ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv težišča v okviru CRP:_ 5. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja 5. 1 Podnebno-energetski paket in prilagaj anj e podnebnim spremembam 5.1.6 Okolj ski vidiki gozdov_ 2. Šifra projekta:_ V4-0498 3. Naslov projekta:_ Divji prašič in škode v agrarni krajini: opredelitev populacijskih in habitatnih vplivnih dejavnikov, določitev vpliva talnih lastnosti na nastanek ritin na traviščih ter preizkus možnosti zmanjšanja škod z dodajanjem beljakovinskih dodatkov krmi 3. Naslov projekta 3. 1 Naslov proj ekta v slovenskem j eziku:_ Divji prašič in škode v agrarni krajini: opredelitev populacijskih in habitatnih vplivnih dejavnikov, določitev vpliva talnih lastnosti na nastanek ritin na traviščih ter preizkus možnosti zmanjšanja škod z dodajanjem beljakovinskih dodatkov krmi 3.2 Naslov projekta v angleškem jeziku:_ Wild boar and damages in agroecosystems: determination of populations' and habitats' influential factors, assessment of the influence of soil characteristics on prevalence of rooting damage on grassland, and trial for reducing damages by using protein additives 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku:_ Divji prašič, škode, travinje, pedologija, talna favna, habitatne analize, odlov, migracije, telemetrija, disperzija osebka 4.2 Ključne besede projekta v angleškem jeziku:_ Wild boar, rooting, grassland, pedology, soil fauna, habitat analyses, capturing, migrations, telemetry, dispersion of an individual Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 1 od 74 5. Naziv nosilne raziskovalne organizacije: 1007 - ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave d.o.o. 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (RO): 510 - Univerza v Ljubljani (0481 Biotehniška fakulteta) 6. Sofinancer/sofinancerji: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 18112 f doc. dr. Boštjan Pokorny Datum: 27.9.2010 Podpis vodje projekta: doc. dr. Boštjan Pokorny Podpis in žig izvajalca: mag. Marko Mavec, direktor Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 2 od 74 II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? 1X1 a) v celoti □ b) delno □ c) ne Če b) in c), j e potrebna utemelj itev._ / 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? a) da IEI b) ne Če so se, je potrebna utemeljitev:_ / Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 3 od 74 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela1:_ Izhodišča raziskave Med pet ključnih prioritet za doseganje temeljnih razvojnih ciljev, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije za obdobje 2006-2013, sodi tudi povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja (Šušteršič et al., 2005), ki vključuje tudi ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, kot je npr. upoštevanje okoljskega vidika gozdov, pa tudi ukrepe za trajnostno rabo kmetijskega prostora in tal. Nepogrešljiv sestavni člen vseh agrarnih in gozdnih ekosistemov so tudi prostoživeče živali. Med njimi so z vidika sonaravnega strateškega razvojnega cilja Slovenije, ki temelji tudi na trajnostni uporabi domačih naravnih virov (ibid.), zanimive zlasti velike vrste prostoživečih živali (še posebej parkljarji). Z njihovimi populacijami je namreč možno trajnostno upravljati z ustreznimi lovsko-gospodarskimi ukrepi (so obnovljiv naravni vir), hkrati pa prek neprestanih interakcij s prebivalci povzročajo nastanek številnih konfliktnih situacij na relaciji človek-prostoživeče živali (divjad). Tako npr. tudi zaradi podnebnih sprememb, ki imajo za posledico bistveno ugodnejše habitatne razmere, povsod po Evropi narašča številčnosti divjega prašiča (Sus scrofa L.); posledično so v zadnjih desetletjih dramatično narasle konfliktne situacije (škode), ki jih vrsta povzroča na kmetijskih površinah. Divji prašič je ena najuspešnejših sinantropnih vrst prostoživečih živali v Evropi. Zaradi različnih antropogeno povzročenih sprememb življenjskega prostora, ki so prašiču izboljšale habitatne razmere, se po letu 1960 v večjem delu območja razširjenosti vrste srečujemo z obsežnim, pogosto nepričakovanim naraščanjem njegove številčnosti (Pedenone et al., 1994; Danillkin, 2001; Sodeikat in Pohlmeyer, 2002; Sodeikat et al., 2005). Divji prašič se je uspešno prilagodil življenjskim razmeram v kulturni krajini in spada med tiste vrste divjadi, ki najuspešneje kljubujejo antropogenim pritiskom. Socialno življenje, visok reprodukcijski potencial, velika gibljivost, generalistična omnivorna prehranska strategija ob zmožnosti specializacije na energetsko bogate vire hrane in inteligenca so vrstne značilnosti, ki omogočajo to uspešnost (Geisser in Reyer, 2005; Jerina, 2006; Schley et al., 2008). Tako je npr. po navedbah v Statističnih letopisih Lovske zveze Slovenije odstrel divjih prašičev (kot dober kazalnik populacijske številčnosti) v Sloveniji od leta 1970 narasel za okoli 20-krat, s 472 uplenjenih živali v letu 1970 na 9.457 živali v letu 2008 (http://www.sigov.si/zgs; LZS, neobjavljeno). Kot generalistični omnivori, ki se prehranjujejo z zelo raznolikimi viri hrane (najpomembnejši naravni viri hrane divjega prašiča so predvsem plodovi plodonosnih listavcev, kot so žir, želod in kostanj; hrana živalskega izvora, npr. deževniki, polži, miši, rovke, žuželke in njihove ličinke (predvsem ličinke majskega hrošča), pa tudi ptiči, dvoživke in plazilci pa je praviloma prisotna v znatno manjšem deležu), imajo divji prašiči velik vpliv na svoje okolje, tako na (so)naravne kot na agrarne ekosisteme, zaradi česar so pojmovani kot problematična vrsta (Herre, 1993; Seward et al, 2004). Zaradi naraščanja številčnosti in prostorske razširjenosti divjih prašičev v zadnjih letih povsod po Evropi in tudi v Sloveniji dramatično narašča škoda, ki jo vrsta povzroča na kmetijskih površinah. Z vidika nastanka škod je divji prašič danes v Sloveniji med vsemi vrstami prostoživečih živali najbolj problematična vrsta, zaradi česar je - upoštevaje pritiske lastnikov zemljišč - ogroženo trajnostno upravljanje z njo. Statistični podatki kažejo, da je v obdobju 1995 - 2005 delež škode, ki so jo v Sloveniji povzročili divji prašiči, znašal 30 % do 50 % celotne škode po divjadi (Vidrih et al., 2008). V obdobju 1998 - 2000 je bila škoda po divjih prašičih ocenjena na skupaj okoli 460.000 EUR (cca. 153.000 EUR letno), kar je znašalo približno 60 % celotne škode, ki jo je v tem obdobju povzročila divjad (Jerina, 2006). V letu 2008 je ocenjena škoda po divjih prašičih znašala že 460.000 EUR oz. 85 % celotne škode po divjadi (http://www.sigov.si/zgs). V tem znasku je v letu 2008 prvič prevladovala škoda na travinju in je znašala 259.500 EUR, kar pomeni 56 % vse škode po divjih prašičih (ibid.).___ 1 Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 4 od 74 Za preprečevanje škode, ki jo povzročajo divji prašiči na poljščinah in v vinogradih, se poleg intenzivnega odstrela, postavitve ograj, uporabe električnih pastirjev, zvočnih in kemičnih odvračalnih sredstev najpogosteje uporablja odvračalno krmljenje, ki velja po mnenju nekaterih avtorjev za najbolj učinkovito metodo (Calenge et al., 2004; Schley et al., 2008). Vendar lahko ima ta ukrep dolgoročno tudi negativne posledice, saj: (i) pomeni dodaten vir hrane za divje prašiče, kar lahko privede do povečanja populacije in posledično povečanja škode na kmetijskih površinah (Kaberghs, 2004; Calenge et al., 2004; Geisser in Reyer, 2005; Cellina et al., 2005; Sodeikat et al., 2005); (ii) zaradi potrebe po uravnoteženi prehrani krmljenje s koruzo (le-ta je zelo bogata z ogljikovimi hidrati, a ima nizke vsebnosti beljakovin in je brez določenih aminokislin) povzroči povečevanje potreb po živalskih proteinih, zaradi česar se v zadnjih letih močno povečujejo škode na travinju - manjkajoče proteine skušajo namreč divji prašiči nadomestiti z beljakovinsko bogato hrano, kot so žuželke in njihove ličinke pod travno rušo (Duderstaedt, 1995; Baubet et al, 2004; Herrero et al., 2006). Prostorska razširjenost in številčnost divjih prašičev v Sloveniji je visoka, analize, opravljene s pomočjo prostorskega modeliranja, pa kažejo, da se bosta v prihodnje še povečevali; še zlasti, če se bodo sedanji trendi okoljskih sprememb (povečevanje temperatur zaradi globalnih klimatskih sprememb, povečevanje gozdnatosti, povečevanje deleža listavcev na račun zmanjševanja deleža jelke in smreke) nadaljevali tudi v prihodnje (Jerina, 2006). Z vidika trajnostnega in ekonomsko sprejemljivega upravljanja z vrsto in njenimi habitati je zaradi tega potrebno sistematično reševanje konfliktnih situacij (škod), ki jih divji prašiči povzročajo v kulturni krajini. Temu je bila namenjena tudi izvedba pričujočega projekta, s katerim smo med drugim nameravali: (i) ustvariti ustrezne strokovne podlage za potencialno implementacijo najprimernejših odvračalnih ukrepov v vsakdanjo prakso upravljanja z divjim prašičem v Sloveniji; (ii) ustvariti primer dobre prakse, ki bo imel pozitiven odziv tudi pri ostalih subjektih, zainteresiranih za začetek reševanja problema nastanka škod po divjih prašičih, in ga bo možno prenesti tudi izven meja Slovenije. Program dela, hipoteze, metodologija in rezultati Trajnostna raba obnovljivih naravnih virov, zmanjšanje okoljskega tveganja tako za prebivalce Slovenije kot za populacije živalskih vrst ter ohranitev visoke stopnje biotske raznolikosti so bili najpomembnejši strateški cilji pričujočega projekta; glavni poudarek je bil torej na skrbi za okolje, v katerem je odnos človek - divjad (divji prašič) čimmanj izpostavljen možnosti nastanka konfliktnih situacij. Najpomembnejši specifični cilji, ki smo si jih zastavili pri izvedbi projekta so bili: (i) narediti podroben pregled vseh poznanih ukrepov za zmanjšanje škod po divjih prašičih na kmetij skih površinah s prikazom prednosti in slabosti vsakega posameznega ukrepa; (ii) narediti analizo populacijskih in habitatnih vplivnih dejavnikov (prostorska analiza v GlS okolju), ki vplivajo na nastanek škod po divjih prašičih na poljščinah in travinju; (iii) ugotoviti vpliv pedoloških lastnosti tal na pojavljanje ritin na travnikih; (iv) ugotoviti vrstno sestavo in številčnost osebkov makroartropodske talne favne (predvsem entomofavne) primerjalno na razritih in nerazritih ploskvah ter vpliv trofične kapacitete tal (predvsem makro- in megafavne) na populacijsko dinamiko divjega prašiča ter na pojavljanje škod v agrarni krajini; (v) ugotoviti priljubljenost proteinskih in vitaminskih dodatkov za divje prašiče, in sicer s snemanjem obnašanja živali na krmiščih z uporabo IR-kamer; (vi) ugotoviti sprejemljivost in učinkovitost proteinskih in vitaminskih dodatkov kot sredstva za zmanjšanje škod (ritin) na traviščih, in sicer tako s časovnimi in prostorskimi primerjavami nastale škode kot tudi z nekaterimi metodami, ki bodo (ne)posredno potrdile vpliv omenjenih dodatkov na rabo prostora oziroma fiziološke odzive osebkov (npr. določitev vsebnosti vitamina Bi2 v jetrih prašičev); (vii) občutno zmanjšati škodo, ki jo divji prašiči povzročajo na kmetijskih površinah, kar bo imelo za posledico večjo kakovost življenja na podeželju, večjo konkurenčnost kmetijstva in večjo stabilnost travniških ekosistemov. Upoštevaje najpomembnejše specifične cilje projekta in njihovo združljivost smo projekt izvajali v šestih samostojnih sklopih (delovnih fazah), in sicer: (i) pregled poznanih ukrepov za zmanjšanje škod po divjih prašičih na kmetijskih površinah; (ii) prostorska analiza populacijskih in habitatnih vplivnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek škod po divjih prašičih na poljščinah in Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 5 od 74 travinju; (iii) določitev vpliva pedoloških značilnosti na pojavljanje ritin na travnikih; (iv) določitev vpliva prisotnosti in vrstne pestrosti makroartropodske favne na pojavljanje škod na travnikih; (v) ugotavljanje prehranske priljubljenosti proteinskih in vitaminskih dodatkov za divje prašiče; (vi) ugotavljanje učinkovitosti zgoraj omenjenih dodatkov kot sredstva za zmanjševanje škod zaradi divjih prašičev na travinju. Izven prijavljene vsebine projekta smo naknadno v raziskavo vključili še dva pomembna raziskovalna sklopa, ki se nanašata na ekologijo divjega prašiča, in sicer: (i) ugotavljanje dnevne aktivnosti divjih prašičev na krmiščih ; (ii) odlov, markiranje in telemetrijsko spremljanje divjih prašičev za ugotavljanje migracijskih/disperzijskih značilnosti vrste in njene rabe prostora. Kot nadgradnjo raziskave smo z namenom čim boljše diseminacije rezultatov znanstveni in strokovni javnosti ob samem zaključku projekta organizirali ''2. slovensko-hrvaški posvet z mednarodno udeležbo o upravljanju z divjadjo: divji prašič'', v katerem smo zainteresirani javnosti predstavili vse pomembne zaključke projekta. Faza 1: Pregled poznanih ukrepov za zmanjšanje škod po divjih prašičih na kmetijskih površinah V prvem delovnem sklopu smo pripravili podroben pregled vseh v svetu poznanih ukrepov za zmanjšanje škod po divjih prašičih na kmetijskih površinah s prikazom prednosti in slabosti vsakega posameznega ukrepa. Rezultat dela na tem sklopu je študija, ki smo jo v letu 2008 pripravili tudi ob podpori Lovske zveze Slovenije z naslovom ''Preizkus učinkovitosti odvračalnega krmljenja divjih prašičev s proteinskimi in vitaminskimi dodatki za zmanjšanje škod na traviščih in kmetijskih kulturah' (glej točko 5.). Vse ugotovitve smo natančno opisali in tabelarično podali v treh strokovnih člankih, objavljenih v reviji Lovec, s čimer smo želeli naše ugotovitve posredovati širši javnosti. Ker so vsi rezultati tega sklopa projekta dejansko povzeti v omenjenih člankih, jih podajamo v prilogah 1-3. Priloga 1: Pokorny, B., Jelenko, I., Poličnik, H., Jerina, K. 2009. Divji prašiči in škoda v kmetijski krajini: začetek sistematičnega reševanja problematike v Sloveniji. Lovec 4/2009, str. 180-183. URL: http://www.lovska-zveza.si/ftp/glasiloLovec/2009/LOVEC-4-2009.pdf Priloga 2: Jelenko, I., Jerina, K., Pokorny, B. 2009. Divji prašič in škoda v kmetijski krajini: vzroki za nastanek škode in pregled vplivnih dejavnikov. Lovec 7-8/2009, str. 355-358. URL: http://www.lovska-zveza.si/ftp/glasiloLovec/2009/L0VEC-7-2009.pdf Priloga 3: Jelenko, I., Bienelli-Kalpič, A., Savinek, K., Pokorny, B., 2009. Divji prašič in škoda v kmetijski krajini: ukrepi za preprečevanje škode. Lovec 9/2009, str. 428-433. URL: http://www.lovska-zveza.si/ftp/glasiloLovec/2009/L0VEC-9-2009.pdf Faza 2: Prostorska analiza populacijskih in habitatnih vplivnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek škod po divjih prašičih na poljščinah in travinju Izhodišča Obseg in višina škode, ki jo povzročajo divji prašiči, sta primarno odvisna od prostorske razširjenosti in lokalnih populacijskih gostot divjega prašiča. Za uspešno upravljanje populacij prašičev je zato nujno tudi dobro poznavanje vplivov človeka, zgradbe prostora in drugih okoljskih dejavnikov na prostorsko razporeditev, populacijsko dinamiko in gostoto vrste. Le tako lahko namreč dovolj zanesljivo predvidimo učinke ukrepov v populacijah divjih prašičev in v njihovem okolju, kar je hkrati predpogoj za izbiro racionalnih ukrepov. Tovrstno znanje omogoča tudi napovedovanje prihodnjega stanja populacij divjega prašiča ob morebitnih lokalnih in globalnih okoljskih spremembah (Jerina, 2006)._ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 6 od 74 Razpoložljivost hrane je eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na populacijsko dinamiko divjega prašiča (posledično pa tudi na nastanek škod), in sicer: (i) ugodne prehranske razmere zmanjšujejo umrljivost mladičev, ker jim omogočijo doseganje minimalne telesne teže do konca jeseni, kar je nujno za njihovo preživetje zime; (ii) dostopnost hrane močno vpliva na reprodukcijske sposobnosti divjih prašičev, saj povečuje plodnost in število mladičev v leglu; (iii) dobra prehranjenost vpliva na starost prve reprodukcije: svinje namreč postanejo paritveno sposobne pri telesni teži 30 - 40 kg, torej praviloma v drugem letu svoje starosti; vendar se v ugodnih prehranskih razmerah njihova rast močno poveča, tako da se lahko prvič parijo že v starosti 8 do 10 mesecev (Geisser in Reyer, 2005); (iv) dostopnost hrane vpliva na celoletno rojevanje mladičev oz. na pojavljanje dveh sezon parjenja (Santos et al., 2006). Zaradi navedenih dejstev dostopnost kmetijskih kultur, za katere je značilna velika energetska vrednost, odločilno vpliva na hitrost telesne rasti, na nataliteto in tudi na populacijsko dinamiko divjega prašiča (Jerina, 2006). Tako je bilo npr. ugotovljeno (kanton Thurgau v Švici), da je hitrost populacijske rasti divjega prašiča v tesni pozitivni soodvisnosti s površino njiv, zasajenih s koruzo (Geisser in Reyer, 2005). Poleg razpoložljivosti hrane imajo na prostorsko razporeditev in populacijsko gostoto divjega prašiča odločilen vpliv tudi klimatski dejavniki. Upoštevaje toploljuben značaj vrste je očitno, da se številčnost in prostorska razširjenost divjih prašičev v zadnjih desetletjih močno povečuje tudi zaradi podnebnih sprememb. Zviševanje temperature, zmanjševanje količine padavin in spreminjanje njihove časovne razporeditve vplivajo na divjega prašiča neposredno (npr. vpliv na smrtnost in rodnost) ter posredno (prek vplivov na tiste vrste/organizme, ki so najpogosteje zastopane v njihovi prehrani). Najmočnejši neposreden vpliv ima zviševanje minimalnih zimskih in spomladanski temperatur (Nores et al., 1995). Divji prašiči so v primerjavi z drugimi vrstami prostoživečih parkljarjev zmernega klimatskega pasu morfološko in fiziološko namreč slabo prilagojeni snegu in nizkim temperaturam. Zaradi manj ugodnega razmerja med površino in volumnom telesa so še zlasti občutljivi mladiči (Parker, 1988), zato je v letih z dolgimi zimami in deževnimi pomladmi smrtnost nedoraslih prašičev velika (Geisser in Reyer, 2005). Toplotna prevodnost mokrega kožuha je namreč zelo povečana, posledično je povečana tudi poraba energije za vzdrževanje stalne telesne temperature (Parker, 1988), verjetnost podhladitve in smrti. Poleg omenjenih dejavnikov na prostorsko razporeditev in številčnost divjega prašiča odločilno vplivata tudi zgradba krajine in notranja zgradba gozda. Gozd je osnovni habitat divjega prašiča. Daje mu kritje pred nemirom, plenilci in ekstremnimi abiotskimi dejavniki; v njem samice polegajo mladiče; le v gozdu se lahko prašiči tudi podnevi prikrito umikajo pred motnjami, kot so človek in plenilci. Zato se z naraščanjem gozdnatosti in s povečevanjem velikosti zaplat gozda populacijska gostota prašiča povečuje. Vendar le do neke mere, saj vrsta za preživetje poleg kritja in prostora potrebuje tudi hrano (Jerina, 2006; Herrero et al., 2006). Na celokupno (prehransko in bivalno, t.j. trofično in topično) kakovost življenjskega okolja za divje prašiče tako odločilno vplivajo naslednji dejavniki: (i) delež neporaslih površin, travnikov in zamočvirjenih zemljišč; (ii) delež mešane kmetijsko-gozdne rabe tal in površin v zaraščanju; (iii) površinska zastopanost gozda in njegova fragmentacija; (iv) delež listavcev (Fonseca, 2008). V pričujočem sklopu raziskave smo na ravni cele države analizirali višine škod na travinju in kmetijskih kulturah po loviščih lovskih družin in lovišč s posebnim namenom ter na osnovi zbranih podatkov: (i) za Slovenijo izdelali pregledne karte škod po divjem prašiču (na travinju, kmetijskih kulturah in skupaj); (ii) določili vroča območja, kjer so škode po divjem prašiču največje; (iii) s pomočjo analize v geografsko informacijskem sistemu preučili, kateri dejavniki vplivajo na nastanek in višino škod. Rezultati so pomembni za prepoznavanje območij, kjer so škode največje in ukrepanja zato najbolj nujna, ter razumevanja vzrokov nastanka škod, kar je predpogoj za njihovo učinkovito zmanjševanje. Metode Podatke o letnih izplačanih škodah po divjem prašiču (v številu in EUR) po loviščih lovskih družin in lovišč s posebnim namenom smo pridobili od upravljavcev lovišč ob pomoči osebja Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 7 od 74 Zavoda za gozdove Slovenije (Odsek za lovstvo in prostoživeče živali). Zbrali smo podatke iz obdobja 2000 do vključno 2008, in sicer ločeno po škodah na poljščinah, travinju in vseh registriranih škodah skupaj (skupaj 22.942 škodnih primerov v višini 2.436.208 EUR). Ker nekatera lovišča za vsa leta raziskovalnega obdobja niso oddala podatkov o škodah, obenem pa so te v raziskovalnem obdobju praviloma strmo naraščale, smo kot kazalnik višine škod uporabili povprečje treh let z največjimi škodami. Zaradi razlik v razlogih nastanka škod smo škode na travinju in kmetijskih kulturah ločeno analizirali; vendar smo zaradi preglednosti študije analizo izvedli tudi za združene podatke o vseh škodah skupaj. V analize smo poleg podatkov o škodah (odvisna spremenljivka) in kazalnikov gostot divjega prašiča vključili številne prostorsko eksplicitne okoljske dejavnike, ki bi prek pogojevanja lokalnih gostot divjega prašiča, njegovega habitatnega izbora in prehranskih strategij, kot tudi količine in kakovosti dostopne hrane v prostoru lahko vplivale na višino nastalih škod (skupaj 20 neodvisnih spremenljivk). V GIS okolju smo podatkovne sloje prekrili, jih povezali in s povzemanjem vrednosti spremenljivk pripravili podatkovne nize za nadaljnje statistične obdelave. Za iskanje povezav med odvisno spremenljivko ter neodvisnimi variablami smo uporabili splošne regresijske modele (GRM). Pred končno analizo smo za vse pare neodvisnih in odvisne spremenljivke preverili linearnost odzivov ter neodvisne spremenljivke po potrebi transformirali ali diskretizirali. Optimalni GRM smo izbrali po kriteriju minimalnega Mallows' Cp, ki ima to prednost, da lahko hkrati upošteva število vključenih spremenljivk v model in njegovo pojasnjevalno moč. Rezultati in razprava Iz ugotovljenih prostorskih prikazov škod po divjem prašiču (slika 1) je razvidno, da se te v različnih gostotah pojavljajo v celotnem območju razširjenosti vrste v državi, a z lokalnimi zgostitvami v območjih Goričkega (LPN Kompas Petrovci), v pasu od Tolminske prek Goriške do Slovenske Istre, v Pohorskem LUO (Fram), v Kamniško-Savinjskem LUO (Sela pri Kamniku, Trojane Ožbolt, Vransko) in v Ptujsko-Ormoškem LUO (Poljčane). Skladno z našimi pričakovanji se ''vroče točke'' z največjimi škodami na travinju le delno pokrivajo z vročimi točkami največjih škod na kmetijskih kulturah. Pri tem je treba tudi izpostaviti, da so podatki o škodah na travinju verjetno precej manj zanesljivi od škod na kmetijskih kulturah, saj škodo na travinju upravljavci lovišč pogosto sami sanirajo, o stroških, ki so s tem povezani, pa ne poročajo vedno. Za vse tri vrste škod (t.j. škode na kmetijskih kulturah, na travinju in skupaj) smo skušali izdelati svoj pojasnjevalni GRM model, vendar je bil model škod na travinju izredno nestabilen, kar je morda posledica prej izpostavljene pomanjkljivosti podatkov, zato smo analizo škod na travinju opustili. V preostalih dveh modelih zelo velik del (prek 90 %) skupne pojasnjene variance škod razlagajo naslednje tri okoljske spremenljivke: gostota odvzema divjega prašiča, gostota krmišč in gostota gozdnega roba v lovišču (glej preglednico 1). V modelu skupnih škod npr. skoraj 83 % vse pojasnjene variance pojasnjujejo gostote divjega prašiča; z naraščanjem gostot divjega prašiča iz spodnjega decila vrednosti spremenljivke v zgornji decil (t.j. odvzem iz 0,001 na 3,95 / 100 ha) se modelno napovedane škode povečajo iz 10 na skoraj 50 EUR / 100 ha; skoraj 10 % škod pojasnjuje spremenljivka gostota krmišč, 7 % gostota gozdnega roba in manj kot 1 % spremenljivka delež listavcev v skupni lesni zalogi sestojev. