GDK: 151:24 Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini Consideration of Habitats of Animals in Forestry Landscape Mirko PERUŠEK* Izvleček Perušek, M.: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini. Gozdarski vestnik št. 3/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit 5. Sonaravne gospodarjenje mora posvetiti večjo skrb vsej živalski komponenti in še posebej red- kim in ogroženim vrstam, oziroma njihovim narav- nih habitatom. Izločati moramo dele gospodar- skega gozda za favno in to upoštevati pri delu v gozdu. Določimo večja ali manjša zatočišča v pomembnejših živalskih habitatih, kjer prepustimo razvoj naravi. Ključne besede: živalski habitati, zatočišča, so- naravno gospodarjenje z gozdom. 1. UPOŠTEVANJE ŽIVALSTVA 1. THE CONSIDERING OF FAUNA Sonaravno gospodarjenje z gozdom se z novim pogledom na gozd in na gozdnato krajino ukvarja tudi z živalsko komponento. Pogosto se živalstvo enači le s parkljasto divjadjo in podlubniki. Vidimo le te, oziroma njihove posledice- obžrto mladje in žarišča lubadarjev, ne pa druge favne, ki ima ravno tako pomembno vlogo, saj omogoča urav- novešenost prehranjevalne verige in stabil- nost gozd nate krajine. Okolje se obravnava še vedno premalo kompleksno. V njem ima poleg gozdnega sestaja enak ali še večji pomen vsak poseben habitat, pa naj bo to odmrlo drevo, kaluža ali osamljeno drevo sredi travnikov. Domovinsko pravico smo v gozdu odvzeli nekaterim manj prilagodljivim vrstam, ki so vezane na odmrlo drevje, mir ali na višjo lesno zalogo (visoko vlago). Lov no gospodarjenje je iztrebilo večino svo- jih konkurentov (npr. volka, ujede). Aktivno varstvo z varovanjem in renaturacijo po- membnih lokalitet in posebnih habitatov * M. P ., dipl. inž., Gozdno gospodarstvo Koče­ vje, 61330 Kočevje, Rožna ulica 39, SLO 148 GozdV 51, 1993 Synopsis Perušek, M.: Consideration of Habitats of Ani- mars in Forestry Landscape. Gozdarski vestnik, No. 3/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. "Ciose to nature" forestry management has to pay bigger attention to animals, especially to rare and endangered species and their natural habi- tats. Parts of management forest should be sepa- rated for fauna and this must be taken into account at any work performed in the forest. Bigger and smaller refuges must be determined within important animal habitats, where the deve- lopment is left to the nature. Key words: animal habitats, refuges, "cl ose to nature" management. mora biti vodilo pri delu z gozdnato in drugo krajino. Začeti moramo pri načrtovanju in to do- sledno izvajati. Pri tem pa je izredno po- membno poznavanje terena, živalstva, se- slojev in po tem ocena habitatov. Pomemb- no je sodelovanje gozdarjev z vsemi, ki se kakorkoli ukvarjajo z zoocenozami in kra- jino- od ornitologov, lovcev, ribičev, ento- mologov, speleologov, naravovarstvenikov do vseh drugih, ki s svojo dejavnostjo posegajo v krajino (kmetijci, urbanisti, hi- drotehniki, itd.). 2. HABITATI IN PRIPOROČILA ZA GOSPODARJENJE 2. HABITATS AND MANAGING RECOMMENDATIONS Priporočila za gospodarjenje je za ekolo- ško pestro Slovenijo težko natančno določi­ ti. Pomembne so grobe opredelitve in izho- dišča sonaravnega gospodarjenja in upo- števanje vsakega dela gozda in ohranjanje njegove pestrosti. V nadaljnjem tekstu je večji poudarek na jelovo-bukovih in njim podobnih gozdovih. Izhodišča za kvantita- tivno in kvalitativne oceno sušic, dupel in 1 d Mirko PERUSEK: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini druge posebne habitate sem dobil pri po- pisu ptic (Pe ruše k 1992) ter druge literature na temo habitatov in prvo bitne krajine (Mlin- šek 1989, Thomas 1979). Habitate lahko v grobem razdelimo na: • gozdne sestoje in gozdni rob; • posebne habitate, (npr. sušice, vodne kotanje, omejki), ki so lahko sestavni del gozdnih sestojev in gozdnega roba. 2.1. Gozdni sestoji 2.1. Forest stands Med splošno razširjene lahko štejemo gozdne sestoje vseh starosti in zgradb z vso vegetacijo (gozdna tla, lišaji, mahovi, zelišča, grmovje, drevje). V gozdnih sestojih moramo povečati les- no zalogo oziroma zmanjševati etate. S tem dosegama večjo pestrost rastlinstva