov sadnih sokov, — 450 litrov razne marmelade, — 200 litrov različnih kompo- tov, — 200 litrov razne vložene ze- lenjave in sočivja, vložili pa so tudi precej zelja, si pri- pravili ozimnico od krom- pirja do korenčka, zalogo presnega sadja itd. Ko šolarji v Pišecah sedajo vsak dan v jedilnici k mizam, si po- strežejo z dobrotami, pri katerih ima vsakdo izmed njih svoj de- lež. VpMv kuhinje v šoli pa se je razširil v vse vasi in naselja od koder hodijo otroci v svoj dom učenosti. Upravitelj šole, tovariš Stane Osterlič je družbeni dela- vec in lovec, pa pozna vse hiše v okoHšu. Radi mu verjamemo, da menda ni hiše, kjer bi ne vkuha- vali in ne vlagali, kjer bi sredi zime ne prišlo na mizo mnogo po- gosteje kot kdaj prej tudi kaj vi- taminov. Pa ne v tabletah, tem- več tako kot se v naravi nahajajo in še okusnejše. Ce so morda v prvih letih ne- kateri ljudje mislili, češ, spet kak- šna noviteta brez haska za pode- želje, tako so dandanes prav vsi od kraja navdušeni nad dejavno- stjo tovarišice Osterličeve. Noben problem ni dobiti iz vasi sadje in zelenjavo. Kmetje jo spotoma pri- peljejo, ko gredo po opravkih. Večji je dren okoli sokovnikov, ki ga želi imeti skoraj sleherna gospodinja »-na posodo-«. Skratka, prehrana ljudi v Pišecah in oko- lici se spreminja v korist zdravih pridelkov, ki so na dosego rok, pa so bili še nedavno tako malo v čislih. J. K. MED PIŠECKIMI GRIČI Prejšnjo nedeljo je bil v Piše- cah sklican zbor občanov, na ka- tem so obravnavali družbeni plan občine Brežice. Občani — bi- lo jih je zbranih lepo število, — so z zanimanjem sledili izvaja- njem zastopnika občinskega ljud- skega odbora in zelo živo posegli v razpravo. Pogovorili so se med drugim o davkih, zahtevali, da se vnese v plan že nekaj desetletij obljubljena cesta Pišece—Bizelj- sko, pa o njihovi šoli, pri kateri je treba še marsikaj napraviti. Ponovno so, kot že večkrat to zi- mo, govorili o popravilu okrajne ceste Brežice—Kšece, ki je v ta- kem stanju, da so jim že tretjič ukini avtobus. Upajmo, da bo ra- zen ostalih ljudi, ki morajo po opravkih na občino, kataster, na sodišče, v bolnico ali zdravstveni dom, tudi delavci in študentje, Na zboru so govorili o poveča- nju gasilnega doma, da bi omogo- čili kultumo-prosvetno delo in na- šli prostor za množične organiza- cije, kjer bi se sestajala tudi mla- dina, ki je voljna delati, a nima najosnovnejših pogojev. Tudi o turizmu se je razvila debata. Tu- ristično društvo že obstaja, a se še bori z začetnimi težavami. V svojem iplanu predvideva med ostalim olei)šanje samega kraja, ureditev prenočišč za goste, pove- čanje kapacitet gostinskega obra- ta, ureditev kultirrne dvorane in drugo. Lovci imajo v načrtu tudi obnovo že obstoječega poslopja za lovsld dom. Tudi grad sredi pi- šečkih gozdov bi se dal dobro iz- koristiti v turistične namene. -sto- CELJSKI TEDNIK STEV. 11. — 22. marca 1963 e Razgovor z zmagovalcem — Čestitam za prvo mesto in osvojeni naslov občinskega prvaka Celja, so veljale prve besede Jožetu Lube ju, članu železndčarskega kegljaškega kluba Celje. — Hvala. — Kako se je odvijala bor- ba za najboljša mesta? —Bila je ogorčena in zani- miva hkrati. Zanimiva pred- vsem zavoljo tega, ker ni mogel nihče predvidevati, ka- ko se bo končala. Računi na paipirju so eno, rezultati pa drugo. Kot je znano, je po drugem kolu vodil Marinček. Toda ker je v «tretjem zavrt- Ijaju dosegel «-samo-« rezul- tat 819 kegljev, ga je prehi- tel Vanovšek, ki se je izka- zal z rezultatom 886. Jaz sem po tretjem kolu tičal na tret- jem mestu pa čeprav sem podrl 851 lesov. — Torej je odločitev pad- la šele v četrtem kolu. — Tako je. Sprva mi je kazalo slabo, toda čedalje bolj sem se bližal koncu, to- liko bolj so padali keglji. Na- zadnje sem dosegel rezultat 907, kar je zadostovalo, da sem prehitel ne samo Marinč- ka, ampak tudi Vanovška. Slednjemu v tem kolu ni šlo. Njegov rezultat se je glasil »komaj ** 828, kar je daleč pod njegovimi s'posobnostmi in povprečjem 863, ki ga je do- segel na tem tekmovanju. Za- to je prvo mesto pripadlo meni, drugo Vanovšku, tretje pa Marin čku. — Ali lahko občinsko p]> venstvo Celja v kegljanju uvrščamo med kvalitetna tek- movanja? — Vsekakor. PovprečM so visoki, pa tudi rezultati po- sameznikov. Zanimiva je u- gotovitev, da bi rezultat četr- tcplasiranega Zagorca zado- stoval za osvojitev lanskega prvenstva. Torej le korak na- prej. — Kako bo na okrajnem prvenstvu in koliko tekmo- valcev se bo zbralo na njem? — O rezultatih je težko go- voriti, kajti kot sedaj na ob- činskem tako bo tudi na tem tekmovanju borba izredno huda. Izenačenost kandidatov za najboljša mesta bo prav tako velika. Zato je boljše, če počakamo do zaključka tega prvenstva, na katerem bo sodelovalo 36 kegljačev, od tega 24 iz celjske občine, osta- lih 12 pa iz drugih. Tekmo- vanje bo izvedeno tako, da bo imel vsak tekmovalec po dva nastopa. Jože Lnbej V SOBOTO IN NEDELJO V LJUBLJANI V nadaljevanju slovensko hr- vatske kvalitetne lige kegljaških moètev bodo člani celjskega želecz- ničarskega kluba nastopili v so- boto in nedeljo v Ljubljani. Ime- li bodo dva nastopa; enega na ke- gljišču Gradisa, drugega pa na kegljišču »Malosa Perca-. CELJSKI SMUČARJI NA DR2AVNEM PRVENSTVU V nedeljo se je na Sar planini končalo letošnje državno prven- stvo v alpskih disciplinah. Med številnimi tekmovalci iz vseh pre- delov naše države so bili tudi tri- je člani celjskega smučarskega kluba. Med njimi se je Peter Ca- ter uveljavil v kombinaciji na dvanajsto, Herbert Košič pa na štiatnajsto mesto. Najboljšo uvr- stitev v posameznih disciplinah pa je dosegel Košič, in to v sla- lomiu, kjer je zasedel enajsto me- sta Ponovn žoga na centru Spomladanski del tekmovanja v slovenski nogometni ligi se bo začel z enotedensko zamudo, v nedeljo, 24. tega meseca. Zaradi tega bo na vrsti drugo in ne prvo povratno kolo. Tako smo na pra- gu dogodkov, ki bodo vnovič raz- vnemali ne samo aktivne igralce, marveč tudi številne ljubitelje te igre. Kot vse kaže, so se vsa tri mo- štva iz celjskega okraja, ki sode- lujejo v republiški ligi, dobro pri- pravila na i>ovratni del prvenstva. To še posebej velja za velenjskega Rudarja, ki je tudi okrepil svoje vrste. Vse pač zaradi ene same želje, da bi še vnaprej ostal v tej druščini nogometnih enajstoric. Celjski moštvi sta veliko zamu- dili v jesenskem delu prvenstva. Toda boj za prvo mesto še ni kon- čan. V nogometu je že tako, da napovedi ne pomenijo dosti in da so računi velikokrat postavljeni na majeva tla. Toda, če govorimo o boju za prvo mesto in s tem o uvrstitvi v višjo ligo, je škoda, da hoče ta cilj doseči vsako moštvo posebej. Ali bi ne bilo dosti bolje, zaradi nogometa, zaradi njegove kvalitete, denarja in gledalcev, da bi enkrat prišlo do sodelovanja in enotnega vodenja nogometne politike v mestu oziroma okraju. Da, gre za politiko nogometa, ki ni tako enostavna, zlasti takrat ne, k^ar jo vodijo ozke klubaške tendence. Pobud za skupno delo celjskih nogometnih društev je bilo že dosti, toda vse so splah- nele in se razblinile v nič. Toda, bodimo optimisti, morda pa le še ni prepozno. Morda se bo le našel kdo, ki bo spravil za okroglo mizo funkcionarje nogometnih društev in z дј1т1 načel pogovor, ki bi lahko rodil veliko pozitivnih sa- dov. Morda bi ti ljudje le našli skupen