I Our Write Ua Today Advertising RATES are REASONABLE____ TELEPHONE: CHelsea 3—1242 GLAS u List slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠT! NARAVNOST NA SVOJ DOM (fz?ieni sedali ta praznikov), >f ZA $6.- NA LETO NAD 388 KDAJ 2 Zlat, INI al to Peel Office si Ne« lerk. N. Ad ef e( March W. Uit. No. 15. — Stev. 15. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 18, 194 0-ČETRTEK, 18. JANUARJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. KRALJ KAROL NADZIRA KONJENICO JUGOSLAVIJA KUPUJE OROŽJE V AMERIKI Povprašuje po proti-zračnih topovih WASHINGTON, D. C., 1 8. januarja. — Jugoslavija skuša v Združenih državah kupiti kar največjo množinah vojaških potrebščin, pred vsemi nad 1 00 protizracnih topov, naboje, smodnik, plinske maske in priprave za iskanje aeroplanov. Diplomatski krogi pravijo, da je vojni department ta nakup že odobril. Jugoslavija nasprotuje BALKAN. BLOKU Navzlic diplomatskim pogajanjem na Balkanu in navzlic sestanku jugoslovanskega kraljevega namestnika kneza Pavla in romunskega kralja Ka-rola so bili diplomatski krogi obveščeni, da Je Jugoslavija Jneomahljivo nasprotna balkanskemu bloku, katerega je skušala Italija vstvariti. Italija je hotela pričeti postavljati blok na jugu Balkana, z Jugoslavijo kot glavno silo. Ker pa je pri tem za- ( dela na ovire, skuša sedaj pričeti s tem blokom s severa ter želi zbližati Madžarsko in Romunsko. NASPROTJA MED HRVATI IN SRBI Diplomatski krogi tudi zatrjujejo, da v avgustu sklenjeni sporazum med Hrvati in Srbi še ni odstranil vseh sporov in da ni imel uspeha, kakoršne-ga je vsakdo pričakoval. Po teh virih tudi knez Pavle ob priliki svojega obiska v Zagrebu ni mogel izgladiti poti do splošne poravnave. ROMUNSKA GRADI OB MEJAH UTRDBE LONDON, Anglija, 18. januarja. — Nek romunski diplomat je rekel, da je Romunska pod vodstvom kralja Karola ob svojih mejah zgradila več sto milj obrambnega sistema. Obrambna črta je znana pod imenom "Kraljevi jez". Obrambna črta že skoro končana Romunska je pričela utrjevati svoje meje takoj po razkosanju Cehoslovaške in utrdbe so že skoro končane. S to utrjeno črto se hoče Romunska braniti proti vsakemu vpadu od vzhoda in zapada. Načrte za utrjeno črto je baje izdelal sam kralj - Kraljevi jez teče vzporedno z madžarsko mejo od reke Marss v Bukovino in nato ob Dnjestru do Črnega morja. Romunski kralj nadzira konjeniški polk v Bukarešti. — Kralj Karol je obiskal zadnje čase romunske čete ob meji. Preiskava Delavskega urada (NLRB) Nameščenec NLRB naklonjen CIO. — raziskovalca Je povzročila dosti pisari je. Izjava u Nova Wagnerjeva n PA #11A OT 51 Ako se bodo načrti znanega P® newyorskega senat or j a vresničili se bo število štrajkov zmanjšalo. Italija bo šla v vojno RIM, Italija, 18. januarja. — Tajnik fašistične stranke -Ettore Muti je na konferenci z voditelji fašisicne stranke 26 provinc rekel, da bo mogoče Ialija prisiljena stopiti v evropsko vojno. Muti je opozarjal italijanski narod, da naj ne verjame izražanju angleškega in francoskega prijateljstva do Italije. "Nikdo naj se ne vdaja zmotljivemu mnenju, da l>q sedanje stališče Italije z ozirom na vojno ostalo za vedno/* je rekel Muti. "Fašistična Italija stoji pred potrebo, da vsak čas zgrabi za orožje. Zato mora biti pripravljena z vsemi viri, zlasti pa s svojim duhom. Italjanski narod se je navadil, da ne pozabi na zgodovino, ki je dramatično živeli zlasti zadnje čase." Pri tem je zlasti mislil na versaillsko mirovno pogodbo, po kateri so se druge države obogatele z ozemlji, ki so pripadala Nemčiji in Avstriji, Italija pa je od tega plena debla le drobtine. WASHINGTON, D. C., 17. jan. — Demokratski senator Wagner iz New Yorka, oče postave za delavske odnosa je, je objavil načrte za novo zakonodajo, ki bo izboljšala odnosa je industrijalnega delavstva. Prihodnji meseca namerava vložiti predlogo, čije ^vrha bo izboljšati zvezno posredovanje v delavskih sporih. Ako bo predloga sprejeta, se bo nevarnost stavk znatno zmanjšala. Senator Wagner ni hotel razpravljati o podrobnos t i svoje najnovejše predloge, toda zdi se, da so o sličnih načrtih že razpravljali v delavskih krogih, odkar so začeli leteti na Delavski urad (National Labor Relations Board) ostri napadi, tako od strani delodajalcev kot tudi od strani delavskih organizacij. Zvezni posredovalni urad mora vsekakor dobiti večjo oblast, ker bo sicer dosti izgubil na svojem pomenu in ugledu. WASHINGTON, D. C., 17. januarju. — Posebni zbornič-1 ni odbor, ki preiskuje poslovanje Delavskega urada, potrebuje nadaljnih sredstev za u-spešno završenje svojega dela. Za prvo silo bi mu menda zadostovalo petdeset tisoč dolarjev. V blagajni ima odbor še kakšnih dvajset tisočakov, toda ta denar ibo potreben, ker se bodo vkratkem začela iv Wash-ingtonu