in živalstva. Spremeni se mikroklima in izbolj- šajo se prehrambene razmere za redkejše vrste (ptice iz družine muharjev, številni nevretenčarji). V sestojih moramo ohraniti tudi staro drevje oziroma skupine starejšega drevja, zato jih pustimo dve proizvodni dobi. Ohra- njati moramo vse drevesne vrste. V oddelku moramo pustiti vsaj eno kvalitetno drevo glavne drevesne vrste, dokler ne propade. Za prehrano favne moramo puščati manj pogoste drevesne vrste, npr. maklen, jere- bika, češnja, makovec, in to v vseh sestoj ih, tudi v enodobnih drogovnjakih in debeljakih. To moramo upoštevati že v mladju z izbo- rom vrst. Poleg drevja moramo ohranjati vse grmovne vrste. Tako npr. bršljan dozori pozimi, zato je pomembna rastlina v zimski prehrani ptic (predvsem za vrste iz družine drozgov). Na zaraščajočih površinah izvajamo le indirektno premeno. Intenzivnost in pogostnost del naj bo manjša. Pestrost drevesnih in grmovnih vrst moramo sprejeti kot izjemno kvaliteto. Povsod ohranjamo votlo in suho drevje. Debela drevesa z velikimi dupli (gnezdišče sov) še posebej zaščitimo. 2.2. Gozdni rob 2.2. Forest edge Predstavlja vmesni habitat (ekoton), zato se v njem pojavljajo vrste iz dveh različnih habitatov. Stevilo vrst tu skokovito naraste in ravno tako njihova gostota in vrstna sestava, različno od lege gozdnega roba ter od vrste in mejnih habitatov (gozd, kmetijske površine, vodne površine, idr.}. Gozdni ostanki imajo izredno poudarjen robni efekt, zato nastopajo kot blažilci nega- tivnih vplivov kmetijskih in drugih površin in zelo povečujejo vrstno raznolikost ter go- stoto vrst. Ohranjanjati in oblikovati mo- ramo pester gozdni rob z bogatim grmov- nim slojem in pestro drevesno sestavo s čim večjim številom dreves z dupli. 2.3. Sušice, živa drevesa z dupli in umetne gnezdnice 2.3. Snags, vital trees with nesting cavities and nesting boxes V ne tako davni preteklosti je za gozdni plevel veljala mati naši gozdov - bukev. Sušice in drevesa z dupli pa za gojišče bolezni in vsakovrstne golazni ter odraz slabega dela gozdarjev. Bukvi smo priznali domovinsko pravico, medtem ko suhim in votlim drevesom pogostokrat ne prizanese- mo. Gozd je tako osiromašen mnogih vrst, ki bi sestavljale prvobitni prehranjevalni mo- zaik. Med pticami so to ptice duplarice (npr. belohrbti, balkanski in troprsti detel, mali skovik, koconogi čuk}, ki s svojo redko navzočnostjo kažejo na opustošeno stanje v tem mozaiku flore in favne. Glede na popise ptic (Perušek 1992) pri pračam puščanje sušic za jelovo-bukove in njim podobne gozdove v obsegu: vsaj 3 do 6 sušic na en hektar 3. in predvsem 4. debelinske stopnje, 2 do 5 sušic na deset hektarjev 5. do 8. debelinske stopnje in eno sušico na oddelek (20 do 30 ha) nad 8. debelinsko stopnjo. Sušice lahko deloma nadomestijo še živa drevesa z dupli. Več sušic puščama v nižjih, prisojnih in skalovitih legah, na gozd- nih robovih in gozdnih ostankih in manj v GozdV 51,1993 149 Mirko PERUŠEK: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnali krajini višjih osojnih legah. Debelejše sušice puš- čamo na skalovitih prisojnih legah tudi za- radi zadrževanja vlage in uspešnejšega pomlajevanja. Najtanjše sušice uporabljajo manjši primarni in sekundarni duplarji (sini- ce, plezalčka) . Teh sušic je v gozdu obi- čajno največ. Debelejše naseljujejo detli, žolne, polhi, netopirji, sinice in številni ne- vretenčarji , najdebelejša pa poleg teh tudi večje vrste (sove, črne žolne, kune, divje mačke). Tanjše sušice mehkih listavcev najprej razpadajo, najpozneje pa debele sušice iglavcev in nekaterih trdih listavcev. V igla- stem gozdu je največ dupel v odmrlih dre- vesih iglavcev, v listnatem pa v votlih živih in delno odmrlih drevesih. V zimskem času najdejo mnoge ptice stalnica v sušicah izdaten vir bogate hrane. V preteklosti je bila zelo pri ljubljena po- moč pticam z nameščanjem gnezdic. S tem Previdno gospodarjenje v bližini posebnih habita- tov je nujno Care ful managing in the vicinity of special habitats is a necessity 150 GozdV 51 , 1993 se je razvijal odnos ljudi do drugih bitij v gozdu in jim priznaval pravico obstoja, ven- dar predvsem kot pomočnika pri zatiranju škodljivih