jezik. V nedeljo bo Kladivar doma gostil ljubljansko Ilirijo. Lanska tekma med moštvoma se je kon- čala z neodločenim izidom 1:1. Zdaj je na vrsti Kladivar, da se oddolži za rerrù. Ceijski Železni- čarji bodo odpotovali v Trbovlje in se srečali z moštvom, s katerim so lani na igrišču pod Skalno kletjo igrali neodločeno 2:2. Ve- len jsđd rudarji se bodo doma sre- čali z ljubljanskim Slovanom. La- ni so zmatgali Ljubljančani 4:1. In lo^o«? Počakajmo, kajti želje so eno, igî'a pa drugo. Svoboni gozdovi Kmalu so se pokazale nevšečnosti. Sneg ob genah se je tajala in voda je spodaj silila v «•Jto. Vse je bilo mokro, tla so bila prepojena «И lepka, s stropa so visele kaplje in še slama pogradu je bila polna vlage. Po nekaj ted- aih je mamica zbolela. Nekega dne je jeknila je se zrušila ob ognjišču. Ker ji je šlo vedno na slabâe, so se odločili, da jo odnesejo do Grumovih v Studencih. Spretno so pripra- vi nosila, očka pa Je omotal mamico v odeje, ^rèek je stal ob strani in preplašeno strmel v ene^a. zdaj v drugega. Težko mu je bilo gledati, kako mamica trpi, in poslušati njene ječanje, ko sta jo očka in Grega polagala na nosila. Pot je bila naporna, ker Je bila gaz, ki Jo je bil izhodil Grega, ozka. Jurček je stopal zadaj in gledal, kako sta onadva omahovala pod nosili. Za nekaj časa so se ustavili pri znani partizanski hiši na Kužnem, nato so odšli dalje. Le Se slabo uro so imeli do Stu- dene. Pot je bila tu bolj izhojena, ker se je pa strmo spuščala, hoja ni bila nič lažja. Dedtem se je že popolnoma stemnilo. HSedaJ ni več daleč^, je rekel Grega, ko so se nekoliko ustavili. Nekaj minut za tem so že stali nad Studenci. »Tjakaj je Grega pokazal med drevje. Grmova hiša je bila ši- roka, vsa bela in oblita z mesečine. Skozä že- lezna vrata, ki so presunljivo zaškripala, ko so Jih odrinili, so prišli na dvorišče. Tam Je Grega potrkal. Okno se je odprlo in med križi se Je pokazal bled obraz. »Kdo pa je? — A, Gregal-и ga je oni takoj spoznal. Okno se je spet zaprlo in obraz je izginil. Zaškripal je zapah pri vratih in suh koščeni starec z dol- gimi poveSenimi brki Jim Je posvetil v izbo. Da bi ostali v ligi... — Kako ste zadovoljni s pri- pravami vašega moštva, je bilo prvo vprašanje, ki smo ga tik pred treningom na igrišču ob Ve- lenjskem jezeru zastavili trenerju tamošnjega ligaškega moštva, to- varišu Hudarinu. Hudarin, trener velenjskih nogometašev — Priprave za spomladanski del tekmovanja v slovenski nogo- metni ligi so potekale v redu. Za- čele so se januarja. Takrat smo se zbirali v telovadnici, mesec dni zatem pa so se začeli prvi trenin- gi na prostem. Udeležba igralcev je bila zadovoljiva, saj se jih je vsakokra-t zbralo po okoli pet- najst. Zadnje tedne pred začet- kom prvenstvenega tekmovanja pa smo igrali tudi nekaj prija- teljskih tekem in dosegli zadovo- ljive rezultate. Po vsem tem lah- ko rečem, da smo dokaj dobro pripravljeni na sezono, ki pa bo od našega moštva zahtevala zelo veliko. — Imate kaj novih igralcev? — Za moštvo bo prišlo v po- štev okaU osemnajst igralcev. Od vojakov sta se vrnila naša stara člana Kujan ter Zagore, razen te- ga so k nam pristopili: Devič, do- sedanji vratar ŽNK Celja, nada- lje Cafuta, ki je poprej igral pri Olimpu ter še dva igralca iz Gra- dačaca. — Kakšni so načrti v tem delu tekmovanja? — Načrte lahko istovetimo z željo nas vseh; ta pa je, da bi se znebili zadnjega mesta na lestvici, kjer tičdmo s petimi točkami, se zatem otresli še predzadnjega in si tako zagotovili obstanek v slo- venski nogometni ligi. Ta želja oziroma načrt, kakor pač hočete, je navsezadnje uresničljiva, saj je razlika v točkah med našim in ostalimi moštvi, ki so na repu lestvice minimalna. Seveda pa je uresničitev te želje odvisna samo od našega moštva. Ce se bodo vsi igralci zavzeli in zaigrali v vseh tekmah tako kot morejo in гтајо, potem lahko upamo, da nas ne bo doleleto najslabše. Upam, da bo- mo pri tem uspeli. — In še nekaj, boste Vi še ig- rali? — Ne, nič več. Zdaj je vrsta na mlajših, da se izkažejo. M. B. USPEH navzlic viemu Čeprav je pet članov judo sekcije celjskega Olimpa osta- lo na sobotnem in nedeljskem republiškem prvenstvu po ka- tegorijah takorekoč praznih rok, brez najvišjih naslovov, navsezadnje niso zapustili slabega vtisa. — Imeli so smolo, nam je dejal njihov vodja, saj so po žrebu že trije naleteli na naj- boljše nasprotnike v prvem, dva pa na nosilca skupine v drugem kolu. Razumljivo je, da so morali zapustiti borilni prostor kot premagani. Tako so se že po prvi borbi morali posloviti od tekmovanja Oto Seles, Udovič in Egeta, med- tem ko sta Peter Drozg in Peterman izpadla v drugem kolu. Med vsemi se je naj- bolje držal Drozg, ki je iz- gubil borbo šele zaradi teh- nične premoči nasprotnika. — Med udeleženci nismo videli Henrika Selesa; zakaj? — Bil je poškodovan in se ni mogel prijaviti za tako po- membno tekmovanje. To je bila prava škoda, saj bi se gotovo uvrstil med najboljše. — Ali je organizacija tek- movanja uspela? — Povsem. Z njo so bili zadovoljni vsi; sodniki in tek- movalci. — Ste biji zadovoljni z u- deležbo? — Bil, saj je nastopilo vse- ga skupaj 44 tekmovalcev iz devetih klubov. Med njimi sta bila tudi dva Velenjčana. — V soboto je prišlo baje do neke poškodbe, ki so jo nekateri ljudje tolmačili po svoje. Prosim, povejte, kako je bilo s to zadevo? — Za nas, ki poznamo ju- do, ni bilo to nič posebnega, pa čeprav je eden izmed tek- movalcev ležal nekaj trenut- kov v nezavesti. To se na- vadno pripeti vsakomur, ki vztraja v lx)rbi, pa čeprav že tiči v prijemu >KÎavljënja-« in sličnih prijemih. Pravi ali pametnejši borec v takih pri- merih popusti. V primeru, ki ga navajate pa to ni bilo ta- ko. Tekmovalec je, lahko re- čem, trmasto vztrajal v bor- bi, pa čeprav mu je že zmanj- kovalo sape. Vsa zadeva se je končala brez vsakršnih po- sledic. -an Hudínjska in četrta osnovna šola zmagovalca ekipnega prvenstva osnovnih sol celjske obcine v atletiki V nedeljo je bilo z drugim ko- lom zaključeno zimsko prvenstvo ¿jenovnih šol celjske občine v at- letiki, katerega je pripravilo in brezhibno izvedlo AD Kladivar. Medtem ko so pri pionirkah osvojile prvo mesto in lep pokal, darilo AD Kladivarja, učenke os- novne šole »Franca Vrunča-« na Hudinji, so enak uspeh med mla- dinci zabeležili učenci četrte os- novne šole. Potem ko se je prvo nedeljo posebej oblikovala Nada Koren- Čičeva, učenka tretje osnovne šo- le, je v drugem kolu nekoliko za- tajila, saj je preskočila »samo« 135 cm in tako 2:ajo&tala za svojim rekordnim izidom za kar 14 cm. Izredno lep uspeh je pri skoku v ▼išdno dosegla Kelčeva, učenka druge osnovne šole, ki je prav tako premagala 135 cm. Pri mla- dincih je tudi tokrat v tej tehnični disciplini zmagal Drago Kunej z odličnim rezultatom 168 cm. Tehnični rezultati: PIONIRKE. 