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 8 od 74 Slika 1: Pregled višine škod po divjem prašiču na travinju (levo zgoraj), kmetijskih kulturah (desno zgoraj) in skupaj (levo spodaj) ter primerjava s kazalnikom gostot divjega prašiča (desno spodaj). Pozitivna povezava med višino škod in višino odvzema divjega prašiča je v splošnem lahko posledica: (i) povečevanja odvzema z naraščanjem realnih gostot divjega prašiča; (ii) poskusa reševanja škod s povečanim odstrelom. Ugotovljena povezava je po naši oceni posledica obeh naštetih dejavnikov, vendar sodimo, da je prvi precej pomembnejši, saj smo v analize vključili gostote vseh evidentiranih izločitev divjega prašiča in ne le odstrela, poleg tega tudi gostote odstrela med lovišči močno variirajo (pokrili smo gradient gostot v celi državi!). Torej je to variiranje gotovo v veliki meri posledica dejanskih razlik v populacijskih gostotah. Ugotovljena povezava in velik delež variance, ki jo pojasnjuje spremenljivka, nazorno nakazuje, da je populacijska gostota prašiča (izražena s podatki o odstrelu) vsaj na ravni Slovenije eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na višino škod. Preglednica 1: Končni splošni regresijski model skupnih škod zaradi divjega prašiča po loviščih v Sloveniji. Beta (B) P Delež skupne Modelna ocena višine škode (EUR / 100 ha) pri vrednosti pojasnjene neodvisne spremenljivke: variance [%] Xoj_ X0.9 A X0.1 in X0 ^OJj ODS_D_PR N_KRM D_GOZ_R LIST ZAL 0,541 0,214 0,169 -0,055 <0,001 <0,001 <0,001 0,150 82,8 9,5 7,0 0,6 10,3 18,8 17,3 29,7 49,2 36.4 34.5 23,7 38,9 17,6 17,1 6,0 * neodvisne spremenljivke: ODS_D_PR - gostota odvzema divjega prašiča v lovišču, N_KRM - gostota krmišč v lovišču, D_GOZ_R - gostota gozdnega roba, LIST_ZAL - delež listavcev v lesni zalogi. ** X01 in X09 - spodnji in zgornji decil spremenljivke. Tudi ugotovljene vplive krmljenja je mogoče večplastno interpretirati. Sodimo, da je evidentiran vpliv krmljenja posledica: (i) naraščanja intenzivnosti krmljenja s povečevanjem višine škod s ciljem njihovega zmanjševanja; (ii) pomena krme v prehrani divjega prašiča in dviga populacijskih gostot prašiča zaradi krmljenja ter posledičnega povečanja škod; (iii) nepravilnosti pri krmljenju in posledičnega povečanja škod. O zadnjih dveh od naštetih potencialnih učinkov Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 9 od 74 krmljenja poročajo tudi raziskovalci iz drugih delov sveta (Kaberghs, 2004; Calenge et al., 2004; Geisser in Reyer, 2005; Cellina et al., 2005; Sodeikat et al., 2005). Podatki naše raziskave sicer ne omogočajo ocene, koliko posamezen od naštetih možnih faktorjev dejansko vpliva na višino škod, vendar pa ni mogoče izključiti dejstva, da je splošno (v praksi uveljavljeno) prepričanje o veliki učinkovitosti krmljenja z namenom zmanjševanja škod, lahko zgrešeno. Poleg krmljenja in kazalnika gostot na višine škode vplivata tudi gostota gozdnega roba in delež listavcev v skupni lesni zalogi sestojev. V predelih z večjo gostoto gozdnega roba so bile ob kontroliranju vplivov ostalih faktorjev škode večje, kar je verjetno posledica lažje dostopnosti škodnih objektov (kmetijskih kultur, travinja) divjemu prašiču ob predelih blizu gozda. Ugotovljena povezava kaže tudi na območja prioritetnega ukrepanja. Ker so kmetijske površine blizu gozdnega roba bolj izpostavljene škodam, jih je smiselno prednostno ščititi, ali pa višino škod na njih zmanjševati prek gojenja divjemu prašiču prehransko manj zanimivih kmetijskih rastlin. Obratno so škode manjše tam, kjer je v gozdnih sestojih delež plodonosnih vrst listavcev večji. Prehransko bogati plodovi listavcev so za divjega prašiča priljubljen in pomemben vir hrane, ki verjetno zmanjša pritiske na prehranske vire zunaj gozda - npr. na kmetijske površine in s tem pozitivno vpliva na zmanjšanje škod. Tudi ta ugotovitev ima pomembne upravljavske posledice - škode je mogoče delno zmanjševati tudi z načrtnim povečevanjem naravne prehranske nosilne zmogljivosti gozda, seveda pa le ob hkratni kontroli populacijskih gostot divjega prašiča. Faza 3: Določitev vpliva pedoloških značilnosti tal na pojav ritin na travnikih Izhodišča Ritine, ki jih divji prašiči vsako leto naredijo na travnikih in njivah, so povezane z njihovim iskanjem hrane (rastlinski deli, talne živali), ki je pod travno rušo. Rastline predstavljajo med 80 % in 90 % prehrane divjih prašičev, ki pa se priložnostno hranijo tudi z velikim številom živalskih vrst (Schley in Roper, 2003). Pri nas je divji prašič predvsem divjad mešanih gozdov, zlasti ugodna pa so okolja, kjer so tla humozna, od dreves pa zastopani bukev, hrast, domači kostanj in različne vrste divjega sadnega drevja (Massei et al., 1996; Polanc, 2009). Večina študij ugotavlja, da je ritje glavni vzrok negativnim vplivom divjih prašičev na rastlinske združbe (Hone, 2002). Ritje na globini 5-15 cm poškoduje neposredno rastlinske vrste, s katerimi se divji prašiči hranijo, kot tudi tiste, ki jih ne jedo, a so korenine teh rastlin ostale izpostavljene (Bratton, 1975). Na Poljskem je npr. ritje divjih prašičev v hrastovo-lipovem gozdu zmanjšalo gostoto sadik za 1,5 -6-krat (Piroznikow, 1998). Čeprav se večina raziskovalcev strinja z negativnim vplivom divjih prašičev na gostoto rastlinskih organizmov, je nekaj raziskav prikazalo tudi pozitiven vpliv, t.j. popestritev rastlinske vrstne sestave (npr. Lacki in Lancia, 1986). Poleg tega divji prašiči z ritjem mešajo zgornja humozno površinska horizonta (globina do 25 cm: A1 in A2), tako da ju med sabo ni več mogoče ločiti (Lacki in Lancia, 1983); posledično se značilno zmanjša zgornji organski horizont (Bratton, 1975). Divji prašiči z ritjem povečujejo tudi talno erozijo, kompaktnost in zaglinevanje (Bratton, 1975; Wood in Lynn, 1977). Mnogi avtorji (npr. Lackia in Lancia, 1983; Singer et al., 1984; Stone, 1985) so v raziskavah potrdili, da se z mešanjem zgornjih talnih horizontov zaradi ritja divjih prašičev poveča naravna razgradnja organskih substanc v tleh, poveča se cikel hranil in kislost, zmanjša pa se količina dostopnih hranil v sistemu tal. Tla so medij, v katerem živijo živali in se ukoreninjajo rastline, zato pomembno vplivajo na sestavo živega sveta, ta pa pomembno na njihovo genezo in s tem na tip tal; gre za močno soodvisno razmerje (Mršic, 1997). Biotska pestrost talnih živali, prekoreninjenost talnih horizontov in vrstna pestrost ter gostota vegetacijskega pokrova travnih površin je pomembna za prehrano divjega prašiča, je pa tudi močno povezana s fizikalnimi, kemijskimi in biološkimi lastnostmi tal. Med fizikalne lastnosti tal štejemo konzistenco, teksturo, strukturo, poroznost, barvo, vlažnost, skeletnost, novotvorbe in temperaturne lastnosti tal. Kemijske lastnosti tal so reakcija tal, delež organske snovi, vsebnost dušika, kationska izmenjevalna kapaciteta, vsebnosti lahko dostopnega fosforja, kalija, magnezija, kalcija in drugih pomembnih hranil za rastlinske in živalske talne organizme._ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 10 od 74 Dejavniki, ki vplivajo na življenje edafskih živali, so abiotski in biotski. Zrnavost tal je pomembna lastnost, ki se spreminja le skozi dolgo časovno obdobje in neposredno vpliva na številčnost ter vrstno sestavo edafskih živali. V glinastih tleh primanjkuje kisika, zato je v njih manj živali kot v ilovnatih in peščenoilovnatih tleh (Mršic, 1997). Med organsko snov tal štejemo žive organizme, različno razgrajene rastlinske in živalske ostanke ter stabilizirane kompleksne organske spojine (humus). Skoraj 95 % vsega dušika v tleh je vezanega v razne organske kemijske spojine v rastlinski ali živalski biomasi. Reakcija tal (pH tal) močno vpliva na dostopnost hranil. Optimalni pH tal za kmetijsko pridelavo je med 6,3-7,0 (Leskošek in Mihelič, 1998), za talne živali pa v območju 6 do 7,5 (Mršic, 1997). S povečevanjem kislosti tal število živalskih vrst upada. Kalcij v tleh izboljšuje fizikalne lastnosti tal: vpliva na boljšo prepustnost in zračnost ter izboljšuje strukturo tal. Kalcij in kalcijevi karbonat sta pomembna v genezi tal in močno vplivata na prisotnost nekaterih pomembnih edafskih živalskih skupin (polžev, žuželk, deževnikov itd.). Značilne razlike v vsebnostih elementov oz. lastnostih tal so raziskovalci potrdili za kalcij, fosfor, magnezij, mangan, cink, baker, vodik in kationsko izmenjevalno kapaciteto med tlemi ritin in tlemi, vzorčenimi na površinah brez ritin, kar kaže na to, da ritje pospeši kroženje hranil v zgornjem talnem horizontu (Lacki in Lancia, 1986). Avtorja pojasnjujeta to dejstvo s tem, da so imela drevesa značilno večje mlade poganjke na ritinskih mestih, kot na območjih, ki niso bila razrita od divjih prašičev. Moody in Jones (2000) sta ocenjevala vpliv vegatacijskega pokrova in divjih prašičev na spremembe v talni vlagi, kislosti tal (pH) in koncentraciji anorganskega dušika pod vegetacijskim pokrovom (Agrifolia Quercus) in na okoliških traviščih. Delež talne vlage, reakcija tal, nitratni dušik in skupni anorganski dušik značilno variiriajo glede na lego vegetacijskega pokrova. Talna vlaga se zmanj ša, pH naraste vzdolž transekta od visokodebelnega vegatecij skega pokrova proti odprti travniški pokrajini. Avtorja sta preučila tla, ki so bila zaščitena pred vplivi divjih prašičev z zaščitno ograjo, in ugotovila, da ni značilnih razlik v nobenih talnih lastnostih v primerjavi s kontrolno ploskvijo, kjer je bil prašičem dostop omogočen. Vplivi divjih prašičev torej v tej raziskavi niso kazali značilnih sprememb v lastnostih tal. Metode Določitev potencialnega vpliva pedoloških značilnosti na aktivnost divjega prašiča na travnikih (oz. na pojav ritin) smo ugotavljali s parnim primerjanjem ploskev znotraj istih travniških kompleksov. Ploskve, kjer so divji prašiči travnike razrili, smo poimenovali kot »ritine«, referenčne ploskve, kjer ritine niso bile prisotne, pa »neritine«. V ta sklop raziskave smo vključili dve območji, in sicer smo v jeseni 2009 vzorčili na območju Kamniško-Savinjskega in Savinjsko-Kozjanskega LUO, poleti 2010 pa na območju Zahodno visoko kraškega LUO. Znotraj Kamniško-Savinjskega in Savinjsko-Kozjanskega LUO smo za ta del raziskave izbrali pet lovišč, in sicer LD Mozirje, LD Gornji Grad, LD Smrekovec Šoštanj, LD Velenje in LD Oljka, Šmartno ob Paki. Skupaj smo analizirali talne vzorce 12-tih površin trajnih travnikov na razritem in nerazritem delu (skupaj 24 vzorcev). Znotraj Zahodno visoko kraškega LUO smo vzorčili v loviščih LD Idrija in LD Jelenk, kjer smo analizirali talne vzorce šestih parnih lokacij istih travniških kompleksov (12 vzorcev). Pedološke lastnosti tal smo določali s fizikalno-kemičnimi analizami talnih vzorcev, vzetih na globini 0-6 cm. Pri vzorčenju tal smo upoštevali, da je bilo mesto vzorčenja na nerazritem delu travne površine enako oddaljeno od gozdnega roba kot razriti del. Kmetijska raba travnika je bila v obeh delih enaka. Med razritim in nerazritim delom travne površine je bila razdalja najmanj 30 m. Vzorčili smo linijsko glede na gozdni rob. Travniška tla na nerazritem delu smo vzorčili z lopato; na 5-10 mestih (podvzorci) smo izsekali kvader 20 x 20 x 10 cm. Iz vsakega izsekanega podvzorca smo vzeli tla globine 0-6 cm. Na razritem delu travnika smo talne vzorce vzorčili minimalno na 10-tih ritinah. Pri delu smo si pomagali z nožem in manjšo plastično lopatko. Polovica talnega vzorca na Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 11 od 74 vsaki ritim je bila odvzeta iz odgmjene površine (2-3 cm globine) ritine, polovica iz dvignjene plasti tal in travne ruše (3-4 cm). V obeh primerih talnih vzorcev smo vegetacijo (zeleni del) odstranili in podvzorce nato združili v plastičnem vedru (ločeno podvzorce z ritin in podvzorce iz nerazrite površine travnika). Združene podvzorce smo ročno razdrobili, premešali in stresli v označene polietilenske vrečke. Priprava talnih vzorcev za analize je bila izpeljana po mednarodnem standardu ISO 11464. Priprava vzorcev vključuje ročno drobljenje, homogenizacijo, sušenje pri 26 °C (3-4 dni), trenje v keramični terilnici in sejanje skozi 2 mm sito. Analitske metode so bile opravljene po zahtevah slovenskih normativov (Ur. l. RS, št. 55/97) in so usklajene z mednarodnimi standardi: • Reakcijo tal smo določili s pH metrom s stekleno elektrodo v suspenziji tal v vodi in v raztopini 1 mol/l kalijevega klorida (pH-KCl) po standardu ISO-10390. • Tekstura tal: za določitev smo uporabili sedimentacijsko pipetno metodo in ameriško klasifikacijo. • Organska snov: vsebnost organske snovi v tleh smo določali spektrofotometrično, v skladu s standardom SIST ISO 14235 po Walkley-Blacku. S to metodo določamo organski ogljik po principu oksidacije v raztopini kromove in žveplene kisline. • Rastlinam dostopna fosfor in kalij - ONORM L 1087 (CAL - metoda), ONORM L 1088 (DL - metoda): fosfor in kalij spadata med pomembna rastlinska makrohranila. Fosforja je v tleh do globine 20 cm manj kot kalija, povprečno so vsebnosti fosforja v tleh 0,06 %, kalija pa 1,5 % (Mengel in Kirkby, 1987). ONORM 1087 služi za določevanje rastlinam lahko dostopnega P in K v tleh, kjer je pH-CaCl2 > 6. Talni vzorec smo ekstrahirali z vodno raztopino Ca-laktata, Ca-acetata in ocetne kisline. V filtratu smo določili kalij v obliki K2O z emisijsko tehniko na plamenskem atomskem absorpcijskem spektrometru, fosfor v obliki P2O5 pa s spektrofotometrom na osnovi nastale molibdensko-modre barve. Za določanje fosforja v tleh s pH-CaCl2 < 6 smo uporabili standard ONORM L 1088. Talni vzorec smo ekstrahirali z vodno raztopino Ca-laktata in klorovodikove kisline. V filtratu smo določili fosfor v obliki P2O5 s spektrofotometrom na osnovi nastale molibdensko-modre barve. • Celotni dušik: dušik je zelo pomembno rastlinsko makrohranilo. Je sestavni del pomembnih spojin, kot so aminokisline, proteini, nukleinske kisline, hormoni... Postopek določitve celotnega dušika po modificirani Kjeldahlovi metodi temelji na razklopu v mešanici salicilne in žveplene kisline, z uporabo natrijevega tiosulfata pentahidrata ter z dodatkom titanovega dioksida kot katalizatorja. Za popoln razklop zadostuje v večini primerov dvourno segrevanje v Kjeldahl razklopni enoti, ki je povezana z Kjeldahl sistemom za absorbcijo par. Po končanem razklopu epruveto z vzorcem ohladimo in jo namestimo v destilacijsko enoto, ki je povezana s titratorjem 751 GPD Methrom. V titracijsko celico doziramo borovo kislino, nato dodamo še vodo in raztopino natrijevega hidroksida. Poteče destilacija z vodno paro, ki ji sledi avtomatska potenciometrična titracija z raztopino klorovodikove kisline. • Kalcij (Ca): za določevanje kalcija je bila uporabljena plamenska atomska absorbcijska spektrometrija (FAAS). Pri metodi FAAS doziramo vzorec v plamen (tok mešanice acetilena in sintetičnega zraka). Vzorec se v njem upari in atomizira. Prosti atomi Ca iz vzorca absorbirajo svetlobo z določeno valovno dolžino. S to metodo lahko določujemo vsebnosti kalcija v območju od 2 - 100 mg/g. Uporabljena je bila krivulja z metodo standardnega dodatka. Za analizo potrebujemo približno 5 ml pripravljenega vzorca, ki je nakisan z anorganskimi kislinami. • Magnezij (Mg): magnezij je alkalijska zemeljska kovina in je pomemben sestavni del vsake celice organizma ter osmi najpogostejši element v zemeljski skorji. Določevanje rastlinam dostopnega magnezija v talnih vzorcih smo izvajali po Schachtschabel-u (1979). Po tej metodi se 5 g zračno suhega vzorca tal zatehta v PVC posodico, temu se doda 0,025 N kalcijevega klorida. Po dveh urah stresanja se vzorec filtrira. Za določitev vsebnosti _magnezija smo uporabili plamenski atomski absorbcijski spektrometer._ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 12 od 74 Rezultati in razprava a) Jesensko vzorčenje (november 2009): Kamniško-Savinjski in Savinjsko-Kozjanski LUO Trdna faza tal je sestavljena iz mineralnih delcev in trdnih organskih snovi. Relativno razmerje posameznih mineralnih frakcij v tleh, to je razmerje med količino peska (2,00 - 0,05 mm), melja (0,05 - 0,002 mm) in gline (<0,002 mm), določa teksturo tal. Tekstura je zelo pomembna lastnost tal, saj vpliva na rodovitnost prsti (zračnost, prepustnost tal za vodo in kapaciteto tal za zadrževanje vode ter na prostor, primeren za naseljevanje talnih organizmov). Zrnavost tal neposredno vpliva na številčnost in vrstno sestavo edafskih živali. V glinastih tleh primanjkuje kisika, zato je v njih manj živali kot v ilovnatih in peščeno-ilovnatih tleh (Mršic, 1997). Tudi za rast kulturnih rastlin so najprimernejša ilovnata tla, kajti v ilovnatih tleh so vse skupine delcev enako zastopane. Na delih travnikov, kjer smo vzorčili ritine, so bila tla v večini primerov ilovnata (I: 3 lokacije od 5-tih), medtem ko sta bila na neritinskem delu prevladujoča dva teksturna tipa, to sta meljasto-ilovnata (MI: 2 od 5-tih lokacij) in peščeno-ilovnata tla (PI: 2 od 5-tih lokacij). Tla vzorčenih travnikov so bila lahka ali srednje težka, srednje težka tla so pri ritinah in ne-ritinah bila pogostejša. Ilovica in meljasta-ilovica se uvrščata med srednje težka tla, peščena-ilovica pa med lahka tla. Glede na teksturo so bila tla ritin za talne organizme verjetno ugodnejša od neritin. Med organsko snov tal štejemo žive organizme, različno razgrajene rastlinske in živalske ostanke ter stabilizirane kompleksne organske spojine (humus). Vsebnost organske snovi smo izračunali iz deleža organskega ogljika (% organske snovi = % Corg. * 1,724). Deleži organskih snovi v tleh ritin so bili med 6,9 % in 16,6 % (povprečno 10,1 %), v neritinah pa med 5,9 % in 14,0 % (povprečno 8,2 %). V obeh primerih so bila tla zelo močno humozna (8 - 15 % organske snovi). Preglednica 2: Izračuni meritev vsebnosti celotnega dušika (%), organskega ogljika (g/kg S.S.), pH tal in _razmerja med ogljikom in dušikom (C/N) v talnih vzorcih ritin (R) in neritin (NR)._ Merjeni parameter v tleh Ritina (R) Neritina (NR) Celotni dušik (%) R NR Organski ogljik (g/kg S.S.) R NR pH-KCl R NR R C/N NR Velikost vzorca 12 12 12 12 12 12 12 12 Mediana 0,47 0,46 50,4 45,6 4,78 4,42 10,5 10,0 Minimum 0,42 0,36 39,8 34,4 3,94 3,80 9,4 8,8 Maksimum 0,87 0,76 96,5 81,0 5,38 6,71 17,9 12,3 Povprečje 0,53 0,48 58,4 47,4 4,74 4,73 11,1 10,0 Std. odklon 0,13 0,11 18,6 12,1 0,44 0,87 2,2 10,0 t-test za odvisne vzorce 2,01 2,37 0,03 1,58 p 0,07 < 0,04 0,98 0,14 Povprečne vsebnosti organskega ogljika so bile v talnih vzorcih ritin 58,4 g/kg s.s. in so bile večje kot v vzorcih neritin, kjer smo izmerili v povprečju 47,4 g organskega ogljika na kg s.s. (t-test za odvisne vzorce: t = 2,37; p < 0,05). Na 8 lokacijah od 12-tih so bile vsebnosti organskega ogljika večje v vzorcih ritin kot v vzorcih, vzetih na nerazritem delu travnika. Največje razlike v vsebnosti organskega ogljika med ritinami in neritinami smo določili na lokacijah Dobrovlje in Prečna. Na lokacijah Florjan, Dobrovlje, Prečna in Lepa Njiva so bile vsebnosti organskega ogljika v talnih vzorcih ritin največje (> 60 g/kg s.s.). V talnih vzorcih neritin je bila ta vrednost presežena samo na lokaciji Florjan, vse ostale meritve na drugih lokacijah so bile pod 60 g/kg s.s. Večje vsebnosti organskega ogljika v tleh omogočajo boljšo biotsko pestrost tal, zato sklepamo, da so tla ritin biotsko pestrej ša. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 13 od 74 Razmerje med organskim ogljikom (metoda po Walkley Blacku) in organskim dušikom (metoda po Kjeldahlu) je opredeljeno kot C/N razmerje in ga podajamo s celim številom. Če je razmerje manjše od 25:1 smatramo, da so talne razmere ugodne za razgradnjo organske snovi. Pri razgradnji organske snovi se v procesu mineralizacije sprošča dušik v talno raztopino in postane dostopen rastlinam ter mikroorganizmom in vpliva ugodno na življenje v tleh. Talni vzorci ritin so v povprečju imeli C/N razmerje 10 (C/N: od 9 do 18), vzorci neritin pa 11 (C/N: od 9 do 12), kar pomeni v obeh primerih ugodne razmere za razvoj in razmnoževanje talnih živali in rast rastlin. Dušik v tleh se nahaja v različnih kemijskih oblikah. Zelo grobo se deli v organski in anorganski dušik. Skoraj 95 % vsega dušika v tleh je vezanega v razne organske kemijske spojine v rastlinski ali živalski biomasi. Tako smo razumljivo tudi izračunali statistično značilno korelacijo med deležem celotnega dušika in vsebnostjo organskega ogljika za vzorce ritin (r = 0,80; p < 0,01) in neritin (r = 0,94; p < 0,001). V talnih vzorcih ritin smo določili povprečno 0,53 % celotnega dušika, v talnih vzorcih neritin pa 0,48 %. Enako kot za vsebnosti organskega ogljika smo tudi za deleže dušika v tleh največje vsebnosti ugotovili na istih lokacijah: Florjan, Prečna in Lepa Njiva. Na teh lokacijah so razlike izmerjenih deležev dušika med ritinami in neritinami največje, sicer pa smo na 8 od 12 lokacij izmerili večji delež celotnega dušika v talnih vzorcih ritin. Čeprav razlike med ritinami in neritinami niso bile statistično značilne, so bile na meji značilnosti (p = 0,07), zato se zdi, da ritine dejansko vsebujejo večji delež dušika kot neritine. Reakcija tal (pH tal) močno vpliva na dostopnost hranil rastlinam in talnim živalim. V naravi lahko sklepamo na reakcijo tal že po naravni vegetaciji. Večina mineralov je bolj topnih v kislih (zmerno kisla: 5,6-6,5 pH; kisla: 4,6-5,5 pH; močno kisla: <4,5 pH) kot v nevtralnih (6,6-7,2 pH) ali bazičnih tleh (7,3-8,0 pH). Največja dostopnost večine hranil je v območju pH med 6 in 7. Najpomembnejši dejavnik, ki določa pH v tleh, je vsebnost bazičnih kationov v matični podlagi in njihova prisotnost v procesu pedogeneze. Za PI, I in MI tla je optimalni pH 6,3-7,0 (Leskošek in Mihelič, 1998). Tla z nizkimi pH vrednostmi poseljuje zelo malo edafskih živali, večina jih živi na območjih z nevtralno reakcijo (Mršic, 1997). V talnih vzorcih ritin in neritin smo določili povprečno iste vrednosti za kislost tal. Izračunani povprečni pH za 12 lokacij je 4,7, kar pomeni, da so vzorčena tla kisla. Nevtralna tla smo določili le na eni lokaciji na neritem delu - Jajče 1, kjer smo izmerili pH 6,7. Močno kisla tla (<4,5 pH) smo določili na lokacijah: Brdo, Florjan, Lenart. Na lokacijah Gora Oljka, Prečna in Lepa Njiva smo močna kisla tla določili le v neritinskem delu travnika. Na osnovi rezultatov pH tal sklepamo, da so izmerjene reakcije tal posledica matičnih podlag in intenzivnega gnojenja s kislimi gnojili na obravnavanih lokacijah ter da kislost tal ne vpliva na pojavnost ritin na travnikih. Lahko dostopni fosfor in kalij v tleh spadata med najpomembnejša rastlinska hranila. Vsega fosforja je v tleh do globine 20 cm 600 - 4.500 kg/ha (0,02 - 0,15 %, povprečno 0,06 %). Kalija je v tleh več kot fosforja, 20.000 - 50.000 kg/ha (povprečno 1,5 %) (Suhadolc et al, 2005). Povprečno smo izmerili več lahko dostopnega kalija v vzorcih ritin (34,8 mg K20/100 g tal) glede na vzorce tal, vzete na nerazritem območju travnika (23,3 mg K20/100 g tal) (t-test za odvisne vzorce: t = 2,97; p < 0 ,01). Enako ugotavljamo, da je bilo povprečje vsebnosti lahko dostopnega fosforja v tleh ritin (10,3 mg P205/100 g tal) večje kot v tleh z nerazritega dela travnika (7,0 mg P205/100 g tal). Variabilnost meritev (standardni odklon) je za oba parametra zelo velika. Vsebnosti K20 v mg /100 g tal so bile med 4,1 (Dobrovlje; neritina) in 94,9 (Prečna; ritina); vsebnosti P205 v mg/100 g tal pa med 1,1 (Dobrovlje; neritina) in 33,3 (Lepa Njiva; ritina). Založenost tal s fosforjem in s kalijem za lahka in srednje težka tla po AL metodi (Leskošek, 1993) se med lokacijami razlikuje; razlike smo ugotovili tudi med ritinami in neritinami. V talnih vzorcih ritin smo določili ekstremno založenost tal (E) s kalijem v 33 %, čezmerno založenost (D) na 17 %, dobro založenost ((C) zaželena vrednost: 20-30 mg K20/100 g tal) na 25 %, srednje preskrbljenost (B) na 25 % in siromašno založenost (A) na 0 % lokacij. V talnih vzorcih neritin pa smo določili ekstremno založenost (E) tal s kalijem na 25 %, čezmerno založenost (D) na 8 %, Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 14 od 74 dobro založenost na 17 %, srednje preskrbljenost (B) na 25 % in siromašno založenost (A) na 25 % lokacij. Tla na nerazritih delih travnikov so bolj siromašno založena (50 % vzorcev) z lahko dostopnim kalijem kot tla, kjer divji prašiči običajno rijejo (25 % vzorcev). Splošna ugotovitev je, da so z lahko dostopnim fosforjem tla obravnavanih travnikov slabše založena kot s kalijem. V talnih vzorcih ritin smo določili ekstremno založenost tal (E) s fosforjem na 0 %, čezmerno založenost (D) na 8 %, dobro založenost ((C) zaželena vrednost: 2030 mg P205/100 g tal) na 8 %, srednje preskrbljenost (B) na 51 % in siromašno založenost (A) na 33 % lokacij. V talnih vzorcih neritin pa smo določili ekstremno založenost (E) in čezmerno založenost (D) tal s fosforjem na 0 %, dobro založenost na 8 %, srednje preskrbljenost (B) na 50 % in siromašno založenost (A) na 42 % lokacij. Na nerazritih delih travnikov so tla bolj siromašno založena z lahko dostopnim fosforjem kot tla, kjer so ritine pogostejše. Delež lokacij z založenostjo s fosforjem od siromašne do srednje preskrbljenosti je pri neritinah 92 %, medtem ko je pri ritinah 84 %. Preglednica 3: Izračuni meritev vsebnosti lahko dostopnega fosforja (mg P2Q5/100 g), magnezija, (mg/kg _s.s.), kalija (mg K2Q/100g) in kalcija (% s.s.) v talnih vzorcih ritin in neritin._ Merjeni parameter v tleh Ritina (R) Neritina (NR) Lahko dostopni fosfor (mg P2O5/100 g) R NR Vsebnost magnezija (Mg) (mg/kg