vrst - tako je bila ta dejavnost upravičena. Sčasoma se je to opustilo ali pa je bilo prepuščeno zgolj zagnan im posa- meznikom. Nameščanje gnezdnic je umestno do takrat, dokler v gozdu ne dosežemo dovolj visoko gostoto sušic ali še živih dreves z dupli. Ob gozdnih robovih, gozdarskih ko- čah in drugod, kjer je več obiskovalcev, postavimo manjše gnezdnice za sinice, za- radi vzgojnega vidika obiskovalcev gozda in gozdarjev. Povsod po gozdovih pa manjka velikih dupel za večje vrste, kot so sove, kune, divje mačke ipd. Sovam najbolj primanjkuje ustreznih gnezdnic, zato bi mo- rali njim posvetiti posebno skrb in strokov- nejše delovanje. Prehrambene razmere so zanje ugodnejše zaradi bolj presvetljenih Drevesa z dupli so nepogrešljiv spremljevalec gozdnate krajine Trees with nesting cavities are an essential part of the forest landscape Mirko PERUŠEK: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini gozdov - več je voluharic, miši, rovk in drugih malih sesalcev, ki sodelujejo pri kroženju energije v pritalni plasti, pri zooho- riji, pri uspešni rasti mladja ter so glavna hrana sovam. V smrekovih kulturah in drugih problema- tičnih sestojih ter tam, kjer ni ali pa primanj- kuje dupel in sušic, postavimo 5 do 1 O gnezdnic na deset hektarjev za manjše vrste sinic, več na prisojni in manj na osojni legi, največ ob gozdnem robu in več, kjer so starejše razvojne faze. Premer vhodne odprtine naj bo 26 mm, tloris gnezd nice 1 O x 1 O cm, višina spredaj 19 in zadaj 24 cm. Namestimo jih na deblo na višino 1,5 do 4m. Za veliko sinico izdelamo podobne gnezdnice, vendar z večjim tlorisom - 14 x 14 cm in odprtino premera 32 mm. 3 do 6 gnezdnic na deset hektarjev name- stimo ob gozdnih robovih in v presvetljenih sestojih. Pritrdi mo jih na deblo 2 do 4 m visoko (Geister 1977). Za netopirje izdelamo gnezdnice (Steb- bings 1985) s tlorisom 14 x 14cm, zadnja stranica naj bo dolga 33 cm s prečni mi žlebovi, globokimi 2 mm na notranji in zuna- nji strani. Netopir vstopa skozi špranjo, ki je široka 15 do 20 mm po vsej dolžini spodnje stranice; stranske stranice pa so visoke spredaj 14 in zadaj 20 cm. Name- stimo jih 4 m, visoko ali višje na drevo, in sicer po tri na eno drevo - v isti višini , na pet do šest dreves v radiju 50 m. Skupino gnezdnic za netopirje namestimo na vsak kilometer, in sicer najvišje do nadmorske višine 700 m. Gnezdnice moramo enkrat na leto očistiti -v jesenskem ali zimskem času. V vsakem gozdu pa se tudi najde vsaj drobnejša sušica (3-4 deb. st.), kjer najdejo primerno mesto za gnezdenje še druge manj številč­ ne vrste, kot so npr. plezalčki. V zasmreče­ nih sestojih pustimo drobnejše sušice, ki so podlegle konkurenci. V žariščih lubadarjev pustimo vsaj eno debelejše suho drevo, kjer so podlubniki že izleteli. V gozdovih, kjer morda še manjka debe- lih sušic in večjih votlih še živih dreves, primernih za gnezdenje sov, namestimo na Puščaj mo v gozdu drevesa, na katerih so večja gnezda! Trees with bigger nests shou/d be left in a forest! GozdV 51 , 1993 151 Mirko PERUŠEK: Upoštevanje habitatov za .živali v gozdnati krajini vsakih 50 do 1 OO hektarjev po eno veliko gnezdnico za kozačo ali lesno sovo. Posta- vimo jo 2 do 5 metrov visoko na drevo, čim dlje od ceste in obiskovalcev gozdov. Po- stavimo jih predvsem v sestoje, kjer se miši in voluharji prenamnožijo in se zato sestoji slabo naravno pomlajujejo. Te vrste gnezd- nic uporabljajo lahko tudi druge živali (kuna zlatica, divja mačka itd.). Gnezdnica za kozačo naj bo globoka 50 do 80 cm, notranji minimalni premer naj bo 40 cm, vhodna odprtina pa oval na 1.8 x 20 cm. Lahko je tudi polodprta ali povsem odprta z zgornje strani. Kozača uporablja tudi gnezda kro- karjev in kraguljev, zato tam, kjer je teh manj, namestimo gnezdilne police v obliki gnezda notranjega premera 40 cm. Gnezd- nica za lesno sovo meri v tlorisu 1 OO x 50 cm, globoka je 50 cm, odprtina pa je velika 15 x 12 cm. V gnezd nice za sove damo na dno žagovino. Vsako jesen oči­ stimo in hkrati po izbljuvkih in iztrebkih kontroliramo zasedenost. 