20 m: Belak (IV) 3.7, Povh, Tanjšek (obe Hudinja) 3.7, itd.; met medicinke: Savina Stegenšek (III) 9.53, Sivka 9.40, VAZiC, ¿UNTAR IN CEBELOVA GREJO NA BALKANSKI KROS V nedeljo je bilo v Zagrebu iz- birno tekmovanje za sestavo dr- žavne reprezentance, ki bo sode- lovala na balkanskem krosu v Istanbulu. Z uspehi celjskih atle- tov smo lahko več kot zadovoljni, saj so si Važič, Zuntar in Cebe- lova priborili mesto v državni eki- pi, razen tega pa v svojih skupi- nah dosegli takšne rezultate, da so presenetili vse poznavalce atleti- ke. Tako je dal Važič z osvojitvi- jo prvega mesta v teku na 10 km dobro lekcijo vsem dolgoproga- šem. Kot po navadi je zmagal s sijajnim finišem. Brez posebnih naporov, kot sem dejal, je prvo mesto zasedel med mladinci mla- di Celjan Drago Žuntar. In konč- no, tudi četrto mesto za Cebelovo v ženski konkurenci je izreden uspeh, saj je ta plasman zadosto- val, da se je uvrstila med tiste tekmovalke, ki bodo odpotovale v Turčijo. Kodela (obe Hudinja) 9.30 itd.; skok v višino: Korenčič (III) 135, Kelc (II) 135, Bomšek (Hudinja) 128. Končni vrstni red ekip (pionirke): 1. Hudinja 243.5, 2. četrta osnov- na šola 230.5, 3. tretja osnovna šo- la 200.5, 4. druga osnovna šola 162, 5. osnovna šola Store 99.5 in 6. prva osnovna šola 86 točk. MLADINCI. 20 m: Anderiič (IV) 3.4, Sotenšek (II) 3.5, Leskovšek (II) 3.5 itd.; čas 3.5 je doseglo vsega skupaj deset tekmovalcev; met medicinke: Dobovičnik (III) 13.20, Cmak (II) 11.92, Bojadjijev- ski (III) 11.91 itd.; skok v višino: Kunej (I) 168, Mirkuš (IV) 153, Vovk (III) 145 itd. Končni vrstni red ekip (mla- dinci): 1. četrta osnovna šola 219.5, 2. tretja osnovna šola 197.5, 3. druga osnovna šola 205, 4. Hu- dinja 154, 5. prva osnovna šola 138, 6. Store 112 točk. Ob zaključku tekmovanja je bi- la še krajša svečanost, na kateri je predsednik AD Kladivarja, inž. Milan Naprudnik izročil zmago- valnima ekipama pokala. ING. MILAN NAPRUDNIK NOVI PREDSEDNIK AD KLADIVAR Konec prejšnjega tedna je bila druga redna seja pred kratkim izvoljenega sveta AD Kladivarja, na kateri so potrdili odstop dose- danjega predsednika Fedorja Gra- dišnika ter na njegovo mesto za novega predsednika izbrali ing. Milana Naprudnika. Poleg tega so za še enega podpredsednika društ- va izvolili tov. Karla Viteza. Dva posnetka z drugega kola ekipnega prvenstva osnovnih šol celj- ske občine v atletiki. Na zgornji sliki je uspel skok v višino (145 cm) učenca osmega razreda druge osnovne šole. Toneta Petka, spo- daj pa vidimo, kako predsednik AD Kladivarja, inž. Milan Na- prudnik izroča Miri Kodelovi učenki s hudinjske šole pokal za naj- boljšo ekipo. Jože Lubej OBČINSKI PRVAK CELJA V KEGLJANJU Občinsko prvenstvo Celja v keg- ljanju je končano. Tekmovanje je po zaslugi finančne podpore občinske zveze za telesno kulturo in prizadevnosti nekaterih sodni- kov (med njimi sta vsekakor pred- njačila Stefan Lah in Franc Zu- pan) potekalo brez zastojev in v redu. Na njem je nastopilo 159 tekmovalcev iz dvajsetih klubov in sindikalnih aktivov. 2e ta šte- vilka potrjuje, da gre v celjski občini za zadovoljivo število ak- tivnih privržencev tega športa. In če bi ne bilo tistih osmih odsto- pov od tekmovanja — dva zaradi bolezni iz upravičenih razlogov — bi bila bilanca tega prvenstva še bolj razveseljiva. Tako pa prav ta okolnost govori, da bo treba v pri- hodnje povečati disciplino, oziro- ma onemogočiti nastop tistim, ki so že zdaj pokazali premalo res- nosti. Po zanimivih razpletih, ki so bi- li značilni zlasti za tretje in če- trto kolo, je na vrhu lestvice pri- stal Jože Lubej, ki se je v prvih treh kolih držal pod vrhom, na- zadnje pa izbil na samo prvo me- sto. Medtem ko je po prvem kolu vodil Rabič, član Elektra, se je po drugem na najvišjo stopnico po- vzpel Marinček, po tretjem pa Va- novšek. Nazadnje se je zgodilo tako, da je lovorika in naslov ob- činskega prvaka Celja za letošnje leto pripadla Jožetu Lubeju, ki je v zadnjem kolu podrl 907 kegljev, torej prav toliko kot Rabič v pr- vem. Vrstni red najboljših: 1. Jože Lubej 3483, 2. Viki Vanovšek 3451, 3. Slavko Marinček (vsi Celje) 3433, 4. Lojze Zagore (Invalid) 3416, 5. Oskar Kohne (Celje) 3392, 6. Zdravko Radič (Ingrad) 3375, 7. Mojko Druškovič (Elektro) 3343, 8. Jože Jančič (Celje) 3343, 9. Mi- lan Valenčič (13. maj) 3341, 10. Srečko Kranjc (Store) 3323, 11. Ra- bič, 12. Zuanič, 13. Veranič, 14. Lukač, 15. Petecin, 16. Kalister, 17. St. Kranjc, 18. Lešek, 19. Tru- glas, 20. Ivan Krajne, 21. Smon, 22. Šunko, 23. Zgonc, 24. Gerì. Vsi ti so si priborili pravico do sodelovanja na okrajnem prven- stvu, ki bo proti koncu tega me- seca v Celju. CD CELJSKI TEDNIK STEV. 11. — 22. marca 1963 DOSTI POBUD ZA DELO TURISTIČNEGA DRUŠTVA SOSTANJ Prejšnji teden je imelo tu- ristično društvo Šoštanj svoj redni občni zbor.^Moramo re- či, da je lepo uspel, da je bil dobro obiskan in da je bila zlasti zanimiva še razprava Tako so se domenili, da bodo storili vse, da bi bila turi- stična sezona res uspešn^ saj ima Šoštanj vse pogoje za razvoj turizma. V hotelu Ka- juh so na voljo lepo oprem- ljene sobe, okolica Šoštanja je zelo primerna za izlete, tu so tudi vsi pogoji za lov in ribolov. Se posebej mikavno pa je bližnje Velenje. Na zboru so sklenili, da bodo do sezone pripravili skromen prospekt. Razen te- ga so govorili o ureditvi Ka- juhove sporninske sobe, o ureditvi stalne razstave del pokojnega kiparja Napotni- ka itd: Na zboru so povedali, da bodo še letos pričeli z gradnjo velikega plavalnega bazena Živahna razprava je dala še nekaj konkretnih pobud. Zato vse kaže, da bo turi- stično društvo v Šoštanju z novim odborom zaživelo, saj ima na koncu koncev hvalež- no delovno področje in obilo nalog, katerih se bo treba ne- mudoma lotiti. -vran Aktivi v podjetjih še niso zaživeli ZAPIS S KONFERENCE BORCEV NOV MOZIBSKE OBCiNE Pred kratkim so imeli borci NOV mozirske občine svojo letno konferenco, na kateri so med dru- gim ugotovili, da je organizacija dosegla v lanskem letu prav lepe uspehe. Tako so od zadnje letne konference povečali število čla- nov za 157; vsega skupaj pa jih je zdaj 1.948. Združenje je posvečalo veliko skrbi otrokom padlih bor- cev; obilico dela pa je imela tudi komisija za borce. Skrbeli so tudi za tiste borce, ki so potrebni po- moči, nadalje za njihovo zdravje in podobno. Tako je bilo lani zdravniško pregledanih kar pet sto borcev; na letovanju v Rovi- nju pa jih je bilo 115, skupaj z družinskimi člani. V mozirski občini je še vedno 34 grobov, ki jih bo treba urediti. To delo bo trajalo nekaj let, saj bi potrebovali za to najmanj 25 milijonov dinarjev. Lani so posta- vili štiri spomenike, letos pa jih nameravajo urediti pet. Komisija za zbiranje zgodovinskega mate- riala je posvetila posebno skrb topografiji posameznih krajev. Uspelo ji je v grobem zbrati do- kumentacijo s topografijo za vse večje kraje v občini. Treba pa bo še končati kronike za posamezna območja. Sekcija intemirancev še ni pov- sem zaživela. Na konferenci so poleg uspehov ugotavljali še slabosti. Združenje je premalo storilo, da bi zaživeli aktivi borcev po večjih podjetjih. Premalo so tudi storili, da bi se šolska mladina bolj seznanila z zgodovino NOB. —er GOZDNE IN TURISTIČNE CESTE V družbenem planu konjiške občine za letošnje leto je tudi gradnja nekaterih gozdnih cest. Med te spadajo predvsem: Vita- nje - Rakovec, Resnik - Kokolov travnik in Spitalič - Sojek. Neka- tere od teh cest bodo imele v prihodnjih letih pomembno vlogo tudi pri razvoju turizma. Čeprav je več kot očitno, kakšno škodo je povzročila letošnja zima tudi prebivalcem naših gozdov, se zdi, da se bodo nekatere posledice pokazale šele sedaj ko izginja sneg in se čedalje bolj kaže rjava zemlja. Tako tudi posnetek, ki ga je napravil tovariš Valter Dvor- lek, govori o nesreči, ki je