s.s.) R NR Lahko dostopni kalij (mg K2O/100g) R NR Vsebnost kalcija (Ca) (% s.s.) R NR Velikost vzorca 12 10 12 12 12 12 12 12 Mediana 7,72 6,92 365 305 30,6 19,2 1,4 1,2 Minimum 3,03 4,36 238 178 13,6 4,1 0,8 0,7 Maksimum 33,3 16,5 527 825 94,9 48,3 2,7 15,0 Povprečje 10,34 7,86 355 377 34,8 23,3 1,5 2,5 Std. odklon 8,03 3,48 86,8 191 22,7 16,0 0,6 4,0 t-test za odvisne vzorce 1,15 -0,49 2,97 -0,86 0,28_0,63_< 0,01_0,41 Magnezij (Mg) je pomembno hranilo, ki ga je v tleh navadno dovolj. Je osrednji atom molekule klorofila (listnega barvila, fotosintezno aktivna molekula) v celicah zelenih delov rastlin, njegovo pomanjkanje se kaže kot bledenje starejših listov v medžilnem prostoru, sušenje pecljevine itn. Magnezij in kalcij sta rastlinam slabo dostopna, če je reakcija tal (pH) pod 5. Za lahka in srednje težka tla (takšna smo določili na vseh 12 lokacijah travnikov) je stopnja preskrbljenosti z magnezijem dobra (C), saj vsa vzorčena tla vsebujejo >12 mg Mg/100 g tal (Leskošek, 1988). Povprečna vsebnost magnezija je bila nekoliko večja pri neritinskih talnih vzorcih (377 mg/kg s.s.) glede na talne vzorce ritin (355 mg/kg s.s.), srednja vrednost (mediana) pa je bila nekoliko večja pri vzorcih ritin (365 mg/kg s.s.) kot pri vzorcih, vzetih iz nerazritega (305 mg/kg s.s.) dela travnikov. Statistično značilnih razlik v vsebnosti lahko dostopnega magnezija med vzorci ritin in neritin nismo ugotovili. Kalcij in magnezij sta v talni raztopini antagonista, saj oba zasedata ista mesta v talnih koloidih. Zato je za sprejem kalcija v rastline pomembna predvsem nasičenost talnih koloidov s kalcijevimi ioni (Ca2+), razmerje med posameznimi ioni na sorptivnem delu tal (Mg2+, Al3+ itd.) ter reakcija tal (povzeto iz Muršec et al, 2004). Kalcij v tleh izboljšuje fizikalne lastnosti tal: vpliva na boljšo prepustnost in zračnost ter izboljšuje strukturo tal. Prisotnost kalcija v tleh je pomembna tudi zaradi vpliva na kislost tal in s tem na dostopnost rastlinskih hranil. Vse navedeno vpliva tudi na življenje mikroorganizmov v tleh in pospešuje mineralizacijo organske snovi ter sprejem hranil v rastline. Vsebnosti kalcija (% s.s.) v talnih vzorcih ritin so bile v povprečju 1,5 % in so bile manjše kot pri vzorcih z nerazritega dela travnikov, kjer smo določili povprečno vsebnost kalcija 2,5 %. Variabilnost podatkov o vsebnosti kalcija v tleh je zelo velika, posebej še pri vzorcih p Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 15 od 74 neritin (standardni odklon = 4,0 % s.s., min. - maks. = 0,7 % s.s. - 15,0 % s.s.). Pri talnih vzorcih ritin smo določili minimalno vsebnost 0,8 % s.s. (lokacija Brdo) in maksimalno vrednost 2,7 % s.s. (lokacija Dobrovlje) (standardni odklon = 0,6 % s.s.). Vendar pa značilnih razlik v vsebnosti lahko dostopnega kalcija med vzorci ritin in neritin nismo ugotovili. b) Poletno vzorčenje (julij 2010): Zahodno visoko kraški LUO Tekstura tal na območju Zahodno visoko kraškega LUO so razlikuje od teksture tal prvega obravnavanega območja. V nasprotju s Kamniško-Savinjskim območjem, kjer so v tleh ritin prevladovala ilovnata tla in neritin meljasto-ilovnata in peščeno-ilovnata tla, je bila tekstura tal ritin in neritin na območju Zahodno visoko kraškega LUO v večini lokacij enaka, in sicer so prevladovala ilovnata tla, razen na lokaciji Bevkov vrhu 2, kjer sta bila tako vzorec tal ritin kot tudi neritin peščeno-ilovnate teksture. Sicer pa so imela tla neritin večji delež grobega peska in manjši delež finega melja ter peska. Kislost tal je bila pri vzorcih tal ritin povprečno 4,36, pri vzorcih tal neritin pa 4,60 (razlike niso statistično značilne; t = -0,46; p = 0,65), kar pomeni, da so bila tla v večini primerov kisla. Največja razlika med pH vzorcev tal ritin in neritin je bila na lokaciji Bevkov vrh 3, kjer so imela tla neritin pH 3,62, ritin pa 6,85. Tudi na drugem obravnavanem območju lahko potrdimo, da pH tal ne vpliva na ritje divjih prašičev. Preglednica 4: Izračuni meritev vsebnosti celotnega dušika (%o), organskega ogljika (%.), pH tal, razmerja med ogljikom in dušikom (C/N), vsebnosti lahko dostopnega fosforja (mg _P2O5/100 g) in kalija (mg K20/100g) v talnih vzorcih ritin in neritin._ Celotni dušik Organski Lahko dostopni Lahko dost. Parameter (0% ogljik pH-KCl C/N fosfor kalij (o) (%.) (mg P205/100 g) (mg K20/100g) Kitina (K) Neritina (NK) K NK K NK K NK K NK K NK K NK N 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 Mediana 0,70 0,45 5,71 4,02 4,36 4,10 8,8 8,4 15,2 3,28 19,2 10,1 Minimum 0,56 0,31 4,35 2,13 3,62 3,89 5,5 7,0 6,27 < 1 11,0 6,91 Maksimum 0,91 0,62 8,67 5,02 5,10 6,85 9,6 10 25 6,95 47,3 22,2 Povprečje 0,72 0,44 5,99 3,79 4,36 4,60 8,4 8,5 15,8 3,37 23,2 11,8 Std. odklon 0,12 0,11 1,53 1,16 0,52 1,14 1,5 1,1 7,5 2,43 13,2 5,54 t-test za odvisne vzorce 4,02 2,81 -0,46 -0,09 3,83 1,95 P < 0,01 < 0,01 0,65 0,93 < 0,01 0,08 Delež celotnega dušika in organskega ogljika je bil na vseh šestih parno primerjalnih ploskvah statistično značilno večji pri vzorcih travniških tal, vzetih na območju ritin, v primerjavi z vzorci, vzetimi na območju neritin. Rezultati so primerljivi z rezultati vzorčenja na Kamniško-Savinjskem območju, s čimer smo potrdili, da obstaja statistična razlika v deležu organskega ogljika na lokacijah ritin/neritin, ki je bil v Kamniško-Savinjskem območju le nakazana. Največje razlike med ritinami in neritinami v deležu celotnega dušika smo izmerili za lokacijo Bevkov vrh 2 (0,48 %). Tako kot v prvem obravnavanem območju tudi razmerje med deležem organskega ogljika in celotnega dušika, t.j. C/N razmerje, v povprečju ni bilo (statistično) različno med vzorci tal ritin (C/N = 8,4) in neritin (C/N = 8,5). Izjemno velike razlike pa smo zabeležili na vseh parno primerjalnih ploskvah Zahodno visoko kraškega LUO v vsebnostih rastlinam lahko dostopnega fosforja in rastlinam lahko dostopnega kalija. Vzorci tal ritin so imeli v povprečju za več kot 4-krat večje vsebnosti rastlinam dostopnega fosforja kot vzorci tal neritin. Podobno so imeli vzorci ritin v povprečju za 2-krat večje vsebnosti rastlinam dostopnega kalija, kot so bile v tleh neritin. Na vseh 6-tih lokacijah so bile vsebnosti rastlinam dostopnega fosforja oz. kalija značilno večje v tleh ritin._ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 16 od 74 1 0,9 0,8 0,7 -I— 0,6 — 0,5 — 0,4 -I— 0,3 0,2 0,1 0 CELOTNI DUŠIK _ □ Ritme □ Neritine Vojsko1 Vojsko2 Vojsko3 Bevkov Bevkov Bevkov vrh1 vrh2 vrh3 ORGANSKI OGLJIK 9 8 7 6 J— 5 J— 4 3 2 1 0 □ Ritine □ Neritine Vojsko1 Vojsko2 Vojsko3 Bevkov vrh1 Bevkov vrh2 Bevkov vrh3 LAHKO DOSTOPEN FOSFOR O 15,00 eN a. 5,00 0,00 □ Ritine □ Neritine - cLt i- ■ 50,00 45,00 40,00 35,00 30,00 25,00 20,00 15,00 10,00 5,00 0, LAHKO DOSTOPEN KALIJ □ Ritine □ Neritine D Vojsko1 Vojsko2 Vojsko3 Bevkov Bevkov Bevkov vrh1 vrh2 vrh3 Vojsko1 Vojsko2 Vojsko3 Bevkov Bevkov Bevkov vrh1 vrh2 vrh3 Slika 2: Vsebnosti celotnega dušika (%) organskega ogljika (%), lahko dostopnega fosforja (mg P2O5/100g) in lahko dostopnega kalija (mg K2D/100g) v talnih vzorcih ritin in neritin. Zaključki V prvem raziskovalnem območju so bila na razritih delih travnikov po teksturi pretežno ilovnata tla (srednje težka tla), na nerazritih travnih površinah pa talni tip meljasta ilovica (MI) oz. peščena ilovica (PI). Ugotovili smo, da se ritine v bistveno večjem deležu pojavljajo na bolj ilovnatih tleh. Nasprotno na drugem raziskovalnem območju razlik v teksturi tal nismo zaznali. Ravno tako so bile povprečne vsebnosti organskega ogljika in celotnega dušika statistično značilno večje v talnih vzorcih ritin kot v vzorcih neritin. Večje vsebnosti organskega ogljika v tleh omogočajo boljše pogoje za življenje talne flore in favne, na podlagi česar sklepamo, da so tla, kjer se ritine pojavljajo, biotsko pestrejša oz. vsebujejo večji delež rastlin/živali, ki so ustrezni viri za prehrano divjega prašiča. Tla na nerazritih delih travnikov so bila bolj siromašno založena z lahko dostopnim kalijem in fosforjem kot tla, kjer se ritine pojavljajo. 0ba elementa na nastanek ritin vplivata posredno, in sicer kot ena izmed najpomembnejših rastlinskih hranil pogojujeta boljše pogoje za rast različnih rastlinskih vrst. Razlike se pojavljajo predvsem spomladi/poleti po cvetenju spomladanskega žafrana, katerega čebulice so izjemno zanimive za prehrano divjega prašiča (Veternik, 2010), in ki smo jih v izjemnem številu našli na vseh lokacijah ritin v času poletnega vzorčenja. Drugi pedološki parametri, kot so kislost tal, založenost tal z lahko dostopnim magnezijem in kalcijem po naših rezultatih ne vplivajo na pojavnost ritin na travnikih. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 17 od 74 Faza 4: Določitev vpliva prisotnosti in vrstne pestrosti makroartropodske favne na pojavljanje škod na travnikih Izhodišča Glavni vir prehrane divjega prašiča je odvisen od okoljskih značilnosti njegovega areala in prehranskih virov, ki so tam prisotni, zaradi česar se v njihovi prehrani vselej pojavlja vsaj en energetsko bogat vir hrane, na katerega se priložnostno specializirajo (Jerina, 2006). Večinoma se hranijo z rastlinsko hrano, hrana živalskega izvora (npr. deževniki, polži, miši, rovke, žuželke in njihove ličinke (predvsem ličinke majskega hrošča), ter tudi ptiči, dvoživke in plazilci) pa je praviloma prisotna v znatno manjšem deležu (Krže, 1982; Durio et al., 1995; Seward et al., 2004; Wilson, 2004; Schley et al., 2008). Živalska hrana, izražena v volumskem deležu, sicer obsega relativno majhen delež prehrane divjih prašičev (2 % do 11 %), a sta Pavlov in Edwards (1995) npr. ocenila, da se število deževnikov zaradi ritja divjih prašičev lahko pomembno zmanjša (od 62 % do 93 %). Podobno študija v francoskih Alpah kaže, da so deževniki prisotni v 92 % iztrebkov divjih prašičev, na osnovi preiskav vzorcev želodca pa so ugotovili, da se divji prašiči s temi nevretenčarji prehranjujejo vse leto (Baubet et al, 2004). Metode Vzorčenje makro- in mezofavne tal smo opravili na istih talnih ploskvah, kot smo jih uporabili tudi za pedološke analize in tako opravili jesensko vzorčenje na območju Kamniško-Savinjskega in Savinjsko-Kozjanskega LUO ter poletno vzorčenje na območju Zahodno visoko kraškega LUO. Vzorce tal smo po principu slučajnostnega vzorčenja izbrali na manjših ploskvah, in sicer smo na vsaki ploskvi izrezali več kvadrov (20 x 20 x 10 cm). Vzorce smo v PVC vrečkah prenesli v Laboratorij za entomologijo, Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Po pregledu in določitvi makro in mezofavne tal v vzorcih smo to prenesli v etanol in jo shranili v entomološki zbirki. Za primerjavo med razritimi in nerazritimi ploskvami v posameznem LUO smo izračunali skupno število osebkov ter aritmetično sredino. Za preizkus značilnosti razlik med razritimi in nerazritimi ploskvami smo uporabili metodo parov (t-test), prav tako pa smo s pomočjo t testa naredili primerjavo naselitvenih gostot pogostejših živalskih skupin med razritimi in nerazritimi ploskvami. Rezultati in razprava a) Jesensko vzorčenje (november 2009): Kamniško-Savinjski in Savinjsko-Kozjanski LUO V tem območju smo izrezali 18 kvadrov iz ploskev z ritinami ter 18 kvadrov iz ploskev brez ritin. V talnih vzorcih ritin smo odkrili veliko število deževnikov (Lumbricidae) in sicer kar 87 osebkov (nerazrito 21); nasprotno je bilo na vzorcih z nerazritih ploskev nekoliko večje število pokalic (Elateridae), ki se pojavljajo v larvalnem stadiju. Na vzorcih z razritih ploskev je bilo povprečno 4,8 deževnika/ploskev, na nerazritih pa 1,2 deževnika/ploskev. Prav tako je bila tudi številčnost makroartropodske talne favne na lokacijah ritin večja kot na lokacijah neritin (98:36) oz. povprečno 5,4 osebkov/ploskev (ritine) in 2 osebka/ploskev (neritine). Med ritinami in nerazritimi parno primerjalnimi ploskvami smo ugotovili statistično značilne razlike v številu vseh osebkov makroartropodske favne (t-test za odvisne vzorce: t = 3,53; p < 0,05) in v številu deževnikov, medtem ko razlike v številu pokalic niso bile statistično značilne. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 18 od 74 Preglednica 5: Pregled številčnosti in sestave makro- in mezofavne tal parno primerjalnih ploskev ritin in _neritin Kamniško-Savinjskega in Savinjsko-Kozjanskega LUQ._ Ploskev Elateridae Lumbricidae Carabidae Formicidae Araneae Myriapoda skupaj 1/1 nerazrito 0 2 0 0 0 0 2 1/1 razrito 2 1 0 0 0 1 4 1/2 nerazrito 0 0 0 0 0 0 0 1/2 razrito 0 9 0 0 0 0 9 1/3 nerazrito 0 1 0 0 0 0 1 1/3 razrito 0 4 0 0 0 0 4 2/1 nerazrito 0 1 0 0 0 0 1 2/1 razrito 0 0 0 0 0 0 0 2/2 nerazrito 1 1 0 0 0 0 2 2/2 razrito 0 6 0 0 0 0 6 2/3 nerazrito 0 0 0 0 0 0 0 2/3 razrito 2 4 1 0 0 0 7 3/1 nerazrito 1 6 0 0 0 0 7 3/1 razrito 0 5 0 0 0 0 5 3/2 nerazrito 0 0 0 0 0 0 0 3/2 razrito 0 11 0 0 0 0 11 3/3 nerazrito 4 2 0 0 0 0 6 3/3 razrito 0 1 0 0 0 0 1 4/1 nerazrito 1 2 0 0 0 0 3 4/1 razrito 1 6 0 0 0 0 7 4/2 razrito 0 3 0 1 0 0 4 4/3 nerazrito 0 0 0 0 0 0 0 4/3 razrito 0 2 0 0 0 0 2 5/1 nerazrito 0 0 0 0 0 0 0 5/1 razrito 0 9 0 0 0 0 9 5/2 nerazrito 0 5 0 0 0 0 5 5/2 razrito 2 5 0 0 0 0 7 5/3 nerazrito 0 1 0 0 0 0 1 5/3 razrito 1 8 0 0 0 0 9 6/1 nerazrito 1 0 0 0 0 0 1 6/1 razrito 0 2 0 0 0 0 2 6/2 nerazrito 5 0 0 0 0 1 6 6/2 razrito 0 8 0 0 0 0 8 6/3 nerazrito 1 0 0 0 0 0 1 6/3 razrito 0 3 0 0 0 0 3 skupaj nerazrito 14 21 0 0 0 1 36 skupaj razrito 8 87 1 1 0 1 98 b) Poletno vzorčenje (julij 2010): Zahodno visoko kraški LUO Na območju Zahodno visoko kraškega LUO smo izrezali 12 kvadrov iz ploskev z ritinami ter 12 kvadrov iz ploskev brez ritin. V številčnosti posameznih skupin živali tukaj ni bilo večjih razlik med ritinami in neritinami. Na nerazritih ploskvah je bilo prisotno sicer večje število mravelj, vendar je to verjetno naključje, saj so se pojavljale v večjem številu le na enem vzorcu iz nerazrite ploskve. Tudi tukaj je opazna večja številčnost deževnikov v vzorcih odvzetih iz ritin (t-test za odvisne vzorce: t = 0,; p < 0,05). Skupna številčnost živali je bila večja na nerazritih ploskvah, in sicer 88 osebkov (povp 7,3 osebkov/nerazrit vzorec), medtem ko smo na nerazritih ploskvah evidentirali 60 osebkov (povp. 5 osebkov/razrit vzorec); razlike niso bile značilne. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 19 od 74 Preglednica 5: Pregled številčnosti in sestave makro- in mezofavne tal parno primerjalnih ploskev ritin in _neritin Zahodno visoko kraškega LUO._ ploskev Elateridae Lumbricidae Carabidae Formicidae Araneae Myriapoda skupaj 1/1 nerazrito 1 0 0 0 0 0 1 1/1 razrito 0 1 0 0 1 0 2 1/2 nerazrito 1 0 0 0 0 0 1 1/2 razrito 2 1 0 0 0 0 3 2/1 nerazrito 1 0 1 72 0 0 74 2/1 razrito 1 1 0 1 0 0 3 2/2 nerazrito 0 0 0 0 0 0 0 2/2 razrito 0 1 1 33 0 0 35 3/1 nerazrito 1 2 0 4 0 1 8 3/1 razrito 0 3 0 0 0 0 3 3/2 nerazrito 0 0 0 0 0 0 0 3/2 razrito 1 1 0 0 0 0 2 4/1 nerazrito 0 0 0 0 0 0 0 4/1 razrito 0 0 0 0 0 0 0 5/1 nerazrito 2 0 0 0 0 0 2 5/1 razrito 1 0 0 0 0 0 1 5/2 nerazrito 0 0 0 0 0 0 0 5/2 razrito 0 0 0 0 0 0 0 6/1 nerazrito 0 0 0 0 1 0 1 6/1 razrito 0 0 0 0 0 0 0 6/2 nerazrito 0 0 0 0 0 0 0 6/2 razrito 1 0 0 7 2 0 10 skupaj nerazrito 7 2 1 76 1 1 88 skupaj razrito 7 8 1 41 3 0 60 Zaključki 1. Število vrst makro- in mezofavne tal je bilo praviloma večje na lokacijah ritin kot na lokacijah neritin. Izjema je ena ploskev na lokaciji Zahodno visoko kraškega LUO, kjer se na nerazritem vzorcu pojavlja večje število mravelj. 2. v Kamniško-Savinjskem območju smo s pomočjo t testa dokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v številčnosti osebkov med razritimi in nerazritimi ploskvami, v Zahodno visoko kraškem pa ne. 3. V obeh LUO je bilo na ploskvah z ritinami zabeleženo statistično značilno večje število deževnikov (Lumricidae), kar pomeni da deževniki pomembno vplivajo na pojav ritja in nastanek škod po divjih prašičih. Faza 5: Ugotavljanje prehranske priljubljenosti proteinskih in vitaminskih dodatkov Izhodišča Zaradi velike številčnosti in gostote divjih prašičev ter zaradi njihovega oportunističnega načina prehranjevanja se divji prašiči pogosto pojavljajo tudi v kmetijskih ekosistemih, kjer so razvili različno odvisnost od kmetijskih pridelkov kot vira hrane. Izmed poljščin se divji prašiči najraje hranijo s koruzo, ki jo izbirajo v večjem deležu, kot bi pričakovali po njeni zastopanosti v prostoru (Vassant, 1997; Seward et al., 2004; Cellina et al., 2005; Schley et al., 2008; Cai et al., 2008), in v poznem poletju oz. jeseni celo predstavlja najpomembnejšo hrano tej živalski vrsti. Poleg količinskega pomanjkanja hrane za divje prašiče je povzročanje škode na kmetijskih površinah povezano tudi z ustrezno kakovostjo le-te. Pritisk na poljščine in travinje je tako največji v času pomanjkanja beljakovin, t.j. pozimi in v času, ko odrasle svinje polegajo in vodijo mladiče (Gallo Orsi et al., 1995; Cahill et al., 2003). Manjkajoče proteine skušajo namreč nadomestiti z beljakovinsko bogato hrano, kot so žuželke na travinju oziroma pod travno rušo (Herrero et al., 2006)._ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 20 od 74 Za preprečevanje škod, ki jih divji prašiči povzročajo na poljščinah in travinju, se v svetu izvajajo številni preprečevalno-omilitveni ukrepi, ki pa imajo različne prednosti in slabosti (zbrano v Jelenko et al., 2008, 2009a, 2009b). Poleg intenzivnega odstrela, postavitev ograj, uporabe električnih pastirjev, vidnih in zvočnih odvračalnih sredstev, sprememb v kmetijski praksi, zastrupljanja živali (sic!) in imuno-kontracepcije (sic!) se najpogosteje uporablja odvračalno krmljenje, ki velja po mnenju nekaterih avtorjev za najbolj učinkovito metodo (Andrzejewski in Jezierski, 1994; Schley in Roper, 2003; Calenge et al., 2004; Schley et al., 2008) za zmanjševanje škod po tej živalski vrsti. Dodatno krmljenje divjih prašičev je v svetu (tudi v Sloveniji) zelo utečena praksa, ki jo izvajajo v večini držav, kjer so populacije divjih prašičev prisotne; izvaja se na dva načina, in sicer kot odvračalno oz. privabljalno krmljenje (Calenge et al., 2004). Kljub dokazanim pozitivnim učinkom odvračalnega krmljenja v določenih delih Evrope lahko ima dodatno krmljenje dolgoročno tudi negativne posledice. V svetu v večini primerov kot dodatno krmljenje divjih prašičev izvajajo privabljalno krmljenje, ki poteka skozi vse leto in s katerim želijo pritegniti divje prašiče na krmišča z namenom njihovega odstrela. Hkrati je ta ukrep mišljen kot ukrep za odvračanje divjih prašičev od agrarne krajine, kar naj bi imelo za posledico zmanjšanje škod. Vendar takšno krmljenje predstavlja dodaten vir hrane, kar lahko privede do povečanja populacije in posledično neželenega povečanja škode na kmetijskih površinah (Lemel et al., 2003; Calenge et al., 2004; Sodeikat in Pohlmeyer, 2007; Nedzelskii, 2007; Schley et al. 2008; Furenbratt, 2008). Zaradi tega je potrebno kakršno koli dodatno krmljenje divjih prašičev kritično pretehtati in ga izvajati le pod določenimi pogoji: (i) gostota divjih prašičev je manjša od 15 osebkov na 1.000 ha gozda; (ii) hrana se dodaja le v določenem obdobju; (iii) hrana se dodaja razpršeno na večjih območjih v manjših količinah; (iv) hrana se dodaja v gozdu več kot kilometer stran od gozdnega roba (zbrano v Schley et al., 2008). Poleg povečanja številčnosti divjih prašičev lahko ima dodatno krmljenje dolgoročno še eno negativno posledico - zaradi potrebe po uravnoteženi prehrani krmljenje s koruzo (le-ta je zelo bogata z ogljikovimi hidrati, a ima nizke vsebnosti beljakovin in je brez določenih aminokislin; Duderstaedt, 1995) pri divjih prašičih povzroči povečevanje potreb po živalskih proteinih, ki pa jih le-ti skušajo nadomestiti z beljakovinsko bogato hrano, kot so žuželke in njihove ličinke pod travno rušo, s čimer se močno povečajo tudi škode na travinju (Duderstaedt, 1995; Herrero et al., 2006; Schley et al., 2008). Podobno kot krmljenje s koruzo vplivajo na povečane potrebe po beljakovinah, posledično pa tudi na nastanek škod, podnebne spremembe, in sicer posredno prek pogostejših obrodov plodonosnih drevesnih vrst (Arnold, 2005; Acevedo et al., 2006). Tako so v zadnjih letih viri hrane, kot so žir, kostanj in želod, ki so bogati z ogljikovimi hidrati in tudi z maščobami (Schley et al., 2008), obdobno prisotni v bistveno večjih količinah in pogosteje kot v preteklosti, zaradi česar zaradi potrebe po uravnoteženi prehrani pri divjih prašičih pogosteje nastajajo škode na travinju. S pravilno izbiro ustrezne krme in ustreznih dodatkov k njej je možno divje prašiče v času največjih potreb po beljakovinah usmerjati na odvračalna krmišča, posledično pa tudi zmanjšati negativen vpliv na kmetijske površine (Calenge et al., 2004; Schley et al., 2008). Kot zelo učinkoviti so se pokazali nekateri proteinski in vitaminski dodatki (npr. vitamin B12 (kobalamin, ciankobalamin), ki omogoča pravilno presnovo beljakovin, divji prašiči pa ga lahko dobijo le v hrani živalskega izvora, kar prispeva k iskanju ličink žuželk v travni ruši). Trenutno na trgu najbolj razširjen proteinsko-vitaminski dodatek h krmi je nemški produkt Schwarzwild-Additiv, ki pomaga divje prašiče oskrbeti s potrebnim vitaminom Bi2 in tudi z določenimi esencialnimi aminokislinami. Gre za tekoči produkt, izdelan na biološki osnovi, ki se naprši na polagano hrano na krmiščih in ni strupen za okolje. Z zaužitjem tega dodatka živali zadovoljijo svoje dnevne potrebe po omenjenih snoveh in tako ne čutijo več potrebe po iskanju Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 21 od 74 beljakovinsko bogate hrane na travinju. Testiranje (žal s strani proizvajalca!) omenjenega dodatka je pokazalo, da se je škoda po divjih prašičih na travinju po njegovi uporabi zmanjšala kar za 80 % (Hagopur, 2008). Žal pa v tem trenutku ni na razpolago več zanesljivih in znanstveno podprtih raziskav, ki bi neodvisno potrdile učinkovitost omenjenega (oziroma kakšnega podobnega) proteinsko-vitaminskega dodatka. Metode Prehransko priljubljenosti proteinsko-vitaminskega dodatka Schwarzwild-Additiv (Hagopur, Nemčija) smo preverjali s kontinuiranim 24-urnim infrardečim snemanjem. Takšen sistem se je v svetu izkazal kot zelo učinkovita metoda za spremljanje aktivnosti prostoživečih živali v naravi (Huckschlag, 2008; Morimando et al., 2008; Molina Vacas et al., 2008; Langbein et al., 2009). Kamero smo namestili na rob krmišča, na najbližje drevo gozdnega roba, in sicer v razdalji 10 -15 metrov od krmilnika, da smo dobili ustrezne nočne posnetke. Divji prašiči so namreč aktivni skoraj izključno ponoči, zaradi česar smo morali upoštevati kratkost dometa infrardeče svetlobe nameščene kamere. Slika 3: Krmišče za divje prašiče z avtomatsko krmilnico ter proteinsko-vitaminski dodatek Schwarzwild aditiv. Ves posnet material smo prenesli na računalnik in ga pregledali z ustrezno programsko opremo. Posnetke, na katerih so se divji prašiči dejansko pojavili, smo izrezali in dobili t.i. ''pozitivne posnetke''. Pri nadaljnjem pregledu posnetega materiala so nas zanimale predvsem razlike v pogostnosti, številčnosti in trajanju obiskov divjih prašičev. Vsak ''pozitiven posnetek'' smo natančno pregledali, zabeležili čas prihoda živali v vidno polje kamere in čas odhoda ter tako izračunali dejanski čas prisotnosti divjih prašičev na krmišču (''Trajanje A''). Če so divji prašiči iz vidnega polja kamere za kratek čas izginili in so se čez nekaj minut zopet pojavili, smo to šteli kot dejansko prisotnost na krmišču in take posnetke v obdelavi združili; skladno s tem pa smo določili ''Trajanje B'' (dejanski čas prisotnosti prašičev na krmišču). V vsakem ''pozitivnem posnetku'' smo poskušali določiti število živali po starosti in spolu (le odrasle živali). V tem sklopu projekta smo želeli ugotoviti zlasti razlike v pogostnosti, številčnosti in trajanju obiskov divjih prašičev na privabljalnem krmišču za divje prašiče na Menini planini (LD Gornji Grad), in sicer pod različnimi režimi dodajanja proteinsko-vitaminskih dodatkov (aditiva). V prvem delu spremljanja (9.4.2010 - 29.4.2010) smo snemali obnašanje prašičev na krmišču, ko se omenjeni aditiv ni dodajal (tudi pred snemanjem se omenjeni aditiv na tem krmišču v letu 2010 še ni dodajal). Z 29.4.2010 smo pričeli z dodajanjem aditiva k polagani koruzi in nadaljevali s spremljanjem dogajanja na krmišču do 20.5.2010._ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 22 od 74 Rezultati in razprava V obdobju 9.4.2010 - 20.5.2010 smo posneli 37 ''pozitivnih primerov'' (t.j. posnetkov s prisotnostjo divjih prašičev na krmišču). V prvi fazi snemanja, ko k polagani koruzi nismo dodajali proteinsko-vitaminskih dodatkov smo divje prašiče na krmišču zaznali v 4 nočeh (skupaj 29; 4 različni osebki) s skupnim trajanjem prisotnosti na krmišču: Trajanje A - 17 ur in 31 min in Trajanje B - 16 ur in 27 min. V drugi fazi snemanja (čas ko je bil aditiv dodajan k polagani koruzi) pa smo divje prašiče zaznali v 10 nočeh (skupaj 56; 6 različnih osebkov); ravno tako je bil skupni čas prisotnosti na krmišču nekoliko daljši, in sicer Trajanje A - 24 ur in 22 min in Trajanje B - 20 ur in 15 min. Povprečen čas zadrževanja divjih prašičev na krmišču na noč je bil v prvi fazi snemanja 83,7 min, v drugi fazi pa 63,6 min; razlika ni bila značilna (t = 0,8; p = 0,39). Preglednica 6: Prisotnost divjih prašičev na krmišču v fazi brez in v fazi z dodajanjem proteinsko- Št. DATUM Št. PRISOTNOST TRAJANJE* ŠTEVILČNO ST Noči Prihod 0dhod A B 0 1 2+ Skupaj BREZ ADITIVA (9.4.2010 - 29.4.2010) 1 9.4.2010 1 22:41 0:28 107 88 / 3 / 3 2 10.4.2010 1 0:52 1:02 10 10 / 3 / 3 3 10.4.2010 2 21:41 22:07 26 16 / 3 / 3 4 10.4.2010 2 21:51 22:07 16 16 / / 1? 