2.4. Večja gnezda na drevju 2.4. Big nests in trees Puščama vsa drevesa, na katerih so gnezda velikosti v premeru nad 40 cm. Gnezda gradijo predstavniki iz družine vra- nov (sraka, siva vrana, krokar), obvodne ptice in nekatere ujede, uporabljajo pa jih tudi druge ujede in sove. Večja gnezda lahko služijo več let različnim vrstam večjih ptic. Posebej zaščitimo gnezda redkih vrst in kolonijska gnezdišča (sive čaplje). 2.5. Vodne kotanje in izviri v gozdu 2.5. Water puddles and springs in a forest So pomembno stičišče poti mnogih živali (napajališča) in redkejši habitati z vlažnejšo mikroklimo. Ob vodnih kotanjah in izvirih v polmeru ene do dveh drevesnih višin ohra- njamo tesno sklenjen sklep krošenj odraslih dreves. Sečnje naj bodo manj intenzivne v celotnem zlivnem območju. Skozi ta ob- močja in v njih ne smemo graditi vlak in opravljati spravila. Razmere za favno lahko še popestrimo s tem, da naredimo pod izviri zajezitve. 152 GozdV 51, 1993 2.6. Gozdovi ob potokih, rekah in jezerih 2.6. Forests situated in the vicinity of brooks, rivers and lakes Ob bregovih potokov, rek in jezer prepu- stimo vegetacijo naravnemu razvoju in se- kamo drevje in grmovje le izjemoma. Pu- stimo padlo drevje v vodni strugi, da se naredijo manjši jezovi. Voda se počasneje pretaka, dobi več kisika in s tem so pe- strejše razmere za vodni živelj. Kjer je pogostejše delovanje erozije in kjer so po- plave v nižjih predelih, pustimo v strugi ca. vsakih 50 metrov eno drevo, drugod pa na 100 metrov. Za povodnega kosa pod betonskimi mo- stovi namestimo gnezdnice, če ni primernih polic pod mostom. Leseni mostovi po na- vadi nudijo takšne gnezditvene možnosti. Ob jezerih in počasi tekočih vodah pu- stimo stoječe suho drevje, ki ga uporabljajo obvodne ptice za počitek in lov. Ob vseh teh površinah ne gradimo vlak, cest in ne izvajajmo spravila. Ne dovolimo raznih gradenj (npr. male HE, ribogojnice), še posebej, če je to habitat redkih vrst (npr. vidra, drstišče rib). Ob jezerih in počasi tekočih vodah, kjer se prehranjujejo redke ujede in obvodne vrste, zaščitimo vodni in obvodni pas, ter njihova gnezdišča. V prvi polovici leta omejimo in prekinimo dejav- nost v teh območjih. 2. 7. Omejki in posamezna drevesa v kulturni krajini 2.7. Hedges and individual trees in agricultural landscape Poleg velike estetske vrednosti so omej ki prebivališča za mnoge vrste, saj povezujejo gozd in kmetijske površine. V njih najdejo zatočišče npr.: poljski zajec, fazan in mnoge redke in ogrožene ptice iz družin srakoperjev, strnadov, penic in drugih ži- valskih skupin. Posameznim drevesom v kulturni krajini ravno tako pripisujemo izredno estetsko vrednost, poleg te pa so tudi pomembno lovno mesto za ujede (podnevi) in sove (ponoči). Za takšna drevesa bi moral veljati poseben varstveni režim. Mirko PERU~EK: Upoštevanje habi!atov za živali v gozdnati krajini Gozdni rob, gozdni ostanki, omejki, posa- mezna drevesa, močvirja in drugi mokriščni habitati so pomemben selitveni habitat za ptice, zato tu puščama pestro grmovno sestavo in plodonosne drevesne vrste. 2.8. Stene, udarne jame in vhodi jam 2.8. Faces, hollow sinks and cave portals Velikost in mesto teh treh habitatov je odločilno za to, katere živali tam najdemo. V stenah so gnezdilni habitati velikih uharic, planinskih orlov in drugih ujed, risov, kun belic, idr. Podobno je v večjih udornih jamah. Ob vhodih kraških jam se zadržujejo skalni golobi, sove in netopirji. V bližini takšnih krajev moramo omejiti gozdarsko dejavnost, in sicer: ne graditi vlak in cest v njihovi neposredni bližini- 30 do 60 metrov oziroma eno do dve drevesni višini okrog, primeren čas sečnje v njihovi širši okolici je šele v drugi polovici leta. Tu omejimo gibanje ljudi v piVi polovici leta. Sečnjo zmanjšamo tudi nad geološkimi prelqmnicami in nad kraškimi jamami. Tako zmanjšamo izpiranje prsti v podzemlje. Vlak in cest v okolici teh habitatov ne gradimo. 2.9. Zimovališča za parkljasto divjad 2.9. Winter shelters for the game Lociramo jih na prisojne lege v sestojno slabše gozdove. Pospešujemo plodonosne drevesne, grm ovne vrste in travnate površi- ne. Krmišča in sol nice lociramo le v zimova- lišča. Puščama tudi posamezna debela dre- vesa listavcev, drevje z dupli in sušice. V zimskem času omejimo gibanje ljudi (pro- met, sečnja). 