zadela gamsovega mladička. Mladička je vzela zima; zmranil je in obležal v snegu. Potem ga je snežna odeja še bolj pokrila. Ko pa je toplo sonce pobralo sneg, je mladiček ostal negiben še naprej. Seveda so lovci poskrbeli tudi zanj. Prve priprave na bližnje volitve v mozirski občini so že začeli B pripravami za bližnje volitve v predstavniške organe. Posebno ikrb so ppsvetili reviziji in pre- pisovanju Volilnih imenikov. Tak- šne imenike sestavljajo tudi v vseh gospodarskih organizacijah in samostojnih zavodih. Pristojni občinski organi so za- čeli delati tudi, na razdelitvi ob- čine na volilne enote in na dolo- čanju območij zborov volilcev in rborov delavcev. Pri tem bodo iz- koristili izkušnje prejšnjih let. Zato bodo gledali, da bodo volil- ne enote čim bolj zaokrožene; spričo tega bodo morali nekatere manjše kraje združiti v eno volil- no enoto. Nova občinska skupšči- na bo predvidoma štela 54 čla- nov. O tem bo odločal občinski ljudski odbor bržčas še ta mesec. BO OBRT ZNOVA ZAŽIVELA? Kot povsod drugod se tudi v konjiški občini čuti potreba po nekaterih obrtnih obratih. To ve- lja zlasti za krojaško-šiviljske de- lavnice, za mehanikarske in dim- nikarske usluge, na podeželju pa tudi za kovaške, kolarske in ne- katere druge delavnice. Morda bodo novi zakoniti pred- pisi omogočili, da se bo ta dejav- nost znova okrepila. Aktivno delo prosvetnik delavcev Tovariš urednik! Sekcija žena pri odboru SZDL v Rečici ob Savinji prireja vsako leto proslave dneva žena, ki jo po navadi povežejo z družabnim ve- čerom. Tako so tudi v nedeljo 10. mar- ZAPUSCENA CESTA Tovariš urednik! Vprašam Vas, tovariš urednik, ali morda veste, kdaj bo v Šoštanj prišel spet kakšen obisk iz ino- zemstva, kajti tedaj bodo zagoto- vo popravili zapuščeno cesto »-He- roja Gašperja-« v Šoštanju. Imam namreč vtis, da se občinski ljud- ski odbor malo pobriga za ceste sa- mo tedaj, če pričakuje kak obisk. Zato bi bilo prav, da bi kmalu prišel, saj bi zaradi njega prav gotovo uredili tudi to cesto. Na cesti so takšne luknje, da avtomobili kar skačejo iz ene v drugo. Veliko jeze povzroča ta ce- sta tudi voznikom. Razen tega je tako ozka, da se tovorna vozila ne morejo križati, na enem od- seku te ceste pa je ograja, ki prav tako ovira promet. Ljudje 5e sprašujemo, ali šoš- tanjska občina res ne vidi, da je ta cesta i>otrebna temeljitega po- pravila ca organizirali proslavo, na kateri so sodelovali učenci osnovne šole Rečica ob Savinji s pestrim pro- gramom, ki je navdušil prisotne. Na odru so se zvrstili pevci in mla- di igralci, recitatorji ter skupina učencev v enotnih krojih, ki je izvedla simbolične vaje s petjem Vsi udeleženci proslave so po- hvalili izredno požrtvovalnost učiteljev, ki so pripravili program; zahvalo pa so izrekli tudi tovarišu Dolarju, ki je imel referat Tako je tudi ta prireditev po- kazala, da je moči ob sodelovanju s Šolo marsikaj pripraviti; zato še enkrat — hvala aktivnim prosvet- nim delavcem HVALEVREDNO RAZUMEVANJE Pred časom smo kritizirali celj- sko avtobusno podjetje zaradi ne najboljših opoldanskih 2:vez Slov. Konjice—Celje. Iz razgovora s šo- ferjem, ki vozi na tej relaciji, pa smo izvedeU, da so sedaj uvideli, da je bila kritika upravičena. Prav zato želimo podjetju posre- dovati še 2:amisel, da bi kazalo na podoben način urediti tudi dopol- dansko vožnjo iz Slov. Konjic v Oplotnico in nazaj. V. L. Ni ga našel ... Pravijo, da so se za pusta Velenjčani poša- lili s svojimi sosedi iz Šoštanja in jim ob obisku šem podarili »-javno stranišče«. Isti ljudje, ki so posredovali to vest, so še dejali, da se Soštanjčani niso kdovekaj jezili zaradi tega, saj so navsezadnje vsaj v tem pogledu na boljšem, kot pa so v novem mestu ob Paki. Nekam čudno je hodil. Zdelo se je, da ga novi bloki, visoke stolpnice in nedograjene stavbe velenjskega mesta sploh ne zanimajo. Pravzaprav neverjetno, saj je to mesto na črni preprògi vzbudilo občudovanje pri slehernem človeku, ki ga je videl in obiskal. Toda, on je bil izjema. Redka sicer, izjema pa vendar. Njegovi koraki so bili kratki in stisnjeni, hitri in počasni; vsekakor čudni in se niso nič kaj podajali dolginu. Videti je bil nemiren. Hitel je in se oziral, pa ne po blokih in zelenicah, ne po trgovi- nah in ljudeh, ki So postajali pred izložbe- nimi okni. Njegovo oko je iskalo nekaj dru- gega. Od časa do časa je segel z roko nazaj, kakor da bi fee hotèl prepričati» če je še vse v redu... Hitel je in drobil, se oziral in posta- jal nervozen. Ljudje so ga gledali, on se pa zanje ni zmenil. Ubiral jo je po Üaku naprej in nekaj iskal. Čeprav je tisti dan pihal hladen veter, mu je postajalo toplo; sčasoma celo vroče. Na čelu so se mu pokazale znojne kaplje. Zdaj je obstal, kakor bi se hotel odhladiti in zbrati novih moči za nadaljnjo pot, za nadaljnje iskanje. Vendar, tudi tako ni dolgo vzdržal. Znova jo je mahnil naprej. Moral je naprej; gnala ga je sila, ki se ji ni mogel upreti. Potem je skušal teči; pa ni šlo. Njegovi koraki so postajali še bolj drobni, še bolj kratki in negotovi. Skoraj se je začel opote- kati. Navzlic vsemu temu so njegove oči budno iskale nekaj; vendar zaman. Zdaj jo je mahnil proti jezeru. V glavo mu je padlâ rešilna misel. Pospešil je korak; se še enkrat ozrl, če mu morda kdo ne slèdi v gozdu. Pod ñjim je bilo jezero, zaenkrat še pusto in mrtvo. Skozi drevje je videl obrise restav- racijskega poslopja; na desno zgoraj pa »o stale tiste lepe hiše. Nekaj minut za tem se je znova pojavil na cesti. Neopazno, kakor jo je zapustil, je na njej ponovno zakorakal. Vendar zdaj drugače kot prej. Njegov korak je bil sproščen in ži- vahen, nič več stisnjen in droban. Tudi rosne kaplje so izginile s čela. Naenkrat ga je začela zanimati tudi okolica. Nazadnje si je celo veselo zabrundal. Zdaj je imel več časa, da bi ga poiskal. Pa ga ni našel... Na enem od zadnjih zborov občanov v Ve- lenju so govorili tudi o nujni gradnji javnega etranišča • -oh ALI JE TO PRAV? Tovariš urednik! Prizadeti Maks Jaki stanujem z družino na območju šent- jurske občine, žena pa je lastnica posestva v območju ObLO Hrastnik. Lani je v redu prejela položnico za nakazilo prve akontacije na račun davka. Zahtevani znesek je takoj plačala. Pozneje pa je vsaka položnica izostala, četudi je medtem opozo- rila odgovornega uslužbenca na ljudskem odboru v Hrastniku, da ni prejela nobene položnice in da bi rada to stvar uredila in plačala. Proti koncu leta pa sem jaz sprejel odločbo, čeravno nisem lastnik zemlje. Poslal jo je občinski ljudski odbor v Šent- jurju. Odločba je naznanila znatno višjo odmero, kot je veljala doslej; razen tega pa ni upoštevala, da je bila prva akontacija že poravnana. Zaradi tega, zneska ni bilo mogoče poravnati v osmih dneh. Žena se je pritožila. Kmalu zlatem je prejela drugo odločbo, v kateri so odšteli že poravnano prvo akontacijo, toda v pripombi zapisali, da pritožba ne zadrži plačila. Odšel sem na pristojni urad šentjurske občine in z dokumenti dokazal, da nisem lastnih posestva Navzlic temu je kmalu prišel izterjeva- lec ter ne oziraje se na dokumente, ki sem jih predložil, da namreč nisem lastnik posestva, zarubil moj radijski sprejemnik. Žena, lastnica posestva, je davek za 1962 leto poravnala dva dni prej kot je dospelo pismo, da bo 5. marca javna dražba za moj radio. Zaradi tega ne morem razumeti, zakaj je še danes na oglasni deski v Šentjurju zapisano, da je moj radijski spre- jemnik na javni dražbi. Ne razumem tega zaradi tega, ker nisem lastnik posestva, pa tudi zavoljo tega ne, ker je bil davek za 1962 leto kljub vsemu poravnan pred oklicano dražbo. Kaže, da pristojni organi ne jemljejo zadeve resno; zato sem prepričan, da bova morala to zadevo urediti sama z ženo. Vendar, svetujte mi prosim, kdo bo v tem primeru poravnal stroške, ki bodo nastali in ki jih bova morala trpeti z ženo. Ali jih bova morala plačati midva, ki sva pri vsej zadevi močno prizadeta, ali bodo šli v breme uslužbencev, ki se verjetno ne zavedajo v celoti svoje odgovornosti. Gorica, 13. marca 1963. Maks Jaki Pripomba uredništva: Vprašanje, ki ga postavlja tov. Maks Jaki je dovolj jasno. Zato prosimo odgovorne organe občinskega ljudskega odbora Sraitjin- pri Celju, da nanj odgovorijo. Kakor vprašanje, tako bomo v našem listu objavili tudi odgovor. MALA KRONIKA • MALA KRONIKA Moilrje N« področja občine Mozirje so bila т êatm od lt. do U. 3. 