1 5 11.4.2010 2 22:22 0:11 109 109 / 3 / 3 6 11.4.2010 2 22:22 0:16 114 114 / / 1? 1 7 13.4.2010 3 22:52 1:26 154 144 / 3 / 3 8 13.4.2010 3 23:30 1:26 116 110 / / 1? 1 9 14.4.2010 3 2:49 2:55 6 6 / 3 / 3 10 27.4.2010 4 21:42 23:56 134 128 / 3 / 3 11 27.4.2010 4 21:47 23:56 129 120 / / 1? 1 12 28.4.2010 4 0:10 1:14 64 62 / / 1? 1 13 28.4.2010 4 0:13 1:19 66 64 / 1+2 / 3 DODAN ADITIV (29.4.2010 - 20.5.2010) 14 29.4.2010 5 21:25 21:31 6 6 / 3 / 3 15 29.4.2010 5 21:52 21:56 4 4 / 3 / 3 16 29.4.2010 5 22:14 23:01 47 44 / 3 / 3 17 30.4.2010 5 3:25 3:41 16 14 / 3 / 3 18 30.4.2010 6 22:13 22:19 6 6 / 3 / 3 19 30.4.2010 6 22:30 22:33 3 3 / 3 / 3 20 30.4.2010 6 22:46 23:51 65 46 / 3 / 3 21 3.5.2010 7 2:57 3:58 61 54 / / 1 22 3.5.2010 7 4:27 5:16 49 49 / 3 / 3 23 3.5.2010 8 22:46 22:52 6 6 / 3 / 3 24 3.5.2010 8 22:49 22:55 6 3 / / 1 25 3.5.2010 8 23:05 1:45 160 40 / 3 / 3 26 3.5.2010 8 23:05 2:55 230 208 / / 1 27 4.5.2010 8 2:46 5:12 146 138 / 3 / 3 28 6.5.2010 9 20:51 0:20 209 199 / / 1 29 6.5.2010 9 23:44 23:47 3 2 / 3 / 3 30 12.5.2010 10 0:40 1:38 58 39 / 1+1+1 / 2 31 12.5.2010 10 1:49 2:58 69 65 / 1+1 / 2 32 12.5.2010 10 3:09 3:55 46 39 / 2+1 / 3 34 14.5.2010 11 2:24 3:53 89 83 / / 1 35 15.5.2010 12 21:27 22:49 82 78 / 2+2 / 4 36 16.5.2010 13 23:36 0:47 71 61 / 2+2 / 4 37 18.5.2010 14 22:10 22:40 30 28 / 2+2 / 4 Trajanje A: Prisotnost na krmišču od prihoda do odhoda. Trajanje B: Prisotnost na krmišču od prihoda do odhoda brez vmesnih obdobij, ko zginejo s krmišča. * Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 23 od 74 ■ J N- . 4 ■ ■ ; i 71 ■ ■ - k% JH& i * t-i r " 00:10:09 '¿.4-APR-2010 02 :06 :42 -; . -0|J^Y-2010 Slika 4: Divji prašiči na izbranem krmišču (levo: svinja in enoletne živali; desno: mlajši merjasec). Razlike v času trajanja enkratne prisotnosti na krmišču niso statistično značilne, zdi pa se, da so bili prašiči dlje časa na krmišču v prvi fazi. Slednje je posledica prisotnosti mlajšega merjasca na krmišču, ki je v drugi fazi snemanja s krmišča intenzivno odganjal enoletne živali (lanščake). Faza 6: Ugotavljanje učinkovitosti proteinskih in vitaminskih dodatkov kot sredstva za zmanjševanje škod po divjih prašičih na travinju Izhodišča Glej izhodišča raziskave in izhodišča Faze 5. Metode Učinkovitost proteinsko-vitaminskih dodatkov, omenjenih v Fazi 5, v smislu zmanjšanja škod na travinju, smo preizkušali z dvema metodama, in sicer: 1. Primerjava zabeleženih škod na travinju pred in po uporabi proteinsko-vitaminskih dodatkov h krmi v izbranih loviščih v primerjavi s kontrolnimi lovišči. 2. Določitev vsebnosti vitamina B12 v vzorcih jeter divjih prašičev, ki so bili uplenjeni na travnikih (na ritinah) vs. na privabljalnih krmiščih, na katerih so bili dodajani tudi proteinsko-vitaminski dodatki. a) Primerjava nastalih škod na travinju pred in po uporabi proteinsko-vitaminskih dodatkov V tem delu projekta smo organizirali poskusno krmljenje divjih prašičev s proteinsko-vitaminskimi dodatki v izbranih loviščih Kamniško-Savinjskega LUO (LD Dreta Nazarje, LD Braslovče, LD Gornji Grad, LD Vransko, LD Motnik-Špitalič in LD Tuhinj), t.j. v območju z največjo problematiko škod po divjih prašičih na travinju (glej sliko 1); osredotočili smo se namreč na (sub)populacijo divjih prašičev, ki žive na območju planot Dobrovlje in Menina planina. Omenjeni divji prašiči so na tem območju dokaj izolirani od ostalih (sub)populacij divjih prašičev (glej Fazo 8), saj jim na južnem delu večjo prostorsko bariero predstavlja avtocesta Ljubljana - Maribor; na vzhodu in severu pomembno bariero predstavljata dokaj močno urbanizirani Zgornje Savinjska dolina in Zadrečka dolina ter nenazadnje tudi reka Savinja. Le na zahodnem delu je območje nekoliko bolj odprto (gozdnato) proti Kamniško-Savinjskim Alpam. V raziskavo smo namreč želeli zajeti celotno (sub)populacijo divjih prašičev na nekem območju in s tem zmanjšati možnost imigracij določenih tropov, ki ne bi bili zajeti v poskusno krmljenje z aditivom, bi pa lahko povzročali škode ter tako popačili rezultate. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 24 od 74 Vseh šest lovišč je za namene proučevanja učinkovitosti proteinsko-vitaminskih dodatkov prejelo po 12 oz. 18 plastenk (po 60 l; skupaj v območju 420 litrov) na trgu prosto dostopnega in testiranega dodatka Schwarzwild-Additiv, ki ga proizvaja nemški proizvajalec Hagopur® AG, in ki vsebuje vitamin Bi2 ter esencialne aminokisline. Dodatek so v letu 2009 (april -september/november) po navodilih za doziranje dodajali k polagani koruzi na izbranih krmiščih (3 ali več). Po končanem dodajanju aditiva smo za celoten Kamniško-Savinjski LUO (19 lovišč) za leti 2008 in 2009 pridobili podatke o škodah po divjih prašičih na travinju ter podatke o odstrelu divjih prašičev kot kazalniku številčnosti populacije. Pri tem smo vsa lovišča, kjer se aditiv ni dodajal in kjer je bil letni odvzem prašičev 10 ali več živali, privzeli kot referenčna. Slika 5: Lovišča, vključena v Fazo 6a raziskave - ugotavljanje učinkovitosti proteinsko-vitaminskih dodatkov za zmanjšanje škod po divjih prašičih. b) Določitev vsebnosti vitamina B12 v vzorcih jeter Hipoteza: prašiči, ki so zaužili dodatke, ne potrebujejo naravnih beljakovin, zato se na travnikih ne pojavljajo; zaradi tega imajo prašiči, uplenjeni na krmiščih, na katerih se polagajo tudi dodatki (vključno z vitaminom Bi2) bistveno višje vsebnosti slednjega v jetrih v primerjavi s prašiči, ki so uplenjeni na travnikih. Na območju Kamniško-Savinjskega LUO (LD Gornji Grad) smo zbrali 5 vzorcev jeter divjih prašičev, odstreljenih na travnikih oz. na lokacijah ritin, ter 5 vzorcev jeter divjih prašičev, ki so redno prihajali na krmišča, kjer se je proteinsko-vitaminski dodatek dodajal k polagani koruzi. Poleg tega smo zbrali tudi 5 vzorcev jeter divjih prašičev, odvzetih v Zasavskem LUO, kjer se omenjeni aditiv nikoli ni dodajal h koruzi. Za določitev vsebnosti vitamina Bi2 smo vzorce jeter pripravili za analizo z liofilizacijo; nato smo s topilom iz vzorcev ekstrahirali vitamin Bi2; z avtomatizirano ekstrakcijo na trdni fazi SPE (aparatura Zymark) smo vzorce skoncentrirali, vsebnost vitamina Bi2 pa določili s tekočinskim kromatografom visoke ločljivosti HPLC (Agilent 1100). Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 25 od 74 Rezultati in razprava a) Primerjava nastalih škod na travinju pred in po uporabi proteinsko-vitaminskih dodatkov S tem delom projekta smo želeli ugotoviti učinkovitost proteinsko-vitaminskih dodatkov kot preprečevalno/omilitvenega ukrepa za zmanjšanje škod po divjih prašičih. Na območju Menine planine in Dobrovelj smo v šestih loviščih v vegetacijski dobi na krmiščih v letu 2009 kontinuirano dodajali proteinsko-vitaminski dodatek. Škode na divjega prašiča (s tem smo se želeli izogniti vplivu različnih gostot prašičev na pojav škod) so v 3 od šestih loviščih drastično upadle (za več kot polovico); v dveh loviščih (LD Dreta Nazarje in LD Braslovče) pa jih praktično ni bilo ne v letu 2008 in ne v letu 2009; v obeh loviščih so z dodajanjem aditvia pričeli že v letu 2008. Le v lovišču LD Gornji Grad so škode v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 (ko se aditiv ni dodajal) narasle. Za kontrolo gibanja škod med leti 2008 in 2009 v omenjenih loviščih smo dodatno izbrali še šest lovišč (z ustreznim odvzemom divjih prašičev) Kamniško-Savinjskega LUO, katerih nismo dodajali nobenih dodatkov k polagani koruzi (kontrolna lovišča). V teh loviščih je škoda po divjih prašičih ravno tako upadla v treh od šestih loviščih. V enem od lovišč je močno narasla, v dveh loviščih pa je bila v obeh letih skoraj enaka. S statistično primerjavo indeksa med škodo/odvzetega prašiča v letu 2009 in škodo/odvzetega prašiča v letu 2008 med območjem z dodajanjem aditiva (LD Gornji Grad, LD Tuhinj, LD Dreta Nazarje, LD Vransko, LD Motnik-Špitalič in LD Braslovče) ter kontrolnim območjem (LD Ljubno ob Savinji, LD Mozirje, LD Rečica ob Savinji, LD Domžale, LD Trojane-Ožbolt in LD Lukovica) nismo ugotovili značilnih razlik med obema območjema (t-test za neodvisne vzorce: t = 1,07; p = 0,31). Vendar pa nam ''mehke informacije" upravljavcev z lovišči nakazujejo na učinkovitost tega dodatka, predvsem v loviščih, kjer ta dodatek intenzivno dodajajo na vseh obstoječih krmiščih. BREZ ADITIVA Z DODANIM ADITIVOM Hi Škoda 08/D.P. m Škoda 09/D.P. Slika 6: Škoda po divjih prašičih na travinju (EUR/divjega prašiča) v letih 2008 in 2009 v izbranih loviščih Kamniško-Savinjskega LUO. b) Določitev vsebnosti vitamina B12 v vzorcih jeter divjih prašičev Vsebnosti vitamina B12 v petih vzorcih jeter divjih prašičev iz Kamniško-Savinjskega LUO (LD Gornji Grad), ki so bili uplenjeni na krmiščih z dodanim aditivom, so znašale a = 0,010 ± 0,001 mg/g suhe snovi (Min = 0,008 mg/g; Max = 0,012 mg/g), medtem ko so bile te vsebnosti v jetrih prašičev, uplenjenih na travnikih (prašiči, ki so povzročali ritine) nekoliko nižje (slika 7), in sicer a = 0,009 ± 0,001 mg/g (Min = 0,007 mg/g; Max = 0,010 mg/g). Razlike sicer niso statistično značilne (t = -1,13; p = 0,23), kar je najverjetneje posledica majhnega vzorca. Najvišje vsebnosti vitamina Bi2 so bile v jetrih divjih prašičev, ki so bili odvzeti v Zasavju (a = 0,010 ± 0,001 mg/g; Min = 0,009 mg/g; Max = 0,011 mg/g), a tudi razlike med območjema niso bile statistično značilne (t = -0,55; p = 0,59)._ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 26 od 74 0,0115 0,0105 0,0095 0,0085 E 0,0075 ........ T -T- ............ □ ................................. —L Mean Mean±SE BA - Gornji Grad BA - Zasavje I Mean±1,95*SE AD - Gornji Grad Slika 7: Vsebnost vitamina B12 v jetrih divjih prašičev, odvzetih iz lovišča LD Gornji Grad oz. iz Zasavskega LUO (BA - območje brez dodajanja aditiva; AD - območje dodajanja aditiva). Iz podatkov o vsebnostih vitamina B12 (slika 7) bi lahko sklepali, da proteinsko-vitaminski dodatki lahko vplivajo na zmanjšanje škod po divjih prašičih, a rezultati naše raziskave tega zaenkrat ne dokazujejo. Škoda po divjih prašičih se je v skoraj vseh loviščih, kjer se je aditiv v letu 2009 dodajal, sicer znižala, a je upadla tudi v nekaterih drugih loviščih kontrolnega območja, kar kaže, da so lahko vzroki za zmanjšanje škod tudi drugje. Faza 7: Ugotavljanje dnevne aktivnosti divjih prašičev na krmiščih Izhodišča Divji prašiči so nočno aktivne živali, katerih dnevni počitek traja 12 do 14 ur, t.j. od zgodnjih jutranjih ur do prvega mraka. Njihova dnevna aktivnost se začne takoj po sončnem zahodu in je najintenzivnejša med 20:00 in 4:00 uro (Sodeikat in Pohlmeyer, 2007) oziroma med 20:00 in 7:00 uro (Cahill et al., 2003) ter zajema nekje 40 % do 50 % dnevnega časa. V naravnem parku Maremma v Italiji so ugotovili, da so prašiči preživeli 65 % svojega časa aktivno. S svojo aktivnostjo so pričeli ponavadi še pred sončnim zahodom in prenehali po sončnem vzhodu. Za razliko od ostalih študij po svetu so tukaj zabeležili tudi vmesni krajši čas dnevne aktivnosti divjih prašičev, ki je trajal 1 do 3 ure. Večja aktivnost divjih prašičev na tem območju je posledica pomanjkanja hrane, zaradi česar morajo biti prašiči dlje časa aktivni (ibid.); poleg tega na tem območju lov ni dovoljen, zato je vrsta zaradi miru aktivna tudi čez dan (Russo et al., 1997). V narodnem parku Bialowieza na Poljskem so ravno tako zabeležili krajši čas dnevne aktivnosti divjih prašičev, vendar le pri vodečih svinjah v aprilu in maju (Soennichsen et al., 2008); le-te so morale zaradi vzdrževanja mladičev zadovoljiti večje potrebe po hrani. Na območju narodnega parka Collserola v severovzhodni Španiji so s spremljanjem dnevne aktivnosti divjih prašičev med letoma 1998 in 2000 ugotovili, da se aktivnost divjih prašičev prične takoj po sončnem zahodu, ko se tropi najprej prestavijo iz območja počivanja na območje prehranjevanja. Prvi del noči tako preživijo v gibanju, medtem ko je čas od 0:00 do 5:00 ure zjutraj porabljen za prehranjevanje na manjšem območju, in sicer z največjo intenzivnostjo med 2:00 in 3:00 uro zjutraj (Cahill et al., 2003). Preko leta se čas dnevne aktivnosti divjih prašičev spreminja in je najkrajši spomladi (april -maj), ko je na razpolago veliko hrane in ko za prehranjevanje porabijo manj časa (ibid.). Najdaljša aktivnost preko dneva se pojavlja v oktobru in novembru, ko si morajo divji prašiči zagotoviti dovolj tolšče za prihajajočo zimo (Lemel et al., 2003). Poleg dostopnosti hrane je čas, ki ga divji prašiči preživijo aktivno, pogojen tudi s hitrostjo vetra, zračno vlago in pokritostjo tal s snežno odejo. V času močnejšega vetra so prašiči manj aktivni, ker hitreje zavohajo človeka/nevarnost, poleg tega tudi težje najdejo hrano. Nasprotno velika zračna vlažnost podaljša njihovo dnevno aktivnost. Pokritost tal s snežno odejo pomeni krajši čas aktivnosti prašičev, ker se v takšnih razmerah raje zadržujejo na krmiščih, kjer je na razpolago več hrane (ibid.)._ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 27 od 74 Med parkljarji je divji prašič vrsta, katere prisotnost in aktivnost lahko učinkovito spremljamo na krmiščih, saj je verjetnost, da se bodo živali tam pojavile (če je vrsta v območju prisotna) izredno velika, po nekaterih podatkih celo od 75 % do 100 % (Morimando et al., 2008). Divji prašiči so namreč prehranski generalisti, ki se lahko hranijo z visoko paleto hrane, njihov izbor pa je odvisen od dostopnosti le-te. V času pomanjkanja hrane v naravi se divji prašiči hranijo tudi s kmetijskimi kulturami in s tem povzročajo škodo. Da bi se temu izognili, se izvaja t.i. odvračalno krmljenje, pri čemer se divjim prašičem na krmiščih polaga koruza oz. druge vrste hrane. Osebki se takšne dostopnosti hrane v naravi hitro navadijo in postanejo bolj ali manj redni obiskovalci krmišč. Zaradi tega je sistematično opazovanje divjih prašičev na krmiščih zelo pomembno tudi za ocenjevanje številčnosti populacije na nekem območju, saj lahko z enostavnimi preračuni na podlagi prisotnih osebkov in upoštevanja velikosti njihovega areala sklepamo na velikost populacije (ibid.). Snemanje aktivnosti prostoživečih živali s kamerami se v svetu zelo pogosto uporablja, kar je še posebej uporabno za vrste, pri katerih se spolna in starostna struktura lahko določi s posnetkov, kar je možno tudi pri divjih prašičih (Morimando et al., 2008). S snemanjem divjih prašičev na krmiščih lahko ugotavljamo tudi pogostost obiskovanja le-teh, njihov čas zadrževanja, pa tudi spremembe v pogostnosti obiskovanja krmišč v različnih delih leta (Janoska in Vaiju, 2008). Metode Ugotavljanje dnevne aktivnosti divjih prašičev smo izvajali s kontinuiranim 24-urnim snemanjem z uporabo infrardeče kamere na krmiščih (za opis metode glej Fazo 5). Tudi v tem sklopu projekta smo želeli ugotoviti razlike v pogostnosti, številčnosti in trajanju obiskov divjih prašičev na privabljalnih krmiščih na Menini planini (LD Dreta Nazarje) in Dobrovljah (LD Braslovče). Snemanje smo izvajali na tistih krmiščih, kjer je bila gotovost "pozitivnih posnetkov'' (t.j. posnetki s prisotnostjo divjih prašičev) največja, torej na krmiščih, ki so jih divji prašiči najpogosteje obiskovali. Informacije o tem, katera so takšna krmišča, smo pridobili s strani upravljavcev z lovišči. Pri postavitvi kamer smo morali upoštevati tudi možnost vandalizma, temu prilagoditi izvajanje in jih namestiti le na bolj odročnih krmiščih. Kamere smo namestili na rob krmišča, ponavadi na najbližje drevo gozdnega roba, in sicer v razdalji maksimalno 20 metrov od krmilnika, da smo dobili ustrezne nočne posnetke. Snemanje divjih prašičev smo izvajali v letu 2008 in v letu 2009; in sicer skupaj na petih različnih krmiščih. V letu 2008 smo v obdobju od 1.7.2008 - 17.7.2008 dogajanje spremljali na dveh krmiščih znotraj LD Dreta Nazarje (krmišče 1 in krmišče 2), v obdobju 18.9.2008 - 25.9.2008 pa še na dveh drugih krmiščih istega lovišča (krmišče 3 in krmišče 4). S snemanjem v letu 2009 smo pričeli v juliju in smo ga izvajali v obdobju 20.7.2009 - 26.8.2009, in sicer na Menini planini (krmišče 2, LD Dreta Nazarje) in Dobrovljah (krmišče 5, LD Braslovče). Rezultati in razprava V letu 2008 smo v cca. 1.280 ur filmskega materiala, s katerim smo zabeležili večje število divjih prašičev, in sicer skoraj zanesljivo 89 različnih osebkov (preglednica 7), evidentiranih v 29-tih primerih t.i. "pozitivnih posnetkov'' skupne dolžine 27 ur in 37 minut. Čas zadrževanja posameznega tropa na krmišču se je gibal med minimalno 9 minut do maksimalno 3 ure in 6 minut. Povprečen čas zadrževanja divjih prašičev v 27 primerih pojavljanja je znašal 57 minut. Divji prašiči, ki pridejo po hrano na krmišče, se torej tam zadržujejo precej časa, in sicer tako dolgo, da zadovoljijo dobršen del svojih potreb po hrani. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 28 od 74 Preglednica 7: Prisotnost in številčnost divjih prašičev na krmiščih v letu 2008. DATUM PRISOTNOST STEVILCNOST DOGODKA Prihod Odhod Trajanje Mladiči Enoletni Odrasli Skupaj Krmišče 1 (1.7.2008 - 17.7.2008) 5.7.2008 23:01 6.7.2008 02:52 7.7.2008 21:52 7. - 8.7.2008 22:43 8.7.2008 22:55 8. - 9.7.2008 23:37 9.7.2008 23:01 9. - 10.7.2008 23:01 10.7.2008 23:17 11.7.2008 00:01 13.7.2008 02:12 14.7.2008 21:47 15. - 16.7.2008_23:24 Krmišče 2 (1.7.2008 - 17.7.2008) 4.7.2008 04:44 05:10 0:26 / 2 / 2 5.7.2008 04:37 05:24 0:47 / 2 / 2 6.7.2008 20:25 20:43** 0:17** 15 / 2 17 11. - 12.7.2008 22:52 00:27 1:35 15 2 2 19 15.7.2008 23:01 23:12 0:11 / / 1 1 17.7.2008_03:31_03:42_0:11_9_/_1_10 Krmišče 3 (18.8.2008 - 21.8.2008)_ 19.8.2007 02:00 02:46 0:46 5 / 1 6 19.8.2007 21:53 22:47 0:54 3 / 1 4 19.8.2008 22:53 23:26 0:33 5 / 1 6 20.8.2008 00:07 01:06 0:59 8 4 1 13 20.8.2008 01:47 02:29 0:42 7 2 1 10 20.8.2008_03:21_03:54_0:33_5_/_1_6_ Krmišče 4 (18.8.2008 - 21.8.2008)_ 19.8.2008 00:45 01:18 0:33 / / 1 1 21.8.2008 00:30 02:34 2:04 / / 1 1 Preglednica 8: Prisotnost in številčnost divjih prašičev na krmiščih v letu 2009. DATUM DOGODKA Prihod PRISOTNOST Odhod Trajanje Mladiči ŠTEVILČNOST Enoletni Odrasli Skupaj Krmišče 1 (LD Dreta Nazarje; 20.7.2009-6.8.2009) 21.07.2009 04:37 04:46 0:09 6 / 1 7 21.07.2009 23:53 00:52 0:59 9 2 1 12 25.07.2009 23:32 01:00 1:28 9 3 1 13 03.08.2009 22:35 23:36 1:01 9 3 1 13 05.08.2009 04:07 05:00 0:53 9 3 1 13 11.08.2009 00:39 02:20 2:41 9 3 1 13 14.08.2009 23:49 01:23 1:34 8 3 1 12 16.08.2009 00:31 01:36 1:05 8 2 1 11 19.08.2009 04:07 04:35 0:28 / / 1 1 22.08.2009 03:12 03:52 0:40 7 3 1 11 24.08.2009 21:59 23:21 1:22 8 2 1 11 26.08.2009 01:42 02:41 0:59 7 2 1 11 Krmišče 2 (LD Braslovče; 20.7.2009-6.8.2009) 21.07.2009 04:47 05:03 0:16 5 / 1 6 22.07.2009 04:04 04.14 0:10 / / 1 1 27.07.2009 22:06 22:39 0:33 4 / 1 5 27.07.2009 22:06 22:19 0:03 8 / 1 9 28.07.2009 01:16 03:03 1:47 13 1 3 17 28.07.2009 03:15 05:01 1:46 4 / 1 5 28.07.2009 04:17 04:28 0:11 8 / 1 9 28.07.2009 23:05 01:07 2:02 9 1 2 12 29.07.2009 23:37 00:45 1:08 9 1 1 11 31.07.2009 03:04 04:13 1:09 4 / 1 5 01.08.2009 04:21 05:26 1:06 4 / 1 5 03.08.2009 22:13 23:13 1:00 13 1 1 15 05.08.2009 02:27 04:42 2:15 9 1 1 11 06.08.2009 20:50 21:07 0:17 13 1 1 15 11.08.2009 21:36 22:10 0:34 7 / 1 8 11.08.2009 22:16 23:01 0:45 8 1 2 12 12.08.2009 22:51 23:15 0:24 8 / / 8 14.08.2009 02:20 02:41 0:21 4 4 / 8 18.08.2009 22:31 00:17 1:46 5 / / 5 23:44 0:43 15 2 2 19 03:28 0:36 12 / 2 14 21:55 0:03 / / 1 1 01:52 3:06 / / 1 1 23:06 0:11 / / 1 1 01:01 1:24 15 2 2 19 23:31 0:30 / / 1 1 01:54 2:20 5 / 1 6 00:00 0:43 15 2 2 19 01:47 1:46 15 2 2 19 03:13 1:01 12 / 2 14 22:26 0:39 15 2 2 19 01:22 1:58 15 2 2 19 Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 29 od 74 V letu 2009 je snemanje potekalo v enem samem časovnem terminu, ki pa je bil dvakrat daljši od terminov leta 2008. Tako smo med 20.7.2009 in 26.8.2009 na obeh lokacijah skupaj posneli cca. 890 ur filmskega materiala, s katerim smo zabeležili večje število divjih prašičev, in sicer skoraj zanesljivo 60 različnih osebkov (preglednica 8), evidentiranih v 31 -tih primerih t.i. "pozitivnih posnetkov" skupne dolžine 30 ur in 53 minut (na krmišču 2 za 13 ur in 20 minut, na krmišču 5 pa za 17 ur in 33 minut). V letu 2009 se je čas zadrževanja posameznega tropa na krmišču gibal med minimalno 9 minut do maksimalno 2 uri in 6 minut. Povprečen čas zadrževanja v 31 primerih pojavljanja je znašal 60 minut. Pri snemanju v letu 2009 smo na krmišču 2 posneli tudi trop divjih prašičev, ki je bil 26. junija 2009 odlovljen na krmišču Mala peč in je bil sestavljen iz odrasle svinje, ki smo jo poimenovali Grča, lanščaka Bora, lanščakinje Tise ter osmih mladičev (glej Fazo 8 tega poročila). Vse živali so bile takrat označene z ušesnimi markicami, vsi odrasli osebki pa so bili opremljeni z GPS ovratnicami. Ta trop se je na krmišču 2 stalno pojavljal, in sicer skupno 11-krat. Divji prašiči so izrazito nočne živali, ki skoraj vse svoje aktivnosti opravljajo v času med večernim mrakom in jutranjo zarjo. Njihova aktivnost se po poročanju nekaterih avtorjev prične okoli 20. ure (Cahill et al., 2003; Sodeikat in Pohlmeyer, 2007). V letu 2008 smo na krmiščih prve divje prašiče (1,8 %) zabeležili že nekaj po 19. uri (slika 8), in sicer dva lanščaka, ki sta se na krmišču pojavila ob prvem mraku (septembra). Julija smo evidentirali trop 17-tih divjih prašičev, ki so se na krmišču pojavili že pred sončnim zahodom (20:25). Aktivnost divjih prašičev na spremljanih krmiščih se je postopno povečevala v nočnih urah in je bila najvišja v času med 23:00 in 2:00 zjutraj (56,1 % vseh opaženih tropov), prisotnost živali na krmiščih pa je nato postopno upadala do 4. ure. Slika 8: Dnevna aktivnost divjih prašičev na krmiščih v letu 2008 (združeno za vsa 4 krmišča). V letu 2009 so bili divji prašiči na krmiščih aktivni predvsem v času med 21. in 6. uro zjutraj. Na krmiščih so se v največjem številu pojavljali okoli 23. ure zvečer oz. potem ponovno okoli 4. ure zjutraj. Slika 9: dnevna aktivnost divjih prašičev na krmiščih v letu 2008 (združeno za obe krmišči). Priloga 4: Slike divjih prašičev na krmiščih, narejene iz posnetkov infrardečih kamer. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 30 od 74 Faza 8: Odlov, markiranje in telemetrijsko spremljanje divjih prašičev za ugotavljanje migracijskih značilnosti vrste Odlov, markiranje in telemetrijsko spremljanje divjih prašičev za ugotavljanje migracijskih značilnosti vrste je k tej raziskavi vključen kot dodaten, izven raziskovalnih ciljev določen sklop, ki smo ga zaradi ugotavljanja pomembnih ekoloških značilnosti vrste dodatno vključili v projektno vsebino. Izhodišča Divji prašiči so ena najbolj razširjenih vrst na svetu, ki naseljuje najrazličnejše habitate od visokogorja do obalnih predelov. Poleg dostopnosti hrane svoj življenjski prostor izbirajo na podlagi odsotnosti plenilcev in zanje ugodnih/sprejemljivih okoljskih razmer (Russo et al., 1997; Kawata, 2008). Povprečna velikost življenjskega prostora divjih prašičev znaša okoli 630 ha (Sodeikat in Pohlmeyer, 2007) oziroma po drugih podatkih povprečno 771 ha za določen trop in 1.185 ha pri lanščakinjah (Keuling et al., 2008). Pri merjascih je življenjski prostor največji, in sicer v povprečju znaša 1.300 ha (Podgorski et al., 2008). Znotraj svojega življenjskega prostora si divji prašiči izberejo osrednje območje, v katerem večino dnevnega časa preživijo neaktivno v počivanju. Območje počivanja oziroma osrednje območje njihovega areala ponavadi predstavlja najbolj odmaknjen predel, kjer je najmanj negativnih dražljajev iz okolja. Najraje se zadržujejo v gozdnih habitatih z gostim podrastjem (Cargnelutti et al., 1995; Cahill et al., 2003), kjer izbirajo odrasle sestoje plodonosnih listavcev, kot sta hrast in kostanj (Tsaxalidis et al., 2008); zelo pogosto pa za svoj habitat izberejo tudi močvirne predele ter kulturno krajino (Hebeisen et al., 2007). Glede na različne podatke iz literature se velikost osrednjega območja vrste giblje med 32 ha in 354 ha, kar predstavlja 30 % celotnega življenjskega prostora nekega tropa divjih prašičev (npr. Sodeikat in Pohlmeyer, 2007). Migracije divjih prašičev izven območja življenjskega prostora se pojavljajo predvsem pri samcih. Mladiči (ozimci) ostanejo s svojo materjo (torej znotraj tropa) do starosti enega leta. Z odraščanjem se vez mati - mladič rahlja in lanščaki postajajo vedno bolj neodvisni. Večina lanščakinj, ko zapusti trop, ostane znotraj širšega življenjskega prostora prvotnega tropa, veliko jih celo ostane s svojo materjo. Lanščaki v večini primerov zapustijo trop v starosti spolnega dozorevanja, in sicer med 9. in 14. mesecem starosti (Truve in Lamel, 2003; Kaminski et al., 2005; Keuling et al., 2009a). Dejavniki, ki vplivajo na migracije divjih prašičev in na širitev njihovega življenjskega prostora, so predvsem gostota populacije v povezavi s stopnjo reprodukcije, struktura pokrajine, ustreznost habitatov (dostopnost hrane in kritja), klima, medvrstna interakcija in motnje s strani človeka (Keuling et al., 2008, 2009a, 2009b). Na severovzhodu Nemčije (Keuling et al., 2009a) so ujeli in z ušesnimi markicami označili 152 divjih prašičev (143 mladičev) ter jih spremljali v obdobju 2002-2007. Na podlagi podatkov o odvzemu (odstrel in izgube zaradi naravne smrti) so določevali stopnjo migracije med posameznimi starostnimi kategorijami za oba spola. Pri mladičih se migracije izven osrednjega območja njihove matere niso pojavljale (povprečna razdalja med mestom označitve in lokacijo odvzema je znašala 1,1 km). Pri enoletnih osebkih je ta povprečna razdalja znašala 3,9 km, pri odraslih osebkih pa 4,4 km. Od vseh odvzetih živali (104) je le 16 osebkov dejansko migriralo izven svojega prvotnega življenjskega prostora (12 merjascev in 4 svinje), starost pa je bila pri vseh teh živalih nad 16 mesecev. Najdaljša zabeležena razdalja je znašala 41,5 km. Življenjski prostor divjih prašičev se skozi leto spreminja, kar je posledica različne dostopnosti hrane v različnih habitatih. Najbolj očitno svoj areal spreminjajo enoletni osebki, ki še iščejo najugodnejše območje za preživetje. V času med pomladjo in poletjem se najpogosteje prestavijo iz gozda v kulturno krajino (na polja), v času med poletjem in jesenjo spreminjajo svoje osrednje Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 31 od 74 območje znotraj različnih poljščin ter se pozimi zopet vrnejo v gozd (Keuling et al., 2008). V študiji, ki so jo izvedli v poletnem času na severovzhodu Nemčije, so s telemetrijo določili tri ''tipe'' tropov divjih prašičev. Najpogostejši tip (45 %) so bili »poljski divji prašiči«, ki so se na začetku poletja prestavili znotraj samih obdelovalnih površin in so se zelo redko oz. nikoli vrnili v gozd. Drugo skupino so predstavljali t.i. ''selivci'' (35 %), ki so se redno gibali med njivami in gozdom ter se na njivah zadržali < 70 % dnevnega časa in > 35 % nočnega časa. Skupina, ki se je večino časa zadrževala v gozdu (''gozdni divji prašiči''), je bila najmanjša (20 %). Enoletni osebki so bili v večini ''selivci'' in nikoli ''gozdni divji prašiči'' (Keuling et al., 2009b). Dnevno gibanje divjih prašičev obsega območje povprečne velikosti cca. 30 ha, pri čemer se razlike v velikosti dnevnega areala med samci in samicami ne pojavljajo oziroma so le-te minimalne (Russo et al., 1997; Lemel et al., 2003). Po nekaterih podatkih divji prašiči niso tako mobilne živali kot bi pričakovali po njihovi velikosti. Morimando et al. (2008) navajajo, da se divji prašiči, ki so hranjeni na krmiščih, zadržujejo v njihovi okolici in se od njih ne oddaljijo za več kot 400 do 1.500 metrov. V študiji spremljanja divjih prašičev s pomočjo radio-telemetrije v Naravnem parku Capanne di Marcarolo (Italija, 2000) so ugotovili, da se živali od točke odlova oddaljijo povprečno za 818 m, z minimalno razdaljo 368 m in maksimalno razdaljo 1.803 m (ibid.). Nasprotno nekateri drugi viri navajajo, da lahko divji prašiči v eni noči obiščejo tudi več krmišč hkrati, da zadovoljijo svoje potrebe po hrani in tako prehodijo od 1 do 16 kilometrov na noč (npr. Lemel et al., 2003). Do takšnih razlik prihaja najverjetneje zaradi različne prehranske dostopnosti; tisti prašiči, ki so intenzivno hranjeni na nekem krmišču oziroma se nahajajo v območju obilne prehranske ponudbe, ne čutijo potrebe po gibanju na večje razdalje, saj svoje prehranske zahteve zadovoljijo že na majhnem območju. Seveda je takšna aktivnost možna le tam, kjer divji prašiči ne občutijo pritiska ljudi - v zaščitenih območjih, kjer je lov v večini primerov prepovedan. Nasprotno so divji prašiči sposobni prehoditi tudi velike razdalje v enkratnem obdobju iskanja hrane (v eni noči), če je le-ta v naravi težje dostopna. Metode V tem delu poročila podajamo podatke o poteku odlova divjih prašičev na izbranih lokacijah v dveh loviščih Kamniško-Savinjskega LUO (LD Dreta Nazarje in LD Braslovče), ki se nahajata na omenjenem območju planot Menina planina ter Dobrovlje. Odlov smo izvajali v sodelovanju s prizadevnimi člani lovskih družin obeh omenjenih lovišč ter lokalnega veterinarja, in sicer z zajetjem divjih prašičev v kovinske, z vseh strani zaprte pasti, s samosprožilnimi vrati. Velikost kletk je bila cca. 1,5 x 1 x 2 m, torej ustrezne velikosti za odlov tako mladičev kot tudi odraslih svinj (slika 10). Sprva se je odlavljalo s pomočjo samosprožilnega mehanizma za zapiranje kletk, ki se je nahajal v sprednjem delu znotraj kletke (prečna palica povezana preko škripca z zadnjimi vrati). Ob premiku palice z rilcem je divja svinja zrahljala vrv in vrata so padla iz tečajev za zapah. Slika 10: Kovinska lovka in odlov divjih prašičev (foto: Milan Cajner, 2009). Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 32 od 74 Na omenjenem območju smo imeli postavljeni dve pasti, in sicer izmenično na šestih lokacijah (LD Dreta Nazarje: Dolgi hrib, Šentjošt, Pomožna, Mala peč; LD Braslovče: Hlastej in Vauta). Odlov je sprva potekal s pomočjo GPS oddajnika, ki je ob sprožitvi vrat kletke preko SMS sporočila poslal signal na več mobilnih številk. Ker pa je takšno obveščanje velikokrat zavajajoče (napačen alarm) oz. ker se v kletko lahko ujamejo tudi druge živalske vrste, katerim daljše čakanje v kletki predstavlja velik stres, je kasneje odlov divjih prašičev potekal s pomočjo članov omenjenih lovskih družin, ki so divje prašiče čakali na visokih prežah in zapah kletk sprožili lastnoročno preko daljše vrvi, povezane s škripcem vrat. Z odlovom divjih prašičev smo pričeli v aprilu 2009 in ga zaključili konec avgusta 2009. Skupaj smo odlovili in z ušesnimi markicami označili 47 divjih prašičev (2 odrasli svinji, 10 enoletnih divjih prašičev (3 moški spol, 7 ženski spol) ter 35 mladičev). Za vse odlovljene živali smo poleg datuma, ure in lokacije odvzema zabeležili tudi spol, starost ter težo posameznega osebka. Vsaki odlovljeni živali smo pripisali identifikacijsko številko ušesne markice. S spremljanjem označenih divjih prašičev smo želeli pridobiti dragocene informacije o življenjskih navadah te vrste, rabi življenjskega prostora in velikosti njihovega areala. Tako smo kasneje tekom leta zbirali podatke o opažanjih označenih živali, predvsem pa smo zbrali podatke o odvzemu označenih divjih prašičev. a) Ugotavljanje migracij divjih prašičev Migracije divjih prašičev lahko spremljamo z enostavno metodo odlova in ponovnega odlova. V našem primeru smo z odlovom in markiranjem živali dobili ''začeno lokacijo''. Kasneje smo o označenih živalih zbrali podatke o odvzemu (odstrel v sklopu letnega odvzema divjih prašičev) ter zabeležili lokacijo odvzema (kvadrant in lovišče; ''končna lokacija''), datum ter čas in spol, starost ter težo odvzetih osebkov. Iz "začetne" in ''končne'' lokacij smo določili razdalje med lokacijo odlova in lokacijo odvzema (migracijska razdalja) ter določili starostno in spolno strukturo osebkov, ki so dejansko migrirali izven prvotnega areala. Preglednica 9: Podatki o odlovu in markiranju divjih prašičev v lovišču LD Braslovče. Št. Datum Ura Št. markice Ime živali Spol Starost Teža (kg) Lokacija 1. 14.5.2009 22:30:00 S40 Mladič ? 0+ 3 Hlastej 2. 14.5.2009 22:30:00 S41 Mladič ? 0+ 3 Hlastej 3. 14.5.2009 22:30:00 S42 Mladič Ž 0+ 3 Hlastej 4. 14.5.2009 22:30:00 S43 Mladič ? 0+ 3 Hlastej 5. 14.5.2009 22:30:00 S44 Mladič ? 0+ 3 Hlastej 6. 14.5.2009 22:30:00 S45 Mladič M 0+ 3 Hlastej 7. 18.5.2009 22:10:00 S48 Mladič ? 0+ 5 Hlastej 8. 18.5.2009 22:10:00 S49 Mladič M 0+ 3 Hlastej 9. 18.5.2009 22:10:00 S50 Jelka - vodeča Ž 1+ 45 Hlastej 10. 18.5.2009 22:10:00 S47 Erika Ž 2+ 55 Hlastej 11. 20.6.2009 21:00:00 S30 Mladič M 0+ 6 Vauta 12. 20.6.2009 21:00:00 S31 Mladič M 0+ 6 Vauta 13. 20.6.2009 21:00:00 S32 Mladič M 0+ 6 Vauta 14. 20.6.2009 21:00:00 S33 Mladič M 0+ 6 Vauta 15. 20.6.2009 21:00:00 S34 Mladič Ž 0+ 4 Vauta 16. 20.6.2009 21:00:00 S35 Mladič M 0+ 6 Vauta 17. 20.6.2009 21:00:00 S36 Mladič M 0+ 6 Vauta 18. 8.7.2009 23:03:00 S38 Mladič M 0+ 12 Vauta 19. 8.7.2009 23:03:00 S46 Mladič M 0+ 12 Vauta 20. 13.8.2009 21:10:00 S27 Mladič M 0+ 7 Vauta Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 33 od 74 Preglednica 10: Podatki o odlovu in markiranju divjih prašičev v lovišču LD Dreta Nazarje. St. Datum Ura St. markice Ime živali Spol Starost Teža (kg) Lokacija 1. 3.4.2009 0:00:00 S01 Tinka Z 1 + 45 Dolgi hrib 2. 9.4.2009 2:15:00 S02 Pehta Ž 1 + 55 Šentjošt 3. 17.4.2009 3:15:00 S04 Rdeča kapica Z 1 + 35 Dolgi hrib 4. 17.4.2009 3:15:00 S05 Metka Z 1 + 35 Dolgi hrib 5. 17.4.2009 3:15:00 S06 Janko M 1+ 40 Dolgi hrib 6. 14.5.2009 23 00:00 S07 Kekec M 1+ 45 Pomožna 7. 26.6.2009 21 50:00 S11 Mladič M 0+ 8 Mala peč 8. 26.6.2009 21 50:00 S12 Grča Z 6+ 65 Mala peč 9. 26.6.2009 21 50:00 S09 Tisa Z 1+ 48 Mala peč 10. 26.6.2009 21 50:00 S08 Mladič M 0+ 8 Mala peč 11. 26.6.2009 21 50:00 S10 Mladič M 0+ 8 Mala peč 12. 26.6.2009 21 50:00 S13 Mladič Z 0+ 7 Mala peč 13. 26.6.2009 21 50:00 S17 Mladič Z 0+ 7 Mala peč 14. 26.6.2009 21 50:00 S16 Mladič M 0+ 8 Mala peč 15. 26.6.2009 21 50:00 S14 Mladič M 0+ 8 Mala peč 16. 26.6.2009 21 50:00 S15 Mladič M 0+ 8 Mala peč 17. 26.6.2009 21 50:00 S18 Mladič M 0+ 8 Mala peč 18. 26.6.2009 21 50:00 S19 Bor M 1+ 55 Mala peč 19. 11.7.2009 21 00:00 S20 Oda Z 1+ 50 Mala peč 20. 11.7.2009 21 00:00 S23 Mladič Z 0+ 8 Mala peč 21. 11.7.2009 21 00:00 S21 Mladič Z 0+ 8 Mala peč 22. 11.7.2009 21 00:00 S22 Mladič Z 0+ 8 Mala peč 23. 11.7.2009 21 00:00 S24 Mladič Z 0+ 8 Mala peč 24. 11.7.2009 21 00:00 S03 Mladič Z 0+ 8 Mala peč 25. 11.7.2009 21 00:00 1 Mladič Z 0+ 8 Mala peč 26. 11.7.2009 21 00:00 2 Mladič M 0+ 8 Mala peč 27. 11.7.2009 21 00:00 3 Mladič Z 0+ 8 Mala peč b) Opremljanje živali s telemetrijskimi ovratnicami in spremljanje njihovega gibanja Skupaj z opremljanjem divjih prašičev z ušesnimi markicami z namenom določitve njihovih migracij, smo nekatere živali opremili tudi s GPS telemetrijskimi ovratnicami z namenom določitve velikosti in sezonskega spreminjanja njihovega areala. Preglednica 11: Podatki o odlovu in opremljanju divjih prašičev s telemetrijskimi ovratnicami v loviščih _LD Dreta Nazarje in LD Braslovče._ Zap. št. Datum Ura Sevilka markice Ime živali in GPS oznaka Spol Starost Teža (kg) Lokacija/ krmišče LD Braslovče 1. 18.5.2009 22:10:00 S47 Erika GPS 3792 Z 2+ 55 Hlastej LD Dreta Nazarje 2. 26.6.2009 21:50:00 S12 Grča GPS 6252 Z 6+ 65 Mala peč 3. 26.6.2009 21:50:00 S09 Tisa GPS 3727 Z 1+ 48 Mala peč 4. 26.6.2009 21:50:00 S19 Bor GPS 3818 M 1+ 55 Mala peč 5. 11.7.2009 21:00:00 S20 Oda GPS 6265 Z 1+ 50 Mala peč Prvotno smo želeli opremiti le starejše svinje (zaradi specifične strukture telesa je nemogoče opremiti merjasce); mlajše živali namreč še rastejo in je pri njih nemogoče namestiti ovratnice z ustrezno trdoto. Vendar smo bili pri odlovu uspešnejši pri enoletnih osebkih kot pri odraslih. Ker so bili ti osebki že ustrezne velikosti (glej teže v preglednici 11), smo s telemetrijskimi ovratnicami poleg dveh odraslih svinj opremili še dve lanščakinji in enega lanščaka. GPS ovratnice smo nastavili tako, da vsako polno uro (24 ur na dan) skušajo posneti trenutno lokacijo živali, vsakih 5 minut pa podatke o zunanji temperaturi in aktivnosti živali._ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 34 od 74 Rezultati in razprava a) Ugotavljanje migracij divjih prašičev Do konca maja 2010 smo dobili povratne informacije o odvzemu 31 od 47 označenih živali (preglednica 12). Pri mladičih se migracije izven osrednjega območja njihove matere niso pojavljale. Povprečna razdalja med mestom odlova in odvzema je znašala < 5 km (brez upošetvanja precej visokih (za divje prašiče neznačilnih) migracijskih razdalj treh ozimcev, ki so svoj prvotni areal zapustili skupaj s svojim tropom; glej Fazo 8b), kar je podobna razdalja, kot so jo zasledili z raziskavo v Nemčiji (Keuling et al., 2009a). Nasprotno so enoletni osebki praviloma emigrirali izven prvotnega življenjskega prostora, saj je bila pri njih povprečna razdalja 25 km pri lanščakih in 15,4 km pri lanščakinjah. Preglednica 12: Razdalja (povprečne vrednosti, minimalna in maksimalna razdalja) med mestom odlova in mestom odvzema divjih prašičev, odlovljenih poleti 2009 na Menini planini in _Dobrovljah._ Povprečna Minimalna Maksimalna Starost Spol n oddaljenost oddaljenost oddaljenost (km) (km) (km) Mladiči M 13 10,0* 0,0 60,5* Z 11 9,6* 0,4 60,5* Enoletni M 2 25,0 12,0 38,0 Z 4 15,4 0,3 41,7 Odrasli M 0 / Z 1 60,5* SKUPAJ 31 13,1 0,0 60,5* Povprečne migracijske razdalje mladičev, izračunane z upoštevanjem (sicer za to vrsto neznačilnih) daljših migracij treh oziimcev, ki so svoj prvotni areal zapustili skupaj s tropom in bili uplenjeni v Škofji loki, Gorenjsko LUO. Glej rezultate telemetrijskega spremljanja (Faza 8b). Označeni mladiči divjih prašičev so se gibali (bili odvzeti) predvsem v bližini mest odlova na Dobrovljah in vzhodnem robu Menine planine. Enoletni osebki so se od mesta odlova oddaljili bistveno dlje, in sicer vedno v smeri proti zahodu, kar potrjuje domnevo o izoliranosti (sub)populacije divjih prašičev s tega območja. Torej avtocesta na jugu, urbanizacija in agrarna struktura pokrajine na vzhodu in severu dejansko vplivajo na relativno izoliranost (sub)populacije teh divjih prašičev. Le-ti, če emigrirajo, to storijo vedno v smeri proti zahodu, ki je proti Kamniško-Savinjskim Alpam poraščena s strnjenim gozdom. b) Opremljanje živali s telemetrijskimi ovratnicami in spremljanje njihovega gibanja S tem poglavjem želimo na kratko prikazati oz. orisati gibanje telemetrijsko opremljenih divjih prašičev odlovljenih v sklopu te raziskave. Z GPS ovratnico je bila prva opremljena dvoletna vodeča svinja, ki smo jo poimenovali Erika in ki je bila skupaj z vodečo lanščakinjo in osmimi ozimci (med temi je bilo šest že markiranih štiri dni prej) odlovljena 18.5.2009 v LD Braslovče na jugovzhodnem robu dobroveljske planote. Od dneva odlova do 27.8.2009 se je 95 % časa zadrževala na območju velikosti približno 400 ha (rumena črta na sliki 11). Podrobnejši vpogled v dobre tri mesece trajajoče obdobje spremljanja njenega gibanja (in gibanja celotnega tropa) razkrije izrazite razlike v koriščenju območja aktivnosti (slika 12). Medtem ko se je trop od dneva odlova do 11.6. zadrževal skoraj izključno v gozdnatem območju Dobrovelj (na približno 150 ha površine), smo tega dne zaznali premik v dolino v okolico Žovneškega jezera. Po nekajurnem nočnem izletu je svinja trop vodila nazaj v gozdnato zavetje. Do 1.7. je trop še nekajkrat ponovil izlet, vendar se je vsakič vrnil v smeri Dobrovelj. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 35 od 74 Slika 11: Gibanje svinje Erike v obdobju 19.5.2009 - 27.8.2009 in prikaz območja aktivnosti. Slika 12: Gibanje svinje Erike v različnih časovnih obdobjih. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 36 od 74 Med 1.7. in 25.7. si je trop za začasno območje aktivnosti izbral kmetijsko območje le nekaj sto metrov od strnjenega naselja. Večino časa so se prašiči zadrževali v približno 3 ha veliki koruzni njivi. 25.7. so prašiči po intervenciji članov LD Braslovče (zaradi preprečevanja škode na koruzi) zapustili območje njiv. Od tega datuma do 27.8. so ponovili vzorec gibanja, ko so se podnevi zadrževali pretežno v gozdnem kritju, ponoči pa občasno obiskali kmetijsko območje v dolini. Slika 13: Gibanje svinje Erike v obdobju 1.7.2009 - 25.7.2009. 8.10.2009 je trop nepričakovano zapustil svoj osnovni življenjski prostor, prečkal Menino planino in po jugozahodnem obrobju Kamniško-Savinjskih Alp dosegel Karavanke. Po južni strani karavanškega grebena je nadaljeval zahtevno pot proti zahodu in se tik pred slovensko-italijansko-avstrijsko tromejo odpravil na nekajdnevno ekskurzijo v obmejni del Avstrije. Po vrnitvi v Slovenijo se je trop po dolini Save Dolinke premikal nazaj proti vzhodu, nato pa prečkal reko in prešel na njen desni breg. Prečil je Mežakljo, Pokljuko in Jelovico ter bližnje hribe in naposled dosegel Škofjeloško hribovje (slika 14). Spremljanje Erikinega gibanja se je končalo 4. 12. 2009, ko se je pokvarilo napajanje na ovratnici, dva tedna za tem (18. 12.) pa je bila svinja skupaj z njenimi tremi (označenimi) mladiči uplenjena v bližini Škofje Loke. V manj kot dveh mesecih je tako trop prečkal kar 26 lovišč in prepotoval več kot 500 km dolgo pot. Le-ta je določena kot vsota namišljenih ravnih črt med dvema zaporednima točkama, na katerih je bila Erikina prisotnost zaznana v enournih intervalih, zato je dejansko opravljena pot še bistveno daljša. Trop se je premikal pretežno ponoči in med aktivnim premikanjem v eni uri prepotoval navadno 1 do 2 kilometra. Veliko večino poti je prehodil v zavetju gozda in se ves čas izogibal odprtim površinam. Trop je nemalokrat prečkal zelo strme terene in se na najvišji točki (pod Stolom) vzpel na 1.780 m nadmorske višine, nikoli pa se ni dvignil nad gozdno mejo. Kot kaže, se je trop na nekaterih območjih, kjer so primernejši habitati za divjega prašiča, skušal ustaliti, vendar se nikjer ni zadržal več kot deset dni. Priloga 5: Stergar, M., Cajner, M., Jelenko, I., Pokorny, B., Jerina, K., 2010. Presenetljive ugotovitve o razširjanju/odseljevanju divjih prašičev v Sloveniji. Lovec 52010, str. 243-247 URL: http://www.lovska-zveza.si/ftp/glasiloLovec/2009/L0VEC-5-2010-1.pdf_ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 37 od 74 Slika 14: Gibanje svinje Erike v obdobju 19.5.2009 - 4.12.2009. 26.6.2009 smo v zahodnem delu Dobrovelj na območju LD Dreta Nazarje s telemetrijskimi ovratnicami uspeli opremiti tri divje prašiče. Na sliki 15 prikazujemo gibanje vodeče lanščakinje Tise in lanščaka Bora. Opremili smo tudi vodnico tropa, ki pa se je žal že 20.7.2009 uspela znebiti ovratnice, zato njenega gibanja ne prikazujemo. Ovratnico je 8.9.2009 odvrgla tudi Tisa. Slika 15: Gibanje Bora (26.6.2009 - 1.11.2009) in Tise (2.6.2009 - 20.7.2009). Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 38 od 74 Primerjava gibanja Tise in Bora (slika 32) kaže, da sta se prašiča veliko večino časa zadrževala na istih lokacijah. Podrobnejša primerjava gibanja po dnevih je pokazala, da se je lanščak Bor sicer nekajkrat odmaknil od Tise (in verjetno od preostalega tropa), vendar nikoli ni zapustil celotnega območja aktivnosti tropa. Velikost le-tega znaša približno 1.000 ha (obdobje 27.6. - 1.11.2009). Pri tem moramo opozoriti, da se, za razliko od ostalih spremljanih prašičev, pri Tisi in Boru lokacije niso vselej beležile vsako polno uro. Včasih je minilo tudi nekaj dni brez zabeležene lokacije. Razlog temu je najbrž sprememba položaja telemetrijske ovratnice na vratu obeh prašičev, zaradi česar je onemogočena povezava s sateliti. Prikaz lokacij je zato pri obeh prašičih pomanjkljiv. 11.7.2009 smo na območju LD Dreta Nazarje s telemetrijsko ovratnico opremili še enega divjega prašiča, in sicer nevodečo lanščakinjo, ki smo jo poimenovali Oda. Njeno gibanje smo spremljali žal samo do 26.8.2009, ko je bila pomotoma uplenjena v lovišču LD Vransko. V samo mesecu in pol spremljanja je svinja uporabljala približno 900 ha veliko območje aktivnosti. Zanimivo je, da se je hitro po odlovu premaknila proti vzhodu v smeri Braslovč (slika 16). Nekaj časa se je celo zadrževala v okolici Žovneškega jezera, kjer se je nahajal tudi trop spremljane Erike. Nekajkrat je obiskala tudi koruzno njivo v neposredni bližini avtoceste, samo 200 m od cestninske postaje Vransko (najbolj južna gruča točk na sliki 16). Ib^---■■_^St. .- "tr JC . T .'.-M 111 H . J ■__: . ^ Slika 16: Gibanje svinje Ode v obdobju 11.7.2009 - 26.8.2009. Zaradi izjemno zanimivih rezultatov, ki smo jih dobili s tem delom raziskave, smo tudi v letu 2010 pričeli z odlovom divjih prašičev na istih lokacijah kot v letu 2009. Do konca meseca avgusta smo tako odlovili in z markicami opremili še dodatnih 21 živali, in sicer 19 mladičev ter dve odrasli svinji. S tem delom raziskave tako nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje in tako dopolniti redke raziskave o migracijah divjih prašičev v Sloveniji. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 39 od 74 Kot je že bilo omenjeno, smo kot nadgradnjo raziskave po zaključku projekta 17. in 18. 9. 2010 v Velenju organizirali ''2. slovensko-hrvaški posvet z mednarodno udeležbo o upravljanju z divjadjo: divji prašič''. Omenjenega posveta so se aktivno (s predavanji) udeležili vsi pomembnejši slovenski raziskovalci divjih prašičev in načrtovalci upravljanja z divjadjo v Sloveniji (predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Oddelek za gozdne živali in lovstvo) ter tudi predstavniki Lovske zveze Slovenije; dogodka se je udeležilo tudi več kot 100 slovenskih lovcev. Poleg tega so se posveta aktivno udeležili tudi številni strokovnjaki z Veterinarske fakultete v Zagrebu, s katerimi imamo intenzivno bilateralno sodelovanje predvsem na področju raziskav bolezni in zdravstvenega varstva divjadi ter upravljanja s prostoživečimi živalmi. Ravno tako so na posvetu ugotovitve svojih raziskav podali eni vodilnih raziskovalcev divjih prašičev v Evropi/svetu, in sicer dr. Carlos Fonseca (Portugalska), dr. Oliver Keulig (Nemčija) in doc. dr. Dragan Gačic (Srbija). Na posvetu so bile predstavljene številne tematike: (i) ekologija in sociobiologija divjega prašiča; (ii) populacijska dinamika divjega prašiča; (iii) prehranske značilnosti vrste; (iv) medvrstne interakcije; (v) bolezni in zdravstveno varstvo divjih prašičev; (vi) konflikti med ljudmi in divjimi prašiči. Izvedena je bila tudi okrogla miza na temo trajnostnega upravljanja s populacijami divjih prašičev. V dveh dneh je bilo s strani tako domačih kot tudi priznanih tujih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s to živalsko vrsto, podanih 20 različnih predavanj: 1. dr. Carlos Fonseca (Portugalska): Current status and management of wild boar populations in Portugal (vabljeno plenarno predavanje). 2. dr. Oliver Keulig (Nemčija): Considerations on wild boar management based on recent wildlife biology data (vabljeno plenarno predavanje). 3. doc. dr. Dragan Gačic (Srbija): Status and management of wild boar in Serbia (vabljeno plenarno predavanje). 4. Marko Jonozovič (ZGS, Slovenija): Upravljanje z divjim prašičem v Sloveniji -načrtovanje in izvedba. 5. Blaž Krže (LZS, Slovenija): Učinkovitejše gospodarjenje z divjim prašičem v Sloveniji. 6. prof. dr. Ivan Kos (LZS, Slovenija): Ekološka vloga divjega prašiča v zmerno klimatskih gozdovih. 7. Matija Stergar (BF, Slovenija): Vpliv okoljskih dejavnikov na težo divjega prašiča. 8. doc. dr. Boštjan Pokorny (ERICo, Slovenija): Čeljusti divjih prašičev in ostalih vrst prostoživečih parkljarjev kot dragocen vir informacij o biologiji vrst. 9. Iztok Koren (ZGS, Slovenija): Divji prašič v severozahodni Sloveniji - populacijska izhodišča za gospodarjenje. 10. Andrej Sila (ZGS, Slovenija): Divji prašič ob zahodni državni meji - problemi populacije in upravljanja. 11. dr. Nikica Sprem (Hrvaška): Reproduktivne promjene divljih svinja (Sus scrofa L.) temeljem hibridizacije u Hrvatskoj. 12. dr. Miran Čas (GIS, Slovenija): Fluktuacije divjega prašiča v Sloveniji po ponovni naselitvi in vpliv na gostoto populacij divjega petelina. 13. prof. dr. Alen Slavica (Hrvaška): Divlja svinja (Sus scrofa) kao rezervoar opasnih zaraznih bolesti 14. dr. Dean Konjevic (Hrvaška): Koliko znamo o kljovama vepra: patologija, modeli istraživanja, strukturalne osobitosti i temelji reparacije. 