List 48.
Gospodarske stvari.
Letni zbor kmetijske družbe v Ljubljani.
22. dne t. m. je bil navadni letni zbor kmetijske družbe v dvorani mestni, k kteremu se je snidlo 38 društvenikov in med njimi mnogo prav veljavnih mož. Ker so prišle v letošnjem zboru nektere važne reci v pretres, so bile razprave v nekterih zadevah prav žive; le to je škoda, da kadar ura dvanajst odbije, se začn6 zgubljati gospodje.
Gospod predsednik Fideli Terpinec je v začetnem ogovoru pozdravil zbor; zahvalivši se poddruž-nicam za njih koristno delovanje je omenil slabe le-letošnje letine in zlasti stiske gospodarjev zavoljo pomanjkanja klaje, ter priporočal, naj bi se pridelovanju klaje več zemljišč odprlo. Konečno je imenoval gospode, ki so jih družbe kmetijske druzih avstrijskih dežel odločile za svoje namestnike.
Zdaj prične tajnikov adjunkt g.Andrej Brus naznanilo važniših opravil, ki jih je glavni odbor od poslednjega letnega zbora do danes dovršil. Med temi omeni pred vsem, da je odbor izpolnil naloge, ki mu jih je izročil poslednji zbor po nasvetu poddružnic; — zastran nove kmetijske šole se je odgovorilo si. deželnemu odboru, da družba bode rada prepustila šoli, ako se na novo osnuje, svoj vrt, le toliko si ga prihrani kolikor ga je za njene namene potreba; — da bi se kmetom po deželi, ki potrebujejo denarne pomoči, ta pomoč naklonila, je odbor deželni vladi na vprašanje njeno na drobno razodel poti, po kterih bi mogla naša hranilnica (šparkasa) po deželi osnovati pripravne pomočnice, da bi se kmetijskim malim gospodarjem pomagalo , hranilnica pa bi vendar pri tem ne prišla v škodo; ta družbini nasvet ima hranilnica že v svojih rokah, vendar dozdaj, ker soseske in županije po deželi še niso po novi vredbi ustanovljene, se ta reč še ni mogla rešiti; upati pa je, da se reši kmetom na pomoč; — na vprašanje c. kr. deželne vlade: ali naj ostane podkovstvo k6nj prosto rokodelstvo ali naj se veže na dovoljenje gosposkino, je odgovorila družba, da ni misliti na zboljšanje podkovanja, dokler kovači, ki se niso temeljito učili podkovstva, kujejo živino po svoji nemarnosti in neumnosti; — ker je lansko jesen tako silno deževalo, da posestniki ljubljanskega mahu (morasta) niso mogli zemljišč požigati, se je družba obrnila do deželnega odbora, naj skusi dovoljenje dobiti, da se jim izjemno dovoli požiganje letošnjo spomlad do 15. maja, ker sicer maharji strašno škodo trpe; prošnja ta je bila uslišana, in posestniki so družbi hvaležni za njeno pripomoč v tako važni zadevi; — ko je c. kr. deželna vlada povabila kmetijsko družbo, naj ji naznani dva uda, ki bi se pridala komisii, ktera pre-
gleduje cesarske žebce, predno spomladi odidejo na deželo, je odbor za to imenoval gospoda Malica in Zev-nika; — na vprašanje c. kr. deželne vlade: ali ne bi bilo bolje, da bi se žebcarska štacija iz Razdrtega prestavila v Postojno, je odbor odgovoril, d&; — na prošnjo odborovo je c. k. ministerstvo kupčijstva družbi poslalo 2 funta pavolnega semena za poskušnjo, kteroseje razdelilo po deželi, največ v Vipavo ; — v zadevah goveje kuge je c. k. deželna vlada zmiraj naznanjala stan nesrečne te bolezni in svoje naprave zoper nje razširjenje; k sreči smo se ubranili tej pošasti saj za toliko, da deželi v vsem skupaj ni požrla več kakor 700 goved; — za nakupovanje kokonov je odbor dobil trgovca, ki je funt umorjenih po 2 gold. 50 kr. plačeval; — na vprašanje c. kr. deželne vlade: ali naj bi se prepovedalo proso ponoči m 6 ti? je odgovoril odbor, naj se to prepovč, ker nikomur ni ravno sila, da ravno ponoči mane proso, in ker ponočnjaki uganjajo marsikake nerodne burke in nespodobnosti, pa je tudi nevarnost ognja; — na prošnjo dunajskega gozdnar-skega društva: naj tudi kmetijska družba k shodu tega društva na Krasu pošlje svoje namestnike, — je odbor naprosil za to poslanstvo gospoda dr. Orla v Ljubljani, gosp. pl. G a r c a r o 11 i - a in dekana gosp. Hicingerja v Postojni, da se kot izvedenci udeležijo zbora, kar so ti gospodje tudi z veseljem storili in v „Novicah" razprave popisali; — ker je po naznanilu c. kr. minister-stva kupčijstva 1866. leta velika kmetijska in obrt-nijska razstava na Dunaji, 1867. leta pa v Parizu, je odbor naznanil, da bo storil, kar je treba; — poduk, kako naj se obdelujejo soseskini gozdi in gozdi posameznih gospodarjev, ki ga je izdala c. kr. deželna vlada tirolska in ministerstvo naši družbi poslalo, je odbor dal natisniti v svojem nemškem koledarju za leto 1866, pa ga bo natisniti dal tudi v „Novicah" slovenski; — popis letošnje letine je kakor vsako leto tudi letos poslal odbor c. k. deželni vladi in ji povedal, da so pridelki jarega žita slabi bili in da posebno klaje manjka živini, ktero so gospodarji že zdaj primorani po nič prodajati, pa bode čez zimo še huje; žalostno bo za živinorejo vprihodnje!