1963 rpisana sledeča matična dejstTa. rojstvai Dne 13. 3. 1963 Je rodila Dešman Ma- rija, delayka, biv. Luče ob Savinji St. 39, «ina Franca. SMRTI: Diei 13. 3. 1963 Je nmrla Funtek Ma- rija, biy. Kmic št. 27, prevžitkarica, ■tara 81 let. Šentjur pri Cttljii v časa od 9. do 16. 3. 1963 so na ob- močja občine Šentjnr pri Celja ararli: Bregant Marija, preažitkarica iz Ja- koba pri Sentjurjn 23, stara 64 let. Bo- bek Edvard, upokojenec iz Krainčic« št. II, star 69 let. LubeJ Roza roj. Po- valej, prenžitkarica iz Repnega it. 6, •tara 63 let. Strašek Alojzija, kmetoval- ka iz Boletine it. 23, stara 48 }et- Rojene so bile štiri deklice. Porok ni bUo. Laiko v preteklem tednu so se na »bmcčj« občinskega ljudskega odbora Laike po- ročili: Vodišek Peter, lesni manipalaai iz Reke št. 3 in Kumik Ana, šiviljska va- Jenka iz Lahomnega št. 4«; Vrečar Ru- dolf, kmetijski tehnik iz Rek« it. 29 in Udovič Draga, tekstilni tehaik iz Pr*- senjakovcev pri M. Soboti; Povšek AUJz, mdar iz Sirja it. 6 in Gorišek Aua, polj^elka iz Lažiš št 3; Gorišek Aá*U, upokojenec iz Harje št. 16 гш G*riiek Marija, poljedelka iz Laiiâ št. 3. UMRLI SO: Beve Antonija, stara (3 let, družinska upokojenka iz Paneč št. 42; Obraz He- lena, stara 79 led, gospodinja iz Tel. Go- rele št. 12; Hriberšejt Marija, stara 68 let iz Debrega št. 73, družinska upoko- jenka; Vodišek Franc, star 5? let, km«t iz Gabernega it. 19. Rojstev v preteklem tednu ul kil*. « Žalec Matična dejatva т času od It. d« U. marca 1963 na območju občiue Zala«. ROJSTVA: Primeirov rojstva ui bil*. POROKE: Sklenila sta zakonsko zvez» Pukmaj- eter Janez, rudar iz Griž št. 15 iu P»- lauder Barbara, rudniška delavka iz Za- bukoTice it. 58. UMRLI: Dobnlk Lucija, stara 83 let, seelalK» podpiranka iz Zg. Gorč št. 8. T PRID TURIZMA... Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Šmarju so se domenili, da bodo p<^krepili zasebno gostinstvo za razvoj izletniškega tnrizma, kajti do- slej so vse premalo izkoristili turistična bogastva, ki jih šmarska občina krije v sebi. Pomoč pa bodo nndUii predvsem tistim zas'ebnikom, ki čutijo potrebo pe razvoju in želijo odstraniti pomanjklji- vosti. Trenutno je v občini 19 zasebnik goetiuskih obratov, vendar nndijo pre- uočiiča le v Kozjem, Podsredi, Bistrici eb Sotli in v Podčetrtku; podobno Je z uudenjeui redne prehrane. Investitorji v zvezi z uveljavitvijo novega Zakona o gradnji invearti- djskih objektov (Ur. list LRS št. 21/63) Vam BIRO ZA STA- NOVANJSKO IN KOMUNALNO IZGRADNJO V CELJU, Gregorčičeva ul. 5 — pritličje, kot pooblaščena in specialiai- rana ustnova nudi I celotne investitorske usluge vključeno z gradbenim nada»- rom — za vse vrste investicij na področju OKRAJA CELJE Strokovna nadzorna služba vam prištedi investicijska eredstva Poslužite se naše informativne službe. Cene uslug so nizke. Biro za stanovanjsko in komxmalno izgradnjo Celje Komisija za delovna razmerja pri Elektroprenos, obrat »»•Elkov-« Laško razpisuje prosto delovno mesto materialnega knjigovodje Pogoj: srednješolska izobrazba z nekaj leti prakse. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite do 30. marca 1963 na obrat »Elkov« Laško. Komisija za sklepanje in ôdpovedovanje delovnih raz- merij podjetja H-KOMPAS« CELJE razpisuje prosto delovno mesto USLUŽBENCA Potrebna izobrazba: srednja šolska izobrazba z znanjem vsaj enega tujega jezika, strojepisja, blagajniškega poslovanja ipd.. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi OD. Ponudbe s prošnjo osebno pri «-KOMPAS, Celje. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE rozpisule javno dražbo za prodajo osebnega avtomobila znamke >^FIAT ZASTAVA 1400-« dne 6. aprila 1963 ob 9. uri za družbeni sektor. Ce dražba za družbeni sektor ne bo uspela, bo dražba xa zasebnike istega dne ob 11. Dražbeni pogoji so objavljeni na razglasni deski Občin- skega ljudskega odbora Celje. Ogled osebnega avtomobila je možen 6. aprila 1963 od 7. do 9. ure v garaži Občinskega ljudskega odbora Celje, Gre- gorčičeva štev. 5. Obrtno podjetje «-KLJUČAVNIČAR^ CELJE — Ašker- čeva 7 rabi v bližini svojih obratov: — dva ^slovna prostora za pisarne, — eno opremljeno sobo, — in razpisuje prosto delovno mesto materialnega knjigovodje Pismene ponudbe dostavite vodstvu podjetja. Razpis vedja do zasedbe delovnega mesta. CELJSKI TEDNIK STEV. 11. — 22. marca 1963 e GIP „INGRAD' CELJE razpisuje ix) členu 56 temeljnega zakona o graditvi investi- cijskih objektov (Uradni list FLRJ št 45/61) prodajo stanovanj za tržišče lerajenih stolpnicah S-1 in S-2 v Kajuhovi ulici v Celju. Sta- novanja so dvosobna s 48,5 m' in trosobna s 61,5 m* netto sta- novanjske površine. Cena dvosobnih stanovanj znaša 3,903.000 din Cena trosobnih stanovanj znaša 4,903,000 din V ceni stanovanj je zajeto: — Celotni stroški izdelave: gradbena, obrtniška, instala- cijska in projektna deda — 10 % komunalni prisipevek. — Odkuip zemljišča, ki spada k stavbi. — Komimalna xirediteV okolice. Oprema stanovanj, ki je zajeta v zgornji ceni: — Kopalna kad, školjka, ogledalo, etažera, imiivalnik, električni ali plinski bojler, — Dodatni Tobi štedilnik, omarica za pomivanje posode. Stolpnica je opremljena z enim osebnim dvigalom in ogre- vana s centralno kurjavo. Rok dokončanja stolpnice S-1 je 31. decembra 1963, stolp- nice S-2 pa 1. maj 1964, Stanovanjski sklad ^občine Celje daje kupcu kredit v vi- Uni 45 % prodajne cene znižane za komtmalni prispevek. Za odkup stanovanj se priix)ročamo! GIP >^Ingrad-« Celje »Zadružna mlekarna-« — Šmarje pri Jelšah razpisuje prosto delovno mesto za vodjo ovtoparka Pogoji: visokokvalificirani delavec avtomehanične stroke, p« m0žnosti z delovodsko šolo. Osebni dohodek po našem Pravilniku o delitvi OD, Na- stop službe je možen takoj aH po dogovoru. Stanovanja pod- jetje ne more nuditi. Prošnje je poslati na gornji naslov najkasneje do 25. marca 1963, Zavod za upravljanje nepremičnin in pripravljanje raz- stav v Celju razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. Gradbenega tehnika kot referenta za nepremičnine 2. Administratorke-blagajničarke Zahtevana izobrazba: Za delovno mesto pod št, 1. srednjetehnična šola s po- trebnimi strokovninii izpiti, za delovno mesto pod št, 2. pa ■rednja strokovna izobrazba z najmanj 2-letno prakso. Nastop takoj ali po dogovoru. Prednost imajo interesenti, ki lahko takoj nastopijo. Hotel Evropa CELJE GASTRONOMSKI KOLEDAR it. 15 •d eobote, dne 23. 