2.1 O. Medvedji brlogi, lisičine, jazbine ipd. 2.1 O. Bear lairs, earths, badger's burrows and the like V njihovi neposredni okolici ne gradimo cest in vlak, ne opravljamo sečnje in spra- vila. Stalna prebivališča teh zveri posebej izločimo kot odsek ter jih prepustimo naravi ali pa izločimo kot negovalno enoto z nizko intenziteto sečenj. čas sečnje naj bo izven časa razmnoževanjea teh vrst. 2.11. Stare stavbe in njihova okolica 2.11. Old houses and theirs surroundings Pri obnavljanju cerkva in drugih objektov v gozdu (in izven njega) pustimo odprtine na podstrešju, saj tam gnezdijo sove, hu- dourniki, netopirji idr. Okolico stavb in dru- gih kulturno zgodovinskih spomenikov za- ščitimo (puščama debelo drevje). 2.12. Rastišča divjega petelina 2.12. Capercaillie's natural sites Ogroženost vrste in njen obrobni areal razširjenosti zahteva, da upoštevamo osnovne zahteve vrste, če nočemo, da divji petelin odpoje zadnjo pesem. Mir v času rastitve in ohranitev kompleksov naravnih rastišč s posebnim režimom gospodarjenja in z vzdrževanjem visokih lesnih zalog ter odmrlega ležečega drevja, kjer najde bogat vir beljakovinske hrane, mora biti vodilo pri načrtovanju in potem pri gospodarjenju. Nujna je odstranitev vseh krmišč za divje prašiče na širšem področju rastišč (prašiči uničujejo gnezda divjih kur). 2.13. Stanišča gozdnega jereba 2.13. Habitats of the forest partridge Ohranjamo in pospesuJemo pestro grmovno in drevesno sestavo, pester gozd- ni rob in indirektno premeno v zaraščajočih gozdovih, kjer puščama podstojno grmovje. 2.14. Drugi posebni habitati 2.14. Other special habitats So habitati vseh redkih vrst, kjer mora biti mir v reproduktivnem obdobju vrste in jih moramo ohraniti čim bolj naravne. 3. ČASOVNA RAZPOREDITEV DEL V GOZDU GLEDE NA POMEMBNE ŽIVALSKE HABITATE 3. TEMPORARY DISTRIBUTION OF WORK IN A FOREST AS TO IMPORTANT ANIMAL HABITATS Dela za pridobivanje gozdnih sortimentov (sečnjo in spravilo) izvajajmo najbolj inten- zivno od meseca avgusta do januarja, ra- GozdV 51, 1993 153 Mirko PERU!iEK: UpoStevanje habitatov za živali v gozdnati krajini zen v zimovališčih, kjer v jesenskem in zimskem času ne izvajajmo nobenih del. Od meseca februarja do julija je glavno reproduktivno obdobje za živali. V tem času so najbolj občutljive na vznemirjanje. Seč­ njo zmanjšajmo na minimum in jo locirajmo tja, kjer je najmanj vrst, to je predvsem v enodobne drogovnjake in dlje od zgoraj naštetih manjšinskih habitatov. Dela v go- zdu preusmerimo na gojitvena dela, saj je v mlajših razvojnih fazah manjše število vrst ptic. V tem času posvetimo več časa popravilu gozdnih cest, gozdarskim kočam in drugim objektom ter delu v drevesnicah. Del ne izvajajmo v prebiralnih, malopo- vršinsko raznodobnih gozdovih in v debe- ljaku ter pomlajencu. V višjih legah, kjer so rastišča divjega petelina, ne sekajmo od meseca marca do junija. V bližini večjih sten, lisičin, jazbin, medvedovih brlogov ipd. ne izvajajmo del od meseca januarja do maja, v bližini večjih gnezd pa različno od vrste. Lahko od meseca januarja (npr. velika uharica) ali pa od začetka meseca aprila do konca julija in celo do avgusta (sršenar). 4. GOZDNE GRADNJE 4. FOREST CONSTRUCTIONS lzvajajmo jih predvsem v drugi polovici leta - zunanj reproduktivnega obdobja. Vlak, cest, peskokopov in drugih objektov ne locirajmo ob pomembnih posebnih habi- tatih, v njih ali v bližini. Razdalja je različna, praviloma pa do tiste razdalje, da hrup ne vpliva na najobčutljivejša vrste v vseh habi- tatih. 5. ZATOČIŠČA (»EKO CELICE«) 5. REFUGES ("ECO CELLS") Zatočišča so manjše in večje površine, prepuščene naravnemu razvoju in služijo za regeneracijska jedra za floro in favno. Vsako zatočišče je lahko osnovano zaradi ene ali več vrst ali pomembnega habitata. Glede na velikost jih lahko v grobem razdelimo na: - točkovne (dupla, sušice, večja gnezda) - površinske, te nadalje v tri velikostna 154 GozdV 51, 1993 kategorije: 1. kategorija 0,3-2 ha 2. kategorija 2-1 O ha 3. kategorija nad 1 O ha Točkovna zatočišča so miniaturni habitat, nujno potreben za obstoj in reprodukcijo nekaterih vrst. Pojavljajo se razpršena pov- sod po