zaslišanja glede administracije Delavskega urada. j TATVINA SCRANTON, Pa., 17. jan— I Iz skladišča du Pont smodniš-tiice je bilo ukradenih 25,000 jdinamitnih kopic. O tatu, ki I ne vedo, kaj bo počel ž njimi, nimajo nobenega sledu. Z oglasi so iih privabili Pridelovalci bombaža s o privabili preveliko število delavcev in jih s tem pahnili v bedo. | LOS ANGELES, Cal., 17.! jan. — Neki vladni raziskovalec je izjavil pred La Flletto-vim odborom? — Pridelovalci bombaža v Arizoni in nekaterih drugih južnih državah so s pomočjo časopisnih oglasov iskali de-laivce, ki naj bi pospravili pridelek. Delavci so prišli v tolikih množinah, da ni 'bilo dela za pospravili pridelek. Delavci -so prišli v tolikih množinah, da ni bilo dela za vse. Zdaj so izpostavljeni neznosni bedi in pomanjkanju. Če bi se zanje ne zavzela Federal Farm Security Administration, bi jih med njimi dosti lakote pomr-| lo. Raziskovalec, ki se piše O-rin Cassmore, je nadalje pri-j cal, da so nabiralci bombaža v WASHINGTON, D. C., Iti. ian. — Pred zborničnim odbo rom, ki preiskuje poslovanje Delavskega urada (National Labor Relations Board-a), se je dognalo, da je izjava nekega nameščenca Delavskega u-rada, ki je bil naklonjen CIO, potvzročila mesec dni trajajočo korespondenco med uradniki v Washington«! in preiskovalnim uradnikom v St. Louisu. Šele ko je bilo vse pismenim potom dognano, je prišel na vrsto .»lučaj Ford Motor Company. V St. Louisu se je mudil Grant Cannon, ki je vršil za Delavski urad službo preiskovalca. K njemu je prišlo po svet nekaj Fordovih delavcev, in Cannon jim je rekel: — CIO je največji dar, ki ga je podelil Bog ameriškemu delavstvu. Cannon izjavil, da se ne spo- Priporočal jim je tudi, naj i namesto k neodvisni uniji, pristopijo k United Automobile Workers, ki so člani ClO. Fordov odvetnik je reke), da bo poklical za pričo tiste Fui-dove delavce, katerim je Canon to govoril. Dolgotrajna korespondenca .-o je razvila med preiskovalnim uradnikom Tilfoddom E. Dud-levem, ki je smatral to izjavo za nekaj novažnega, in u radii', ki centralnega urada, ki so bili mnenja, da je treba vse to objaviti. Po prečitanju nekaterih pisem je rekel Dudley, da mu j 3 min j a natančno, s katerimi delan t ;i je govoril in ni mogel ve • ponoviti svojih lastnih btvcu. Nadalje je treba v postavati, da je bil Cannon uslužben šele meseca maja, dočim se je vršil o-menjeni pogovor meseca aprila. Delo je, toda delavcev manilca Prinewyorski WPA bi lahko 11 Idi IJ VlCl dobilo stiritisoc delavcev delo, pa med nezaposlenih ni primerne moči. Arizoni zaslužili pri sto funtih od deset do dvajset centov manj kot pa naprimer v Cali-forniji. Gospodarji so imeli ve-veliko izbiro. Najeli so le trke, ki so biti pripravljeni delati za najnižjo ceno. Cassmoru je ugovarjal A. E. Taber, upravitelj Farm Lab-er, .upravitelj Farm Labor Service v Phoenix. To organizacijo vzdržujejo veliki pridelovalci bombaža v Arizona Razen ob koncu sezije, — je rekel, — nismo imeli nikdar preveč delavcev. Uradni poročila izkazujejo, da so v Arizoni in Californiji nabiralci bombaža znatno bolje plačani kot pa po dragih držami h. Ali bodo petorčke letos na Svetovni razstavi? Zaenkrat še ni odločeno, če bo Kanada poslala letos na Svetovno razstavo v New Yorku svojo največjo senzacijo. TORONTO, Kanada, 15. jaai. Vprašanje, če bodo nastopile letos na Slvetovni razstavi v New Yorku znane kanadske petorčke, postaja čedalje bolj pereče. Nekateri zatrjujejo, da bo podala Kanada v New York to svojo največjo znamenitost, z drugih strani se pa sliši, da se bodo morali obiskovalci Razstave, ki bodo hoteli videti petorčke, potruditi v Kanado. Oče in mati Dionne sta že priglasila svoj obisk, toda če ne bo drugače, bosta šla le sama, ali kvečjemu tv družbi nekaterih drugih svojih otrok, kajti o usodi svojih i>etili hčerk nimata pravice odločevati. Oče in mati sta zato, da bi bile petorčke na ogled radovednemu občinstvu, glavno .besedo imajo pa člani oskrbniške oblasti, katere je imenovala Vlada province Ontario. Načelnik oskrbniške oblasti Percy D. Wilson je rekel: — Vsak dan dobimo par sto vpršanj, če bodo petorčke na Raa-tavi ali ne. Reči pa moram, da doslej nismo dobili še nobene ponudbe. Poslati deklice na Razstavo bi bilo trgovsko pot i jet je, kar je seveda vse nekaj drugega kot navaden obisk. Sodnik J. A. Valin iz North Bay, ki je istotako član oskrbniške oblasti, je izjavil: — Ce bo po mojem, bodo petorčke ostale tukaj. Vpdašali so tudi ministrskega predsednika Mitchella Hep-burna, ki je rekel: — Dionne petorčke so pod pokroviteljstvom angleške oziroma kanad ske vlade, zanje pa skrbi o-Skrbniška obla sit.. Proti odlokom oskrbniške oblasti tudi j vlada ničesar ne more. j Deklice bodo stare meseca i maja šest let. Zaenkrat govore ! le