3. 1963 do petka, dae 29. 3, 1963. Sobota, dne 23. 3. 1963 Telečji iTitki т smetanori omaki Î20/34» Prekajeni jezik s kislim hrenoia 17»/28l Piičančev paprikaš z domačimi širokimi rezancu 140/27» juk* 10» Кгемоте rezine Evropa 8# Nedelja, dne 24, 3, 1963 M»deTaji piščanec z obloff« t90/44« PraSka rolada tSOñ*» Piščančeva obara z žličniki 160/27» |:гекајево s kislim zeljem 170/28» vrenove rezine Evropa « 8» Ponedeljek, dne 25. 3. 1963 Nedevana telečja prsa 1в»/24» =»^Kedinski golaž z zabeljenim kroapirjem 150/2»» örbski pasulj 130/200 Orehova potica 8» Torek, dne 36, 3. 1963 ^ečka skleda 2b0/37» goveji file z gobami 150Л40 •V^sla pljučka s krompirjem 100 ^laževa juha 100 Kižev narastek; 80 Sreda, dne 27. 3. 1963 Obložen epigram 290/420 Stefani rezine - 160/24» Ričet s prekajeaim mesom 130/200 Prleška gibanica 8» Četrtek, dne 28. 3. 1963 Kmečka pojedina 260/37» Mesna musaka s krompirjem 130/200 Gobja juha z ajdoriini ž^anci 110/170 Kuhani sirovi šlrukljii 130 Petek, dne 29. 3. 1963 Polenovka (Bakalar) na dalma- tinski način 210/32» Morske ribe ? Zabeljtìn fižol, kiela repa H» Jabolčhi zavitek W Vse naše cenjene (roste obveščamo, da imo znižali postrežnino v vseh našib obratih od И % na tO %, v točilnici »te postreženi brez postrežnine. Poslužujte »e naSih dopoldanskih ma- lic po ugodnih cenah. Prepričajte se o naši kvaliteti in o konkurenčnih cenak in zadovoljni boxte. Priporočamo se za Vaš obisk! Kolektiv hotela Evropa Celje Krajevna skupnost >^Dolgo polje« Celje, razpisuje prosto dôlovno mesto RAČUNOVODJE (srednješolska izobrazba z najmanj 5 let prakse kot samostojni računovodja) Osebni prejemki so določeni po Pravilniku o delitvi oseb- nega dohodka Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve ter življenjepi- som je poslati do 3. marca 1963 na naslov: Krajevna skupnost »-Dolgo polje« Celje — Kersnikova 31 Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. V dopolnilno delovno razmerje sprejmemo nekaj delovk za dela pri odpremi časopisa. V poštev pridejo samo tovarišice, ki stanujejo v neposred- ni bližini podjetja in, ki lahko enkrat tedensko v nočnih lu-ah odpremljajo časopis. Ponudbe sprejema kadrovski sektor Časopisnega podjetja H-Celjski tisk-« v Celju, Trg V. kongresa štev. 5. Obveščamo kolektive in posamezniik« • 1. majskih izletih: PO SEVERNEM JADRANU — tradSeáo- ■alni izlet e posebno ladjo. PLITVIČKA JEZERA — dvodnevni iz- let z artobusom, sprejemamo kolektivne prijaive. OPATIJA — CRIKVENICA — dvo- dnevni izlet z avtobusom, sprejemam« kolektivne prijave. VRSIC - TRENTA — CERKNO, 2-dnevni avtobusni izlet, sprejemamo ko- lektivne prijave. BEOGRAD — 2-dnevTii izlet z avtobn- 8om z ogledom 1. majske parade. PO SLOVENSKI ISTRI — 2-dne^ni iz- let z avtobusom, sprejemamo kolektivne prijave. PO TREH DRŽAVAH (Avstrija-Svica- Italija), potovanje z avtobusom, abiek Zermatta. FIRENCE. RIM, NAPOLI, CAPRI, po- tovanje z avtobusom in vlakom. TRST in BENETKE, stalni dvodnerni izleti z avtobusom za kolektive in po- sameznike. KOLEKTIVU Po vaái želji vam pri- pravimo program prvomajskega izleta in vam (fa brezobvezno dostavimo na vaš naslov. Naprošamo za pravočasno obvestilo glede rezervacije Kompasovih avtobusov v času prvomajskih praz- nikov. Za vse objavljene izlete vam po želji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom obiičite turistič- no podjetje Kompas — Celje. Organi- игаио kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z mo- dernimi turističnimi avtobusi, z red^ nimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. Kompas — Ceije posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet Kompas posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listOT, viziunov ter menja tuja plačilna sred- stva in sprejema depozite. Kompas — Celje daje brezpla^o vse prometne in turistične informacije, pro- daja razglednice, zemljevide, spomimke, filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se posretujte v poelovalaici Kompas — Celje Tomšičev trg 1 ' Telefon 23-50 SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Sobota, 23. marca 1%3 ob 20. uri: Ja- nez Zmavc: JUBILEJ. Gostovanje v Ve- lenju. Sobota, 23. marca 1963 ob 19.30: Jean Anouilh: SKUSNJA ALI KAZNOVANA LJUBEZEN. Gostovanje Drame SNG Ma- ribor. Vstopnice so v prodaji. Nedelja. 24. marca 1963 ob 16. uri: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LAZ- NIVKA. Gostovanje v Topoličici, Mla- dini do 16. leta neprimerno. Petek. 29. marca 1%3 ob 19.30: Max Frisch: ANDORA. Premiera. Premierski abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Sobota, 30. marca 1963 ob 19.30: Max Frisch: ANDORA. Sobotni abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 51. marca 1965 ob 10. uri: Max Frisch: ANDORA. 1. nedeljski do- poldanski abonma in izven.. Nedelja, 51. marca 1963 ob 15.30: Max Frisch: ANDORA. Nedeljski popoldan- ski abonma in izven.- V soboto, 23. marca gostuje v Celjn mariborska Drama SNG z igro franco- sksa sodobnega dramatika Jeana Anon- ilha SKUSNJA ALI KAZNOVANA LJU- BEŽEN, Na zanimivo gostovanje Celjane ie posebej opozarjamo. Predstava je izven abonmaja, KINO UNION do 25. 5. 1%3: »NA TARČI«, francoski dlr29 . 5. 1965: »TAKSNA VRSTA ŽENE«, ajper, VV film. KINO METROPOL do 24. 3. 1963: «MASCEVALEC DRA- KUT<, ilal. barvni Cs füm. 25. 3. do 28. 3. 1963.: »NEVARNA POT«, jugoslovanski film. MATINEJA - METROPOL 24. 3. 1963: »LABAKAN«, francoski film KINO »SVOBODA« Šempeter v Sav. dol, 23. in 24. 3. 1963: »MARATONSKA BITKA«, amer, barvni Cs film 27. 3. 1963: »ZAKON V SENCI«, za- hodno nemški film 28. 3. 1963: »AFERA NINE B.«, franc, film »PARTIZAN« DRUŠTVO ZA TELESNO VZGOJO - KINO ODSEK SEVNICA 23. 3. do 24. 3. 1963: »CRNI ORFEJ«, francoski film 27. 3. 1963: »MLADI MOŽJE«, ital. film ZAVOD ZA RAZVOJ KULTURE IN PROSVETE BREZICE 24. 3. do 25. 3. 1963: »NENADOMA PRETEKLEGA LETA« amer. VV fih» 27. 5. do 28. 3, 1963: »OBSODBA«, francoski film Sreda, 27. marca ob 20. uri v Narod- nem domu: V. abonmajski koncert GEORGIA DAVIS (New York), kontraalt pri klavirju BREDA RAJH Nekaj prostih vstopnic je na razpolago v glasl^ni šoli. Cetajene abonente prosimo, da porav- najo zadnji obrok. KUHARICA gre v pomoč k manjši dru- žini. Kovačič Milka — poštno ležeče CeDje. VAJENCA AU VAJENKO SPREJME krojaški salon MESKO — Celje, Pre- šernova 6. RABIM zanesljivo žensko k dveletnemu otroku v dopoldanskih urah. Naslov v upravi lista. LICARSKI MOJSTER želi syremenití službo. Nastop po dogovoru. Celje, Ce- lovška 5 (Nova vas). ŽENSKO srednjih let sprejmqm za po- moč v gospodinjstvu k dvočlanski dru- žini, Zaje Jelica, Šempeter v Sav. doL 115, PRODAM lepo posestvo s hišo in go- spodarskim poslopjem — 3 ha je sa- donosnika. Prodam tudi samo stano- vanje. Zolger Jožef • Crnolica 18, Šent- jur. PRODAM parcelo 800 m« z gradbenim materialnom po ugodni ceni, Grum Milan, Zagrad — Celje. PRODAM dobro ohranjeno žensko in moško kolo. Naslov v upravi lista. VSELJIVO HISO z gospodarskim poslop- jem, 1 ha zemlje — elektrika in vodo- vod, v okolici Šentjurja prodam. Vpra- šati: Fendre, Zg. Hudinja 48. RABLJENO trodelno okno in nekaj rab- Ijemih vrat brez okvirjev