gozdovih, sadovnjakih, parkih- kjer raste drevje. Mnoge vrste so zaradi po- manjkanja dupel, sušic in drugih primernih mest za reprodukcijo izginile ali pa se je njihovo število zmanjšalo na minimum. Sem lahko prištevamo mnoge vrste ptic (detli, žalne, sove, ujede), netopirjev in mnogih nevretenčarjev. Deloma dupla za sekun- darne ptice duplarice in netopirje lahko nadomestimo z umetnimi gnezdnicami ter gnezda za nekatere ujede z gnezdilnimi policami. To je umestno v kulturni krajini v mlajših sadovnjakih, stavbah ipd., medtem ko lahko v gozdu ponekod relativno hitro pridemo na minimalno število dupel in su- šic. Površinska zatočišča naj bodo predvsem v dejanskih in potencialnih habitatih redkih in ogroženih vrst ter v ogroženih sestojih, kjer je poudarjena varovalna funkcija. Večja naj bodo tam, kjer so občutljivejši sistemi, to je v visokogorju, na prisojnih, strmih in skalovitih legah, na mokriščnih habitatih; manjša pa naj bodo razpršene povsod, večja gostota pa naj bo v nižjih legah. Zatočišča 1. kategorije površine od 0,3 do 2 hektara - naj bi bila najbolj številna, razpršena po celi krajini, več v nižjih in prisojnih legah. Osnujemo jih tam, kjer so pomembnejši habitati za živali. To so: • na kraškem terenu pomembnejše kalu- že, vodne kotanje in studenci, ki služijo za napajališča, predvsem za parkljasto divjad; • brlogi medvedov, volkov, risov, lisičine, jazbine; • gnezdišča redkih vrst ptic (npr. črna štorklja, ujede, sove), rastišča divjega petelina in prebivališča vseh ostalih red- kih vrst (vid ra, netopirji); • kolonijska gnezdišča v gozdu in zunaj njega (čebelarjev, breguljk, sivih čapelj idr.); • manjše skupine posebnih, starih, koša- Mirko PERUŠEK: Upoštevanje habilaiO\I' za žiVali v gozdnati krajini tih, odmrlih ali kako drugače izstopajočih dreves, ki služijo kot prehranska baza ali pa kot ustrezno mesto gnezdenja in poleganja mladičev (lahko okolica zava- rovanih dreves); • manjše stene (ca. ena drevesna višina), ki služijo za skrivališča in gnezdenje; okolica višjih brezen, udornih in horizon- talnih jam; • mokriščni habitati, kot so povirja potokov in del njihovega obrežja, npr. ob strugi vsak kilometer manjše zatočišče; • deli gozdnih robov; • stare stavbe v gozdu ali v njegovi nepo- sredni bližini (kulturno zgodovinski spo- meniki); • občutljivi predeli na krasu nad geološki mi prelomnicami. Zatočišča 2. kategorije velikosti od dva do deset hektarjev - naj bi zajemala po- membnejše habitate, v obliki manjših pra- Odmrlo drevje ima svoje mesto tudi v gospodar- skem gozdu Decayed trees also have their place in a mana- ging forest gozdnih ostankov. Zatočišča te velikosti osnujemo največ v nižjih legah. Kjer je večinski delež zasebnih gozdov, bi lahko posamezne družbene parcele prepustili na- ravnemu razvoju, ki bi služile kot regenera- cijska jedra. Zatočišč 3. kategorije - velikosti nad deset hektarjev - bi več osnovali v višjih legah (npr. kompleks rastišč divjega peteli- na, prisojne, strme in skalovite lege, kjer je poudarjena varovalna funkcija), nekaj pa tudi v nižinah, (npr. mokriščni habitati), obrežni gozdovi, občutljivi gozdovi nad več­ jimi kraškimi jamami in geološkimi prelomi ipd.) Pragozdni ostanki in gozdni rezervati že igrajo vlogo zatočišč, vendar so le-ti locirani v glavnem v višjih legah, primanj- kuje pa jih v nižinskih gozdovih, kjer je večja raznolikost. Zunaj gozda so lahko pomembna mesta za favno mokrišča, ob vodotokih, prodišča, jezera, bajerji, stari sadovnjaki, skupina dreves, žive meje, opuščeni glinokopi, stare in opuščene stavbe itd. Z drugimi uporab- niki prostora se moramo dogovarjati tudi o začiti le-teh. 6. NAČRTOVANJE, PREDLOG OZNAČEVANJA IN SEZNANJANJE JAVNOSTI Z ZATOČIŠČ! 