francosko in znajo komaj nekaj angleških besed. Ko se bo žačela zanje prava šolska doba, jih bodo poučevale posebne učiteljice. Navzlic svoji mladosti so 44zaslužile'' že precej denarja od kinematografskih družb in • od raznih tvrdk, ki oglašajo z! njihovi slikami avoje izdelke. I V slučaju, da se bodo začela; in ugodno izpadla pogajanja; med oskrbniško oblastjo in razstavim odborom, bodo na razstavišču zgradili zanje posebno po lopje in sicer tam, kjer je bil lani ruski pavilijon. Gledalci jih bodo mogli o-pazovati le skozi steklo, ker bi | bilo v nasprotnem slučaju nji-| hovo zdravje v nevarnosti. Ž i njimi bi prišel zdravnik, ki je bil navzoč pri njihovem roj-j stvu ter izza onega časa skrbi j za njihovo zdravje, ter strežnice in vzgojiteljice. I Zadnja poročila o teh pogajanj kažejo, da oskrbniški odbor, v katerem je tudi Dr. De Foe je odločno proti temu obisku. POŠILJANJE KAVE v Italijo MBMPHLS, Tenn., IS. jan. — Ker je v Italiji zelo težko dobiti kavo, je .Joe Foppiano svojemu očetu poslal 10 funtov kave, toda kava je bila zelo draga. — Za njo je plačal $2.43, za poštnino $2.31, oče pa je moral plačati $12.50 carine. 1 'Hvala," mu je odgovoril o-če," toda prosim, ne pošlji mi več kave." V New Yorku je zavladal čuden položaj. Dasi je v največjem ameriškem mestu približno pol milijona ljudi brez dela, jih ne more dobiti WPA štiri tisoč, ki bi vršili gotove vrste dela. Iščejo 1705 izvežbanih mehanikov ter 28700 navadnih delavcev. Zaslužili bi od $52 do $94.90 mesečno. Na razpolago je dosti nezaposlenih pisarjev, šoferjev, krojačev in tako dalje, ne pa ljudi, ki bi bili vajeni krampa in lopate. Potrebovali bi zidarje, risarje, janitorje, advokate, god-! benike, stenografe in navadne težake. Teh pa žal ni mogoče dobiti. Koliko nezaposlenih je v New Yorku, ni mogoče natančno dognati. Po mnenju nekaterih agentur jih je pol tni-Iijona, z drugih strani se pa zatrjuje, da jih j<» približno milijon. Treba bo pač počakati izida letošnjega ljudskega štetja- Šele na jesen bo mogoče ugotoviti precej natančno število. Državna posredovalnica za delo ima na razpolago mnogo služb, toda primerni delavci se ne oglase. Oglašajo se več-jidel le taki, ki jim ni mogoče prodtrbeti primerne službe. CESKA LEGUA V FRANCIJI Češka legija, ki je sestavljena iz prostovoljcev, ki so pobegnili v Francijo, ko je bila razbita njihova driava, je bila organizirana v Franciji. •»til ilBODP-New Yolf Thursday, January 18. 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY cc GLAŠ NAHODA" J (Toiči or no raori*> Owm< «aa Pabllmbwl fey MLO/KNIC rUBUBHINe (A Corpotmtioa) truk Idkr, PtMltet Ptec* of hnrtnf of th* corporation ud IU Wm UMi S1KUT •Auri I. Lopah*, 8m. at Above otOoBr«: NBW 10KK, N. I. 47t/i Year DAT IIOIPT SUNDAYS AND HOLIDAYS E* edo t«Ub Hat bb Awerlko la Ka*a*B ......—......aU00 JS* pal lata ..,.«. .......... |LW Ha Now York aa ealo lato . fTOO Zt col .............(8.50. Za laoMwtTo aa' eekoleto .. ' totrtuta----------- HAG ' 2a pol lata................|SA0 «CLA8 NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMftl C* PRAZNIKOV •OLAB NAKODA-, tlC WEST Ktfc STKKKT, NKW IOU. R. 1. TELEPHONE: CHelaea t~U4| POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano carocnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. naselbin PREDAVANJE NA OSftfT Rev. Bogomil Trampuš, mi-sjonar iz Ekvadorja v Južni |Ameriki bo Imel jutri, to je »v j petek 19. jan. ob 8 zvečer predavanje o misjonskom življe-oprogo Ju-, J11 metl divjimi Kuvarci v cor. ! kvcni dvorani na Osmi. NOVOSTI IZ CLEVELAND, OHIO (Dno 12. januarja je po dolgi Zapušča žalujočo i n mučil i bolezni premini L splo -' st ino, roj. Kuret, d-oma iz Že j. šno poznani pionir John Rošel, pri Sežani in eno .hčer Mary in^ ®,ovenci so uljudno va- štar 6?) let. Zaii ^e je moral sestri ter več .sorodnikov. V t Laščah, odkoder je prišla v a-1 p™ Iv reči operaeiji na vratu. Arneriki je bival 48 let in je meriko pred 36 leti. Zapušča t ka-tero je bil med prvimi naseljenei v žalujočega soproga Matevža,'1)0 kmalu Cleveland*. Prod leti jo vo-jtri hčere: Roso, Johanna in So-! k™* prijatelji žele dil gostilno na Addison Rd.,'phie, ter sinova: Antona, Ru-1 ____ odkoder se jo presolil v Collin-1 dolpda, Edvarda in Matevža, 7AYninnc,wm"„ wood kjer jo živel zadnjih-35 ter dve sestri in v starem ki^ ' S^v let. Ril je ustanovitelj fare ju eno sestro in brata Jožeta. j1 - ^'¥^^ ' sv. Vida,-pozneje jo l>il pa do-1____! 