prodam. Oro- žim, Celje, Ipavčeva 4. PRODAM SPALNICO iz trdega lesa. Na- slov v upravi lista. PRODAM skoraj nov radio »Nikola Tes- la« z gramofonom po ugodni ceni. Za- grad 108, Celje. Kot SKLADISCE prodam v hiši ob Ma- riborsiki cesti dva prostora od 42,5mi, vhod s ceste, betonska tla, razsvetlja^ va in izložbeno okno. Pod šifro »Takoj na razpolago«. PRODAM kombiniran otroški voziček. Naslov v upravi lista. KAVČ in drugo drobno pohištvo v od- ličnem stanju ugodno naprodaj. Ogled popoldne. Naslov v oglasneim oddelku. PRODAM OTROŠKI kombiniran vozi- ček, zelo dobro ohranjen po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. SAMSKO SOBO (javor) novo ugodno prodam. Celje — Zidanškova 19/11 desno. UGODNO PRODAM ŽENSKO KOLO — ruske znamke. Naslov v upravi lista. PRODAMO 150 količkov cca 150 cm vi- šine za trsje (akacija), Bordon Mile- na, Dečkova 56, Celje. PRODAM enostanovanjsko hišo z 995m« zemlje, nasproti Hudinjske šole. Na- slov v upravi lista. Za svoj počitniški dom kupu- jemo dobro ohranjen emajlirani gostilniški štedilnik. Ponudbe sprejema kadrovski sektor Časopisnega podjetja «-Celj- ski tisk-« v Celju, Trg V. kongre- sa štev. 5. V ožjem mestnem področj^ me- sta Celja kupujemo takoj vseljiva stanovanja. Ponudbe pošljite na upravo ča- sopisa pod šifro »Plačam takoj«. I STANOVANJ A I RAZ N O OBVESTILA I RAZPISI od 23. 3. 1963 do 29. 3. 1963 dežurni veterinar UMEK CIRIL, Kersnikova 3? (ogel Kersnikove in Deč- kove ceste). ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem zdravnikom ginekološkega oddelka celjske bolniš- nice, ki so mi nudili pomoč v času mo- je težke operacije. Zahvaljujem se tudi seetram in strežnemu osebju. Isknena hvala tudi zdravnikom ta oitalemu »sebju internega oddelka. Hvalii'žna pacientka Marija Gode, upokojenka Zadobrova 10» ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo cele- mu kolektivu tovarne «-Aero-« za spremstvo na zadnji poti naše dobre tete Zuraj Jožefe, za daro- vane vence in lepe poslovilne be- sede. Žalujoča družina Vetemik in ostalo sorodstvo Nudim stanovanje in hrano za pomoč v go- spodinjstvu. Naslov v upravi lista. IZLETNIK ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE smo vam prlpravm sledeče izlete: 1. PLITVIČKA JEZERA — dvodnev^ nI Izlet z avtobusom za kolektive 1» posameznike. 2, PO GORENJSKI PRIMORSKI — dvodnevni Izlet z avtobusom za kiH lektlve in posameznike, 8, PO DOLENJSKI — DOLINI GRA- DOV — enodnevne in dvodnevne Is- lete z avtobusi za kolektive, 4, PO JADRANSKI MAGISTRALI — tridnevni izlet za kolektive In posa- meznike, 5, SPLIT — DUBROVNIK — pet- daevni iclet za kolektive z avtolnM. 6, GKDLICA POD STOLOM — eno- dnevni izlet z avtobusom, 7, BLED — BOmNJ — enodnem« in dvodnevne izlete za kolektive ta I>osameznlke z avtobusi. 8, NA ZELENO POHORJE — eno- dnevne izlete z avtobusi, 9, IZLET V ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO — LOGARSKO DOLINO -i enodnevni izlet z avtobusi za kolek- tive in posameznike. 10, OBISK SLOVENSKIH ZDRATIi Lise — enodnevni in dvodnevni li leti z avtobusi. H, ŠOLSKE EKSKURZIJE ZA Р»и VOMAJSKE PRAZNIKE т naše turi», tlčne kraje z vlaki In avtobusi po же- lo ugodnih cenah. 12. IZLETNIK vam organizira тм vrste Izletov ter vrSl prevoze po re- si želji. IZLETNIK VAM NUDI SE OSTALI USLUGE KOT SO: — nabava potnih listov In vlzimiori — menja tuje valute, — vrSl rezervacije spalnikov, «▼!- onaklh kart, ladijskih vozovnic, м letni oddih ter organizacijo тееЈШ prireditev; — prodaja avtokarte, turistične kar- te In ostale adlcije, vozne rede lpd,| — daje vse vrste Informacij brec- plaCno. KADAR SE ODLOČITE, DA BI RA- DI POTOVALI, SE PREDHODNO OG- LASITE V NASI POSLOVALNICL IZLETNIK VAM BO VEDNO V PO- MOČ IN NAJBOLJŠI SVETOVALEC» ZATO NAS ZANESLJIVO OBISCITB. SE PRIPOROČA, IZLETNIK — turistična agencija CELJE Titov trg I (nasproti avtobusne poeta je) Telefon 28-41 UnednOH« U uprava Cttl^sk« C« tedodk« Celie. Trg V, koa- greea 9. poMDi predal 192. Td«- foot 23-79 ia 24-23. TeJLoči raAam pai N«r»éal км- ki Ce4«: 605-11-1-456. lakaja Л pe«kik — letna narotaisa SO». poMetaa — 400, četrtletna 26» dl» — inosemetvo 2400 — posamMM številka 20 dinarjev. R»kopiso-> ne vračamo — вргејеш oglaeov razpisov in objav do vsake irr d« do II «re Narod na belih cestah Po vsej Evropi, na Bližnjem Vzhodu, pa tudi na britanskem otoku in v Ameriki jih lahko sre- čate. Našli jih boste pod raztrga- nimi šotori, na vozovih v ličnih kmečkih hišah in v koncertnih dvoranah. Našli boste take, ki imajo velike uhane v ušesih, ob- lečene kar najbolj pisano, nav- dušeno jim lahko ploskate, ko jim lok drsi čez strune gosli, nepo- sredno smo jim pred dnevi plo- skali na večeru izvirne ciganske poezije. Cigani so narod, ki je kot ju- dovski, razseljen ix> svetu. Do današnjih dni so Cigani ostali več- ji del nomadi, ki se selijo iz kraja v kraj. Njihov način življenja je dostikrat težak, toda ljubijo ga, ker so svobodni, ker jih ne vežejf družbene konvencije in včasih niti niso preveč natančni pri odnosih do imovine ljudi, v katerih sre- dini se gibljejo. Takšni so pred- vsem tam, kjer naletijo na zapo- stavljanje, kjer jih preganjajo. Pri nas v Medjimurju, Prekmur- ju, pa tudi na Dolenjskem, so se Cigani stalno naselili, obdelujejo zemljo, opravljajo razne poklice, otroci še šolajo. Tam, kjer Cigani živijo v nji- hovi stari plemenski ureditvi, so zelo navezani na običaje pri poro- kah, pogrebih in rojstvih. Veliko Ciganov je ohranilo svoj jezik. Ta jezik je indoevropskega izvo- ra, kot Cigani sami, katerih pr- votna domovina je bila Prednja Indija. Razdelili so se v obdobju od 13. do 15. stoletja. Takrat jih je največ prišlo v Evropo, pred- vsem pa na Balkan, v Panonsko nižino, Romunijo in v južne pre- dele Rusije. Za Cigane pa je zna- čilno, da poleg svoje nacionalnosti občutijo pripadnost narodu, v ka- terega sredini živijo. Veliko pri- merov poznamo, da so bile Cigan- ske družine preseljene s Slovenci vred v Srbijo in Bosno pa so prav tako nestrpno pričakovali os- voboditev in vrnitev v Slovenijo. Cigani, če tudi ohranijo svoj ci- ganski jezik, vedno^ dobro obvla- dajo jezik naroda, ki jih obdaja. Koliko je Ciganov na svetu, je težko uganiti. Nihče jih ni do kra- ja preštel, toda veliko jih ravno ni, vsaj pri nas ne. In vse bolj se vtapljajo v narodih, kjer živijo. Med zadnjo vojno jih je doletela enaka usoda kot 2ide, saj jih je nacizem obsodil na pogin. Veliko Ciganov je bik» ubitih v taboriš- čih in sežganih v krematorijih. Niso bili redki tisti, ki so se v zad- nji vojni vključili v protifišistični boj. Narod z belih cest vse bolj iz- gublja svoj nomadski značaj. Z nomadstvom vred izginjajo neka- tere lastnosti, ki so jim jih za- mer j ali. Cigan je vse manj beseda, ki služi za žaljivko, je vse manj stra- šilo, pojem za umazanost in krad- Ijivost. In to je menda tisto, kar so tako vneto iskali, ko so kora- kali v daljave iz kraja v kraj: biti tisto, kar sami sebe imenuje- jo — rom, to pa v dobesednem prevodu pomeni — človek. J. Ljubezen med mamico in sinčkom je pri vseh enaka Kako ie gre tista pesmica, ki jo poje Marjana Držaj? Zvončki in trobentice, mačice... Pri vijolicah pa se že ustavi naštevanje znanilk pomladi na livadah in prisojnih grvinah. Dolga, ta nevšečno dolga in zdolgočasena zima kar noče vzeti konca. Če kdaj, potem smo letos