15. prof. dr. Emil Srebočan (Hrvaška): Koncentracije kadmija, olova i žive u tkivima tri različite dobne kategorije divljih svinja (Sus scrofa) s područja nizinske Hrvatske. 16. droc. dr. Klemen Jerina (BF, Slovenija): Vpliv okoljskih dejavnikov na škode po divjih prašičih. 17. Darko Veternik (ZGS, Slovenija): Ritje divjih prašičev na visokogorskih pašnikih in nižinskih travnikih. 18. Ida Jelenko (ERICo, Slovenija): Divji prašič in škode v agrarni krajini: primer reševanja problematike v Sloveniji. 19. doc. dr. Tom Levanič (GIS, Slovenija): Uporaba spletnega geografsko informacijskega _sistema za spremljanje populacij divjadi v Sloveniji._ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 40 od 74 Viri: Acevedo P., Escudero M. A., Muñoz R., Gortázar C. 2006. Factors affecting wild boar abundance across an environmental gradient in Spain. Acta Theriologica, 51(3): 327-336. Andrzejewski R., Jezierski W. 1978. Management of a wild boar population and its effects on commercial land. 23 (19-30): 309-339. Arnold W. 2005. Schwarzwild: Hintergründe einer Explosion. Weidwerk, 1: 8-11. Baubet E., Bonenfant C., Brandt S. 2004. Diet of the wild boar in the French Alps. In: Fonseca C., Herrero J., Luís A., Soares A. M. V. M. (eds). Wild boar research 2002. A selection and edited papers from the 4th International Wild Boar Symposium. Galemys, 16 Special Issue, str. 99-111. Bratton, S.P. 1975. The effect of the European wild boar, Sus scrofa, on gray beech forest in the Great Smoky Mountains. Ecology, 56, 6, str. 1356-1366. Cahill S., Llimona F., Grácia J. 2003. Spacing and nocturnal activity of wild boar Sus scrofa in a Mediterranean metropolitan park. Wildlife biology, 9 (1): 313. Cai J., Jiang Z., Zeng Y., Li C., Bravery B. D. 2008. Factors affecting crop damage by wild boar methods of mitigation in a giant panda reserve. Eur J Wildl Ras, 54(4): 723-728. Calenge C., Maillard D., Fournier P., Fouque C. 2004. Efficiency of spreading maize in the garrigues to reduce wild boar (Sus scrofa) damage to Mediterranean vineyards. Eur J Wildl Res, 50: 112-120. Cargnelutti B., Janeau G., Spitz F., Cousse S. 1997. GIS as means to identify the environmental conditions of wild boar diurnal resting places. IBEX J.M.E., 3: 156-159. Cellina S., Schley L., Krier A., Roper T. 2005. Supplemental feeding of wild boar Sus scrofa in Luxembourg. V: Pohlmeyer K. (ur.). 27th Congress of IUGB, Extended Abstracts, Hannover, str. 308-309. Danilkin A. A. The wild boar: an unprecedented spread or restoration of the species range. Doklady Biological Sciences 2001; 380: 457-460. Duderstaedt H. J. 1995. AH-HA-Weniger Schäden auf Grünland. Deutsche Jagd-Zeitung, 10(95): 26-28. Durio P., Fogliato D., Perrone A., Tessarin N. 1995. The autum diet of the wild boar (Sus scrofa) in an alpine valley. Preliminary results. IBEX J.M.E., 3: 180-183. Fonseca C. 2008. Winter habitat selection by wild boar Sus scrofa in southeastern Poland. Eur J Wildl Res, 54: 361-366. Furenbratt, M. 2008. The prevalence of parasites of wild boar (Sus scrofa) in faeces: A pilot study in Sweden. URL: https://dspace.hh.se/dspace/handle/2082/2535 (citirano: 1.11.2008). Gallo Orsi U., Sicuro B., Durio P., Canalis L., Mazzoni G., Serzotti E., Chiariglione D. 1995. Where and when: The ecological parameters affecting wild boars choice while rooting in grasslands in an alpine valley. IBEX J.M.E., 3: 160-164. Geisser H., Reyer H. U. 2005. The influence of food and temperature on population density of wild boar Sus scrofa in the Thurgau (Switzerland). J Zool, 267: 89-96. Hagopur. 2008. URL: www.hagopur.de (citirano: 18.3.2008). Hebeisen C., Fatterbert J., Baubet E., Fisher C. 2008. Estimating wild boar (Sus scrofa) abundance and density using capture-resights in canton of Geneva, Switzerland. Eur J Wildl Res, 54 (3): 391-401. Herre W. 1993. Sus scrofa Linnaeus, 1758-Wildschwein. In: Niethammer J, Krapp F (eds) Handbuch der Säugetiere Europas, Bd. 2/II Paarhufer-Artiodactyla (Suidae, Cervidae, Bovidae). AULA-Verlag, Wiesbaden, Germany, str. 36-66. Herrero J., García Serrano A., Couto S., Ortuno V. M., García Gonzáles R. 2006. Diet of wild boar Sus scrofa L. and crop damage in an intensive agroecosystem. Eur J Wildl Res, 52: 245-250. Hone J. 2002. Feral pigs in Namadgi National Park, Austalia: dynamics, impacts and management. Biol. Conserv., 105: 231-242. Huckschlag D. 2008. A digital infrared video camera system for recording and remote capturing. The 7th international symposium on wild boar (Sus scrofa) and on sub-order suiformes. Book of Abstracts, Sopron, str. 26. Jánoska F., Varju J. 2008. Aplication of digital camera at man-made game feeders. The 7th international symposium on wild boar (Sus scrofa) and on suborder suiformes. Book of Abstracts, Sopron, str. 86. Jelenko I., Bienelli Kalpič A., Savinek K., Poličnik H. 2008. Preizkus učinkovitosti odvračalnega krmljenja divjih prašičev s proteinskimi in vitaminskimi dodatki za zmanjšanje škod na traviščih in kmetijskih kulturah. DP 15/02/08. ERICo Velenje, Velenje, 65 str. Jelenko I., Jerina K., Pokorny B. 2009a. Divji prašič in škoda v kmetijski krajini: vzroki za nastanek škode in pregled vplivnih dejavnikov. Lovec, 92(7-8):355-358. Jelenko I., Bienelli-Kalpič A., Savinek K., Pokorny B. 2009b. Divji prašič in škoda v kmetijski krajini: ukrepi za preprečevanje škode. Lovec, 92(9):428-433. Jerina K. 2006. Vplivi okoljskih dejavnikov na prostorsko razporeditev divjega prašiča (Sus scrofa L.) v Sloveniji. Zbor gozd in les, 81: 3-20. Kaberghs J. Sanglier-Impact du nourrissage artificiel. Chasse et Nature 2004; 96(4): 29-32. Kaminski G., Brandt S., Baubet E., Baudioin C. 2005. Life-history patterns in female wild boars (Sus scrofa): mother-daughter postweaning associations. Can J Zool, 83:474-480. Kawata Y. 2008. Current status and Future progress of Wild boar Management in Japan, še neobjavljeno. Keuling O., Stier N., Roth M. 2008. Annual and seasonal space use of different age classes of female wild boar Sus srofa L., Eur J Wildl Res, v tisku. Keuling O., Lauterbach K., Stier N., Roth M., 2009a. Hunter feedback of individually marked wild boar Sus scrofa L.: dispersal and efficiency of hunting in northeastern Germany. Eur J Wildl Res, DOI: 0.1007/s10344-009-0296-x. Keuling O., Stier N., Roth M., 2009b. Commuting, shifting or remaining? Different spatial utilisation patterns of wild boar Sus scrofa L. in forest and field crops during summer. Mamm. Biol. Doi:10.1016/j.mambio.2008.05.007. Krže B. 1982. Divji prašič. Biologija in gospodarjenje. Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, 183 str. Lacki M.J., Lancia R.A.1983. Changes in soil properties of forest rooted by wild boar. Proc. Annu. Conf. Southeast. Assoc. Fish and Wildl. Agencies, 37, str. 228-236. Lacki M.J., Lancia R.A.1986. Effects of wild pigs on beech growth in Great Smoky Mountains National Park. Journal of Wildlife Management, 50, 4, str. 655-659. Langbein J., Putman R. J., Pokorny B. 2009. Road traffic collisions involving deer and other ungulates in Europe and available measures for mitigation. V: Apollonio M., Andersen R., Putman, R. J. (eds.). European Ungulates and their Management in the 21st century. Cambridge University Press, v tisku. Lemel J., Truve J., Soderberg B. 2003. Variation in ranging and activity behaviour of Europea wild boar Sus scrofa in Sweden, Wildlife biology, 9 (1): 2936. Leskošek M. 1993. Gnojenje : za velik in kakovosten pridelek, za zboljšanje rodovitnosti tal, za varovanje narave (Knjižnica za pospeševanje kmetijstva). Ljubljana: Kmečki glas, 197 str. Leskošek M., Mihelič R. 1998. Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. Del 1, Poljedelstvo in travništvo. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 51 str. LZS, 2009. Statistični podatki lovske organizacije Slovenije za obdobje 1961 - 2008 (neobjavljeno). Massei G., Genov P., Staines, B. W. 1996. Diet, Food Availability and Reproduction of Wild Boar in a Mediterranean Coastal Area. Acta Theriologica, 41, 3, str. 307-320.Merta D., Albrycht M., Kolecki M. 2008. Winter habitat selection by wild boar (Sus scrofa) in Borecka Forest, north-eastern Poland. The 7th international symposium on wild boar (Sus scrofa) and on sub-order suiformes. Book of Abstracts, Sopron, str. 93. Moody, A., Jones, J. A. 2000. Soil response to canopy position and feral pig disturbance beneath Quercus agrifolia on Santa Cruz Island, California. Applied Soil Ecology, 14, 3, str. 269-281. Molina-Vacas G., Bonet-Arboli V., Rodrigez-Teijeiro J. D. 2008. Use of camera traps to study wild boar distribution and group composition in Mediterranean habitats. The 7th international symposium on wild boar (Sus scrofa) and on sub-order suiformes. Book of Abstracts, Sopron, str. 94. Morimando F., Plantamura G., Galardi L., Pianigiani F. 2008. Wild boar census by extensive camera trapping: a population management approach in Tuscany (Central Italy). The 7th international symposium on wild boar (Sus scrofa) and on sub-order suiformes. Book of Abstracts, Sopron, str. 42. Mršic, N. 1997. Živali naših tal: uvod v pedozoologijo - sistematika in ekologija s splošnim pregledom talnih živali. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 416 str. Muršec M., Štampar F., Lobnik F. 2004. Vpliv tal in foliarnega gnojenja s kalcijem na kakovost plodov jablane (Malus domestica Borkh.) 'Jonagold' = The Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 41 od 74 impact of soil and foliar spraying with calcium and quality of apple fruits (Malus domestica) 'Jonagold'. Acta agric. Slov., vol. 83, št. 2, str. 353-363. Nedzelskii E. M. 2007. Effect of Supplemental Winter Feeding of Ungulates on Prolificacy. Russian Agricultural Sciences, 33: 121-122. Nores C., Gonzáles F., García P. Wild boar distribution trends in the last two centuries. An example in northern Spain. Ibex JME 1995; 3: 137-140. Parker K. L. Effects of heat, cold, and rain on coastal black-tailed deer.- Canadian J. Zool. 1988; 66: 2475-2483. Pavlov P. M., Edwards E.C. 1995. Feral Pig ecology in Cape Tribulation National Park, Noth Queensland, Australia. Ibex J. Mount. Ecol., 3:148-151 Pedone P., Mattioli L., Siemoni N., Lovari S., Mazzarone V. Body growth and fertility in wild boars from Tuscany, central Italy.- V: Csanyi et al. (ur.), Proceedings of the 20th Congress IUGB, Godollo, 1994; Part 2: 604-609. Piroznikow E. 1998. The influence of natural and experimental disturbance on emergence and survival of seedlings in an oak-linden-hornbeam (Tilio-Carpinetum) forest. Pol. J. Ecol., 46: 137-156. Podgórski T., Jçdrzejewski W., Soennichsen L., Jçdrzejewska B. 2008. Space use by wild boar in Bialowieza Primeval forest (Poland) - preliminary results. The 7th international symposium on wild boar (Sus scrofa) and on sub-order suiformes. Book of Abstracts, Sopron, str. 44. Polanc, I. 2009. Lovska družina Trnovski gozd. DIVJI PRAŠIČ (Sus Scrofa). http://ld-trnovski-gozd.si/divji_prasic.html (9.12.2009). Russo L., Massei G., Genov P.V. 1997. Daily home range and activity of wild boar in a Mediterranean area free from hunting, Ethology Ecology&Evolution, 9: 287-294. Santos P., Fernández Llarrio P., Fonseca C., Monzón A., Bento P., Soares A. M. V. M., Mateos Quesada P., Petrucci Fonseca F. Habitat and reproductive phenology of wild boar (Sus scrofa) in the western Iberian Peninsula. Eur J Wildl Res 2006; 52: 207-212. Schley L., Roper T. J. 2003. Diet of wild boar Sus scrofa in Western Europe, with particular reference to consumption of agricultural crops. Mammal Review, 33: 45-56 Schley L., Dufrêne M., Krier A., Frantz A. C. 2008. Patterns of crop damage by wild boar (Sus scrofa) in Luxembourg over a 10-year period. Eur J Wildl Res, v tisku. Seward N. W. VerCauteren K. C., Witmer G. W., Engeman R. M. 2004. Feral swine impact on agriculture and the environment. Sheep & Goat research Journal, 19: 34-40. Singer, F.J., Swank, W.T., Clebsch, E.E.C. 1984. Effect of wild pig rooting in a deciduous forest. Jurnal of Wildlife Management, 48, str. 464-473. Sodeikat G., Papendieck J., Richter O., Sondegrath D., Pohlmeyer K. 2005. Modelling population dynamics of wild boar (Sus scrofa) in Lower Saxony, Germany. V: Pohlmeyer, K. (eds.). 27th Congress of IUGB, Extended Abstracts, Hannover, 488-489. Sodeikat G., Pohlmeyer K. Temporary home range modification of wild boar family groups (Sus scrofa L.) caused by drive hunts in Lower Saxony (Germany). Zeitschr. Jagdwiss. 2002; 48: 161-166. Sodeikat G., Pohlmeyer K. 2007. Impact of drive hunts on daytime resting areas of wild boar family groups (Sus scrofa L.). Wildl Biol Pract, 3 (1): 28-38. Soennichsen L., Jçdrzejewski W., Podgórski T., Jçdrzejewska B. 2008. Activity patterns of wild boar in Bialowieza Primeval Forest (Eastern Poland). The 7th international symposium on wild boar (Sus scrofa) and on sub-order suiformes. Book of Abstracts, Sopron, str. 50. Stone C.P. 1985. Alien animals in Hawai'i's native ecosystems: Towards controlling the adverse effects of introduced vertebrates. Pp. 251-297 in C.P.Stone and J.M.Scott, eds. Hawai'i's Terrestrial Ecosystems: Preservation and Management. Cooperative National Park Resources Studies Unit, University of Hawaii, Honolulu. Suhadolc M., Rupreht J., Zupan M. 2006. Študijsko gradivo za vaje iz pedologije : za strokovni študij agronomije : za interno rabo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo, 54 str. Šušteršič J., Rojec M., Korenika K. (eds.). 2005. Strategija razvoja Slovenije.- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, 54 str. Truvé J., Lamel J. 2003. Timing and distance of natal dispersal for wild boar Sus scrofa in Sweden. Wildlife biol 9:51-57. Tsaxalidis E., Giannakopoulos A., Birtsas P. 2008. Wild boar (Sus scrofa) distribution and habitat use in Grevena - Western Macedonia - Greece. The 7th international symposium on wild boar (Sus scrofa) and on sub-order suiformes. Book of Abstracts, Sopron, str. 108. Vassant J. 1997. Agrainage et gestion des populations de sangliers. Supplément au Bull Mens ONC, 227: 1^. Veternik, D., 2010. Ritje divjih prašičev na visokogorskih pašnikih in nižinskih travnikih. V: Poličnik, H., Pokorny, B (ur.),. Povzetki : prispevki : 2. slovenski posvet z mednarodno udeležbo o upravljanju z divjadjo : divji prašič. Velenje: Erico, 2010, str. 53. Vidrih M., Trdan S. 2008. Evaluation of different designs of temporary electric fence systems for the protection of maize against wild boar (Sus scrofa L., Mammalia, Suidae) = Učinkovitost različnih postavitev začasne elektroograje pri varovanju koruznih njiv pred divjim prašičem (Sus scrofa L., Mammalia, Suidae). Acta agric. Slov., 91, 2, str. 343-349. http://aas.bf.uni-lj.si/september%202008/02vidrih.pdf. Wilson C. J. 2004. Rooting damage to farmland in Dorset, southern England, caused by feral wild boar Sus scrofa. Mammal Review, 34 (4): 331-335. Wood, G. W., Lynn, T. E. Jr., 1977. Wild hogs in Southern Forests. South. J. Appl. For., 1, 2, str. 12-17. ZGS. URL: http://www.sigov.si/zgs/ (citirano: 20.10.2009). Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 42 od 74 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšen j e potencialni pomen2 rezultatov vašega raziskovalnega proj ekta za: >3 a) odkritj e novih znanstvenih spoznanj; >3 b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; XI c) razvoj svoj ega temelj nega razi skovanj a; I I d) razvoj drugih temeljnih znanosti; XI e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: K a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; I I c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; I I d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; >3 h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. 2 Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 43 od 74 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega proj ekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ S projektom smo prikazali tako ukrepe za zmanjšanje škod, njihove prednosti in slabosti; z analizami tal in talne favne smo osvetlili vzroke ritja divjih prašičev na travinju ter preizkusili eno od metod za zmanjšanje teh škod. Z GIS metodami smo ugotoviti ključne dejavnike za nastanek ''vročih točk'' škod po divjih prašičih. Vse rezultate smo v obliki številnih predavanj, posvetov ali strokovnih člankov posredovali znanstveni in strokovni javnosti, s čimer smo različnim uporabnikom prostora osvetlili problematiko in prispevali k boljšemu razumevanju in lažjemu reševanju konfliktih situacij med človekom in divjih prašičem. S snemanjem divjih prašičev, odlovom in telemetrijo smo pridobili tudi številna nova spoznanja o ekologiji divjih prašičev, in sicer znanje o migracijskih značilnostih vrste, letni/sezonski izbiri habitata in zgradbi njihovih življenjskih prostorov. Vse pridobljeno znanje že sedaj omogoča implementacijo v proces upravljanja s populacijami, posledično pa tudi boljše gospodarjenje z divjim prašičem v Sloveniji._ 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega proj ekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Divji prašič je danes zaradi svojega ''konfliknega značaja'' ena od deficitnih vrst, zaradi česar je ogroženo trajnostno upravljanje z vrsto. Natančnejše poznavanje vzrokov za nastanek konfliktih situacij med človekom in divjim prašičem je tako bistvenega pomena za razumevanje teh situacij (s strani vseh uporabnikov prostora) ter njihovo učinkovito reševanje oz. zmanjšanje. Poleg tega so rezultati o ekologiji vrste bistveni za učinkovitejše in trajnostno upravljanje z divjim prašičem v Sloveniji. Nove ugotovitve te raziskave (vsi sklopi raziskave) bodo po naši oceni odmevne tudi v krogih tujih upravljavcev s populacijami in raziskovalcev prostoživečih živali._ 3.5. Kje ob staj a verj etnost, da bodo vaša znanstvena spoznanj a deležna zaznavnega odziva? K a) v domačih znanstvenih krogih; K b) v mednarodnih znanstvenih krogih; 1X1 c) pri domačih uporabnikih; I I d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? Rezultati projekta so zelo pomembni za načrtovanje upravljanja z divjim prašičem v Sloveniji, ki ga izvaja Zavod za gozdove Slovenije. Ugotovitve pa bodo zelo koristile tudi Lovski zvezi Slovenije in vsem njenim članom, t.j. lovcem, ki izvršujejo upravljanje z divjim prašičem. Uporabniki (Zavod za gozdove Slovenije in Lovska zveza Slovenije; slednja je v letih 2008 in 2009 projekt tudi delno finančno podprla) so že v času priprave projekta izkazali veliko zanimanje za rezultate, ki smo jih delno že in jih še bomo javnostim predstavili v obliki več strokovnih člankov, na seminarjih in posvetovanjih (glej bibliografijo projektne skupine). Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 44 od 74 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt?_ Doslej je z vključenostjo v raziskovalni projekt študij zaključil en diplomant; projekt bo prispeval tudi k izvedbi ene doktorske disertacije (M. Stergar, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). 4. Sodelovanje s tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami._ Ves čas izvajanja projekta imamo tesno bilateralno sodelovanje s priznanimi strokovnjaki/raziskovalci Veterinarske fakultete, Univerze v Zagrebu (Zavod za biologijo, patologijo in gojitev divjadi, Heinzelova 55, 10000 Zagreb, Hrvaška). Poleg tega smo navezali tudi stike s priznanimi tujimi raziskovalci divjega prašiča, kot so dr. Carlos Fonseca (Portugalska), dr. Oliver Keulig (Nemčija) in doc. dr. Dragan Gačic (Srbija), ki so se po zaključku projekta tudi udeležili z naše strani organiziranega ''2. slovensko-hrvaškega posveta z mednarodno udeležbo o upravljanju z divjadjo: divji prašič''. Poleg tega smo aktivno prisotni tudi znotraj tako imenovane neformalne skupine ''Wild Boar Group'', katere raziskovalci se ukvarjajo s proučevanjem divjih prašičev po svetu, in ki organizira bienalne simpozije o tej vrsti._ 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja?_ Konkretne rezultate sodelovanja s priznanimi tujimi raziskovalci predstavlja skupna organizacija ''2. slovensko-hrvaškega posveta z mednarodno udeležbo o upravljanju z divjadjo: divji prašič''. Poleg tega s strokovnjaki z Zavoda za biologijo, patologijo in gojitev divjadi (Veterinarska fakulteta, Zagreb) pripravljamo večje število člankov s področja raziskav bolezni in zdravstvenega varstva divjih prašičev (spodnje čeljusti divjih prašičev kot vir številnih informacij o poškodbah, boleznih in anomalijah te zanimive vrste). 5. Bibliografski rezultati3 : Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. 3 Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 45 od 74 6. Druge reference4 vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta:_ Po zaključku projekta smo organizirali ''2. slovensko-hrvaški posvet z mednarodno udeležbo o upravljanju z divjadjo: divji prašič'' (glej str. 40), na katerem smo predstavili tudi vse zanimivejše rezultate, pridobljene v sklopu pričujočega projekta. Dogodek je bil izjemnega pomena za takojšnjo in neposredno diseminacijo rezultatov zainteresirani javnosti. Rezultati projekta so bili javnostim (uporabnikom) predstavljeni tudi v obliki več strokovnih in znanstvenih člankov (glej bibliografijo). Člani projektne skupine (doc. dr. Boštjan Pokorny in doc. dr. Klemen Jerina) sodelujejo v številnih stalnih in priložnostnih svetovalnih in izobraževalnih telesih MKGP, MOP, Lovske zveze Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije in kot nosilci ter izvajalci predmetov sodelujejo tudi v izobraževalnem procesu na visokošolskih inštitucijah (Biotehniška fakulteta, Visoka šola za varstvo okolja, Velenje), pri čemer uporabljajo tudi znanja in rezultate pričujočega projekta. V sklopu projekta smo izvedli tudi večje število predavanj, namenjenih konkretni predstavitvi rezultatov projekta zainteresirani javnosti (upravljavci z lovišči, študentje Visoke šole za varstvo okolja v Velenju): • Pokorny, B. Divji prašič in škode v agrarni krajini: začetek sistematičnega reševanja problematike v Sloveniji. Predavanja za člane Zahodno visokokraškega LUO, Vojsko nad Idrijo, 10.10.2009. • Jerina, K. Populacijska dinamika in habitatni izbor divjega prašiča v Sloveniji. Predavanja za člane Zahodno visokokraškega LUO, Vojsko nad Idrijo, 10.10.2009. • Pokorny, B. Divji prašič in škode v agrarni krajini. Predavanje za študente VŠVO, Velenje, 20.1.2010. • Jelenko, I., Pokorny, B. Divji prašič: raziskave v Kamniško-Savinjskem LUO v letu 2009. Predavanja za člane Kamniško-Savinjskega LUO, Ljubno ob Savinji, 5.2., 6.2. in 7.2.2010 (4 predavanja). • Pokorny, B. Divji prašič: raziskave v Kamniško-Savinjskem LUO v letu 2009. Predavanje v okviru usposabljanja vodnikov lovskih psov, Cankova, 10.6.2010. 4 Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 46 od 74 Priloga 1 Pokorny, B., Jelenko, I., Poličnik, H., Jerina, K. 2009. Divji prašiči in škoda v kmetijski krajini: začetek sistematičnega reševanja problematike v Sloveniji. Lovec 4/2009, str. 180183. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 47 od 74 Zučefet sistemu finega reševanja |>ri»MemaliLe ■■ Mm v mu Divji prati? (Sns stroja L.) je ena najuspešnejših sinem tropnifi (na flove kova dejtn n os t prilw >niti) m f pr^toiive^Hi ii\ niir Evrojn. Ker ¡> !jiulje; ■:'il i riizli^- > v .-■■1,ji_!>tm>mi>e . ivlic.' ijskeg a prostoro, Iti so'pratit'n izhdljiale habitatne ntzwre, se po ieiii 1960 i ¡idii območja razširjenosti lrifc srečujemo z. obsež/iim, p(#ostv nepričakovanim večanjem njegove ttpaiČn os ti (S od€i kat m s al., 2005}. Dirji pres v kulturni krajini in sodi med tiste tiralice vrste, ki najuspešneje kljubujejo rtizlfltoimpritiskat, kijiii je sprotna flevekoradejavnost. Socialno Življenje v ¿Iruijiskih skupnostih, visok razmnoževalni potencial, velika gibljivost, viejed d pre tiranska strategija ob andtniisti o^edptačenp nei energetsko bog tik prehfanski Vire in initllgencctso vrstne značilnosti, ki omogočajo itspeinostfCelSSer in Reyer. 2005; Jerina, 2006;Schley in Sad., 200X}. Ta ko se je, npr., odstrel divjih praX^ev(kotdcter kazal -ni k populacijske .fii'1 itčnasti) f Sloveniji od leta J970 naprej \y'al ■ pinprečnoletnastifpnjp > 'j (Jerina, 200fi')i odstrel se je povečat za več koti 7-foat, j >d472 uplenje alfi živali leta 197 f) na iU 70 iival i ieta20QR ■Sunist^ni letopisi LZSrpoilatkiiz Lovskega informacijskega sistema Lisjaki ■ Opredelitev problema Kot gen^filistjčnj Ysejedi. ki i« prehranjujejo z zelo raznolikimi viri hranf. imajo divji praiiči veJik vpIii' na svoje okoLje, in sicer na iso.majavne in agrarne ekosiaemc, zaradi česar so opredeljeni kot problematična vrsla (Herre, Costain sod.. Kamler in Dvonk, 2008). Najbolj negativno vplivajo /aradi £koe3e, ki jo pevvzročajo na poljščinah zaradi uživanja hrane ali teptinia in lomljenja, zelo pomembna pa je tudL škoda ni travinju. ki jo povzročajo z ritjem ■ Da rdai I Ion, 1986: Heme-no in 2006; Schlev in raj. .2008). Zndl vel*nj«itadl{i(Kli i n p r' ■■■1" i[-- ki i = l/. - i r jcji' k di^ jih pr Lr- i -T ^LldjljLb I L" r J J L h "-"lil* L~ -I I LI L I]tiid<>l>-□v k' i1 pu* A^jd p-1 I1, h j i 'p 11 * i: i k"(l nas k dandan.