6. PLANNING, A SUGGESTION OF HOW TO MARK REFUGES AND MAKE THE PUBLIC FAMILIAR WITH THEM Izločanje površin, sušic in drugih habita- tov naj bo permanentno delo revirnih vodij ob sodelovanju urejevalcev pri izdelavi go- jilvenih, sečno spravilnih načrtov in ob revi- ziji enote. Spremljati moramo tudi razvoj favne s periodičnimi raziskavami vsaj na delu teh zatočišč, da bomo lahko sledili renaturaciji in pojavljanju novih vrst ter tako upravičili njihov obstoj. Označujemo jih lahko z modro barvo - eno prekinjeno črto kot odsek (izločen del oddelka), oziroma večje z dvema modrima vzporednima črtama kot oddelek (izloten ves oddelek). Površine pod 0,5 ha ozna- čimo s pikčasto modro črto (negovalna enota). Vse površine, izločena za zatoči- GozdV 51,1993 155 Mirko PERUSEK: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini sea, ob reviziji načrta enote izločimo kot oddelek ali odsek. Na debelejše sušice ob gozdnih promet- nicah, poteh, stezah oziroma povsod, kjer je večja frekvenca obiskovalcev gozda, na- mestimo oznake, ki naj povejo, zakaj je drevo prepuščeno naravi. Podobno enotno oznako oziroma tablo namestimo ob zato- čiščih (ekocelicah) - površine prepuščene naravnemu razvoju. 7. ZAKLJUČEK 7. CONCLUSION Naše znanje o ekosistemih in posamez- nih vrstah je precej šibko, zato ne poznamo dovolj pomena in vloge oziroma funkcije živali v okolju. Zato mora priti do izraza etična zavest, to je priznati pravico do življenja vsem živim bitjem. Gozdne rezar- vate in varovalne gozdove ne smemo izlo- čati le po zgledu severnoameriških prise- ljencev, ki so avtohtone lndijance izgnali v nepristopne ter nerodovitne kraje; temveč jih moramo oblikovati v sedanjem gospo- darskem gozdu tudi v nižinskih in drugih gozdovih. Nasploh moramo v gozdu stre- meti za zvišanjem lesnih zalog in skrbno preudariti vsak poseg, še posebej gozdne gradnje ter čas in kraj sečnje. Terminalni fazi gozda moramo dati pravo mesto v gozdnem ekosistemu in jo vsaj na mini- malni površini ohranjati. Izločeni posebni habitati morajo postati nedotakljivi za sekiro in stroj ter nekateri tudi za ljudi. Če hočemo sonaravno gospodariti, moramo upoštevati tudi favno in to čim bolj kompleksno in ne le tisto, ki nam dela trenutne težave. Pri tem si bomo lahko pomagali s sodelova- njem različnih strokovnjakov in z raziska- vami na tem področju. POVZETEK V gozdnati krajini moramo pri sonaravnem gospodarjenju upoštevati tudi favno. Prizadevati si moramo za aktivno varstvo in renaturacijo 'pomembnih habitatov. Pomembno je povezova- nje z vsemi uporabniki prostora v gozdnati krajini in s poznavalci ter strokovnjaki za okolje in še posebej za živalski svet. 156 Gozd V 51, 1993 Priporočila za gospodarjenje zajemajo napotke za delo v gozdnih sestojih in na gozdnem robu, kot v dveh splošnih največjih habitatih in v poseb- nih habitatih. To so: • sušice, živa drevesa z du pii in umetne gnezdni- ce, ki naj bi točkovno pokrivale celotno gozdno in mestoma tudi izvengozdno površino. Povsod v gozdovih moramo pustiti minimalno število sušic ali še živih dreves z dupli. V labilnih monokulturnih gozdovih namestimo ustrezno število gnezdnic za nekatere vrste ptic in sesal- cev; • drevje z večjimi gnezdi ohranjamo in spomladi ne delamo v njihovi bližini; • nad vodnimi kotanjami in izviri v gozdu ohra- njamo tesen sklep drevesnih krošenj, ne gra- dimo prometnic in ne opravljamo spravila; • gozdovi ob potokih, rekah in jezerih morajo imeti mir, suho in podrto drevje, da ohranimo ali vzpostavimo primeren habitat za obvodne vrste; • omejke in posamezna drevesa v kulturni krajini zaščitimo; • stene, udarne jame in jame moramo upoštevati pri gradnji prometnic, saj morajo prebivalci teh habitatov imeti mir v reproduktivnem obdobju; • zimovališča za parkljasto divjad lociramo na prisojne lege, v zatravljene in presvetljene sestojno slabše gozdove; • medvedje brloge, lisičine, jazbine ipd. izločimo z odsekam ali negovalno enoto in tu ne sekamo ter opravljamo spravila v njihovi bližini; • rastišča divjega petelina moramo obravnavati širše; • stanišča gozdnega jereba ohranjamo s pestro sestavo grmovnih vrst- stare stavbe z okolico zaščitimo in pri obnavljanju le-teh pustimo gnezdilne niše na stavbah; • drugi habitati redkih vrst morajo imeti poseben režim dela in varovanja. Prilagodimo delo v gozdu glede na lokacijo pomembnih habitatov. V prvi polovici leta dela preusmerimo na mlajše razvojne faze, popravilo cest ipd. Pazimo, da gradnje v gozdu prostorsko in časovno ne motijo živali. Oblikujemo mrežo manjših in večjih površin, kjer razvoj prepustimo naravi. Ta zatočišča so lahko točkovna, npr. dupla in drevesa z večjimi