To so važnejše stvari,   ktere smo povzeli iz odbo-rovega opravilnika.                                      (Dal. prih.)
List 50.
Gospodarske stvari.
Letni zbor kmetijske družbe v Ljubljani.
(Dalje.) Sporočila družbinih poddružnic in posamnih udov.
V tem razdelku   so prišle  sledeče  stvari na vrsto:
Predsednik poddružnice v Kranjski gori gosp. Le-vicnik je govoril o tem, da za kmetijstvo in blagor narodno-gospodarski ni vse eno, ali so cesarske gosposke (političine in pravosodja) tako ali tako po deželi razpostavljene. Posnetek dobro prevdarjenega govora je ta-le:
Eazdelitev mnogovrstnih uradnij ima velik upljiv na kmetijstvo in ndrodno gospodarstvo. Kmetovavcu, ki ima pri gosposki kaj opraviti, ni ne vse^ eno, ali po dolgi ali kratki poti reši svoj posel. Cem več časa človek zamudi, tem več ga svojemu delu odtegne. Pri razdelitvi uradnij bila sta dva načina; po enem načinu bile so politiške, sodniške in davkarske uradnije na enem kraji, po druzem bile so v različnih krajih. Prvi način, po kterem so pri nas tudi zdaj vred j ene imenovane gosposke, veljal je do 1848. leta na Kranjskem, Solnograškem in Tiroljskem. Po druzem načinu bili so pa politiški uradi od sodniških in davkarskih po krajih ločeni sem ter tje dan hoda saksebi. Ta način bil je tudi pri nas že vpeljan in sicer od 1850. do 1854. leta.
Samo po sebi nastane tedaj vprašanje: kteri način je neki boljši za kmetijstvo in nžrodno gospodarstvo ? Odgovor na to vprašanje bode jasen, ako si pred oči postavimo razna opravila ali posle , ktere ima kmeto-vavec pri gosposkah. Ta opravila so večidel taka, da jih ne more rešiti ena sama uradnija, sem ter tjč je treba cel6 štirih: okrajne gosposke, sodnije, davkarije in notarstva. Da to reč nekoliko bolj razjasnim, hočem navesti nekoliko izgledov.
Vse premembe kmetijskih zemljišč se po cesarski postavi naslanjajo na javna pisma, ktera se vpisujejo v zemljiščine (gruntne) bukve. Ta pisma izdelujejo bi-ležniki (notarji); v ta namen morajo notarju zemljiščine bukve pri rokah biti, ali pa se mu morajo prinesti izpiski iž njih. To kaže, da mora notarstvo s sodnijo biti na enem kraji; prizemljiščinih premembah je dalje treba, da se v ta pisma vpiše katastralna mera, treba je vedeti cesarske davke; ako je kteri pogodnik malo-leten, treba je še tudi privoljenja iskati pri varstveni sodnii, in pri sodnii preskrbeti tudi prepis. Iz teh opravil se jasno vidi, da je pogodnikom na korist, da ste ondi, kjer je notar, tudi sodnija z zemljiščnimi knjigami in davkarija.
Kdor hoče denarja na posodo dobiti, je tudi vezan na postavo, ki   zahteva  javna pisma ,   in da ta pisma
spravi v red, ima zopet pri vseh omenjenih uradih opraviti; ravno tako je pri ženitvanskih pogodbah, le da je pri teh semtertje še treba privoljenja za ženitev, ktero daje okrajna gosposka, kakor na pr. ženinom, ki še niso vojaščine prosti, ali ženinom, ki nimajo do-mačinstva ondi, kjer se ženijo.
Pri vsakoletnem naboru vojakov, kterega vodijo okrajne gosposke, treba je njim, ki po postavi iščejo oprostenja vojaškega stami, marsikterih pisem, ktera se dobivajo pri sodnii, zemljiŠčino-knjižnem uradu in davkarii, tako, da ima človek posel pri vseh peterih uradih.