1 .IjOUIS ' urk, Slovenec, :remo prestal in so vrnil na svoj doni, iz -rcea. ZAiSTOP- TRGOVINSKI ODNOSAJI l goden izid trgovinskih ]>ogajanj med Washingtonom in Buenos Aires bi pomenil za ameriškega držannega tajnika llulia stičen uspeh, kot je bila pogodba z Anglijo. Vsled vojne je izgubil angleško-aineriški pakt precei tvojega pomena, dasi ga je bilo svoječasno smatrati za prvovrsten dogodek. Pogajanja med ameriško in argentinsko vlado se niso obnesla, kar je treba v prvi vrsti pripisati notranjepolitičnim razvojem. Mogočne ameriške interesne skupine bi namreč u-trpele »veliko škodo, da bi Amerika dovolila večji in bolj prost uvoz argntiftskih farmskih produktov. Iz tega preprostega razloga je jasno razvidno, čemu so v zadnjih desetletjih trgovinska pogajanja med Združenimi državami in Argentino vedno izjalovila. Ob pričetku pogajanj z Argentino je bilo takoj jasno, da se bodo končala tako kot pogajanja z Urugvajem, to se pravi, da ne bodo rodila nobenega bistvenega uspeha, kajti naša dežela ima v izobilju vsega, kar bi nam želela Argentina prodati. Predvsem pride vpoštev žito, meso, laneno seme in kože. Amerika je z \vem tem dobro preskrbljena ter bi bila edi-nole v slučaju kakšne izredno slabe letine navezana na uvoz. Zato je bilo pbhrsem umevno, da so se velike zveze ameriških farnierjev poslužile vsega svojega vpliva ter izvedle na ameriški državni department tak pritisk, da se je moral mlati in prekiniti pogajanja. Nadalje je treba vpoštevati stališče Ameriške delavske federacije. Tej mogočni zjvozi ameriškega delavstva ni zadnji eas ničkaj povolji pogodbeni sistem državnega tajnika Cordelia Hulla, ne oziraje se na dejstvo, da bi ameriško delavstvo vsled povečanih izvozov koncem konca le prof iti ralo, daka modrost o sitem vol- nov. Ker so poe, kn: Katera je idealna zakonska ."ta imela, dvojica Združenih držav' —' Pozneje sta mi povedala, kn.; Komisija, ki naj bi odgovorila in kako: — Pri kani tomaio-na to vprašanje, je potovala po sov sva hotela imeti dva ceuta vsej deželi, naposled jo podeli-dobička. Sosednji grocer — la naslov zakoncema Mcpona! Italiajn ali Žid — je bil zadu-dovima v Gainesville, Floridi, j voljen s pol centa dobička pri Samo ob .sebi umevno, da jo jej kani. Ti ljudje imajo drn-ačrso takoj tfbrala cela armada re- j | jIM1>i-(. potrebe kot ji'. portorjev v Gainesville, da bi|m;1..... nii Nnš roj.|k ^ .*ku. radovednemu občinstvu po-|poVilj- pH naiI|4|f v;| mu dajala na upanje. Ko j j krede zmanjkalo, si je mislil: ie nadela 0Tlim ^tom .pri oks- manov v Chisholnu ^linn. je |PToziii peči tako poškodovala., izvoljen za podpredsednika srčna kap m ie bil takoi mr- - j .. . m V • - i • - Ti morah odrezati noiro. tev. Tukaj zapušča zabn^co c„ ■ „„ ,__, . , . 4 .v ____-r, 1 . tL .. , ce ne pred neka.i dnevi drugič f opro«ro Franco , roj Dni mar ponesrečila, ko se ne pelinla z 1 dva °trok« Harry. !avtom v st. P,ul ^ eno sestro. Frances Kans .n mPno)n> ,la nar0-; vec sorodnikov. Doma je bil iz vasi Laze pri Planini pri iz vasi Laze pri Planini pri Rakeku na Notranjskem, kjer f zarmžča dve sestri in več sorodnikov. V Amieriki je bivnl 37 let. . ! — V nedeljo 14. januarja je j korakal proti gasolinski po-i staji, ki jo vodi njegov oče, ko je zadelo srčna kap mladoara John Paulina mL, starega šeie 33 let. Zapušča žalujočo iso-progo. rojeno Golja in onesra j čina Harolda, očeta Johna, do-: ma iz Št. Ruperta in mater Mary, rojeno Anzel; enega brata Alebrta in tri sestro: Mary, | Anna in Alma ter veliko so-jrodnikov. Rojen je bil v C'e-velanclu in je bil zaposlen 12 j let pri Pennsylvania železnici, j >— Pri padcu na stopnicah j zadnjo nedeljo je podlegel po-j škoktbam v Mt. Sinai bolnišnici Anton Paulich, star 46 let. umetno '' nogo in vzame mero od te noire. Pobili so se 'tudi triie fantje, ki so se vozi'i ž njo in eden teli, rojak Robert Storie si je nalomil vratno kost. V«=i ponesrečenci so tfdaj v bolnišnici. Vožnja z avtom po Min- \ mesec, nesoti v ziirtskem času je -novm-pa. odbora ^fr. Leo Bamlek. Mestnemu županu na Cliisholmu so določili mesečni o plačo ik40. Ta s'užba seveda zahteva l»» delni čas. Druue službe, ki zahtevajo poln čas oseb, so seveda plačane višje. Alderma-ni imajo pa po $25 na mesec. Gizella Mlačnik, S ovonka, jo nastavljena kot brzopi-ka to je stenograferka in ima $30 na i' -»al 111 jo zelo ■ DVA SLOVFXSKA POLICISTA. Mestna uprava v Bulil, Minn, je nastavila v policijsko službo mim& i9l poeivalo izza 2f>. septomfhra, ko je International Ladies Garment Workers unija proglasila št raj k. . iStrajk je bil poravnan zadnji -teflon v Detroitu tor jo bila sklonjona nova pogwlba. . ADVERTISE IN "GLAS NARODA" pije zvocor nukaj kozarcev wliiskija. Enkrat na tedon ohišrVjo kino, enkrat na me-see arlodali'Soe a!i koneert, on- 1 ' krat v oetrti leta kakšen mhi-7.0j ali galerijo .krajno sti v-akdanji in ulolgorasni. ZAKLONIŠČA V GLOBINI 20 METROV. V Londonu bodo kmalu do-grabili najgloblja zaklonišea zoper zračno napade in sicer v giobimi 30 111. Gre za dva stara predora, ki so ju zgradili proo vec ngora'bl jali. Vo ju joči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumi no zasledovati brez velikega iri zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri.'