gnezdi, razpršena povsod v gozdu, ali večje in manjše površine, prepuščene naravnemu razvo- ju. V zatočišča vključimo posebne habitate, da lahko povečamo vrstno raznolikost in gostoto redkejših vrst. Sedanji pragozd ni ostanki in gozdni rezervati že igrajo funkcijo zatočišč, vendar je potrebno to mrežo še zgostiti. Vse to moramo upoštevati pri načrtovanju na vseh nivojih, zato moramo zatočišča ustrezno označiti, javnosti pa to primerno predstaviti. Skrajni čas je, da pri sonaravnem gospodarje- nju z gozdom in gozdnato krajino posvetimo več pozornosti tudi živalstvu in prvobitnim habitatom ... redkejših vrst. Mirko PERUSEK: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini SUMMARY Using "close to nature" management in the forestry landscape, fauna must also be conside~ red. Active protection and renaturalization of dif~ ferent rare habitats should be carried out. The collaboration of all users of forestry Jandscape with experts for ecosystems and animals is neces~ sary. Suggestions for forestry management in~ clude instructions for activities in forest stands and in forest edges as two greatest common habitats containing special ones. These are: • snags, living trees with cavities and nest boxes distributed in the forestry landscape and also regular agriculturalland. ln all forests, at !east minimal number of snags and living trees with cavities should be preserved. ln the labile monocultural forests a suitable number of nest boxes for birds and mammals should be pla~ ced· • tree~ with bigger nests should be preserved and in spring any work in their vicinity should be stopped; • above water puddles and springs in the forests, crowns of the trees must be in close contact ln these places, no roads should be built and forestry work should not be carried out; • forests at brooks, rivers and lakes must be kept in piece. Snags and broken trees should be preserved to serve as habitats for water~ fowls; • hedges and single trees in agricultural !and~ scape should be protected; • faces and caves must be considered in the building of forestry ways. Animals living in these habitats should have piece in the time of reproduction; • winter shelters for the wild (deer) should be built in the sunny side of light woods with grass; • bear's, fox's and badger's dens must be sepa~ rated and lefl in natural condition. Forestry works shoufd not be carried out in their vicinity; • home ranges of capercaillie and hazel hen must be protected; • in other habitats of rare species a special method of forestry management and protection should be carried out. The work in the forest should consider all the important habitats. ln the first part of the year, work should be performed in younger forests. ln forestry work attention should be paid to animals, which are not to be disturbed. A network of smaller and bigger areas, where evolution is lett to the nature should be setup. These refuges can include snags and trees with bigger nests distributed all over a forest or bigger areas. These refuges contain special habitats, in order to increase the diversity of species and the density of rare species. The prese nt virgin forest remains and forest reservates already play the Troprsti detel na delu. (Vse slike- foto: M. Perušek) role of such refuges but they should be more numerous. These facts should be taken into account at all levels of management. Refuges should be pro~ perly marked and presented to the public. LITERATURA 1. Geister, 1., 1977: Ptice okoli našega doma, ČZP Kmečki glas, Ljubljana. 2. Mlinšek, D., 1989: Pra~gozd v naši krajini, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 3. Perušek, M., 1992: Ptice pragozdnih ostan~ kov Rajhenavski Rog in Pečka ter njihova odvis~ nost od stanja sestojev, Gozd. vest., Ljubljana, str. 322-330. 4. Stebbings, B., Walsh, S., 1985: Bat boxes (A Guide to their History, Function, Construction and Use in the Conservation of Bats), Fauna and Flora Preservation Society, London. 5. Thomas, J., W. in ostali, 1979: Wildlife Habitats in Managed Forest, U. S. Department of Agriculture, Forest Service, Washington, Agricul~ ture Handbook No. 553. GozdV 51, 1993 157