Ako so ti peteri uradi vsi v enem kraji, se kme-tovavcem prihrani veliko potov, truda, zamude in stroškov. Ako so pa ti uradi po kraji ločeni, in morda po več milj saksebi, kakor je bilo na Kranjskem od 1850. do 1854. leta, je to za kmeta ne le velika težava, zlasti ako pritisne slabo vreme, dež, sneg, velik mraz, ampak tudi velika zguba časa, kterega bi imel obrniti poljedelstvu in drugim opravilom. Vrh tega pa ti mnogovrstni potje vzrokujejo še veliko denarnih stroškov. Delo in denar sta pa temelj narodnega blagostanja. Kdor pomisli, da Avstrija šteje skoraj 40 milij. ljudi, kdor potem preračuni zgubo časa in denarne stroške posameznih in vseh skupaj, ako so omenjeni vradi po kraji ločeni, bode se lahko kmali prepričal, kolika škoda da bi izhajala iz tega vsemu cesarstvu. Dandanašnji ves svet toži o narodnem uboštvu. Vzroki so se ve da, mnogoteri in raznovrstni. Tolikanj bolj pa nas veže dolžnost, odvrniti pot, ktera bi vsem sedanjim vzrokom pridjala še enega — novega. Kmetijstvu in cesarstvu na korist bode, ako omenjeni uradi tudi vpri-hodnje ostanejo v enem kraji, toraj priporočam predlog:
Naj naša slavna kmetijska družba do ces. vlade in do deželnega zbora to mojo spomenico vloži s prošnjo, da jo blagovolita v pretres vzeti v obravnavah, po kterih se bode določila prihodnja razdelitev politiških in sodniških uradov.
Po nasvetu gosp. dr. Costa-ta se je sklenilo, da zbor ta predlog si. poddružnice v vednost vzame, kaj več pa Btoriti ne more.                                (Dal. prih )
List 51.
Letni zbor kmetijske družbe v Ljubljani.
(Dalje.) Sporočila družbinih poddružnic in posamnih udov.
Za gosp. Levičnikom je gosp. Ludevik Dimec, c. k. gozdnarski oskrbnik na Jesenicah, poprijel besedo in v prepričavnem govoru dokazal potrebo, da na gozde naše obrnemo večo skrb kakor dosihmal. Po številkah je dokazal, koliko se lesa in drv za posekanje prideluje leto in dan, in koliko se ga potrebuje. Vstra-šiti se mora človek, ako vidi, da se ga za 235.240 sež-njev več poseka, kakor ga izraste. Ni tedaj čuda, da krašovska burja od morja sem čedalje bolj po naši deželi tuli! Kmet in grajščak, posamezni lastnik kakor soseska: vsi križem podirajo in ^sekajo les, da je groza!
logarja in gozdnarja pa, ki se ustavlja pogubivnemu temu gospodarstvu, nečimerni ljudje, ki ne gledajo čez prag svojega življenja, zmirjajo sanjača, ki le v prihodnost gleda in mu ni mar za zdanji čas. Al ko bi se bila porajtala svarila tacih mož že pred 50 ali 100 leti, ne bili bi prišli tako daleč, kakor smo dandanes, da je v nekterih propala obrtnija, v druzih pa stiskajo slabe letine našo deželo.
Treba tedaj, da se pogubivnemu takemu gospodarstvu ^zakliče „stoj!"
Že 1851. leta se je jela snovati gozdnarska družba za gorate dežele cesarstva našega; al hiralo je to društvo, dokler ni popolnoma konec vzelo. — Državno gozdnarsko društvo na Dunaji pa je preobširno, da bi se posebno oziralo na našo deželo.
Ker tedaj naši deželi pomanjkuje gozdov še bolj kakor v tem hipu primanjkuje lesa in drv, in ker je treba skrbeti, da se vzdrži, kar je še, in obdela, kar je že goličava, treba je, da se pri kmetijski družbi naši ustanovi poseben gozdnarsk odbor, ki naj bi svojo skrb obračal na gozde. Zato nasvetujem — tako sklepa gosp. Dimec svoj govor — 1) da slavni zbor priznava potrebo posebnega gozdnarskega odseka, in 2) da se voli odsek 5 izvedencev, kteri v pre-vdarek vzamejo, kako naj se ustanovi ta odbor.
Nasvet ta je bil z živo pohvalo sprejet in voljeni so bili v ta odsek gospodje: grof Barbo, Dimec, Schollmajer, Likar in Vičel.
Dostavljamo temu sestavku naznanilo, da 28. dne t. m. začno imenovani gospodje svoje posvetovanje.
(Dalje prihodnjič.;