* Toda vse drugo je res, kot ta trr ditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izka'znico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh držav, ki bodo pri-zadete vsled mirovne pogodbe, žn jih foite prejeli te- kom GO dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vas svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NAROD A* \ 216 West 38th St., New York. Z vsa kam naročilom priloži knjigarna brezplačno 5 slovenskih knjig, ki jih izberite iz Beznama na zadnji strani Usta. ( o dr/i trgovina trgovine ter niso trgovine samo ob cesti, pač [»a tudi po kleteh in v prvem ah drugem nadstropju, je za trgovca poglaivitno načelo zvabiti kupca v svoj prostor. Ko se mu enkrat to posreči, je že skoro dosegel s\«»j cilj. V to svrho je pert re bi 1 a reklama. Nekoč je veljalo in menda se sedaj velja splošno pravilo:— Kdor ima petdeset tisočakov in se hoče lotiti trgovine, naj določi .Štirideset tisočakov za reklamo, z desetimi tisočaki naj pa zarenta in opremi trgovske prostore. Oe to stori, bo uspel, drugače ne. Ker tisočaki ne leže kar tako po cestah, se večinoma lotijo trgovine z manjšim osnoivnini kapitalom, v pošt ova t i pa morajo gori navedeno razmerje, če ne, bodo kmalu imeli na vratih pečat. Okusno opremljeno izložbeno okno je precejšnja privlačna sila, istotako tudi kričeč napis nad trgovino. Da ne ocitu-jojo izkl jučno le golo resnic«', je umevno samo po isebi. Nad marsikatero newyorško trgovino je zapisano-: "Zadnji trije dnevi! V treh dneh mora biti I vse razprodano!" Minejo trije dnevi, mine jih deset, minejo tri tedni ali meseci, mine jih deset, napis je pa vedno isti, le črke so od dežja in solnca precej obledele. Toda če napis pritegne vsak dan že vsaj enega novega odjemalca, je zadostil svoji nalogi. Nekoliko natančneje o tem pa v jutrišnji številki. -*- i i. lilij-' j 1 i n 1 m jniln "G L X s HM !■ litiji Ml I1E0DP - New Yoif [Thursday, January 18, 1940 SLOVENE (YTJOOSLSVJ VStfit mitfim In iifiliHBill M prlebtuje-m. topiti d Mgtkvf Številko raj bodo v MieMDiMh MJbMMje v «*>d« sjfatraj. liifcllJi | |iS~iTi- — Dopisi so nam vrtino dobrodošli, ker vse naše či ta tel je in se ž njimi na&i rojaki tako-rekoč med seboj pogovarjajo. to in ono iz gowande, n. y. (Ko >o Rusi božali pred Finci. Finci pred Rusi, Nemci I pred Francozi in Angleži, Angleži ter Francozi prod Nemci, Kitajci pred .mprmči in Obratno, bežali na suhem, na morju in pod morjem, pa tudi v zra ku, ko so ameriški tovarnarji vpili, da jih hoče delavstvo očiti, kf.«kn naj obratujejo svoje tovarne. ko je delavec vpil, da hoče pravico do organiziranja, ter krajcar ali dva od milijonskih dobičkov tovarnarjev, k<> je v Ameriki velika prosperifota v. 9.000.000-sko maso brezposelnih delavcev, in ko tovarne za uničenje živili zacijo obratujejo z polno paro, narod je \m\ napol oblečen, n a pol bos in ne samo v Ohio, neiro po celi deželi ljudstvo ji'adnje, ko Hoover načel ju je »rirarizaoiji, katera zbira sto-ti-očakc za v pomor Fincem in| se ti i t i Brioker ne gane. da bi pomnsrtil ameriškim revežem, in ko se demokracije pozdrav-j Ijajo pri *I00.00 večerji "i o-e-ho. v tem času zlate svobode.; mo <\ vsi voščili veselo Novo ].»to. — Žare-: prava demokracija. v vsoj nrtni omenjeni koloboci ji! \Ko čitant razne liste (spadam k !) milijonom že 2 leti), opazim, tla poročajo uradniki nznih ustanov in organizacij, da -o v<; odborniki zopet iz-evoljeni. No, tako -e je zgo lilo tuli v \ i A. P. od kal. rib le je pričakovalo, da pojdejo mladini na roko, .-o pa Odločili, da se ne pridružijo, in otroei oda Pavlica vsem! j članom, ker so tako navdušeno (sodelovali in vsem rojakom in j rojakinjam, ki ,-o se vedno vde-ležili raznih predstav našega društiva v teku pretočenega leta. Nadalje pa je seja napredovala z rešitvijo programa. 4' Domovina " za tekoče loto je sklenila prirediti naslednje zabave: 1. Amateur Hour, 10. marca. NAROČNIK UMRL. (V La Salle, III., je te dni umrl v<«čletni naročnik Glasa Naroda" Mr. John Polko. 