pošteno »amortizirali« zimske suknje in obutev, potem pometli kote v kleti in najbolj nazorno ugotovili vse prednosti življenja na severni polobli. Vijolice torej še ne bodo kar tako hitro po deset dinar- jev za šopek. Sploh jih ni. Saj je celo snežna roža — teloh — draga kot novoletne gozdne jagode. Medtem ko se romantiki veselijo prvih cvetic, se gospo- dinjam mnogo bolj gre za zelenjavo. Toda spet se ponavlja stara pesem. Celo solata, ki jo daje »ljubi bog« zastonj — regrat — odtehta srebro. Do lepših, boljših in cenejših dni pa si zapojmo: — kdaj bo spet prišla zelena pomlad? — ZÄNIMIVE IZ HLADILNIKA Zima se sicer še ni povsem po- slovila, toda tako zelo smo je na- veličani, da nam je celo odveč poslušati o njej. Toda kljub temu smo iz hladilnika potegnili пр^кчј zanimivih v zvezi z letošnjo dolgo zimo: 2IVO DIVJO SVINJO Lovec Ahmed Hindjič iz oko- lice Bugojna je imel letos posebno srečo. V razmeroma kratkem ča- su je uplenil sedemnajst divjih svinj raznih velikosti in starosti. Eno je ujel celo živo in jo prive- zano za nogo pripeljal v mesto. Bila je tako izstradana, da se je pustila ujeti in je v ujetništvu tu- di žrla, kar je redkost. Ko si je divje svinjče opomoglo (gre za polodraslo žival), je divjad lovec Ahmed izpustil rekoč: — Pojdi in javi se mi pred pu- ško prihodnje leto. Letos pa pošlji mamo in očeta .,. SNEG TUDI REŠUJE... Kmetje iz vasi Dračevo blizu makedonsko grške meje so ob že- lezniški progi našli dečka. Bil je nezavesten in z malo buško na glavi. Domnevali so, da je padel iz vlaka, kajti razumeli ga niso kaj je pripovedoval, ko se je spet zavedel. Bil je Angelo Zarifis, do- ma iz Grčije. Padel je iz brzo- vlaka, ki na tem kraju drvi 70 km na uro. Padec mu je ublažil sneg. ki v tem kraju le redkokdaj za- pade. Črna Venera Odkar je Marine II sporočil na Zemljo, da je planet Venera zelo negostoljuben in človeku skraj- no negostoljuben, se je omajala naša predstava o zvezdi večemi- ci in danici. No, kljub temu si ne pustimo vzeti njenega zemeljske- ga utelešenja, kakršno nam je dala starorimska umetnost. Si- cer so se pa tipi Vener menjava- li od takoimenovanih predzgodo- vinskih, preko antičnih do da- našnjih živih boginj lepote in prav čudnih predstav o lepi žen- ski v sodobnih umetniških ate- ljejih. Angleški slikar Andrew Vicari trdi, da je videl in slikal na sto- tine lepih žensk in da doslej še ni videl tako popolnega bitja kot je članica južnoafriške fol- klorne skupine Patience Gevvabe. časopis iz katerega posnemamo to sliko, ostalih »par sto« žensk ni pokazal. Ne moremo zatorej trditi, da ima prav, lahko mu pa verjamemo, ne zaradi njega sa- mega, temveč zaradi nje, Patien- ce res zasluži naslov — črna Ve- nera. Misli »Nihče izmed nas se ne počuti kot kapetan Drei fu ss, na žalost tudi ne kot Emil Zola.< Rudolf Augstein >Moram ponoviti, da želimo vstopiti v Evropo, ki se politično razvija. Mi ne želimo, da bi i* pristopa iztisnil samo neke ko- risti.<. Edward Heatk Privotne toplice v Bušecl vcsi Tokrat ničesar o »atomskih« toplicah pri Podčetrtku. Z novi- mi kraji, ki so bili priključeni k celjskemu okraju, .smo dobili še ene privatne toplice. -Prepri- čani smo, da so domala vsem precej neznane toplice v Bušeči vasi ob stranski cesti, ki pelje po obronkih Gorjancev od Kr- ške vasi proti Podbočju. Na kon- cu vasi se pod velikanskimi ore- hi stiska nekam tuje grajena stavba, ki nosi ponosno ime »toplice«. In res so lu toplice. grofovsko kopališče. Zgradili so ga nad močnim izvirom termal- ne vode, ki je verjetno stranski izvir čateških vrelcev. Zgradbo in pravico na izkoriščanjem vrel- ca je odkupil kmet Ivan Kljun, ali morda njegovi predniki. Ivan Kljun je še danes lastnik zgrad- be, v kateri sta dva silno prepro- sta bazena. Streha nad izvirom je sicer bolj rešeto kot krov, toda ljudje se še vedno radi ho- dijo kopat v te najmanjše topli- ce, kjer pa je izvir zelo močan in voda se naglo menja. Se bolj kot za tujski promet, prispevki kopalcev so namreč prepuščeni prosti volji je izvir dobrodošel bušečkim ženam, ki tam lahko perejo perilo v zimskem času. Na sliki desno je stanovanjska stavba Kljunovih, levo pa je stavba nad izvirom, ki kljub pre- cej zapuščenemu stanju odkriva, da je nekoč pripadala premož- nim lastnikom. Največji žerjav v Evropi Vse obiskovalce lanskega zag- rebškega velesejma je že od daleč pritegnil orjaški, 30 m visok in 100 ton težak žerjav, izdelek ma- riborske »Metalne«. Ta gigant, ki zlahka dvigne tovore od 5 ton, je največji pri nas izdelan pristaniš- ki žerjav. Ko so lani po otvoritvi sejma ta žerjav ogledovali nekateri za- stopniki iz inozemstva, niso mogli verjeti, da lahko takšne naprave izdelamo pri nas. Zastopniki iz Rusije so celo trdili, da so nam to napravo izdelali v Nemčiji ali v ZDA, '-ri nas pa smo jo samo >»sestavili-«. Zanimivo je, da so ta žerjav že na pol kupili v Maroku, potem pa je vmes posegel zastop- nik nekega velikega inozemskega Poljsko, do konca aprila 1963 pa mora biti žerjav že pripravljen za delo. Za ta žerjav bo »-Metalna-« dobila nič manj kot 1.400 milijo- nov dinarjev. Vsekakor je »Metal- na« na svoje uspehe lahko upravi- čeno ponosna. Naj še omenimo, da je »Metalno« obiskal predsednik Kruppa, ki kar ni mogel verjeti, da kaj takšnega zmorejo v »ne- mani« jugoslovanski tovarni, saj se takšnega žerjava doslej še ni upal lotiti sam Krupp! Posebna zanimivost pa je tudi v tem, da je oba žerjava — ladjedelniškega za Poljsko in pristaniškega, ki je razstavljen na sejmu — projekti- ral mlad inženir iz Maribora, ko- maj 31-letni Ivan Munda, ki je šelo pred nekaj leti diplomiral na fakulteti za strojništvo v Ljub- ljani. P—n podjetja in začel intrigirati, čaš, saj mariborsko pdjetje nima no- benih referenc (dokazov o dose- danjih uspehih). Seveda »Metal- na« res ni mogla postreči z re- ferencami, ko pa domači kupci še vedno raje segajo po inozemskih tovrstnih izdelkih, čeprav so nam tuji strokovnjaki že večkrat pri- znali, da so naši izdelki povsem enakovredni tujim. Ko je obiskal prostore »Metalne« tudi predsed- nik Tito, so mu predstavniki pod- jetja potožili, da bi lahko »Metal- na« s temi žerjavi oskrbovala vsa domača pristanišča in ladjedelni- ce, pa še izvažali bi lahko, med- tem pa pri nas še vedno za drage devize vsako leto uvozimo 10 do 15 takih žerjavov. Ko je predsed- nik slišal te tožbe, se je močno začudil in izrazil svoje začudenje z besedami: »Ali je to mogoče?« Tudi spremljevalci predsednika so se zelo čudili, ko so slišali, da take izdelke še vedno za drage devize uvažamo, doma pa imamo renomirano podjetje, ki prodaja take izdelke približno 30% ceneje kot tujci. Ob vznožju velikega pristaniš- kega žerjava pa je tokrat »Metal- na« razstavila še en izdelek, ki je vsekakor še zanimivejši od žerja- va. Gre za 4,5 tone težak kavelj, ki ga bodo letos montirali na naj- večjem ladjedelniškem žerjavu v Evropi. »Metalna« namreč že več mesecev izdeluje super-gigantski ladjedelniški žerjav za Poljsko, konkretneje za ladjedelnico v Gdinji. Ta žerjav-kolos bo težak 1.200 ton visok bo 67 m (kot ljub- ljanski nebotičnik!) in bo lahki») dvigal tovore težke do 500 ton (25 polnih železniških vagonov). Po izjavah predstavnikov »Metalne« bo to največji ladjedelniški žerjav v Evropi. Precej delov so iz mari- borskega podjetja že poslali na