^ divji praSič od vse divjadi rupet-lovaje število ikodnih primerov in višinoŠkode. ki jo pov7nočaj najbolj lim JCII l«.*. r l/im Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 48 od 74 problema lična in upravljavsko .izgu barska* vreta, zaradi česar jo- u pošlevajc pritiski lastnikov zemljišč, ki seodraiajo tudi v 111" t-.lk Ioni In ih stališči h lokalni h skupnosti dú te vrste. pa tudi (Jo splošnih nalog in aktivnosti, povišanih z lovsl-vom in ohranjanjem divjadi -ogroženo trajnostim upravljanje z njo. Se posebno, ker analiz«, opravljene k pomočjo i. i. ..prostorske¿a modeliranja«, kažejo. da se bodo v prihivJnje številčnost. pra-tor-ska raziirjenosl vrste in posledično tudi škoda v kmetijski krajini Se povečevale: se zlasti, če se bodo zdajšnji keald okoljskih sprememb ¡povečevanje tem-peraturezaradi glohal n ih podnebn ih spre -meinb. povečevanje deleža gozdnatosti, povečevanje deleža listavcev zaradi z manjkevanja deleža jel ke in smreko.1, ki so za divjega prašičaugodni. nadaljevali tudi v prihodnje i.Jerina. 2006). Z vidika trajnowtnega in e komm sko sprejemljivega.upravljanja z vrsto in njenimi habilati je trvba s sist-ema-1 k' 11 n 11 rdčvailjčin kiriiifllkliillisiJri&tij "i,k"di j, ki j-' IJ j i j rL- L-lj |wvini¿a|(p v kullii-ni krajini. Tega se zaveda tudi Ijjwta zi^zir Slovenije, ki se je leta 2008 v sodelovanju z Inflito tam za ekoloSke fmiskaviESiCo- Velan? odločil a za izvedbo raziskovalnega projekla Freizhis afinkovltut udirníaitega krmljenjii divjih prašiče v s prulein jkimi in vita. gifafUní ifafaW ir zmanjšanje Skuile na travUKh in kmetijskih kulturah i lele nko in sod.,5008). Z izvedbo omenjenega projekla smo želeli: ■ i j predstaviti pnohlemaliko povzrcianja škode od divjih prašičev v Sloveniji; i.ii? pripraviti prej led v svetu znanih preprečevalnih ukrepov: (iii) ugotoviti učinkovitost poskusnega dodajanja beljakovinskih dodalkoe knmi,z namenom zmanjšanja škode oziroma razririn na travnikih: (iv) spremljati časovno dinamiko prisotnosti in aktivrm-li divjih prašičev na izbranih krmiščih Kamniíko-Savinjskega lovsko-upravljav^cga območja (LUOji (v) pripraviti izhodišča za izvedbo kompleksne projektne naloge v obdobju 20E»-201^ s kiten bomo skušali pridobili ustrezne strokovne osnove za sistematično reševanje lov rsme problematike v prihodnje. Najzan im ivejiedele in rezultate projekta Ct. j. natančen preg led v sve iu z nani h preprečevalnih ukrepov, vključno z njihovimi prednostmi in slabostmi: čamv-nadinamika prisotnot-ti divjih prašičev na izbranih krmišfih.i bomo p< jrobneje predstavili v naslednjih številkah Lovca. Toda izvedba omenjenega projekta je le začelek naših poizkusov za sistematično reševanje škodne problematike od divjih prašičev v kmetijski krajini. Z namenom obsežnejšega in bolj sistematičnega dela smo leta 2(ifi<3 na javni razpis za í.'ríjirf raziskovalni program L™. scii i.k-.b. k ájr¿x/> Konkurenčnost 5 tereni je na inštitutu EKICo- Velenje, skupaj z Oildelkcmza geniars i .v1 j. oim{ivlji\e gozdne vin ii r.1 ■ lehniSkefahiltete frijav i li pred log bistveno zahtevnejšega projekla z naslovom Divji frnSič in Skude v kme tijski Irajini. r>pr?ileiitev populacijskih in h tiči tam ih vplivnih dejavnikov, thrioiiltr vpliva tai u-lanj.i. ki so bogati z ogljikovimi hidrati in m a^čoba ni i. ler i n tenz i v no ■ ■.' ¡v „■■ ■ ív'i■■ ■ krmljenje s komzo i.le-U je zelo bogata Lr?li ¿liljih pmtiii- fpnf if Hrnačitvijt? (nier^irfin kmt v lovki N«men in etiji izvedbi projekta ler delovni sklopi Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 49 od 74 Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 50 od 74 til. vsebnosti organskih snovi. dušika, Italija in fosfatov v tli h ter z bi Loti tal, nato pa skušali ugotoviti. kako navede -nJj-^.|jtL JJc ¡¿iin tkutrahED^u Uiinkovi liosL bcIjakovi nsko-v iraminskih dodatkov glede zmanjšanja škode na travinju bomo preizkusi: (i) s primerjavo nastale škode na travinjn v raziskavo vključenih loviščih pred uporabo dodatkov h kmii in poleni Itr v primerjavi s kontrolnimi lovišči. 1 ii.iz določitvijo vsebnosti vitamina Bu v vzore i h jeter 15-10 divjih prašičev, ki ko bili uplenjeni na travnikih oziroma na privabljalnih krmiščih, na katerih smo dodajali tudi omenjene dodatke. ¡iir-.-v r: prašiči, ki so z auž il i dcvJatke. ne potrebu iejo narav -11 ih beljakovin.zato ye na travnikih ne pojavljajo: zaradi lega imajo prašiči, uplenjeni na krmiščih, na katerih ao dobili tudi dodatke (vključno vitamin BJ;j bistveno višje vsebnosti slednjega v jetrih, v primerjavi s tistim i prašiči, ki so bili uplenjeni na I ravni ki h. SIJ'ip S: CPS-IrksnIriju lci uliflibi ILL,'E ki [Lilij* <1 L -I J i Jl Jjr L1.'" J V L' '■ CPS-telemetrija je najsodobnejša tehnologija, kije bila primarno razvita za IlifK.Jill llkvb. ji lan spremljanje gihmja in aktivnosti intenzivno se premikajočih, prikrilo iivečih kopenskih živali, kakršni so I udi divji prašiči. 5 to tehniko je mogoče več le I zapored, nepretrgoma 14 ur na dan. snemati lokaicije 17 nekaj metrsko nalanč-noKtjoj in dejavnosti (osebek počiva, se hran i itn.) živali. V raziskavi nameravamo nakrmiščih, kjer bomo divjim prasieem dodajali beljakov insko-vitain i nske dodatke h kmii. ■rithml L jo / * pPS-U"3i nivtri r-kniii ovqit ■birii '^ijt uiiti i lici -iiil c il*- I ".■ ^hijiju id>l v KkDitbchfiaviijsleid I.LO jirufllj v E.J? l>j'Lta - Niuarj^L dii: ^ PiuiLuiiktin LUO uinina v LPN Kuflipas - Pecfcovcl) in jih nepretrgoma sprem I ¡ali vse leto. Ovratnice bodo nastavljene tako. da bodo v^ko uro javljale lulančen položaj označene svinje, kar pomeni, da bomo za vsako opremljeno ž i val zbrali skupaj več kot &.500 zapisov o njenem položaju. Dodatno bo elektronika v ovratnicah na vlakih 5 minut javljala tudi podatke o aktivnosti, s Čimer bomo skupaj 7 bral i več kot 1C6.000 zapisov o aktivirati posamezne živali 1 npr. počivanje, prehranjevanje, premikanje itn..). Na lak način borno za živali, opremljene z ovratnicami, dobili izredno zanesljive poda I L- o njihovih dnevni h i n sezonski h premi kih 1 m igrač i-jah 1 te r o rabi prostora. Foodlovu in namesti Ivi GPS-ovra Ulična živali bomo prvi mesec spremljali rabo tubi tatov teh žival i. vključno z obiskovanjem kmiišc in aktivnostjo na travnikih. Glede na dobljene podalke bomo za dodajanje dodatkov v KamniSko-Savinjskeni LUO izbrali tista krniiiča. ki sojihz ovratnicami opremljene i ivali redno obiskovalo, nato pa bomo ugotavljali njihov morebitni zmanjšan obisk in ritje po travnikih, ftipcie: ■: |io začetku dodajanja tJelj»kovinsfco-TilnninEkih dodal kov se tisti prašiči, ki obiskujejo krmišča, zaradi zmanjšanih potreb po beljakovinah ne prehranjujejo več na travnikih. V sklopu tega dela projekta bomo v omenjenih loviščihspomladi JJNUtstn- ialj1 'dli1 hl[j tudji-uci -> l-l mljjdi^vh (In - jih m Jll pprvHiitfl ^ u^tfcujEii ^naliuiki. Medlem ko bomo z CPS-telemelrijo pridobili zelo nalancne podatke o meaih pojavljanja in aktivnosti prašičev, in sicer neprekinjeno vse leto 3.09 in I udi še v prvi polovici leta 301(). nam bodo z ušesnimi oznakami Me-te bodo ra mene barve i n opremi ¡ene s seri i-sko stevi I kol ai načene ž ivali omogočile pridobitev enkrahiih podatkov o selitvah in trenutnem položaju pota mez ne žival i v primeru opaziinja ali odstrela take ž ivali. Podalki. kijih bomo dobili s pomočjo označenih živali, bodo omogočili opredelitev habitatnega izbora živali, posle- dično pa tudi ugotoviti: (a) kako na raki prolora divjega prašiča vplivajo okoliški dejavniki, i h.i kako se le-ra i-preminja čez dan oziroma med Jetom. Fri tem je izjemno pomembno dejstvo, da v Sloveniji doslej Se nismo spremljali divjih prašičev z GPS-telemc-trijo: ta de I raziskave ho zalo omogerfil pridobivanje novih dragocenih poznanj o ekoloških in drugih bioloških lastnostih vrste pri nas. Spoznanja bodo pomembno prispevala k doseganju naj pome mbncjšegacilja projekta, L j. [fhirltl u:-rrr tint ltriiki^jje podlagi' s. a taL^ju» o |'t J |jjljl ?■ p (li^ i*'JLi pr;'-i-L-;i 1 SJihiLiLiji. fj katicrLJa lpi> ziiii^ilno iijci [najjj kiuj- tllkllllll SjtuLH'J| 1 t |ud I I Uj irir. rfr. lioitjirt Fvhviv1, fila Jeie ike1, iir. Helena Poliiftik1, dr. Memen Jerina: fsKM^nVdmk jr.r/.T.-1 r .Jph,-.!,111 j.L1 .ru.-i:j.i,u 1 r d.0.0., A~iviv.LJ- Veltnf: bdtrn^s?- iivn■ ■ ■■ ■■ J n,',.L--"l1, f\;txtitTii O.hletek _-a jr- ci^^n e? . eVS 'lifrie ji ln£x 1 r.v 1 1'i»'-1 Ljih- iirtaff tSeznam uporabljenih virov je na voljo pri avlorjih.) Z namenom pridobitve bistvenih oz. temeljnih podatkov vte upravljavce loviSč prosimo, naj v primeru, če opazijo starejse svinje, opremljene z dobni vidnimi ovratnicami, ne odstrelijo lakih živali. Nasprotno pa z rumenimi ušesnimi oznakami označenih živali ni treba/zaželeno posebej varovali (Le ob normalnem lovu bomo pridobili tudi realne podatke o niihovihprosborskihpreniikitViinigra-cijahi. V primeru odstrela ali opažanja označene živali vas prosimo le, da odgovorni predstavnik upravljavca lovišča o tem nemudoma obvesti [nštitu I za ekološke razi skave ERJCo - Velenje (Boštjan Fokomvi telefon: h».' L'.ift*-iK.i7.i ali Biotehniško fakulteto (Klemen Jerina; telefon: (3i- .mii-5321. ZAHVALA Začetek v prispevku predstavljenih aktivnosti je omogočila L-■■ ::■: ,: .'■•■'.■:■■'i-'. kije tako iz kazala zani ma-nje za reševanje problemalike škode od divjih prašičev v Sloveniji. Glavnino finančnih sredstev za izvedbo zahtevnega projekta bosta zagcUovila Uinitrstvo za hneiifttvo, gozdarstvo in prehrano, ter ^criirj anem ija za t&iskpvdno dejatnofl /IS, in sioer t sklopu projekla VJ-D49S. Divji prir-.ij'i in .Siriiftr v agrariikrajini. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 51 od 74 Priloga 2 Jelenko, I., Jerina, K., Pokorny, B. 2009. Divji prašič in škoda v kmetijski krajini: vzroki za nastanek škode in pregled vplivnih dejavnikov. Lovec 7-8/2009, str. 355-358. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 52 od 74 ■h* ** v * v * vi T I ■>* 1*1 t* » Div|i prasic in skodm v kmetiiski krajini \ ¿roklio tantk iluKlt lil frtjikil v i iliIl dt jil* iiikoi Divji prašiči divji prašiči velik rplif na grofe okolje, tako na (sojnirarne kot na k»ietijnke eko-Ustali*; povzročanje š kotle v kmetijski krajini, za katere je povsod po Evrcjpi značilna izrazita telnjti vezanja, je vzrok, da veljajo ko: IjrobkmatHiia rr.T^f (Herrč, ]993; Schard et it!.. 2004; C tu}Uhan, 2008). Ot>w<> ia viiifriT $Jwde, ki jt divji prašiči perzr&čafo v kmetijski krajini, sta prvenstveno odvipta ud prostor tki ra z fii;jen ošt{ in lokalnih populacijskih gostot vrste. '/.mu }■: :■: us/KSnii tipro11 ju nje s popnkHijanii divji h prašičev nujno dobro poznavanje vrste in njenih prehranskihiživijenjskih navad, njenega življenjskega okolja. Človekovih vplivov in drugih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na prostorsko razporeditev ter številčnost vrste. Le tako lahko namreč dovolj zanesljivo predvidimo učinke različnih ukrepov v populacijah divjih prati;-.:] :'.■! ali i njihovem okolju, kar je pogoj za tb>kt> ri.-iin-1!-ni/i upravljavskih Ukrepov za preprečevanje tkale, ki jo povzroča ta vrsta (Jerin/f, 200ti). L™. JC1I lihb. JI DJrji JjELt^jij mud veii- kL L "" L".Ll>' £ 1'ILLDl IIM j Ct j iti i» ITIJ« »S'-J I rLu^iijcijiAti. L1' prilagodljivi «Kit, ti I ah to i ¡vi v rarlifnih okoljih, kot no polpuičave. moivirja. gore in gradovi iKenero 200(5); y Evropi ho se v zadnjih dveh desetletjih |>ipulajcije divjeja prašiča občutno povečale: vrsta seje razširila v nove predele po oelcimi o?lini [Geiizer in Rever. 2005: Seward vi , 3X4; Jeri na. 2006; Ccoti et a!., 200S). JMa ozemlju zdajinje Slovenije ejo bili divji prašiči do druge polovice L9. stole rja zaradi ted;inje zakonodaje, kije v nekdaniih avstrijskih deželah izročila njihovo načrtno preganjanje, L\ko nekoč izrabljeni. Manjše skupine so se začele vnovifi pojavljali po letu 1920 (Jerina. 2006). idlj H fu dlsji r^i^jčlli skfti raj .11 li i-Lii"1 rit-in jriv^i-1u SEuv£jjj|r. Vertikalno a- pojavljajo od morske obale i regisLriran odstrel divjega prašiča na Debelem rtifn pri Ankaranu.' pa vse do pašnikov nad gradno mejo i.Marolt. 20M). Podobno kot drugje v Evropi je tudi za Slovenijo v zadnjih desetletjih značilna izrazila teinja večanja itevilč- 355 Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 53 od 74 Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 54 od 74 (Calenge fj kuda zarLidt nj 11111 p rji LL-t ■ ■ Lil k> iJ'll 1.1 I* I. -.I rh:i V ttj J -1(1 (Jt |= iCL-k') laulile hrane, tuie prašiči zaradi varnosti pogosto /.¿Lil/.ujeio znotraj koruznih njiv in k tcpLjnjoim povzročajo dodamo škodo. Na Švedskem in tudi v Franeiii so ugotovili, da divji prašiči dejansko z aužijejo le od i S do 3) % vse poškodovane koruze (Schley in Ropot. 2003: Sehlev et ni., 2008). Glede na razpoložljivost rastlinske in živalske hrane no Kronske cl-l1.liL* tej- ra/lake h prvJjj'aD|L~^ ;ui|i: med Jeij. Tako je. npr., koniza najpomembnejša hrana v poznem poletju in jeseni rv primeru intemivnega krmljenja pa seveda rudi vso zimo L meti tem ko jo v drugih letnih časi h zamenjajo, npr., korenine in gomolji. Pri Živalski hrani je podobno. Uživanje malih sesalcev je večje jeseni in pozimi, medlem ko se z deževniki primarno prehranjujejo spomladi in pole h. Najpomembnejši naravni viri hrane divjega prašiča so predvsem plodovi plotJonosnih listavcev, kot so žir, želod in kostanj, ki v času obfoda lahko dosegajo več kol 50 'i prehrane i.Durio .. 1995: Foumier Cham bril Ion ■ 1995: Cahill in Llimona, 2004). Razlike v prehranjevanju z drugimi viri hrane so zalo povezane predvsem z dostopnostjo želoeia in žira. saj se v letih, ko je na voljo dovolj tovrstne hra ne. saj ga začno uživati jeseni in s tem nadaljujejo v pomlad prihodnje leto. Če je ohiud manjši, divji prašiči pogosteje uživajo ludi drugo vrsto hrane; lako obstaja, npr., negalivna soodvisnost med žirom i n želodom na en i strani ter krompi rjem. žiti in koreninami na drugi i Sehlev in Roper, 20051. Na podlagi dosedanjih raziskav se zdi. da dostopnost žira in želoda zmanjša porabo druge rastlinske hrane, posledično pa tudi zmanjšuje aktivnost (škode i divjih prašičev na kmetijskih površinah. Upoštevaje ekosistemske vplive in možnost sanacije je flknda na Irnunju tijsc. VILI-, t."■:'J i prnIiN Miiiri^jLiL *k-i-:le na puJjMuiLitj, saj sanacija travne m še Lraja dlje. hkrati pa lahko divji prašiči z iskanjem naj pogostejši h nevretenčarjev naključno zauž ije jo tudi nekatere redko In ogrožene vrste ter tako vplivajo na zmanjševanje njihovih populacij. Divji prašiči se hranijo na kmelijikih površinah ludi zaradi pomanjkanja, ustrezne kakovostne hrane v njihovem okolju. l^rilAk jta (rnbijt ¡l- njvevji i ¿aAa pi ■■ i la n j kan j a b^tjakui iu, t. j. pozimi in v času, koedrasle svinje pole-gajo in vodijo mladiče (Gallo Orsi itL, 1995: Cahill .-.. 2003). Prašiči skušajo manjkajoče pnoteine nadome^i-Li z teljakovinsko bogato hrano, kot so žuželke na Uavinju oziroma pod I ravno niso iHeneni. .. 2)!V]). Duderstaedt (1995) navaja, da se škoda na travinju povečuje, če so divji prasiei še dodatno krm Ije ni s koruzo, ker koruza vsebuje malo beljakovin in je brez določenih aminokislin. Uživanje hrane, bogate z ogljikovimi hidrati.zaradi uravnoteženja prehrane povzroči povečevanje potreb po z i val J; ih beljakov ina h i Baulel 2004). Podobno kot krmljenje s koruzo tudi pudjLLl>[l# fiprLJlLLIEbfrv LJUAfld np v p| ¡- vajo na povečane potrebe po beljakovinah. posledično pa ludi na nastanek škode na travinju zaradi rilja, in sfctr piriri'djitij'i>doi drthiijjih Trst. Tako so v zadnjih letih viri hraii?. kot so žir. kctaanj in želod, ki so bogati z ogljikovimi hidrati in ludi z masčohami (Schley,-- .■■'.. HS.i. obdobno v posameznih obdobjih prisotni v bistveno veejih količinah in pogosteje kot v pretekki-Li.zaradi cesar ravno lako na-taja večja skotil na travinju. Vendar se obiod listavcev pojavlja povsod v gozdu in n i lokacijsko osredotočen. Divji prašiči v času iskanja teh plodov in tavanja po geidu hknli iščejo hrano živalskega izvora i npr. mali sesalci, deževniki) v gozdnih tleh (riljej in tako holj aJi mani uspešno zadovoljujejo večje poljvbe po proteinih i ■ !.). OllSUg Ml lJLNLI i k- -:l L. ki fU zi-uiajo dr |j pj-j^-ii-j. Sta pflKffitKIU ud? is na pntf-turfkL' r ;L^irjeu^1i let Jukiiliuh Ji"ipi"llh'i|-l,ili Hi^-1--r dih-jrjla pj-alifa. Za uspešno upravljanje s populacijami divjih prašičev je zalo nujno dobro poznavanje vplivov človeka. zgradbe prostora iji drugih okolj-skih dejavnikov na prostorsko razpoio-dilev. populaoijsko dinamiko in gostoto vrste (Jerini, 200(J). Nekatero najpomembnejše ugotovitve navajamo v nadaljevanju prispevka. kaipolullji fusl Jir LULL je eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na populacijski"! di nam iko divjega prašiča (posledično pa ludi na na-tanek skiri-i, in sicer (i i ugodne prehranske razmere z manjšu-jejo pogin mladičev, ker ji m omogočijo doseganje minimalne telesne teže do konca jeseni, kar je nujno za njihovo preživetje zime; {li) dostopnost hrane zelo vpliva na razmnoževalne sposobnosti divjih prašičev, saj povečuje plodnost in število mladičev v leglu: ijjii dobra prelitanjenost vpliva na čas prvega poleganja: svinje ivimreč postanejo pciritveno sposobne pri telesni rdi 30 do 4.'1 kg. toiej praviloma v drugem Vpliv različnih dejavnikov na prostorsko razporeditev, populacijsko dinamiko m gostoto vrste Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 55 od 74 Lcru svoje staiosti. V ugodnih prehranski h razmer j h se njihova rast zelo poveča, lako da se lahko prvič parijo Je v slamsli S do 10 mesecev iCeisser in Reyer, (ii i doilopnosl hrane vpliva na cek)leLno kolitev mladičev oz. na pojavljanj«dveh sezon parjenja Ranice v, a2006j. Pole j razpoložljivosti hrane na prostorsko razporeditev in populacijsko gostoto divjega praiiča odločilno vplivajo tudi podnebni dejantSti. UpoStevija toploLjuben značaj vrste je oči I no. da se šlevilčnoti in prostorska razširjenost tudi poraha energije za vzdrževanje slal-ne telesne temperature i Parker, L98ÍJ, verjetruKl podhladitve in smrti. PlidivetniE sprniKiiilH 'i plivjju (u(li il;l krLiiii/ r.ii di\¡illa V zadnjih letih je kor poslediea višjih poletnih lem pera lur. zmanjševanja količine sporu Iranskih padavin in vse redkejšega pojavljanja s|)oniIadanske zmrzali (Sili man in Roeckner, 200S) vse pogostejše puju^ljanje riiitdKiih ML Lik' 'Ll'[j II11 ub^udlA pJ'"(l""CLlv-LllJL Ittavüv (Geiiser in Rever. 2005: Glot-felter .,■.. 2007: Gethcilfer .■ .,-.. divjih prašičev t zadnjih deselleljih verjetno zelo povečujeta tudi zaradi podnebnih sprememb Zviševanje tempera-Lure, zmanjševanj: količine padavin in spreminjanje njihove časovne razporeditve vplivajo na divjega prašiča neposredno i npr. vpliv na smrlmsl in rodnti-t.i ter potredno i piek vplivov na tiste vrste/ organ ti me. ki so najpogosteje z astopane v njihovi prehrani.i. Neposredno najbolj vpl ¡te ivbvanje rjiLnjEnLiJeu]i zi ml-k iti in -p-MiilLidiLrrtki taiipcntur i.Nores . 1995). Divji ptsEjčL so v prime rjavi z drugim i vrsLam i prostoživečih parkljarjev zmernega podnebnega pasu namreč slabo prilagojeni snegu in nizkim lom peraturani. Zaradi manj ugodnega razmerja med površino i n vo lum nom telesa so še z lasti obču Uji v i mladiči (Parke r. l9S8j,zaloje t leti h z dolgimi zimami in deževnimi pomladmi velika i-mrtnost nedoraslih prašičev (Geiiserin Reyer, 2C05). Toploina pre-vkx]iviJ mokrega ki\zuhaje namrečzelo povečana, posledično pa je povečana 200 v1- V vročih, sušni li poleljih namreč drevesa doživljajo stres, na katerega se odzovejo s prilagajanjem kncfjijc i.manj listja in več cvetov):zato sušnemu letu ponavadi sledi izrazilo plodonosno leto. če le ni spoml ada n:-iie zmrzal i (Piovcsan in Adams, 2005.1. ¥ naspiolju s prerek-JosLjo so zdaj zaporedna semenska lela različnih vrat hrastov nekaj povsem običajnega povsod po svetu i npr. Sailoh ■ ji., 2007; Clotfelter i . .. 2ÜOT). Posledično naslaja izboljíana prehranJca ponudba. |xt-ledica če^ir je udeleževanje svinj v razmnoževanju i.lahko so oplojene že ozimke; verjetnost (ploditve ciiimk je po sočasnem obicvJu bukve in hrasta kar tí) do 70 ft; CeLhOffer i j .-.. 2007.1 in bistveno večjo stopnjo oplojenosti samic (v Nemčiji so v letu po izrazitem obrodu bukve in hrasta ugotovili 100 oplojcnosl lanščakinj in slarejših svinj: \!>\d.)j oboje vpliva na izredno hilro večanje Številčnosti divjih prašičev. Tudi za Slovenijo velja, da so samice v prvem življenjske m letu poten- cialni reproduklivni razred, ki se praviloma aktivira v ugodnih prehranskih in varovalnih razmeriih in ki lahko obiumo prispeva k velikemu razmnoževalnemu uspehu vrste fJerina. 200n.i. Poleg peidnebnih in anlropogenih c3ejavnikov na predorsko razporeditev in številčnost divjega prašiča odločilno Vplivata rudi ^radba injlit in nuti-Li-«Jaigradbaind* Gozd je namreč temeljni habiut divjega prašiča: daje mu kritje pred nemirom, plenilci in eks-tremnimi naravnimi dejavniki: v njem svinje polegajo mladiče: le v gozdu se laliko prašiči I udi pod na vi prikrilo umikajo pred motnjami. kot sočlovek in plenilci. Zalo se s širjenjem gozdnatosti in s povečevanjem vel i konti za pla L gozdi povečuje populacijska gostota prašiča. Vendar le do nckie mere, saj vrvlaza preživetje poleg kritja in prodora ptUre-buje tudi hrano (Jerina. 200(i; Herrcno ft n!.. 2006). Na kakovod življenjskega okolja za divje prašiče tako eidleičilno vplivajo naslednji dejavniki: lil delež nepoiaslih površin, brini kov in zamočvirjeni h zemljišč; iLli delež mešane kme-Lijsko-gozdnc rabe tal in površin v zaraščanju: (iti) poersinska zastopa no-t gozda in njegova razdrobljenosl > IragmenLrt-cija.i; lin delei listavcev (Jerina. 200ti; Fonseca. 2008). V pridevku smo navedli kratek pregled prehranskih značilnosti in posledično vzrokov za nastanek ikode zaraifi divjih prašičev v kmetijski krajini, opredeljeni pa so Ludi najpomembnejši vplivni eJejavniki. ki vplivajo na samo fopula-cijsko goslolo divjega prašiča, njegovo rodnost in zaslopanost v določenih cko-sistemih. V naslednjem prispevku na lemo Divji prašič in škode v kmetijski krajini hoim nekoliko podrobneje pred-slavili nekatere ukrepe z a preprečevanje škode zaradi te vrste. /lin Jeieikv? it-. Klemen .lerirttf (tW večjem številu slovenskih lovi.■■':'■. no i silapu projekt ti Diyj i prašič in £kv\J;i v km?LLjski Jtra-jirii pripravili tudi podrvlmejši pregled znanih ukrepov z njihovimi 'prednostmi in slabostmi, j\apomeinhncjte ¡¡¡iotoviu e navajamo v prispén^it; Od v rdi oho krmljenj e in beljak ovinsko-v itd minski dodatki D oda I no i dopolnilno) krmljenje divjih prašičev je v svetu zelo uveljavljena praksa, ki jo izvajajo v večini držav, kjer iivijo populacije divjih prašičev. Vendar je treba razlikovali dva načina/Voncepta krmljenji, in sicer indvraitlH ter pc i^aKiaJrLiv Odvrača I no krmljenje praviloma poteka samo v določenem krajam časovnem ohdohju. v čaru zorenja poljščin iji v času pomanjkanja dru^o hrane v okolju (Caler^e.,-., 2MW). KljubdoLizinini pozitivnim učinkom odvračaIncga krmljenja ima lahko dodamo krmljenje divjih prašičev d'>Jn<>-rn^iKN 1 ii ■ IJ Hfalivit posledic^ Knm-Ijenje je namreč dodaten vir hrane (do- stopen vse leto) za bo i iva kko vrsto, kar lahko povzroči povečanje populacije in posledično I ud i povečanje Škode na kmetijskih površinah ¡Celiina <■ apOí; Sodeikat in PohLmeyer. 2Ü0T; Nedzelrkii, 2007: Furentrall. 2(>:)Sj. jf 1 rt kakrtiEO ki»E[ kj'[nJ¡Ln¡L divjih pruíiío kj'i1irji-i ílnlCAhibú pj'elt I Ltut i ml fl(IrikVljft< Ei Jv pod íkiJ^i^L'njjLH P'ÍJI-JJ: (i] čo je goatola divjih praiičev manjša od 15 ilvall na 1000 ha grazda: (iii hrano dedajamri t v določene m obdobju; (iii) krmljenje mora potekati razpršeno na ve-čjih območjih in v manjših količinah: tiii hrano dodajamo v ¿ozdu več kot kilometer od gozdnega noha ubrano v Schleycr „■■'., 2ÍWS). I .V' rue-1i t m 11 pu£ujti]h iti /.adivMT ilij. ipílw kc Blljt ctjL jjl' učinkuj*- pi>- illlviiii Primer, koz odvrača In im kmi-Ijenjem ni bilo želenega učinka, je nekontrolirano knmljenje divjih prašičev v i™, :c:n Ufí, *.