4 0 -LETNO preiskušn jo IMA T UGOSLOV ANSKA J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 Članov in dva mil jona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanskr'k&t. jednoti, ki vam ntidi poljubno Zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Zastopnika Združenih društev: V. Capuder in M. Konchan. Pevovodja "Domovine*' je naš dobro izvežbani John Konchan. Takoj po seji smo vsi skupaj ve-olo vživali ukusno slovensko večerjo in se prav prijetno rado val i pozno noč. Tomaž Bertok. ODBOR 2SDRUŽENFH DRUŠTEV. iTem potom vljudno sporočam naši slovenski javnosti, v Greater New Yorku in okolici, da se je pretočeni petek 12. januarja vršil v prostorih Slov. Nar. Doma v Brooklvnu občni zbor Združenih slovenskih društev v Now Yorku. na katerem r-e je sklonilo, da >e prire li skupni veliko koncert v prostorih Slov. Nar Doma v "Brooklvnu in >icer v nedeljo dne 14. aprila 1040. Začetek bo ob uri popoldne. Vstopnina 40 centov za osebo. Otroci so prosti vstopnino. Na tančneje glede tozadevnega koncerta bo še pozneje pravočasno v tem Mistn poročano. Apeliram že sedaj na vse naše rojake in rojakinjo v Greater New Vorku in okolici, da si to nedeljo rezervirajo za ta veliki koncert. ■Nadalje mi je čast sporoči i, da jo bil na tem občnem zbo-ni izvoljen sledeči odbor za loto 1940: Mr. Fr. Koržo, predhodnik: ■Mr. Anton Cvetkovič, pod predsednik; •Mrs. Helen Corel, podpredsednic;!, 'Mr. Anthony Svet, tajnik; vabilo na PREDPUSTN0 ZABAVO katero priredi SLOV. DELAVSKO PODPORNO DRUŠTVO v soboto zvečer, 20. januarja, 1940 V PROSTORIH FRANK ARNE2A 66-91 Forest Avenue :: Ridgewood, L. I. Se priporoča — Odbor. Mr. Karl Skrinjar. blagajnik 'Mr. Ivan Ruehraj, znpNni-kar. 'Nadzorni odbor: Mr. Jack Piškur. Mr. Max Pesliol in Mr. i Frank Kovačič. i JPridodnja mesečna seja se vrši v potek dne 2. februarja i 1040 ob 7..10 zvečer v Slov. i Nar. Domu. 25."> Irving Ave.. Brooklyn. N. V. Delegat jo in | zastopniki Združenih sloven-! skill društev so naprošeni, da -o -po možnosti to seje točno udeleže, ter v polnem številu. Naznanjam tudi, da priredi slovensko pev. dr. "Slovan" 4. februarja v Slov. Nar. Domu, 2."):; Irvinjr Ave., Brooklyn. X. Y., koneei* z veseloigro "Micki jo treba moža". Natančneje o tem bo Še pozneje poročano. •S bratskim pozdravom. Anthony Svet, tajnik Zdniž. slov. drn-ištev v New Yorku. novice iz la salle, ill. Ako je društvo J3KJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika *a pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. Pev>ki koncert in ples, 5 maja. Piknik v Charles (iarden na Metropolitan Avenue v Brooklvnu, dne 1(1. junija. Prvi dve prireditvi so bodo vršili v dvorani Slovenskega narodnega doma na iT).'! Irving Ave, Brooklyn. Podrobnosti Job prireditev bomo še v pra.x'cm času javili. Tretja točka seje >o bilo volitve društvenih odbornikov, kai pa -e jo kmalu rešilo, ker na željo članov je enostavno, razen malo izpreniembe, spre-: jel še za nadaljno leto sedanji oilbor. Naša podpredsednica ju redna članica gospa Paula Shubol je morala odkloniti svoj urad, ker njeni domači opravki in njen sedaj precej oddaljen dom, ji no do vole, da bi lahko redno sodelovala z '4j)o-inoivino". Njen urad je vljudao sprejel naš znani rojak in stari član "Domovino", gospod Peter Vogrie. Sedanji odbor je sledeči: Predsednik: V. PavliČ, Podpredsednika: P. Vogrič in T. Bertok, Blagajnik: M. Konchan, Pomožna blagajnica: Miss K. Pavlic, veselica delav. podpor. društva RIDGEWOOD, N. Y. — Novic- ravno nimam do-ti poročati, zaposlenost jo precej zadovoljiva med našimi rojaki v naši naselbini. Si* večja zaposlenost je pa med članstvom tukajšnjih društev, ka4ora so večinoma jako aktivna. Takole okrog Svečniee se nam obeta lop koncert z veseloigro, ki ga priredi 44 S 1 o-van" in če se ne motim, tudi "Domovina" nas bode iznena-dila z lopo igro. Kot član Slovenskega Delavskega Podpornega Društva, Vam cenjeni rojaki, tudi ne smem zamolčati »veselice, katero priredimo prihodnjo soboto zvečer, to je 20. tega meseca pri Šrajevemu Francolnu (As-tor Rest avian t Bar and Grill, (kj-91 Forest Avenue, Ridge-wood, L. I., na katero Vas vabim in obljubljam, da je malo veselic, na katerith bi se zabavali bolje kakor se bodete na tej. PESMARICA ( "Glasbene Matice** Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slo-. venskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje* 103 posmi. — Dobite jo v Knjigami "Slovenic Pub-r lishing Co., 216 W. 18tli Street, New York, N. Y,. -LA SALLE, III. — Prosim Vas, da bi mi odstopili nekoliko pro-tora v cenjenem listu "Glas Naroda". Naročniki smo že 3d let in sicer moj mož, dokler ni umrl. Po njegovi smrti pa jaz nadaljujem, ker se mi list dopade in sem se ga tako privadila, tla bi sploh ne mogla biti brez njega. Tukaj smo imeli do 7. januarja zelo lepo ivreine in bili smo brez snega. Na nedeljo zjutraj 7. januarja jo pa začel padati sneg kot za -tavo, toda pa«Ho ga vendar ni Več kot kakih (i inčev. Bolnikov je v naši naselbini zelo veliko. Bolnišnice so polne. V St. Mary bolnišnici se nahajata dobro poznana rojaka Joseph Ferkolj in Frank Struna. Oba zelo aktivna pri Slovenskem narodnem ■domu. .Joe Ferkolj je tudi dobro poznan v Sharon, Pa. Dalje sta tudi na bolniški postelji Anton Mahnich in njegova žena. V sosednjem mestu Poru se nahaja v ^bolnišnici V r h ((Joorgo) Jagodic, katerega je pobilo v promogorovu. Dalje je tudi bolan John Podbregar iz La Salle. Žedini jim, da kmalu ozdravijo. Razveseljivo dejstivo je, da so naši rojaki in rojakinje sko- raj vsi do zadnjega zavarovani pri raznih slovenskih podpornih organizacijah v naši naselbini, da v Slučaju bolezni ali nesreče niso brez sredstev. To je zelo lepo za naše zavedne rojake in rojakinjo, da smo organizirani in si medsebojno bratsko pomagamo drug drugemu. V nedeljo, JI. januarja bode društvo Zavednost štev. S. fS. P. Z. dobilo filme iz glav-j nega urada, kateri se nahaja v Chieagi. Prinesel jih bode sem v La Salle Mihael Vrhov-, nik. Predstavljal bode slike iz raznih kraje vSIoveiiiji v Slovenskem Narodnem Domu ob -uri popoldne. Vstopnina je samo S) centov. Gotovo Vam je j pri srcu vaša rojstna ljubljena domovina in imate Še spomine na njo. Zatoraj pridite pogledat te slike. Kolikor sem ivido-la iz spisov Janko Rogelna, je te slike snemal umetniški -lika r Ivan .Takae iz Ljubljane. Torej na svidenje v nedeljo. 21. januarja popoldne. Po končani predstavi bode domača zabava v -podnjih prostorih kot običajno. Pozdratv vsem čitateljem "Glasa Naro«la" in želim vam srečnejše novo leto. Francos Gende. | Društvo, kakor sem omenil, je podporno, pa imamo v svoji sredini rveeeno "oktet" dobrih pevcev, kateri nam bodo prav gotovo zapeli nekaj lepših pesmi. Pa tole še ni v^e. Mrs. Fany Pimat mi je obljubila, da nas ne bo pustila brez potice. Kar gospa Pirnat reče, drži kakor "prmej". Tudi gospa Berlan, kot dobra članica, nikdar ne pozabi svojih so-sester in sobratov, da bi jim ne priskočila na pomoč z nekaj, kar zna ona napraviti najbolje. Torej rojaki in rojakinje, pridite na našo zabavo, ker prišli bodete med prave prijatelje Vas vseh. Na svidenje v soboto zvečer pri "Srajevem". Član. igra in pesem na milwauskem odru "Hitro, hitro mine čas, ž njim tudi lep obraz," r^e glasi neka slovenska pesem. Opominja nas, kako 'hitro minevajo ure, dnevi in leta. In ne pove ti am tega samo pesem, ampak življenje nam to vedno in vedno potrjuje. Samo zamislimo se, reicimo 25 let nazaj, dolga. a vendar tako kratka doba za vsakega posameznika. — En četrtstoletjak! — Za kar smo se najbolj zanimaj, okoli katere stvari so ee največkrat osredotočale naše mfeli, naša energija in dela, to nam titdi Frfopa vedno najbolj živo pred oči in v-spomin. ¥)no izmed takih lepih spominov je prav gotovo delovanje dramatičnega od-seka dru- štva "Lilija" pa naj si bo že za one, ki so se na tem izobraževalnem polju aktivno udej-stvovali. ali za one, ki so vodno po>ečali številno predstave, ki jih je podal na odru mihvauški slovenski publiki ta odsek. Vprvič je stopil v javnost leta I91f>. iKakor vsakega posameznika brusi in kraše kolo življenja, tako je šel tudi ta dramski odsek čez mnoge preizkušnje. a ni se oziral ne na levo ne na desno, anYpak njegovo članstvo je vedno delalo iz naravnega nagiba in nagona, navdušeno za vse lepo in dobro, večkrat vzpodbujeno s spoznanjem, kako zelo ljubijo mil-wairški Slovenci igre, ki jih je omenjeni odsek podajal na oder. Treba je bilo -amo razglasiti, kdaj in kje bo igra. in dvorana se jo napolnila. •Dandanes niso te prireditve več tako šrcvilnc kot nekdaj, ampak, kadar "Lilijevci" kaj pripravijo, je še zmerom vredno iti pogledat. iTako liomo zopet enkrat imeli nekaj prav imenitnega in sicer v nedeljo dne 21. januarja. v S. S. Turn dvorani. : )Popoldne bo pevski koncert. ! v katerem nastopijo pevski i dramski klub "Lilija." "Naprej". "Planinska roža", hrvatski pevski zbor "Sloboda" in mladinski oddelek "Lilije." "Lilijevci" pevci, tako starejši kot mlajši, bodo to pot nastopili zopet z novimi pesmimi in tudi drugi se z najboljšim vnetjonl pripravljajo. '.Zvečer ob 7.o0 nri pa l>o kro-jna programa, igra < petjem "V starih zlatih časih". Tucli to jo novost, ki bo prav gotovo u trajal a vsem posestnikom. So to nekakšni ocvirki od najboljšega. kar smo do zdaj priredili. Tgro brez pol ja, upravičeno hdiko primerjamo sicer dolu: jedi brez zabele. V tem igrokazu, ki se deli v tri dele, pa bodo vmes donele pesmi, narodno, zaljubljene, smešne, kupleti, od vinca sladkega itVl. Posebnost j>ri tem . e tu«li, si jih je bila izbrala, nato pa ie odšla in se ni več vrnila. Za tem se je izkazalo, da je deklica izvršila goljufijo. Te dni je prišla omenjena deklica v prodajalno draguljarja Salmičeva z enakim fingiranim pismom. Gospa Salmičeva je dejala deklici, naj se zcrlasi pozneje. Ko je dek ica odšla, je Salmičeva prijavila zadevo policiji. Deklica se ni vec vrnila, pač pa so jo pozneje opazili na Dečkom trgu. Deklica je hotela pobegniti a so jo kmalu dobi teli in (prijeli. Dejala je, da je delala pod vnlivom nekega moškega iz Radeč. Policija pa je hitro ugotovila, da deklica laže. Končno je priznala, da je izvršila goljufijo na škodo Lečnika sama in tudi napisala omenjeno pismo. Zlatnino, ki jo je bila izvabila, so našli pri nekem urarju, ki je kupil zlatnino od deklice. Zlatnino so vrnili Lečniku. Dekli ca je iz Celja in stara samo šele 13 let. (Nadaljevanje.) {Ko sem tudi jaz prišel do ležečega belorepca, je naš četo-vodja konš»tatiral, da drugi strel ni bil potreben, -ter da je sovražnik padel ob prvem strelu ter da po vojnih paragrafih pripade meni 44v kredit." 