<>?ity> Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 58 od 74 Luksemburgu. V njihovem prime m ni bilo zadoščeno omenjeni m pogojem, saj je golota populacije prašičev prevelika loknng S!1 osebkov na 1.000 ha gozda.i. odvračalno krmljenje poteka vse leto in le na manj knniscih. getid paje v večini pi imeiov razdrobljen i fragmentiran.i in se zajeda v kmetijsko pokrajino i ■ ■ ■ Tudi s FolJA« v zadnji h letih poročajo, da se kljub velikim količinam dodane Ivane na kmiiičih zaradi velike populacijske gostote škoda divjih prašičev veča in znaša že več kot 6 milijonov £/Jeto: od tega je škode na koruzi SSQ.000 £ i.N ahí i k ■ , ■.. 20PS.I. Tudi z raz iskavo v Švici so t letih od \'."4 do I9{J6 t|golo-vlli enake zaključke; in sicer, da ckvlatno krmljenje divjih prašičev ne zmanjša škode na kmetijskih površinah, temveč nasprouio - intenzivneje se pojavljajo prav na območjih, kjer krmijo. V omenjeni državi lovci divjini prašičem na krmišča polagajo koruzo, sadje, krompir in industrijske brikele. da bi privabili divje prašiče na krmišfaz namenom odstrela terz namenom njihovega zadrževanja v gozdu, stran od kmetijskih pridelkov. Kol razlog neuspešnega odvračal nega krmljenja navajajo dejstvo, da je krmišč preveč in da je njihova oddaljenost od kmetijskih kultur oziroma pašnikov v povprečju le 3C0 m. kar ¡e znatno manj, kot so priporočene raídaIje. Zaradi prevelike številčnici krmišč divji prašiči obiskujejo določene dele gozda, ki jih sicer ne bi: [mleg tega zaradi kralke razdalje do kmetijskih površin divji prašiči pogosleje prihajajo na kmelijska območja. Izjemno |>imenibno je rudi dejstvo, da divji prašiči septembra i n oktobra. ko zori koruza in je zalo najbolj podvržena škodi, skoraj ne obiskujejo kr- ^LiLJ)['-1rj(> pa letili laliki* 11 L-I ■ J ^" j -" > -i jdiofllvrdfatao krniljuii* iii* jih pj-a-iitET .'j. Iji pii/jriijii' ličinke LJJl-hJl lUlbj-SfivdAlju SJuidi' n;i kine[i|-kiji p - ■ -> i - -11 ■. ■ J i Tako so v sredozemskem delu Francije ivnočali o veliki škiidi. ki sojo v začetku eJevetdeselih let divji prašiči povzročali v vinogradih, predvsem m območjih blizu gozda. Največji pritiski so bil! 11 polclnih mesecih ijulij-avgust.i, ko je v gozdu prašičem primanjkovalo hrane, grozdje pa je že zorelo. Lela 1993 so zaceli z ndvtačaLumkrmljenjem, s katerim so zmanjšali delež poškodovanih vinogradov s (i3 f? na Jfi % in intenzivnih. škode zmanjšali s J93 kg''ha na lil kg''ha poškodovanega grozdja oziroma za 22 'S- ler privaičevali več kot Ca1 Ti- denarnih sredstev za odškodnine i.Calenge;".i'.. 20041. Roleg povečanja slevilčnotli divjih prašičev ima odvrača Ine/privabljal no krmljenje dolgoročno Lahko i« fiu Ibiu p utrdit u - zaradi potrebe po uravnoteženi prehrani krmljenje s koruzo i ki je zelo bogata z ogljikovimi hidrati, a vsebuje malo beljakovin in je brez določenih aminokislini povzroči p lii^KLdli pro-cliiiiJl. Zato se v zadnjih letih ¿aki po-rečuje Brada na Irarinju; divji prašiči namrečskusajo manjkajoče pnleine nadomestiti z beljakovinsko hogalo hrano, kot so žuželke in njihove ličinke pod travno rušo iDuderslaedt. J995: Sehlev in Roper. 2(XD: Henero a!.. 200ti; Sehlev ■■ ■-.. 2008j. S pravilno izbiro ustrezne krme in ustreznih dodatkov pa je meigočc v času največjih potreb po beljakovinah divje prašiče usmerjati na odvračalna krmišča, posledično tudi zmanjšati negativen vpliv na kmelijske d ,.".. 2008.1. Kot zelo učinkoviti so se pokazali nekateri beljaku*ur. k j in ■-iiLi-iilijaki dihdalki i.npr. vitamin U j, ki omogočajo pravilno presnovo ti Jakovi n. divji prašiči pj jih lah ko dobijo lev hrani živalskega izvora, kar prispeva k iskanju ličink žuželk v ravni ruši. Trenutno najbolj razširjen prolein-sko-viiaminski dodalek krnii je nemški izdelek Stimamritii-Addiiv, ti pomsga divje prašiče oskrbeti s potrebnim vitaminom Br in ludi z določenimi nujno potrebnimi aminokislinami. To je tekoči izdelek, izdelan na biološki euiovi, ki ga napršimo na hrano, ki jo polagamo na krmiščih, in ni strupen za okolje. Z zaužitjem tega dodatka živali zadovoljijo svoje dnevne polrebc po omenjenih snoveh, zato ne čutijo večje potrebe po iskanju beljakovinsko bogate hrane na travinju. Testiranje (ž;d ga financira proizvajalec, zaradi česar je veljavnost podatkov vprašljiva!) omenjenega dodatka je pokazalo, da se je po njegovi uporabi škoda od divjih prašičev na Ira-vinju zmanjšala kar za 80 ■'■! 'Hagopur. 2008.1. Zaradi sorazmerno kratkega časa dodajanja i implemenla:ijei prolein^co-vitamLnskih dodatkov za preprečevanje škode od divjih prašičev še ni na voljo dovolj zanesljivih in znanstveno utemeljenih raziskav, ki bi neodvisno pol idile učinkovitost omenjL-nega i oziroma podobnega' proteinsko-vitaminskega do-dalka. To je bil tudi najpomembnejši razlog, da smo na Inštitutu za ekološke raziskave ERICo - Velenje., v sodelovanju z več lovišči Kamni Ško-Savinjskega LUO in z Biotehniško fakulteto. Oddelkom za gozdarslvo in obnovljive gozdne vire. lela 200S začeli preskušali upo- Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 59 od 74 Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 60 od 74 Uporabo eiekiritnih pastirjev in ograj Mnenja o uporabi dtltnicuJu pastirji; h za preprečevanj? škode od divjih prašičev so deljena: t določenih primerih je ukrep učinkovit (Barrctl in BimiingtifljE, I'.i'.U: Seward "'.,2004: Schley n . . 2008). medlem ko od drugod poročajo, da se takšen ukrep ne izkaže i.Geifser in Rej-er, 2004j. saj w v večini primerov a ki ivnostdivjih prašičev preusmeri na nezavarovane njive oz. na travinje. Pozitiven rezu I lat je mogoče doseči le.če so električni pastirji v rabi kratek čas, v ohlobju. ko so poljščine - predvsem pšeniea in koruza - ravno poscj:me oz. v obdobju, ko te dozorevajo (Schley nI, 2008). Nasprolno je ptAia^tELi kLi-ii-inL jnehansklk) ¡'.j ■¿■■Lovil ukrep za preprečevanje doslopa divjim praškem. vendar tr i prjcnLru (atijevuoja iiiujbli njii ca. vrtern Ograje morajo biti pravilno narejene i dovolj visoke in vkopane v zemljo) ter redno vzdrževane t Barrett in Birmingham. 1994: Britij Wild Boar. 2008j. Najučinkovitejša izvedba te mc- lode je hkrama uporaba ograje in elek-Iričnega pastirja pred ograjo, in sicer 15 do 20 om nad tlemi. Vendar pa je pred poslali tvijo ograje smiselno pretehtati stroSkovno bilanco in ugotoviti, če je strošek postavitve ograje manjši, kot znaš! pričakovana škoda na poljščinah i.Sewand sli., 3004). Vidna (svetlobna}, zvočna fn kemično edvročalna sredstvo Ni sploino velja. da se ^(fUt^vuLij i n ki lili -L' i L ■ L >:<] r ¡f i11 i1, ¿u pj'.p i" '."-L" li arije £knd« (tih jih 111 - ll- Ll-".■ ■■ ji r Likitl^ju iflariett in Einningham, 1994; Se^ard ct ni., 2004; 5chley njL'MjjL p<*jju(|lir' ir-tci^-nv linuie hSaj kratki>n>£jLi> ui-jjikeMte tudi v primeru prepj-e£ L hajija -k-"*lL ■ ■d IL ■-1 '.L! li c; iS Ali iiJ J^-lpiinalL A if, MU r,j',':■.■' o ■ ■ i1 ■ i ion ttvfF /n&Uk bvK.sai i.r.t, n Spremembe v kmetijski praksi Večji škodi eid divjih prašičev »e lahko učinkovito izognemo s pnuiHljt» kjiLLlij^k" ptlibo. Z upoštevanj™ is-lnxiw razdalji ščine, saj divji prašiči pri svojem premi-3 kanju po pokrajini vedno iščejo ustrezno 1 kritje t VVilson, 2004: Schley. ..-.. 2008). ž Divjim prašičem tudi različno teknejo 5 različne poljščine. Kaj najraje izbirajo 2 koruzne njivo in posevke pšenice, medtem ko ji h. npr.. ječmen ne priv lači. Zalo 431 Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 61 od 74 irlJ'-L'i/!Vi.lrr!■:'■:I J Pri^! Lud Jirrttcurtfj ln ^iLilptriti pri'pj'L£i'?Litj]i>-u[ojLLli mili jlrtpdl 2aiBk^ij£dl^|cSkl)de ud (Jl^|lJi prušito METODA PttEIJNOSTII SlAlMJffn OCENA USHISNf.^TI i M ■ 1 IF. 11 lil!! ki III ljL'lljr V večini evrop:k ih držav je sUismzelo uspe:no Povečevanje prehranske dostopnosti in s tem Zelo uspeiho. uiečen. povečevanje : uvilčnceni pepulari je. Časovno nezahevna metodi 1 avlomaoke tnniknoe). Privabiimje zroli ru neželena obrnočja • pri Zadrževanje divjih prašičev m želenih obmsč jih: nepiemij-ljenem iz vaionju metodej. i i ■ lačji '."d:Lp:-l div jih prašičev; (ij) mdi nosi: prsni- NeuspešnctL pri prevelik i številčno« u divjih praiičev l.ianjai.jnemanjajživaJi. e« v krjiini s fngmeniiranim gozdom. Povečan pritisk ru t ra vi nje olje v rrrje potreb p:-bel jakovinah). Fi uteinski in *■ ICiBiia ■ m ki dudiilki Melodase izvaja sk upa j z odvračaJnim Cen ov n o r ah k v ru rneicda irebiivno visoke cene Nepreizkušeno, krmljenjem in ne terja dcdimega čaja. d:dolkov Zelo učinkovito privahl janji- divjih prašičev Premajhno picnavjn ie u-: in tov i i o ¡5 i i v dal Le m in nji ho vozad sevanje v fpezdu. iicf-nt-m cbdobju. Zadr-vcJjevanie potreb divjih praiičev po Nepoznavanje stranskih učinkov. beJjitovinih. Odslrd Miš noit spremi janja populaci je divjih prašičev Časovnozahtevna rneccds. Zelo uspeih* (odstrel kot kazalnik flevi Ičnccti vrele.'. Potrebna usposobljenost in pripravi je nosi lovcev f.v (če ie odslrd dovolj Mne no:L načrtovanja upravljanja z vrslo. neka.enh državah problem sisrania lovcev in zrnonj- velik, v u: tm-srni Zamori j ukrep. ianje njihove vključenosti. vJdv]l stiukuiri in če Udstrdieni praiiči so pomemben vir hran* Odstrel na kupnih lovih lahko zaradi m.ienjn miru spremlja povečanje divjih prašičev poviroči premike njihovih populad L številčnosti Možnost nesreč lovcev ru :kupnh lovih. pcpulaci je'l. Možnost cburclilve divjih praiičev. ZruČui In r S hdikuptcrji Dostopnost v vseh območjih. ]' l ki k< piip-jminia nc«pi-cjcriilji>-u muLudu. Pogojno uspsrrt-Hitro in iitem; ivno izvajanje. Cenovnozahievru meicda. (v dolženih ckžavah. Potrebna izurjenost lwow. npr. v Av.tlral iji ». Vprašanje odstranitve odslr-dienih praiičev. Pri nas Nemogoče izvajali nad prodnatimi preddi. nesprejemljiv L.IM S psi Lažja izj-leditev divjih prašičev in s km hi 1 repe Yz reja in učenje lovskih psov. Uspešno. e v j iinje odstrela. tllcklr r. iin iui ! udnc^riijc Popokionii onemogočen dsslop divjih prašičev na Cenovno in časovno zahtevna metoda fvd iko časa in Uspeii» pri za.«čii:i ■;<$ra iem >:tm:<£ja * če je o^ajj narejena u^-trono«. p:ljenh -¡red-ii:'-' za p^sta^ ite^' carai in n ¡hov* manjiih L EtazicKien rsultat je le pri kra±otra|ii uprrahi le -vdrž^--mje ■. vrlcv. melode. Ukrep- preusmeri div je prašiče z c^raiene^a obmc<čja na nezavarovana ob moč ji VidiiiL, niF.Hu i II krm k"i ti ..-d ■ ru-Jiiln iplivajo na števU£nosi pcpulsdie. Cenovnozohrevnamelcda. ^euipcšno. Dfvji prašiči se hitro privadi^:- naukšne licrejK. Spi flllCIll bc ^ kuivli j ki pi uLil Cenovno in časovna zdo u z./dno. saj je potrebno le V sode Lav naje ie treba vkl jučiti vie izvaiaJce km» jske UspeiKX pran i: l|eno izvajsrtie kmeti i ke prakse. dejavnoj ti. NuSlu rljunjc rupi» Metoda ie hitra in sd>:> učinkovita, če &e iniertci^iic- Mclndu ju rlic mu [>.>ir<.....ir-pr^ ja ulj 1 • u 1 prašič i Xe.' prejemljiva. iz vajo. po a; he j 0 v m ukodi CiaiOTnc-in logislično lahle^na meludj 'v±c, pjb^inie. >:dstranile^' praiičevj. O^r-Dtženosl drugih ž iv jI t kih -T!L lilLunu- kuu 1 r: k u p.- ij u Ptepimo zmanjševanje šleviičnoui vnte. Mfludu je rlk ru 1 pi ir lji ru. Uspeino. Cenc-vnoin k-.gisliči>? zelo zahieviu rnei^da. P 0 U-ebn e drdiin e raziskave o s urnik h učinkih'dej-g-DTočni učink i ukrepa ie nirr ina~uj. P Idi .1 Iii. jchiiLc Odslrd jeni. pcaiiči. ujeti vpaiteh, so lahko pomem- Mrlndu ju c-li? miidu *praA|ji»a. ^euipešno. ben vir hrani:-. Časovne in logistično 2ahte*.m metoda PretehLina p^jiavitev pasli otaj: a advca >:dstreljenih Učinkovite«! je iczcnko, saj je odvisna >:d razp^cč Iji-žjvaJi. viti hrane. Jia prihod 2 ivali ni treba Čakali na kraju rarnem. NegaiMcn rpliv ru druge prosltšiveiie iivaiste tTsle. Omogoča odlov problsmaiičnih posamsnikov, ki poszrcčajo ikodo. Ete učil tak. J|>:: Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 62 od 74 jc priporočljivo, da ob robu gradi oziroma na zunanjih robovih njiv sejemo posevke, ki za divje prašiče niso zanimivi (Schlev f 1 ■,-'., 2008). Koruzo in posevke, ki jih divji prašiu rajc už¡vajo. naj hi sejali daleč od gozdnega roba, V takem primeru bodo pct-cvki v jeseni na njivah bližje gozda Je pospravljeni in bo tako večja razdalja, ki bi jo morali divji prašiči prečkati |» odprtem, če bi Jeleli priti do mlečne koruze. Popolno iz I o< i rev (redukcija) divjih prašičev V svelu poleg Je naštetih preprečeval no-omi I i tveni h ukrepov uporabljajo tudi nekatere ukrepeza popolno izločitev številčnosti divjih prašičev, ki so j.a i1ani(rt! iIr-:l"pn-rIII ijj ■ ,1 LVI i* j vidika p"p- -Iim-mli □ rfprujLiiLtjEti. To prašičev od 58 'S- do 73 i. cJvisno od območja in časa izvajanja tega ukrepa (Sedanj r 20041. Poleg popolne etične nesprejemljivosti je z naravovarstvenega vidika velik problem bljuvanje divjih prašičev, kar pomeni, da se lahko pozneje zastmpijo tudi druge živalske vrste. Zato je izvajanje metode lahko omejeno zgolj na območja, kjer ni dnigih prostoiivečih živalskih vrst, na katere bi vabe lahko učinkovale negativno (BaneIt in Birmingham. I994.I. V zadnjih letih se v svelu pojavlja povsem nov način zmanjševanja škode od divjih prašičev z drasliuiim zmanjfti-nem številčnosti Jivali, in sicer z imn-nt.k.iiLlratuniji). ki počasi zamenjuje moralno-etično popolnoma nesprejemljivo zaslrupljanjc. Imunokontraocp-cija ■ ■ ■ = ■ ■ i_iL;l pop u latEjs ko ra.i1 d lv | Llj pj-aiiin in p j t-l.jajo predvsem na Je v treh letih zrna njsa za 60 ">!. Riizvil i so ludi poseben postopek za zauzitje hormona prek vab, ki seje izkazuj za učinkovito in razmeroma poceni metodo (Massei m'.. 2008). V območjih, kjer je velika gostota divjih prašičev.uporabljajo ludi metodo li -1 I i ■mi,' gasjj m ¿linI. " B a ne ti in Birniinghani. 1994: Jijdizejesvski ■" al., 2008.1. Vendar je lovljenje s pastmi na vahti povezano z dostopnostjo hrane v okolju, saj v jeseni in pozimi, ko je v naravi ua voljo dovolj hraiv:. meloda ni učinkoviti (5eward .,-..20(14.1. Divji prašiči s Evojo aktivnostjo in prehranjevanjem posegajo v kulturno krajino, zaradi če>ar nastajajo neljube konfliktne situacije, ki jih je trebi rešiti na sprejemljiv način za vse slrani. Zalo je zelo pomembno, da dobro >poof n;uno predvsem biologijo divjega prašiča, njegovo življenje, navade in obnašanje terskušann poiskati rviilhtpri pn.jLu- tjLJELJU ^kl^-de. IU J L i L [:.lk MLhflJL. ki bih jli šl L1- j L"j li pc lll i Li pa t n di i. a Ij- ■ri'LH iu I: l- T 11 i k L' JLJcUjifi^ >J)E e ¡L" ITI I j 11 3EL duiguiujnv uspiiiiL. Na voljo so številni prepnečevalno-omilitveni ukrepi, kalen h učinkovitosl pa je nekje bolj uspešna. dnigje manj. IVtdilatljrte ukrt-Pl je trfba ki iliiTi/. pnJeblati in u-vujalE le Erttr-, ki Slj Utruiliia nLrir1 raz m ifij Hredvscn j'-li ^ turu ■. 1 ■ ■ 11 ■ iprtjiEnJjn i L[i jje škodljivo vpliv Mli u;l di-- .¡Ljla prlfkli k ■>[ pl -MJeilLhl-[L ebtlElVELl 11 !U'LI \ JLL" (I L"" difi^ijLU S Ju. L JtlJtL JJfiji pritKi?11 a SJPI fjičn so metode, ki učinkovito in korenito zmanjšujejo štsvilčrcst vrste,zaradi česar jili precej uporabljajo v nekaterih državah z n iz ko z avestjo lovske etike in zaradi prevlade dnigih. predvsem ekonomskih interesov, Na tem mestu jih navajamo zgolj kot opozorilo, da takšne nesprejemljive metode kontrole šte-vilčnosli |Kipulaeij divjih prašičev žal uporabljajo drugod po svetu, v našem primeru pa se seveda nikakor ne zavzemamo zinje. NL^tLivJiiLnt* eel ¡jdnftrrivaijr strupu'. i predvsem sodijev monoriuoro-acetat.i je v nekaterih državah najbolj razširjena meloda za vzdrževanje ustrezne številčnosti divjih prašičev iGSPC. 2(1(18j. V Avstraliji so. npr., s to metodo uspeli zmanjšati številčnost divjih območjih, kjer je gostola te vnae izrazilo prevelika. Naj uči nkovi lej si pripomočki za nadzorovanje rodnosti so cepiva, ki vzpodbujajo sistem erganizma. da začne ustvarjati protitelesa, ki nevtralizirajo proteine, potrebne za razmnoževanje. Kol najučinkovitejši se jc izkazal bor-II I1 M I CjlKH {rGmadotmpin firfeu.hi« ■■. ). Z novejšimi raziskavami so uspeli poliditi. da že enkraten odmerek hormona CnftH povzioč i neplodnost pri številnih sesalcih iBrilish Wild Bctir. 200S). Najnovejša študija o vplivu imu-nokon Iracepcije na divje prašiče v Angliji je pokaziiki. daje uporaba komuna CnEH učinkovitaIpontracepcijsl®metoda, ki ludi nima stranskih učinkov. Na podlagi modeliranja predvidevajo, da če 50 rf\ odraslih divjih svinj zaužije omenjeni hornion, se številčnost samic f.feziKini itpivc/lvvitih vfror lia injz> ¡vi ariiujih.i Itla Jelenkv mag. An+tja Bienelli Kalpii liarin Savinek et&f. ¡ir. Boiijan Pokara/ rdi JELEiiKO'. nuj. Aniiu BlEXELLr KAL-PJC. Ejrin SAVDfEK1. J«, dr. Bo.ilbn PO-KDRiiV1 J~fTje.'. r. 1 ,?.,',J r.ijr/r.T ur rJtataEEv .'u:tl, zajema rudi odlov divjih prašičev, označevanje (markiranje) in. telenjetrijskn spremljanjE njihovega gibanja. Glavni namen spremljanja gibanja in prisotnosti osebkov je ugotoviti rabo prostora, velikost območij ¿ktivno-sti. dnevne in lemo dinamiko gibanja ter druge lasmosti, ki so pomeribnE predvsem z vidika povzročanja škode v kmetijski krajini. Poteg tega želimo z raziskavo pridobili tudi druge informacijE o življenju divjih prašičev, pooiEtubnE za razumevanje ekologije vrste in lažje upravljanje z. njo. GPS-ielemeriija živali je eden najboljših načinov za pridobitev potrebnih informacij, posebno pti živalih s pretežno prikritim načinom življenja, kot ga imajo naši prosroživeči parkljarji. Označevanje živali omogoča obotavljanje pomembne ekološke lastnosti vrste -razširjanja ali odseljevanja (disperzije). Z metodo označevanja dobimo podatise o razdalji, deloma pa tudi o času odseljevanja. V nadaljevanju navajamo opis poteka odloga, markiranja in telemet-rijskega ipremljanja živali ter nekatere zanimive ugotovitve, s poudarkom na odseljevanju divjih prašičev. Potek odlovye (Stenseth in Lidicker, 1902) itn. Pcse':tc pri živalih, ki vodijo mladiče, so nevarnosti !e bolj poudariE-ne. Podobnega primera, kot je opisan, nismo zasledili viljei v literaturi. KatEri -od t uvodn naštetih morebitnih vzrokov za odselitev (dispErzijo) bi utegnil biti kriv za Erilnvi premik, laiiko samo ugihjmn Eden od zdoie-bitrah vzrokov je znotrajvrsma konkurenca. Erika je bila šibkejša svinja, ob uplenitvi je tEiuala kg {z glavo in nogami). Obitaja možnost, da zato ni bila sposobna obranili svojega teritorija pred močnejšo svinjo — vodnico tropa. Temu v prid bi bila Lahko opažanja lovcev LD Braslovoe, ki so kmalu zatem, bo je Erika zapustila prvotno območje ¿ktrvnD-eti, tam opazili težjo vodnico s številčnEjšim IroponL Pojavljanje novega m:T! na istem rrrjocja pa je lahko tudi posledica in ne nujno vzrok izpraznitve območja. Pomen ugotovitev o odseljevanju divjih prašUev Poleg velikega razmnoževalnega potenciala, prilagodljivosti in inteligentno-sri divjega prašiča so značilnosti njeg> vega iazširjanjafodseljevanja pomemsen razlog za prostorsko širjenje ter večanje številčnosti popnlacij. Nazoren primer tE si je Mino prostorsko širjenje divjega prašiča v Sloveniji v prejšnjem stoletju. Na podlagi odloka Marije Terezije iz leti 17TO (opisano v Erbarič Šimik, 2005} je bil divji prašič na začetku 19. stoletja na Kranjskem praknčne iztiefr-Ijen. Lfta 1913 je iz obare na Gorjancih pobegnila svinja z mladiči, katerim se je pridružil še merjasec, domnevno je izviral s Hrvaški (Savelj, 1933}, kaije pomenilo začeiEk nrjena novodobne populacije divjega prašiča po Sloveniji (Krže, 1973). V samo petih letih (do 19 IS) so divji pr;.:iči dosegli že skoraj tretjino ozemlja države, o čemer pričajo lokacije odstrelov Do leta 1945 je bilo pojavljanje divjega prašiča prisotno na skoraj dveh tretjinah ponsine držaje, do leta IPfiJ pa so dosegli praktično celotno Slovenijo (Adamič in letina, 2009). Usnja širjenja populacijskega območja divjega prašiča, predvsem pa večanje gostot (subjTcpjlacij se v splošnem nadaljuje tudi dandanss (letina, 200d). Pomembne razširitveno/odselje-valne lastnosti, ki to CEUogočajc, so predvsem: (mcrebbie) dolge selitvene Ism.ICIl. knfc razdalje, mladostno odseljevanje obeb spol d v (odseljujejo se lahko tudi dora-sčajoče samice), morebitne odselitve vo-dečih svinj. PredvsEtu slednja značilnost pomeni nor vidik razumevanja uspešnega širjenja divjega prašiča. Pri odseljevanju mlajših živali si morajo te najprej najti parmeija za paritev, se pariti in uspešno vzgojiti mladiče, da lahko govorimo o učinkovitem širjenju populacije oz. povečanju gostote na osvojenem območju. V primeru odselitve videčih samic pa le-te potreben »kapital« na novo območje pripeljejo s seboj. Ugotovitev iz naše raziskave ne moremo posploševati, saj nimamo informacije, kako pogosto se pojavlja taksno obnašanje vodečih svinj. Tudi zato je s tovrstnimi raziskavami smiseln? in treba nadaljevati. Zelo smo vesEli, da smo se s predstavniki lovišč, b so v raziskavi sodelovali leta 2000. in nekaterimi drugimi že uspeli dogovoriti za nadaljnje sodelovamje. UgotovirvE o odseljevanju označenih divjih prašičev imajD pomembno q>o-ročiio tudi za upravljanje s to vrsto Pri tako prilagodljivi, dir.amični in uspešni vrsti je očitno potrebno tudi ^lo prilagodljivo upravljanje na dovolj velikih območjih, ki zagotavljajo smiselnost in trajnost upravljanja. Dejstvo, da je celoten trop divjih prašičev samo v dveh mesecih prečkal kar 26 lovišč, kaže, da s to vrsto nikakor ni mogoče trajnostno upravljati na nivoju posameznih lovišč. Zato je v primeru taksnih vrst edino sprejemljivo območno povezovanje, kopovršinsko načrtovanje in usklajeno upravljanje, ki ima pri našitek nekda-nj± lovskogo; itwnih območij (LCO) in ZAHVALA ČJdkw dhjlh pnUBtr Jc jcbkd cx. h poteki t loviiiih ].1 ■ umi " . J 1.1) tiru,. miti, IJ1 PnilkliDlk. Ud MnlMr jn L.p\ kiimpti, - PHltdfcl finj. uditu pomoti iltvjlnih Ihui Iz luileiib Iliri« po cimrn Id ojcnljniju tivdi i. ovjfirni cuni «r unimanjL ki p kitajo zn Lvtmnt [uhIuk U bilj njihnva jzmdtu HM(cf& AH iuiik»i jo rt pnjtbAO undi: MIlan trijKT. HMlJd ¿m (aha Lb httj Nuu]t} hm MMJ. Bik, Mu]« Sil. Iluf |LD Bml«it), Fra TMUi (II) Padlthiiikk t ii./JilariLDMnufiit:. Un«l ktrijimr iLfr, H__. - Pbtovci). 2>l»aJi rctjLindi Hrjfih» VjjBdarftrju, kcurcliniloj-Juodkrn m Goiiitem. Andrtju h jupi-llfu koordjulnrju odkm v blika«^ In. nem prt-utdlm JouTct-m, ki h rod^InviLi fd odlogi h iLi ju kbkjor keti pnporm^lj k Izvedb« nzšb-n. Elnkdii s» lafe mntni)ciii& CM krjIJu in Hrjfikii VculJtii, ti jla pukihli ¿b inejtezijo m pfivUtn pcrick odlivi a. HvbJi la¥um b vstii Jotjk, li «5lm> ihirjjii ■ posrtdujrjo p«lid£± □ uplenjenih cunatEnh praiiiLh. zidajšnjiih lo^skoupravljivskili območij (LUO) sice: že dolgo tradiiCLjo. Vendar ne gre spregledati dejstva, daje isti trop prečkal tudi meje reh LUO (Kamniško-Sarinjsko, Gorenjsko in Triglavsko) ter livEh držav, kar kaže, da je za upravljanje z divjadjo, ki ne pozna meja, mna^okr^t potrebno tudi širše povezovanje. Morda še bulj kot sicer izjemno zanimiv primer dolge selitvene poti. svinjE Erite ed z vidika upravljanja s populacijami divjih prašičev pomEmbne ugotovitve a mladostnem adsElievauju. enoletnih živali, zlasti samcev. V ptimEru ptustoživečih parkljarjev so praviloma mladi samci tisti, ki s svojim odseljevanjem skrbijo tudi za prenos genov med različnimi (sub)pcpulacijaim. Bbn so zaradi opisanih selitvenih značilnosti ianščaiki moškega spola tista katEgocija divjih Trašičev. ki jo je najlažje upleniti tudi. v loviščih, v katerih vesta sicer ni stalno prisotna oziroma je prisotna v manjših gostotah. Smiselnost in upravičenost popolnoma sproščenega odstrela te kategorije bi bilo zato treba v prihodnje bistvero bolje proučiti z Ekološkega (varovanje genetske pestrosti vrste) pa tudi levstega vidika {ohranjanje dovolj velikega števila trofejno zrelih meijas-cev v populaciji). Matija Slapar1 Milan CajTttr w Ida JelEnko1 Boitjan fttrnij1 Klemen Jerina' l Hinjhnifka intulnu. 0MM n gimkrihu m ctinnvlji^ HIE, te, 1000 l.iuhljaniimnijjiltrfaf.i fi.uni-lj.si) 1 LD Dral> Muuje L.sija VJI 31, Uit nrip 'HtlCo Vtlcat. NnViliil mkDtttUi raustivt. d. a a. KofoduU, JJJft VcJtnjt Se&iam ufcrabljeni/i viruv je na voljo pri itcvfipandenčnem avtorja. PROŠNJA OzBateti^t in leleiDeirjjjtk« ApjtmJjnDje dhjih pmitet bomo nlrill radi v t [it 4010 In 3UIL Uitn v onKnjenih toijMii h? npr- odjav p rL d v i rri ] nfriivljdi tudi v nt Lj. hfth iknglb (Piiiikk*!, Kfitt^bal Vh^ u tHpuki^ luHtt dmlfei pnd-nu. ruj ^pntl sp*i-riijt' podolke o nihTemu ¡«htm l> b|iriK i «lurmlli priUAr na tU Blftll .JU» iMilhJd «im- ■H Ildi Jthnb.. JM ULOta-iJI .UtnHO >fTnMj. tmlL J* JL-Jlh prittg J ■mM* mnflfcld Jit nairjijnip». uj tHrna It i dovnlj dcJRlm £hud sprrailj*. nji uniiiji HI .M I -: I ■ ■ 1111J kifcvHMtm pulM-kf! Nuprcteo pi lil^a a^nl b oini£eaiH iinli fki inujn sjmo uIck iiuitt; ptmki pvpote m fe k m Dku jatfonJi 217 Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-20 10 Stran 74 od 74