'Med tem- ko je naš četovodja opravljal 'undertekarsko' delo, se j«' krog njega zbrala že cela naša stotnija. (Naš obers-t von &kerl je bil jako dobro razpoložen radi na Vfllllll),, „111111111, ,t|||||ltl|{ ,.]tU!l|||(..a|| iiiuiii|,!l'|Miiiiiii»H,iiimiiii,!,'>iiiiiiiii»'*iii iiiiii m SMRTNA KOSA Sodeč po njegovem obrazu, sta se mu skadila Že vsa jeza in strah. Toda njegov glas se je vseeno nekoliko tresel, ko je dejal: , "Pridni fantje! Ljubeznivi ljudje. Več jih je moralo biti." "Seveda, en sam bi ne mogel pobiti štiriindva>5et oken," j«' pripomnila gospodična Katarina. "Šti riindvajset? Že zopet pretiravaš, Katarina. Štiriindvajset jih ni v vsem župnišču." ' Gospodični Katarini pa ni bilo za šalo. Na glas je zajokala: i i "Ali vas nisem svarila, gospod župnik? Ali vas nisem svarila? Sedaj pa imava, ker me niste hoteli ubogati." "Kaj imava? Ničesar nimava. No, malo svežega zraka imava v sobah, ky je vsekakor zdravo." "Pa se norčujeie se! Le pomislite, koliko bodo veljale hipe! Jezus Marija!" Gospod župnik jo je prijazno potrepljal po rami. (Nadaljevanje prihodnjič.) V Port Angeles, Wash, je na farmi umrla Mrs. Frances Segulin, roj. Vladek, stara G2 let in doma iz Markovščine na Primorcem. V Ameriki je bila 19 let in tu zapušča moža, dva sinova in omoženo hčer. t ■V La Salle, 111. je pred nekaj dnevi umrl rojak Jakob To-mažič, doma iz Police pri Višnji gori na Dolenjskem. . + V Youngstown, O., je umrl za srčno hibo John Pan i ga c, star 64 let in rojen na Viču pri Ljubljani. ženo. dva sinova in pastorka. + Pred dnevi je v Girard. O., umrla Frances Lužar, roj Snoj «tara 66 let in doma iz Zaloga pod Ljubljano. V Ameriki je bila 35 let in tu zapušča moža, tri sinove, dve hčeri in 12 vnukov. + V Pudblo, Colo., je umrl Niok Starašinič, star 78 let in doma iz Preloke pri Vinici v Beli Krajini. V Pueblo je bival čez 50 let, prej pa je bil v Pitf^burghu, Pa. Zapušča ženo, sina in dve hčeri. t V Sheboyganu, Wis., je 10. jan. umrla Kalista Knšmanc, redovna predstojnica tukajšnje slovenske farne šole. Stara je bila 46 let in doma od Vrhnike. Truplo so odpeljali v Lemont, 111., kjer je bila pokopana. + V Forest City, Pa., je preminul Jože Derk, star 52 let in doma iz Javorja j>ri Šmart-nem pri Litiji. V Ameriki je dival nad 35 let. + V Detroit, Mich., je 4. jan. umrl John Suster, star 38 let in rojen v Franklinu, Kane., kjer zapušča starše. Njegova žena je tudi iz Franklina, Kan s., hči Jop. Dolenca. Truplo pokojnika bo poslano v Kansas in tam pokopano. t Dne 7. jantarja je v Girar-du, O., umrl Rudolph Princ, ki ^ je zadela srčna kap. Bil je slEar šele 33 let, zapušča ženo Anno in sina, dva brata in tri sestre. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurcu. V ITALIJO $ 5.90 11.50 17.00 28.00 55.00 Lir 100 " 200 " 300 " 500 " 1000 KElt SE CENE SEI >AJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CEne podvužene <^he11emb1 GORI ALI DOLI mjjm aakauia izvršit- Sjkmo po cable letter za pristojbino $1.— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (travel bureau) SIC W. I ft til st., ISKft YOKK še zmage. Povedal mi je tudi, da me bo za prihodnjo lovsko kampanjo "prifedral" za šar-žo. ■ iN aš transport maneger kap-ral Novak mi da takoj povelje: i — Podrpi&i državni protokol. , Fra je ravno dve popoldne, 4. dec. 19.30 in ga pritrdi na mrt-, veča, da tako ugodiš vsem vojnim in civilnim paragrafom. j Do na£ega transporta je nekako nad pet milj dolga pot .— mi pojasni — takoj prični z trairsportacijo slo transporta, •da boš o pravem času tam, to je ob peti uri zvečer, kajti ne želimo, da bi dolgo čakali. •No. si mislim, sedaj se Šele •prične *'aahava"; sto trideset funtov vl^či ali nesti pet milj daleč, to niso mačkine solze. Pa mi šine misel v glavo. Navzdol bodeš nosil ti mene. navkreber tc pa že kako pri vi e čem s pomočjo našega četovodja Spetiča. IDo potočka v dolini je bilo kakih tristo korakov strme kp' kaklh dvaj"ot Ullujiiliiiiiiiil.iiiiitrui«!, .niniiii,. „11111111 iH',t*iuiinHli?'ln,)m„i,!l|„|()||t,t,»Ull<|..... da sem že previdel in preskusil do sedaj, da ne bom kos svoji nalogi, ter da raje sovražnika tukaj pustim, nego bi •ga sam vlekel tako daleč do najše "oporne točke" ter da ta koj za vedno re-igniram iz te prostovoljne lovske službe. To je našega četovodjo Rpetiča dovolj omehčalo ter vplivalo na njegovo dobro